:IZS INIENIRSIlA IBORNICA SLOVENIJE

DRZAVNI ZBO R Odbor za notranj o politiko, javno upravo in pravosodje Predsednica odbora ea. Mojca Kucler Dolinar Subiceva 4

1000 Ljub lj ana

Nas znak : 3786NOD-CR Datum: 4.6.2007

Zadeva : Sta li sce Inzenirske zbornice Siovenije do novel e Zakona 0 zasebnem varovanju

Zveza: Novela Zakona 0 zaseb nem varovanju sprejeta na Vladi RS 22.3.2007 Dopis ln zeni rske zborn ice Sio venije z dne 10.04.2007

10.4.2007 smo yam v vednost posredovali dopis s staliscern lnzen irske zbornice Siovenije, v katerem smo opozorili na nejasnosti in neustreznosti novele zakona 0 zase bnem varovanju.

Na to temo je bil 29.05 .2007 na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) organiziran sestanek, na kate rem smo predstavniki lnzenirske zbornice Siovenije (IZS) preds tavnikom MNZ podal i obrazlozitev nasth pomislekov. Do tega dne kot strokovna institucija splo h nismobili vabljeni ali uradno obve sceni 0 nacrtovanih pripravah na sprejem novele.

Ker iz do seda j predlaganih amandmajev izhaja . da vecina nasih pripomb ni upostevana, bi vas zeleli opozoriti sarno na nekatera dejstva, ki bode v praksi povzrocila veliko nejasnosti in zmede. Predlagani zakon narnrec posega v veljavne zakonske akte , v nekaterih delih pa je celo v popolnem neskladju z njim i. Novela ZZasV ureja subjekte , oblike in pogoje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja Ijudi in prernozenja in posega v podrocje, ki ga zajemajo tudi Zakon 0 graditvi objektov, Zakon 0 pozarnern vars tvu in podzakonski akt 0 Studij i pozarn eqa varstva.

Posebej velja preuCiti smiselnost uvrstitve poi:arnega varovanja (avtomatsko javljanje pozara. sprinkler sistemi , hidrantna ornrez]a in ostali sistemi za gasenje) v sklop za tehn icno varovanje objektov. Pozarno varstvo je pokrito tako z Zakonom 0 pozarnern varstvu , podza konskim aktom 0 Studij i pozarnega varstva , kot v samem Zakonu 0 graditvi objektov (ZGO-1-UP B1) , kjer je potrebno vars tvo pred pozarorn dokazovati kot enega od osnovnih pogojev za varnost objekta. Ta dokumentacija mora biti javna in je kot obvezna uvrscena v projektno doku mentacijo po ZGO -1, torej ni zaupne narave. Zato predlagam o, da se izloci iz podrocja dokumentacije po ZZasV, da se ne bi zahteve podvaja le. Lahko pa se tako Elaborat , kot posamezni nacrti po ZZasV, naveze]o nanjo in obratno. To dokumentacijo

, 1 'I I /M( - Sl~

tin IlikrtHI rn ... Pr.

reosa {II itt J so 9001

o "

(Studiia pozarne varnosti) lahko izdelujejo Ie Pooblasceni inzenir]i, ki danes ze irnajo pridobljeno posebno licenco za nacrtovan]e pozarne varnosti (podeljuje jo lnzenirska zbornica Siovenije).

Odgovorni proj ektanti (po Zakonu 0 graditvi objektov) sistemov morajo pri svojem delu vkljuCiti ne samo stroke (pooblascene inzenirje-odgovorne projektante) s podro cja varovanja , ampak tudi iz ostalih podrocii (gradbene , strojne , elektro , . stroke) , za kate re so odgovorni projektanti dobili ust rezna pooblastila na lnzenirski zbornici Siovenije. Npr. projektiranje t.i. sprinkler sistema za samodejno gasenje vkl iucu]e strojne izracune potrebnih pretokov in tlakov, kapacitete In gradbene statike vodnega rezervoarja , elektricne avto nom ije in obtezbe navadnih in diesel crpalk itd.. Torej se zaradi novele llasV postavljajo jasna vprasanja : - zakaj uvrscati sistem varovanja pred pozarorn v sklop tehnicneqa varovanja , ko ni

nobenega strokovnega vzroka za ta predlog, - ali bo moral glede na zahteve novele llasV tudi izdelovalec Stud ije pozarne varn osti, ki je

ze opravil posebno izobrazevanje na to temo, ze opravil stro kovni izpit in si ze pridobil Iicen co IZS za opravljanje teh stroitev, opraviti se en izpit samo zato, ker tako zahteva novela llasV,

- v skladi z zahtevami ZGO -1 je v fazi izdelave projekta za gradbeno dovoljenje (PGD) za zahtevne objekte potrebno izvesti rev izijo projektne dokumentacije; pri tem so pooblasceni mzenirj i - odgovorni revidenti pray take opra vili poseben strokovni izpit, dokazali svojo usposobljenost in pridobili posebno licenco za revidiranje. Ali sedaj tudi za nj ih pomeni , da bode morali opraviti se eno izobrazevan]e in pridobiti se enD Iicenco? Mimogrede : predlagana no ela llasV sploh ne poz na pojma "revide nt", ki pa je po Zakonu 0 grad itvi objektov (ZGO-1) obvezen in jasno definiran.

Druga nejasnost je obseg sistemov tehnicneqa varovanja . Naj omenimo same en konkreten primer, npr. preprosto stanovanjsko hiso ali ce zelite stanovanjski blok . Ali navaden domofon , ki ni zaupne narave , spada pod sisteme tehnicneqa varovanja? Gre narnrec za instalacijo, ki bi v primeru nedorecenosti tudi lahko spadala pod sredstva za nadzor gibanja na dolocenern objektu. obrnocju ali prostoru itd., kar pa bi pomenilo, da bi se po noveli ZZas V zanj dela l lccen nacrt in stem povecevali stroski za narocnika.

V zvezi stem smo kot lnzenirska zbornica na sestanku dne 29.05.2007 na MNZ poudarili , da se mora definirati pojem "varnostno zahteven objekt" in da bi Ie zanj veljala dolocila predlagane novele llasV. Pojem "varnostno zahteven objekt" naj se omeni v nove li ZZasV, natancno pa naj se ga definira s podzakonskim aktom.

Dodaten problem pa je tudi izobrazevan]e za varnostnega inzenirja. V skladu s predlogom novele llasV je ede n od pogojev tud i, da je kand idat clan IZS oz . ima ustrezno licenco po Zakonu 0 graditvi objektov. Tre nutno uveljavljeni sistem izobrazevanja zajema kar 100 urno izobrazevanje, pri cernur je velik del lzobrazevanja namenjen tematiki , ki nima nobene zveze z opravljanjem storitev nacrtovan]a (izdelava projektne in tehnicne dokumentacije) , in je deja nsko namenjen druzbam, ki imajo kot osnovno in glavno dejavnost registrirano izvajanje zasebnega varovanja. Zato predlag amo spremembo sistema in obsega izobrazevanja ter upcstevanje dejstva , da so kandidati ze clani lnzenirske zbornice Siovenije (IZS ) in da ze imajo strokovne izkusnje in imajo licenco po Zakonu 0 graditvi objektov.

Nadalje se pojavi problem rokov/terminov za izobrazevan]e . V primeru spreje tja novele ZZasV v obliki kat je pred lagana naj opozorlrno, da je kandidatov za pridobitev naziva "varnostni inzenir" veli ko (nekaj sto clanov elektro in strojn e sekcije IZS) in da izobrazevanja ne bo rnoqoce apraviti v enem letu. Torej se bo pojavila pravna praznina , ko zakonodajalec

ne bo mogel omoqociti nasim clanorn . t.j pooblascenim inzenirjern. opravljati storitev in pok lica. kar lahko oqroza njihov obstoj .

Zato predlagamo. da se novele v predlagani oblik i ne sprejme!

V upanju na upostevanje nasih pripomb in predlogov ter bodoce sodelovanje vas prav lepo pozdravljama. Za dodatna pojasni la smo vam na volja.

Clan Upravnega odbara rnaticne sekcije elektro inzenirjev mag. Vinko Volcanjk , univ.dipl inz.el .

Predsednik maticne sekcije elektro inzenlrjev agoCrtomir Remec. I.r. Iv n L;l univ.d ipl.inz.el.

Poslano: - Predsednik drzavneqa zbora, g. dr . Franc Cukjati - MOP . minister g. Janez Podobnik - MJU , min iste r g. dr. Gregor Virant - MOP , Direktorat za prostor, generalna direktorica ga oMetka Cernelc - IZS-MSE - arh iv IZS