Неделен магазин - Сега

L

u|eto ~esto mi zabele-ùvaat deka mnogu jakritikuvam vladata naNikola Gruevski, dekamoite kritiki ne se

konstruktivni i deka nikoga{ ne gi fa-lam premierot i ministrite. Toa, serazbira, ne e sosema to~no, bidej}i ne-ma makedonska vlada koja bila po{te-dena od moite kritiki, u{te pomalkupremier i ministri koi sum gi falel.Ednostavno, drugi novinari se plateniza falewe. No, ovoj pat nemam namerada polemiziram, tuku sosema obratno -da demonstriram konstruktivnost.

Najnapred, javno }e go pofalam mini-sterot za transport i vrski, Mile Jana-kieski, koj se odvaì da se ogradi odskandaloznite idei na rabotnata grupaod svojot resor, za izmeni vo Zakonotza radiodifuzna dejnost, koi protekoavo javnosta. Janakieski ne be{e tvrdog-lav kako negoviot kolega Nikola Todo-rov, tuku vedna{ energi~no demantira-{e deka se planiraat novi ograni~uva-wa za mediumite. Toj apelira{e da sevozdrìme od komentari s* dodeka neja vidime prvi~nata oficijalna verzijana zakonot, kon krajot na mesecov. Serazbira, apelot na Janakieski }e go po-~ituvame i }e go drìme za zbor.

A predlozite {to protekoa vo javno-sta, da bidam iskren, se tolku budale-sti {to i onaka ne zasluùvaat serioz-ni komentari. Toj {to naumil da gi dis-ciplinira mediumite, so zakonskiodredbi koi }e gi obvrzat da promovi-raat „nepristrasnost“, nastanite da giprikaùvaat „verno“, da bidat „korekt-ni“ i da go po~ituvaat ~ovekovoto do-stoinstvo, ednostavno, ne e vo tek sotrendovite vo sovremenite demokrat-ski op{testva, kade {to ovie pra{awase reguliraat na drugi na~ini. A toj,pak, {to predloìl site televizii iradija {to ne emituvaat programa namakedonski jazik, da mora programatavo celost da ja preveduvaat na makedon-ski, toj, ednostavno, e politi~ki piro-man, komu ministerot Janakieski trebavedna{ da mu ja pokaè vratata.

Nejse, rekov deka }e bidam konstru-ktiven. Na vladata javno & nudam dvakonkretni predloga. Prviot e sosemanov, a vtoriot malku postar. Pritoa, sa-kam da naglasam deka kakva bilo prome-na na regulativata vo oblasta na medi-umite denes mora da bide motiviranaod potrebata da se obezbedat pogolemimediumski slobodi, a ne obratno - da sesozdadat novi ograni~uvawa na slobo-

data na govorot i novi pritisoci vrzkriti~kite mediumi. Makedonija se so-o~uva so opravdani zabele{ki od me|u-narodniot faktor za opasnoto namalu-vawe na nivoto na mediumskite slobo-di i tokmu zatoa sakam na vladata naGruevski da & pomognam da ostvari brznapredok na ova pole, koj }e bide zabe-leàn i pofalen i od strancite, no,pred s*, od doma{nata javnost.

Prviot predlog go promovirav naedna zatvorena debata vo Zdruènietona novinarite na Makedonija, kade {tonaide na odobruvawe, no, kako {to zabe-leùvam, s* u{te nedostasuva konkret-na inicijativa od rakovodstvoto. Ime-no, smetam deka vo ovoj moment za Make-donija e mo{ne va`no da se donese za-kon za amnestija, odnosno za zapirawena site aktivni sudski postapki pro-tiv novinari za krivi~nite dela navre-da i kleveta. Stanuva zbor za t.n. lexspecialis, ekskluziven zakon koj }eovozmoì i sudstvoto i parlamentotkako legislativno telo, da zemat zdiv ida kreiraat novi re{enija vo nasoka napromocija na samoregulacijata vo medi-umite, menuvawe na odredbite od Kri-vi~niot zakonik i ublaùvawe na kazne-nata politika. Predlogot go stavam nakriti~ka opservacija na javnosta, nomolam da ne se iscrpuvame so debata zatoa dali donesuvaweto na eden vakovzakon e mo`no i ustavno - pravnicite,ako podzaboravile {to u~ele na fakul-tet, neka se potsetat {to zna~i maksi-mata lex specialis derogat lex genera-li, a tie {to ne oboàvaat latinski po-govorki, ednostavno, neka se setat nazakonot so koj bea amnestirani vojnici-te na ONA vo 2001 godina.

Vtoriot predlog go promoviravpred okolu dve godini, i toga{ vo javno-sta mina re~isi nezabeleàno. Verojat-no, s* u{te ne bevme dojdeni na ova de-rexe. Toga{ predloìv Sobranieto it-no da formira dràvna komisija za an-ticenzura, koja }e predloì zakon za an-ticenzura, a so javni soslu{uvawa }eprocesuira i konkretni slu~ai na cen-zura i na pritisoci vrz novinarite.Predloìv ~lenovi na ovaa komisija dabidat pratenici, istaknati novinari,pretstavnici na profesionalnitezdruènija na novinarite i na nevladi-nite organizacii koi se zanimavaat sorazvojot na mediumite i so odbrana na~ovekovite prava, kako i eksperti zamediumi od na{ata akademska zaedni-ca. Se razbira, najva`no e glavniotzbor pri izborot na ~lenovite na komi-

sijata da go ima opozicijata.Dràvnata komisija za anticenzura,

me|u drugoto, bi moèla da gi pottiknesopstvenicite na mediumite i novina-rite, kako i nivnite profesionalnizdruènija, da sozdadat mnogu pocvrstieti~ki standardi od tie {to sega gipropi{uva Kodeksot na ZNM. Isto taka,ova telo moè da inicira temelno ipravedno regulirawe na odnosite me|usopstvenicite na mediumite i novina-rite, za da se stavi kraj na epidemijatana politi~ki, ekonomski i socijalnipritisoci vrz novinarite, no i kraj naavtocenzurata, na klientelizmot i nadrugite negativni pojavi so koi se uri-vaat profesionalnite i eti~kite stan-dardi na novinarskata profesija.

Mu predlagam na premierot Gruev-ski vedna{, u{te sega, za vreme na pose-tata na Va{ington, kade {to so Xo Baj-den i so Hilari Klinton, me|u drugoto,sigurno }e zboruva i za slobodata namediumite vo Makedonija, da veti nesamo itno zapirawe na pritisocite vrzkriti~ki nastroenite mediumi, tuku ida najavi deka itno }e doneseme zakonza amnestija na novinarite i }e formi-rame dràvna komisija za anticenzura.Ubeden sum deka ovie dve inicijativi}e naidat na nepodelena poddr{ka nesamo vo Va{ington i vo Brisel, tuku ikaj nas doma, vo Makedonija. Tie }e jaodrazat spremnosta na vladata da kre-ira liberalni re{enija vo ovaa sferai toga{ nikoj nema Gruevski da go spo-reduva so ungarskiot premier ViktorOrban. Patem re~eno, na Orban ne mu us-pea da vovede cenzura, so sli~en zakonkakov {to smislile „genijalcite“ odkomisijata na Janakievski. Toj ja izgubibitkata i so doma{nata, no i so evrop-skata javnost.

PP..SS.. Za da ne si pravi nekoj nepo-trebni film~iwa, sakam da soop{tamdeka denovive se priveduvaat kon krajnekolku sudski procesi protiv mene zanavodni navredi i kleveti. Jas sum go-lem optimist vo pogled na ishodite, nofakt e deka donesuvaweto eventualenzakon za amnestija, za kakov {to se zala-gam, mene nema mnogu da mi pomogne.Obratno, s* u{te ne se po~nati glavni-te pretresi za nekolku procesi vo koijas se javuvam kako tuìtel, pa postoirealna opasnost da bidam li~no o{te-ten od re{enieto {to go predlagam.No, koga stanuva zbor za odbrana na zna-~ajni op{testveni vrednosti, li~niteinteresi, sepak, treba da se stavat vovtor plan.

aannaalliizzii mmiisslleewwaa kkoolluummnnii 13

sabota-nedela 12-13.2.2011

Cenzurata go odrazuva nedostigot od

samodoverba na op{testvoto vo sebe.

Toa e oznaka za avtoritaren reìm.

Poter Stjuart (1915-1985)

Namesto budalesti predlozi za novi ograni~uvawa na mediumskite

slobodi, Gruevski itno da predloì zakon za zapirawe na site

aktivni sudski postapki protiv novinari za krivi~nite dela

navreda i kleveta i formirawe dràvna komisija za anticenzura.

BBRRAANNKKOO GEROSKI

TTOOPP 55izjavi na

nedelata

\orge Ivanov, bukvalist

@arko Denkovski, sekretar so doverba

Amdi Bajram, fabrikant za „biseri“

Vidovme i

tolkuvawe deka

na{iot pretsedatel

Trajko Veqanovski

e najverojatno

Kaligula, a nie

sme negovata

ergela kowi.

Makedonija e za

re{enie sega

i deneska.

Se ~ini deka

baraat predvremeni

izbori, no molat

boga da ne gi

dobijat.

Politi~arot

ne smee da bide

konzerviran.

Vlado Bu~kovski, pratenik zad kogo

pra{ina se kreva

Nikola Gruevski gi znae molitvite na opozicijata

Mi gi podmetnaa

patnite nalozi

za patuvaweto

na pratenikot

Vlado Bu~kovski

vo Izrael.

Amnestija i anticenzura, sega i ovde!

14 mmiisslleewwaa aannaalliizzii kkoolluummnnii


M

ajstor Mijal~e ja spu{ti kanti~kata nazemja, gi izbri{a zamastenite race sopucvalot i krena raka. Ma{inistotGrujo go razbra signalot. „Stegnato e,podma~kano e, moè da trgne“. Ja grabna

golemata ra~ka i ja ‘rgna napred. Trupu-trupu-vrr-vrr-dr-r-r-r-r-r-r-r... Motorot dade sila i po~na silno da se vrti gu-meniot kai{ {ien so bakarna ìca na pet-{est mesta. Go-lemiot ringi{pil zakiten so reprodukcii na baroknitemajstori i so fotografii na Versaj, Brisel, London, [en-brun, Sankt Peterburg, ama i so fotografii na komitski~eti, po~na da se vrti. Kako {to sedi{tata zaka~eni so‘r|osani sinxiri po~naa da zavlekuvaat nastrana i nagore,blagajnikot Stavre se zafati da gi broi talon~iwata. Sezamisli. „Pari duri i pomalku od prethodno, koga gi nemav-me ovie dre~livi sliki. Zgre{i gazdata, potro{i kup pa-ri, a sega ringi{pilot duri kako da im e odbiven na lu|e-to“. Da, Stavre ne edna{ vide race so vpereni pokazalcii cini~no smeewe.

Decata ka~eni na sedi{tata po~naa da vriskaat. Od kr-korlivite zvu~nici po~na da sviri Bala{evi}: „Znam, ovosve sam mogo re}i i pre, al’ ptica trpi dok je bar metar ne-ba. Nisam hteo da se me{am, ispa{}u ko velim, sme{an...Slobodane! Sloboda-ne! I ja ponekad popu{im, al’ zbog togzemqu ne ru{im. Slobodane!“.

Slikite na tablite na ringi{pilot po~naa da se preto-puvaat vo edna kakofoni~na lenta, zamelu{uvaj}i gi umo-vite na roditelite {to go gledaa golemoto razvrteno tr-kalo onolku kolku {to im se zamelu{uva{e vidot i im serastopuva{e svesta na decata na ringi{pilot.

Potpren so lakotot na golemata kontrolna kutija, Grujovle~e{e dimovi od cigarata i gleda{e vo dale~inata. „Aj-de belki mesecov }e go prodadam ringi{pilot. Ne mi sedavaat bre pari za popravka i za zameni. A i ovaa glupostsega. Im teknalo deka nema pove}e „ringi{pil“, tuku morada se preimenuva vo „horizontalno trkalo za zabava“. Pa,kaj go ima toa?! Tolku vreme sum so ova, celo vreme si govikam „ringi{pil“. Ne, ne nema {ansi - prodavam i se pov-lekuvam od ovaa rabota. Drug, ako mu ~ini taka, neka menu-va {to saka! Samo, mora da bidam malku „laden“, za kupuva-~ot da si pomisli deka ne sakam da se oslobodam od nego“.

Za toa vreme trae{e ludata zabava na decata. Gledaanagore kon neboto, vo kadarot im vleguvaa i carskite pa-lati i komitskite ka~keti, s* im se izme{a. Gledaa sinonebo so vinoìtni lenti. Ekstaza!

Onie dolu, koi{to gi platija biletite, ve}e po~naa dadobivaat nagon za povra}awe. Tie ja nemaa zabavata, s* im seizme{a vo haos, po~na da gi boli i toa {to od malkute pari{to gi imaa - ah, {to gi dupna |avolot! - mu dadoa na ovoj pro-dava~ na {areni lagi taka da gi „izvozi“. Ah, neka zavr{iovaa tura, neka si se spakuva i neka se vitosa ve}e ottuka!

„Deca u mestu putuju, mladost na ta~ke kupuju. Sloboda-ne! Dal sam besan, da li grizem? Pardon, je li ovo kasarnail’ zemqa?“, grovta{e glasot na panonskiot mornar od ras-kapanite zvu~nici...

CRNEJ GORO...

SSAA[[OO SPASOSKI

Majki

VVIIOOLLEETTAA CVETKOVSKA

NA PREGOVARA^KATA VERZIJA „PART TAJM MAKEDONIJA“, NAJSERIOZEN KONKURENT I E FEJSBUK MAKEDONIJA: TAMU VLADATA KOMPLET SI „IGRA“ DR@AVA. NE NA „FARMA“, VISTINSKI.

V

Velat dekaBerlinskiotyid ne go urna-le, tuku samogo pomestile,

po na jugoistok. Na Balkanot.Ovoj Jung ~uda pravi. êpkaj-}i po kolektivnoto nesvesnoi arhetipovite, koi kako ge-netsko nasledstvo go nosimevo sebe, slu~ajno otkriv dekavo radius od petstotini doiljada kilometri glaven ar-hetip e Golemata majka. Maj-kata, onaka Gogoqevski, nepo Man~evski, vodi glavenzbor vo politikata. [to birekle, majkata e majka vo po-litikata. Eve na primer, voeden politi~ki profil nasosednata RTS, na ekspremi-erot i mnogu blizok prijatelna na{iot aktuel premierGruevski, Boìdar \eli}, mugo sprotivstavija sega{niotminister za ekonomija, inakuprva liga guverner i bankar,Mla|an Dinki}. I se sr~kaane{to okolu majkite.

- Tebe od kaj ti e ova, odkaj ti e ona, da ne ti e od maj-ka ti, be{e malku podrzokDinki}.

- Ne mi ja ~epkaj majka mi(ne diraj mi mamu) krikna \e-li}.

Ama ovoj uporen mu jaotkri Ahilovata petica, do-deka na desettoto „ne ~epkajja majka mi“ so krckawe na za-bite, pomodreni usni i isko-la~eni o~i, sepak, ne zamol-~i, pred da sfatime kakva evitalnata uloga na majka muvo profesionalnata karierana „vojvodata od Meridijanbankata“ (vo koja navodno„utopi“ edno 11 milionievra) kako {to vo parlamen-tot porano go narekuva{e po-liti~kiot protivnik Ale-ksandar Vu~i}. Ama zatoamnogu skoro doznavme dekadrugata majka, onaa na Din-ki}, kako kosopstveni~ka nanekoj Ekonomski institutdobila od sinot minister100.000 evra za nekoj proekt.E sega vo dva navrati i u{tepred nekoja godina, ama100.000 evra si se 100.000evra, sin si e sin, a majka sie majka. Da & dade{ na majkati proekt e isto ili sli~no,na primer, kako na nejzinafirma da se vodi uvozot na

avtomati za plate`ni kar-ti~ki, na druga da & trupa{stanovi za po doma i za ponadvor, ili ona da ti ja kre-ira kadrovskata politika.Za vo vlada ili vo parla-ment. I taka na izborna li-sta vo edinicata da ti senajde Vele gipsarot, koj neli}e stane parlamentarec, pa}e odlu~uva za dràvata. E,za {to }e odlu~uva. Za {tobilo, sigurno ne za noseweburek vo Gradska.

I taka sfativ deka niene sme najdolni, a ne sme ni-tu razli~ni fala bogu, tuku inie majka za trka imame.

A {to drugo imame na li-stata na kolektivno nesves-no? Imame eden kup parla-mentarci i tie {to gi opslu-ùvaat i slu{aat, koi pettagodina se na „avtomatski pi-lot“ {to bi rekle. Ni di{at,ni jadat, ni pijat. Samo slu-{aat, potpi{uvaat i poslebrojat pari. Eve, na primer,prikaznava so patniot nalogna Bu~kovski za Izrael. Itaa se odvivala na rabot napotsvesta ili nesvesnoto.Duri duzina, {to admini-stracija {to parlamentarcizaedno so prviot me|u niv,ne znaele {to potpi{uvaat.Prvo energi~no znaeja dekaBu~kovski kidnal na svojaraka, duri znaeja i zo{to, dago izbegne nezavisnoto suds-tvo na Manevski, pa potoa ko-ga vidoa pred niv hartiv~i-wa, {to bi rekle „ako babalaè, trap ne laè“, se seti-ja deka zaboravile, vsu{nost„tozi potpis ne e potpis“, tu-ku e dupka, i taka nesvesnosi go pratile na pat. Sosemauredno duri i predvreme naj-aven vo MNR, ama i toa go za-boravile. A be {to im stava-at vo Sobranie vo toa ~kem-be ~orbata, umot im go ispi-ja na lu|evo.

A koga }e mi tekne deka podve „dozi“ ~kembe ili papcivo saft, {to se moèle dapotpi{at? A {to ako smevlegle vo NATO, a ne znaeme?Ili deka pregovorite so EUte~at i sme stasale do tre-toto poglavje?! Ili {to vikadrugarka mi, deka sme go pro-dale dràvnoto zemji{te za1 evro kvadrat na Robert Mu-gabe, sme stanale kolonija na

Bolivija so 10 godini grejs-period, pa koga }e se osve-stime od kokata, gledaj - nemadràva! Ama ima investito-ri, onie so koi se dogovoriv-me da im dademe 95 otsto di-skont za komunalii. Samo dadojdat pet meseci pred izbo-ri, da pluknat ne{to ke{.Otkako }e go podoterame za-konot, se razbira.

Parite sega pred izborini se nasu{no potrebni. Kol-ku ~ine{e edna portokalovarevolucija? Edno vreme me-diumite za Ukraina {pekuli-raa so nekoi tri milijardidolari?! „Otporot“ navodnominal so edna, a nie sme mno-gu pomali, so edna pettinaod toa dobivame „Gruevskipo tret pat“, i muva ne ne la-zi. Moème do mila volja dasi gi gledame spot~iwata za~ovekot, koj otkako se „izna-kockal“ na berzata i izgubilkup pari, sfatil deka semejs-tvoto vsu{nost mu e najva`-no na svetot (a pred toa pa-rite?!). Odbral ìvot, a ber-zata im ja ostavil na onie sopodobra prislu{na tehnika.

A jas pak si go odbrav Jungi ona {to genetski me priti-ska vo nesvesnoto, i prodol-ìja da tragam po imeto, koeneli, odedna{ }e ni gi re{isite problemi i so samitenas, i so sosedstvoto, i soEvropa, pa i po{iroko. Pa,po ona scenario „A“ za „Parttajm Masedonia“, denoviverazrabotiv draft-verzija naspasonosnoto scenario „B“za pregovorite, opstanokot,no i idninata na dràvi~ka-va spored koe taa treba dase vika „Fejsbuk Makedoni-ja“. Ni{to slu~ajno, tuku ana-liti~ki obmisleno i argu-mentirano. S* ìvo ni seslu~uva na Fejsbuk. Na negose vodi eden sevkupen alter-nativen ìvot. Tamu se vo-dat vistinski vojni, intele-ktualni, verbalni i onie po-malku sofisticirani. Tamuse butkaat vladi, se postavu-vaat novi, se licitira sotreti... Tamu inteligencija-ta ne mol~i i ne se pla{i(moèbi, zatoa {to Fejsbu-kot e eden od najotvorenitemediumi, me|u drugoto i za-toa {to ja nudi mo`nosta na„venecijanskite maski“ na

Ringi{pil

”I dodeka balkanskive

lideri si odmeruvaat ~ija

majka e pomo}na i na koja

pove}e & odi biznisot,

nie si pe~alime za novi

izbori. Kolku ~ini edna

„portokalova revolucija“

i „Gruevski po tret pat“?

mmiisslleewwaa aannaalliizzii kkoolluummnnii 15


[to majka baravme da go zemame ovoj

kredit od MMF, ako ne ni treba.

Samo da pla}ame kamati?

^

ekaj malku. Sega ispadna deka pa-rite od MMF ne ni trebale. Sta-vrevski ni kaùva deka buxetote poln i deka nema potreba od ko-ristewe na ovie pari. Aha. Aj, do-

bro. Pa, zo{to toga{ gi zemavme? Samo da pla}a-me kamati? Samo za vlasta da se ~uvstvuva posi-gurno deka ima edno skrieno ~ekmexe po koe }emoè da posegne koga }e & tekne?

Ovoj kredit od 480 milioni evra go zedovmepo princip pla}a{ kamata jal-ne jal. Toa zna~ideka duri i parite vo slednite tri i pol godinii da si ostanat vo trezorite na Me|unarodniotmonetaren fond vo Va{ington i nikoga{ da ne &posluàt na Makedonija za ni{to, nie }e treba dasi ja platime dogovorenata kamata od 1,3 otstona prvite 400 milioni evra i 2 otsto na preosta-natite 80 milioni evra. Na prv pogled ~ovek }esi kaè, aj sega {to preteruva ovoj, taa kamata nee golema. Ne, i~. Koga }e se presmeta kamata naovaa suma za 3 i pol godini, plus i u{te dve godi-ni na pomali sumi dodeka ne se isplati celiotkredit, se stignuva do brojkata od re~isi 30 mi-lioni evra. Ne znam. Moèbi nekomu ovaa suma nemu se ~ini golema. Ako ste premier ili ministerza finansii i imate zad vas dràven buxet od 2,6milijardi evra. Arno ama, jas vo sekunda }e imnajdam daleku popametna namena na ovie pari.

Finansiskiot konfor na vlastodr{cite namojata skala na vrednosti se nao|a na mnogu poni-sko nivo otkolku obnovata na najotepanite prugivo zemjava, na primer, koj nikoj ne gi doprel 40 go-dini ili osnovaweto na nekolku biznis-inkubato-ri od koi bi izlegle sto ili dveste novi firmiso nekolku iljadi novovraboteni. Tie raboti mise ~inat mnogu pova`ni od ~uvstvoto na sigur-nost na vlasta, deka, ete, bile obezbedeni akoekonomijata trgne vo obratna na-soka od onaa vo koja tie se nadeva-at, odnosno ako ne se ostvarisme{no optimisti~kiot proekti-ran rast od 3,5 otsto godinava.

Vakviot odnos kon dràvnitepari me potsetuva na scena odfilmot „Vol Strit: parite niko-ga{ ne spijat“. Eden banker naglavniot lik, koj prethodno pro-{iri la`ni informacii za banka-ta, poradi {to padnaa cenite nanejzinite akcii, mu veli:

- Ja ~inevte mojata banka 120milioni dolari minatata nedela.Toa ne se mnogu pari…

Da, za nego toa ne se mnogu pa-ri. Bankite na Vol Strit imaatpazarna kapitalizacija od 10 do60 milijardi dolari i od negovagledna to~ka suma od 120 milionidolari ne se mnogu pari. Duri i zanego li~no toa ne se mnogu pari, soogled na faktot {to vo filmot epretstaven kako bilioner. I na{a-va vlast vo konkretniov slu~aj seodnesuva isto. Ja ~ini Makedonija30 milioni evra od kamati samoso ovoj kredit vo slednite pet ikusur godini. Nastrana faktot{to ova ne e edinstvena kamata vojavniot dolg so suma koja za drà-va kako Makedonija e zna~itelna.Za evroobvrznicata koja ja izdadevladata vo 2009 godina, vkupnata

kamata iznesuva re~isi 60 milioni evra, a kama-tite vo vkupniot javen dolg iznesuvaat duri 40otsto od godina vo godina.

Osobeno e navredlivo kukavi~koto jajce koevlasta saka da go podmetne pred javnosta - dekaovoj kredit }e se koristi kako garancija za izda-vawe nova evroobvrznica. Kako ne! Kreditottrae tri i pol godini i zavr{uva vo godinite ko-ga zemjava treba da vra}a najgolemi sumi za ve}ezemeni krediti - po 350 milioni evra vo 2015 ivo 2016 i 375 milioni evra vo 2017 godina. Aj dagi vidam na ovie sumi da dodadat i nova evroob-vrznica od 200 do 300 milioni evra. Evroobvrz-nicata e lo{a za vra}awe za{to glavnicata mo-ra da ja vrati{ odedna{. A, so vakvi, ve}e posto-e~ki dolgovi, ne znam kako toa bi bilo mo`no.Tokmu zatoa vlasta i govori za alternativni op-cii, kako {to e dolgoro~na doma{na obvrznica.Idejata im e nekako da se zadolàt so nov dolgkoj bi se vra}al po 2018 godina, koga dol`ni~ka-ta sostojba na Makedonija }e bide porelaksirana.Arno ama, ostanuva pra{aweto kade da se najdatpotrebnite 200-300 milioni evra vnatre vo zem-java. Edinstveni institucii koi bi moèle da giobezbedat tie pari se bankite. No, i za niv ova ezna~ajna suma pari, a tie se sosema sre}ni da &pozajmuvaat na dràvata kratkoro~no, kupuvaj}idràvni obvrznici so rok na dospevawe od 3,6ili 12 meseci.

Minatata godina za vra}awe na dolgovite konstranstvo upotrebija polovina od parite od dr-àvnata obvrznica od 2009 godina, koi nekako nestignaa da gi potro{at vedna{, no godinava, soogled na evropskata dol`ni~ka kriza, otse~enisme od svetskite pazari na kapital poradi pre-visokite kamati. Od druga strana, pak, buxetski-ot deficit od 2,5 otsto od op{testveniot proiz-

vod e bezmalku oficijalna dràv-na politika od godina v godina sofalbi deka toj bil nizok vo spo-redba so ostanatite evropski zem-ji. [to se 150 milioni evra pove-}e potro{eni pari otkolku {tostigaat vo buxetot? I toa sekojagodina. Koga grofot bil cicija?

êsto kolegite vo redakcijami vikaat da ne pi{uvam za makro-ekonomija i za fiskalna politika.Mi velat toa e komplicirano, zdo-devno i malku kogo go interesira,pi{uvaj ne{to poprakti~no, ne-{to pointeresno. No, jas postojanose navra}am na dràvnite finan-sii. Od s* srce bi sakal tie da nebea tolku va`ni i da ne moram dase zanimavam so niv. Arno ama, nee taka. Od toj ogromen buxet, vo kojvleguva pove}e od edna tretina odsite novosozdadeni bogatstva vozemjava vo tekot na edna godina iod negovoto pametno upravuvawezavisi kvalitetot na ìvotot nagolem broj na{i sogra|ani i rabo-tata na golem del od stopanstvo-to, koe e kako so papo~na vrvka vr-zano za buxetot. Taka {to, ne mo-àm da se vozdràm povtorno i po-vtorno da ne se navra}am na ovojmakroekonomski svet kade {to sodeseticite i stoticite milionievra ponekoga{ se igra kako so è-toni vo kazino.

Ovoj kredit

od 480 milio-

ni evra go

zedovme po

princip

pla}a{ jal-ne

jal. Duri

parite da

ostanat celo

vreme vo

Va{ington i

da ne upotre-

bime ni evro,

kamata }e

mora da

platime i oro

}e igrame.

VVLLAADDIIMMIIRR PETRESKI

Zemi si kredit od MMF

namesto leksilium

identitet). A bidej}i navistina pruà {ansi zaeden poluvirtuelen ̀ ivot (drugata polovina e re-alen, i toa kako, do bolka...). Fejsbukot stana pre-krasna teritorija ili teren za „nave`bavawe“ naneve{tite ili neukite.

I bidej}i po definicija e prostor na pomla-data generacija, koga tamu, eve ti ja cela na{avlada, so site svoi fabri~ki pogoni, kako i da sevikaat: Vmrovska fabrika, vmrovska republika,vmrovska navigacija, vmrovska publika itn, itn.[iroka disperzija na kapitalot koj kotira namakedonskiot mediumski pazar. I {to nau~ija na-{ite „em vmrov~iwa, em mangup~iwa“? Koga nemoàt realno da steknat prijateli, da izlezat namegdan, da komuniciraat, da se druàt, da odatna poseti, (ne samo na prozivki i raporti) na me-|unarodni sredbi (kade nikoj ne gi vika, nikoj negi druì) i konferencii, re{ija da si otvoratfejsbuk-grupa za prijateli na Makedonija. Voop-{to ne e lo{o, so ogled na toa deka tamu komuni-kacijata }e ja vodi nekoj popismen i poerbap odna{ite „vitezi na trkaleznata masa“ koi nemaatvreme da sednat na kompjuter, bidej}i rabotat24/7, otkako }e stanat (vo 13 ~asot popladne, serazbira).

I gledaj, prijatel ni bil Zoran Taler, onoj zakoj premierot izjavi: „Evropratenikot Taler go~uvstvuvame kako prijatel na Makedonija, iakoznaeme deka pripadnosta kon levata opcija ~e-stopati znae da ima svoe vlijanie vrz odredeniizjavi ili izve{tai“. Em prijatel, em kabaetlija.I taka koga }e gi namnoìme edno 100.000 prija-teli, isto onolku kolku {to ima vo grupata „lajkza onie {to ja mrzat Grcija“ }e moème da si po-nudime na{ predlog za imeto. Se razbira, pred-logot diskretno }e mu go prepratime na Nimic.Po Xulijan Asan`, preku Vikiliks.

Patem dali lajknavte za poddr{ka na Radnik.So 10.000 potpisi moè }e mu se legalizira obje-ktot za koi go obvinuvaat komuwarive? Se razbi-ra, ako i toj uslov Mile go vmetne vo Zakonot zadivogradbi. Amandmanski, de, dodeka ne se vra-tile opozicijava nazad. Koj }e gi slu{a posle?!

D

okolku se donesatizmenite vo Zako-not za audio i au-diovizuelni medi-umski uslugi, kako

{to se sega postaveni vo prvi~na-ta predlog-verzija, toa }e zna~idefinitivno gubewe na samostoj-nosta na ureduva~kata politika ikr{ewe nekolku klu~ni principivo slobodata na izrazuvaweto,predupreduva direktorot na Cen-tarot za razvoj na mediumi, Rober-to Beli~anec. Toa e i povodot zarazgovorot {to go vodevme so ne-go, vo svetlo na poslednite nasta-ni povrzani so hajkata na vlastaprotiv mediumite na ulicata Pe-ro Nakov.

� KKaakkoo ggoo ttoollkkuuvvaattee ttooaa {{ttooiissttoovvrreemmeennoo vvoo eekk nnaa hhaajjkkaattaa nnaavvllaassttaa pprroottiivv mmeeddiiuummiittee oodd PPee--rroo NNaakkoovv ssee sslluu~~uuvvaa kkoonnttrroovveerrzz--nniioott pprreeddlloogg--zzaakkoonn zzaa mmeeddiiuummii,, ssookkoojj ssee ooggrraannii~~uuvvaa sslloobbooddaattaa nnaaiizzrraazzuuvvaawwee vvoo rraaddiioottoo ii tteelleevvii--zziijjaattaa.. DDaallii nnaa mmaakkeeddoonnsskkiittee mmee--ddiiuummii iimm ssee zzaakkaannuuvvaa ssiinnddrroommoottnnaa VViikkttoorr OOrrbbaann??

- Ne mislam deka toa e dokrajsmislena strategija {to po~etni-ot tekst na Zakonot za audio i au-diovizuelni mediumski uslugi iz-leze vo javnost vo isto vreme do-deka trae slu~ajot „Pero Nakov“.Sepak, fakt e deka vo nego setransponira eden na~in na vlade-ewe so Makedonija. Ne moè dao~ekuvate demokratski duh na za-kon od vlast, koja ne samo {to nefunkcionira demokratski, tukutaa ne ja razbira su{tinata na de-mokratijata. Mislam deka se rabo-ti za {lamperaj. Za àl, nie sme{lampavi duri i koga sme totali-

tarni. Ne veruvam deka nekoj odvisokite e{aloni vo vladata re-kol vaka }e go pravite zakonot.Nie imame administracija koja enaviknata na preìvuvawe i mnogufino gi fa}a ni{kite na postojna-ta politi~ka garnitura na vlast ise obiduva vedna{ niv da gitransponira vo zakonite {to gipi{uva vo duhot na vladeeweto votoj moment. Toj zakon treba da sedonese poradi novata direktivana EU za audio i audiovizuelniservisi, poradi tehnolo{kitepromeni. No, treba da se prisposo-bi na novite tehni~ki uslovi, a neda se zafa}a za slobodata na medi-umi i slobodata na govor, kojaodamna e standardizirana niz do-kumentite na Sovetot na Evropa ie del od na{eto postojno zakono-davstvo.

� DDaa.. MMiinniisstteerroott zzaa ttrraannss--ppoorrtt ii vvrrsskkii ssee ooggrraaddii oodd ddoossee--ggaa{{nnaattaa rraabboottaa nnaa rraabboottnnaattaa ggrruu--ppaa ffoorrmmiirraannaa vvoo nneeggoovvoottoo MMiinnii--sstteerrssttvvoo kkoojjaa ggoo ppooddggoottvvuuvvaallaatteekkssttoott nnaa zzaakkoonnoott,, nnoo,, sseeppaakk,, nnee--mmaa rreeaakkcciijjaa ddeekkaa }}ee ssee ttrrggnnaattssppoorrnniittee pprrooggrraammsskkii ddeelloovvii kkooiipprreeddvviidduuvvaaaatt vveessttiittee ddaa bbiiddaattiizzbbaallaannssiirraannii ii nneepprriissttrraassnnii..

- Nedostigot od reakcii od me-diumite e u{te pozagriùva~kimoment, zatoa {to ako re{ile damol~at vo po~etnata faza ili akore{ile da go ignoriraat zakonot,samite si kopaat grob, iako vero-jatno mislat deka mu pravat uslugana {efot. Zatoa {to na dolg rok}e gi o{teti niv, a nema politi~-ki da ja o{teti partijata {to e navlast.

� KKooii ssee ssppoorrnniittee eelleemmeennttiivvoo pprreeddlloogg--zzaakkoonnoott,, kkooii && ssee zzaakkaa--nnuuvvaaaatt nnaa sslloobbooddaattaa nnaa iizzrraazzuuvvaa--wweettoo vvoo rraaddiioottoo ii tteelleevviizziiiittee??

- Insistiraweto na to~nost ina balansiranost vo izvestuvawe-to, odnosno odzemaweto na novi-narskoto pravo da ima stav pri iz-vestuvaweto. Toa e moèbi edenod najstarite standardi otkakopostoi novinarstvoto, a toa e nanovinarite im e dozvoleno daizrazuvaat stavovi. Tie nekolkufloskuli koi se upotrebeni vo tojdel za programskite standardi,povrzani so kaznite i eventualniprocesi i stavaweto na Sovetotza radiodifuzija kako nadzornotelo vo sproveduvawe na zakonot,}e kreiraat problemati~en medi-umski sistem. Toa pretstavuvamo`nost za direktna intervencijana dràvata vo ureduva~kata poli-tika, bez ogled na toa {to Sove-tot moè da bide registriran ka-ko nezavisno regulatorno telo.

Baraweto za balansiranost voizvestuvaweto e, isto taka, prob-lem. Toj e eti~ki novinarski stan-dard, a ne e zakonski. I od balan-siranosta se otstapuva vo odrede-ni momenti. Ima edna pro~uenaizreka „[to sega }e balansiram,dve minuti na Hitler, dve minutina logora{ite“. Toa li e balansi-rawe?

Balansot nikoga{ ne e meha-ni~ki i zatoa }e se dovedeme voproblem da gi tolkuvame rabotitekako {to velat Srbite, po babi istri~evima, jas mislam vaka, timisli{ taka.

Ima edno ednostavno pravilo,vie moète da gi utvrdite fakti-te, no ne moète da ja utvrdite vi-stinata. Duri i sudovite koga gi

izveduvaat dokazite, prvo mora dagi utvrdat faktite, pa potoa da janapravat presudata. Oti vistini-te se mnogu. Sekoj od nas ima svojavistina i toa e ona {to demokrat-skiot poredok vo su{tina go po~i-tuva i zatoa vo normalni dràvise ovozmoùva pluralitet na mis-lewa i na mediumi, i sekoj da goizvle~e sopstveniot zaklu~ok odprezentacija na faktite. Nie zavolja na vistinata imame problemso profesionalnosta na novinars-tvoto. No, ne moème profesio-nalnosta na novinarstvoto da jare{avame so zakon. Toa si e prob-lem na samite mediumi i na krajotna krai{tata na samata publikakoja reagira, taka kako {to reagi-ra, a vo slu~ajov reagira lo{o. Ti-raòt na vesnicite pa|a od 10 do15 otsto godi{no poradi nepro-fesionalnosta i pristrasnosta, ateleviziite vo poslednite dve-tri godini imaat stabilen trendna opa|awe na gledanosta od dvado tri otsto. Toa se zagriùva~kifakti za profesijata koja treba darazmisli {to pravi. No, toa ne epri~ina da se intervenira na va-kov na~in.

� KKooii ssee ppoosslleeddiicciittee aakkoo sseeddoonneessee zzaakkoonnoott kkaakkoo {{ttoo ee sseeggaapprreettssttaavveenn vvoo nneeggoovvaattaa pprreeddlloogg--vveerrzziijjaa??

- Toa }e zna~i gubewe na samo-stojnosta na ureduva~kata politi-ka i kr{ewe nekolku klu~ni prin-cipi vo slobodata na izrazuvawe-to. Vaka postavenite programskistandardi kako {to sega se plasi-rani, ako ostanat vo krajnata ver-zija na zakonot pretstavuvaat kr-{ewe na nekoi bazi~ni elementina me|unarodnite standardi zasloboda na izrazuvawe, me|u koi istandardot postaven od Sudot za~ovekovi prava kade {to se velideka na novinarite im e dozvole-no da {pekuliraat, dokolku toa evo javen interes.

Insistiraweto na to~nost nainformaciite plasirani vo medi-umite, kako {to propi{uva nacrt-zakonot, e ubistvo na novinarstvo-to zatoa {to mediumite da gi sta-va vo pozicija na sud. Na sud se po-trebni dokazi i materijalno doka-ùvawe, a ne vo javna debata. Zna~idovolno e novinarot da postapilso dobra volja i {pekulacijata edozvolena, dokolku pottiknuva jav-na debata. Do toa se drì Sudot za~ovekovi prava pri izrekuvawe napresudite vo ovaa sfera. Duriima i slu~ai na plasirawe neto~-ni informacii vo koi novinarotnemal nikakva pri~ina da se som-neva vo izvorot deka informacii-te {to mu se dava se to~ni. Insi-stiraweto na to~nost na informa-ciite prakti~no ja onevozmoùvanovinarskata rabota. Nastrana{to mediumite ne se istra`ni or-gani, nitu, pak, izvorite sekoga{moàt da se potvrdat ili pak dase proverat faktite vo razumenrok.

Na strana {to od toj aspekt sepostavuva i pra{aweto koj }e jautvrduva to~nosta na informaci-ite. Ako ja utvrduva Sovetot za di-fuzija {to }e bide toa, tret sud?]e se dokaùvame pred nekoe telodali nekoj prilog na televizijaili radio bil to~en? Vo sloboda-ta na izrazuvawe postojat meki me-hanizmi za ostvaruvawe na pravo-to na drugiot, kako {to se deman-

tite, kako {to se na krajot na kra-i{tata i sudskite postapki za po-vreda na ~esta i ugledot. Medium-skata sfera sekoga{ vo javnostase pojavuva kako krevok balans nainteresite na site zainteresira-ni strani, balans na op{testvoto,toa e dinami~na struktura, koja vo80 otsto slu~ai se samoregulira.Ako vie treskate gluposti, publi-kata kaznuva so gubewe doverba, soisklu~uvawe na mediumot. Rizi-kot e od dvete strani. Ne moè me-diumite da se pretvorat vo Slu`-ben vesnik, bidej}i toa e edins-tveniot pi{an medium koj seko-ga{ prenesuva to~ni informacii,makar {to i za Slu`ben vesnikimavme eksces, koga vladata upatidemant do Utrinski vesnik za od-luka prenesena od Slu`ben vesnik.Ovaa vlada mediumite gi razbirane kako sredstvo za debata, tukukako sredstvo za mobilizacija namasi. Kako sredstvo za ednonaso~-na komunikacija. Isklu~ivo kakopropagandna alatka. I zatoa dobi-vame vakov tip standardi koi sevisoko problemati~ni.

� NNeezzaavviissnnoo oodd ssmmrrttoonnoossnnaattaazzaakkaannaa nnaa nnoovvoottoo zzaakkoonnsskkoo rree{{ee--nniiee zzaa sslloobbooddaattaa nnaa mmeeddiiuummiittee,,vviiee ddeennoovviivvee nnaa ssvvoojjoott bblloogg mmaakkee--ddoonnsskkoottoo nnoovviinnaarrssttvvoo vvee}}ee ggoopprrooggllaassiivvttee zzaa uummrreennoo.. ZZoo{{ttoo iikkooggaa ssppoorreedd vvaass ssee sslluu~~iilloo ttooaa??

- Ne moè to~no da se re~e kogatoa umrelo, imame samo posrednidokazi deka e mrtvo. Mediumitese totalno polarizirani po poli-ti~ka osnova. Vo momentov tie seprodukt na edna totalno neodgo-vorna politika od vladite vodenapodolgo vreme. Tie se `rtvi nasopstvenite gazdi, koi se odnesu-vaat kako feudalci, a mediumitese kako virtuelni feudi. Tie ne semesta kade {to vladee slobodata.A bez toa nemate novinarstvo, dane se laème. Najstra{no vo cela-ta prikazna e {to novinarite pri-fa}aat da bidat zloupotrebuvanivo propagandni celi.

Vladata gi kontrolira mediu-mite preku pari, preku biznis-zdelki na nivnite sopstvenici ituka ima najdeno efikasen lost namo} so koj si gi re{ava problemi-te. Zatoa smetam deka politi~ko-to reklamirawe treba da se zabra-ni ili ako ve}e mora da se rekla-mira, da se stavi vo te{ki zakon-ski uslovi koi nema da ovozmoàtpotkupuvawe.

� DDaallii MMaakkeeddoonniijjaa ssoo vvaakkoovv

zzaakkoonn mmoo`̀ee ddaa oo~~eekkuuvvaa `̀eessttookkiirreeaakkcciiii oodd BBrriisseell,, kkaakkoo {{ttoo ttooaassee sslluu~~ii ssoo UUnnggaarriijjaa,, kkoojjaa,, sseeppaakk,, ee~~lleennkkaa nnaa EEUU??

- Jas mislam deka Brisel }e re-agira u{te vo prvi~nata postapka.Zatoa {to izmenite na zakonot po-dolgo vreme se nao|aat vo izve-{taite na Evropskata komisija de-ka makedonskoto zakonodavstvotreba da se prilagodi kon evrop-skata direktiva, no od tehni~kiaspekt e pottiknato od izve{tai-te na EU. No, vakviot tip navlegu-vawe i izleguvawe nadvor od di-rektivata vo delovite so koi vosu{tina n* zanimava EU, tuku stan-dardite gi postavuva Sovetot naEvropa niz svoite preporaki, mis-lam deka }e predizvika reakcii.Sigurno taa reakcija i vo momen-tov te~e po diplomatski kanali,iako ne ja gledame javno. E segapra{aweto e otporot na taa reak-cija. Treba da imame predvid dekaimame vlada koja e poprili~no ot-porna na takvite pritisoci i tr-guva so odredeni pra{awa, vo za-visnost od toa {to }e proceni de-ka im e pobitno na strancite itoa }e im go dade za da isturka va-mu ne{to drugo.

� ZZoo{{ttoo ttoollkkuu ee bbiittnnaa sslloobboo--ddaattaa nnaa mmeeddiiuummiittee zzaa eeddnnaa ddrr`̀aa--vvaa,, zzoo{{ttoo ttoollkkuu kkooppjjaa ssee kkrr{{aattookkoolluu ttooaa ddaallii mmeeddiiuummiittee ttrreebbaaddaa iizzvveessttuuvvaaaatt sslloobbooddnnoo??

- Zatoa {to bez sloboda naizrazuvawe nema demokratija, bezdemokratija vie ìveete vo ednototalitarno op{testvo i zatoa{to istoriskoto iskustvo pokaù-va deka takvite op{testva se mno-gu krvavi. Zatoa {to razlikata me-|u slobodno i neslobodno op{tes-tvo e razlikata me|u dobar ililo{ ìvot. Koga zboruvame za do-bar ili lo{ ìvot vo po{irokasocijalna smisla. Ne samo vosmisla na poedinci koi ìveatdobro i poedinci koi ìveat lo-{o. Mo`nosta da se kritikuva zna-~i po~etok na menuvawe na raboti-te na podobro ili na polo{o, no javospostavuva dinamikata na op-{testvoto da bide izbalansiranarezultanta na interesite na edin-kite koi ìveat vnatre. Vo su{ti-na zna~i ostvaruvawe na suvere-nost na gra|anite i ograni~uvawena vlasta vo smisla na ona {to gokaùva i Amerikanskata deklara-cija za nezavisnost deka vlasta enu`no zlo koe mora da bide ogra-ni~eno od gra|anite.

aannaalliizzii iinntteerrvvjjuu kkoolluummnnii 1716

Ne moè da

o~ekuvate

demokratski duh

na zakon od

nedemokratska

vlast.

PPLLOODDOOVVII

So mol~eweto

za zakonot

mediumite

samite si

kopaat grob,

iako mislat

deka mu pravat

usluga na

{efot.

GGRROOBBAARRII

Nie sme

{lampavi duri

i koga sme

totalitarni.

SSUUDDBBIINNAA

Politi~koto

reklamirawe vo

mediumite treba

da se zabrani.

IIZZLLEEZZ

Gruevski

moèbi mu e

brat na Orban,

no Makedonija

sigurno ne & e

sestra na

Ungarija.

FFAAMMIILLIIJJAA

aannaalliizzii iinntteerrvvjjuu kkoolluummnnii

Gruevski mu e brat po vladeewe na Orban

� Ima{e li pravo Tito Petkovski barem vo delot na odnosot

kon mediumite koga re~e deka Gruevski mu e brat po vladeewe

na Orban?

- Ungarskiot zakon za mediumi izvadi masa na ulici, dodeka za

makedonskite mediumski slu~uvawa nikoj ìv ne se potresuva.

Moèbi Gruevski mu e brat na Orban, no Makedonija sigurno ne &

e sestra na Ungarija, i toa e lo{oto. Mene me vxa{uva zatapeno-

sta na op{testvoto koe ne reagira koga klu~nite slobodi se za-

grozeni. Za razlika od refleksot na Ungarcite, koi izlegoa na

ulica.

� Zo{to taa pasivnost?

- Lu|eto se ispla{eni. Toj strav ne e slu~aen, Makedonija ima

istoriski pri~ini vnatre vo narodot da ima takov strav od kon-

frontacija so vladetelite. Toa e prvoto, a vtoroto objasnuvawe e

nesvesnosta za sopstvenite prava i slobodi, kako i nesvesnosta

{to zna~at tie za edinkata. Nesvesnost deka vo momentot koga se

otkaùvaat od koe bilo pravo poradi bezbednost, hrana, pari ili

koja bilo druga pri~ina, tie vo su{tina si ja urivaat idninata,

ako ne sebesi, toga{ na svoite deca.

PROGRAMSKI DIREKTOR NA CENTAROT ZA RAZVOJ NA MEDIUMI

ROBERTO BELIÂNEC

Noviot zakon }e ja

dokusuri slobodata

na mediumite

INSISTIRAWETO NA TO^NOST NA INFORMACIITE PLASIRANI VO MEDIUMITE, KAKO [TO PROPI[UVA NACRT-ZAKONOT, E UBISTVO NA NOVINARSTVOTO ZATOA[TO MEDIUMITE GI STAVA VO POZICIJA NA SUD. NA SUDSE POTREBNI DOKAZI I MATERIJALNO DOKA@UVAWE, A NE VO JAVNA DEBATA. ZNAÎ DOVOLNO E NOVINAROT DAPOSTAPIL SO DOBRA VOLJA I [PEKULACIJATA E DOZVOLENA, DOKOLKU POTTIKNUVA JAVNA DEBATA. DO TOASE DR@I SUDOT ZA ÔVEKOVI PRAVA PRI IZREKUVAWE NAPRESUDITE VO OVAA SFERA. DURI IMA I SLUÂI NA PLASIRAWE NETO^NI INFORMACII VO KOI NOVINAROTNEMAL NIKAKVA PRIÎNA DA SE SOMNEVA VO IZVOROT DEKA INFORMACIITE [TO MU SE DAVAAT SE TO^NI. INSISTIRAWETO NA TO^NOST NA INFORMACIITE PRAKTI^NO JA ONEVOZMO@UVA NOVINARSKATA RABOTA.NASTRANA [TO MEDIUMITE NE SE ISTRA@NI ORGANI, NITU, PAK, IZVORITE SEKOGA[ MO@AT DA SE POTVRDATILI, PAK, DA SE PROVERAT FAKTITE VO RAZUMEN ROK.

MMAAJJAA MMIIHHAAJJLLOOVVSSKKAA � fotografija RROOBBEERRTT AATTAANNAASSOOVVSSKKII

V

a { i n g t o n ,SAD - Panikase {iri voBelata ku}apo Molitve-

niot pojadok, koj se slu~uva-{e vo minatiot ~etvrtok voVa{ington. Spored infor-maciite {to gi dobivme odtamu, pretsedatelot na SAD,Barak Obama, pove}e od ednanedela e zaklu~en vo svojotkabinet i ne saka ni da ~ueza izleguvawe od nego, a vo-op{to i ne razmisluva za na-pu{tawe na pretsedatelski-ot imot.

- Ne saka da ja vidi nitusvojata sopruga, nitu potpre-tsedatelot. Edinstveno mo-è da mu se pribliì edenod ~lenovite na obezbeduva-weto, kako i {efot na tajna-ta slu`ba. Vakov ne sum govidel nikoga{, a go znamdolgi godini. Ova e ne{toneverojatno - veli na{iotizvor koj saka da ostane ano-nimen.

Kako {to n* informira-{e toj, pretsedatelot Obamapo~nal ~udno da se odnesuvau{te dodeka bile na Moli-tveniot pojadok. Duri imali problemi so ~itaweto nagovorot, {to dotoga{ ne bi-lo slu~aj.

- Kako {to mi kaà, u{tena po~etokot na pojadokotnekoj ~ovek od sosednata ma-sa mu namignal, a nemu mustanalo nezgodno, pa se svr-

tel na drugata strana i po~-nal muabet so nekoj vo blizi-na za nekoja sosema neva`natema, samo da ne misli na ne-prijatnata slu~ka. Potoa odpravecot od kade {to do{lonamignuvaweto do{ol nekojda se pozdravi, pa ne sakaj}ipovtorno pogledot mu se vkr-stil so ~ovekot od sosedna-ta masa, a toj povtorno mu na-mignal - raskaùva na{iotizvor.

Spored nego, vo tie mo-menti pretsedatelot ve}esakal da si zamine od pojado-kot, no ne moèl da go napra-vi toa bidej}i moral da imse obrati na prisutnite, pastanal i trgnal kon govorni-cata. Dodeka odel natamu po-minal pokraj masata kade{to se nao|al namignuva~ot,a toj povtorno mu namignal.

- Stigna do govornicata,frli eden nesiguren pogledkon gostite, pa po~na da go~ita svojot govor. Se ~uv-stvuva{e strav vo negoviotglas. Obama ne e takov. Toj vo-obi~aeno e samouveren i znae{to pravi, no toa utro ne be-{e ni{to od toa. Be{e kakomalo detence koe gi zagubilosvoite roditeli vo meteòtna golemiot trgovski cen-tar, pa sega gi bara so solzivo o~ite. Ima{e momenti ko-ga se zbunuva{e do stepen ka-de {to ne znaev dali }e mo-è da prodolì so govorot -ni objasnuva izvorot.

Obama vo panika -

nekoj mu namignal!

PO POJADOKOT NA ÔVEKOT MU SE GUBI SEKAKVA TRAGA, NO TOA NE ZNAÎDEKA OPASNOSTA E POMINATA. OD TAJNATA SLU@BA PREDUPREDUVAAT - POJADUVAJTE VNIMATELNO! NE MO@ETE DA ZNAETE DALI NAMIGNUVAÔT SE NAO\A NA SOSEDNATA MASA.

so Jofe

laènraport

18 aannaalliizzii kkoolluummnnii mmiisslleewwaa

MASTODONIJA

Doktore, aman

pomagaj, maf ni e

rabotata!

VVLLAADDOO \ORÊV

A

gresijata nanarcisoid-nite li~no-sti ima zna-~ewe za me-

|u~ove~kite odnosi i pret-stavuva specifi~en odgovorna odredena zakana vrz niv-noto ego. Spored ekspertitepo ovaa oblast, narcisoidi-te glavno sakaat da go kaznatili da go porazat onoj {to sezakanuva da im ja naru{i niv-nata veli~estvena slika zasebesi. Lu|eto, pak, koi sepreokupirani so potvrduva-we na grandioznata slika zasebe, o~igledno go smetaatkritikuvaweto kako mnoguvoznemiruva~ko i vedna{preo|aat vo napad vrz izvo-rot na kritika.

Ova {to go tvrdat ameri-kanski eksperti, mnogu do-bro legnuva vo na{ava poli-ti~ka i op{testvena slika.Ne za xabe poznati psihoana-liti~ari vo svetot se zani-mavaat so fenomenot na nar-cisoidnost i agresivnostana ovie lu|e i seto ona {totie se podgotveni da go na-pravat na drugiot. Bez razli-

ka koj }e se pronajde vo ovojtekst, sepak ovaa pojava nesmee da ostane nezabeleànaza da ne dojde do poserioznikomplikacii po ostanatite.Ako nekoj, pak, se pronajde,najverojatno treba vedna{da po~ne da se menuva zatoa{to toa }e bide dobro i zanego i za drugite okolu nego.

Narcisoidnite lu|e gosmetaat kritikuvaweto kakomnogu voznemiruva~ko i po-radi toa vedna{ preo|aat vonapad. Na ova psiholozite }evi re~at deka vo zadninatana nasilni~koto odnesuvawese krie visoko ili nisko ni-vo na samopo~it. Novo istra-ùvawe ukaùva deka najopas-ni se lu|eto koi „imaat sil-na èlba da se smetaat sebe-si za superiorni su{testva.„Istraùvaweto, objaveno vospisanieto „@urnal of per-sonaliti end sou{al psiho-loxi“ (koe go izdava Ameri-kanskata psiholo{ka asoci-jacija - APA) pokaùva dekavistinskoto samopo~ituva-we e malku, ako ne i voop{topovrzano so agresija.

Narcisoidnite, velat

ekspertite, emocionalno sezalagaat za da ja vospostavatsvojata superiornost nadostanatite, no, sepak, iakose griàt za toa, ne se ubede-ni deka ja dostignale superi-ornosta. Dodeka visokotonivo na samopo~it ja pottik-nuva li~nosta da misli do-bro za sebesi, kaj narcizmotli~nosta strasno posakuvada misli dobro za sebesi.

Psiholozite otkrija dekanajagresivno se odnesuvaatnarcisoidnite li~nosti,koi vedna{ go napa|aat onoj{to }e im upati negativnakritika. Narcisoidnite seisklu~itelno agresivni konsekoj {to gi napadnal ili na-vredil, no koga }e gi pofa-lat, nivnoto nivo na agresi-ja ne e nadvor od granicitena normalata.

Koga, pak, okolu sebe imateeden kup agresivni narcisoi-di, maf vi e rabotata. Kogapolitikata }e mora da premi-ne vo racete na psihoanaliza-ta, ne{to smrdi vo zemjata. Adeka smrdi u{te poodamnapostojano apeliraat eksper-tite, no izgleda deka nema mo-

KOGA OKOLU SEBE IMATE EDEN KUP AGRESIVNINARCISOIDI, MAF VI E RABOTATA. KOGA POLITIKATA ]E MORA DA PREMINE VO RACETE NA PSIHOANALIZATA NE[TO SMRDI VO ZEMJATA.A DEKA SMRDI U[TE POODAMNA POSTOJANO APELIRAAT EKSPERTITE, NO IZGLEDA DEKA NEMAMOMENT OD KADE DA SE PO~NE I DA SE PREKINEOVOJ AGRESIVEN NAÎN NA DEJSTVUVAWE. VAKVATA AGRESIVNOST MO@E DA DONESE KUP PROBLEMI ZA EDNA DR@AVA.


TAGOVI

[

to }e ti sedvaeset ka-si vo super-market, kogarabotat sa-

mo tri? [to re{ava redicata na{alter, koga sekoga{ se nao|anekoj privilegiran, marka ho-mosapiens {to so podignataglava se topor~i i zavr{u-va rabota preku red, za danapravi da se ~uvstvuva{kako besprekorno |ubre?Red i podredenost, kakomaòt pred ènata, kakoKain pred Avel, kako gospo-darot pred robot, kako Tompred Xeri, na krajot i kakotestament pred umira~ka. Os-novniot model na „normalno-to“ ìveewe stanuva nekojpomorbiden vid od pri-rodnata selekcija. Poste-peno, ona {to vredi, sespu{ta vo grobot na bez-vrednosta, a ona {to ispu-{ta gasovi na mizerija - seiska~uva na vrvot. Dovolnoe da ja poglednete odbliskuscenata na koj bilo makedon-ski teatar, za da sfatite kolkuraspadnati {tici se podlo-ga, na koja akterski noze ga-zat za da se odigraat pret-stavite. Pretpostavuvamdeka ottuka proizleguva iantologiskata metaforaza teatarot „{ticite {toìvot zna~at“, za{to akoeden den {ticite finalnopopu{tat, nekoj akter riziku-va da si go uni{ti ìvotot.

Paralelata e taa i vo na{iteulogi vo sekojdnevnite tragedii.Vrednosnite {tici na koi niegazime, se vo pove}egodi{no ras-pa|awe, muvlosuvawe i vo borbaso gluvci. Kako {to teatarot sekomercijalizira{e, se vulgari-zira{e i ja prezema ulogata na za-bavuva~, namesto da ja drì svoja-ta boèstvenost vo viso~initena elitizmot, taka i vrednosti-te vo sekojdnevnite realni pret-stavi {to i jas i ti gi ìveeme,(vo mediumite i filozofijata sepopoznati pod imeto „ìvot“) sedovedoa do stepen na celosenki~, pcovanki po sekoja cena, pro-davawe g’z za pari i molitvi voimeto na otecot, sinot i svetiotdevizen kurs. Ne postoi ~ovek{to propagira potpirawe na za-kon, bilo moralen ili pi{an,osven ako ne go prekr{uva, i toaso nade` deka na takov na~in }ese iskupi. Ako ne{to me klocna ime frli direktno vo nihilisti~-kata potro{uva~ka ko{ni~ka, to-ga{ toa be{e cenata po koja de-nes se trguva i se kalkulira soìvotot na ~oveka. Kolku vredieden ~ove~ki ìvot? Nema da

zgre{am, ako kaàm deka nekoga{vredi kolku ìvot na koko{ka vomesarnica, okolu dveste denari.Za tolku se kolat, grebat, kloca-at i si zarivaat no` vo miokar-di. Vperuvaat pi{tol vo ~elo. Iispukuvaat. Pedofilskoto blud-

ni~ewe moè da se sfati kako„slobodna aktivnost“, akozememe predvid deka kaz-nite se nekoi sme{ni{est meseci zatvor.

Pred nekolku dena,eden veb-portal objavi in-formacija deka voda~ot

na tutunarskite protestivo eden makedonski grad od-

leàl {est meseci kazna za-tvor za izvr{enoto delo silu-

vawe. Ottamu, kako da zabora-vija da kaàt deka ne e gado-sta tolku nevoobi~aena,kolku {to e kaznata mala,tragi~na i nelogi~na.Osobeno e bezvredno dase spomenuva ~inot sega,koga dràvata re{ila de-

ka osudeniot {to si ja od-leàl kaznata, treba da se

resocijalizira. Samo od ovojprimer moè da se izvle~e so-

vr{ena staklenost na bez-bednosta na decata i me-stoto na dostoinstvoto,pravdata, fizi~kiot i mo-ralen integritet i li~no-sta, vo hierarhijata navrednosti. Zavisnostitene se le~at, tuku se napla-

}aat. Od druga strana, najgo-lemite zavisnici od prave-

we zlo se najbogati lu|e vo sve-tot. A onie so zavisnost od niko-tin se kaznuvaat so po pedesetevra po dogor~e.

Zaklu~ok: Kolku pogolema e{tetata {to ja predizvikuvate,tolku popo~ituvana e va{ata za-visnost. Namesto da izu~uvamepredmeti {to }e ni ja razvivaatsvesnosta za drugosta i onoj {toe poinakov, nie imame nekoi ube-duva~ki tehniki i trikovi, ~ijacel ne e da ja kaème vistinata,tuku da ja zavitkame vo celofanza da ja „svetneme“ za polesno dase prodade vo supermarketot.Da, istiot onoj vo koj rabotat sa-mo tri od dvaesette kasi. Na va-kov na~in, samo go pro{iruvamekrugot na manipulacijata, od kojnema izlez. Vaka bilo i vo pred-voena Germanija. Nikoj ne znaelvo kakvo dlabinsko raspa|aweìvee i na site s* im izgledalonormalno. Go gledale javniotservis, slu{ale germanska iz-vorna muzika od Voj~eler Kita-novskir Muler i potoa - do{olstra{niot kolaps na vrednosti-te. Po~nale da ubivaat poradietni~ka pripadnost. Krugot e ma-le~ok, a vo nego sme site.

MMIIRROOSSLLAAVVAA SIMONOVSKA

KOLKU POGOLEMA E [TETATA [TO JA PREDIZVIKUVATE, TOLKU POPOÎTUVANA E VA[ATA ZAVISNOST.

aannaalliizzii kkoolluummnnii mmiisslleewwaa 19


Makedonski ki~ prikazni

Kolku

vredi

eden ~o-

ve~ki ì-

vot? Nema

da zgre-

{am, ako

kaàm

kolku

ìvot na

koko{ka

vo mesar-

nica.

Spored nego, ~ovekot munamignal na Obama i nekol-kupati dodeka trael govorotiako ne e poznato dali Oba-ma go zabeleàl toa, pa tok-mu zatoa i gre{el. Ona {to esigurno, e deka dodeka Oba-ma se vra}al kon svojata ma-sa pominal do masata kade{to sedel namignuva~ot, atoj mu namignal u{te nekol-kupati po {to amerikanski-ot pretsedatel prebledensednal na svojata masa. Zasre}a, vedna{ na pomo{ pri-tr~ale nekoi batkovci odtajnata slu`ba koi mu dale~a{a voda i {e}er za da sidojde na sebe. Potoa po~nalrazgovor i kovawe strategi-ja za toa {to e najpametno dase napravi za da ne dojde doeskalacija na situacijata. Nakraj, na sovet na {efot natajnata slu`ba Obama mu vra-til, odnosno i toj mu namig-nal na ~ovekot od sosednatamasa.

- Tuka povtorno imavmeedna opasna situacija, bidej-}i otkako Obama mu namigna,~ovekot kako da dobi dopol-nitelna hrabrost, pa po~naserija namignuvawa za koi neznaevme dali i kako }e zavr-{at. Be{e stra{no! - se pri-setuva{e na te{kite momen-ti na{iot informator.

Sepak, kako {to veli toj,namignuvaweto zavr{ilo ponekolku minuti, pa Obama na-brzina izel edno par~e leb

so ajvar i si zaminal od poja-dokot. Vo salata ostanalemnogu agenti na tajnata slu`-ba koi se obiduvale da utvr-dat koj e ~ovekot koj ja pre-dizvikal panikata so svoetonamignuvawe. I po dva ~asatie ne moèle da se pofalatso uspeh. ôvekot go nemalovo nitu edna evidencija i ni-koj ne go poznaval. Na kraj du-ri i agentite morale da sepovle~at i da si zaminat.

- Verojatno ~ovekot jasfati na{ata namera, papo~na da ni namignuva i nam,no i na site prisutni. Ako nese povle~evme crno ni se pi-{uva{e. Re{ivme da go osta-vime i da si zamineme. Se-pak, na{ite ìvoti bea po-va`ni od misijata - raskaù-va eden od agentite, s* u{tevidno potresen.

Po pojadokot na ~ovekotmu se gubi sekakva traga, notoa ne zna~i deka opasnostae pominata. Od tajnata slu`-ba predupreduvaat - pojadu-vajte vnimatelno! Ne moèteda znaete dali namignuva~otse nao|a na sosednata masa.

ment od kade da se po~ne i dase prekine ovoj agresiven na-~in na dejstvuvawe. Vidovme,pak, deka vakvata agresivnostmoè da donese kup problemiza edna dràva. Koga nekoj }ese osmeli poradi svojata aro-gancija da zamol~i novinariili da ja unazadi demokratija-ta lekarite od tipot na viso-ki politi~ki faci od SAD iEvropskata unija vedna{ pri-tr~uvaat vo pomo{. Tie znaat{to s* moè da donese narci-soidnosta, pa tolku se upla-{eni {to vedna{ primenuva-at anti{ok-terapija. No, za damoè da uspee lekuvaweto ipacientot mora da sorabotu-

va. Inaku xabe e vezeweto inekoj {to }e saka da mu pomog-ne. Isto taka, tuka stoi pra-{aweto dali agresivnosta etolku navlezena vo mozo~nitekletki, {to te{ko moè da sepomogne. Ako e dostignat tojrazvoj na bolesta, ve}e nikojne moè da stori ni{to.

Zatoa potrebno e lekuva-weto da se po~ne navreme zada se izbegnat nesogledliviposledici. Sepak, iako leku-vaweto vo na{iov slu~aj ne epo~nato navreme, a bolestadlaboko navlegla ne e na od-met da se po~ne so merkivedna{ i odma. Zatoa {tomaf ni e rabotata.

VVeessttiittee oobbjjaavveennii vvoo rruubbrriikkaa--

ttaa „„LLaa`̀eenn rraappoorrtt““ ssee ppoottppoollnnoo iizz--

mmiisslleennii ii nnee ttrreebbaa ddaa ssee zzeemmaaaatt

kkaakkoo rreelleevvaanntteenn iizzvvoorr nnaa iinnffoorr--

mmaacciiii,, bbiiddeejj}}ii eeddiinnssttvveennoo sslluu--

`̀aatt zzaa zzaabbaavvaa.. SSeekkoojjaa ssllii~~nnoosstt ssoo

vviissttiinnsskkii llii~~nnoossttii ii nnaassttaannii ee

ssoosseemmaa sslluu~~aajjnnaa..

aannaalliizzii bbuummeerraanngg kkoolluummnnii20 RROOBBEERRTT ALA\OZOVSKI


Pajaìnite na vlasta

O

tkako mina-tata nedelase dopre po-liti~kotodno na spro-

tivstavenost i konflikt sodemokratskata javnost, vla-sta po~na poleka da reteri-ra, da se obiduva da aterira,da go amortizira svojot nado-len politi~ki pad, koj, jasnoe, po logikata na politi~ki-ot Wutnov zakon, }e dobivanepovratno zabrzuvawe. Se-rijata potezi vo razli~nisferi pokaàa deka vlastane ja kontrolira politi~katasituacija vo zemjata, nema vi-zija kako da se spasi sebesi,kako da gi preuredi svoiteceli i prioriteti, so edenzbor kako da ja izmenaxirasloènata realnost {to japritiska od site strani. Vla-sta se pletka vo svojata poli-ti~ka pajaìna, i kolku pove-}e se obiduva da se izvle~e,tolku pove}e zaglavuva. Idni-ot razvoj na nastanite stanu-va neizvesen, nepredvidliv,nevooedna~en, a toa ne e do-bro nitu za stabilnosta, nituza razvojot na zemjata.

Plukni, zalepi i izlaj, po-goltni, za’rì e glavniot ma-nir na ova pajaìnesto vla-deewe.

Situacijata so edna odnajzna~ajnite izvojuvani de-mokratski slobodi, odbloki-raweto na A1, namesto da japrese~e, kako Aleksandar ja-zolot od Gordi, se pretvoravo melodrama, vo koja segaglavnite ma{i na gruevi-sti~kata ~izma, obvinitels-tvoto i dano~nicite, izmis-luvaat novi cifri, podnesu-vaat ̀ albi, ja zamoruvaat jav-nosta, vo driblaweto somerkite koi{to im se naraspolagawe, a koi se insti-tucionalen pritisok vrz ve-

}e donesenite odluki. Vsu{nost, Gruevski ne

sfa}a deka so pozitivnitevetri{ta koi po~naa so nego-viot poraz vo vrska so A1 ine~ove~kite pritvorawa, do-biva ogromna {ansa da si gopopravi i politi~kiot per-formans i rejtingot, ama nerejtingot na anketite, tukuvistinskiot politi~ki rej-ting. Sredbata kaj pretseda-telot e odli~na {ansa dapo~ne vistinskiot dijalog. Atoa zna~i da ja vrati opozici-jata vo igra, so toa {to kon-senzualno }e gi donesat novi-te pravila na igra i postap-kite do slednite izbori, pri{to }e gi usoglasat stavovi-te i za najzna~ajnite pra{a-wa, ona za imeto, i ona za naj-krupnite reformski zafativo pogled na evrointegracii-te. Eden takov dogovor }e javrati doverbata me|u poli-ti~kite igra~i vo zemjata, }ego stabilizira op{testvotoi }e gi podobri poziciite vorazni{anite me|unarodniodnosi. Vakviot proces i re-zultatite od nego }e bidat{ansa Gruevski ne{to su-{tinski da kaè vo me|una-rodnite peglawa {to mupretstojat, da se pokaè kakopremier {to ima barem mal-ku kredibilitet zad sebe, ane samo kako pastir na bebi-wata, bagabontite i „zatuca-nite“ koi go pravat ‘rbetotna negoviot sega{en reìm.Vo sprotivno koja e alterna-tivata: da & se àli na Hila-ri deka onoj Branko mu zabilno` vo grb, deka komuwariterasporedeni vo site pori naop{testvoto ne mu dozvolu-vaat da ja sprovede svojatapatriotska em reformskaagenda? So horot razgoropa-deni kavgaxii koi{to zbira-at sitni politi~ki poeni: do-

bar e zakonot, lo{ e zakonot,izbori sega, izbori potoa,ima uslovi, nema uslovi.

Sli~na pajaìna, kako vomediumskiot i parlamentar-niot prostor, Gruevski pletei vo sferata na obrazovanie-to. Po novinarskata elita,sega i na profesorskata &stanuva sosema jasno dekaovaa vlast e sosema kruta,gluva i la`liva. Deka ako sa-kaat vistinski da se izboratza svojata demokratija, }e mo-ra krvta i bukvalno da japroplukaat. Deka ovaa vlastnema namera da se vrazumi odsimboli~ni ~inovi, makar dabile i protesti pod otvore-no. Ako sakaat profesoriteavtonomija, za àl, }e moraatda izginat za nea: kako Anto-nijo Milo{oski i Vlatko\or~ev na vremeto, kako ste-~ajcite i tutunarite }e morada raspostelat {atori predSobranie, da go blokiraat se-koe dvièwe, da gi iskr{atprozorcite na Sobranieto ida gi soborat policiskitebarikadi i seriozno da se za-kanat so fizi~ki upad vo So-branieto. Samo vo edna takvahipertenzi~na situacija, vla-sta moèbi }e popu{ti i }egi poslu{a. Vo sprotivno,nivniot kolega-karatist imodrà vistinska lekcija odkata Jan [oda, kako se ple-skaat nivnite „uqudni“ mani-ri. Im vleze vo taborot, giomekna, gi ostavi da go ~eka-at kako vo turbofolk-refren,i vo me|uvreme po itna po-stapka, bez parlamentarnaopozicija, go donese zakonot{to tolku gi boli. Pogolemademokratska gilotina odova, zdravje. Ministerot sezadovoli samo cini~no daiskomentira deka dokaz zademokrati~nosta na procedu-rata i na ispravnosta na za-

konot e {to toj bil tolkumnogu izdebatiran, {to siteimale zabele{ki na tekstoti si gi kaàle.

Pomal po zna~ewe, no ilu-strativen za istata pajaì-nesta metoda na vladeewe ei zakonot so dvornoto me-sto. Kako i so zakonot za kul-tura, zakonot za mediumi, za-konot za obrazovanie, i soovaa populisti~ka, a vo su-{tina, reketarska merka,vladata si dozvoli da objavinedovolno izdebatiran,usoglasen i kvaliteten za-kon, pa sega, po samo eden me-sec od negovata primenapo~na da gi menuva uslovite.So {to vnese diskriminaci-ja i neramnopravnost i zabu-na kaj gra|anite. Isto kakoso protivpoàrnite apara-ti. Edni ve}e se istro{ija

za elaborati, drugi se ote-paa od brkawe dokumenti iubeduvawe na sosedite, atreti dokaàa deka najisp-latlivo so ovaa vlast e dase ~eka i muva da ne te lazi.

Tutunarite vo ovaa prigo-da nema da gi spomenam, tiemoàt da stanat honorarnisovetnici na koj bilo poli-ti~ar ili diplomat za mani-rite i logikata na reìmotna Gruevski.

Na neobi~en na~in, edins-tvena oblast koja u{te e nad-vor od op{tata pajaìna naGruevski, ostana kulturata.Gruevski, ovde s* u{te seodnesuva deka ne go dopreldnoto. Jas vistinski se na-devam deka i kulturwacitenaskoro }e se radikalizira-at i barem malku }e si goobelat obrazot pred drugataop{testvena elita.

Bez razlika kako e orga-nizirana, a toa i ne e voop-{to pra{awe vo najmenaxer-skata zemja na svetot, Holan-dija, izlo`bata na ikoni voUtreht e skap i nepotrebenproekt, dokaz za na{ata ana-hrona kulturna svest i po-gre{no poimawe na samatasrevina na kulturata i kul-turnite vrednosti.

Pasko prodolùva da gra-di muzei, crkvi, manastiri ida bide najnesfatenata li~-nost. Zaednicite }e se ispo-tepaat, a toj s* u{te ne nipo~nal da gi prosvetluva.

Prodolùva i najomraze-niot proekt, Skopje 2014. Naj-novata bruka e kowanikotKarpo{. Sekoja druga vizuali-zacija na ovoj naroden heroj,ma~enik, buntovnik }e be{eposoodvetna otkolku negovo-to napoleonovsko iska~uva-we na kow. No, go prema~kaaso vosok i sre}ni sme, baremnema da pozeleni.

Na neobi~en

na~in,

edinstvena

oblast koja

u{te e nadvor

od op{tata

pajaìna na

Gruevski,

ostana kultura-

ta. Gruevski,

ovde s$ u{te se

odnesuva deka

ne go doprel

dnoto.

Неделен магазин - Сега

Documents