| 15. november 2013 številka 127

3   Evropska sredstva za investicije  v Mestni občini Murska Sobota

13   Slovesnost ob spominskem dnevu Mestne občine Murska Sobota

14   Srečanje starejših občanov  v Murski Soboti

15   Najstarejša občanka praznovala 104. rojstni dan

17   Setev rži za kruh miru  v Rakičanu

20   Prvošolčki v projektu   »Veliki nemarni škornji«

29   Literarni zbornik Društva upokojencev

32   Mladi karateisti uspešni  na svetovnem prvenstvu

36   Evakuacijska vaja  na Biotehniški šoli Rakičan

Tele

kom

Slo

veni

je, d

. d.,

1546

Lju

blja

na

F

UTU

RA

Prihodnost vidimo v družbi, v kateri lahko vsak posameznikpiše svojo zgodbo, sanja svoje sanje in uživa svojo svobodo.Verjamemo, da lahko z najboljšimi storitvami, vsebinami in tehnologijami omogočamo nove oblike svobode in soustvarjamo okolje za razvoj napredne družbe.

www.telekom.si

ŽIVI SVOBODNO

TS_zivi_svobodnoPARnaTRAVI_225x310+5_SoboskeNovine.indd 1 11/5/13 6:12 PM

|

3 november 2013

ŽUPANOV KOTIČEK

Spoštovane občanke,spoštovani občani!

v novembrskem županovem kotičku bom pisal o projektih, za katere smo v zadnjih tednih prejeli sklepe pristojnih ministr-stev o sofinanciranju iz evropskih sredstev. Naše prijave na razpise so torej bile uspešne, za vse tri projekte smo pridobili 1.187.505,65 evra nepovratnih sredstev (od skupne ocenjene vrednosti 1.820.000,00 EUR), torej 65,25 odstotka sredstev za izvedbo. Prvi projekt je »PARK & RIDE«. Njegova ocenjena vrednost je 494.876,00 evrov (s sklepom ministrstva za infrastruk-turo in prostor je zanj odobrenih nepovratnih sredstev za t. i. upravičene stroške 340.229,65 EUR (85 %)). Z njim bomo asfaltirali in dokončno uredili danes gramozno parkirišče pred regijsko bolnišnico v Rakičanu. Uvesti želimo novo avto-busno povezavo Černelavci–Murska Sobota–bolnišnica v Rakičanu–Rakičan, s katero bi omogočili brezplačno avtobusno povezavo med mestom in regijsko bolnišnico. Razmišljamo o dodatni ugodnosti, da bi vozniki, ki bi avtomobile parkirali na tem parkirišču pred bolnišnico, prejeli tudi brezplačno vozovnico za avtobus Sobočanec. Razpravljamo še o vzpostavi-tvi sistema izposoje koles, najprej na tej lokaciji in v središču Murske Sobote, pozneje še širše. Drugi projekt je »ENERGETSKA SANACIJA VRTCEV V MURSKI SOBOTI«. Ocenjena vrednost projekta je 641.969,00 evrov (odobrenih je 420.666,00 EUR nepovratnih sredstev za upravičene stroške (85 % vrednosti investicije)). S tem projektom bomo energetsko obnovili vse tiste vrtce v Murski Soboti, ki jih do sedaj še nismo. Poleg gradnje novega vrtca ob Ulici Štefana Kovača (pogodba za pribl. 2,2 milijona evrov je že podpisana in projekt se že izvaja) in obnovljenega vrtca na Prešernovi ulici ter nove enote v vaškem domu v Černelavcih, kamor smo vlagali sredstva v preteklosti, bomo s tem projektom energetsko obnovili vse preostale vrtce v Murski Soboti. Tako bodo enote na Talanyijevi ulici v Murski So-boti, v Bakovcih, na Pušči, v Rakičanu in na Gregorčičevi ulici v Murski Soboti dobile novo podobo ter postale energetsko varčnejše. Ocenjujemo, da bomo s prihrankom energije (pribl. 285 MWh) letno prihranili okrog 32.000 evrov.Tretji projekt je »ENERGETSKA SANACIJA ZDRAVSTVENEGA DOMA V MURSKI SOBOTI«. Ker gre za objekte, ki so v lasti vseh dvanajstih občin UE Murska Sobota, smo se občine skupaj prijavile na razpis. Za projekt, ki je bil ocenjen na 666.717,00 evrov, smo pridobili 426.610,00 evrov (pribl. 85 % upravičenih stroškov) nepovratnih sredstev iz skladov EU. Prijavitelj v imenu vseh občin je bila Občina Rogašovci, saj lahko ta občina zaradi ugodnejšega indeksa razvojne ogroženosti pridobi več nepovratnih sredstev kot Mestna občina Murska Sobota. Vse občine smo se pri izbiri prijavitelja poenotile, saj je bil naš cilj pridobiti čim več nepovratnih sredstev. Seveda se po uspešni prijavi in prejetem sklepu ministrstva o odobrenih sredstvih moramo dogovoriti tudi o delitvi stroškov, ki jih kot skupni lastniki nepremičnine moramo zagotoviti sami (razlika do celotne vrednosti, DDV in v celoti neupravičeni stroški, ki jih na razpisu nismo mogli vključiti kot upravičene stroške za sofinanciranje iz skladov EU). Trenutno se vse občine, razen Občine Beltinci, strinjajo s kriterijem delitve stroškov, ki je število prebivalcev posamezne občine. Upam, bo tudi Občina Beltinci sprejela predlagani kriterij, saj so vse občine tudi lastnice vseh objektov zdravstvenega doma v Murski Soboti (in drugih zdravstvenih postaj v preostalih občinah UE Murska Sobota). Ocenjujemo, da bomo s prihrankom energije (pribl. 304 MWh) na letni ravni prihranili okrog 32.000 evrov.

Za predstavljene projekte smo torej prejeli sklepe ministrstva o sofinanciranju z nepovratnimi evropskimi sredstvi. Zdaj sledijo še podpisi pogodb med ministrstvom in občinami nosilkami posameznih investicij. Lahko samo upamo, da si vlada ali pristojno ministrstvo ne premislita in kljub izdanemu sklepu ne podpišeta pogodbe. To bi bilo povsem nesprejemljivo, saj mora biti cilj lokalnih in državnih oblasti pridobiti kar največ evropskih sredstev (da v občinskem proračunu več ostane tudi za druge projekte). Prav tako upam, da bodo občinski svetniki (v Murski Soboti (za vse tri projekte) in tudi v preostalih občinah UE Murska Sobota – vsaj kar se tiče skupnega projekta sanacije objektov zdravstvenega doma (sanirani bodo vsi objekti, razen objekta medicine dela, ki je delno že saniran in je pod spomeniškim varstvom)) potrdili občinske proračune za leto 2014, ko se bodo ti projekti izvajali. Bodimo vsi skupaj optimisti. Vaš župan, Anton Štihec

4november 2013 |

Špela Horvat

MESTNI SVET

Svetniki potrdili rebalans proračuna brez dodatnega zadolževanja

Tokratna seja mestnega sveta je mi-

nila predvsem v znamenju sprejetja

rebalansa proračuna za letošnje leto,

mestni svetniki pa so veliko časa na-

menili še morebitnemu nakupu ze-

mljišča podjetja Bisol v SOIC.

Mestni svetniki so na 21. redni seji obravnavali dvanajst točk dnevnega reda, po ugotovitvi sklepčnosti in potrditvi dnev-nega reda so tako najprej po-trdili zapisnika 19. in 20. redne seje, nato pa še zapisnik trinaj-ste dopisne seje. Nadalje je sle-dila potrditev predloga odloka o rebalansu proračuna mestne občine, ki ga je obrazložil Slav-ko Domjan iz občinskega od-delka za proračun in finance: »Predlog rebalansa proračuna za letošnje leto predvideva manjše prejemke in izdatke od prvotno sprejetega proraču-na za 120.577 evrov in je pri-pravljen v višini 21,7 milijona evrov.« Med drugim rebalans predvideva, da bi za kritje presežkov odhodkov nad pri-hodki mestna občina v letu 2013 najela dolgoročni kredit v skupni višini 1.980.000. Od tega 780.000 EUR za zago-tavljanje lastne udeležbe pri novogradnji enote vrtca Goz-diček, 200.000 EUR za nakup stavbnega zemljišča parc. št. 32/2 k. o. Murska Sobota. Gre za del parcele ob Kopališki ulici, ki bo služila kot dostop do središča za obiskovalce ob vrtini projekta Turistični cen-ter Fazanerija – turistični del. 1.000.000 EUR bi šlo za na-kup stavbnih zemljišč parcel v Severni obrtno-industrijski coni od podjetja Bisol, ki je od predvidene gradnje poslovnih objektov odstopilo. Kot je po-jasnil Domjan, se bodo zmanj-šali tudi odhodki, tako bo med drugim še močneje varčevala tudi sama občinska uprava, saj

je predvidena zamenjava oken na občinski stavbi odpoveda-na.Kratko obrazložitev je podal tudi župan Anton Štihec, saj, kot je povedal sam, gre za po-memben dokument. Štihec se je osredotočil predvsem na pojasnilo ob odstopu edinega slovenskega proizvajalca foto-napetostnih modulov Bisol od širitve proizvodnih kapacitet v Murski Soboti. Kot pišejo v pismu, ki ga je Bisol naslo-vil na župana, so se za odstop od investicije odločili, ker je od nakupa zemljišča spomladi 2010 prišlo do »intenzivne-ga dogajanja v fotovoltaični branži«. Kot so zapisali, se je pojavilo veliko novih podjetij in kljub izredni rasti nameš-čene moči sončnih elektrarn povsod po svetu, predvsem pa v Evropi, je na svetovnih trgih prišlo do ogromnih presežkov proizvodnih zmogljivosti. »To je privedlo do brutalnega kon-kurenčnega boja, poleg tega pa so Kitajci, ki so branžo prepo-znali kot nacionalno strateško, začeli z nedovoljenimi, dum-pinškimi posegi, ki so ustvarili še dodatne cenovne pritiske,« so zapisali v Bisolu, kjer so prepričani, da bi kljub ambi-

cioznim ciljem z nepremišlje-nimi širitvami lahko ogrozili svoj nadaljnji obstoj. Prav tako so v pismu županu zapisali, da se bodo v prihodnje vsekakor širili, a ne v Sloveniji, saj je država investicijsko vse manj privlačna: »Denarja za spod-bude ni, posluha za ukrepe /…/ prav tako ne, obetajo se nove obremenitve gospo-darstva, delovna zakonoda-ja postaja vedno bolj toga.« Predkupno pravico Bisol tako daje občini, nato morebitnim preostalim interesentom. Kot je pojasnil župan, je občinski proračun od družbe Bisol do sedaj brez obresti prejel pri-bližno 1,3 milijona evrov, zato je mestnim svetnikom pri re-balansu proračuna predlagal, da se zemljišča odkupijo nazaj za milijon evrov. V občinskem proračunu bi tako bilo 300.000 evrov plusa, je povedal župan, ob čemer je pojasnil, da bi ta sredstva namenili za pokri-tje stroškov kredita, občina pa bi si prizadevala v največ šestih letih dobiti novega kup-ca. Prav tako bi lahko občina vplivala na izbiro potencialne-ga investitorja, kot je povedal župan, in navsezadnje s tem povečala tudi nepremično pre-

moženje občine. Mag. Nataša Horvat iz odbo-ra za proračun in finance je mestnim svetnikom predlagala sprejetje odloka, saj, kot je po-vedala, odbor soglaša z naku-pom, ker gre za naložbo, hkra-ti pa bi se izognili morebitnim špekulativnim nakupom. S sprejetjem rebalansa prora-čuna so soglašali tudi preostali pristojni odbori. Zoran Kos (LDS) se z dodatnim zadol-ževanjem ni strinjal, glede na trenutno nestabilno situacijo bi bilo namreč neodgovorno zadolževati prihodnje rodove. Predlagal je proceduralni de-setminutni odmor za dogovor med svetniškimi skupinami, te pa so se dogovorile, da se pred glasovanjem o rebalansu glasuje o dodatnem zadolže-vanju. Dušan Bencik (SD) je povedal, da v njihovi svetniški skupini z rebalansom niso za-dovoljni, saj se z njim finanč-na situacija občine poslabšuje, hkrati je izpostavil morebitno politično konotacijo projekta, kar pa je župan ostro zavrnil. Marjan Gujt (LDS) je med drugim izpostavil, da bi tudi druge potencialne investitor-je lahko od naložbe odvrnili enaki razlogi kot Bisol, Marko

|

5 november 2013

MESTNI SVET

Martinuzzi (SDS) je povedal, da je proračun sicer dobro pri-pravljen, a ne zagovarja pre-vzema tveganja s strani obči-ne, Jožef Recek iz Zaresa pa je v razpravi predlagal, da bi bilo smotrneje pogledati naprej in najeti kredit za vzdrževanje cest. Mestni svetniki so se nato s 16 glasovi za in 8 proti odlo-čili, da se dodatno zadolževan-je občine v višini 1,2 milijona evrov izvzame iz proračuna (ostane tako le 780.000 evrov za sofinanciranje projekta vrt-ca Gozdiček), rebalans prora-čuna pa se sprejme. Mestni svetniki so nadalje obravnavali sklep o sprejetju sprememb in dopolnitev na-črta ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Murska Sobota za leto 2013. Čeprav je mestni svet na 16. redni seji 24. januarja 2013 sprejel sklep o sprejetju načrta ravnanja z nepremičnim pre-moženjem, so spremembe na prihodkovni in tudi na odhod-kovni strani usklajene z reba-lansom proračuna za leto 2013. Mestni svetniki so prav tako v drugi obravnavi sprejeli predlog odloka o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne občinske go-spodarske javne službe zbira-nja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Murska Sobota, ki je bil v prvi obravnavi sprejet na 20. redni seji. Nada Cvetko Török je pojasnila, da bo po sprejetju omenjenega odloka objavljen javni razpis za pridobitev naju-godnejšega ponudnika za izva-janje predmetne javne službe. Župan je ob tem predlagal, da se pri izboru izvajalca upošteva merilo možnosti tehtanja od-padkov po posameznih gospo-dinjstvih. Marjan Gujt (LDS) je idejo podprl, a kot je povedal, bi bilo treba merila natančno določiti, da bi se izognili pri-

tožbam neizbranih kandidatov. Kot je dodal Marko Martinuzzi (SDS), bo tak način do obča-nov pravičnejši, Mitja Slavinec (LDS) pa je opozoril, da je cena odvoza upoštevajoč prostorsko omejenost vozil odvisna od vo-lumna, prav tako po njegovem mnenju vseh vrst odpadkov ne moremo meriti na enak način, npr. biološki odpadki so tež-ji od preostalih. Ker je župan ocenil, da je ob tej točki potre-ben tehtnejši premislek vseh mestnih svetnikov, so ga sve-tniki podprli pri tem, da se o tej točki glasuje na naslednji seji. Svetniki so sprejeli predlog odloka o občinskem podrob-nem prostorskem načrtu za bencinski servis ob komple-ksu Mura v Murski Soboti v drugi obravnavi. Predlog zajema ureditev, povezano z umestitvijo in gradnjo novega bencinskega servisa na nepo-zidanem zemljišču ob državni cesti R1-232. Na podlagi ured-be o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in re-konstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš je pred-videno rušenje bencinskega servisa na Cankarjevi ulici v Murski Soboti. Podjetje Petrol želi izgubljeni bencinski servis nadomestiti na novi lokaciji, vendar tako, da bi bil kot ob-stoječi servis v bližini mestne prometne vpadnice. Veljavni odlok o prostorskih ureditve-nih pogojih zahteva izdelavo podrobnega prostorskega na-črta, zato se mora izdelati nov akt, na podlagi katerega bo mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje. Predvidena uredi-tev obsega gradnje poslovne-ga objekta z nadstrešnicami, objekta mehanične delavnice, podzemnih rezervoarjev, nad-strešnice za pokrito ročno av-topralnico, ureditev zunanjih

utrjenih in zelenih površin ter pripadajočih ureditev, gradnjo potrebne prometne, energet-ske, komunalne in komunika-cijske infrastrukture. V peti točki dnevnega reda so mestni svetniki obravnavali predlog odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega na-črta za trgovsko cono Murska Sobota, ki leži na skrajnem za-hodu katastrske občine Murska Sobota ob naselju Černelavci, južno od Šercerjevega naselja in zahodno od trgovskega cen-tra Maximus. Kot je pojasnila Angelca Dokl Mir, je obmo-čje celotnega zazidalnega na-črta večinoma že pozidano. V manjšem delu območja, kjer je po veljavnem odloku predvide-na gradnja petih individualnih stanovanjskih hiš, so parcele

še nepozidane. Nepozidani oz. neizkoriščeni sta ostali tudi manjša površina za predvidene interne parkirne prostore in predvidena zunanja prodajna površina. Lastniku parcel in in-vestitorju določbe v veljavnem aktu več ne ustrezajo, zato je za drugačno postavitev objektov in drugačno izkoriščenost par-cel treba spremeniti prostorski akt. Mestni svetniki so predlog odloka o spremembi zazidal-nega načrta v prvi obravnavi sprejeli, pri tem pa dodali, da mestni svet sprejme stališča do podanih pripomb v času javne razgrnitve in javne obravnave, ki so jih pripravili mestna upra-va, načrtovalec in investitor. Prav tako je mestni svet podprl stališče odbora za urbanizem, da se do druge obravnave pro-uči gostota pozidave glede na

6november 2013 |

MESTNI SVET

mikrolokacijo celotnega nase-lja, preuči naj se tudi prometna situacija, ki še zmeraj ohranja slepo ulico na skrajnem jugu novega naselja, v smislu odpr-tja ulice. Mestni svet je prav tako pod-prl sklep o vstopu Mestne občine Murska Sobota kot ustanoviteljice v Skupnost osnovnošolskih vzgojno-izo-braževalnih zavodov. Valerija Mes Forjan, v. d. di-rektorice Skupnosti osnovno-šolskih vzgojno-izobraževal-nih zavodov, je pojasnila, da bo mestna občina v skupnost vstopila pod razveznim po-gojem, da se spremeni ime javnega zavoda, in sicer se naj novo ime glasi »Javni zavod za opravljanje spremljajočih dejavnosti vzgoje in izobra-ževanja Murska Sobota«, in da šole podpisnice čistopisa akta o ustanovitvi Skupnosti osnovnošolskih vzgojno-izo-braževalnih zavodov Murska Sobota prevzamejo status sou-stanoviteljic ter da se spreme-

ni akt o ustanovitvi Skupnosti osnovnošolskih vzgojno-izo-braževalnih zavodov Murska Sobota in sprejme njegov či-stopis v vsebini, ki je določena v drugi točki tega sklepa. V deveti točki so svetniki obravnavali srečanje med vlado Republike Slovenije in Mestno občino Ljubljana, saj iz zapisni-ka omenjenega sestanka izhaja, da se MO Ljubljana prizna-va poseben status pri razrezu sredstev EU za investicije v ob-dobju 2014–2020 in se še po-sebno skrb nameni objektom državnega pomena, kot so ži-valski vrt in zavetišče Gmajni-ce. Točko je na dnevni red pre-dlagala svetniška skupina SDS, pojasnila pa je v njenem imenu podal Andrej Mešič: »Mestni odbor stranke SDS je zavzel stališče, da preprosto mora opozoriti na vidna dejstva, ki vodijo v postopno centraliza-cijo in posledično onemogoča enakomeren razvoj vseh regij. Pozivamo vlado, ne le na se-danjo, ampak tudi prihodnje, da zavzame stališče in sprejme

zakone v prid enakomerni raz-vitosti celotne države.« Mestna uprava oz. urad župana je tako pripravil »protestni sklep«, ki se glasi: »Mestni svet MO Murska Sobota protestira proti privile-girani obravnavi ter dogovarja-nju Vlade Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana, kar izhaja iz zapisnika srečanja 23. 7. 2013. Predsednico vlade pozivamo, da nas obvesti, ali so sklepi, zapisani v omenjenem zapisniku, dejansko sklepi vla-de, saj je na sestanku bilo pri-sotno večje število ministrov in državnih sekretarjev, s predse-dnico vlade na čelu. Menimo, da se Mestna občina Ljubljana z vlado lahko dogovarja zgolj o statusu glavnega mesta, nikakor pa ne privilegirano in na škodo preostalih občin. Predsednico vlade pozivamo, da nas sezna-ni s pravno podlago, na podla-gi katere so bili sprejeti sklepi, zapisani v omenjenem zapi-sniku.« Mitja Slavinec (LDS) je predlagal, da občinska uprava do naslednje seje pripravi na-bor razvojnih projektov 2014–2020 in jih predstavi mestne-

mu svetu na decembrski seji v odločanje. Sam prej omenjene sklepe namreč smatra kot pre-malo razvojno naravnave. Me-stni svetniki so protestni sklep potrdili, prav tako so potrdili predlog svetnika Slavinca. V kadrovskih zadevah so sve-tniki najprej dali pozitivno mnenje k imenovanju Bernard-ke Marič za ravnateljico jav-nega razvojnega zavoda Vrtec Murska Sobota. Kot je pove-dala v predstavitvi, dela v vrtcu že 36 let, v nadalje pa se bo na položaju direktorice zavzemala za spodbudno učno okolje, saj bodo le tako otroci lahko na-predovali. Tudi Nataši Meolic so mestni svetniki podali sogla-sno pozitivno mnenje za me-sto direktorice javnega zavoda Center za socialno delo Murska Sobota. Nekaj več neenotnosti so svetniki pokazali pri potr-ditvi Tadeja Buzetija za ure-dnika glasila Soboške novine. Mestni svetniki so o tej zadevi glasovali tajno, pri tem je bilo za kandidata Buzetija oddanih 12 glasov, prav toliko glasov je bilo proti, ena glasovnica ni bila veljavna. Mestni svet je v kadrovskih zadevah prav tako obravnaval imenovanje v svet javnega zavoda Osnovna šola IV kot predstavnika ustanovi-telja Suzano Varga, Leo Friškič in Romea Vargo za mandatno obdobje štirih let, omenjene kandidate so mestni svetniki soglasno sprejeli. Kot predstav-niki ustanovitelja so bili v svet Osnovne šole Bakovci potrjeni Jožica Viher, Aleksandra Grah in Renata Zver, v svet javne-ga zavoda Splošna bolnišnica Murska Sobota pa so kot pred-stavnico mestne občine potrdili Jolando Prelec Lainščak. V na-daljevanju seje so sledili predlo-gi in pobude mestnih svetnikov ter župana.

|

7 november 2013

deponije ne obstaja. Če se to dogaja na črno, bodo inšpekcijske službe ustrezno ukrepale.

Svetnica je izpostavila, da so občinske ceste v slabem stanju, vzdrževanje pa se žal izvaja »na poziv«. Konkretno vpraša-nje ima za Gajevo ulico v Černelavcih, ki je »velika obljuba« že nekaj časa, a rešitve še dandanes ni. Ulica je ozka, nepri-merna za vsakdanji promet, bankine že ogrožajo udeležence v prometu, saj srečanje dveh vozil ni mogoče, če ne vozita obe vozili po bankini. Bankine se vzdržujejo, ko pokličejo (ko so v zelo slabem stanju), kar je nesprejemljivo z vidika varnosti, nadzorna služba pa ne opravlja svojega dela. Ob-čane zanima, kdo je neposredno odgovoren za tako stanje, kdo bo odgovarjal ob nesreči ali poškodbi pešcev in kdaj se bodo na Gajevi ulici končno začela dela.

Župan je odgovoril, da so bila v letošnjem proračunu predvidena sredstva za nakup zemljišč ob Gajevi ulici, zaradi pomanjkanja sredstev po rebalansu proračuna tega ni več. V decembru bo na seji mestnega sveta obravnavan proračun za leto 2014, kjer bodo posku-šali vključiti nakup in izvedbo širitve te ceste ter urediti drugačen prometni režim. Tudi v mestu Murska Sobota je bilo v okviru reba-lansa veliko zadev izločenih (npr. izgradnja vodovoda), ker sredstev preprosto ni dovolj.

Zoran KOS je opozoril na nekatere pomanjkljivosti na Slovenski ulici, in sicer na delu, ki je bil na novo ure-jen. Uporabniki parkirišč se pritožujejo, da granitni rob-niki predstavljajo nevarnost za avtomobilska platišča in pnevmatike. Poleg tega, da

plačajo parkirnino, si vozniki zraven poškodujejo še avto-mobile.

Župan je odgovoril, da se po robnikih seveda ne sme voziti. Rešitev bi bila samo zamenjava robnikov, ampak mestna občina je postavila take robnike (iz kalnega granita), ker so kakovostnejši in trpežnej-ši. Težko je sprejeti rešitev, da bi zamenjali robnike le zaradi tega, da si nekdo ne bi poškodoval pnevmatik.

Svetnik je izpostavil problematiko daljinskega ogrevanja iz lendavske kotlovnice. V slabem letu se jim je skupaj z uporabniki, mestno občino in javnim podjetjem Komunala uspelo dogovoriti o realni ceni kurjave. Sedaj MWh zna-ša 63,50 EUR, tako je cena kurjave iz te kotlovnice zdaj vzdržna; dejal je, da so v tej ceni še krediti, ki so bili najeti prej. Če teh kreditov ne bi bilo (iztečejo se leta 2018), bi bila cena še nižja. Opozoril je tudi na anomalijo, na katero opozarjajo drugi uporabniki (tudi drugih kurilnic, ki imajo podobne težave). Javne podjetje Komunala je v zelo krat-

MESTNI SVET

Z 21. redne seje mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, ki je

bila 7. novembra 2013:

Jožica VIHER je izpostavila problem smradu zaradi praši-čereje v kraju Černelavci. Na zadnjem svetu KS Černelavci je bil sprejet sklep (bil je po-slan tudi na mestno občino), da bi proučili, ali ima lastnik gospodarskega objekta vsa dovoljenja in ali je objekt

zgrajen skladno z njimi.

Župan je potrdil, da so prejeli peticijo prebivalcev KS Černelavci in KS Veščica (nad 200 podpisanih) s pozivom, da poskušajo rešiti problem smradu iz gospodarskega objekta. Ogled je opravi-la tudi občinska komunalna inšpektorica. Župan je dejal, da se bodo na občinski upravi potrudili, da se ugotovijo vsi relevantni podatki, ali ima lastnik vsa dovoljenja, če je vse po predpisih, standardih in drugih normativih. V bivalnem okolju se namreč ne sme povzročati prevelikega smradu. Meritve so zagotovo zahtevne, a če so bili pri nekaterih občanih potrebni (kot je zapisano v pe-ticiji) celo zdravstveni posegi, se zadeva dotika tudi zdravstvene inšpekcije. Župan je bil seznanjen z mnenji strokovnjakov, da bi smrad lahko preprečili z dovolj močnimi ventilator ji, ki so spelja-ni v ustrezno visoke zračne plasti. Mestna občina bo k tej zadevi pristopila z vso resnostjo in odgovornostjo ter pozvala ustrezne inštitucije – strokovnjake, ki bodo zadevo pregledali. Upa, da bo tudi lastnik kooperativen, drugače bo mestna občina prisiljena ukrepati, da se ta smrad prepreči in bodo ljudje lahko normalno živeli.

Svetnica je povedala, da se zahodno od naselja Pušča na-haja t. i. javno smetišče, ki ga »upravlja« KS Pušča v do-govoru z Mestno občino Murska Sobota. Smetišče služi za odlaganje neločenih odpadkov, ki jih prekrivajo z zemljo. Na smetišču se odlagajo različni odpadki, ki jih krajani tudi sežigajo (največ plastika), na koncu pa ogenj na smetišču gasijo gasilci. Občane zanima, na podlagi katerega dovo-ljenja, odloka ali soglasja se nedovoljeno odlagajo smeti na navedeni lokaciji, kdo financira »urejanje« smetišča (pre-krivanje oz. skrivanje z zemljo). Občane zanima tudi, za-kaj večina občanov plačuje razvrščanje in odvoz smeti ter drugih odpadkov, če obstaja tudi »brezplačno« odlagališče smeti, ter zakaj takega početja ne preverja in ureja ustrezna inšpekcijska služba.

Župan je odgovoril, da ima mestna občina vsako leto v načrtu sa-nacijo divjih odlagališč, ta lokacija je tudi ena izmed teh. Naselje Pušča spada v Mestno občino Murska Sobota in tudi krajani Pušče morajo ločevati odpadke. Zadeva bodo na podlagi opozoril preverili. Dogovor med mestno občino in krajevno skupnostjo za upravljanje

Vprašanja in pobude članov mestnega sveta

8november 2013 |

kem času zelo zvišalo stroške. Tako nekateri zdaj za kurjavo plačujejo med 150,00 EUR in 160,00 EUR (prej med 90,00 EUR do 100,00 EUR). Meni, da kot svetnik na to mora opozoriti, saj mora vsem uporabnikom v mestni občini biti na voljo realna cena glede na porabo. Ničesar ne smejo pla-čevati, kar ni v ceni same kurjave. Kot mestni svetnik je dobival veliko netočnih dokumentov Komunale, tudi me-stna občina in župan so dobivali podatke, zato bi bilo prav, da bi se pomenili o odgovornosti, saj se to v prihodnje ne sme več dogajati. Pozval je občane, da skrbno spremljajo porabo energije.

Župan je odgovori l , da je priš lo so dogovora med uporabniki, javnim podjet j em in občino. Upa, da se bodo tega dogovora vsi držal i . Ne vidi težav, dokler Komunala ne bo spr eminjala cene br ez soglas ja lastnika in dogovora z uporabniki. Župan je ob tem še pojasni l , da si mestna občina prizadeva šir i t i dal j insko omr ežje, pripel jat i dal j insko omr ežje tudi v sr edišče mesta, poskušati priklopit i č im več stanovanjskih objektov. Trasa bo potekala po Slovenski ul i c i ob pločniku in takrat bo čas za izbol jšave (bodis i tudi glede r obnikov). V priho -dnost i bo imela Slovenska ul ica, vsaj v delu od hote la Zvezda do Ulice arhitekta Novaka, drugačen vozni r ežim, kot ga ima sedaj .

Iztok ZRINSKI je dejal, da ni videti srečnega konca pri sprejemanju občinskega pro-storskega načrta, ki bi obča-nom Mestne občine Murska Sobota v določenih primerih zelo pomagal in nadomestil veljaven neživljenjski pro-storski akt. Prosi za izčrpen

in podroben pisni odgovor svetnikom in občanom, kje so težave, da načrt ni sprejet. Odgovor se naj objavi tudi v Soboških novinah.

Župan je odgovoril, da je OPN v postopku sprejemanja, v prvi obrav-navi ga je mestni svet že sprejel. Župan je pojasnil, da ga je želel po-sredovati v drugo obravnavo na 21. seji mestnega sveta, vendar je mi-nistrstvo za kmetijstvo in okolje zamudilo rok, do katerega bi moralo dati končno soglasje. Občino so opozorili, da če bo OPN sprejet brez njihovega končnega mnenja, lahko nastanejo težave. Zato so predstav-niki občine na ministrstvu za kmetijstvo in okolje opravili razgovor ter se z njimi dogovorili, da bo občina popravila oz. upoštevala zahteve ministrstva. To smo naredili in sedaj čakamo na predhodno mnenje. Ko bo končno mnenje pozitivno (gre za usklajevanje z ministrstvom za kmetijstvo in okolje) – župan upa, da bo to že na decembrski seji mestnega sveta –,bo OPN posredovan v drugo obravnavo.

Svetnik je izpostavil ureditev prometa v mestu Murska So-bota: že dve leti je sprejet odlok o omejevanju teže vozil v

mestnem prostoru. Postopki v zvezi s tem so znani. Prosi za podroben pisni odgovor, kako daleč so stvari in postopki v tej fazi.

Župan je odgovoril, da bo v zvezi z ureditvijo prometa v mestu Mur-ska Sobota pripravljen pisni odgovor.

Mag. Robert CELEC je de-jal, da je v Dvorcu Rakičan že od januarja 2012 zaprt go-stinski lokal. Večkrat je me-stna občina pokazala interes, da bi našli novega najemnika, vendar so stroški delovanja zelo veliki, zato zanimanja ni veliko. Predlaga, da bi jav-

ni zavod RIS Dvorec Rakičan ta gostinski lokal prevzel v upravljanje (vsaj kot neke vrste kavarno) vsaj v poletnih mesecih in bi tako razbremenili proračun drugih stroškov. Zagotavlja, da s tem ne bi dodatno obremenjevali proraču-na, ampak bi iz teh tržnih dejavnosti pokrivali sprotne stro-ške. Lokal bi živel, dogajanje v dvorcu bi bilo obogateno. Ogromno ljudi, predvsem od aprila do oktobra, ki prihajajo gledat konje ali jahat, se nima kje okrepčati. O tem je že pisal na mestno občino, vendar odgovora še ni dobil.

Župan je odgovoril, da je RIS Dvorec Rakičan za svojo dejavnost lokal dobil v uporabo s soglasjem občine; nobenih ovir ni bilo, da občina ni dala dovoljenja za njihove tečaje in tabore. Upa, da so registrirani za gostinsko dejavnost, čeprav so raziskovalno in izo-braževalno središče. Mestna občina je objavila nekaj razpisov, kjer je iskala najemnika za gostinski lokal. Pomislek župana je, da so imeli vsi dosedanji najemniki tega lokala izgubo in so seveda želeli del tega preložiti na mestno občino. Zato je zaradi dolgov občina z nekaterimi tudi prekinila sodelovanje. Župan ne vidi težav, če se da gostinski lokal RIS-u, vendar ne želi, da bo na koncu občina pokri-vala izgubo zaradi gostinske dejavnosti.Župan je še dejal, da so kot javni zavod RIS Dvorec Rakičan že organizirali turistične prireditve – nedavni ples ob noči čarovnic. Na mestno občino je prišlo mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki RIS-u Dvorec Rakičan očita, da ni spoštoval predpisanih pogojev, prav tako so prejeli veliko pripomb občanov na organizacijo dogod-ka. V kratkem bo RIS prejel vprašanja župana, saj je te stvari treba razčistiti.

Angela NOVAK je ponovno postavila vprašanje o ureditvi pokopališča v Murski Soboti, saj sveti mestnih četrti preje-majo vse več pripomb. Ure-diti je treba kulturne in stare spomenike ter središče poko-pališča. Svetnica se je obrnila

MESTNI SVET

|

9 november 2013

na župana in vodstvo občinske uprave, da Komunali na-ročijo, naj v svojem načrtu predvidijo, kako bodo uredili pokopališče, ki bi od vseh zunanjih vaških pokopališč tre-nutno dobilo najslabšo oceno. Zato prosi, da v naslednjem letu pristopijo k njegovi ureditvi.Župan je odgovoril, da je vodstvo občine z Zavodom za varstvo kulturne dediščine opravilo sestanek, kjer so se o tem pogovarjali ter jih povabili v Mursko Soboto na ogled murskosoboškega pokopališča in tudi nekaterih drugih, da bi preverili, ali so spomeniki in grobnice tako pomembni, da bi jih lahko spomeniško zaščitili. So na-mreč v zasebni lasti, pokopališče pa je v upravljanju jav-nega podjetja. Občina mora pridobiti mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, da bi lahko v proračunu zago-tovila sredstva za vzdrževanje. Občina ni lastnica grobnic in spomenikov.

Župan je obrazložil, da bo objekt pred pokopališčem, ki ga javno podjetje Komunala upravlja za svojo pokopališko dejavnost, porušen zaradi podvoza na Panonski ulici. Javno podjetje je zanj dobilo več kot 200.000,00 EUR državnih sredstev. Občina poskuša s Ko-munalo v sklopu obstoječega mrliškega objekta prostor zraven tega objekta v prvi fazi nadomestiti z bivalnim zabojnikom, kjer bodo pisarne; denar ja za nov objekt ni, saj se je denar, ki ga je javno podjetje Komunala dobilo, izgubil v njihovih bilancah.

Marija BAČIČ je dejala, da občani ožjega mestnega sre-dišča opozarjajo na tri zele-nice za Blagovnico oziroma trgovino Mercator, ki so za-raščene. Občani sprašuje-jo, ali ni delo komunalnih inšpektorjev, da si občasno ogledajo mesto (urejenost, pomanjkljivosti) in ob tem

primerno ukrepajo. Četudi so zelenice v zasebni lasti, se mora na to opozoriti lastnike, ki so dolžni skrbeti za ureje-nost svoje lastnine. Pravijo, da je občina slab gospodar in da ima vsaka še tako majhna vaška občina vzorno urejeno svoje središče. Zanima jih, ali mora tekstilna tržnica biti v središču mesta. Razmisliti bi morali o tem, da bi za tekstil-no tržnico poiskali drugo lokacijo.

Župan se je strinjal, da so neurejene zelenice v pristojnosti komunal-ne inšpektorice. Nekaj teh zelenic ni v občinski lasti. Skupaj s ko-munalno inšpektorico bo mestna občina lastnike pozvala k urejeva-nju, hkrati pa javnemu podjetju Komunala, ki upravlja z zelenicami v občini, naročila, da zadeve uredijo. Kar se tiče tekstilne tržnice, se župan strinja s predlogom, pred leti je ta problematika že bila aktualna. Po predlogu bi to tržnico prestavili v bližino Markišavske ulice (kjer je nekoč bila živilska tržnica), ampak za to mora mestni svet sprejeti sklep. Že pred leti je ob obravnavanju te problematike nastal odpor, tudi s strani romskega svetnika Rudaša. Župan se

nagiba k temu, da bi tekstilno tržnico prestavili drugam, še zlasti ker je objekt Semenarne predviden za rušenje in zaradi vloge, ki bi jo lahko imel objekt Blagovnice.

Svetnica je dejala, da je v Vestniku z dne 24. 10. 2013 prebrala intervju z Robertom Smodišem o trajnem vseži-vljenjskem opazovanju stavb, ki med drugim pove, da je Blagovnica v središču mesta Murske Sobote velik izziv za arhitekte, ki bi lahko kompleksu (ki ima zelo pomembno vlogo in vrednost razvoja Murske Sobote) dali novo vsebi-no brez večjih posegov, s čimer bi oživili mestno jedro in dvignili vrednost celotnega okoliša. Pravi, da mrtva stavba pomeni mrtev mestni prostor ter počasno propadanje in izgubljanje ekonomske vrednosti. Arhitektura Blagovnice je podoba nekega obdobja, in to podobo moramo v mestu varovati. Pravi, da to ni kriza posameznika, ampak posle-dica krize vrednot širše družbe. Svetnica daje v premislek pobudo, da bi se mestna občina povezala z arhitekti in la-stniki, ter predlaga, da bi v to stavbo ustrezno vlagali in uredili mestno središče.

Župan je odgovoril, da se strinja s predlogom o ureditvi Blagovnice za nov namen. A objekt je v zasebni lasti in brez soglasja lastnika mestna občina ne more narediti nič. Mestna občina si je želela pri-dobiti nepovratna sredstva za projekt Evropska prestolnica kulture, da bi z njimi ta objekt odkupili ter ga preuredili za javne potrebe in kulturne vsebine. Žal teh nepovratnih sredstev za kulturno infra-strukturo občina ni dobila, občina pa težko zagotovi od 2,5 do 2,8 milijona evrov za odkup in ureditev prostorov v Blagovnici. Župan se strinja, da se lahko mestna občina pogovori z lastniki, arhitekti, zbornico arhitektov, da bi poskušali določiti dolgoročen namen, seve-da pa se s tem morajo strinjati lastniki. Meni, da bi bilo dobro, če bi predmetna zadeva bila v občinski lasti, da bo v čim večjo korist in uporabo ljudem. Pobudo svetnice sprejema, sklican bo sestanek, na katerem bomo poskušali preveriti, kaj pravijo lastniki.

Dezider ŠOOŠ je ponovno opozoril, da vaščani Veščice ugotavljajo, da se v zadnjem času skozi njihovo naselje proti Gederovski cesti pro-ti Polani vozi veliko vozil, ki prekoračujejo dovoljeno maso (nad 7,5 tone). Ker ce-sta ni dovolj široka, zapeljejo na pločnik oziroma zelenice.

Zadnje čase so v kraju polomili že vsaj tri pokrove na kana-lizacijskih jaških. Meni, da bi bilo treba del ceste bolj opre-miti s prometnimi znaki in nadzirati predvsem tovorni pro-met. Glede tovornega prometa bi morali ostreje ukrepati ali občinski redarji ali policija, ki bi zaustavljali velike tovor-njake, ki povzročajo zmedo na cesti. Vaščani se zavzemajo za rešitev, da bi promet omejili z ležečimi policaji, vendar je glede na veliko število traktorjev ta rešitev neugodna.

MESTNI SVET

10november 2013 |

MESTNI SVET

tako ceno, ki lahko predstavlja težavo pri izvedbi; še enkrat poudarja, da proslava ob državnem prazniku sodi v višji rang kot dobrodelne prireditve vseh vrst.

Župan je odgovoril, da so o tem dobili vsi svetniki skupaj z gradivom za 21. sejo mestnega sveta pisni odgovor z razlago, da je omenje-na organizacija dobila sredstva Mestne občine Murska Sobota za tri različne stvari. Župan v zvezi s tem več noče polemizirati, želi le poudariti, da če je prijav na razpis za projekte iz kulture za 90.000,00 EUR, v proračunu pa je predvidenih pribl. 24.000,00 EUR (na koncu razdeljeno 18.000,00 EUR), je razumljivo, da vsi prijavitelji ne morejo dobiti vsega (za projekte oziroma programe in vsebine, ki so jih prijavili).

Mestna občina Murska Sobota ima sprejet pravilnik, kako se dvo-rane, ki so v občinski lasti, dajejo v najem. Župan je že povedal, da se dajo v brezplačen najem za dobrodelne namene (prispevek občine, da se ne zaračuna dvorana) ter ob obletnicah društev in organizacij, ki imajo sedež v naši občini, ali za prireditve širšega pomena (recimo vseslovenski seminar oziroma dogodek npr. zdravnikov, medicinskih sester Slovenije). Župan se strinja, da se naj grajsko dvorano upora-blja čim več občinskih društev po čim ugodnejših pogojih (vendar je pozimi treba plačati elektriko in ogrevanje, zato nastanejo stroški). Seveda ima stroške tudi Zavod za kulturo, turizem in šport, ki jih mora občina pokriti.

Andrej MEŠIČ je dejal, da ima polno idej glede oživi-tve mestnega jedra, vendar bi bile finančno dokaj zahtevne.

Svetnik je dejal, da je po nje-govem mnenju Turistično--informacijski center (TIC), ki je sedaj v Pokrajinski in

študijski knjižnici, na zelo nevidnem mestu. Predlaga, da je TIC v središču mesta, in sicer predlaga Slovensko ulico, kjer so predvideni paviljoni. S novo lokacijo TIC-a bi vsaj malo oživili središče.

Župan je odgovoril, da se glede lokacije TIC-a strinja in da je predlog svetnika na mestu. Občina je že razmišljala, da bi ga prestavili prav tja, kot je predlagal svetnik. Seveda je treba za paviljon poiskati investitor ja ali pa ga občina mora sama postaviti. To znaša pribl. 20.000,00 EUR. Verjetno bodo v proračunu za leto 2014 pred-videna sredstva za novo lokacijo TIC-a in nov paviljon, ki bo na vidnem mestu.

Na vprašanja, na katera odgovori niso bili podani, bodo pripravljeni pisni odgovori.

Župan je pojasnil, da je občinskim redar jem že večkrat naročil, naj prever jajo spoštovanje predpisov in prometnih znakov, kajti po ome-njeni cesti tovornjaki, ki se pripeljejo z goričkega dela, kljub pro-metnemu znaku, ki jim prepoveduje vožnjo, peljejo proti avtocesti (v tisto smer). Izrečenih je bilo že veliko kazni. Župan razume pro-blematiko, težko je sprejeti rešitev. Dejal je, da bo nadzor pogostejši in poostren.

Svetnik je želel pojasniti problematiko okrog smradu za-radi prašičereje, ki je pereča tudi v KS Veščica. Na kra-jevni skupnosti so povzeli vse potrebno: kot predsednik je sklical zbor občanov (6. 9. 2013), na katerega je pri-šlo pribl. 50 krajanov. Ker je po PUP Veščica kmetijsko področje, ima lastnik prašičereje pravico do širitve. Sve-tnik je preveril vsa dovoljenja (ima gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, prašičereja se odvija v okviru do-ločenega števila; tudi pri kmetijskem inšpektorju, ki je podal poročilo, so ugotovili, da je vse v redu; pogovarjali so se še z gradbenim inšpektorjem, ki pa še ni pripravil poročila (da bi bili mogoče krivi zračniki)). Čakajo le še poročilo gradbenega inšpektorja, ali je potrebna nadgra-dnja cevi za ventilatorje. Ko pridobi vsa končna mnenja, bo opravil razgovor na mestni občini, da najdejo skupno rešitev. Problematiko je želel izpostaviti na seji mestnega sveta, saj so ga na to opozarjali ljudje. Pristojni organi so namreč dali vsa dovoljenja, lastnik ima vso pravico kme-tovati. Pristojni organi lahko ukrepajo šele, če zaznajo nepravilnosti.

Dr. Mitja SLAVINEC je ponovno zastavil vprašanje o proslavi ob dnevu upora pro-ti okupatorju. Na prejšnji seji mestnega sveta je dobil od-govor, da je bil organizator Mestna organizacija združe-nja borcev za vrednote NOB, ki se je prijavila na razpis za sredstva, iz katerih bi naj po-

tem plačali 400,00 EUR za najemnino za grajsko dvora-no. Organizacija je dobila 100,00 EUR za Brumnovo hišo, 200,00 EUR za socialne projekte in 200,00 EUR za kultur-ne projekte. Torej nič za konkretno proslavo. O tem ne želi več problematizirati in nikogar postavljati na laž. Želi pa, da se prireditve, ki so nacionalnega pomena, kot je prosla-va ob državnem prazniku, obravnavajo enako kot dobro-delne prireditve, za katere je najem dvorane brezplačen, in predvsem, da se postavijo znani in oprijemljivi kriteriji, da odločanje o tem, kdo lahko brezplačno najame grajsko dvo-rano, ni odvisno od simpatij oz. antipatij. Že na prejšnji seji mestnega sveta je povedal, da bi bilo dobro videti, kakšna je zasedenost dvorane in kako je s plačili. Svetnik predlaga, da omogočijo uporabo grajske dvorane čim širšemu krogu po kar najugodnejših pogojih, a nikakor z ekonomsko ali

|

AKTUALNO

11 november 2013

Nada Cvetko Török

Mestna občina Murska Sobota druga naj kolesarska občina 2013

Renata Žlebič

Čez 12.000 uporabnicam bo odslej na voljo nova naprava

Murskosoboškemu zdravstvenemu

domu je v letošnjem letu uspelo

na razpisu Ministrstva za zdravje

pridobiti sredstva za nakup novega

Februarja je ministrstvo ob-javilo razpis za sofinanci-ranje investicij na področju javnih zdravstvenih zavodov na primarni ravni, nanj se je prijavilo vseh dvanajst občin ustanoviteljic zdravstvenega doma, prijaviteljica pa je bila Občina Rogašovci, ki je med manj razvitimi prekmurskimi občinami. Na razpisu so pri-dobili sredstva v višini 47.000 evrov, medtem ko je bilo treba za novo napravo odšteti nekaj čez 57.000 evrov. Razliko v ceni so prispevale občine. Kot je povedala vodja dispanzerja Petra Schnabl Banfy, je nova

Regionalni center za okolje je v so-

delovanju s Skupnostjo slovenskih

občin pozval slovenske občine,

ki štejejo vsaj 6000 in ne več kot

200.000 prebivalcev, k udeležbi

na nagradnem razpisu za naj ko-

lesarsko občino 2013. Prvo mesto

je dosegla Mestna občina Maribor,

na drugem mestu ji tesno sledita

mestni občini Murska Sobota in

Velenje.

Z natečajem so organizatorji ugotavljali stanje kolesarstva v občinah na naslednjih podro-čjih:• strateško načrtovanje kole-

sarstva kot načina prevoza,• razvoj kolesarske infrastruk-

ture in njeno vzdrževanje,• razvoj storitev za kolesarje,• promocija in marketing ko-

lesarjenja kot načina vsakda-njega prevoza,

• sodelovanje v evropskih projektih,

• rekreacijsko-turistične ko-lesarske poti in športno-re-kreacijski dogodki.

Organizatorji natečaja ver-jamejo, da lahko s tovrstnim tekmovanjem spodbudijo mestne uprave in tudi tiste, ki uporabljajo kolo predvsem kot priročno in učinkovito prevo-zno sredstvo za pot v službo ali šolo ter po različnih vsak-danjih opravkih, da skupaj sto-rijo več za to, da postane ko-lesarjenje v slovenskih mestih tekoče, brez nepotrebnih ob-vozov, varno in udobno ter da se bo s storitvami za kolesarje in redno promocijo spodbu-jalo, da čim več prebivalcev za poti po svojih vsakdanjih opravkih uporablja kolo.Mestna občina Murska Sobota je v zadnjem času veliko storila predvsem na področju strate-škega načrtovanja kolesarstva in sodelovanja v evropskih projektih, ki se postopno kaže-jo tudi v izboljšani kolesarski

infrastrukturi in storitvah za kolesarje. Za uspešno imple-mentacijo orodja, namenjene-ga izboljšanju kakovosti kole-sarske politike na lokalni ravni, je v letu 2010 prejela evropski certifikat BYPAD, nedavno pa še evropski certifikat QUEST za uspešno implementacijo orodja, namenjenega razvo-ju energetsko učinkovite in trajnostne mobilnosti. Tudi v prihodnje želi uprava Mestne

občine Murska Sobota spod-bujati občane h kolesarjenju in uresničevati zastavljene cilje na poti trajnostne mobilnosti. Več informacij o prizadevanjih Mestne občine Murska Sobota na področju spodbujanja ko-lesarjenja in trajnostne mobil-nosti najdete na spletni strani občine http://www.murska--sobota.si/s-kolesom-po-me-stu-okolici.

ultrazvočnega aparata za ginekolo-

gijo in porodništvo, ki ga je dispan-

zer za ženske že nekaj časa močno

potreboval.

pridobitev bila dolgo časa na-črtovana in pričakovana. Trije ginekologi v zdravstvenem domu skrbijo za čez 12.000 pomurskih žensk in letno opravijo od štiri do pet tisoč ultrazvočnih preiskav. Zado-voljstvo ob novi pridobitvi je izrazila tudi direktorica doma Edit Žižek Sapač, ki pravi, da bo nova naprava, ki bo zame-njala dosedanjo 14 let staro, močno olajšala delo na žen-skem dispanzerju.

AKTUALNO

12november 2013 |

Slovesnost ob dnevu reformacije v Murski Soboti Aleksandra Grah

Osrednja slovesnost v počastitev

minulega državnega praznika dneva

reformacije je bila v Gledališču Park.

Na slovesnosti v Murski Sobo-ti, ki sta jo organizirala Evan-geličanska cerkev v Republiki Sloveniji in murskosoboška podružnica Slovenskega pro-

testantskega društva Primož Trubar, so se spomnili dne, ki je Slovencem prinesel prvo knjigo: leta 1550 je Primož Trubar izdal Abecednik in Ka-tekizem. Obdobje reformaci-je v 16. stoletju velja za dokaj razburkano obdobje, saj so se zgodile številne spremem-

be na verskem, kulturnem in političnem področju. Zasluga reformacije je v rojstvu sloven-skega knjižnega jezika in sploh prve omembe pojma Slovenec. Prav knjižni jezik je Slovencem omogočil, da so se postavili ob bok drugim kultiviranim naro-dom, pozneje v zgodovini je postal knjižni jezik odločilno sredstvo pri oblikovanju slo-venske narodne identitete.V kulturnem programu je na-stopil mešani pevski zbor Can-tate in zbrane za kratek čas vr-nil v čas reformacije. Uvodoma je zbrane nagovoril župan An-ton Štihec in izpostavil pomen velikega reformatorja Primoža Trubarja, ki se je po njegovi oceni drzno lotil slovenskega jezika. »Primož Trubar se je zavedal, da gredo ljudje iz za-ostalosti v napredek le z bra-njem in s tem tudi z znanjem,« je dejal Štihec. Med drugim je reformacijo označil kot proces in verovanje, da imajo vsi ljudje pravico do lastne opredelitve, veroizpovedi in prepričanja. Prav tako po njegovem mne-nju današnja verska pluralnost bogati našo družbo.V okviru kulturnega programa je bil tudi ogled prvega sloven-skega barvnega filma »Aman-dus«. Film prikazuje dogajanje na Slovenskem v času verske nestrpnosti ob koncu 17. stole-tja. V filmu kanonik Amandus v imenu katolištva preganja protestante. Dekle, protestant-ka, ki mu reši življenje, se vanj zaljubi, toda njemu je vera po-membnejša od ljubezni. Razvi-je se zaplet, v katerem je verski fanatizem postavljen nad člo-veška čustva in življenja.Po ogledu pretresljivega fil-ma je zbrane nagovoril škof Geza Erniša, ki je med dru-gim dejal: »Reformacija s svo-jim značilnim razumevanjem svetega pisma, s pogledom na

transcendenco kot vrhovno av-toriteto in svete ljudi ob vsem preostalem se je zavzemala za brezrazredno krščanstvo. Duhovniki – od najvišjih do najnižjih – niso tisti, če pove-mo prispodobo, ki bi nekomu odpirali, drugemu pa zapira-li pot v nebo, temveč morajo biti služabniki neba in učitelji ljudem. Živeti morajo skladno s tistim, kar oznanjajo, kar je njihova duhovniška dolžnost.« V nadaljevanju je izpostavil izjemne dosežke reformacije: »Tudi Slovenci smo se vklju-čili v to reformacijsko gibanje, ki je zahtevalo izjemne ljudi in nam izjemne ljudi tudi dalo: Trubarja, Dalmatina, Kuzmi-ča, Kardoša in mnoge druge. Stati inu obstati tolikokrat sliši-mo, to je vredno in potrebno, zato smo na to vselej lahko ponosni. Naloga posameznika je večno iskanje.« Na koncu je zbrane pozval, naj bodo pono-sni na velike zgodovinske do-sežke, med katerimi ima prav gotovo posebno in pomembno mesto praznik reformacije, ki »naj nam bo in ostane navdih za samoosmišljanje ter iskanje in najdenje mesta v Evropi in svetu kot majhnega naroda še tudi danes.« Dotaknil se je še številnih izzivov sodobne-ga časa: »Tudi danes smo kot narod, družba in cerkev pred velikimi izzivi. Verjamem, da nam nikoli v zgodovini ni bilo posebej lahko, na to so vplivali mnogi zunanji in tudi notranji medsebojni vplivi, ki še danes krojijo medsebojne odnose, vendar si moramo vsi prizade-vati, da bodo državotvorne in vsemu narodu naklonjene od-ločitve dobile prednost in vso podporo. Dan reformacije naj bo in tudi ostane del resnega in poglobljenega premisleka ter nenehno prizadevanje za iz-boljšanje naše stvarnosti.«

|

AKTUALNO

13 november 2013

Spominski dan mestne občine obeležili s slovestnostjo Špela Horvat

Vida Lukač

Slovesnost pred dnevom spomina na mrtve

Na murskosoboškem pokopališču je 28. oktobra potekala žalna slo-vesnost pred dnevom spomina na mrtve. Po pozdravnem nagovoru predsednika Mestne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Damirja Domjana je zbrane nago-voril župan Anton Štihec.

Ob tej priložnosti je župan po-vedal: »Spominske slovesnosti delimo z vsemi, ki v teh dneh častijo spomin na pokojnike na pokopališčih, ob spomeni-

ki ga prikazujejo poročevalci z različnih koncev sveta, in le ob spominskih dnevih še zaživi. S cvetjem, s prižgano svečo, z besedo počastitve. Tako da-nes izpričujemo svoje zaveda-nje žrtev, padlih za svobodo, in težkih življenjskih tragedij prednikov. Naša odgovornost je to ceniti, skrbeti za pošteno življenje, spoštovanje posame-znika, družbe, lastne države in miru. In naša odgovornost je vse to posredovati tistim, ki prihajajo za nami.«

Spominu na umrle v obeh sve-tovnih vojnah, ki počivajo na pokopališču v Murski Soboti, sta nato oba govorca položila vence k spominskim obeležjem. Slove-snosti se je udeležil tudi vojaški ataše Veleposlaništva Ruske fe-deracije, ki se je poklonil spomi-nu na padle rdečearmejce.V krajšem kulturnem progra-mu so z recitacijami nastopili učenci Osnovne šole III Mur-ska Sobota pod mentorstvom Vide Podojstršek.

kih, spominskih ploščah, na grobovih, ali pa le v mislih, ker mesta grobov ne poznajo. Da-nes naš dolžan spomin posve-čamo borcem, aktivistom, in-ternirancem in civilnim žrtvam NOB, ki so plačali najvišjo ceno za svobodo današnjega življenja. Zanjo so dali svoje življenje. Danes živimo to, kar so nekoč ljudje lahko le sanja-li. Njihove sanje so danes naša prijazna in varna vsakdanjost, bogastvo, ki se ga skoraj ne za-vedamo več. Le ob umiranju,

Slavnostna govorka je bila Brigi-

ta Bavčar, ki je spomnila, da nas

pretekle izkušnje morajo učiti, da

je ideološkega razdvajanja konec,

čas je za tiste, ki se izkazujejo po

rezultatih svojega dela.

Spominski dan Mestne občine Murska Sobota obeležujemo 17. oktobra, na dan, ki je vse do leta 1995 veljal kot občin-ski praznik »velike« mursko-soboške občine. Na ta dan se spominjamo zgodovinskih dogodkov v drugi svetovni vojni, ki smo jo Slovenci pre-življali pod tujimi zavojevalci. Slavnostna govornica na slav-nostni seji je bila Brigita Bav-čar, nekdanja podpredsednica izvršnega sveta skupščine ob-čine Murska Sobota, ki je z re-trospektivo težkih časov ma-lega človeka, ki jih je opisoval že Miško Kranjec, potegnila vzporednico s težkim časom, ki ga »mali človek« živi ponov-no danes. »Razvojne agencije so razvile predvsem sebe. Le-taki in brošure ter papirnati projekti, v katere so vložena evropska sredstva, nam ne

prinašajo razvoja in največkrat tudi namenska sredstva niso tovrstno porabljena, saj poni-knejo v zasebnih žepih,« je bila neposredna Bavčarjeva.Kot je nadaljevala, v pokrajini ob Muri pogosto spregleda-mo posameznike, ki se trudi-jo spremeniti stvari na bolje. Morda zato, ker se večina ljudi sprememb boji, oblastniki pa razvoj zavirajo, da jih ne bi ogrozil. »Predsedniki strank postajajo filtri, ki izločajo vse, ki se jim zdijo nevarni že, ker razmišljajo po svoje. Ne-sposobni direktorji so svoje čase tako dolgo onemogočali sposobne sodelavce, ki bi jih morali zamenjati na njihovih stolčkih, da so se ti raje uma-knili in odšli. Danes na enak način odhajajo mladi, tudi po-sebno nadarjeni, ki so jim bile podeljene posebne štipendije.«Slavnostna govorka je ob tem posebej spomnila na dogodke 17. oktobra na Vaneči, kjer je postavljen Dom borcev. »Po besedah preživelih borcev je bila Vaneča prizorišče izdaje in zločina.« V govoru se je dota-knila še osamosvojitvene voj-

ne, ob kateri je vesela, da Mur-ska Sobota ni doživela usode obmejne Gornje Radgone, ki je »potegnila kratko«. »Daljšo pa tisti, ki so se skrili na varno in so zdaj najglasnejši. A ti ne morejo preglasiti nizkega pre-leta letal jugoslovanske ljudske armade, ki so prebila zvočni zid in pregnala strah v kosti.«Pretekle izkušnje nas morajo učiti, da so časi ideološkega razdvajanja minili, ljudi pa je treba začeti ceniti po rezultatih njihovega dela, ne svetovnem nazoru, je zbranim povedala Brigita Bavčar. Ob tem je izra-zila upanje, da se bomo lahko dvignili, še preden dosežemo dno. »Postanimo spet prepo-znavni, kot smo bili nekoč v

večji državi, znani po Titu in neuvrščenosti. Ne pristanimo na repu Evrope, kajti bogati sever potrebuje kolonije na to-plejšem jugu; da smo dobri de-lavci, vedo tako v partnerskem mestu Ingolstadt kot drugih evropskih mestih, ki so se raz-vijala tudi po zaslugi naših pri-dnih delavcev.«V kulturnem programu sta nastopila pihalni kvartet pod mentorstvom Jasmine Dajčman in pihalni orkester Glasbene šole Murska Sobota pod mentorstvom Boštjana La-šiča. Aleksandra Pörš, ki je po-vezovala slovesnost, je prebrala odlomek iz knjige »Plave talige« Branka Šömna, ki je posvečena Štefanu Kovaču - Marku.

AKTUALNO

14november 2013 |

AKTUALNO

Anita Gaber

V Murski Soboti 1720 starejših nad 70 let

Že po tradiciji so se to jesen ponov-

no, letos 6. novembra, v hotelu Di-

ana srečali starejši krajani Murske

Sobote. V organizaciji Mestne občine

Murska Sobota in mestnih četrti so za

starejše nad 70 let pripravili družabno

popoldne. Kot je ob dogodku povedal

župan Anton Štihec, starejši predsta-

vljajo pomemben delež občanov.

»Mestna občina Murska Sobota premore 20.666 prebivalcev, od tega dobrih dvanajst odstotkov predstavljajo starejši nad 70 let, ki jih je 2616. To ste vi, ki ste najizkušenejši. Samo v mestu Murska Sobota vas je več kot 1700, kar je več kot osem od-stotkov vseh prebivalcev me-stne občine,« je v nagovoru po-vedal župan Anton Štihec.

Druženja se je udeležilo okrog 500 starejših, ki so uživali ob

glasbi Draga Jošarja in v pe-strem programu, v katerem so s pesmijo, deklamacijo, glas-bo in plesom nastopili učenci OŠ II iz Murske Sobote. Vse zbrane je pozdravila slovenska pisateljica Karolina Kolmanič, ki je opozorila na čas, ko smo obkroženi z raznoliko tehniko in tehnologijo, a ob vsem tem pozabljamo na pristne med-človeške odnose.

Strokovni sodelavec mestnih četrti Božo Bohar je izrazil veselje ob tako velikem številu starejših, ki so zadovoljstvo ob ponovnem srečanju izkazovali že z nasmehi na obrazih. Bo-har je še povedal, da v okviru tedna starejših na domu obi-ščejo najstarejša občana Mur-ske Sobote. »To mesto letos pripada Karolini Čarni, ki bo decembra praznovala 103 leta. Na seznam najstarejšega ob-

čana mesta Murske Sobote pa se je v letošnjem letu uvrstil Franc Madjar, ki jih šteje 98.«

Vsi tisti, ki se prireditve niso udeležili, so imeli možnost ta dan koristiti brezplačno kosi-lo. Sicer pa predstavniki me-stnih četrti skupaj s številnimi socialnimi partnerji niti letos ne bodo pozabili na socialno

najšibkejše starejše v mestu. Ti bodo prejeli pakete, da bodo zimske mesece nekoliko to-pleje in prijetneje preživeli. Lansko leto so v mestu našteli kar 60 socialno ogroženih sta-rejših.

Geza Grabar

Okolico Doma starejših Rakičan urejali visoki gostje

voda za institucionalno varstvo starejših v Pomurju, sponzor-jev, Slovenske filantropije, ame-riške gospodarske zbornice in drugih posadila drevo, preostali pa so barvali cvetlična korita, sadili grmovnice in barvali klo-pi, je potekala v okviru korpo-rativnega prostovoljstva Vrača-mo družbi. Na več lokacijah in daljše časovno obdobje ga pod pokroviteljstvom predsedni-ka države pripravlja Slovenska filantropija z ameriško gospo-darsko zbornico. Zoran Hoblaj, direktor zavo-da, ki lahko ob matični enoti v Rakičanu ter s po eno v Murski Soboti in pri Sv. Juriju na Go-ričkem sprejme 370 stanoval-cev, priznava veliko čast, ki sta

Pika na i obsežne prenove matične

enote v Rakičanu, ki je med drugim

obsegala tudi novo ureditev oddelka

za dementne, je bilo urejanje oko-

lice doma, zlasti parka pred novim

oddelkom. Udeležila sta se ga tudi

predsednik države Borut Pahor in

ameriški veleposlanik v Sloveniji Jo-

seph Adam Mussomeli.

Prireditev, v okviru katere sta visoka gosta s predstavniki tega največjega in najstarejšega za-

jim jo z delovno akcijo nameni-la Pahor in Mussomeli; pojasni pa tudi, zakaj odločitev za tak oddelek: število ljudi z demen-co je v strmem porastu in na to bi se radi pripravili tudi v tem zavodu. Zanje so ubrali kon-cept gospodinjske skupnosti. Stanovalci bodo živeli v manj-ših enotah in v okolju, ki bo kar najbolj podobno tistemu pred prihodom v dom. Lahko bodo obdelovali vrt, gojili zelišča in sadni vrt, kaj malega skuhali in se vključili v hišna opravila. Na ta način jih bodo skušali čim dlje obdržati v začetni fazi demence. V domu je trenutno v dveh oddelkih okrog 40 de-mentnih stanovalcev.

|

AKTUALNO

15 november 2013

Geza Grabar

Matilda Serec iz Satahovcev praznovala 104. rojstni dan

Sliši se neverjetno, a je resnično:

živahna, zgovorna in brihtna ženica

je pred kratkim, 22. oktobra, obrnila

že 104. list knjige svojega življenja.

S tem ni samo najstarejša občanka

naše občine, pač pa tudi Pomurka,

in celo v Sloveniji se lahko v starosti

z njo še redko kdo kosa.

Veličastno slavje ob tem vi-sokem življenjskem jubileju svoje članice so v Društvu upokojencev Krog-Satahovci tudi letos združili z društve-nim jesenskim piknikom, za kraj dogajanja pa so ponovno izbrali večnamenski objekt pri Lukačevem ribniku v Krogu. Darila in čestitke z lepimi že-ljami so kar deževali; med tisti-mi, ki na prireditvi niti letos ni manjkal, je bil tudi župan ma-tične občine Anton Štihec, ki je ponosen na najstarejšo ob-čanko, na njeno trdoživost in življenjske navade, med kateri-mi v prvi vrsti kot največji vrli-ni izstopata zmernost in skro-mnost. Človeku tako častitljive starosti, o kateri lahko večina nas le sanja, so priložnostna darila ob rojstnem dnevu iz-ročili še predsedniki društva gostitelja Branko Gomboši, kroške in satahovske krajev-ne skupnosti Erika Barbarič Vogrinčič in Jože Erjavec ter Medobčinskega društva upo-kojencev Murska Sobota Lud-vik Kulič. Župan je s slavljenko v nekaj taktih skupine ljudskih godcev in pevcev Mokoš, ki delujejo v okviru kulturno-tu-rističnega društva Satahovska goska in ki so popestrili pri-ložnostni program, tudi letos zaplesal. V društvu so ji spekli

veliko torto, na kateri pa kljub vsemu za 104 svečke ne bi bilo prostora. Zato je slavljenka z lahkoto upihnila troje svečk, ki so v obliki nameščenih šte-vilk simbolizirale njen tokratni rojstni dan. Da bi jih bilo še veliko!Tilo, kakor jo ljubkovalno kli-čejo prijatelji in znanci, zvezde rojenice spremljajo od dalj-nega leta 1909, ko se je kot najstarejša v kmečki družini z enajstimi otroki rodila Ge-derjevim v Kraščih na Gorič-kem. Leta 1932 se je omožila z Jožefom Sercem in prišla v Satahovce, kjer živi še danes pri hčerki Ireni, v domačem kraju pa obiskuje tudi sina. V zakonu, polnem revščine in pomanjkanja, a velikega razu-mevanja in ljubezni, je povila šest otrok. Že kot dekle je hodila na se-zonsko delo v Avstrijo in Nemčijo; ko je imela družino, je ob delu na manjši doma-či kmetiji – mož je bil veliko odsoten, saj je bil brodar na bližnji Muri, služila tudi z de-lom pri okoliških kmetih. Ob tem, da je še vedno redna ude-leženka maš v stolni cerkvi v Murski Soboti in drugih ver-skih obredov, rada obiskuje druge prireditve v kraju. Njen delovnik se začne z jutranjo

kavico in obveznim zajtrkom. Po kosilu, pri katerem ne sme manjkati juha, redno popije kozarec vina. Vsak dan kaj po-stori okrog hiše, sprehodi pa se tudi po vasi. V veliko veselje ji je devet vnukov, enajst prav-nukov in eden prapravnuk. Za recept tako visoke starosti živahna Tila navaja zmernosti vseh vrst, umirjeno življenje, značilno domačo hrano in iz-ogibanje sladkorju.

               

AKTUALNO

16november 2013 |

Geza Grabar

Jesenska razstava na Biotehniški šoli Rakičan

Tudi letos je bila poučna razstava

jesenskih darov priložnost za šte-

vilne naravoslovne dneve osnovno-

šolcev, z velikim zanimanjem pa so

si jo ogledali tudi malčki iz vrtcev.

Že tradicionalna jesenska raz-stava, ki sovpada s tednom otroka, je tudi letos na šoli potekala pod naslovom »Na-

rava daje, dijaki ustvarjajo«. Učenci vseh razredov in pro-gramov so si skupaj s svojimi mentorji prizadevali kar naj-bolj heterogeno, a obenem smiselno zaokrožiti podobo predstavite jesenskih plodov z njiv, trajnih nasadov in iz goz-da. Naloge so si zato razdelili. Učenci prvih letnikov so se pod vodstvom Franca Tratnje-

ka predstavili z razstavo goz-dnih sadežev, na temo sadjar-stva in vinogradništva so pod mentorstvom Gerde Ambruš Lukavac lepo izložbo pripra-vili dijaki drugih letnikov, tretji letniki so pod taktirko Ksenije Kous poskrbeli za predstavi-tev vrtnin in poljščin, bodoči vrtnarji iz zaključnih letnikov so z navdihom jeseni s Simo-no Potočnik povezali različne cvetlične aranžmaje, kmetijski tehniki pa so z Marijo Štefa-nec s skulpturami in aranžmaji iz jesenskih plodov poskrbeli za zabaviščni park, kulinarični del z izdelki iz moke in še če-belarski del. Kot je to že v na-vadi, so zaključni letniki letos ponovno izkoristili priložnost, da so se poskusili v trženju, tokrat sodobnih domačih jedi.

Nad celotno pripravo razstave, ki je bila obenem tudi poučna, saj je sodila v redni učni pro-gram, je letos kot vodja pro-jekta bdela učiteljica strokov-nih predmetov in praktičnega pouka Marjeta Trafela. Poudarila je, da z domiselno in v več sklopov razdeljeno razstavo dijaki z mentorji niso pokazali samo darov narave, pač pa so z njo opozorili tudi na sadove svojega dela in znanja. Prav to – znanje in čim več delovnih iz-kušenj, želijo dijakom v okviru rednega teoretičnega pedago-škega dela in praktičnega pouka dati svojim dijakom, je poudaril tudi ravnatelj Štefan Smodiš. Pohvaliti velja še zavzetost in ustvarjalnost, saj so dijaki prene-kateri plod ali pridelek prinesli z domačih kmetij.

Že sedmo leto zapored je Murska

Sobota vsaj za dva dni postala sre-

dišče informacijsko-komunikacij-

skega dogajanja v Sloveniji.

Stalnica Friska ostaja vpetost v aktualne informacijsko-komu-nikacijske trende, ki jih festival predvsem s posvečanjem osre-dnji temi uspešno zasleduje. Letošnja tema so bile igre, ki jih pogosto podcenjujemo. Kot je namreč izpostavil vodja fe-stivala Tadej Kirinčič, igre niso le zapravljanje časa, saj lahko predstavljajo tudi nepričakova-ne priložnosti: »Naj bo dovolj nazoren le primer najuspešnejše in najprepoznavnejše slovenske računalniške igrice Talking Tom, ki je lastnika podjetja, ki je ustva-rilo govorečega mačka, izstrelilo na tretje mesto najbogatejših Slovencev. V Sloveniji imamo

Špela Horvat

FRiSK: Ker igre niso samo igra

kar nekaj zelo uspešnih razvijal-cev iger, predvsem za mobilne naprave. Nekaj smo jih pripeljali tudi na festival FRiSK, da svoje izkušnje delijo z vami.«Uvod v festivalno dogajanje je podala računalničarsko obarva-na okrogla miza, na kateri so za konstruktivno razpravo o dobrih računalniških igrah poskrbeli uspešni igričarski mački Boštjan Luksa (3fs), Žiga Hajduković (Dawn of play), Tomaž Kotnik (ZAKI) in Primož Vovk (neod-visni razvijalec).A izziv ni le igranje, tudi razvoj in prodaja lastne igrice lahko pred-stavljata zanimivo in težavno nalogo. Osnove razvoja in uspe-šnega vstopa na trg sta udeležen-cem predavanja predstavila Žiga Hajduković (Dawn of Play) in Primož Vovk (neodvisni razvi-jalec), na delavnici o organskih

brezžičnih omrežjih pa je bilo mogoče usvojiti osnove delova-nja brezžičnega interneta in teh-nologije WiFi. Računalniške igre niso le po-tencial. Kot so ugotavljali ude-leženci okrogle mize Pomurje 2020 – regija inovacij in znanja, ima pokrajina ob Muri številne priložnosti, ki se pri razvojnem preboju pomurske regije skri-vajo v vlaganju v raziskave in inovacije ter digitalne tehnolo-gije. Debatirali so Alen Nonko-vič (Oblikovanje.com), Matjaž Horvat (Mozilla), Sebastijan Antolin (Zavod RS za zapo-slovanje) in dr. Andrej Žgank (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko). V drugo festivalsko jutro je vse udeležence prebudila modra ptička Twitter. Tweetmeet je bil namreč prvi tovrstni dogodek

v Pomurju, namenjen druženju in izmenjavi mnenj o različnih temah med uporabniki druž-benega omrežja Twitter. Vsi, ki jih zanima sodobna video teh-nologija, so na svoj račun prišli v delavnici z naslovom »Kako posneti kul GoPro video« pod vodstvom Jureta Banfija, osno-ve digitalne oz. arhitekturne fo-tografije pa je na festivalu pred-stavil Zoran Vogrinčič., In kaj bi igričarsko obarvan festival brez iger samih? Zato so se organiza-torji odločili za dvodnevni LAN party, na katerem so udeleženci igrali igre League of Legends, Call of Duty 4: Modern Warfa-re in StarCraft 2: Heart of the Swarm. Festival FRiSK je tako znova združil strokovnjake, perspektivne kadre, tehnološke navdušence in poslovno jav-nost.

|

AKTUALNO

17 november 2013

AKTUALNO

Geza Grabar

Kruh miru v Murski Soboti

Po zaslugi mag. Dejana Židana,

ministra za kmetijstvo in okolje,

ki je doma iz Murske Sobote, so

izvajanje mednarodnega projekta

v Sloveniji zaupali Biotehniški šoli

Rakičan.

V pripravah na 25. obletnico padca berlinskega zidu (1989) se je namreč Nemčija odločila za projekt, v katerem je po-vezala enajst nekdanjih soci-alističnih vzhodnoevropskih držav, ki so bile posredno ali neposredno povezane z žele-zno zaveso in so danes člani-ce EU. S setvijo rži v vseh teh državah, ki jo bodo po žetvi prihodnje leto zmleli v moko in iz nje spekli kruh, naj bi krepili sodelovanje med drža-vami. Slovenski partner v mednaro-dnem projektu je na predlog kmetijsko-okoljskega mini-stra mag. Dejana Židana Bi-otehniška šola Rakičan, ki je na začetku minulega tedna na delu njivskih površin, ki jih obdeluje v okviru šolskega posestva, pripravila simbolič-no ročno setev. Poleg mini-stra in nemške veleposlanice v Sloveniji dr. Anne Elisabeth Prinz so se setvi pridružili še direktorica Sklada kmetijskih

zemljišč in gozdov RS Irena Šinko, murskosoboški župan Anton Štihec, ravnatelj šole Štefan Smodiš in v imenu učencev šole dijakinja Doro-teja Fartek. Ob tej priložno-sti so pripravili kratko pred-stavitev šole, ki prav letos praznuje že 75 let delovanja na področju izobraževanja v kmetijstvu. Sočasno so na šoli pod ime-nom »Kruh – dediščina, hra-na in simbol« pripravili raz-stavo rženih kruhov in moke. Več kot dvajset različnih osnovnih pekarskih izdelkov so prispevali dijaki iz gospo-dinjstev, iz katerih izhajajo, pa tudi domača pekarna Omar iz Rankovcev. Ob tej priložnosti so izdali posebni zloženki o projektu in kruhu. Dr. Robert Janža, vodja slo-venskega dela projekta, sicer na šoli predavatelj strokov-nih predmetov, je povedal, da poleg Slovenije v njem so-delujejo še Bolgarija, Češka,

Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in seveda kot nosilka Nemčija. Kot je še pojasnil, je vsaka sodelujoča država od nosilca projekta v okviru letošnje žetve, ki so jo po lanski setvi opravili tudi na mestu nekdanjega berlinskega zidu, dobila po deset kilogra-mov rži sorte Borellus, kar za-dostuje za 600 m2 veliko par-celo. Ob žetvi prihodnje leto so države dolžne v Nemčijo poslati po 50 kilogramov pri-delka, ki ga bodo združili in skupno zmleli v moko. Kruh iz nje bodo delili na posebni prireditvi, ki bo v nemškem glavnem mestu jeseni nasle-dnje leto. Janža je še dodal, da je njegova namestnica v projektu, v okviru katerega bodo med letom izvedli raz-lične dejavnosti na kulturnem in praktičnem področju (lite-rarne delavnice, delavnice na temo peka kruha ipd.), sode-lavka Ksenija Kous, predava-teljica poljedelstva.

AKTUALNO

Špela Horvat

18november 2013 |

Regionalni sklad dela za Pomurje je

k podjetniškemu razmišljanju priva-

bil 150 dijakov iz celotne Slovenije. 

Večkrat slišimo, da na mladih svet stoji, a da to ne bi bila le obrabljena floskula, so posku-šali doseči v Regionalnem skla-du dela za Pomurje, kjer ustvar-jajo in iščemo nove ideje za razvoj novih ali inovativnih de-javnosti v Pomurju, še zlasti pa se osredotočajo na zaposlova-nje ranljivih družbenih skupin ter spodbujanje ustvarjalnosti in podjetništva pri mladih. Prav to je bil namen podjetniškega

tabora, ki ga je od 18. do 20. oktobra gostil Dvorec Rakičan, udeležilo pa se ga je kar 150 di-jakov iz vse Slovenije. »Namen tabora je bil dodatno motivirati dijake ter jim pred-staviti duh Ustvarjalnika in ekipe mentorjev, ki bodo vo-dili krožke na srednjih šolah,« je za Soboške novine pojasnil Tomaž Šiftar iz Regionalnega sklada dela za Pomurje. Po nje-govih besedah so podjetniški tabor izvedli v okviru večjega vseslovenskega projekta, ki ga izvaja Ustvarjalnik d.o.o., finan-cira pa javna agencija Spirit.

K podjetniškemu razmišljanju so mlade spodbujali s spoznav-nimi igrami, dejavnostmi team buildinga in predstavitvami uspešnih start-upov (cyou, sha-kal). Mladi so se seznanili tudi s konkretnimi podjetniškimi primeri. Tako je svoje znanje in izkušnje dijakom prenašal strokovnjak za marketing Aleš Lisac. Dodatno spodbudo na njihovi podjetniški poti je ude-ležencem zaželel predsednik države Borut Pahor. Mladim je zaželel, da sledijo svojim sanjam, četudi bo to mogoče kdaj težko in na prvi pogled nemogoče. Verjeti morajo, da lahko z inovacijami ustvarijo preboj, a le če bodo razmišlja-li drugače, zunaj zastavljenih okvirjev družbe. Kot je še po-vedal predsednik, v življenju ni nič pomembnejšega od ustvar-jalnosti, saj ustvarjanje gradi osebnost in osebnost lahko ustvarja.Podjetniški tabor je bil le uvod v delo mladih, ki ga bodo na-daljevali v okviru podjetniških krožkov na 50 slovenskih sre-

dnjih šolah. V mladih vidi Šiftar veliko potenciala, pokazali so ga namreč že na taboru: »Dijaki so pokazali veliko iznajdljivosti, za-gona in dobro pripravo idej za svoja bodoča podjetja.« Šiftar je prav tako zelo zadovoljen z udeležbo in upa, da bodo sku-paj z Ustvarjalnikom naslednje leto tabor ponovno organizirali. Vsi skupaj si želijo, da ponovno v tem okolju, vendar lokacije še ne morejo potrditi. Bodo pa Dvorec Rakičan in Mestno ob-čino Murska Sobota ohranili v izredno lepem spominu. V lepem spominu vam bo ostal tudi obisk trgovine rabljenih in predelanih oblačil, ki jo je Re-gionalni sklad dela za Pomur-je odprl na Cvetkovi ulici 1 v Murski Soboti. Projekt, imeno-van »Mura nas povezuje«, je v okviru socialnega podjetništva podal roko nekaterim nekda-njim Murinim delavkam, ki se-daj iz rabljenih oblačil izdeluje-jo nova, trendovska oblačila, ki jih bo kmalu mogoče kupiti ne le na Cvetkovi 1, ampak tudi v spletni trgovini.

Aleksandra Grah

V petek, 11. oktobra, so bili prvo-

šolčki iz OŠ Bakovci in prvošolčki

podružnične OŠ Dokležovje s slo-

vesno prireditvijo sprejeti v šolsko

skupnost.

Prireditev je bila obogatena s pestrim kulturnim progra-mom, za katerega so poskrbe-li učenci predmetne stopnje. Prvošolčki, ki so letos prvič sedli v šolske klopi, so z nav-dušenjem pričakovali trenutek, ko so v roke dobili svečano li-stino, s katero so tudi uradno postali enakopravni člani šol-ske skupnosti. Starejši učenci so jih podrobneje seznanili z nalogami in dolžnostmi, ki jih bodo morali opravljati kot čla-ni šolske skupnosti. Na koncu so slovesno obljubili: »Danes, ko postajam član šolske sku-pnosti, slovesno obljubljam,

Bakovski prvošolčki sprejeti v šolsko skupnost

da se bom pridno učil in delal domače naloge, da bom ubo-gal učitelje in pomagal sošol-cem. Obljubim, da bom delal v dobro šolske skupnosti.« S

to obljubo se je njihova pot šele dobro začela, ravnateljica Vanda Sobočan pa jim je na tej poti zaželela vse dobro.

Mlade dijake podjetnike obiskal predsednik Pahor

|

19 november 2013

AKTUALNO

Dijakinje Srednje zdravstvene šole Murska Sobota na praksi v nemškem Schwindeggu

Dijakinje četrtega letnika SZŠ Mur-

ska Sobota Eva Bašič, Petra Kle-

menčič, Tanja Könye in Sara Mli-

narević so opravljale tritedensko

prakso v Sanatoriju za dementne

Augustinum Schwindegg.

Srednja zdravstvena šola že več kot deset let sodeluje z ustanovo Augustinum, ki ima v Nemčiji 23 domov za ostare-le. Ustaljena oblika sodelova-nja je bila počitniška praksa di-

jakov, v letošnjem letu pa smo se odločili, da Augustinum vključimo v projekt Leonardo da Vinci Mobilnost.

V Augustinumu Schwindegg je trenutno 52 varovancev in 73 zaposlenih. Delo dijakinj so prvi teden spremljali ko-ordinatorica projekta profe-sorica nemščine Mira Vaupo-tič in profesorica angleščine Renata Rožanc, naslednja dva tedna pa vodja sanatorija go-

spod Ralf van den Dolder. Po povratku obeh profesoric v Slovenijo so praktikantke bile vsak večer v stiku s koordina-torico projekta po Skypu, zato smo bili na šoli ves čas obve-ščeni, kako poteka praksa in kako se dijakinje počutijo.

V prvem tednu so oskrbovale varovance, med drugim igrale z njimi družabne igre, udele-ževale so se lončarskih in ra-znih drugih delavnic, Petra pa je z malo mlajšim varovancem igrala namizni tenis. Vsak dan so z navdušenjem pripovedo-vale o svojih doživljanjih pri delu. Z dementnimi so se v ta-kem obsegu in tako neposre-dno srečale prvič. Po prvem tednu spoznavanja so v dru-gem in tretjem tednu dekleta razporedili k opravljanju nege.

K sodobni mobilnosti sodi po-leg delovne prakse poznavanje kulture in jezika dežele, v katero

pridemo. Tako smo se prvi te-den nekoliko intenzivneje po-svetili tema vidikoma. Schwin-degg je vasica, oddaljena od Münchna uro vožnje z vlakom, zato smo se v prostem času več-krat odpravili v München na ogled kulturnih znamenitosti. Dekleta so kot športnice (Ta-nja igra hokej na travi, Petra je nogometašica in Sara judoistka) želele videti Allianz Areno in pravijo, da je vredna ogleda.

Dijakinje so delale tudi v poči-tnicah, saj so se vrnile 3. novem-bra. Na šoli nestrpno pričakuje-mo obsežno poročilo o vtisih ter strokovnih, jezikovnih in ži-vljenjskih izkušnjah, ki jim bodo zagotovo koristile ob vključeva-nju v poklicno življenje.

Mira Vaupotič, prof.Koordinatorica projekta

Leonardo da Vinci MobilnostSrednja zdravstvena šola

Murska Sobota

Tritedenska praksa dijakov na Malti

Konec avgusta smo se s šesti-mi dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobota v okviru programa Evropskih skupnosti Vseživljenjsko učenje, sektorski program Leonardo da Vinci, akcija Mobilnost zopet podali na tritedensko prakso na Malto. Zanimanje je bilo veliko, a sred-stev le za šest dijakov. V ožji iz-bor so bili sprejeti dijaki, ki so si to priložnost resnično zaslužili s svojim delom, trudom in odno-som do vsega, kar nas obkroža. Odločitev je bila težka, saj je ta-kih dijakov kar nekaj, zato so žal nekateri morali ostati doma.Z dijaki smo se na prakso v

tujini pripravljali vse od maja. Na srečanjih je tekla beseda o delovnem mestu, o katerem so lahko res veliko izvedeli, saj so naši dijaki tam že dvakrat opra-vljali prakso. Seznanjeni so bili tudi s kulturnimi značilnostmi Malte, njihovim zdravstvenim sistemom in z naravnimi zna-menitostmi tega otoka. Največ znanja so seveda pridobili sami, saj so v sklopu prakse v popol-dnevih naredili veliko kilome-trov, da bi si kar največ ogleda-li. Vsak dan so spoznali nekaj novega. Lahko je bilo to samo potovanje, ali pa življenje brez mame, ki bi za njimi pospravila,

ali le opravljanje vsakodnevnih nakupov in kuhanje kosila.Vsi dijaki so delali v domu za ostarele Casa Serena, kjer so se hitro ujeli s tamkajšnjim osebjem. Opravljali so različ-na dela in bili v veselje stano-valcem v domu. Z veseljem bi jih obdržali, saj so jim bili naši dijaki v veliko pomoč. Resda so se na začetku spoprijemali s spremembami pri načinu dela. A angleški pregovor pravi: »Ko si v Rimu, se obnašaj kot Rimljani.« Nobeno delo jim ni bilo odveč, vsak oskrbovanec pa se je razveselil, če so mu namenili prijazno besedo ali

z njim poklepetali. V domu je zadnji teden prakso spremljal Silvo Kociper, učitelj strokov-nih predmetov na naši šoli, ki je njihovo delo ocenil kot zelo uspešno, prvi teden pa so tam bili v spremstvu koordinatorice projekta Renate Rožanc.Oba projekta sta financirana v okviru Evropskih skupnosti – Vseživljenjsko učenje.

Renata RožancKoordinatorica projekta

Srednja zdravstvena šola Murska Sobota

20november 2013 |

AKTUALNO

Z »Velikimi nemarnimi škornji« v opismenjevanje

Ideja (in s tem projekt) »Veliki ne-

marni škornji« v koordinaciji Zavoda

VISTA Murska Sobota je do današnje

podobe prehodila že pet let.

V šolskem letu 2013/2014 se je v nacionalno izvedbo projekta vključilo 49 ustanov iz celotne Slovenije, tako osnovne šole kot vrtci, kar je skoraj 2000 otrok s 170 mentorji. Vključitev 203 prvošolčkov na območju Me-stne občine Murska Sobota sta omogočila MO Murska Sobota in župan Anton Štihec. V iz-

vedbo je vključena tudi skupina otrok iz Makedonije, ki se v času svojih dodatnih dejavnosti učijo slovenščine. Namen projekta je spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti, razvoj kritične-ga mišljenja ter izgradnja višjih moralnih vrednot pri otrocih, ki predstavljajo gibalo razvo-ja. Dejavnosti potekajo skozi skrbno zamišljen program dela z zgodbo o velikih nemarnih škornjih avtorice Aleksandre Pinterič. Prav ideje in inovacije so potrebne, da vizije postanejo realnost ter spodbujanje ustvar-

jalnega razmišljanja s sinergijo fundamentalnega in podatkov-nega znanja ustvarja več idej, kar vodi družbo korak naprej. In vsekakor je na primeren na-čin to treba začeti spodbujati pri otrocih. Projekt je s častnim pokroviteljstvom podprl pred-sednik države Borut Pahor. Pro-jekt je bil celo nagrajen, in sicer z drugim mestom za inovativnost projekta/ideje s strani Gospo-darske zbornice Slovenije, in je pridobil zaščito blagovne znam-

ke Veliki nemarni škornji.Projekt so ob Mestni občini Murska Sobota podprli še Lu-mar IG, d.o.o., Henkel, d.o.o., Lek, d.d., Komunala Brežice, d.o.o., in drugi. Več o izvajanju programa na spletni strani www.velikinemarniskornji.si.

Aleksandra PinteričVodja programa

Zavod Vista Murska Sobota

Mestna občina podprla projekt»Veliki nemarni škornji«

Učenci in učitelji prvih razredov

Osnovne šole I Murska Sobota smo

se vključili v projekt Zavoda Vista

»Veliki nemarni škornji«. Cilj projek-

ta je obogatiti začetne stopnje opi-

smenjevanja prvošolcev in povezati

bralno percepcijo z okoljevarstveni-

mi vprašanji.

Naši prvošolci so ob začetku šolskega leta od mestne obči-ne in župana Antona Štihca v darilo dobili knjigo Ale-ksandre Pinterič »Veliki ne-

marni škornji«. To je bil tudi začetek celoletnega projekta, poimenovanega po pravljici, ki pripoveduje o nič hudega slutečih gozdnih prebivalcih, v življenje katerih vdrejo vsilji-vi škornji in grobo posežejo v njihov življenjski prostor.

Učenci zgodbo spoznavajo po delih ter jo dejavno (po)ustvar-jajo z idejami o nadaljevanju in rešitvah težav gozdnih junakov. Tudi zato so se pred obravnavo zgodbe kar nekajkrat odpravili v mestni park, da bi se lažje vži-

veli v okolje ter začutili rastli-ne in živali. Na orientacijskem pohodu po parku so ob raz-ličnih problemskih nalogah in ugankah spoznavali tamkajšnje prebivalce (rastline in živali), ob drevesih in gobah pa jih je zlasti s svojo navihanostjo nav-dušil veveriček Skokec, ki jih je na koncu zanimive poti obdaril s slastnim zakladom. Zadnja uganka je učence pripeljala do sporočila v učilnici, kjer je pi-salo:

DRAGI PRVOŠOLEC!

TI SPREHOD BIL PRETEŽKA JE NALOGA ALI PA POŠLA ENERGIJE TI JE ŽE ZALOGA?VIDEL SEM, DA ZARES SI SE IZKA-ZAL,NALOGE VSE S PRIJATELJI SI OBVLA-DAL.ZATO PA HITRO DOBER TEK, VITAMINOV DANES RES JE NA PRETEK. VEVERIČEK SKOKEC S PETEGA DRE-

VESA NA LEVI

Po drugem doživljajskem spreho-du v park smo začeli obravnava-ti zgodbo, otroci pa so ob veliki motiviranosti že na prvih straneh knjige začeli snovati izvirne ilu-stracije bogatih predstav dogaja-

nja. Knjigo smo povezali s snovjo pri likovni umetnosti, kjer so ob pomoči različnih črt in pik narisali skrivnostni gozd, junake in prvo gobjo katastrofo. Pri tem so učen-ci navedli številne izvirne ideje, kako naj bi se gobe zavarovale in kako bi nemarne škornje odstra-nili. Nad vsemi na videz prepro-stimi rešitvami bi se morda morali zamisliti prav mi, odrasli.

V času multimedijske prenasi-čenosti moramo pogosto biti izvirni, da otroka spomnimo na vrednost knjige ali ga motivira-mo za branje, in prav dejaven pristop k snovanju celostne po-dobe knjige in usod junakov je ključ do tega. Prav tako ne gre prezreti okoljske problematike, ki se ob projektu učencem ponu-ja spontano in nevsiljivo, hkrati pa omogoča razvoj trajnostnega in vseživljenjskega učenja. In ko bo ob koncu leta domača knjižna polica bogatejša za novo knjigo, ki so jo ob tem soustvarili sami, bo namen dosežen.

Učenci in učiteljice 1. razre-dov Osnovne šole I M. Sobota

|

21 november 2013

AKTUALNO

Aleksandra Grah

21. tabor Žabec

Na Osnovni šoli Bakovci je med

krompirjevimi počitnicami potekal

že tradicionalni tabor Žabec, na ka-

terem so udeleženci svoje počitnice

začinili s spoznavanjem enkratnih in

nenavadnih bitij v črti, piki in ploskvi.

Udeleženci 21. tabora, bilo jih je devet, so uživali v mali gra-fični delavnici, kjer so ustvar-jali »ta čudna bitja v črti, piki in ploskvi«, saj jih je, kot je povedala organizacijska vodja tabora Alenka Mujdrica Rož-man, termin izvedbe navdušil prav v tej smeri. »Vsak udele-ženec grafične delavnice je po svoje razumel in izrazil svoja stališča in občutke. Besede so še vedno na drugem mestu, izdelki učencev govorijo svo-jo zgodbo, mi ji moramo le prisluhniti,« je dejal strokovni vodja tabora Anton Buzeti. »Ob pregledu vsebin tabo-rov, ki so se zvrstili na bako-vski osnovni šoli, lahko res vidimo posebno pestrost in različno miselnost ustvarjal-cev taborov, na koncu pa tudi ustvarjalnost in raziskovalno delo udeležencev,« je še dejala Mujdrica. Otroci so ustvarjali

in spoznavali različne vsebine, ki so jih spodbudile k razmi-šljanju. »Na taboru je bilo zelo lepo. Jedkanje sem spoznala že na prejšnjem taboru, vendar mi je še vedno zanimivo. Prvi dan smo najprej čistili matrice, nato pa začeli risati. Naslednji dan smo slike dokončali in za-čeli jedkati,« je dogajanje na taboru opisala udeleženka Pia Hanc. Z različnimi metodami grafične tehnike so si učenci pridobili nova znanja, priča-kujejo pa že nov tabor, ki jih bo opremil z novimi znanji. Po mnenju organizatorjev so na taboru uspeli uresničiti vse zadane cilje s kognitivnega, konativnega in tudi psihomo-toričnega vidika.

Člani Večetničnega, kulturnega,

izobraževalnega, turističnega in

športnega društva vsak drugi če-

trtek pripravijo ure pravljic za naj-

mlajše krajane. Urice pravljic trajajo

od 17. do 18. ure.

Aleksandra Grah

Urice pravljic v Bakovcih

V tem času prebirajo pravljice, potem pa sledita pogovor o pravljici in risanje. Člani dru-štva namreč otroke spodbuja-jo tudi k likovnemu ustvarja-nju in sodelovanju na raznih natečajih. Med drugim so so-delovali na likovnem natečaju DPM Beltinci na temo »Kako je biti otrok v naši družbi«. Vsi otroci so za sodelovanje prejeli lepe knjižne nagrade. Kot pravi predsednica društva Cvetka Vereš, želijo, da otroci kak popoldan preživijo v sve-tu pravljic ter se družijo tudi zunaj vrtca in šole. Pravljic jim to zimo zagotovo ne bo zmanjkalo, zato vabijo, da se jim pri teh uricah pridruži čim več otrok. V četrtek, 21. no-

vembra, pripravljajo še igralno urico, ki jo bo izvajala Trezika Vidovič.

22november 2013 |

AKTUALNO

Anita Gaber

V Krogu preplastitev cestišča in sanacija strehe nadstreška na pokopališču

Že v lanskem letu so v KS Krog za-

čeli z investicijo preplastitve cesti-

šča stranskega kraka Murske ulice

z ureditvijo meteorne odvodnje.

Investicija je vredna 24.000 evrov,

zato so jo izvedli šele v letošnjem

letu.

Pri tem so poskrbeli za var-nost v prometu, izvedli novo meteorno kanalizacijo, izdelali priključke na obstoječe ce-stne požiralnike in meteorno kanalizacijo ter izvedli novo asfaltno muldo iz dvoslojnega asfalta in uredili bankine. Teh-nični prevzem je bil opravljen konec septembra. Sicer pa so že v avgustu sani-rali celoten nadstrešek na po-kopališču. Streha je prekrita z novo kritino, narejen je zrač-ni most in položena zaščitna folija. Celotna investicija je stala 1985,90 evra. Te dni so končali še s pleskarskimi deli, ki zajemajo sanacijo stropa in oplesk stebrov. S to investici-jo ureditve nadstreška bodo dokončno odpravljene težave na odpadajočem ometu. Zara-

di nove strehe in pleskarskih del voda več ne bo zatekala, kondenz se bo odvajal in ne bo povzročal težav na ometu. Pleskarska dela so ocenjena na dobrih 1000 evrov.Sicer naj bi v KS Krog po za-

Oktobra so v Župniji Bakovci pote-

kali številni dogodki, ki so povezali

krajane in krajanke, med dvema

odmevnejšima izstopata srečanje

zakonskih jubilantov in svetopi-

semski maraton.

Aleksandra Grah

Dejavnosti Župnije Bakovci

Letos so se že peto leto za-pored pri nedeljski sveti maši v cerkvi sv. Ane v Bakovcih zbrali zakonci, ki v tem letu praznujejo okrogle obletnice poroke. Ob tem so se spo-mnili svojega poročnega dne, nagovoril pa jih je domači žu-pnik dr. Franc Zorec, ki jih je spodbudil k vztrajanju in po-trpežljivosti v zakonski zvezi. Slovesnost je, kot že vsa leta doslej, organiziral tamkajšnji župnijski pastoralni svet v so-delovanju s posamezniki. Ob tej priložnosti so jubilanti pri-pravili sodelovalni program in ponesli sporočilo o temeljih uspešnega zakona: potrpežlji-vost, zvestoba, ljubezen, spo-štovanje in izogibanje ljubo-sumju. V imenu jubilantov je spregovorila Marjana Fister, ki je med drugim dejala: »Dru-žina ostaja največja vrednota.

Pomembno je, da v zakonu stojimo drug drugemu ob strani, si pomagamo in od-puščamo. Sebi, predvsem pa svojim najdražjim – otrokom, vnukom, pravnukom – smo dokazali, da prava ljubezen premaga vse ovire. Kjer je vo-lja, tam je pot.« Zakonci, zbra-lo se je več kot dvajset parov, so po končani sveti maši ob prijetnem druženju s prijate-lji in znanci še naprej obujali

gotovilu Mestne občine Mur-ska Sobota začeli tudi s sanaci-jo mostu čez rokav reke Mure in potok Dobel, v prihodnje naj bi obnovili še vodovodno omrežje na Plečnikovi ulici.

spomine na veliki dan, ko so si obljubili večno zvestobo. V tednu med 6. in 13. oktobrom je v številnih krajih po Slove-niji že šesto leto zapored po-tekal svetopisemski maraton, ko verniki nepretrgoma berejo Sveto pismo. Svetopisemske-mu maratonu so se pridružili tudi verniki bakovske župnije. Letos je potekal pod geslom »Največja je ljubezen«.

|

23 november 2013

Lokalna razvojna fundacija za Po-

murje je v torek, 15. oktobra, v

Murski Soboti pripravila že peti

sejem nevladnih organizacij. Sprva

je bil sejem načrtovan hkrati z dru-

žinskim piknikom, vendar je takrat

zaradi slabega vremena odpadel.

Sejem je v preteklih letih za-menjal kar nekaj prizorišč, to-krat pa so se ga organizatorji odločili pripraviti na Trgu kulture, kar se je izkazalo za odlično idejo. To dokazuje-ta predvsem dobra udeležba različnih organizacij, ki so se predstavljale, teh je bilo 57, in veliko število obiskovalcev prireditve.Na sejmu so se predstavile mnoge nevladne organizacije, ki so za obiskovalce pripravile najrazličnejše dejavnosti. Tako so obiskovalci lahko obiskali brezplačne računalniške delav-nice, otrokom so bile na voljo ustvarjalne delavnice, manjka-lo ni niti ponudbe za starejše in dobrodelnih akcij. Na sejmu so med drugim zbirali tudi de-narna sredstva za zdravljenje deklice Lare.

Aleksandra Grah

Na Trgu kulture se je predstavilo57 nevladnih organizacij

Matejka Horvat iz fundacije je dejala, da je namen sejma brezplačna predstavitev dejav-nosti in projektov nevladnih organizacij širši javnosti. To jim s sejmom iz leta v leto bolj uspeva.

Špela Horvat

Mikkovo senje tokrat s poudarkom na unikatnem

Mikkovo senje se je prvo soboto v

mesecu, datum je tokrat padel na

2. november, pobahalo s pestro pa-

Tako so ljubitelji neponovlji-vih primerkov nakita, oblačil, pletenin in drugega drobnega okrasja prišli na svoj račun. Na okroglem 20. senju se je med ponudniki zvrstilo kar nekaj novih obrazov, organizator, Mladinski informativni in kul-turni klub, pa prav tako z vese-ljem ugotavlja, da je vedno več tudi obiskovalcev.

leto rabljenih, starinskih, ponošenih

ter tokrat s posebnim poudarkom

unikatnih predmetov.

AKTUALNO

24november 2013 |

JAVNE OBJAVE

MePZ Vladimir Močan Društva upokojencev M. Sobota, bo 23. novembra 2013, ob 17. uri, v Gledališču Park v M. Soboti,

predstavil s koncertom in številnimi gosti projekt OD GORIČKEGA DO MURE. Ob tej priliki bo izšla pesmarica ljudskih pe-

smi. Na koncertu bo predstavljen čudoviti delček ljudskega življenja in ustvarjanja.

Mestna občina Murska Sobota na podlagi 8. člena Odloka o nagradah ob kulturnem prazniku (Uradni list RS, št. 1/96 in 137/2006) objavlja

R A Z P I Sza podelitev nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku

Mestna občina Murska Sobota podeljuje nagrade ob kulturnem prazniku. Nagrade se podeljujejo za dosežke na filmskem, glasbenem, gledališkem, knjižničnem, likovnem, literarnem, muzejskem, plesnem, prevajalskem in publicističnem podro-čju, pri varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih.Skladno z odlokom se razpisuje zbiranje predlogov za podelitev naslednjih nagrade:- denarna nagrada Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture- plaketa Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke na področju kulture- priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture- priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo mladih ustvarjalcev na področju kulture.

DENARNO NAGRADO prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila ob-činska kultura uveljavljena v širšem slovenskem ali mednarodnem prostoru.PLAKETO (likovno delo) prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture.PRIZNANJE prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini.Nagrade bodo podeljene na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku februarja 2014.Kandidate za nagrade lahko predlagajo posamezniki ali pravne osebe. Predloge z utemeljitvijo pošljite v roku do petka, 16. DECEM-BRA 2013 s priporočeno pošiljko na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota oziroma jih vložite v vložišče mestne občine.

Številka: 610-0061/2013 -1 (175)

P O Z I V Ž U P A N A A N T O N A Š T I H C A za predloge za

»Naj prostovoljca v letu 2013«

Tudi v letu 2013 je bilo v naši občini veliko posameznikov, društev in organizacij, ki so si vsak na svoj način prizadevali na področju prostovoljstva.

Zato pozivam vse organizacije, društva, zavode, občanke in občane, da podate svoje predloge za podelitev županovih priznanj prostovoljcem, za katere menite, da so bili v letu 2013 najbolj uspešni, požrtvovalni in predani izvajanju prostovoljnega dela. Priznanja bomo podelili v naslednjih kategorijah:

1. Naj prostovoljec / prostovoljka (posameznik)2. Naj prostovoljno društvo3. Naj prostovoljna organizacija4. Naj prostovoljni dogodek

V svojem predlogu za podelitev priznanja navedite sledeče: 1. Opis kandidata/ke z njegovimi/njenimi osebnimi podatki.2. Opis njegovega/njenega dela na področju prostovoljstva3. Cilji, ki so bili z njegovim/njenim prostovoljnim delom doseženiVlogo za priznanje naj prostovoljca 2013 naslovite na Mestno občino Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota naj-pozneje do 15. decembra 2013.

Prispele vloge bo obravnavala komisija, ki jo bom imenoval. Podelitev priznanja za naj prostovoljca 2013 bo potekala v me-secu januarju 2014.

Prijazen pozdrav, Anton Štihec, župan

|

25 november 2013

JAVNE OBJAVE

M E D G E N E R A C I J S K E

D E L A V N I C E H I Š E S A D E Ž I D R U Ž B E

Petek, 15.11.2013 • ob 10.00: BARVITA JE-SEN - ustvarjalna fotograf-ska delavnica. Zraven prine-site svoj digitalni fotoaparat in priključke! (Mateja Vernik)• ob 14.00: Trening so-cialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad žen-skami (DNK) Ponedeljek, 18.11.2013 • ob 17.00: SKUPINA za SAMOPOMOČ društva DAM (Marjana Žužek Škalič, univ.dipl.psih.)• ob 17.00: GOBARSKA DELAVNICA - zraven prine-

site sveže gobe (Milan Kelhar)• ob 17.30: JOGA SMEHA - udeleženci naj s seboj pri-nesejo podlogo za ležanje in sedenje (Klavdija Zver) Torek, 19.11.2013• ob 10.00: ROČNA DELA - kvačkanje, pletenje (Erna Šantavec) • ob 17.30: KOZMETIČNA DELAVNICA – Nega obraza in telesa z domačimi pri-pravki (Urška Čeh)Sreda, 20.11.2013

• ob 10.00: IZDELAVA NAKI-TA IZ PAPIRJA (Bojka Veren)

• ob 17.00: DRUŽABNE IGRE – Dvoransko balinanje (Do-minik Golob) Četrtek, 21.11.2013• ob 17.30: IZCELITEV – ENERGIJSKA KOPEL - sku-pinski tretma (Alojz Ruhitelj)Petek, 22.11.2013 • ob 9.00: IZDELAVA BO-ŽIČNIH/NOVOLETNIH VOŠ-ČILNIC (Ana Svetec)• ob 14.00: Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK) • ob 14.00: BOBNARSKA DELAVNICA (Zlatko Horvat, Borut Miklus)• ob 16.00: UČIMO SE ŠIVATI - šiviljska delavnica (Marjana Gomboc)• ob 17.00: PERMAKULTURA V HIŠI SADEŽI DRUŽBE - predavanje (Jakob Borovšak)Sobota, 23.11.2013 • od 9.00 do 13.00: ZELE-MENJAVA V Hiši Sadeži družbe - prinesite sadje, ze-lenjavo, izdelke in menjajte• ob 13.00: ARHITEKTURNA DELAVNICA ZA OTROKE (8.-10. let) - (PO)RIŠI MESTO - predhodno zbiramo pri-javo otrok do 15.11.2013! (Tomaž Ebenšpanger, Meta Kutin)Ponedeljek, 25.11.2013• ob 17.00: ALKOHOL - SKU-PINA za SAMOPOMOČ (Mi-lan Osterc)• ob 17.00: GOBARSKA DE-LAVNICA - zraven prinesite sveže gobe (Milan Kelhar)• ob 17.30: JOGA SMEHA - udeleženci naj s seboj pri-nesejo podlogo za ležanje in sedenje (Klavdija Zver) Torek, 26.11.2013• ob 17.00: KRISTALI IN ŽIVLJENJSKA ENERGIJA - predavanje (Milan Kelhar)• ob 17.30: TRANSMISIJSKA MEDITACIJASreda, 27.11.2013• ob 10.00: SERVIETNA TEH-NIKA NA LES - delavnica (Ana Marija Banfi)• ob 16.00: EN DAN V SARA-JEVU - potopisna reportaža, ki je nastala v enem dnevu

Vsem občanom občine

Moravske Toplice,

ponujamo od 7.12. – 24.12.2013

30 % POPUST NA NAKUP CELODNEVNE ODRASLE ALI OTROŠKE KOPALNE KARTE

ob praznovanju 50. Obletnice obstoja Term 3000.

(kopanje možno vsak dan)

Popust se odobri na podlagi osebne izkaznice.

Vsem občanom Mestne občine Murska Sobota

(Brigita Bavčar)• ob 17.00: EZOTERIČNA PSIHOLOGIJA - predavanje (Valerija Kuštor)Četrtek, 28.11.2013• ob 9.00: KUHARSKA DE-LAVNICA: DAGNJE NA BU-ZARI (Gizela Sapač, Ljiljana Delić)• ob 16.30: ALI HRANA VP-LIVA NA NAŠE POČUTJE? - predavanje (Breda Dular)• ob 17.30: IZCELITEV – ENERGIJSKA KOPEL - sku-pinski tretma (Alojz Ruhitelj)Petek, 29.11.2013 • ob 14.00: Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK)• ob 16.30: SMUTIJI ZA DOB-RO POČUTJE, ENERGIJO, TOPLOTO IN ZDRAVJE - de-lavnica (Breda Dular)• ob 17.00: PRIMORCI IN IS-TRANI V PREKMURJU - pre-davanje, predstavitev knjige (Stanko Bensa)

* IZCELITEV - UNIVERZAL-NO ZDRAVLJENJE indivi-dualno bo potekalo v sproti dogovorjenih terminih, ki si jih rezervirate ob obisku skupin-skega tretmaja. (Alojz Ruhi-telj)

Informacije na: 02 53 00 700 in 031 748 412 ali nam pišete na hisa-ms@filan-tropija.org oz. se oglasite v Hiši Sadeži družbe, Šte-fana Kovača 20, Murska Sobota. Delavnice so brez-plačne. Če si udeleženec izdelek odnese, krije mate-rialne stroške, od 0,50 do 2 €, odvisno od delavnice. Program delavnic se tekom meseca lahko spreminja, ažuriran program na: http://hisa.sadezidruzbe.org/

26november 2013 |

KULTURA

Tadej Kirinčič

Nabito polna dvorana Park na nogah z Magnificom

Eden najopaznejših slovenskih

glasbenikov zadnjih dveh desetletij

Robert Pešut, bolj znan pod ume-

tniškim imenom Magnifico, je sredi

oktobra izdal svojo novo glasbeno

ploščo.

Album filmske glasbe za srb-sko serijo in film »Montevi-deo, Bog te video«, ki ga je pripravljal štiri leta, je Magni-fico premierno predstavil v Gallusovi dvorani Cankarje-vega doma v Ljubljani. Drugi in hkrati zadnji koncert na slo-venskih tleh v sklopu turneje je v ponedeljek, 4. novembra, potekal v murskosoboški dvo-rani Park. Magnifico je sku-paj s svojo glasbeno zasedbo in filharmoničnim orkestrom srbske vojske Stanislav Binićki dvorano napolnil do zadnjega kotička. Na slabi dve uri dol-gem koncertu je obiskovalce navduševal s svojimi značilni-mi melodijami, ki so jih zdru-žili z zvokom filharmoničnega

orkestra ter tako ustvarili po-sebno atmosfero balkanskih šlagerjev in narodnih nape-vov iz 30-ih let. V malce dru-gačni preobleki je zaigral še svoje stare in malo manj sta-re glasbene uspešnice. Ravno slednje, s katerimi je zaključil koncert, so občinstvo dvignile na noge, to pa Magnifica ob poplesavanju in ovacijah ni in ni želelo spustiti z odra. Brez kančka dvoma lahko rečemo, da tako izvrstnega vzdušja v dvorani Park ni bilo že dolgo.

Tadej Kirinčič

Neisha koncertno turnejo začela v dvorani Park

»Za vesoljke in kavboje«. Gre za njen šesti studijski album, na tokratnem je enajst skladb, ki predstavljajo prav tolikšno število zgodbic. Koncertno turnejo je začela z nastopom v murskosoboški dvorani Park.

Neisha je ob tem dejala, da je zanjo posebna vsaka izdana plošča. Ta še toliko bolj, ker je res brezkompromisna pri tem, o čem govori in na kak način, je še dodala. Za neko-liko nekonvencionalen naslov se je odločila, ker so ji všeč od-bitki, ki se s strastjo predajajo ustvarjanju in sami obračajo kazalce svojih ur ter kujejo la-stno usodo; njim je ploščo tudi posvetila.

Po koncertu, ki je bil sicer povsem po krivem skromno obiskan, se je Neisha z obi-

Meseca oktobra je slovenska glas-

benica Neža Buh - Neisha začela

koncertno turnejo ob izdaji svojega

novega glasbenega albuma z na-

slovom

skovalci v sproščenem vzduš-ju družila tudi na pokoncertni zabavi v kavarni Pomaranča.

|

27 november 2013

KULTURA

Gledališčniki iz Kroga z igro »Zadnji dan v službi« v novo sezono Anita Gaber

V teh dneh je v prostorih vaško-ga-

silskega doma v Krogu zelo veselo.

Ljubiteljska gledališka skupina Kro-

ške tikvi v tamkajšnji večnamenski

dvorani pridno vadi za novo sezono,

ki se začne 16. novembra, ko pri-

pravljajo druženje gledaliških sku-

pin Bezgov cvet.

Gre za prireditev, ki jo ljubi-teljski gledališčniki v Krogu pripravljajo že drugič in je del Bezgovega festivala, kjer je glavna nit bezeg. Druženje bo letos potekalo dva dni, 16. in 17. novembra, na njem pa bodo veselje in smeh z gle-dališkimi prizori izzivali ljubi-teljski gledališčniki od Svetega Jurija ob Ščavnici, iz Bakov-cev, Prlekije, Pečarovcev, Sela, Rogašovcev in Budincev. Na odru se bodo predstavili tudi domači gledališčniki, in sicer prvi dan Bezgovega cveta s skečem »Naj se zna, što je šef pri iži« ter naslednji dan s ske-čem »Pozvačin«. Skupno bo v dveh dneh v telovadnici po-družnične šole Krog predsta-vljenih deset skečev.Čeprav je ljubiteljska gledali-ška skupina Kroške tikvi dokaj mlada, saj je s svojim delova-njem začela konec leta 2011, je že večkrat poskrbela za veliko smeha na domačih in gostu-jočih prireditvah. Cilj njiho-vih iger in skečev je vključiti čim širše število domačinov, od osnovnošolcev do upoko-jencev, ter poskrbeti za veliko dozo smeha.»Od leta 2011 do sredine leta 2012 smo igrali predvsem ske-če, nato smo se v letu 2012 odločili, da se preizkusimo v igranju gledališke predstave, in v naše vode povabili režiserja Edvarda Jakšiča, ki nam je na-pisal in zrežiral igro 'Zapušči-na'. V sezoni 2012/2013 smo

jo odigrali kar petnajstkrat,« je o zgodovini skupine povedal vodja Primož Legenič.Pod taktirko režiserja Edvarda Jakšiča sta v tem času nastali že dve igri in še skeč o vsakodnev-nem življenju. O dobrem delu Edvarda Jakšiča pričajo polne dvorane obiskovalcev. Samo v času, ko je Edvard vpet v to ljubiteljsko gledališko skupino, je prejel kar nekaj priznanj. Na regijskem Linhartovem sreča-nju odraslih gledaliških skupin je prejel posebno priznanje za scenarija »Zapuščina« in »Am-bulanta na kubik«. V okviru 7. festivala skečev Prefrigani Zgrebaš, ki je potekal v Peča-rovcih, je domov odnesel pri-znanje za naj besedilo gledali-ške predstave »Naj se zna, što je šef pri iži«. Ti dve priznanji sta pokazali, da res veliko časa posveča pisanju iger in skečev ter se dotika tematike današnje-ga življenja.

Minula sezona 2012/2013 je bila za skupino enajstih zagre-tih gledališčnikov, ki so jo se-stavljali Štefan Flisar, Primož Legenič, Andreja Grabar, Ani-ta Kovačič, Tajda Kous, Janja Kovačič, Barbara Muhič, An-ton Štihec, Nataša Kos, Anita Kuzmič in Klaudija Pertoci, več kot uspešna. Letos so se skupini pridružili še Martina Friškič, Mario Nemec, Jasmina Gregorn in Jožef Recek. Gle-dališčniki so prerasli skeče in se preizkusili z novo zadevo, to je celovečerno igro. Z igro »Zapuščina« so gostovali v Murski Soboti in drugih krajih po Pomurju ter jo kar petnajst-krat ponovili. Poleg celovečer-ne igre je gledališka skupina v minuli sezoni nastopila tudi s skečem »Apoteka«, in to kar sedemkrat.»S sezono 2012/2013 smo lahko zelo zadovoljni, saj smo

sami sebi in širši okolici poka-zali, da zmoremo odigrati tudi daljšo igro, ne samo skečev,« je minulo delo pozitivno ocenil Legenič.

Ljubiteljska gledališka skupina Kroške tikvi je generacijsko raznolika, najmlajša igralka Tajda šteje šele 14 let, najsta-rejši član in zato nič manj de-javen kot drugi pa je Štefan, ki jih ima nekaj čez 60. O njego-vem dobrem igralskem talentu priča priznanje za naj stransko moško vlogo, ki ga je dobil na festivalu skečev. Skupina trdo in redno vadi celo sezono.

»Na začetku se srečujemo en-krat na teden, potem pa kar tri-krat. Za 'Zapuščino' smo zače-li vaje v septembru in končali v januarju. Za igro smo pora-bili okrog sto ur vaj,« je po-vedal vodja skupine in dodal, da je ekipa zelo homogena, disciplinirana in da člani redno prihajajo na vaje. V končni re-zultat je vloženega veliko dela, tudi prevoženih kilometrov, da pregledajo vse dvorane, kjer nastopajo, odložijo propagan-dni material, izdelajo sceno in podobno.Vodja skupine Primož Lege-nič je prepričan, da so v sezo-no 2013/2014 stopili z novimi cilji in željami ter obogateni z večjo mero znanja in ljubezni

do igranja in druženja na gle-daliških odrih.

Za svoj izziv so si izbrali novo, daljšo igro z naslovom »Zadnji dan službe«. Gre za komedijo, ki jo igralci na odru v dvanaj-stih dejanjih predstavljajo več kot uro. Zgodba govori o upo-kojitvi delavca, ki v družinsko življenje in tudi širše prinaša številne spremembe. Zgodba predstavi povsem realno ži-vljenje medsebojnih odnosov v delovnem in tudi družin-skem okolju razširjene druži-ne.

Skupni interes gledališke sku-pine Kroške tikvi je vsaj po-noviti uspešnost lanske sezo-ne. Njihov cilj je nastopiti na regijskem tekmovanju gleda-liških skupin z novo igro ter obiskovalce številnih priredi-tev po Pomurju razveseljevati in navduševati.

Foto

: Nat

aša 

Kos

28november 2013 |

Zbor, v katerem so se zdru-žili ljubiteljski pevci in pevke, skupaj diha že 46 let. Jeseni leta 1967 je skupina občanov ugotovila, da že od leta 1960 v Murski Soboti ni nobenega pevskega zbora. »Potrebe so velike, praznina v kulturnem življenju, še zlasti na podro-čju zborovskega petja, je ve-lika. Pobudnik za ustanovitev društva z imenom narodnega heroja Štefana Kovača Jože Brunec za aktivno sodelovanje pri ustanovitvi novega dru-

KULTURA

Aleksandra Grah

Nova sezona Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača

Pisalo se je leto 1967, ko je Sobo-

čane povezala – in od takrat jih tudi

druži – želja po zborovskem petju.

Pesem je nove člane združila v Me-

šani pevski zbor Štefana Kovača.

štva pridobi Štefana Šabjana, takratnega predsednika Ob-činske sindikalne organizacije. Ideja je tukaj in zdaj, potrebna je le še ‹akcija›. Na ustanov-nem občnem zboru novega društva se je zbralo približno 50 članov, v prvi sezoni svo-jega delovanja pa je zbor štel 60 članov,« je ob 40. obletni-ci zapisal nekdanji predsednik Miran Žilavec. Tako je nastalo društvo, ki trenutno šteje 25 članov. Zbor je zadnjih dvaj-set let uspešno vodila Alenka Brulc Šiplič. V pevski sezo-ni 2012/2013 je zbor prevzel Tomi Bušinoski.September je za zbor poseben mesec, saj takrat k sodelovanju vabijo nove obraze. Letos se je zboru pridružilo nekaj novih pevk in pevcev, ki se srečujejo na rednih vajah in vadijo nove pesmi, ki so zelo različne, saj njihov glasbeni repertoar ne pozna meja. »Pri izboru pesmi imamo v mislih, da smo pevci z različnimi glasbenimi oku-

si, enako tudi naši poslušalci, zato pripravimo raznolik pro-gram,« še doda predsednica Sonja Benko Kerec. Zbor je s trdim delom dosegel številne uspehe in priznanja, vendar pa se je poleg trdega dela med pevci stkala tudi prava vez prijateljstva, ki jih še dodatno motivira. V njih gori stalna že-lja, da bi bil vedno boljši.V novembru jih čakajo inten-zivne vaje, kjer bodo pripravili večino programa za novo se-zono – v tej pevski sezoni že imajo v načrtu nekaj stalnih nastopov. Tako bodo v de-cembru denimo obeležili sve-tovni dan zborovskega petja in nastopali z božičnimi pesmi, nato pa bodo pripravili pomla-dni koncert in sakralni koncert v Murski Soboti. Načrtujejo še udeležbo na zborovskem tek-movanju v tujini, kar jim, tako je povedala predsednica, daje še posebno motivacijo.

V tednu otroka, ki smo ga letos obe-

ležili med 7. in 13. oktobrom, je pe-

dagoška sekcija Skupnosti muzejev

Slovenije organizirala akcijo »Z igro

do dediščine«. Akciji se je pridružila

tudi Galerija Murska Sobota.

Aleksandra Grah

Z igro do dediščine v Galeriji Murska Sobota

V okviru akcije so v murskoso-boški galeriji pripravili različne programe in številne dejavno-sti za otroke in družine. Ta te-den je bil vstop v galerijo za otroke in družine prost, prav tako so ponudili 50-odstotni popust pri nakupu katalogov, nekateri otroci pa so ustvarjali na brezplačnih likovnih de-lavnicah. Teden se je začel z odprtjem razstave otroških li-kovnih del z naslovom »Ujemi mavrico jeseni«, ki so jo pripra-vili skupaj z Vrtcem Murska Sobota. Otroci so z ustvarja-njem pokazali ustvarjalnost in domiselnost. Vodstvo galerije je obiskovalcem ponudilo tudi

voden ogled razstave »Objekti strmenja« in likovno delavnico »Barve mojega razpoloženja«, v kateri so udeleženci skozi igro spoznavali moč barve in linije. Mlade umetnike je nav-

dušil tudi Gregor Purgaj, ki je pripravil likovno delavnico o street artu, kjer so skozi igro in z likovnim ustvarjanjem nasta-jale posebne majčke z uličnimi slikami.

|

29 november 2013

KULTURA

Marija Pavlič

Društvo upokojencev Murska Sobota izdalo že deveti literarni zbornik

Literarna sekcija pri Društvu upo-

kojencev Murska Sobota je v duhu

tradicije tudi letošnjo jesen izdala

zbornik ljubiteljskih piscev iz svojih

vrst, na več kot 110 straneh knji-

žnega formata pa se s svojimi deli

kot pomembna popestritev tudi v

letošnji številki predstavljajo avtor-

ji znotraj društva delujoče likovne

sekcije Mozaik.

V prvi vrsti gre za edinstveno literarno publikacijo, ki izhaja že deveto leto zapored, s svo-jimi deli – pretežno krajšimi črticami in zgodbami, a tudi s pesmimi, pa se leto za letom predstavljajo pišoči člani dru-štva, združeni v literarno sek-cijo. Nekateri so tudi avtorji knjig in z uspehom sodelujejo na raznih natečajih, številnim pa prav zbornik pomeni pri-

ložnost in možnost, da lahko objavijo svoja dela, zato je vre-dnost zbornika neprecenlji-va, je prepričana predsednica murskosoboških upokojencev Angela Novak, ki je ponosna, da so se »Shojene poti« med vsemi tako lepo prijele. Kot ugotavlja pisateljica Karo-lina Kolmanič, ki je tudi člani-ca društva in je naredila izbor za objavo ponujenih del ter ob zadnjih dveh uredila tudi leto-šnjo številko, je v najnovejši številki, izdani v nakladi 120 izvodov, objavljenih 23 literar-nih prispevkov šestnajstih av-torjev in devet likovnih prilog prav toliko avtorjev. Ocenjuje, da je v devetih letih na ta način neminljivost svojih literarnih del našlo vsaj sto avtorjev. Si-cer pa je tako kot vodstvo dru-štva, nemara pa tudi več kot 120 njihovih članov, ponosna na zelo dejavno literarno sek-cijo, katere člani so del okrog 770 slovenskih upokojencev, ki se ukvarjajo z literarnim ustvarjanjem. Zagotavlja, da so tudi v letošnji številki »na-pisali in naslikali vse pomla-dne in jesenske odtenke«, in prepričana je, da »pisana be-seda ostane za naše zanamce«. Sicer pa je za jubilejno deseto številko odprtih »mnogo belih listov, praznih strani, ki pri-čakujejo, da jih popišete in se nam pridružite«.Predstavitev zbornika, katere-ga dogodek je tudi letos pove-zovala na vseh javnih društve-nih prireditvah nepogrešljiva članica Elizabeta Rožman - Ruža, je bila hkrati priložnost, da so se avtorji v zborniku ob-javljenih literarnih del v mini literarnem večeru tudi pred-stavili. Obenem so se še javno zahvalili sodelujočim avtorjem likovnih del in tistim literatom, ki se na dobro obiskani prire-ditvi v murskosoboški knjižni-

ci niso predstavili. Program je s čudovitim petjem popestrila Matilda Slavič. V deveti številki »Shojenih poti« z naslovnico fotografije »Soboški park« (avtor fotograf Ivan Prelog) se predstavljajo Elizabeta Rožman - Ruža, Til-ka Gider, Ivanka Klopčič, Ana Novak, Marta Režonja, Lojze Veberič, Olga Antič, Majda Klement, Marta Ritonja, Lud-vik Brunec, Lojze Števanec, Amalija Tropenauer, Štefan Žibrik, Jože Bagoroš - Pepi, Antonija Vučko, Frančišek Fe-rencek, Cvetka Vlaj Mazouzi, Štefan Titan, Olga Gutman, Klari Mesić, Erika Glanz, Vera Gašpar in Marija Svetecz. Med avtorji likovnih prilog najde-mo dela Alojza Rousa, Antona Bertalaniča, Darinke Horvat, Ernesta Bransbergerja, Zore Šonaje in Marije Skledar. Tilka Gider, Lojze Števanec in Loj-ze Veberič so se predstavili v kar dveh vlogah: kot pisci in slikarji. Izid zbornika, ki bo prihodnjo jesen izšel že v jubilejni dese-ti izdaji, zato bo še posebno pester in bogat, so tudi letos omogočili DU Murska So-bota, Mestna občina Murska Sobota, Zavod za kulturo, tu-rizem in šport Murska Sobota, Javni sklad RS za kulturne de-javnosti in Nova Ljubljanska banka.

»Če imamo jasno vizijo, točno določen cilj in, če vemo kam gremo,

potem nas meglice na tej poti ne bodo ovirale saj v srcu poznamo pot.«

Turistično, kulturno in športno društvo KROŠKE TIKVI – Ljubiteljska gledališka skupina KROŠKE TIKVI vas vabi na

BEZGOV CVET 2013,

ki bo potekal v soboto in nedeljo

16.–17. novembra 2013 ob 18. uri

v telovadnici OŠ II, podružnica Krog

Prodaja kart: dve uro pred predstavo - na telefon 041 907 823 (ANDREJA) in 051 666 395 (PRIMOŽ).

Cena vstopnic: enodnevna 4 EUR, dvodnevna 7 EUR. Otroci do 10 leta imajo prost vstop.

VSTOPNICE:

NASTOPAJOČI:

Ljubiteljska gledališka skupina KROŠKE TIKVI

Ljubiteljska gledališka skupina Mokoš Bakovci Ljubiteljsko dramsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici

Doj pretočeni Prleki

Ljubiteljska gledališka skupina Zgrebaši TKŠD Pečarovci

Dramska skupina Močnik, KPD Rogaševci

Gledališka skupina Nemaki iz Sela

Gledališka skupina KUD Budinci

30november 2013 |

Letna razstava Fotokluba Murska Sobota

KULTURA

Aleksandra Grah

V avli Pokrajinske in študijske knji-

žnice so na ogled postavljene foto-

grafije Fotokluba Murska Sobota,

nastale v letu 2013.

V kulturnem društvu Fo-toklub Murska Sobota so v minulem letu pripravili več razstav, s katerimi se društvo predstavlja širši javnosti. Tako je klub 28. oktobra na ogled postavil klubsko razstavo z na-slovom »Fotografije na platnu na temo prosto«. Gre za po-sebno tehniko tiska fotografij na slikarsko platno. »Taka fo-tografija je primerna za samo-stojno postavitev na steno in ne potrebuje okvirja ali dru-gega nosilca kot fotografije na papirju, saj papir ni dovolj kompakten. Fotografija lahko krasi naše domove z utrinki narave ali trenutki družinske sreče,« je povedal predsednik kluba Iztok Lačen. Razsta-va, na kateri se je predstavilo

devetnajst avtorjev, je bila na ogled do 9. novembra.Člani kluba so nato 4. novem-bra v murskosoboški knjižnici odprli letno fotografsko raz-stavo 2013. Gre za razstavo fotografij, ki so nastale v letu 2013. Na ogled je 45 fotogra-

fij 22 članov. »Razstava je naša stalnica ob koncu leta, kjer pokažemo tisto, kar je vsake-mu najbolje uspelo v tekočem letu,« je ob odprtju dejal Iztok Lačen. Razstava bo na ogled do 23. novembra 2013.

Na glasbenem večeru so prvič za

javnost izvajali skladbe, ki so jih

ustvarili učenci – ti so se tokrat

preizkusili v vlogi skladateljev.

Mladi glasbeniki so se preiz-kušali v vlogah skladateljev in nastalo je kar devetnajst avtor-skih skladb, ki so jih na glasbe-nem večeru na glasbila zaigrali njihovi učitelji. Poslušalci so najprej prisluhnili skladbi Ajde Barbarič z naslovom »Veverica pozimi, ki pa ni spala pozimi, ampak spomladi«. Na klavirju jo je zaigrala Yuliya Kunova. Druga skladba je nastala, ko je njena avtorica Hana Štefanec razmišljala o srečnih, nepred-vidljivih dogodkih. Skladbo z naslovom »Presenečenje« sta izvedla Jasmina Dajčman in Julija Furek. Boštjan Lasič in Yuliya Kunova sta zaigra-la skladbo Ane Komanič, ki je strnila znanje in domišlji-

jo, da je nastala »Jesenska pe-sem«. Anja Gujt se je odločila za nežno skladbo, napisano v a-molu, na klavirju jo je zai-grala Kunova. Na tolkalih je Julija Furek predstavila sklad-bo Anje Kovačič »Out«. Mar-ko Slavič in Snežana Mitić sta predstavila »Veselje« Jakoba Vourija, ki se je med sklada-njem pesmi spominjal leto-šnjih poletnih počitnic. Vita Škarabot je za glasbeni večer napisala skladbo »Želva in za-jec«. Brina Varga je ustvarila skladbo »Fantazija«, izvedli sta jo Melanija Gradečak in Edita Žalik. Skladbo o deklici, ki se je izgubila v začaranem gozdu in iskala pot domov, je napisa-la mlada skladateljica Barbara Pal. Hana Taškov je napisala kar dve skladbi, prva je nastala nekega dne ob nevihti, druga pa je bila napisana za komor-no zasedbo. Marija Ignjatović in David Tetičkovič sta zai-

grala skladbo »Lunina žalost« Lare Gomboši. Amadej Her-zog na harmoniki je prikazal »Valovanje« Julijana Škrabana. Alja Gregorinčič je ustvarila »Platno«, njeno skladbo je na klavirju zaigrala Olga Kous. Za »Padajoči cvet« se je odlo-čila Ela Roš, na flavti jo je ob spremljavi Kunove na klavirju zaigrala Felicita Heric Taškov.

Nik Kosednar je navdušil s skladbo »Bum in ...«, Martin Norčič je napisal skladbo o lisici in jo zaigral skupaj s svo-jim učiteljem Samirjem Azze-hom. Kot zadnji sta nastopili sestri Valerija in Anja Kučan, ki sta se predstavili s skladbo »Formo anima«, ki predstavlja občutke, ki sta jih dekleti do-življali ob ustvarjanju skladbe.

Aleksandra Grah

Večer malih skladateljev v Glasbeni šoli Murska Sobota

|

31 november 2013

KULTURA

Kratki film učencev Osnovne šole II uspešen na mednarodnem festivalu

Po lanskem uspehu filma »Štraf«, ki

se mu je v letu 2013 uspelo uvrsti-

ti na enega največjih eko filmskih

festivalov na svetu Green screen

filmski festival v Beogradu, je učen-

cem 7., 8. in 9. razredov Osnovne

šole II iz Murske Sobote pod men-

torstvom Marka Wolfa in Matjaža

Gederja uspel še en preboj.

Tokrat so se na omenjeni fe-stival uspeli uvrstili s filmom »Male ribe« (Small fish), ki go-vori o večno neaktualni tema-tiki vodi, osnovni življenjski potrebi, ki prehaja v last ve-dno večjih korporacij in služi kot osnovno manipulacijsko sredstvo za doseganje dobičk-onosnih ciljev, kar je v naspro-tju z resolucijo Združenih na-rodov iz leta 2010, ki pravi, da je (beri: bi moral biti!) dostop do pitne tekoče vode temeljna človekova pravica.

V filmu najdemo prepletanje več filmskih tehnik. Uvodoma se srečamo s suvereno sinhro-nizacijo pogovora rib v akva-riju, ki spominja na Monthy Pythonov »smisel življenja«. Gre torej za tako imenovani »small talk«, kjer se male ribe

še ne zavedajo zelo resnega položaja v akvariju. Mučijo jih zgolj vsakodnevne težave, ki jim zastirajo pogled na veliko resnejše življenjsko pomemb-ne dobrine, ki kar hitro spla-vajo po vodi. Nadaljevanje nam postreže z bahavim raz-govorom treh gospa Konzor-cij, Koncern in Koncesija, ki razpravljajo o svojem velikem načrtu in uveljavljanju lastne nove blagovne znamke Fata-morgana, kar lahko dojame-mo kot nenehni pritisk velikih podjetij na vse družbene slo-je, končavši pri vpletanju teh družb celo v zakone države ali še višjih celinskih in svetovnih zakonov in uredb. Na koncu se pojavi retorično vprašanje, kaj se je zgodilo z našo ribico, kaj se dogaja z nami. Bo ribica preživela?

Pri projektu so sodelovali učenci in učitelji šole, kar da izdelku še posebno veljavo, re-zultati in uvrstitve pa so potr-ditev, da so na pravi poti.

Sodelujoči pri projektu:Igrajo: Nina Babič, Barbara Barat, Tim Hajdinjak, Mina Kovač, Gašper Marič, Iva Marič, Miša Aleša Pojbič,

Sanja Toplak, Šukri Zečiri. Animacija ribice: Barbara Ba-rat, Matjaž Geder, Mina Ko-vač, Iva Marič, Marko Wolf. Rekviziti: Barbara Barat, Ula Gider, Niki Horvat, Mina Kovač, Iva Marič, Miša Aleša Pojbič, Šukri Zečiri. Glasba: Borut Sla-vic in Marko Wolf. Napovedovalka: Anita Borovič. Grafika/animacija/montaža: Marko Wolf.Scenarij: učenci 7., 8. in 9. ra-zreda pod mentorstvom Ma-tjaža Gederja in Marka Wolfa.Režija: Marko Wolf in Matjaž Geder.

Na letošnji Green fest so v kategoriji kratkih in amater-skih filmov avtorji prijavili več kot 106 filmov iz 24 dr-žav sveta. V tekmovalni del se je uspelo uvrstiti 48 filmom (24 kratkim in 24 amaterskim filmom). Festival bo ob po-kroviteljstvu mesta Beograd in številnih drugih donatorjev trajal tri dni (od 13. do 15. no-vembra ) v Domu omladine v Beogradu.

Omeniti je treba, da ta film ni edini uspešen projekt, am-pak je na šoli z učenci nastalo

kar nekaj znanih in nagrajenih osnovnošolskih filmov:

- »Rompompom« (2009) – 1. nagrada v vseslovenskem pro-jektu »Policist Leon svetuje«, ki ga razpisuje Ministrstvo za notranje zadeve – Policija.- »GeEsEm« (2010) – 1. na-grada po izboru občinstva na Mikkrofilm festivalu.- »A.D.R.E.N.A.L.I.N« (2011) – film, posnet v sodelovanju s skupino Siddharta.- »A.D.R.E.N.A.L.I.N« (2012) – 2. nagrada na festivalu Ko-ušta.- »ŠTRAF« (2013) – 1. mesto na Grajskem filmskem festi-valu po oceni strokovne žirije, uvrščen med deset najboljših filmov na Green festu v Beo-gradu v kategoriji amaterskih filmov.

Vse te filme in mesečno izo-braževalno oddajo »Šola za radovedne« lahko najdete na medijski šolski spletni strani www.solazaradovedne.si, ki je že dobro uveljavljen koncept dobre prakse v širši regiji (so-delovanje z Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer, Ekonom-sko gimnazijo MS, Ljudsko univerzo MS in Mestno obči-no Murska Sobota).

Povezava do filma:https://vimeo.com/78744752

Osnovna šola II Murska Sobota

32november 2013 |

ŠPORT

Aleš Cipot

Karateist Vid Veren Hochstetter svetovni prvak v športnih borbah

Mladi karateisti Karate kluba Mur-

ska Sobota so na prvem svetovnem

prvenstvu v karateju za otroke, ka-

dete in mladince v katah in špor-

tnih borbah posamezno in ekipno

v organizaciji I.K.U. (International

Karate Union) v italijanskem mestu

Caorle dosegli odlične rezultate.

Spremljal jih je trener Milan Zadra-

vec.

želje vsakega športnika. Treni-ramo še bolj zavzeto, tekme so vsakih 14 dni, pripravljamo pa se že za evropsko prvenstvo v Angliji in za svetovno prven-stvo v Braziliji, ki bo naslednje leto. Hvala staršem in prijate-ljem, ki so pripravili lep spre-jem ob prihodu s tekmovanja. Veliko zaslug za uspehe imajo tudi starši, ki stojijo otrokom ob strani pri uspehih in neu-spehih ter ki so njihov glavni sponzor na tekmovanjih.«

V slovenski reprezentanci je nastopilo šestnajst murskoso-boških tekmovalcev, ki so se vrnili s tekmovanja s sedmimi odličji. Tekmovanja se je ude-ležilo okrog tisoč tekmovalcev iz 30 držav. Največji uspeh je dosegel Vid Veren Hoch-stetter, ki je v svoji kategoriji postal svetovni prvak v špor-tnih borbah. Fiona Zečiri je osvojila drugo mesto v špor-tnih borbah med kadetinjami. Taja Hraščanec, Ela Škalič in Živa Kovač so tekmovale v skupini od 8 do 9 let v katah in športnih borbah v skupini oranžnih in zelenih pasov. Taja Hraščanec je osvojila drugo, Živa Kovač pa tretje mesto v športnih borbah. Žan Pre-log je tekmoval v skupini od 8 do 9 let v katah in športnih borbah v skupini oranžnih in zelenih pasov ter osvojil tre-tje mesto. Melisa Novak je tekmovala med mladinkami in osvojila tretje mesto. V ka-tegoriji kadetov je ekipa KK Murska Sobota v katah osvo-jila tretje mesto. Tekmovali so An Šiplič, Jure Martinuzzi in Janez Mlinarič.Mlade karateiste Karate kluba Murska Sobota je 22. oktobra v svojem uradu sprejel župan Anton Štihec, ki je mladim ka-

rateistom in njihovemu trener-ju ter staršem, ki so tekmoval-cem stali ob strani, čestital ob uspehu ter jim zaželel veliko vztrajnosti in borilnega duha tudi v prihodnje. Simbolično darilo – karte za kopanje –so prispevale Terme 3000.Milan Zadravec, trener mladih karateistov: »Na prvo svetov-no prvenstvo smo odpotovali z željo, da dostojno zasto-pamo klub in reprezentanco Slovenije. Domov smo se vr-nili presrečni in s sedmimi me-daljami. Vsi tekmovalci, ki so tekmovali na tem tekmovanju, so nosilci odličij z državnih pr-venstev in mednarodnih tur-nirjev. Toda kolajna s svetov-nega prvenstva je izpolnitev

|

33 november 2013

ŠPORT

Geza Grabar

Oktobrski tek po ulicah Murske Sobote

Skupaj je na uličnem teku, kjer so

se mladi pomerili v štafetni preiz-

kušnji, odrasli pa v posamični, na-

stopilo 115 tekmovalcev.

Nekoč je proga teka, posveče-nega dogodkom 17. oktobra 1944, ko je občina praznova-la tudi svoj praznik, vodila po mestnih ulicah okrog spome-nika zmage, zadnja leta pa ga poznamo kot Spominski (ulič-ni) tek s startom in ciljem na Trgu kulture. Čeprav sta se ime in prizori-šče teka spremenili, enako tudi množina udeležencev, namen in tekmovalne discipline na krožni 500-metrski progi osta-jajo enaki: tekmovanje mladih v teku po mestnih ulicah. Že 48. leto. Tudi letos so ga pri-pravili murskosoboški zavod za kulturo, turizem in šport, tamkajšnje združenje atletskih sodnikov in mestna občina. Med mladimi, ki so na progi, speljani po Kocljevi in delno Zvezni ulici ter čez tržnico, tekmovali v štafetnem teku (3 krogi), so prevladovali učenci iz murskosoboških osnovnih in srednjih šol, pa tudi pri čla-nih so bili prisotni zgolj tek-movalke in tekmovalci iz Po-murja. Med osnovnošolci druge tria-de (4., 5. in 6. razred) so bili

ter Alen Forjanič, Luka Žerjav in Nino Celec. Med dijakinja-mi so bile druge Špela Fujs, Doroteja Osojnik in Sabina Kapun iz Srednje zdravstvene šole Murska Sobota; v obeh kategorijah so tekli tudi mladi iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci. V osrednjem posamičnem članskem teku, kjer so mora-li člani premagati osem (4000 m), članice pa pet (2500 m) krogov, je med osmimi tekači progo najhitreje premagal De-jan Preindl (Prevozi bolnikov Bratonci), na drugo mesto se je uvrstil Tomaž Rep (AK Ormož), na tretje pa Boris Kaučič (Vzajemna). Med žen-skami, teklo jih je devet, je bila najboljša Maja Mencigar (Gi-mnazija Murska Sobota), na drugem oziroma tretjem me-stu pa sta ji sledili Maja Šadl (ŠD Vaneča) in Simona Vick-ovič (Vzajemna).

najboljši tekmovalci iz OŠ Turnišče, sledili so jim tekači iz OŠ Beltinci, tretji pa so bili Vid Lunežnik, Nejc Gomboc in Rene Balažic iz OŠ I Mur-ska Sobota; med učenkami so bile najboljše učenke OŠ III Murska Sobota (Bruna Čeh, Jana Kološa Kušej in Nastja Kozar), pred OŠ Turnišče in OŠ I Murska Sobota (Luana Zaimi, Pia Čontala in Anja Ku-čan). Vid Veren, Izak Jurjevčič in Jure Balažic iz OŠ I Murska Sobota so bili najhitrejši med učenci tretje triade (7., 8. in 9. razred), drugi so bili Jaka Ambrož, Nejc Mencigar in David Ficko iz OŠ II Murska Sobota, tretji pa učenci iz OŠ Grad. V enaki starostni kate-goriji učenk so bile prve Tara Trstenjak, Iva Gabor in Vita Šiftar iz OŠ II Murska Sobota, druga je bila OŠ Grad, tretja pa OŠ Beltinci. V prav vseh osnovnošolskih kategorijah so tekmovali tudi učenci in učen-ke OŠ IV. Med srednješolci so imeli največ uspeha dijakinje in dijaki Gimnazije Murska Sobota, in sicer Mateja Hari, Urška Šantl in Simona Sedonja

34november 2013 |

ŠPORT

Aleš Cipot

Dobre predstave nogometašev Rakičana

Nogometni klub Rakičan, klub, ki se

ponaša z več kot 50-letno tradicijo

ter številnimi dosežki na lokalni in

regionalni ravni, je v tem trenutku

najvišje rangiran nogometni klub iz

Mestne občine Murska Sobota. Na-

stopa v tretji ligi vzhod, letos tretjo

sezono. Dva kroga pred koncem

jesenskega dela , je uvrščen na

sedmo mesto in za tretjeuvrščeno

ekipo zaostaja vsega dve točki.Klub se skuša, odkar tekmuje v tretji ligi, okrepiti finančno in organizacijsko. Deloma jim je to že uspelo, še vedno pa iščejo glavnega sponzorja, ki bi bil pripravljen dolgoročno sodelovati s klubom. Marjan Žekš, kapetan moštva, nam je povedal: »Rezultati dosedanje-ga trdega dela se že kažejo, eki-pa se je stabilizirala in v prvih dveh sezonah nabrala dovolj izkušenj, da se letos lahko ena-kovredno kosamo z vsemi eki-pami. Velik delež pri tem ima

novi glavni trener ekipe Franc Cifer.« Novi trener je ekipo pred začetkom prvenstva zelo dobro pripravil. Franc Cifer o tem pove: »V prestopnem roku se je v ekipi zamenjalo kar nekaj igralcev. Od igralcev sem zahteval trdo delo na tre-ningih, kar se nam obrestuje z dobrimi nastopi na tekmah. Glede na lanske slabe rezultate (klub se je komaj izognil izpa-du iz lige, op. a.) je bil pred za-četkom prvenstva prvotni cilj obstanek v ligi. Vendar zdaj vidimo, da bi lahko recimo s tremi okrepitvami dosegli še kaj več. V vlogi trenerja sem ambiciozen. Na vsaki tekmi želimo zmagati, želimo dose-či gol več kot nasprotnik. Naš cilj je igrati privlačen nogo-met, vabljiv za gledalce. V igri imamo še rezerve, ki jih mo-ramo izkoristiti. Imamo nekaj obetavnih mladih igralcev, ki bodo s trdim, zavzetim delom lahko uspeli.«Ponos kluba so mlajše selek-

Medtem ko v Plesni šoli Zeko vpisi v

tečaje in skupinske vadbe potekajo

celo šolsko leto 2013/14, sta ple-

sna učitelja Blažka in Dejan minule

kratke šolske počitnice izkoristila

za izobraževanje v Londonu.

Blažka in Dejan sta se udele-žila izobraževanja pri plesnih šolah STUDIO 68 in Pinea-pple Dance studio, kjer sta se udeleževala treningov različ-nih plesnih zvrsti. Dejan, ki je bil v Londonu na izobraže-vanju že četrtič, in Blažka, na tem izobraževanju je bila pr-vič, sta v štirih dneh opravila petnajst treningov. Dejan je o

cije (U 7, U 9, U 11, U 13 in U 15), ki predstavljajo osnovo nadaljnjega obstoja in razvoja klubskega nogometa v Raki-čanu. Njim se zato posveča posebna pozornost – z njimi zavzeto in marljivo trenirajo domači šolani kadri, nekoč sami nogometaši. Ker se je-senski del tekmovanj počasi zaključuje in se bodo treningi vseh selekcij nadaljevali v telo-vadnicah, si želijo, da bi tudi v prihodnje korektno sodelovali

z lokalnim okoljem, sponzorji in občino ter da bi še naprej dosegali zavidanja vredne re-zultate. Volje in zavzetosti jim na manjka, zato se že veselijo novih zmag na nogometnih igriščih.

Aleš Cipot

Plesna učitelja Blažka Majer in Dejan Zečević naizobraževanju v Londonu

izobraževanju povedal: »Bilo je zelo naporno, a učinkovito, saj smo se v kratkem času nau-čili veliko novega. Treningi so izjemno zanimivi, saj , treniraš z najrazličnejšimi plesalci, tako po starosti kot po narodnosti. Zanimivo je, da so ljudje tam bolj sproščeni in manj zah-tevni kot pri nas. Naše plesne dvorane so denimo pravo raz-košje, v Londonu pa se mnogi vozijo na trening tudi 40 mi-nut s podzemno železnico ali hodijo 20 do 30 minut. In vse to se jim zdi povsem običajno. Nekateri treningi so polno za-sedeni in tudi zaradi neučin-kovite ventilacije so ogledala

povsem zarošena, zato je vi-dljivost v prostoru zelo slaba. Ampak to nikogar ne moti, ker so tam zaradi užitka do plesa in

zato, da se kaj naučijo. Moram reči, da smo Prekmurci včasih kar malce razvajeni – vsi želi-mo z avtom skozi vrata.«

|

35 november 2013

ŠPORT

Aleš Cipot

ŠNK Bakovci premagali Muro

Člansko moštvo Mure je v prvi

medobčinski nogometni ligi Mur-

ska Sobota po odigranih enajstih

tekmah na zadovoljivem tretjem

mestu, manjše skrbi povzroča toč-

kovni zaostanek za prvouvrščenim

moštvom Serdice Kl. Šinko (8 točk)

in drugimi Bakovci (6 točk).

Čeprav pred začetkom prven-stva osvojitev prvega mesta ni bila prioriteta, si navijači Mure želijo napredovanja in more-bitnih lokalnih derbijev pred-vsem z ekipama Avto Škafar Beltinci in Nafta 1903. Obisk tekem v prvi ligi je močno upadel po administrativnih izpadih Nafte in Mure iz prve lige, a trenutno ni nobenega dvoma, da bi v tretji ligi na sre-čanjih ekip iz Murske Sobote, Beltincev in Lendave po obi-skanosti zasenčili celo obisk tekem prve lige.2. novembra sta v Bakovcih odigrali medsebojno tekmo v prvi medobčinski nogome-tni ligi moštvi ŠNK Bakovci in NŠ Mura. Z golom Mitje Krefta so zmagali domačini. Na stadionu se je zbralo več kot 400 gledalcev, domačini so pred začetkom tekme po-skrbeli za manjši ognjemet. Stanko Prelec je v odmevih s tekme za Murino spletno stran zapisal: »Za konec velja izreči vse pohvale gledalcem za ko-rektno navijanje in tudi pred-stavnikom domačega kluba, ki so poskrbeli za okrepčilni obrok Murinih igralcev. S to gesto so potrdili, da sta dana-šnja rivala v preteklosti zgle-dno sodelovala, in prav bi bilo, da bi vodstvi obeh ekip model sodelovanja odkrili tudi za bli-žnjo prihodnost. To bi bil ve-

lik korak h kakovostnemu delu z mladimi nogometaši v mur-skosoboškem okolju.«Pomoč Aljoši Škaperju NŠ Mura se je vključila v ak-cijo zbiranja plastičnih zama-škov za pomoč pri nabavi me-dicinskih pripomočkov Aljoši Škaperju iz Murske Sobote, ki je po nesreči ostal hrom od pasu navzdol in se zdaj priva-ja na nov način življenja. Na spletni strani kluba so zapisa-li: »Ker se zavedamo, da mora biti športnik celostna oseba in mu ne sme biti vseeno za so-človeka, smo se v NŠ Mura odločili, da se pridružimo ak-ciji, s katero pomagajo Aljoši. Prvi paket zamaškov, ki smo jih zbrali v mesecu dni, je pre-dal predsednik NŠ Mura Da-mir Banfi.«

Mladi muraši v Zagrebu

V 4. krogu lige MNZ Murska Sobota je turnir potekal na mestnem stadionu Fazanerija. Muraši v kategoriji U 11 so prvo srečanje odigrali z mladi-mi nogometaši Veržeja in kljub odlični igri doživeli nesrečen poraz. Manjkal je le zadetek v mreži nasprotnika. V preosta-lih dveh srečanjih so premagali Romo in odigrali neodločeno s Čardo. Za Muro so igrali Erazem Kos, Tim Huber, Jaka Čurman, Rok Škrilec, Tian Rantaša, Renato Gabor, Da-vid Graj, Nenad Ignjič, Žiga Legen, Nik Lebar, Žan Buček, Vid Pustinek in Žiga Legen.

Za zaključek igranja na pro-stem v jesenskem delu sezone 2013/14 se je ekipa še odpra-vila na prijateljsko druženje v Zagreb, kjer so se na stadionu NK Rudeš srečale štiri ekipe in odigrale srečanja v siste-mu 8 + 1. Sodelovali so ekipi Rudeš (2004 in 2003), Krško

in NŠ Mura. Mladi muraši so prikazali odlično kombinator-no igro, za katero so prejemali aplavze in čestitke nasprotnih navijačev.

Turnirja selekcij U 9 – mlajši cicibani

Ekipa U 9 je 28. septembra or-ganizirala četrti turnir mlajših cicibanov (U 9) pod okriljem MNZ Murska Sobota. Igrali so z ekipami Radgona, Farm-tech Veržej in Roma. Za Muro so zaigrali Vid Šumenjak, Marck Ropoša, Nejc Slokan, Niko Graj, Nejc Klemenčič, Anej Šarkezi, Anej Gaal in Nino Bočkorec, trener ekipe je bil Erik Vičič. Ekipa Mure je zmagala na vseh tekmah in prejela samo en zadetek.

V Gančanih je 26. oktobra po-tekal turnir za mlajše cicibane (U 9) skupine D, v kateri na-stopajo NŠ Mura 2 (U 8), NK Gančani in NK Križevci. Za-nimiva in posebno napeta je bila tekma z Gančani, saj sta si obe ekipi pripravili kar nekaj priložnosti za zmago, a jih ni-sta izkoristili. So pa mladi mu-raši svoje priložnosti izkoristili na drugi tekmi in jo tudi dobi-li. Za ekipo NŠ Mura2 so igrali Matej Cener, Amadej Horvat, Rok Šinko, Jaka Benko, Ga-šper Fišer, Filip Holcman, Gal Žido, Blaž Ficko, Maj Rantaša, Tine Muraus, Oliver Ignjič, Fi-lip Petkovič in Enej Kuzma. Ekipo je na turnirju vodil tre-ner Jožek Špilak, tehnični vod-ja je bil Bojan Kuzma.

36november 2013 |

Geza Grabar

V sklopu projekta »Rešujmo skupaj« na šoli pomagali tudi Madžari

GASILCI

Mestna občina Murska Sobota kot

nosilec skupaj s projektnimi par-

tnerji iz Slovenije in Madžarske od

lani izvaja evropski projekt čezmej-

nega sodelovanja na obmejnem

območju omenjenih držav pod na-

slovom »Rešujmo skupaj«.

V nizu dejavnosti v letošnjem letu so konec oktobra izvedli veliko evakuacijsko reševanje na Biotehniški šoli Rakičan, hkrati pa so izvedli tudi vajo prenosa signala med Regij-skim centrom za obveščanje (ReCO) Murska Sobota in podobnim centrom v madžar-skem Szombathelyu. Evakuacijsko reševalno vajo, v kateri je sodelovalo več kot 80 gasilcev in reševalcev z obeh strani meje, vanjo pa je bilo vključenih čez sto učiteljev in dijakov omenjene šole, stano-valcev v okviru šole delujo-čega dijaškega doma, Mestna uprava MO Murska Sobota z redarsko službo, Policijska postaja Murska Sobota, Ra-zvojni center Murska Sobota ter kot pridruženi člani v pro-jektu vodstva občinskih gasil-skih zvez Moravske Toplice in Hodoš ter treh obmejnih gasilskih društev z madžarske strani, je v okviru dejavnosti v oktobru, mesecu varstva pred požari, organizirala murskoso-boška gasilska zveza (GZ MO Murska Sobota), ki se v ome-njenem projektu pojavlja kot eden osrednjih partnerjev. Dobro organizirana ter s stra-ni gostov in gledalcev dobro obiskana vaja je potekala ob predpostavki gašenja požara in reševanja zajetih ter po-škodovanih ljudi v osrednjem delu šolske zgradbe, kjer je v mansardi tudi dijaški dom; še prej je bila na vrsti evakuacija dijakov in zaposlenih iz drugih delov objekta. Reševanje zara-

di požara v šolski kuhinji za-jetih in poškodovanih v zgor-njih delih šole je potekalo s spustnico, avtolestvijo in dru-gimi razpoložljivimi tehnika-mi. Hkrati so pripadniki ekip prve pomoči Civilne zaščite MO Murska Sobota in Bio-tehniške šole Rakičan na varni razdalji od šolskega dvorišča postavili priročne šotore, v ka-terih so poškodovanim nudili prvo medicinsko pomoč.

Kot je na koncu vaje poudaril poveljnik Civilne zaščite MO Murska Sobota Stanislav Wolf, ki je obenem vodja projekta »Rešujmo skupaj«, je s pote-kom evakuacijsko-reševalne vaje, ki je obsegala dva sklopa dejavnosti (čezmejni prenos signala prek radijskih zvez od Partnerja 1 (Mestna občina Murska Sobota) do Partnerja 2 (Gasilstvo Szombathelya) oziroma aktiviranje sil z dru-ge strani meje kot potreba po pomoči za reševanje in gašenje ter sama izvedba evakuacije, gašenja in reševanja) v osnovi zadovoljen. Tudi na tej vaji se je pokazalo, da zaprošene po-moči nekaterih enot vedno ni mogoče realizirati. Gasilci iz Szombathelya se zaradi teda-nje zasedenosti (intervencija) niso mogli odzvati klicu na pomoč slovenskih kolegov, zato so v to dejavnost vklju-čili gasilce gasilskega društva Öryszentpetra, ki se v tem projektu pojavljajo kot pridru-ženi partnerji. Kot poudarja Wolf, so evaku-acijsko-reševalno vajo izvedli skladno s pripravljenim obse-žnim elaboratom občinskega štaba Civilne zaščite in Gasil-ske zveze MO Murska Sobota. Po alarmu za požar v kuhinji šole so gasilci iz PGD Mur-ska Sobota in PGD Rakičan, zatem pa tudi iz Bakovcev,

Černelavcev, Kupšincev in Markišavcev, s svojimi vozili in opremo ter reševalci teh-nično-reševalne enote Civilne zaščite MO Murska Sobota nemudoma in z veliko odgo-vornostjo pristopili k evaku-aciji dijakov in osebja šole. Reševalci so izvedli postopke za preprečitev večje nevarno-sti in škode z zaprtjem dovo-da plina, električne energije in drugih virov nevarnosti. Ker je šlo za vajo večjega obsega, je vodja intervencije prek sis-tema ReCO zaprosil za pomoč gasilcev in reševalcev pri par-tnerjih projekta z druge strani meje. Pravilno je bila zaproše-na pomoč nujne medicinske pomoči in ekip prve pomoči Civilne zaščite. Za varnost prometa in območja izvajanja dejavnosti so bili učinkovito vključeni redarji redarske služ-be mestne občine in policij-ske patrulje Policijske postaje Murska Sobota. Tisti dan je bilo mogoče za zaščito ljudi in premoženja na strani gasilcev, reševalcev, policije in redarjev videti naslednje dejavnosti: evakuacijo ljudi, gašenje po-žara, reševanje poškodovanih v požaru, reševanje zajetih z višin s hidravlično avtolestvijo in cevasto spustnico, nudenje nujne pomoči poškodovan-cem s strani nujne medicinske

pomoči in prve pomoči pri-padnikov ekip prve pomoči Civilne zaščite, zagotavljanje prometne varnosti in varnosti oseb na območju izvajanja de-javnosti. Po končani vaji je za udeležence vaje in opazovalce sledila predstavitev delovanja ročnega gasilnega aparata. V okviru 1,7 milijona evrov vrednega mednarodnega pro-jekta »Rešujmo skupaj«, ki se bo zaključil 31. marca 2015 in katerega končni cilj je po-vezovanje ljudi z obeh strani meje, zlasti ob reševanju ljudi ob nesrečah, posega pa tudi na področje ekologije (stanje stoječih voda na obmejnih ob-močjih), naj bi bilo na vsaki strani meje izvedenih po šest dejavnosti s področja zaščite in reševanja ter po tri s podro-čja reševanja na vodi in iz nje. V okviru projekta naj bi med drugim murskosoboški gasilci nadomestili 34 staro gasilsko avtolestev z novo. Še letos naj bi na slovenski strani izvedli vajo reševanja na vodi, na Madžarskem pa vajo cestnega reševanja ob prome-tni nesreči.

|

37 november 2013

OGLASNO SPOROČILO

38november 2013 |

NAGRADNA KRIŽANKA

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:SEKS BOMBA, ODKRITELJ, FV, KSI, OD, TAP, USTKA, EVROPSKI, TEDEN, ARBA, MAR, NET, SEL, LCD ZASLON, STVOR, LA, AEROKLUB, OTEMNITEV, DREST, NIAGARA, HITI, JEN, EM, LEAN, TATAR, AM, BRAUN, LAPIDARIJ, ROKA, EDOM, ROKI, ASA, SNOJ, SESEK, KATE, TN, TISSOT, TNALO, INUIT, VAT, PREIZKUŠEVALKA, OLI, SOL, ATREK, KIAR.

Nagrajenec križanke iz prejšnje številke:ROMAN KRAJNČIČ

VOLKMERJEVA CESTA 21, 2250 PTUJŽrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKASOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska SobotaIzdajateljski odbor: Iztok Zrinski (predsednik), Anton Štihec, Robert Celec, GoranMiloševič, Jasmina Opec, Cvetka Škafar, Jožica ViherNaslovnica: Jesen, Jože BratušV. d. odgovorne urednice: VIDA LUKAČJezikovni pregled: RAJKO MARINIČOblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.Grafična priprava in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., LjubljanaNaklada: 7300 izvodovSOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.siTelefon: 02 525 16 19

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do do 30. novembra 2013 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko

Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas,je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.

34 | februar 2012

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: PODSREDA, ALIGATOR, PAV, KATE, RJA, PIN, IŠ, BANKA, KATODA, PRAVEC, DOL, SPODRSLJAJ, ARH, ILA, RADIOAPARAT, JUAREZ, ŠTRAJK, NIZOZEMSKA, ERA, AS, AZANA, JANE, NI, SKIF, ANEMONA, DR, APA, DUEL, RITA, ORO, PRAKSA, NIT, KOPILOT, OHCE, BAJUK, MALAVI, LAK, OPERATIVA, ONEK, OTA, JOŽE ZUPAN, KOCA.

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina

MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan

Naslovnica: Slovesna otvoritev EPK v Murski Soboti, Simon Koležnik

Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ

Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ

Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.

Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.

Naklada: 7000 izvodov

SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu,

brezplačno.

Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si

Telefon: 02 525 16 19

NAGRADNA KRIŽANKA

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 29. februarja 2012 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko

Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Jolanda Zver,

Mladinska 46, Murska SobotaŽrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.

RIBIŠKI SESTAV TRNKOV

OGOVAR-JANJE Z ONI

UM

ZORAN PREDIN

ČLOVEKU PODOBEN AVTOMAT

KARL ERB

SLOVNIČAR KARADŽIĆ MESTO V

JUŽNI ŠPANIJI

VODJA KROVA (NAVT.)

PEVKA BOTO

SEDEŽ STOIKOV

AVTOR: JANEZ DONŠA

ŠVEDSKI KAMION

IZGUBA ŽENE ALI MOŽA,

OVDOVE- NJE

AMERIŠKA IGRALKA (LAURA)

SMUČARSKI SKAKALEC KVARSTAD

SPODNJA POVRŠINA

RIMSKA ŠESTICA

ATEKZELENICA V PUŠČAVI

JAPONSKI ARHITEKT (MASATO)

SVETLOBNA NAPAKA

SODNA OBLAST

KUBANSKI SKAKALEC V DALJAVO

(IVAN)UMETNOST

PRODA-JALNA

CVETJA

OČE IN MATI

PLAČILNO SREDSTVO

NAŠ LETALSKI PREVOZ- NIK: ...

AIRWAYS

VRANJI GLAS

KLICATI, POZIVATI

DRUŽINA ŽUŽELK

OSTRA SKALA V MORJUPLOD

JABLANE

PRITOK RENA V ŠVICI

MANJŠI DENAR

PRIMOR-SKA

BABICA

ODVIS-NOST

ANITA ZORE

IGOR VIDMAR

NAVJE

ZAPOR-NICA

NEKDANJI RENAULT

4 (SLABŠ.)

PISATELJ SAMO-

KOVLIJA SPOJINA S KISIKOM

PEVKA MATEJA HORVATVOZLI, PETLJE

LATINSKI IZRAZ ZA

ZRAK

NIHAJ TE-LOVADCA ANG.NO- GOMETAŠ (MICHAEL)

MADŽAR. REŽISER FABRI

DUBROV-NIK

TAJSKO LJUDSTVO V LAOSU

NAŠ IGRALEC IN KOMIK (TADEJ)

BANGLA-DEŠKA

VALUTASTAR

SLOVAN

PESEM HVALNICA

SVETLOBA OD LUČI

NEVESTIN ZAKLAD

PLAČ

AMERIŠKI KANT- AVTOR

KRAJ PRI PLITVIŠKIH

JEZERIH ZVONKO IVANUŠIČ

AMERIŠKI IGRALEC DIESELLASZLO SOLYOM

ZDRAVILO (ANTIBIO-TIK) PRI GNOJNI ANGINI

TVEGANJE (POGOV.)

NOGE MED GOLENJO

IN STEGNOM (MNOŽINA)

STOJNICA (POGOV.)

POZDRAV V SLOVO

ZELO SLAVEN GLASBENIK ALI GLAS-BENICA NA PODROČJU

POP GLASBE

NAŠA OPERNA PEVKA

(POROČE-NA JERIČ)

GLAVNO MESTO ITALIJE

ANGLEŠKA MERA ZA

PLOŠČINO

ATLANTSKI PAKT

IZPAD, IZGRED

DAVID NIVEN

OBVODNA VRBA

GORATA POKRA-JINA V ARABIJI

NAJVIŠJA KARTA

GORA NAD SELŠKO DOLINO

KOSMA-TENO

DEBELO BLAGO

VELIK TROPSKI SADEŽ

GERARD NERVAL

LAHKO PREBAV-

LJIVA HRANA

TRAK KOT ZNAK

ODLIKO-VANJA

|

AKTUALNO

39 november 2013

PLES NOC

ORV EDC RAK

IÈA

NFo

to: T

adej

 Kiri

nčič

AKTUALNO

Špela Horvat

Prva fazaje njegova

40november 2013 |

Za objavo dogodkov se obrnite na tiC Murska sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tiC.sobota@siol.net

prireditve in konCertipetek, 15. 11. 2013, ob 21.30 koncert

DAMIR AVDIĆ MIKK Murska Sobota

sobota, 16. 11. 2013, ob 18.00in nedelja, 17. 11. 2013, ob 18.00

BEZGOV CVET 2013nastop ljubiteljskih gledaliških skupin telovadnica OŠ II, podružnica Krog

torek, 19. 11. 2013, ob 9.15 in 10.45 lutkovna predstavaAna Đokić: VITEZ ŽELEZNEGA SRCA za gledališko-lutkovni abonma Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 19. 11. 2013, ob 19.00 PRAVLJIČNI VEČER ZA ODRASLE 2013 Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

torek, 19. 11. 2013, ob 19.00 gledališka predstavaDušan Jovanović: BORIS, MILENA, RADKO za abonma komedija in izven Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 20. 11. 2013, ob 19.00 gledališka predstavaDušan Jovanović: BORIS, MILENA, RADKO za abonma drama/komedija in izven Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 20. 11. 2013, ob 20.00 Mikkova filmska sredaSEVDAH O ŠTORKLJAH MIKK Murska Sobota

petek, 22. 11. 2013, ob 19.00 ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO PO DOMAČE športna dvorana OŠ III Murska Sobota

petek, 22. 11. 2013, ob 20.00 Mikkov stand upTOMAŽ STANOVNIK, VASJA SIMIĆ, BOŠTJAN GORENC - PIŽAMA MIKK Murska Sobota

sobota, 23. 11. 2013, ob 18.00 koncert MPZ Vladimir Močan Društva upokojencev Murska SobotaOD PORABJA PREK PREKMURJA DO PRLEKIJE Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 23. 11. 2013, ob 21.00 koncertskupina PLAMEN Kegl City BTC Murska Sobota

sreda, 27. 11. 2013, ob 19.00 potopisno predavanje Sabine BarbaričJUŽNA AMERIKA – PREDMESTJE DUŠ II – ČILE Grajska dvorana Murska Sobota

sreda, 27. 11. 2013, ob 20.00 Mikkova filmska sredaRABIM TO PLOŠČO MIKK Murska Sobota

petek, 29. 11. 2013, ob 19.00 slavnostni koncert85-LETNICA PREKMURSKE GODBE BAKOVCI, gosti ANSAMBEL MODRIJANI Športna dvorana OŠ I Murska Sobota

sobota, 30. 11. 2013, ob 19.00 koncert etno glasbeGORIČKI KLANTOŠ z gosti Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 30. 11. 2013, ob 21.00 koncertskupina BLUE PLANET Kegl City BTC Murska Sobota

ponedeljek, 2. 12. 2013, ob 19.00 stand upUDAR PO MOŠKO 2, Denis Avdič, Vid Valič

Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 4. 12. 2013, ob 9.30 in 10.45 multimedijska predstava za otrokeFran Levstik: MARTIN KRPAN za gledališko-lutkovni abonma

Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 5. 12. 2013, ob 9.30 in 10.45 multimedijska predstava za otrokeFran Levstik: MARTIN KRPAN za gledališko-lutkovni abonma

Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 6. 12. 2013, od 8.00 do 19.00 kramarski in rokodelski sejemMIKLOŠEVO SENJE mestno središče

nedelja, 8. 12. 2013, ob 18.00 božično-novoletni koncert Lions kluba Murska SobotaKLAPA MASLINA Evangeličanska cerkev Murska Sobota

torek, 10. 12. 2013, ob 19.00 glasbena predstavaAleš Nadai, Tadej Ropoša: ZGODOVINA ROCK GLASBE V ŽIVO Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 11. 12. 2013, ob 19.00 gledališka predstavaHenrik Ibsen: JOHN GABRIEL BORKMAN za abonma drama/komedija in izven

Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 13. 12. 2013, ob 19.00 tradicionalni praznični koncertORKESTER SLOVENSKE VOJSKE

Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 14. 11. 2013 ob 19.00 koncert jazz glasbe STEVE KLINK TRIOFestival JAZZliebe/LJUBEZEN 2013

Gledališče Park v Murski Soboti

seMinarji, posveti, delavniCe, iZobraŽevanjačetrtek, 28. 11. 2013, ob 17.00 BREZPLAČNE DELAVNICE za otroke in ZBIRANJE IGRAČ Društvo Nasmešek, Prežihova ul. 4,

Murska Sobota

vsako sredo ob 17.00 DELAVNICE ZA OTROKE(3–6 let)

Društvo Nasmešek, Prežihova ul. 4, Murska Sobota

raZstave

do 30. 11. 2013 razstavaBOGDAN ČOBAL Galerija Robin Murska Sobota

odprtje v četrtek, 14. 11. 2013, ob 18.00

razstavaDRAGO TRŠAR 100 kiparskih portretov

Galerija Murska Sobota

odprtje v petek, 15. 11. 2013, ob 18.00

razstavaDRAGO TRŠAR 100 kiparskih portretov

Pomurski muzej Murska Sobota

športsobota, 16. 11. 2013 ROKOBORSKI TURNIR ZA DEČKE OŠ II Murska Sobota

drugonedelja, 15. 12. 2013, ob 9.00 SPOZNAVANJE PTIC mestni park v Murski Soboti

vsak petek ob 17.00 PRAVLJIČNA JOGA(2,5–8 let, deloma v angleščini)

Društvo Nasmešek, Prežihova ul. 4, Murska Sobota