61

Marija PANDEVSKA

GORNOXUMAJSKATA VRHOVISTI^KAPROVOKACIJA OD 1902 GODINA

Vo istoriografijata sè u{te se pravi obid da se nametne dilemata zakarakterot i celite na vrhovisti~kata Gornoxumajska vostani~ka provoka-cija izvedena vo esenta na 1902 godina na del od teritorijata na Makedonija.Od ovie pri~ini smetame deka na ovoj nastan treba odnovo da se navratime ipreku prezentirawe na neobjaveni arhivski dokumenti da gi nadopolnime ve}epoznatite svedo~ewa na sovremenicite.1 Preku rekonstruiraweto na del odnastanite povrzani so vooru`enata provokacija od 1902 godina, a koi se odig-rale na teritorijata na Petri~kiot revolucioneren reon, neposredno mo`eda se sogledaat i su{tinskite karakteristiki i celi na paravoenite vrho-visti~ki ~eti, so siot avanturizam i voluntarizam {to tie go donele so sebe.

Imeno, sproveduvaweto vo delo na planot na Con~eviot komitet zaraznebituvawe na revolucionernata mre`a na TMORO i infiltrirawe nasvoi doverenici vo Makedonija, mo`elo da se realizira samo preku zgolemu-vawe na intenzitetot na navleguvaweto na paravoenite vrhovisti~ki ~etivo pograni~nite reoni na Makedonija kon Kne`estvoto Bugarija. TMOROkolku i da se obiduvala da ja obezbeduva vo ovoj del tursko-bugarskata grani-ca, za{tituvaj}i ja svojata organizaciona teritorija, bi bilo iluzorno da seo~ekuva deka za ovaa odnadvor smislena i sistematski sproveduvana anti-makedonska akcija taa imala i sili i mo`nosti celosno da ja eleminira. Odkrajot na 1901 godina i sè do esenta na 1902 godina, vrhovisti~kiot pritisokvrz teritorijata na Organizacijata samo se zgolemuval.

Po debaklot so ~etite od ~isto ajdu~ki karakter, kako onie na Haqo iStefo, bila izvr{ena korekcija na planot vo odnos na rakovodniot kadar naovie ~eti, sega ve}e, redovno predvodeni od bugarski oficeri, no nivnitesu{tinski celi ne bile promeneti. Izvornite vrhovisti~ki dokumenti istavovi, nekoi od niv objaveni vo toga{niot vrhovisti~ki pe~at, samo gi na-dopolnuvaat ovie konstatacii: „Komitetot ostana na svojata zacrtana lini-ja. No, ovoj pat toj go isprati rezervniot kapetan Jurdan Stojanov, od Lom, daja dovr{i misijata na Haqo; potoa go isprati i rezervniot pomorski oficer

1 Arhivskite materijali od Narodna biblioteka „Sv. Kiril i Metodi�“ - SofiÔ, BÍlgarskiistori~eski arhiv (NBKM- BIA): Fond br. 224 (VÍrhoven Makedono-Odrinski Komitet); Fondbr. 305 (Ivan Petrov Kepov) i Fond br. 654 (Georgi Ivanov Belev) kako fotokopii se deponiranivo Arhivskoto oddelenie na Institutot za nacionalna istorija - Skopje, zavedeni pod: Fk. II .737/ III .

62

Todor Saev od Bansko; potoa i rezervniot poru~nik Sofronij Stojanov odKi~evo i tn.“2 A kako smetal T. Saev da ja dovr{uva misijata na Haqo, svedo~atizvorite. Vo edno pismo na izvesen V. Atanasov, isprateno do Ivan Kepov sodatum od 30 januari 1902 godina (st. stil), avtorot izvestuva deka, dodeka bilvo seloto Muralevo (Dupni~ko) razbral oti razbojnicite od ~etata na Dav-itko ve}e bile staveni pod protektoratot na Vrhovniot komitet vo Sofija.Atanasov vo prodol`enieto na pismoto, potresen od vrhovisti~kitezastra{uvawa i zakani upateni na adresa na revolucionernite lideri imorni~avite zbidnuvawa na teror vo seloto, zapi{uva: „Na 19 januari vo selo-to pristigna od Tursko komitetskiot agent Saev... Na istiot den, okolu pet~asot od ku}ata na V. Kirov (poznat {vercer vo seloto, M. P.) izlegoa 15du{i na ~elo so razbojnikot Davitko vooru`eni so manliherki... i so vikawedeka }e gi donesat glavite na Sandanski i na Del~ev zaminaa kon Struma...Agentot na Komitetot, otkako ja isprati aramiskata ~eta, zamina...“ 3 Za{areniot i problemati~en sostav na vrhovisti~kite ~eti govori i sovre-menikot Anton Stra{imirov: „Tie ~eti se sostoeja glavno od aramii - lu|epolni so revan{izam i li~na odmazda, na li~en heroizam, na tvrdoglavost, naprimitiven anarhizam. Takvi vo Sofija se bea nasobrale mnogu: rasprosti-raweto na Revolucionernata organizacija go be{e napravila nivnoto opsto-juvawe vo planinite nevozmo`no, bidej}i tie bea tu|i na revolucionerniotasketizam naspram ,vino i `eni’ , ne znaeja da se hranat so kolibarski luk ipraz i voop{to ne priznavaa red i disciplina, pot~inetost. Pove}eto od nivbegaa vo Bugarija, nosej}i smrtni presudi izdadeni za niv od Organizacija-ta.“ Stra{imirov lucidno pretska`uva: „Istori~arot eden den }e se ~udikako blagorazumniot patriotizam vo Bugarija se pregrna so elementot naprostotilukot i svoevolieto vo Makedonija, za da í remeti tamu na ednapravilno organizirana revolucija. No, fakt e, prodol`uva Stra{imirov,deka pograni~nite reoni bea zaplisnati od aramiski ~eti, predvodeni obi~nood oficeri, koi{to bo`em bea vo ostavka, no sè u{te si dobivaa plata. Aborbata so tie ~eti be{e mnogu te{ka: aramiite gi znaeja site skrieni pate-ki i skrivnici po planinite; imaa stari jataci koi im bea blagodarni i glavno- ne biraa sredstva vo borbata so Organizacijata: gi predavaa na Turcitemesnite dejci, gi la`ea selata, im pravea zasedi na borcite i toa naj~estozaedno i so turskite i so bugarskite vlasti.“ 4

Pou~eni od iskustvoto od 1895 godina, ~elnicite na VMK znaele dekanivnite ~eti ne }e mo`at podolgotrajno da se zadr`at vo Makedonija, ako neja dobijat poddr{kata na mesnoto naselenie. Vo sklopot na svoite podgotvi-telni zada~i, tie se obidele, na site mo`ni na~ini, koristej}i gi site mo`nisredstva, da ja dobijat ili iznudat taa poddr{ka. Zatoa prvenstveno, vo reo-nite, koi bile cel na nivnata infiltracija, morale da se obidat da go istis-nat avtoritetot na Organizacijata, so {to bi ja potisnale ili bi ja rasturilenejzinata ilegalna mre`a. Za bugarskiot knez Ferdinand i negovata jasno

2 St. @e~kinÍ, „Makedonskoto dvi`enie“ , SvÔto delo, kn. IV , KÝstendilÍ, 1902, 169-192.3 NBKM-BIA-S, Fond: 305, a.e. 10, l. 1.4 Anton Stra{imirovÍ, KrÍstÓ AsønovÍ, SofiÔ, 1906, 48-49.

63

ocrtana zavojuva~ka politika kon Makedonija, vsu{nost, ova bila i krajnatacel koja{to toj sakal da ja postigne, bidej}i Organizacijata ve}e pretstavu-vala realna pre~ka vo realiziraweto na negovite planovi. Za slavoqubivi-te bugarski oficeri celta, pokraj drugoto, bila i sopstvena glorifikacijaso u~estvo vo bo`emnata osloboditelna borba na „robot“ , pa i vo nivniotslu~aj revolucionernite kadri na Organizacijata, so steknatiot avtoritetsrede naselenieto vo Makedonija, pretstavuvale pre~ka kon nivnoto „rev-olucionerno“ vozdignuvawe. Ajducite, pak, gi imale najtenkite smetki: pol-neweto na xebovite.

Bez ogled na li~nite motivi, kako {to uka`uva I. Katarxiev, edno bilojasno: „Pojavata na oficerite na teritorijata na Organizacijata govori dekana dneven red do{lo pra{aweto za pokrupna vrhovisti~ka akcija vo Make-donija. Opereriraj}i i so imeto na bugarskiot knez i so silata na bugarskataarmija, oficerite zboruvale deka najgolema pre~ka za bugarskiot knez dapomogne za skore{no podignuvawe na op{toto vostanie, potkrepeno od bugar-skata armija, bila tokmu revolucionernata organizacija.“ 5 Vo imeto na taa„neophodnost“ , od lokalnite rakovodstva, od prvencite, od selata i od selan-ite se baralo da ja pogazat zakletvata sprema TMORO za da se zakolnat naverno slu`ewe na sofiskiot VMK. Pritoa vrhovisti~kite bandi se slu`eleso site sredstva.

Vo tekot na ednogodi{niot kontinuiran pritisok, izveden od bugarskateritorija (krajot na letoto 1901 do esenta 1902 godina), „vrhovizmot uspeal,preku izmami, zakani, napadi, potkupi i sl., da vrbuva nekoi lokalni vojvodi,prvenci, sve{tenici i drugi, sozdavaj}i si upori{ta vo selata i cepej}i gonarodot vo dva sprotivstaveni neprijatelski tabora.“ 6 Ovie zafati na Con-~eviot komitet so seta svoja ̀ estina najmnogu se isturile vrz krajgrani~niterevolucionerni reoni, pri {to evidentno predna~ele Gornoxumajsko, Raz-lo{ko i Male{evsko.

Vo ovoj kontekst vidliv e u{te eden fakt. Imeno, kon krajot na 1901godina, vrhovizmot na generalot Con~ev uspeal da prodre i podlaboko voMakedonija t.e. vo Petri~kiot revolucioneren reon. Ovoj makedonski pre-del i ne se nao|al izlo`en na takov silen nadvore{en pritisok kako spome-natite grani~ni reoni. Tuka zagnezduvaweto na vrhovizmot se dol`elo naodredeni specifi~ni okolnosti vo razvojot na samata Organizacija, no i nanejzini takti~ki propusti, i, se razbira, najmnogu po zasluga na lokalniotrazbojnik Don~o Zlatkov, koj pod zakrilata na VMK stanal, ni pomalku, nipove}e, generalski „vojvoda“ .

I dodeka na edna strana, vo Makedonija bugarskite pretstavnici seslu`ele vo izobilstvo so nevistini i dezinformacii vo odnos na toa koj stoivo pozadinata na podgotovkite za vooru`ena provokacija, na drugata strana,vo Bugarija drsko la`ele deka vo Makedonija }e dojde do op{tonarodno vost-anie - ne{to za koe {to nemale nitu sila, nitu mo`nosti. Tri dena pred da

5 Ivan Katarxiev, Borba do pobeda, Pirin se budi i buni, tom I, Skopje, 1983, 509-514.6 Manol Pandevski, „ Vrhovisti~kiot zagovor protiv Makedonskata revolucionerna

organizacija i Jane Sandanski vo 1901 godina“ , Prilozi MANU, XXVII /2, Skopje, 1996, 33-48.

64

dojde do sudirot vo gornoxumajskoto selo @eleznica, na plo{tadot „Pozi-tano“ vo Sofija, bil organiziran miting na koj S. Mihajlovski odr`al „pa-triotska“ re~ (vedna{ publikuvana vo Sofija kako bro{ura), vo koja objavildeka preku granicata ve}e zapo~nalo op{toto vostanie.7 Za ovie dezinfor-macii se govori vo pismoto na Goce Del~ev od 21 septemvri 1902 g. (st. stil),isprateno do negoviot prijatel i soborec Nikola Aleksandrov, makedonskiemigrant vo grad Vraca: „Site |urultii {to se krevaat od vesnicite za nekakvosi vostanie vo Makedonija se laga. No, dali ne }e bide iznasileno ottuka (semisli od Bugarija, M. P.) vnatre{noto naselenie, ne znam.“ 8 Vo ovoj kratokcitat vnimanieto go privlekuva iskoristeniot zbor „iznasileno“ , bidej}itoj zbor ja otslikuva realnata situacija {to vo Gornoxumajsko doprva }e seslu~i. Taa ostanala zabele`ana i vo toga{niot bugarski pe~at: „ ,Legionite“na gen. Con~ev, za da go podignat naselenieto na vostanie, se slu`at ne samoso site sredstva na slovoto, no i na prinuda. Tie zapla{uvale, tie gi paleleselata, tie go predizvikuvale na vostanie naselenieto na sekakov na~in.“ 9 Ikoga sme kaj terminot - „iznasiluvawe“ na vostanie i vrhovisti~kite pera seispu{tile koga napi{ale deka VMK na Con~ev re{il „bez mnogu kolebawada go predizvika robot na neramen dvoboj so svojot vekoven tiranin... Siteistomislenici na inicijatorite na vostanieto, na ~ie ~elo be{e i samiotCon~ev, ja preskoknaa granicata i se javija vo vostani~kiot tabor, za da japotkrepat zapo~natata avantura.“ 10 Za `al, za pove}eto od niv toa i ne biloni{to pove}e od li~na avantura. Zatoa „Avanturistite na rabota!“ bil naslo-vot na statijata na Peju Javorov vo vesnikot „Pravo“ , objavena na den predzapo~nuvaweto na provokacijata vo Makedonija.11

Planot na general Con~ev predviduval ve}e kon krajot na avgust 1902godina i toj da se prefrli vo s. Srbinovo, na teritorijata na Gornoxumajsko.Tuka generalot svikal op{ta sredba na svoite sorabotnici T. Saev, S. Sto-janov i D. Zlatkov, za da go izvr{at potrebnoto rasporeduvawe na silite.12

Spored usvoeniot plan, vo istiot period i polkovnikot A. Jankov ja zapo~nalsvojata turneja niz Makedonija, so cel, nezavisno od cenata {to treba da japlati naselenieto, da ja pro{iri provokacijata na {to pogolema teritorija.

Na 25 avgust 1902 godina I. Con~ev i S. Nikolov, soglasno so prethod-nite re{enija, zaminale za Makedonija. No, vo Dupnica tie bile uapseni odbugarskite policiski vlasti i internirani: I. Con~ev vo svojot roden gradDrenovo, a S. Nikolov vo Dobri~. Ovoj poteg na vladata, kako {to go tolkuvabugarskata istoriografija, trebalo otvoreno da sugerira deka „Bugarija ne

7 St. Mihajlovski, Pretsedatel na VÍrhovniÔ Makedono-Odrinski KomitetÍ, Probuda iVÍshodÍ, SofiÔ, 1902, 15.

8 Manol Pandevski, „Dve novi pisma na Goce Del~ev“ , v.Nova Makedonija, 4 maj 1961, 4.9 A C. C., „PohodÍtÍ na generalÍ Con~eva“ , Obço dølo, Godina III , SofiÔ, 17-ti noemvri�,

1902 god., Kn. 2 i 3, 79-80.10 St. @e~kinÍ, „Makedonskoto dvi`enie“ , kn. VI , 255-261.11 „P. K. ÂvorovÍ, „AvantÓristite na rabota!“ , v. Pravo, br. 31, 22 septemvri 1902, SÍbrani

sÍ~ineniÔ, redakciÔ G. Najdenova, tom IV , SofiÔ, 1943, 78-82.12 [ifrirano pismo od gen. Con~ev adresirano do Don~o (Zlatkov) od 16 avgust 1902 god.,

vo koe go izvestuva za planiranoto pristignuvawe vo Makedonija na 23 avgust, NBKM-BIA-S,Fond 654, a.e. 100, l.1.

65

samo {to nemala namera da se me{a pri eventualnoto vostanie, no i dekadejstvuvala protiv nego.“ 13 Me|utoa, faktite govorat sosem sprotivno. Bugar-skite vlasti gi prezemale ovie bo`emni merki protiv dvajca od organiza-torite na vostani~kata provokacija vo Makedonija, samo za da mo`at da imaatalibi vo odnos na evropskite golemi sili, koi sakale odr`uvawe na statuskvo situacijata vo Turcija. I otkako bugarskata vlada si go obezbedila neop-hodnoto alibi, taa dozvolila nepre~eno S. Nikolov da „izbega“ od policiski-ot nadzor i ve}e na 18 septemvri 1902 g. (st. stil) da se najde vo Gornoxumajs-ko. I na I. Con~ev, ne{to podocna, na 7-8 oktomvri 1902 g. (st. stil) toa }e mubide dozvoleno.14

Na 18 septemvri vo s. Gradevo (Gornoxumajsko) bilo odr`ano sovetuvawena del od vrhovisti~kite voda~i. Toga{ bilo doneseno re{enieto - vostani-eto vo Gornoxumajsko, Petri~ko i Male{evsko da se oglasi na 25 septem-vri.15 Izvorite govorat za nivnite megalomanski planovi, koi bile nadvorod realnite mo`nosti na nivnite borbeni sili. Imeno, vo naredbata od ovojsobir, odr`an na 18 septemvri, ispratena do vrhovisti~kiot voda~ vo s. Igu-menec (Petri~ko), Minkata Jankov, se izvestuva: „Revolucioneren sobor podpretsedatelstvo na potpolkovnik Stefan Nikolov, ~lenovi: poru~nik Jur-dan Stojanov, poru~nik T. Saev, vojvoda Don~o Zlatkov, ~etnici Rizo Atana-sov i K. Lekiterov se sobra na zasedanie kaj seloto Gradevo i re{i: da seformira ~eta od selata okolu Struma i od blizinata na Petri~, koja{to podva{a komanda i pod komanda na Nikola Jordanov treba da izvr{i napad nagradot Petri~ i po uspe{niot napad da se raspredeli na severnite padini naBelasica.“ Naredbata e potpi{ana od pretsedatelot na t.n. „revolucionerensovet“ potpolkovnik S. Nikolov, od T. Saev, i postoi u{te eden ne~itlivpotpis.16 Na druga strana vo pismoto napi{ano od vrhovisti~kiot voda~ od]ustendil, Serafim Partalev, isprateno na 23 septemvri 1902 g. (st. stil)do izvesen Kusev se doznava: „Utre }e bide proglaseno vostanieto vo Xumajs-ko. Denes dobiv pismo od potpolkovnik Nikolov, no dr`ete go ova nekoj den

13 L. Panajotov, „Gornod`uma�skoto vÍstanie (1902)- geroi~na stanica od istoriÔata nabÍlgarskiot narod“ (Doklad iznesen na nau~nata sesiÔ, sÍstoÔla se na 3 oktomvri 1992 g., vBlagoevgrad), 22-29.

14 A deka tezata na bugarskata istoriografija ima golemi nedoslednosti poka`uva tokmuponatamo{niot tekst na avtorot L. Panajotov, vo koj{to toj na edna strana tvrdi dekaprefrlaweto na ~etite „se slu~uva i pokraj dejstvuvaweto na vlastite“ , a pritoa za primer gonaveduva slednovo: „^etata na Sarakinov bila obgradena (od strana na bugarskite vlasti, M.P.) na viso~inite okolu Radomir. No, vostanicite ne samo {to ne se predale, tuku uspeale dagi obezoru`at napa|a~ite i da zaminat za Makedonija.“ Ostanuva otvoreno pra{aweto zanavedenoto izvr{eno „ obezoru`uvawe“ . Dali so ova avtorot ja zagovara mo`nosta ovaavrhovisti~ka ~eta da ima ubieno bugarski grani~ari? Vidi: L. Panajotov, „Gornod`uma�skotovÍstanie“ , 22-29; Pove}e za provokacijata vidi: Rumen Paskov, „Gornod`uma�skoto vÍstanie1902 godina“ , Voenoistori~eski sbornik, 54/1, SofiÔ, 1985, 14-35; I. Katarxiev, Borba do pobeda,tom I, 515-525.

15 Georgi Iv. BelevÍ, „IzÍ `ivota na ~etite“ , IlÓstraciÔ IlindenÍ, godina VI , kn. 7,SofiÔ, 1934, 12-14.

16 Ova pismo go potvrduva odr`uvaweto na vrhovisti~koto sovetuvawe vo s. Gradevo(Gornoxumajsko) na 18 septemvri, me|utoa, od sostavot na prisutnite vrhovisti~ki voda~i te{komo`e da se donese zaklu~ok deka stanuva zbor za „kongres“ za kakov {to govori Ivan Belev.NBKM-BIA-S, fond 224 a.e. 51 l. 84; G. Iv. BelevÍ, „IzÍ `ivota na ~etite“ , 12-14.

66

vo tajna, a nie }e po~neme od granicata i }e ja napadneme Xumaja.“ 17 Pokrajovie izvori, vo arhivskiot dokument, datiran so 29.11.1902 g. (st. stil),potpi{an od petri~kite vrhovisti~ki voda~i K. P. Stojanov i S. K. Bakalov,ispraten do Vrhovniot komitet, se sre}ava podatokot deka spored planovitena vrhovisti~kata komanda, na 25 septemvri gradot „Melnik treba{e dagori.“18 Zna~i, vrhovisti~koto rakovodstvo so sigurnost smetalo deka }e mo`evo tie nekolku dena, uspe{no da gi napadne Gorna Xumaja, Melnik i Petri~:akcii koi vsu{nost nemale realna osnova da bidat nitu pribli`no izvedeni.I vo ovoj slu~aj odnovo stanuva validna scenata {to ja dale \. Petrov i G.Del~ev voop{to za vrhovisti~kite planovi vo poznatoto „Okru`no-poslanie“u{te vo 1901 godina: „Celiot toj plan li~i na son na lu|e, koi{to nikoga{nemale rabota so nekogo nadvor od servilnite vojnici vo kasaranata-son,koj{to pri prviot kontakt so grubata realnost }e is~ezne kako da e ~ad“ .19

Samo za ilustracija, kolku planovite na vrhovistite bile navistina dale-ku od realnosta govori voenata sila na Turcite, {to se podgotvuvala da im sesprotivstavi. Vo izve{tajot na generalniot konzul na Srbija vo Solun, Nena-dovi}, do ministerot za vnatre{ni raboti na Kralstvoto Srbija, od 12 sep-temvri 1902 g. (st. stil) se dava sledniot podatok: „Vo ovde{niot turskislu`ben list e objavena carska irada, koja nareduva da se povikaat naednomese~na ve`ba rezervistite-redifite od okruzite Solunski, Serski,Dramski, Gevgeliski i Kuku{ki, {to e i vedna{ storeno. Vo Solun denes gisobiraat rezervistite od godinite 1895-1901... Selanite muslimani isto takase podgotvuvaat za otpor.“ 20

Re~isi site izvori od ovoj period govorat za masovno navleguvawe navrhovisti~ki ~eti vo Makedonija. Nivniot broj ne e mo`no precizno da seopredeli.21 Ka`uvawata na H. ̂ ernopeev, koj vo tie denovi se nao|al na tere-not na Gornoxumajsko, iako sodr`at precizni pokazateli, ne se dovolni zautvrduvawe na vrhovisti~kata brojnost: „So Saev be{e i Lefterov- sè na sè40 lu|e, Don~o vo Petri~ko vode{e 20 ~etnici, Pa{alijata vo Male{evsko iPetri~ko -15-mina, na leviot breg na Struma, Jurdan Stojanov i S. Nikolovvodea okolu 80 ~etnici. Vo Male{evsko ima{e ~eti vodeni od Con~ev, amavoda~ite im bea mesni lu|e, kako Vasil Pelivanot, Konstandiev, Petar U`e,a vo Petri~ko: Kostadin Popov, Kost. Bakalov i dr.“ 22 Po zapo~nuvaweto naprovokacijata na makedonska teritorija pristignale i drugi vrhovisti~ki~eti. Vo odnos na ova pra{awe I. Katarxiev soop{tuva: „Iako vo po~etokotna akcijata, kako i obi~no, se prenele fantasti~ni glasovi za silite so koi

17 NBKM-BIA-S, Fond 654, a.e. 101, l. 1.18 NBKM-BIA-S, Fond 224, a.e. 51, l. 83-a.19 Citirano od „Okru`nicata-poslanie“ od mesec mart 1901 godina napi{ano od Goce

Del~ev i \or~e Petrov. Vidi: Goce De~ev, Pisma i drugi materiali, 311-312.20 AM, DA SIP, Beograd, PP 1902, Konzulat Srbije u Solunu, fasc. br. 32-a, 12.09.1902,

pov. br. 862.21 Pove}e vidi: I. Katarxiev, Borba do pobeda, tom I, 515-525.22 Dvi`enieto otsamÍ Vardara i borbata sÍ Vrhovistitø, po spomeni na Âne Sandanski,

^ernÝo PeevÝ, Sava MihailovÍ, Hr. KuslevÍ, Iv. AnastasovÍ Gr~eto, PetÍrÍ ÁrukovÍ iNikola Pu{karovÍ, MateriÔli za istoriÔta na Makedonskoto Osvoboditelno dvi`enie, kn.VII , SofiÔ, 1927, 49-72.

67

raspolagale vrhovistite (1000 do 2000 ~etnici dojdeni od Bugarija), iako voMemoarot se tvrdi deka vo sudirawata zele u~estvo 2580 borci, bespristras-nite istra`uva~i toj broj go sveduvaat na nekolku stotini. Francuskiot voenata{e vo Carigrad, Dipon, koj izvr{il {iroki konsultacii kako vo Turcija,taka i nadvor, za da ja sogleda {irinata i celite na celata akcija, veli dekabrojot na ~etnicite {to ja minale granicata i dejstvuvale vo gorna Strumane bil pogolem od 350-400 du{i, a ,brojot na regrutiranite privrzanici nasamoto mesto bil nezna~itelen.’“ 23 Kako interesna ilustracija, {to svedo~iza podgotvenosta na vrhovisti~kite borbeni sili, koi trebalo da se sudratso Turcite i „da ja oslobodat Makedonija“ , }e go citirame po~etokot od ve}espomenatoto pismo na Serafim Partalev od 23 septemvri 1902 g. (st. stil):„G. Kusev, {tom }e go dobiete ova pismo, jas i sega vi telegrafirav, da pra-tite 50 leva, za{to u{te sme tuka (na teritorijata na Bugarija, M. P.) i nema{to da jademe. Lu|eto nemaat od kogo da zemat ni stotinka, pa da ni zematleb... Utre }e bide proglaseno vostanieto vo Xumajsko.“ 24

Kako i da bilo, spored potrebite na bugarskiot dvor, vostanieto moraloda se predizvika. Ako za VMK na Con~ev celokupnata koordinacija na akci-ite bila te{ka zada~a, ona {to bilo lesno i izve`bano bilo da se preskoknegranicata i da se ubijat trojca spahii kaj gornoxumajskoto selo @eleznica.Vooru`enata provokacija zapo~nala.

Vo odnos na odvivaweto na vostani~kata provokacija vo Petri~kataokolija, vo Memoarot na Vnatre{nata organizacija se sre}avaat podatocideka na 22. i 29 septemvri 1902 godina (st. stil), kaj s. Goreme se vodele bitkime|u turskata vojska i ~etite na vrhovisti~kite voda~i Minkata Jankov,Nikola Jordanov, Nikolov i Ivan Pa{alijata.25 Posredni podatoci za ovieslu~uvawa dava i H. ̂ ernopeev: „Vo s. Goreme (Petri~ko) u{te na prviot denna vostanieto, selanite koga videle deka bile izla`ani, gi svrtea pu{kiteprotiv vrhovistite i rakovoditelot B’lgarinov Stojan.“ 26 Nepotpolna kratkapotvrda za toa deka se odigrale nekakvi akcii na vrhovistite vo s. Goreme, senao|a vo edna popatna re~enica vo pismoto od S. Bakalov i K. P. Stojanov,isprateno do VMK vo Sofija, kade {to e napi{ano deka tie pod svoja koman-da imale „postojana ~eta koja{to se sostoe{e od 8 ~etnici-kowica (turskikowi od askerot vo Goreme).“ 27 Od ovaa izjava mo`e da se izvle~e nesigurnapretpostavka za izveduvawe na nekakva uspe{na akcija na odzemawe na oviekowi od turskata vojska. Pove}e podatoci za planovite i akciite navrhovisti~kite ~eti vo Petri~ko i Strumi~ko se nao|aat vo arhivskata do-kumentacija na VK, vo ve}e spomenatoto pismo, potpi{ano od petri~kitevrhovisti~ki voda~i S. Bakalov i K. P. Stojanov, datirano so 29.11.1902.Pi{uvano vo dve prodol`enija, pismoto pretstavuva avtenti~en izve{taj od

23 I. Katarxiev, Borba do pobeda, tom I, 515-525.24 NBKM-BIA-S, Fond 654, a.e. 101, l. 1.25 MakedoniÔ i Odrinsko (1893-1903), MemoarÍ na VÍtre{nata OrganizaciÔ, 1904, 91.26 Dvi`enieto otsamÍ Vardara i borbata sÍ Vrhovistitø, po spomeni na Âne Sandanski,

^ernÝo PeevÍ, Sava MihailovÍ, Hr. KuslevÝ, Iv. AnastasovÍ Gr~eto, PetÍrÍ ÁrukovÍ iNikola Pu{karovÍ, 49-72.

27 NBKM-BIA-S, Fond 224, a.e. 51, l. 83-a.

68

terenot.28 Vo nego vrhovisti~kite voda~i soop{tuvaat deka otkako ja dobilenaredbata „od re{enijata na Komisijata koja zasedavala na 18 septemvri 1902godina“ , sobrale del od selanite od selata Krstilci, Bogorodica i Palat,okolu 80-mina „koj so pu{ki koj bez pu{ki“ , i na 25 septemvri trgnale konMelnik, kade {to zateknale, za niv, neo~ekuvana situacija. Namesto gradotMelnik da bide vo plameni „toj spokojno si spie{e“ . Avtorot na pismotosoop{tuva kako toj na regrutiranite selani im vetuval deka na denot na vos-tanieto, koga tie spored naredbata na VK trebalo da go napadnat Petri~,site bliski gradovi, isto taka, trebalo da bidat vo plamen. No, po sogledu-vaweto na realnata sostojba pred Melnik „mom~iwata sa raskolebaa, a jas gite{ev, otkako im ka`av deka sigurno rabotite se odlo`eni za 26-ti.“ Voprodol`enie na pismoto-izve{taj se govori za pojavenite raznoglasija me|uvrhovisti~kite voda~i po odnos na planot za napad na gradot Petri~. Sporedavtorot, koj bez kolebawe sakal da go izvede napadot, i pokraj toa {to kakoefektivni borbeni sili imale samo 40 vooru`eni lu|e, napadot ne bil iz-veden poradi sprotivstavuvawe na oficerot M. Jankov. Toj izjavil deka „nedozvoluva bez nego da se vleguva vo gradot“ i deka takov napad toj mo`e daizvr{i samo so „200 dobro vooru`eni lu|e... koj broj lu|e nie go nemavme, akamo li oru`je.“ Ako za napadot na Petri~ se nemalo sili, toga{ za zapalu-vawe na nekoe tursko selo ne trebalo nitu mnogu lu|e, nitu mnogu oru`je,nitu mnogu hrabrost. Zatoa, planot bil redefiniran vo zapaluvawe na tur-skoto selo \ur|evo. No, i ovoj plan na vrhovisti~kite voda~i propadnal, kako{to se ka`uva vo izve{tajot, navodno, poradi predavstvo na selanec od selo-to Ribnica, koj gi izvestil turskite `iteli na \ur|evo, pa tie zapo~nalo dago obezbeduvaat svoeto selo. Vo me|uvreme, dodeka vrhovisti~kite voda~ikroele novi planovi, brojnosta na nivnite ~eti se osipala bidej}i „polovi-nata od narodot si zamina, za da si gi ~uva selata.“ Kako rezultat na novonas-tanata situacija se promenila celta na akcijata, pa sega na red do{la name-rata da se zapalat turskite ku}i vo strumi~kite sela Ilovica i Hamzali. Popatot kon Strumi~ko, na 26 septemvri, ovie ~eti se sretnale so vrhovisti~kite~eti {to doa|ale duri od Vodensko, predvodeni od Petar Botu{anov i IlijaKarabiberov. Na sredbata vodenskite vrhovisti~ki voda~i javno soop{tile:„Nie go izla`avme narodot vo Vodensko i narodot se digna; zapalivme nekolkuturski sela i se povlekovme po gorite o~ekuvaj}i pomo{, ama pomo{ nema{e,a narodot zapo~na nas da ne goni.“ Ovie zborovi ostavile silen vpe~atok kaj„regrutiranite“ selani, pa avtorot svedo~i deka „sobraniot okolu nas narodse obeshrabri, ta samo so golemo nastojuvawe prodol`ivme za Strumi~ko.“Tuka, na terenot na Strumi~ko, kaj seloto Barbarevo, na 28 septemvri, del odvrhovisti~kite ~eti naletale na turska patrola, pri {to do{lo do borba kajmesnosta „Crna Skala“ . Spored izve{tajot, vrhovisti~kite ~eti na S. K.Bakalov i K. P. Stojanov odnele pobeda nad Turcite, me|utoa, znaej}i dekanaskoro }e pristigne soodvetno tursko zasiluvawe, vedna{ se povlekle konIgumenec.

28 Te{ko e da se utvrdi koj od dvajcata potisnici na ova pismo e avtorot, bidej}i voraska`uvaweto ponekoga{ i dvajcata potpisnici se naogaat vo treto lice. NBKM-BIA-S, Fond224 ,a.e. 51, l. 82-83 i l. 83-a.

69

Za pristignuvaweto na Turcite i za otpo~nuvawe na represaliite netrebalo mnogu vreme. Ve}e vo slednite denovi „vo Igumenec dojdoa pove}e od1000 du{i asker, zapo~naa da grabaat i izma~uvaat. Pri tie maki selanite nemo`ea da izdr`at i po~naa da go predavaat oru`jeto. Mnogu od narodot izbe-ga po planinite.“ Na krajot na pismoto soop{tuvaat deka tie, KonstantinPop Stojanov i Stojan Bakalov „ostanavme vo Petri~ko so 30 ~etnici, sookolu 30 patroni. N. Jordanov saka da ostane so nas, no, za `al, kako nemamenikakvi informacii od nikade, ne znaeme {to se slu~uva vo Bugarija i kakvae sostojbata na komitetskite raboti; za da doznaeme, najdovme za potrebnoJordanov da zamine, i pokraj toa {to imame golema potreba od nego. Ostanu-vame so srde~nite pozdravi kon Vas.“ Potpi{ani se vrhovisti~kite voda~iKonstadin Pop Stojanov i Stojan K. Bakalov, Male{evsko 29.11.1902.29 Namarginata na pismoto e dopi{ano: „Znajte deka imame golema potreba od pa-troni (kur{umi, M. P.)“ .30 I mnogu logi~no se postavuva pra{aweto: kade liostanaa vetuvawata za besplatno, navremeno i kompletno vooru`uvawe nanarodot za vreme na „osloboditelnoto vostanie“?

I pokraj vakvata dezorganizirana aktivnost na vrhovisti~kite ~eti voPetri~ko, izmisluvawata na bugarskata propaganda odele do tamu, {to javnose tvrdelo deka celata petri~ka kaza se dignala na vostanie, a gradot Petri~„ve}e osum dena se nao|al vo racete na vostanicite.“ 31

Kako neposreden rezultat od vrhovisti~kata provokacija stoi faktotdeka vrhovisti~koto rakovodstvo direktno ili indirektno vovleklo vo sudi-rot okolu petnaeset sela vo Gorno-xumajskata okolija so vkupno 2102 ogni{ta,{est sela vo Melni~kata okolija so 439 ku}i, pet sela vo Petri~kata okolijaso 439 ku}i i vo Strumi~kata okolija selata Barbarevo i Borievo so 116ogni{ta. Ili vkupno 28 sela so 3480 ogni{ta.32 Pri zadu{uvaweto na pro-vokacijata, koja zasegnala delovi od Strumi~kiot i Serskiot revolucio-neren okrug, bile razuranati ili izgoreni i opqa~kani 14-15 sela.33

I koga se znae deka osmanliskite kontraudari padnale glavno vrz selatai reonite {to bile opfateni od oru`enite sudiri, stanuva sosem jasno zo{tovrhovisti~kite stratezi gi izbrale Serskiot i Strumi~kiot revolucione-ren okrug. So ~etni~kata naezda i preku neizbe`nite osmanliski kontrau-dari, {to potoa sledele vo Isto~na Makedonija, se celelo da se razbijat ok-ruzite vo koi dominiralo revolucionrenoto jadro okolu G. Del~ev i \. Petrov.

29 Citiranoto pismo vo celost se odnesuva na nastanite {to se odigrale vo septemvri-oktomvri 1902 godina vo Petri~ko. Me|utoa na krajot na pismoto kako lokacija od kade eisprateno stoi Male{evsko. Bidej}i pismoto e pi{uvano na krajot na noemvri 1902 godina, posè izgleda deka ovie vrhovisti~ki voda~i, ne mo`ej}i da go izdr`at turskiot pritisok voPetri~ko, se imaat povle~eno vo planinskite predeli na Male{, koi vo toj period bileposigurni bidej}i vo niv ne do{lo do vrhovisti~ka vostani~ka provokacija.

30 NBKM-BIA-S, Fond 224, a.e. 51, l. 82-83 i l. 83-a.31 AM, DA SIP, Beograd, PP 1902, Konzulat Srbije u Solunu, fasc. br. 32-a, 30.09.1902,

pov.br.833.32 I. Katarxiev, Borba do pobeda, tom I, 515-525.33 Za posledicite od sudruvawata na leviot breg na r. Struma podatoci postojat i vo edna

po{tenska karti~ka ispratena do Ivan Kepov vo ]ustendil na po~etkot na oktomvri 1902 godina.Vo nea se ka`uva deka seloto Oranovo bilo izgoreno, a del od negovite ̀ iteli bile masakrirani,

70

Za negativnite posledici od politikata na bugarskiot dvor lucidno seoglasil D. Haxidimov: „Samo nekolu meseci pred julskite (ilindenski) nas-tani, Makedonija stana arena na edna naezda na komitetskite i dvorski gene-rali i polkovnici od Bugarija, a zada~ata na ovaa naezda be{e da mu doka`ena nadvore{niot svet deka Ferdinand i negovata vlada gi dr`at zasekoga{vo svoite race uzdite na makedonskoto dvi`ewe; deka makedonskoto pra{awe,vsu{nost, e bugarsko pra{awe, i deka ako vo vnatre{nosta na Makedonija ipostoi nekakva revolucionerna organizacija, koja navidum si postavuva dru-gi zada~i, taa e bez re{ava~ko zna~ewe i sekoga{ mo`e da bide vpregnata vobugarska dr`avna slu`ba... Ili Makedonija }e bide na{a, ili neka zagine!Toa go ka`a bugarskata bur`oazija vo 1902 preku prestapnata avantura,nare~ena ,vostanie’ , i go ka`a glasno, za da ~ujat site.“ 34 I analiti~arite nabalkanskite sostojbi, u{te toga{ dobro zapoznaeni so fakti~kata sostojba,dale relevantni viduvawa. Francuskiot konzul vo Solun, L. Steg, ve}e vopo~etokot na dekemvri znael deka „posledniot vostani~ki obid“ bil delo naSofiskiot komitet na generalot Con~ev, „koj zabrzuvaj}i gi nastanite, sakaglavno da go zagrabi vo svoi race rakovodstvoto na makedonskoto nacionalnodvi`ewe. [to se odnesuva, prodol`uva konzulot, do ~isto makedonskite ko-miteti, ~ija{to Vnatre{na organizacija si ostanuva sè taka misteriozna i~ii{to avtonomisti~ki streme`i stojat vo sprotivnost so obedinuva~kitestreme`i na komitetot na Con~ev, tie ne se ograni~ile samo da se dr`atponastrana od poslednovo dvi`ewe, ami aktivno se borele protiv nego.“ 35

Kampawata zavr{ila, razoruvawata sepak se ograni~ile na samo nekolkumakedonski krajgrani~ni kazi. Kako dobar poznava~ na prilikite na terenotna cela Makedonija, Goce Del~ev razmisluval trezveno: „Sekoe zlo - za dobro- govorel toj, Xumajsko i Petri~ko }e ja spasat Makedonija.“ Pritoa Del~evplaniral naskoro da zamine za Makedonija za da mo`e „xumajsko-petri~kiotpogrom“ da go iskoristi kako silna antivrhovisti~ka propaganda, so {to bigi zazdravil rastroenite organizacioni redovi.36 Me|utoa, G. Del~ev nituoddaleku ne mo`el da o~ekuva deka glavniot udar vrz borbata protiv vrhoviz-mot, a od tuka i vrz samostojnosta na Vnatre{nata organizacijata }e usledinabrzo, i toa odvnatre, od strana na nekolkumina nejzini rakovoditeli, op-tovareni so li~ni liderski ambicii. Na nivno ~elo zastanalo H. Matov i H.Tatar~ev.

dodeka s. Bistrica isto taka bili izgoreno, a `itelite uspeale da prebegaat preku granica, a s.@eleznica bilo opusto{eno i `itelite mu bile po planinite. NBKM-BIA-S, fond 305, a.e.222, l.1.

34 „Ilindenskoto vÍstanie“ , Osvobo`denie, III , SofiÔ, 19.07.1922, str. 1.35 Frenska `Ílta kniga po MakedonskiÔ vÍprosÍ, Diplomati~eski dokumenti na

Frenskoto ministerstvo na vÍn{nitø døla, Prevel otÍ originala D. Rizov, SofiÔ, 1903,35-36.

36 P. K. ÂvorovÍ, Goce Døl~evÍ-biogafiÔ, podÍ redakciÔta na d-rÍ Ganka Na�denova,SofiÔ, 1942, 69-70.