© izum, 2021
TRANSCRIPT
© IZUM, 2021
IZUM, COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, CONOR, SICRIS, E-CRIS, COBISS3,
mCOBISS, COBISS+, dCOBISS so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM.
© IZUM, 26. 2. 2021 i
KAZALO
Uvod ............................................................................................................................................... 1
1 Poudarki .................................................................................................................................... 3
2 Dolgoročni cilji ......................................................................................................................... 5
3 Letni cilji ................................................................................................................................... 6
4 Zakonske in druge pravne podlage ........................................................................................... 7
5 Fizični in opisni kazalci ............................................................................................................ 9
6 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev ..................... 14
7 Opis razvojnih in vzdrževalnih nalog ..................................................................................... 15
8 Načrt investicij in investicijsko vzdrževanje .......................................................................... 28
9 Človeški viri ............................................................................................................................ 28
10 Ocena rezultatov v letu 2020 .................................................................................................. 31
11 Finančni del ............................................................................................................................ 39
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 1/54
Uvod
Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) je javni zavod, ki ga je ustanovila Vlada
Republike Slovenije z Odlokom z dne 28. 2. 1992 (Ur. l. RS št. 10/92), preoblikovala s Sklepom
z dne 28. 4. 1994 (Ur. l. RS št. 25/94) in Sklepom o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti
z dne 30. 7. 2002 (Ur. l. RS št. 71/02) ter s Sklepom o spremembah in dopolnitvah Sklepa o
ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti z dne 22. 7. 2016 (Ur. l. RS št. 51/16) uskladila z
novo zakonodajo in realnim okoljem.
IZUM skupaj z drugimi nosilci informacijskih dejavnosti v državi zagotavlja vključenost
Slovenije v tokove informatizacije sodobnega sveta. Po Zakonu o raziskovalni in razvojni
dejavnosti je opredeljen kot javni raziskovalni infrastrukturni zavod in registriran tudi kot
raziskovalna organizacija, po Zakonu o knjižničarstvu pa je opredeljen kot knjižnični
informacijski servis v nacionalnem bibliografskem sistemu COBISS.SI.
Dejavnost IZUM-a je pretežno vezana na razvoj in delovanje sistema in servisov COBISS
(Kooperativni online bibliografski sistem in servisi), ki predstavljajo temelj knjižničnega
informacijskega sistema Slovenije. COBISS predstavlja organizacijski model povezovanja
knjižnic v knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko-
kataložno bazo podatkov COBIB in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo
podatkov o knjižnicah COLIB, normativno bazo podatkov CONOR ter s številnimi drugimi
funkcijami. Strokovne osnove in tehnološke predpostavke za delovanje sistema so:
• standardizirana in vzajemna obdelava knjižničnega gradiva ter enotno vodenje katalogov
in bibliografij,
• ustrezna usposobljenost strokovnih delavcev za vzajemno katalogizacijo,
• računalniška in komunikacijska povezanost knjižnic.
IZUM razvija tudi Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti – SICRIS (Slovenian Current
Research Information System), ki vključuje podatke o raziskovalnih projektih, raziskovalnih
organizacijah, skupinah in raziskovalcih, struktura podatkov pa je usklajena z evropskimi
priporočili. Oba sistema skupaj – COBISS in SICRIS – sta nepogrešljiv infrastrukturni
instrument pri vključevanju slovenske kulture, znanosti in izobraževanja v sodobne
informacijske tokove 21. stoletja, predstavljata pa tudi uspešni preboj slovenskega znanja v
nekatere druge države (Albanija, Kosovo, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Severna
Makedonija, Srbija in Črna gora), katerih sistemi so povezani v mrežo COBISS.net.
Prva prioriteta programa dejavnosti IZUM-a je izvajanje aktivnosti, ki zagotavljajo nemoteno
delovanje sistemov COBISS.SI in SICRIS.
Upravljanje instituta je urejeno skladno z Zakonom o zavodih in z zakonodajo s področja
raziskovalne in knjižnične dejavnosti. Organ upravljanja je Upravni odbor IZUM-a (9 članov
imenuje Vlada RS).
Svetovalno telo za oblikovanje in usklajevanje stališč slovenske knjižnične strokovne skupnosti
glede razvoja sistema in servisov COBISS je Svet članic COBISS. Sestavljajo ga predstavniki
knjižnic po kriteriju zapisov, prispevanih v vzajemno bazo podatkov COBIB.SI, in v trenutnem
mandatu šteje devet članov.
Za obravnavanje strokovnih zadev z delovnega področja IZUM-a je ustanovljen Strokovni svet
IZUM-a. Na predlog direktorja ga imenuje Upravni odbor IZUM-a iz vrst priznanih
Letni program dela za leto 2021 IZUM
2/54 © IZUM, 26. 2. 2021
strokovnjakov s področja informacijske, knjižnične in računalniške dejavnosti ter iz vrst vodilnih
strokovnih delavcev IZUM-a. Ta svet trenutno šteje deset članov.
Med organizacijske elemente je treba šteti tudi široko zastavljeno sodelovanje s knjižnicami,
strokovnimi združenji ter drugimi uporabniki servisov COBISS in SICRIS, ki so prek ekspertnih
skupin in posvetovanj soudeleženi pri sprejemanju odločitev.
Pravnoformalni odnosi s knjižnicami, ki so vključene v sistem COBISS.SI, se urejajo s
pogodbami. Tovrstni odnosi se v drugih državah urejajo s krovnimi pogodbami o implementaciji
sistema COBISS v posameznih državah ter z drugimi sporazumi, sklenjenimi s pristojnimi
ministrstvi in institucijami iz ciljnih držav.
Posebej so urejeni odnosi s ponudniki drugih domačih in tujih podatkovnih baz ter
informacijskih servisov. Dostop do tujih informacijskih servisov in njihovih baz podatkov je
praviloma urejen na podlagi konzorcijskih pogodb. Na poslovni ravni IZUM razvija sodelovanje
s pomembnimi tujimi partnerji, med katerimi so tudi najuglednejši svetovni bibliografski in
informacijski servisi (OCLC, ISSN, Clarivate, ProQuest, ExLibris itd.).
IZUM je član pomembnih mednarodnih strokovnih združenj s področja informacijskih znanosti
in bibliotekarstva ali njihov aktivni sodelavec (IFLA, DLF, IFIP, ALA, ELAG, LIBER,
EUROCRIS itd.).
IZUM ima specialno knjižnico za področje svoje dejavnosti (knjižničarstvo in informacijske
znanosti), ki služi tudi kot testna knjižnica.
IZUM izvaja tudi založniško dejavnost za publikacije s strokovnega področja, na katerem deluje,
in izdaja strokovno revijo Organizacija znanja.
V letu 2012 je bila s podpisom sporazuma med Republiko Slovenijo in Organizacijo združenih
narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) tudi formalno realizirana odločitev
Unesca o podelitvi statusa regionalnega centra UNESCO za knjižnične informacijske sisteme in
informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti javnemu zavodu IZUM. Sporazum je bil v
državnem zboru RS ratificiran v letu 2020.
IZUM o svojem delu tako poroča tudi Unescu, Unesco pa ima v enem izmed IZUM-ovih
upravljavskih teles (COBISS.Net Council) svojega predstavnika.
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 3/54
1 Poudarki
IZUM je danes mednarodno priznan nosilec razvoja integriranih knjižničnih sistemov in
informacijskih sistemov za spremljanje raziskovalne dejavnosti. Od IZUM-a je v regiji odvisnih
že skoraj 1.400 knjižnic (konkretno: 1.398 knjižnic na dan 31. 12. 2020), okoli 5.830
knjižničarjev in prek 850.000 končnih uporabnikov. Prednost COBISS-a je v kooperativni in
integrirani zasnovi ter v kontinuiranem razvoju skozi tri desetletja. Danes je eden redkih javnih
informacijskih sistemov, ki ga Slovenija izvaža v tujino.
Slovenija je po zaslugi IZUM-a ena redkih držav, ki ima vse vrste knjižnic povezane v enoten
knjižnični informacijski sistem, in edina država na svetu, ki ima nacionalni informacijski sistem
o raziskovalni dejavnosti (SICRIS) neposredno povezan z nacionalnim knjižničnim
informacijskim sistemom COBISS.SI. Slovenija je tudi država z najbolj urejenim sistemom
vodenja bibliografij raziskovalcev v okviru knjižničnega informacijskega sistema in edina, ki
ima nacionalno bibliografijo raziskovalcev neposredno povezano s svetovnimi bazami podatkov
Web of Science in Scopus. COBISS.SI je nepogrešljiva informacijska podlaga za vrednotenje
raziskovalne uspešnosti slovenskih raziskovalcev v okviru Javne agencije za raziskovalno
dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in za habilitacijske postopke v visokem šolstvu. Nadalje
je nepogrešljiva informacijska podlaga tudi za izplačevanje knjižničnega nadomestila avtorjem
objavljenih del v okviru Javne agencije za knjigo. Iz navedenega izhaja, da je IZUM eden
ključnih nacionalnih dejavnikov na področju informacijske infrastrukture znanosti, izobraževanja
in kulture.
COBISS.net je sodobno zasnovana informacijska mreža, ki v državah Jugovzhodne Evrope
deluje kot katalizator prenove teh družb in kot infrastruktura za izmenjavo informacij o
intelektualni produkciji, s tem pa tudi kot spodbujevalec medkulturnega dialoga v regiji. To je
skladno s prioritetami Vlade Republike Slovenije, ki želi s konkretnimi programi prispevati k
stabilizaciji razmer v regiji in k njeni hitrejši integraciji v EU, ter skladno s priporočili s seje z
dne 16. 9. 2010 "ministrstvom, ki izvajajo programe razvojne pomoči državam Zahodnega
Balkana, da projekt finančno podprejo v okviru svojih možnosti in prepoznanih interesov".
Vlogo IZUM-a v regiji je prepoznal tudi UNESCO, ki je IZUM-u dodelil status regionalnega
centra UNESCO za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni
dejavnosti.
IZUM opravlja naloge informacijskega servisa raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in kulture,
še posebej knjižničnega informacijskega servisa v nacionalnem bibliografskem sistemu, in sicer:
• koordinacijo razvoja in delovanja vzajemnega bibliografskega sistema in njegovih
servisov s svojega delovnega področja;
• koordinacijo razvoja in uporabe standardov računalniške podpore za potrebe vzajemnega
bibliografskega sistema in njegovih servisov;
• razvoj in vzdrževanje programske opreme za potrebe vzajemnega bibliografskega sistema
in njegovih servisov;
• ugotavljanje usposobljenosti strokovnih delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni
katalogizaciji v sodelovanju z nacionalno knjižnico;
• načrtovanje in vzdrževanje skupnih računalniških in komunikacijskih zmogljivosti za
delovanje sistema;
Letni program dela za leto 2021 IZUM
4/54 © IZUM, 26. 2. 2021
• organizacijo ponudbe podatkovnih zbirk na elektronskih nosilcih z neposrednim dostopom
v dogovoru z njihovimi proizvajalci;
• organizacijo strokovnega izobraževanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih
opravlja za nacionalni vzajemni bibliografski sistem;
• pripravo strokovnih podlag s svojega delovnega področja za delo Nacionalnega sveta za
knjižnično dejavnost;
• razvoj, organiziranje in vzdrževanje informacijskega sistema za spremljanje raziskovalne
dejavnosti v Sloveniji;
• sodelovanje v javnih programih razvoja Slovenije kot informacijske družbe;
• inženiring pri razvoju in vzdrževanju računalniške in komunikacijske infrastrukture v
izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih organizacijah;
• raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju;
• druge naloge na podlagi sprejetih dolgoročnih usmeritev razvoja in letnih programov dela.
IZUM opravlja javno službo v obsegu in na način, kot sta določena z Letnim programom dela,
ter tudi dejavnosti za trg v obsegu in na način, kot sta določena v tem dokumentu. Prva prioriteta
programa dejavnosti IZUM-a je izvajanje aktivnosti, ki zagotavljajo nemoten dostop do sistemov
in servisov COBISS ter SICRIS številnim uporabnikom v Sloveniji in zunaj nje. Ob tem pa je
treba razvijati tudi nove aplikacije, storitve in orodja ter dvigniti kakovost že obstoječih.
Med udarne poudarke v letu 2021 štejemo:
• projekt HPC-RIVR, ki je v zaključni fazi izgradnje, kvalitativni prevzem in obratovanje
HPC Vega sta predvidena v začetku marca 2021; do takrat bo treba vzpostaviti še
operativne pogoje za servisne in vzdrževalne procese ter uporabnikom tega sistema
zagotoviti ustrezno pomoč;
• uvajanje programskega segmenta COBISS4/Katalogizacija v okviru popolnoma nove
generacije programske opreme COBISS4, ki bo tokrat delovala samostojno, znotraj
običajnega brskalnika.
• nadaljevanje projekta digitalnega repozitorija COBISS (dCOBISS) v okviru Akademske
digitalne zbirke Slovenije; v letu 2021 se pripravlja rešitev sinhronizacije podatkov z
lokalnimi akademskimi institucionalnimi repozitoriji v podporo analitiki odprtega
dostopa;
• nadaljevanje projekta vzpostavitve akademske digitalne zbirke Slovenije ADZ.SI z
uvedbo referenčnega repozitorija in podporo dokumentov;
• kreiranje testne baze normativnih zapisov za dela – v prvi fazi projekta se bo na podlagi
analize izvedla implementacija testnega algoritma za grupiranje bibliografskih zapisov v
algoritem za kreiranje normativnih zapisov za dela;
• SICRIS 2.0 – začeli bi razvijati vsebinsko in tehnološko prenovljene aplikacije SICRIS;
tehnološko bi aplikacijo prenesli iz .NET v Java EE in podatke migrirali iz podatkovne
baze Microsoft SQL v PostgreSQL;
• aplikacijo mInventura – na podlagi online inventure, ki se trenutno izvaja v aplikaciji
COBISS3, bomo najprej nadaljevali optimizacijo obstoječih funkcionalnosti; na podlagi
le-teh bomo nadalje razvili mobilno aplikacijo mInventura. Ta bo omogočala izvajanje
inventure na mobilnih napravah.
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 5/54
Predvidena nabava opreme IKT v letu 2021 v okviru rednega programa vključuje posodobitev
osrednje mrežne opreme in naprav za zagotavljanje varnosti, zamenjavo zastarelih strežnikov z
novimi za namene razvoja in produkcije na odprtokodnih rešitvah in nakup osebnih računalnikov
in prenosnikov za redno menjavo zastarele opreme.
Zaradi specifične vsebine udarnih poudarkov in najpomembnejših nabav vsako leto primerjave s
prejšnjimi leti niso relevantne.
Na dan 31. 12. 2021 predvidevamo 118 zaposlenih.
Načrtovan delež sredstev iz naslova tržne dejavnosti v letu 2021 po obračunskem načelu je 6,94
%. To je 550.000 EUR od celotnih prihodkov zavoda 7.925.527 EUR.
Delež sredstev iz naslova tržne dejavnosti za leto 2020 je 7,91 %. To je 555.125 EUR od celotnih
prihodkov zavoda 7.017.310 EUR.
2 Dolgoročni cilji
Cilje IZUM-a, ki izhajajo iz njegovih ustanovitvenih aktov in ki se odsevajo tudi v dolgoročnih
strateških načrtih, lahko zajamemo v nekaj bistvenih postavk:
• zagotavljanje prisotnosti bibliografskih informacij o slovenski ustvarjalnosti na globalnem
medmrežju, kar vključuje ustrezno tehnološko platformo in standardizacijo;
• dostop do svetovnega znanja za vse, ki delujejo kot strokovnjaki in od katerih je v največji
meri odvisna naša mednarodna konkurenčnost;
• povezovanje in medkulturni dialog v regiji, ki pomembno vplivata na razvoj evropskih
integracij;
• prispevek k informacijski pismenosti, še posebej mladih generacij, ki brez informacijskega
znanja in usposobljenosti ne morejo uspeti v razvojni tekmi EU;
• razvijanje novega znanja, predvsem na raziskovalnih področjih računalništva in
informacijskih znanosti, ki so bistvena za perspektivo knjižnične dejavnosti.
Dolgoročni razvoj IZUM-a temelji na predpostavki, da bo imela njegova dejavnost v Sloveniji še
naprej status javne službe.
IZUM prilagaja svoj razvoj sprejetim strategijam Republike Slovenije na področjih raziskovalne
dejavnosti, izobraževanja in kulture ter prehoda v informacijsko družbo. Na omenjenih področjih
se prilagaja tudi veljavnim strategijam in direktivam EU.
V okviru projekta mednarodnega razvojnega sodelovanja ostaja strateški cilj IZUM-a v mrežo
COBISS.net povezati vse visokošolske in raziskovalne organizacije ter visokošolske, specialne
in splošne knjižnice v ciljnih državah (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora,
Kosovo, Severna Makedonija, Srbija in Hrvaška) ter v navedenih državah vzpostaviti
kompatibilne sisteme za evalvacijo raziskovalne dejavnosti.
Letni program dela za leto 2021 IZUM
6/54 © IZUM, 26. 2. 2021
3 Letni cilji
V letu 2021 so predvideni naslednji letni cilji:
• razvoj nove generacije programske opreme COBISS, ki ga bomo začeli s segmentom
COBISS4/Katalogizacija; glavna prednost nove aplikacije bo ta, da bo delovala v
običajnem brskalniku in zato uporabnikom na delovne postaje ne bo več treba nameščati
Jave, pa tudi, da jo bo možno uporabljati na različnih napravah, tudi na tablicah in
mobilnih telefonih;
• nadaljevanje projekta vzpostavitve normativne kontrole predmetnih oznak na osnovi
Splošnega geslovnika COBISS.SI;
• podpora pri katalogizaciji gradiva šolskih knjižnic; trenutno se dogaja, da določen delež
fonda gradiva šolskih knjižnic zaradi slabše discipline založnikov ni pravočasno obdelan v
sistemu COBISS;
• nadaljnji razvoj Digitalnega repozitorija COBISS (dCOBISS); pripravlja se rešitev
sinhronizacije podatkov z lokalnimi akademskimi institucionalnimi repozitoriji v podporo
analitiki odprtega dostopa;
• podpora učbeniškemu skladu; nadaljevali bomo pripravo programske rešitve za
evidentiranje individualiziranih gradiv za otroke s posebnimi potrebami in pripravo rešitve
za zbiranje podatkov o evidentiranih individualiziranih gradivih za otroke s posebnimi
potrebami;
• razvoj mobilne aplikacije mInventura, ki bo omogočala izvedbo tudi na mobilnih
napravah;
• SICRIS 2.0. – začeli bomo razvijati vsebinsko in tehnološko prenovljene aplikacije
SICRIS; tehnološko bi aplikacijo prenesli iz .NET v Java EE in podatke migrirali iz
podatkovne baze Microsoft SQL v PostgreSQL;
• povezovanje COBISS3 z računovodskimi sistemi (SAP); projekt bo v začetku izdelan za
Univerzo v Ljubljani, nato pa še za druge morebitne uporabnike;
• povečanje števila knjižnic v COBISS.net;
• sodelovanje z vodilnimi svetovnimi bibliografskimi informacijskimi servisi;
• večja prepoznavnost naše mednarodne razvojne vloge;
• nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur HPC-RIVR z računalnikom Vega.
Takoj v začetku leta 2021 se predvideva dokončanje izgradnje sistema in vsaj dvomesečno
obdobje pred začetkom produkcije, ko se bodo v okviru procedure za preverjanje
skladnosti z zahtevami iz razpisa predvsem merile zmogljivosti, ki jih je obljubil
ponudnik. V marcu 2021 naj bi bil HPC Vega operativen in predan v uporabo.
Instrumenti za doseganje teh ciljev so razvojne aktivnosti, ki so definirane kot projekti ter
razvojne in vzdrževalne naloge. Po vsebini so razvojne aktivnosti razvrščene v naslednje
vsebinske sklope:
• vzajemna katalogizacija,
• COBISS+/mCOBISS,
• lokalne aplikacije,
• podpora procesom raziskovalne dejavnosti,
• podpora odprti znanosti,
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 7/54
• druge aplikacije in druge razvojne naloge,
• aplikativna infrastruktura,
• COBISS.net.
4 Zakonske in druge pravne podlage
Status in delovanje IZUM-a urejata vladni Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti
(Uradni list RS, št. 71/02 in 51/16) in Statut Instituta informacijskih znanosti z dne 16. 12. 2002.
Odločilni pomen imata še Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in
92/15), ki opredeljuje vlogo IZUM-a v knjižničnem informacijskem sistemu, in Zakon o
raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06
– ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19), ki IZUM opredeljuje kot
javni infrastrukturni zavod. Vlada Republike Slovenije izvaja ustanoviteljske obveznosti prek
Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Pravne podlage za delovanje Instituta informacijskih znanosti:
• Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP);
• Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19);
• Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK, 92/15);
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo ter Organizacijo združenih
narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) o preoblikovanju IZUM –
Regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o
raziskovalni dejavnosti v Mariboru, Slovenija, v center 2. kategorije pod pokroviteljstvom
Unesca in o njegovem delovanju (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 3/20);
• Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT,
33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE);
• Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno
besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 –
ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in
84/18);
• Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in
2021 ter izredni uskladitvi pokojnin (Uradni list RS, št. 75/19 in 139/20);
• Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 –
ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 –
ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 –
ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15,
102/15, 63/16 – ZDoh-2R, 77/17 – ZMVN-1, 33/19 – ZMVN-1A, 72/19 in 174/20 –
ZIPRS2122);
• Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 –
popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US);
• Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE);
Letni program dela za leto 2021 IZUM
8/54 © IZUM, 26. 2. 2021
• Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18);
• Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11
– ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19);
• Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave
samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del (Uradni list RS, št. 60/08, 106/15, 51/16,
46/17, 58/17 – popr. in 80/18);
• Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10,
40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18);
• Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92 – popr.,
5/93, 18/94 – ZRPJZ, 50/94, 45/96, 51/98, 73/98 – popr., 39/99 – ZMPUPR, 106/99,
107/00, 64/01, 84/01, 85/01 – popr., 43/06 – ZKolP, 61/08, 67/08, 40/12, 46/13, 106/15,
46/17, 80/18 in 160/20);
• Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v RS (Uradni list RS, št. 18/91-I, 53/92,
13/93 – ZNOIP, 34/93, 12/94, 18/94 – ZRPJZ, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 19/97, 37/97,
87/97 – ZPSDP, 3/98, 3/98, 39/99 – ZMPUPR, 39/99, 40/99 – popr., 99/01, 73/03, 77/04,
115/05, 43/06 – ZKolP, 71/06, 138/06, 65/07, 67/07, 57/08 – KPJS, 67/08, 1/09, 2/10,
52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13, 46/13, 95/14, 91/15, 88/16, 80/18, 31/19, 80/19, 97/20 in
160/20);
• Uredba o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v
plačne razrede (Uradni list RS, št. 69/08, 73/08, 6/11, 46/17, 80/18);
• Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju
(Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13,
12/14, 24/14, 52/14, 59/14, 24/15, 3/16, 70/16, 14/17, 68/17, 6/19, 51/19, 59/19, 78/19,
157/20 in 191/20);
• Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08,
91/08, 113/09 in 22/19);
• Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uradni
list RS, št. 85/10 in 173/20);
• Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence
(Uradni list RS, št. 53/08, 89/08 in 175/20);
• Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št.
97/09 in 41/12);
• Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja šolstva, znanosti in športa v
plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 77/17, 39/18, 58/18,
74/18 – popr. in 46/19);
• Pravilnik o pogojih dodeljevanja proračunskih sredstev za financiranje ustanoviteljskih
obveznosti zavodom, ki opravljajo raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 12/05, 4/11);
• Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe
javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10,
60/10 – popr., 104/10, 104/11, 86/16 in 80/19);
• Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in
storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo (Uradni list RS, št. 1/10, 20/13);
• Pravilnik o računovodstvu Instituta informacijskih znanosti z dne 30. 3. 2009;
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 9/54
• Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti (Uradni list RS, št. 71/02, 51/16);
• Statut Instituta informacijskih znanosti z dne 16. 12. 2002;
• Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter
metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih
uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07, 102/10);
• Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20)
(Uradni list RS, št. 43/11).
5 Fizični in opisni kazalci
Razvijanje in vzdrževanje operativnosti informacijskih sistemov sta zelo kompleksni dejavnosti,
ki ju je težko zajeti v preproste fizične kazalce. Ena možnost je uvedba števcev za merjenje
uporabe. To je lahko neposredno relevantno za en del ciljev, za drugi del morda posredno, za
tretji del ciljev pa ne pove ničesar. Kadar števci niso relevantno merilo, je nujno opisovati
procese realizacije zastavljenih nalog in tako oceniti, ali so bile naloge opravljene ali ne. Način
načrtovanja zagotavlja izbiro najnujnejših nalog glede na potrebe uporabnikov ter optimalno in
kakovostno nadgrajevanje sistemov. V večini primerov je za uporabnike podatek o izvedeni
nalogi razumljiv, zadosten in preverljiv.
COBISS in SICRIS uporabljajo vsi raziskovalci, vsi udeleženci izobraževanja, vsi strokovni
delavci, avtorji, ustvarjalci in obiskovalci knjižnic. Število uporabnikov je sicer mogoče izraziti
tudi s približno številko – več kot 850.000 uporabnikov – vendar za to ni več potrebe; govorimo
o javni službi, ki nesporno opravičuje svoj status. Ključna za oceno gospodarnosti in
učinkovitosti poslovanja IZUM-a je ekonomija časa. Tako dodana vrednost kot prihranki se
izražajo v boljši izrabi časa vseh uporabnikov naših storitev. Glede na to, da IZUM-ovi servisi
podpirajo predvsem najdražje ekspertno delo, je gospodarnost toliko bolj prisotna. Presojamo jo
lahko na več mestih:
• v knjižnicah na osnovi števila prevzetih bibliografskih zapisov in koristnih napotkov o
informacijskih virih;
• v raziskovalnih organizacijah prek relevantnih referenc o obravnavanih problemih;
• v šolah s hitrim dostopom do najprimernejših virov znanja;
• v različnih procesih sprejemanja odločitev na osnovi celovitejše informiranosti o podobnih
razmerah v drugih okoljih;
• pri predstavljanju Slovenije kot kulturno razvite in napredne države prek globalne
dostopnosti naših bibliografskih baz podatkov.
Dolgoletno neprekinjeno delovanje IZUM-a se kaže v vse bogatejših bazah podatkov, iz katerih
je mogoče izluščiti spoznanja, ki so bistvena za ocenjevanje dosedanjega razvoja države in
napovedovanje prihodnjega razvoja. To zmanjšuje nevarnost zmot in povečuje splošno
učinkovitost družbe ter njenih ključnih subjektov.
V nadaljevanju prikazujemo nekatere značilne tabele in grafe, ki kvantitativno ponazarjajo
dosežke in uspešnost. Predvidevanje teh številskih vrednosti za naslednje leto je povsem
irelevantno. Čez eno leto bodo na podlagi novih meritev razvidni novi pomembni trendi in iz njih
izhajajoča indikativna sporočila.
Letni program dela za leto 2021 IZUM
10/54 © IZUM, 26. 2. 2021
Knjižnice v mreži COBISS.net – 31. 12. 2020
COBISS.XX/
vrsta knjižnice .SI .SR .MK .CG .BH .BG .AL .RS .KS Skupaj
nacionalne 1 2 1 1 1 1 0 1 0 8
splošne 62 101 33 15 19 0 10 17 5 262
visokošolske 83 83 14 13 31 0 19 13 1 257
specialne 133 38 21 8 6 1 3 2 1 213
šolske 640 0 8 10 0 0 0 0 0 658
Skupaj 919 224 77 47 57 2 32 33 7 1398
v 2020 2 1 6 4 0 0 0 3 6 22
Tabela 1: Knjižnice v mreži COBISS.net
Leto 2020 smo zaključili s 1.398 vključenimi knjižnicami, od tega se jih je v letu 2020 vključilo
22, izstopili pa sta 2 knjižnici.
Bogastvo COBISS-ovih baz podatkov in katalogov so bibliografski zapisi, ki jih zaradi
najrazličnejših namenov delimo po posebnih kriterijih.
Naslednja tabela prikazuje število bibliografskih zapisov v vzajemnih bazah podatkov COBIB po
vrstah dokumentov.
Tabela 2: Zapisi v vzajemnih bazah podatkov po vrstah dokumentov
V vzajemnih in lokalnih bazah podatkov v mreži COBISS.net v celoti in tudi v slovenskem
sistemu COBISS.SI so preseženi naslednji kvantitativni mejniki: v vzajemnih bazah COBISS.net
12-milijonti zapis, v lokalnih bazah COBISS.net že 31-milijonti zapis in 45 milijonov enot
gradiva; v lokalnih bazah COBISS.SI 18-milijonti zapis in 27 milijonov enot gradiva; v lokalnih
bazah COBISS.RS pa 500.000 zapisov.
Prirast bibliografskih zapisov v COBISS.SI se je v letu 2020 povečal. Vzajemna baza COBIB.SI
se je povečala za kar 181.684 zapisov, kar je približno za 20.000 več kot lani.
Največja dodana vrednost sistema COBISS je možnost (in obveza) izmenjave bibliografskih
zapisov med sicer samostojnimi in avtonomnimi sistemi. Od novembra 2004 dalje, ko so te
izmenjave dobile tudi formalno podlago, beležimo vsa prevzemanja bibliografskih zapisov med
posameznimi sistemi, kar podrobneje prikazuje naslednja tabela.
COBIB.SI COBIB.SR COBIB.MK COBIB.CG COBIB.BH COBIB.BG COBIB.AL COBIB.RS COBIB.KS Skupaj
Monografije 3.198.685 2.374.859 466.890 409.820 498.886 568.948 110.052 256.762 4.799 7.889.701
Sestavni deli 529.195 197.667 33.033 17.514 2.874 10.590 859 1.292 534 793.558
Serijske pub. 151.756 78.062 12.007 6.196 9.621 41.771 2.733 3.694 51 305.891
Članki 1.536.224 899.739 136.970 129.852 26.253 455.770 11.629 12.108 1.468 3.210.013
Izv. dela 186.699 1.927 521 274 372 1 116 4 0 189.914
Drugo 10.489 5.551 216 40 531 3 33 247 0 17.110
Skupaj 5.613.048 3.557.805 649.637 563.696 538.537 1.077.083 125.422 274.107 6.852 12.406.187
S šifro
raziskovalca1.933.351 288.091 8.399 35.434 25.597 0 4.395 3.539 370 2.299.176
Vzajemne baze podatkov COBIB - 31. 12. 2020
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 11/54
Tabela 3: Izmenjava bibliografskih zapisov
Prvi del tabele obsega celotno obdobje spremljanja izmenjave bibliografskih zapisov, drugi del
pa pokriva leto 2020. Skupno število prevzetih zapisov med sistemi je v primerjavi z letom 2019
nekoliko manjše. Kljub temu število izmenjanih zapisov zelo nazorno govori o "popularnih"
virih za vse države; nesporni primat imajo srbske knjižnice, očitno pa je najbolj intenzivna
izmenjava med Srbijo, Črno goro in Republiko Srbsko. V sistem izmenjave bibliografskih
zapisov so vključeni vsi vzajemni katalogi COBIB.XX mreže COBISS.net.
Slika 1: Število izpisov v vzajemni bazi podatkov Slika 2: Število iskanj po vzajemni bazi podatkov
in lokalnih bazah podatkov skupaj in lokalnih bazah podatkov skupaj
V grafih na slikah 1 in 2 je prikazana uporaba vzajemne baze podatkov in lokalnih baz podatkov
s številom iskanj in izpisov. V podatkih so zajeta iskanja in izpisi uporabnikov COBISS+ in
mCOBISS ter iskanja strežnikov Z3950 in SRW/SRU. V primerjavi s preteklim letom je opazen
znaten upad števila iskanj in tudi izpisov, kar lahko nedvomno pripisujemo pojavu pandemije
koronavirusa.
Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz
COBIB.SI COBIB.SR COBIB.MK COBIB.CG COBIB.BH COBIB.BG COBIB.AL COBIB.RS COBIB.KS
COBIB.SI 1 19.732 2.405 2.361 2.409 281 66 755 0 28.010
COBIB.SR 79.216 0 13.894 11.613 19.412 2.545 740 6.008 0 133.428
COBIB.MK 21.439 53.682 0 1.361 1.501 1.095 503 940 0 80.521
COBIB.CG 18.040 237.591 4.866 0 9.331 213 176 5.635 0 275.852
COBIB.BH 21.586 70.061 1.472 3.470 0 97 42 1.932 0 98.660
COBIB.BG 209 365 331 49 21 0 2 54 0 1.031
COBIB.AL 2.723 6.126 17.071 718 128 263 0 40 0 27.069
COBIB.RS 8.173 163.076 4.637 18.195 12.815 110 45 0 0 207.051
COBIB.KS 76 68 56 39 47 5 718 6 0 1.015
Skupaj 151.463 550.701 44.732 37.806 45.664 4.609 2.292 15.370 0 852.637
Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz
COBIB.SI COBIB.SR COBIB.MK COBIB.CG COBIB.BH COBIB.BG COBIB.AL COBIB.RS COBIB.KS
COBIB.SI 1 961 137 131 215 169 12 82 0 1.708
COBIB.SR 3.075 0 830 520 711 411 96 1.170 0 6.813
COBIB.MK 361 780 0 132 135 160 147 96 0 1.811
COBIB.CG 854 7.537 489 0 986 9 16 1.684 0 11.575
COBIB.BH 1.769 2.401 303 796 0 29 11 638 0 5.947
COBIB.BG 25 64 22 6 1 0 0 10 0 128
COBIB.AL 22 13 9 3 2 2 0 2 0 53
COBIB.RS 1.075 19.009 888 2.305 2.701 17 15 0 0 26.010
COBIB.KS 58 62 35 35 46 3 468 6 0 713
Skupaj 7.240 30.827 2.713 3.928 4.797 800 765 3.688 0 54.758
Statistika izmenjave bibliografskih zapisov v obdobju od 11. 11. 2004 do 31. 12. 2020
COBISS.Net Skupaj
Statistika izmenjave bibliografskih zapisov v obdobju od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020
COBISS.Net Skupaj
Letni program dela za leto 2021 IZUM
12/54 © IZUM, 26. 2. 2021
Slika 3: Število izposoj v vseh knjižnicah (Slovenija)
Dinamika izposoje je tudi sicer podvržena nihanjem, ob koncu leta običajno beležimo padec,
tako tudi konec 2020, ko beležimo izrazit padec zaradi zaprtja knjižnic v času pandemije
koronavirusa. Tako v letu 2020 ne moremo govoriti o rasti izposoje kot v preteklih letih.
Poleg izposoje ločeno beležimo še podatke o rezervacijah in podaljšanjih roka izposoje gradiva.
Spodnja grafa prikazujeta število transakcij v zadnjih letih. V letu 2020 beležimo upad števila
podaljšanj, kar je trend zadnjih let in ga pripisujemo spremembi načina uporabe knjižničnega
gradiva in povečanju uporabe e-virov prek oddaljenega dostopa, dodatne razloge pa lahko v 2020
pripišemo nižji izposoji zaradi zaprtja knjižnic v času pandemije koronavirusa.
Slika 4: Število rezervacij v knjižnicah (Slovenija) Slika 5: Število podaljšanj v knjižnicah (Slovenija)
V letu 2018 so vse knjižnice v sistemu COBISS.SI začele uporabljati segment
COBISS3/Izposoja (slika 6), del povečanja uporabe tega segmenta do začetka 2020 je posledica
projekta vključevanja šolskih knjižnic, v 2020 pa uporaba tega segmenta ostaja na približno isti
ravni.
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 13/54
Slika 6: Število knjižnic z avtomatizirano izposojo
Število zapisov v slovenskem SICRIS-u vsako leto enakomerno narašča, tako pri raziskovalcih
(nekaj čez 1000) kot raziskovalnih organizacijah (nekaj čez 20). Največji prirast v drugih
sistemih E-CRIS je v številu raziskovalcev, to velja predvsem za E-CRIS.SR ter E-CRIS.MK.
Število raziskovalnih organizacij ostaja na isti ravni.
Tabela 4: Zapisi v nacionalnih E-CRIS-ih
Statistika iskanj v SICRIS-u ostaja v primerjavi s preteklimi leti na isti ravni, kar dokazuje, da je
za slovenske raziskovalce SICRIS nepogrešljivo mesto za pregled lastne raziskovalne
produkcije, za ministrstvo, pristojno za znanost, za univerze in za ARRS pa pomembno orodje
pri evalvaciji in kvantifikaciji določenega dela prikaza rezultatov znanstvenega raziskovanja.
Število iskanj je prvič preseglo milijon.
Zaključek
Navedeni kvantitativni kazalci so rezultati merljivih števcev pri posameznih zaokroženih
procesih oziroma funkcionalnostih sistemov COBISS in E-CRIS. Večina jih bo v prihodnjih letih
zagotovo naraščala, padcev ne pričakujemo (razen pri prevzemanju slovenskih zapisov iz drugih
držav mreže COBISS.net, kar je razumljivo). Število izposoj v slovenskih knjižnicah in uporaba
slovenskega COBISS+ bosta rahlo naraščala, letni prirast zapisov v vzajemnih katalogih pa bo
verjetno ostal na doseženih vrednostih (pol milijona zapisov letno). Pričakujemo, da se bo delež
E-CRIS.BH E-CRIS.AL E-CRIS.KS E-CRIS.RS31.12.2020 SICRIS E-CRIS.SR E-CRIS.MK E-CRIS.CG
Porast v 2020 22 4 15 0 1 0 0 0
Raziskovalne
organizacije1036 306 190 45 86 9 8 94
701 70 1222
Porast v 2020 1.169 387 459 0 10 4 37 11
Raziskovalci 43.512 11.995 3.625 1.287 2.179
Letni program dela za leto 2021 IZUM
14/54 © IZUM, 26. 2. 2021
uporabe mobilne aplikacije mCOBISS v okviru mreže COBISS.net v prihodnje še dodatno
povečal.
Zapisi v nacionalnih CRIS-ih bodo naraščali sorazmerno s povečano angažiranostjo v ciljnih
državah, v Sloveniji pa bo trend naraščanja predvidoma ostal na isti ravni.
Kot kvalitativne kazalce navajamo:
• uveljavljenost in trdno zasidranost sistemov COBISS in SICRIS v nacionalnem in
regijskem prostoru;
• tesno sledenje mednarodnim trendom na področju informacijskih storitev;
• uspešnost realizacij razvojnih nalog in redne implementacije novih verzij aplikacij in
storitev;
• mednarodno odmevnost v strokovnih knjižničarskih krogih;
• uspešnost pri vrednotenju rezultatov raziskovalne dejavnosti;
• mentorstvo.
6 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in
ocene potrebnih sredstev
V finančnem načrtu določimo prejeta sredstva za delovanje na osnovi ocene realizacije v letu
2020, načrtovanih pogodb in danih izhodišč za opravljanje osnovne dejavnosti in projektov
(MIZŠ, ARRS, EU) za leto 2021 ter skladno z veljavno zakonodajo.
Vsi odhodki in stroški so načrtovani v okviru razpoložljivih sredstev.
• Sredstva za plače na javnem delu in trgu so načrtovana v skladu z:
Zakon o izvrševanju proračunov republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122),
Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in
2021 ter izredni uskladitvi pokojnin ZUPPJS2021 ter izhodišči MIZŠ za pripravo
finančnega načrta, prejetimi dne 28.1.2021.
• Načrtovana so sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega del pri
opravljanju rednih delovnih nalog in projekta v skladu z ZUPPJS2021 (5. člen). Vir so
prihranki (22. d člen ZSPJS).
Načrtovana je redna delovna uspešnost, obveznost za plačilo 6 mesecev za leto 2020 in
izplačilo za prvih 6 mesecev leta 2021. Načrtujemo šestmesečno obdobje za izplačilo.
Na trgu smo načrtovali delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v
enakem obsegu kot v letu 2020 v skladu z Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje
blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 97/09 in 41/12) in Pravilnikom o določitvi
obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih
zavodih s področja izobraževanja, znanosti, športa in mladine (Uradni list RS, št. 76/19).
Sredstva bomo zmanjšali za preveč izplačano akontacijo za leto 2020.
• Splošna uskladitev plač ni načrtovana.
• Povečanje plač zaradi rednih napredovanj v decembru 2021, napredovala bo večina
zaposlenih.
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 15/54
• Višina načrtovanega regresa za letni dopust na zaposlenega je minimalna plača
1.024,24EUR. Načrt je 120. 000 EUR za 118 zaposlenih.
• Dodatek za delovno dobo je načrtovan v višini 180.000 EUR.
• Sredstva za jubilejne nagrade so načrtovana v višini 5.000 EUR.
• Odpravnine so načrtovane v višini 60.000 EUR.
• Višina sredstev za dodatno pokojninsko zavarovanje je načrtovana v višini 50.000 EUR za
118 zaposlenih v skladu z zakonodajo za javne uslužbence. Izračunali smo spremembe
glede na mesece in starost zaposlenih.
• Višina nadomestila za prehrano zaposlenim je načrtovana v višini 100.000 EUR za 118
zaposlenih. Na zaposlenega povprečno 847 EUR. Dnevno nadomestilo je 3,96 EUR.
• Stroški prevoza na delo in iz dela zaposlenim so načrtovani v višini najcenejšega javnega
prevoza v višini 85.000 EUR za 118 zaposlenih. Na zaposlenega povprečno 720 EUR.
• Izdatki za blago in storitve za javno službo so načrtovani v višini 149 % glede na leto
2020, trg v višini 381 %. Ne načrtujemo po sistemu odstotkov, ampak po posameznih
stroških.
• Drugi izdatki zaposlenim (dnevnice, kilometrine) so načrtovane v 136 % glede na leto
2020.
• Višina sredstev za sejnine in povračila stroškom upravičencem je načrtovana v višini
1.500 EUR v skladu z Uredbo in spremembah uredbe o sejninah in povračilih stroškov v
javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.
• Ključni stroški materiala in storitev so: stroški za nakup tujih baz podatkov in servisov,
1.250.000 EUR.
• Načrtovana amortizacija je v višini 1.165.400 EUR, neopredmetena osnovna sredstva
45.000 EUR, opredmetena osnovna sredstva 1.120.400 EUR.
• Načrtovana amortizacija na tržnem delu je 65.400 EUR, na javnem delu 1.100.000 EUR.
Obračun amortizacije poteka v skladu s 4. členom Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa
neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev. Osnovna sredstva se redno odpisujejo
posamično, z uporabo enakomernega časovnega amortiziranja, ki se mora dosledno
uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. V letu 2021 niso načrtovana
odstopanja pri načinu obračuna amortizacije in pri amortizacijskih stopnjah. Obračun je
enak na tržnem in javnem delu.
7 Opis razvojnih in vzdrževalnih nalog
Aktivnosti v IZUM-u opisujemo v obliki delovnih nalog, ki jih delimo na projektne, razvojne in
vzdrževalne naloge. Med vzdrževalne naloge spadajo predvsem vzdrževanje operativnosti
aplikacij, upravljanje sprememb zahtev z analizo in načrtovanjem, izobraževanje uporabnikov,
pomoč uporabnikom, vzdrževanje programske opreme, prevajanje in lektoriranje, podpora za
tuje baze podatkov in servise, uvajanje novih orodij in tehnologij ter vzdrževanje infrastrukture.
Letni program dela za leto 2021 IZUM
16/54 © IZUM, 26. 2. 2021
Razvojne naloge so navedene v naslednji razpredelnici:
Razvojne naloge
Vzajemna katalogizacija
R1 – COBISS4/Katalogizacija
R2 – Kreiranje testne baze normativnih zapisov za dela
R3 – Podpora COBISS3 in COBISS+ za nelatinične pisave v MARC zapisih
R4 – Podpora katalogizaciji gradiva za šolske knjižnice
COBISS+/mCOBISS
R5 – COBISS+ vpeljava novih funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih
R6 – Digitalni repozitorij COBISS
R7 – mCOBISS nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih
Lokalne aplikacije
R8 – Nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih funkcionalnosti v COBISS3
R9 – Podpora učbeniškemu skladu
R10 – Povezovanje COBISS3 z računovodskimi sistemi (SAP)
R11 – Nova verzija priročnika za COBISS3/Izposoja in Osnovna navodila COBISS3
R12 – mInventura
Podpora procesom raziskovalne dejavnosti
R13 – Spletne bibliografije in vrednotenje bibliografskih kazalcev uspešnosti
R14 – Prenova povezovanja WoS in Scopus – COBIB.SI
R15 – Analitika objav odprtega dostopa
R16 – SICRIS 2.0
R17– Informacijska podpora postopkom ARRS v zvezi z nabavo mednarodne znanstvene literature
Aplikativna infrastruktura
R18 – Arhitektura programske opreme COBISS – nove komponente in optimizacija obstoječih
R19 – Prehod programske opreme COBISS na odprtokodno infrastrukturo
Druge razvojne naloge
R20 – Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – HPC RIVR
R21 – Prilagoditev tečajev COBISS za izvajanje v spletni obliki
Mednarodno razvojno sodelovanje v državah zahodnega Balkana
Naloge od vključno R1 do vključno R21 so del javne službe zavoda in financirane iz proračuna
RS.
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 17/54
Sredstva za R20 širše operacije HPC-RIVR se bodo do marca črpala iz Evropskega sklada za
regionalni razvoj, med drugimi nameni tudi z namenom vzpostavljanja ravnovesja med
kohezijskima regijama Vzhodna in Zahodna Slovenija, dodatno pa bo operacijo sofinanciral
MIZŠ v okviru Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 in
prednostno na področju HPC v okviru Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture 2011–2020.
V letu 2020 smo zelo uspešno izvedli obsežni javni razpis za računalniško in omrežno opremo
superračunalnika Vega z objavo enega sklopa, kjer je bil za kompletno rešitev izbran ponudnik
Atos. V oktobru so se takoj po podpisu pogodbe s strani EuroHP JU za sofinanciranje HPC Vega
v višini 5,9 mio EUR v višini nekaj čez 33 % za enega izmed petih petaračunalnikov v Evropi
začele aktivnosti za implementacijo sistema Vega. Te aktivnosti zajemajo predvsem nadgradnjo
predvidene oskrbne infrastrukture, dobavo računalniške opreme, izobraževanja, usklajevanja želj
in potreb ter druge kooperativne aktivnosti med ponudnikom Atosom, podizvajalci, IZUM-om in
soudeleženci v okviru konzorcijev SLING in HPC-RIVR.
Takoj v začetku leta 2021 se predvidevata dokončanje izgradnje sistema Vega in vsaj
dvomesečno obdobje pred začetkom produkcije, ko se bodo predvsem merile s strani ponudnika
obljubljene zmogljivosti v okviru procedure za preverjanje skladnosti z zahtevami iz razpisa. V
marcu 2021 naj bi bil HPC Vega operativen in predan v uporabo. Do takrat bo treba na ravni
konzorcija SLING in tudi na ravni EuroHPC JU doreči pravila dostopa do računskih
zmogljivosti, se dogovoriti za načine poročanja in nadaljnjega sodelovanja, vzpostaviti
operativne pogoje za servisne in vzdrževalne procese ter zagotoviti pomoč uporabnikom.
Mednarodno razvojno sodelovanje v državah Zahodnega Balkana je financirano iz drugih
(tržnih) virov in morebitnih namenskih sredstev, če jih pridobimo (RS, EU itd.).
Z organizacijskega vidika poteka delo v IZUM-u v okviru raziskovalno-razvojnih oziroma
infrastrukturnih skupin (R-R-I), kjer se prepletajo raziskovalne, razvojne, vzdrževalne in druge
aktivnosti. Povzetek vsega načrtovanega dela skupaj po teh skupinah je v naslednji tabeli:
Ime skupine R-R-I Oznaka FTE
– Bibliografska kontrola BKO 16,00
– Prevajanje in lektoriranje DOK 5,00
– Programska oprema PRO 35,00
– Upravljanje servisov USE 29,00
– Sistemska podpora SPO 9,00
– HPC HPC 6,00
Skupaj 100,00
Vodstvo in skupne službe 18,00
Skupaj 118,00
V skupnih službah so organizirane naslednje dejavnosti: vodenje kadrovske evidence,
administracija, pravne zadeve, računovodstvo, ekonomat in vzdrževanje prostorov. V okviru
uprave je skupaj z neodvisnimi razvijalci med drugim koordinirano raziskovalno in razvojno
delo v okviru projektnih, razvojnih in vzdrževalnih nalog za nove generacije bibliografij,
povezovanj s citatnimi bazami in globalnimi bibliografskimi servisi, upravljanje dokumentov z
dokumentnimi sistemi, organiziranje razvojne pomoči knjižnicam v mreži COBISS.net ter
vzdrževanje in dopolnjevanje učnega gradiva za spletne tečaje.
Letni program dela za leto 2021 IZUM
18/54 © IZUM, 26. 2. 2021
V nadaljevanju podajamo povzetek razvojnih nalog po vsebinskih sklopih:
Vzajemna katalogizacija
R1 – COBISS4/Katalogizacija: Razvoj nove generacije programske opreme COBISS bomo
začeli s segmentom COBISS4/Katalogizacija. Bistvena značilnost tega segmenta je, da bo to
spletna aplikacija z enakimi funkcionalnostmi, kot jih ima že COBISS3/Katalogizacija, in z
novim uporabniškim vmesnikom, v katerem bomo želeli izboljšati uporabniško izkušnjo. Glavna
prednost nove aplikacije bo ta, da bo delovala v običajnem brskalniku in zato uporabnikom na
delovne postaje ne bo več treba nameščati Jave, pa tudi, da jo bo možno uporabljati na različnih
napravah, tudi tablicah in mobilnih telefonih. COBISS3/Katalogizacijo in
COBISS4/Katalogizacijo bo možno uporabljati sočasno.
Prvo prototipno verzijo planiramo za konec leta 2021, verzija, primerna za namestitev v
produkcijska okolja knjižnic, pa bo pripravljena konec leta 2022.
R2 – Kreiranje testne baze normativnih zapisov za dela: Normativni zapisi za dela in njihove
izrazne oblike so nosilci mreženja bibliografskih zapisov v sodobnih katalogih. Po opravljeni
analizi ustreznosti bibliografskih zapisov in formata UNIMARC za grupiranje bibliografskih
informacij v skladu z modelom IFLA/LRM, ki je potekala v letu 2020, nas v drugem letu
projektne naloge čakajo še implementacija testnega algoritma za grupiranje bibliografskih
zapisov v algoritem za kreiranje normativnih zapisov za dela, dopolnitev formatov COMARC/A
in COMARC/B, izvedba konverzije, analiza rezultatov konverzije, analiza možnosti uporabe
algoritma za kreiranje inicialnih zapisov ob katalogizaciji novih zapisov, preverjanje možnosti
pretvorbe formata COMARC za normativne zapise za dela v MADS oz. drugo metapodatkovno
shemo za namen uporabe normativnih zapisov za dela v repozitorijih, preverjanje ustreznosti
modela normativnih zapisov za dela v COBISS.net.
Ob zaključku konverzije bomo na osnovi doseženih rezultatov pripravili celovit načrt za
postavitev podatkovne baze za dela in njihove izrazne oblike ter načrt integracije te podatkovne
baze v različne segmente sistemov COBISS, COBISS+ in SICRIS ter v nacionalni repozitorij.
R3 – Podpora COBISS3 in COBISS+ za nelatinične pisave v MARC zapisih: Trenutno je vnos v
COBISS3/Katalogizacijo omejen na znake iz nabora COBISS. Ta vsebuje ločila, številke ter
najbolj pogosto uporabljane črke latinice in cirilice, s tem da slovenske knjižnice cirilice pri
katalogizaciji za zdaj ne uporabljajo. Z opustitvijo VMS in migracijo podatkov v Oracle in
PostgreSQL je bil izpolnjen nujen tehnični predpogoj za uporabo celotnega nabora znakov
UNICODE, ki omogoča zapis večine svetovnih jezikov v njihovih izvornih pisavah. Zato bomo
prihodnje leto v programski opremi COBISS3 omejitev vnosa na nabor COBISS lahko odpravili.
Nato bo treba testirati celotno programsko opremo COBISS in urediti pravilen in smiseln prikaz
podatkov v različnih pisavah.
Hkrati se bo treba v sistemu COBISS.SI dogovoriti za najprimernejši način obdelave gradiva,
napisanega v nelatiničnih pisavah, in nato v skladu z dogovorjenim dopolniti format COMARC.
R4 – Podpora katalogizaciji gradiva za šolske knjižnice: Trenutno se dogaja, da določen delež
fonda gradiva šolskih knjižnic ni pravočasno obdelan v sistemu COBISS. To se dogaja zaradi
slabše discipline založnikov ali pa delno tudi zaradi preobremenitve ustanov, ki za ta proces
skrbijo znotraj njihove osnovne zakonske obveze. Takšni neobdelani kosi gradiva, ki se redno
pojavljajo na posameznih šolah, bi se ob aktivni pomoči regionalnih izpostav Zavoda za šolstvo
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 19/54
hitreje, na pospešen način vključili v proces katalogizacije. Informacijski model ali orodje, ki bo
takšno distribucijo podprl, bomo pripravili v IZUM-u. Po potrebi bo IZUM poleg
informacijskega modela v proces katalogizacije vključil tudi zunanje strokovnjake.
COBISS+/mCOBISS
R5 – COBISS+ vpeljava novih funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih: V letu 2021 bomo
nadaljevali nadgradnjo in implementacijo novih funkcionalnosti v COBISS+ in tudi na portalu
ADZ ter portalih za posamezna univerzitetna okolja. Predviden je razvoj servisa za obveščanje o
rezultatih shranjenih poizvedb (Alert) v okviru COBISS+. Pripravili bomo tehnično podporo za
nelatinične pisave v zapisih MARC. Uporabo COBISS+ želimo približati mlajšim uporabnikom
tako, da bomo uvedli nekatere funkcionalnosti socialnih omrežij, kot so možnost povezovanja
med profili in deljenje Moje police, ocenjevanje knjig itd. Za izboljšanje uporabniške izkušnje
bomo pripravili nov mCOBISS API. Statistično bomo beležili uporabo funkcionalnosti za lažje
načrtovanje novih funkcionalnosti. V COBISS+ bomo implementirali tudi številne manjše
dopolnitve na osnovi zahtev uporabnikov. Predvidoma bodo nameščene štiri večje izdaje.
R6 – Digitalni repozitorij COBISS: V letu 2021 je predviden nadaljnji razvoj Digitalnega
repozitorija COBISS (dCOBISS). Pripravlja se rešitev sinhronizacije podatkov z lokalnimi
akademskimi institucionalnimi repozitoriji v podporo analitiki odprtega dostopa. V skladu s
podporo odprti znanosti bo dCOBISS zagotovil združljivost z OpenAIRE, kar bo omogočilo
izmenjavo podatkov z repozitoriji OpenAIRE. Knjižničarji bodo imeli možnost upravljanja z
uporabniškimi skupinami in urejanja dostopa do vsebin, za katere se zahteva avtorizacija.
Pripravila se bo podpora za statistične preglede uporabe digitalnih vsebin, ki so shranjene v
dCOBISS. Izboljševale se bodo obstoječe funkcionalnosti repozitorija in dodajale nove v skladu
s potrebami knjižnic.
R7 – mCOBISS nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih: Posodabljanje mobilne aplikacije
zaradi razvoja novih verzij platform iOS in Android. Posodobitev API-komunikacije na
operacijskih sistemih Android in iOS z zalednim sistemom COBISS+. Uporaba novih API-
vmesnikov in gradnikov na platformi iOS. V sodelovanju s ponudnikom avdio knjig v slovenskih
knjižnicah bomo omogočili lažji dostop do izposoje avdio knjig. Implementirane bodo
funkcionalnosti, ki so bile doslej na voljo samo v spletni verziji COBISS+, kot so: spletni vpis,
ponastavitev gesla, druge možnosti prijave v profil Moj COBISS (AAI, Google), nastavitev e-
obveščanja/e-sporočila, sprememba e-naslova, spletno plačilo v aplikaciji mCOBISS. Razširili
bomo funkcionalnosti Moje police. Podpora za mobilne naprave Huawei, ki ne omogočajo
Googlovih storitev.
Lokalne aplikacije
R8 – Nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih funkcionalnosti v COBISS3: V COBISS3
bomo implementirali naslednje nove funkcionalnosti: centralno zajemanje statistik zaloge in
izposoje za splošne, specialne in visokošolske knjižnice, optimizacija integracije perifernih
naprav (POS …), izposoja e-filmov in urejanje nastavitev, vezanih na uporabnika, delovno
postajo (PC), oddelek in knjižnico. Nadaljevali bomo implementacijo obstoječih funkcionalnosti
v programski opremi COBISS3, od katerih so pomembnejše: urejanje rezervacij manjkajočega
gradiva, implementacija elektronske zadolžnice, optimizacija in nadgradnja postopkov pri skupni
Letni program dela za leto 2021 IZUM
20/54 © IZUM, 26. 2. 2021
bazi članov in referenčni bazi študentov, izboljšanje uporabniške izkušnje, implementacija mest
za prevzem gradiva, dopolnitve za serijske publikacije, skupna nabava knjižnega gradiva,
izboljšana povezava z nekaterimi tipi RFID-čitalnikov knjižnice in nadgradnje spletnega vpisa.
Poleg tega bomo implementirali še veliko število manjših dopolnitev glede na tekoče zahteve
knjižnic. Predvidoma bomo izdali štiri glavne verzije programske opreme.
R9 – Podpora učbeniškemu skladu: Na osnovi dogovorov z MIZŠ ter sodelovanja z ZRSŠ in CPI
bomo nadaljevali dopolnitve spletne aplikacije Katalog potrjenih učbenikov. Glavni poudarek bo
na izboljšanju iskanja posameznih potrjenih učbenikov, optimizaciji izpisa podatkov ter
povezovanja potrjenih učbenikov z bibliografskimi zapisi iz vzajemne baze COBIB.SI.
Nadaljevali bomo pripravo programske rešitve za evidentiranje individualiziranih gradiv za
otroke s posebnimi potrebami ter pripravi rešitve za zbiranje podatkov o evidentiranih
individualiziranih gradivih za otroke s posebnimi potrebami. Časovnica projekta je v veliki meri
odvisna tudi od dogovorov z MIZŠ in sprememb zakonodaje, ki ureja področje učbeniških
skladov v šolah.
R10 – Povezovanje COBISS3 z računovodskimi sistemi (SAP): Vzpostavljena bo možnost
povezovanja in prenosa podatkov o računih v programski opremi COBISS3 (izposoja, nabava) v
poslovne informacijske sisteme, npr. povezovanje s sistemi SAP na zahtevo Univerze v
Ljubljani. Na osnovi analize zahtev bo pripravljena specifikacija potrebnih dopolnitev v
programski opremi COBISS3. Sledil bo razvoj programske opreme, vključujoč implementacijo
vmesnika za prenos podatkov in spletnih storitev (REST/JSON, SOAP). Po testiranju rešitve, ki
bo potekala v več iteracijah in v sodelovanju z različnimi deležniki (razvijalci
poslovnoinformacijskih sistemov, finančnih služb, knjižnic in IZUM) bo izvedena namestitev v
produkcijo.
R11 – Nova verzija priročnika za COBISS3/Izposoja in Osnovna navodila COBISS3: Pripravljen
bo nov koncept priročnikov, ki bo omogočal pripravo priročnika v spletni obliki, možnost
tiskanja priročnika, iskanja po vsebini, povezovanje vsebine priročnikov med seboj in online
pomoč pri delu v programski opremi COBISS3. Na osnovi tega bo pripravljena nova zasnova
priročnikov, oblikovana nova metodologija priprave, izveden bo pregled in izbor ustreznih
orodij, ki se bodo pri pripravi priročnikov uporabljala. Postavljena bo tudi nova spletna stran za
priročnike. Za deležnike v procesu priprave priročnikov bodo izvedene delavnice za uvedbo v
delo in spoznavanje orodij. Temu bo sledil proces prenosa vsebine obstoječih priročnikov v novo
postavljeni koncept, ažuriranje vsebine priročnikov, objava spletne strani in vzpostavitev online
pomoči.
R12 – mInventura: Na podlagi online inventure, ki se izvaja v aplikaciji COBISS3, ter
funkcionalnosti direktnega odčitavanja bomo najprej nadaljevali optimizacijo direktnega
odčitavanja z vidika kontrol, ki omogočajo sprotno ureditev oz. izločanje gradiva glede na
določen obseg popisa gradiva; razvili bomo mobilno aplikacijo mInventura. Razvite rešitve
bomo prenesli v aplikacijo za mobilne naprave, ki bi tako bile v funkciji prenosnih čitalnikov, ki
omogočajo popis gradiva ter sprotno ureditev oz. izločanje gradiva glede na določen obseg
popisa gradiva. Cilj projekta je čim bolj kvaliteten popis gradiva in zmanjšanje porabljenega časa
za analizo po popisu ter možnost uporabe obstoječih naprav v knjižnici za izvedbo popisa.
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 21/54
Podpora procesom raziskovalne dejavnosti
R13 – Spletne bibliografije in vrednotenje bibliografskih kazalcev uspešnosti: V letu 2020 smo
razvili in namestili novo spletno verzijo programske opreme Bibliografije, V6.0, ki vključuje
izpis osebnih bibliografij in bibliografij serijskih publikacij znotraj sistema COBISS v vseh
sistemih COBISS.net. V letu 2021 bomo v okviru sistema SICRIS nadaljevali prehod na novo
tehnološko platformo pri programski opremi za vrednotenje bibliografskih kazalcev uspešnosti
po metodologiji ARRS za raziskovalce, raziskovalne organizacije, raziskovalne skupine in
projekte, pri programski opremi za izvolitve v nazive na vseh slovenskih univerzah ter pri
pripravi podatkov za razpise in druge izpise za potrebe ARRS. Znotraj sistema COBISS
nameravamo razviti vrednotenje ustanov.
R14 – Prenova povezovanja WoS in Scopus – COBIB.SI: V letu 2020 smo izvedli prehod na
storitve REST ponudnika Clarivate Analytics. V letu 2021 bomo naredili analizo povezav s
SCOPUS in implementirali nov program za prevzem podatkov. Prenovili bomo postopke
povezovanja zapisov WOS in SCOPUS z zapisi v bazi podatkov COBIB.SI in podatke migrirali
iz podatkovne baze Oracle v PostgreSQL.
R15 – Analitika objav odprtega dostopa: Rešitev analitike odprtega dostopa bo zasnovana v
novem produktu, imenovanem Digitalni repozitorij COBISS (dCOBISS). V dCOBISS se bodo
beležili podatki o objavah v odprtem dostopu, kot so stroški publiciranja (APC, BPC, CPC …),
podatki o financerjih, projektih, licenčnih omejitvah itd. Tovrstni podatki se bodo lahko vnašali
neposredno v aplikacijo ali prek sinhronizacije z obstoječimi lokalnimi univerzitetnimi
repozitoriji. V dCOBISS bo pripravljen poseben analitičen modul, ki bo namenjen pripravi
poročil za potrebe ARRS in za potrebe posameznih raziskovalnih institucij oz. univerz. Podatki o
objavah v odprtem dostopu bodo javno dostopni na nivoju posameznih zapisov v COBISS+.
R16 – SICRIS 2.0: Začeli bi razvijati vsebinsko in tehnološko prenovljeno aplikacijo SICRIS.
Tehnološko bi aplikacijo prenesli iz .NET v Java EE ter podatke migrirali iz podatkovne baze
Microsoft SQL v PostgreSQL. Vsebinsko bi aplikacijo prenovili, da bi raziskovalci dobili še več
funkcionalnosti. Obstoječi profil raziskovalca nameravamo nadgraditi z novimi funkcionalnostmi
v podporo akademskemu raziskovanju in tesnejšemu povezovanju raziskovalca s svojo knjižnico
(sistemom COBISS3), iskalnimi pripomočki (COBISS+), raziskovalnimi in učnimi orodji ter
drugimi univerzitetnimi sistemi. V profil raziskovalca nameravamo vključiti komunikacijske
kanale za komuniciranje s svojimi knjižničarji, kar bo omogočalo hitrejšo izmenjavo informacij
in tudi podporo pri objavljanju raziskovalnih dosežkov (člankov, konferenčnih prispevkov,
raziskovalnih podatkov …) in tudi izmenjavo digitalnih vsebin za obdelavo zapisov v COBISS-u
ter hranjenje datotek v centralnem repozitoriju dCOBISS in tudi lokalnih digitalnih repozitorijih.
Z integracijo sodobnih komunikacijskih orodij želimo spodbuditi medsebojno znanstveno
sodelovanje ter izmenjavo znanj, mnenj in izkušenj. Raziskovalcem želimo ponuditi možnost
upravljanja s svojim profilom in objavljanja javno dostopnega dela profila, kjer bodo lahko
predstavljali svoje znanstvene objave in dosežke, osebno bibliografijo, strokovna srečanja in
druge dogodke, vezane na delo raziskovalca z namenom večje prepoznavnosti in vpliva v
akademskoizobraževalnem okolju doma in v tujini. V profilu želimo raziskovalcem ponuditi vsa
orodja, ki jih potrebujejo pri svojem delu, vezana na izobraževalne procese (Moodle, Zoom, MS
Teams, Webex …), iskanje informacij (Discovery, JCR, SNIP, Altmetrika), orodja za citiranje za
potrebe objavljanja (EndNote, Zotero …), integracijo funkcionalnosti aplikacije SciMet ter
vzpostavitve povezav in integracije z drugimi univerzitetnimi sistemi.
Letni program dela za leto 2021 IZUM
22/54 © IZUM, 26. 2. 2021
V letu 2021 bi prenesli obstoječe funkcionalnosti iz aplikacije SICRIS ter razširili profil
raziskovalca z novimi funkcionalnostmi, kot so podpora akademskemu raziskovanju in
tesnejšemu povezovanju raziskovalca s svojo knjižnico (sistemom COBISS3), iskalnimi
pripomočki (COBISS+), raziskovalnimi in učnimi orodji ter drugimi univerzitetnimi sistemi.
Omogočili bi odlaganje digitalnih vsebin za shranjevanje v dCOBISS oz. institucionalne
repozitorije in vključitev finančnih podatkov o javno financiranih projektih.
R17 – Informacijska podpora postopkom ARRS v zvezi z nabavo mednarodne znanstvene
literature: Zaradi novih zahtev ARRS bomo obstoječe izpise za potrebe koordinacije nabave (Z-
SEZ-25, Z-SEZ-26, Z-SEZ-27 in Z-SEZ-28), ki jih v knjižnicah pripravljajo ob prijavi na razpis
in ob poročanju o porabi sofinanciranih denarnih sredstev iz ARRS, dopolnili z novimi podatki,
ki jih bomo definirali skupaj s predstavniki strokovnega telesa pri ARRS. Sezname bomo
razširili še na dodatne zahteve v zvezi s konzorcijskimi nabavami. Po potrebi bomo pripravili
tudi nove izpise.
Aplikativna infrastruktura
R18 – Arhitektura programske opreme COBISS – nove komponente in optimizacija obstoječih:
Zaradi spremembe licenčnega modela za uporabo programske opreme Java (Oracle) bomo začeli
razvijati novo, spletno verzijo programske opreme COBISS z imenom COBISS4. V letu 2021
bomo začeli razvijati segment COBISS4/Katalogizacija. V letu 2020 smo začeli razvijati tudi
avtomatizirane integracijske teste za programsko opremo COBISS3. V letu 2021 bomo to
nadaljevali v programski opremi COBISS3 in COBISS+. Tekoče bomo izvajali prilagoditve
obstoječega ogrodja in mikrostoritev glede na potrebe posameznih aplikacij sistemov COBISS in
SICRIS. V aplikacije in mikrostoritve bomo vključili števce in metrike, ki jih bomo zbirali z
uporabo orodja Prometheus. Tako bomo omogočili boljši nadzor nad delovanjem sistema.
Optimirali bomo delovanje iskalnika SOLR z namenom, da bi skrajšali čas, potreben za
(re)indeksiranje baz podatkov. Povečali bomo razpoložljivost iskalnika (konfiguracija v gručah).
R19 – Prehod programske opreme COBISS na odprtokodno infrastrukturo: Zaradi drage
licenčnine podatkovne baze Oracle in potrebe po dodatnih strežnikih Oracle smo začeli
podatkovno bazo Oracle zamenjevati z odprtokodno relacijsko bazo PostgreSQL. V letu 2020
smo migrirali vse podatkovne baze iz Oracla na PostgreSQL (cca. 2000 podatkovnih baz) v
COBISS.SI in COBISS.net ter v vseh okoljih (razvojnem, predprodukcijskem, produkcijskem in
testnem). V letu 2021 bomo spremljali in optimizirali delovanje strežnikov PostgreSQL. V letu
2020 smo migrirali nekaj strežnikov COBISS3 v razvojnem okolju in vse aplikacijske strežnike
COBISS3 v okolju, ki je namenjeno za tečaje, s strežnikov Windows na strežnike Linux. Prav
tako smo novo aplikacijo dCOBISS in aplikacijske strežnike za bibliografije namestili v
razvojnem, predprodukcijskem in produkcijskem okolju na strežnike Linux (CentOS). V letu
2021 načrtujemo migracijo vseh aplikacijskih strežnikov COBISS3 v vseh okoljih (razvojnem,
predprodukcijskem, produkcijskem in testnem). Vseh aplikacijskih strežnikov je cca. 2000,
aplikacija pa teče na približno 50 strežnikih Windows. V letu 2021 načrtujemo migracijo
COBISS+ in drugih mikroservisov, potrebnih za delovanje sistema COBISS, s strežnikov
Windows na strežnike Linux. V vseh okoljih (razvojnem, predprodukcijskem, produkcijskem in
testnem) je približno 10 strežnikov Windows, načrtujemo migracijo na strežnike z operacijskim
sistemom CentOS. Namestitve in nadgradnje bomo avtomatizirali z orodjem Ansible.
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 23/54
Druge razvojne naloge
R20 – Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – HPC RIVR: Na javnem razpisu za
računalniško in omrežno opremo superračunalnika Vega je bil izbran ponudnik Atos, ki je
ponudil superračunalnik Vega s predvidoma delovno zmogljivostjo 6,8 PFLOPS, teoretično
maksimalno pa prek 10 PFPLOPS. Vseboval bo prek 1000 dvoprocesorskih računskih vozlišč s
prek 120.000 procesorskimi jedri in velikostjo pomnilnika 256 GB ali 512 GB na vozlišče. Za
računanje na grafičnih procesorjih bo na voljo 240 najnovejših grafičnih kartic. Za celoten sistem
in podatke uporabnikov bo na voljo izredno zmogljiv diskovni sistem kapacitete 1 PB na osnovi
tehnologije NVMe. Potrebe po večji kapaciteti do 18 PB bo zadovoljeval diskovni sistem z
veliko kapaciteto s klasičnimi vrtečimi diski. Računske komponente superračunalnika bodo
povezane prek omrežja Infiniband 100 Gb/s z nizkimi zakasnitvami, druge komponente pa prek
hitrega (100 Gb/s) omrežja Ethernet. Sestavni del superračunalnika bo tudi osem vozlišč za
prijavo in dodatnih 30 strežnikov za virtualizacijo, servisne storitve in upravljanje.
Superračunalnik Vega bo predvidoma v prvi fazi priključen na 100 Gb/s na omrežje ARNES. V
letu 2021 je predvidena vsaj petkrat hitrejša povezava, in to takoj, ko bo Arnes nadgradil
hrbtenično omrežje. Za dokončni opis superračunalnika je pomembno še to, da bo računski del
HPC Vega hlajen s tekočino, kar pomeni, da bi imel velik izkoristek pri porabi električne
energije. Predvideva se poraba moči do 1 MW. To v naslednjih petih letih ob normalni
obremenitvi pomeni predvidene stroške za električno energijo vse do 800.000 EUR. V marcu
2021 naj bi bil HPC Vega operativen in predan v uporabo.
R21 – Prilagoditev tečajev COBISS za izvajanje v spletni obliki:
Dopolnili bomo nabor tečajev, ki smo jih do zdaj izvajali le po klasični metodi izobraževanja v
predavalnici in ki jih bomo prilagodili izobraževanju prek spleta. Dobri online tečaji so veliko
več kot le sinhrona video predavanja, kar so sicer naši prvi koraki v izvajanju tečajev prek spleta.
Potrebna sta prilagajanje vsebin in izvedba tečajev v virtualnem svetu. To zahteva nove
didaktične pristope in zasnove ter predvsem raznolike možnosti interakcije. V okviru razvojne
naloge želimo ustrezno usposobiti predavatelje in vsebino tečajev prilagoditi izobraževanju na
daljavo. Oblikovati in sprejeti moramo temeljne standarde, ki bodo opredeljevali ključne
elemente za izvajanje izobraževanja na daljavo. Zagotovo bomo tudi v prihodnje nekatere tečaje
izvajali v celoti ali vsaj delno prek spleta, četudi se bo obdobje preprečevanja širitve virusa
zaključilo in se bodo v določenem obsegu vrnila tudi klasična izobraževanja.
Mednarodno razvojno sodelovanje v državah Zahodnega Balkana
IZUM je že dalj časa v svetu prepoznan kot eden od evropskih centrov znanja in inovacij za
razvoj integriranih knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni
dejavnosti. Države Jugozahodne Evrope sprejemajo COBISS.net kot informacijsko
infrastrukturo, ki jih povezuje v skupni evropski raziskovalni, izobraževalni in kulturni prostor,
vendar je za uveljavitev COBISS-a v ciljnih državah pomembna slovenska razvojna pomoč
sodelujočim institucijam. Na COBISS-u sloni delovanje knjižnic že v Albaniji, Bolgariji, Bosni
in Hercegovini, Črni gori, Severni Makedoniji, Srbiji in od leta 2018 tudi na Kosovu. Število
neposredno odvisnih delovnih mest v teh državah je že okoli tisoč. IZUM se zavezuje aktivno
pomagati in podpirati razvojne trende na tem geografskem prostoru. Gre za izrazito dolgoročen
projekt s trajnimi pozitivnimi posledicami za ugled in vpliv Slovenije.
Izhajajoč iz dolgoročnih strateških usmeritev in na podlagi usmeritev pristojnih ministrstev ter
Vlade Republike Slovenije in lastne razvojne vizije bo IZUM v letu 2021 nadaljeval
Letni program dela za leto 2021 IZUM
24/54 © IZUM, 26. 2. 2021
prizadevanja za uveljavitev sistemov COBISS in E-CRIS tudi zunaj Slovenije. To med drugim
pomeni, da moramo:
• razvijati in vzdrževati programsko opremo COBISS z večjezičnimi uporabniškimi
vmesniki (upoštevajoč tudi nekatere specifične potrebe uporabnikov zunaj Slovenije) ter
zagotavljati ustrezne priročnike za uporabo navedene opreme;
• zagotavljati storitve svetovanja, tehnične pomoči in izobraževanja uporabnikom
proizvodov in storitev IZUM-a zunaj Slovenije ter za to usposobiti tudi knjižnične
informacijske servise, ki delujejo ali bodo delovali v posameznih državah;
• poskrbeti, da se v ciljnih državah zagotovita dostopnost informacij o raziskovalnih
potencialih in rezultatih raziskovalnega dela ter vpliv na razvoj navedenih potencialov.
V okviru te naloge bomo tudi v letu 2021 sledili posebnemu akcijskemu načrtu z naslovom
»COBISS.net; Podpora razvoju nacionalnih knjižničnih sistemov v državah Jugovzhodne Evrope
in njihovi integraciji v skupen izobraževalni, raziskovalni in kulturni prostor (2020–2023)«.
V akcijskem načrtu so natančneje opredeljene aktivnosti IZUM-a kot regionalnega centra
UNESCO II. kategorije v ciljnih državah COBISS.net v navedenem časovnem obdobju.
V okviru zbranih namenskih finančnih sredstev v regiji bi, odvisno od velikosti te pomoči, lahko
načrtovali katerega od naslednjih instrumentov:
• prevajanje uporabniških vmesnikov in priročnikov COBISS ter drugih gradiv,
• usposabljanje inštruktorjev za aplikacije COBISS,
• izobraževanje uporabnikov aplikacij COBISS,
• sofinanciranje konverzij lokalnih baz podatkov (katalogov) iz drugih sistemov,
• sofinanciranje izdelave bibliografskih zapisov za bibliografije raziskovalcev,
• načrtovanje, usklajevanje, svetovanje in promocijske aktivnosti.
Ker je konkretnejša vsebina odvisna od zbranih finančnih sredstev in od namenskih projektnih
finančnih virov (Vlada Republike Slovenije, Evropska komisija, UNESCO in del prihodka od
prodaje licenc), bo izvedba nekaterih navedenih postavk okrnjena ali celo nerealizirana.
Za uveljavitev sistemov COBISS in E-CRIS v ciljnih državah je odločilna slovenska razvojna
pomoč sodelujočim institucijam pri zagotavljanju pogojev za implementacijo COBISS-a in E-
CRIS-a. To nesporno potrjujejo dosedanji rezultati projekta COBISS.net, v okviru katerega
Slovenija izpolnjuje del mednarodno sprejetih obveznosti mednarodne razvojne pomoči
Jugovzhodni Evropi.
Na podlagi delovnega sestanka na temo širitve mreže COBISS.net (maja leta 2019 med MIZŠ,
MZZ in IZUM) se je Ministrstvo za zunanje zadeve oktobra 2020 v pismu Ministrstvu za
izobraževanje, znanost in šport izreklo, da podpira projekt širitve mreže COBISS.net, le da v
prvi fazi, leta 2021, projekta finančno še ne more podpreti.
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 25/54
Druge naloge
Revija Organizacija znanja
Revija Organizacija znanja (OZ) je edina slovenska periodična publikacija za področje
knjižnične informatike in informacijske znanosti. OZ objavlja znanstvene in strokovne članke, za
znanstvene članke je predvidena recenzija. Revija je vpisana v Razvid medijev, mednarodno
podatkovno bazo LISA pa tudi v posamezne bibliografske baze podatkov mreže COBISS.net ter
v WorldCat in Crossref. Celotna besedila so dostopna v ProQuest in dLib. Članki imajo
znanstveno opremo in številko DOI. Prispevke revija objavlja v več jezikih (slovenščini,
hrvaščini, bosanščini, srbščini, črnogorščini in angleščini) s povzetki člankov v angleščini oz.
slovenščini.
V letu 2020 so, poleg glavne in odgovorne urednice, uredništvo sestavljali še dve urednici,
mednarodni uredniški odbor z devetimi člani, trije sodelavci za tehnično podporo in trije lektorji
za jezikovno ustreznost. Od leta 2014 revija izhaja le v elektronski obliki, od leta 2019 praviloma
kot dvojna številka. Leta 2019 smo uvedli model sprotnega izhajanja člankov. Ta model
omogoča, da so objave ažurne in vsebine aktualne. V letu 2020 smo realizirali objavo 8 člankov
(od tega en znanstveni). Tudi v letu 2021 načrtujemo objavo 8 prispevkov. Izpostavili bomo
vsebine, ki se navezujejo na dejavnost in strategijo IZUM-a, ter teme, povezane z izmenjavo
znanj in praks v regiji COBISS.net.
Z letom 2021 začenjamo objavo prispevkov z novim sistemom ureditve avtorskih pravic,
uveljavili bomo licenco CC Priznanje avtorstva – Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.
Zato je bila v letu 2020 urejena vsa potrebna dokumentacija.
Z letom 2019 je bila postavljena nova spletna stran https://oz.cobiss.si/, ki je bila v letu 2020
nadgrajena z arhivom prispevkov od leta 1996 do leta 2018. Posledično so bile v tem letu
izvedene tudi nekatere večje tehnične dopolnitve. V letu 2021 bo izvedenih še nekaj drugih
popravkov, preučili bomo možnosti nadaljnjih izboljšav (npr. za mobilne naprave).
Izvedeni so bili tudi popravki nedelujočih URL-jev v bibliografskih zapisih v COBIB.SI in
ažuriranje v drugih podatkovnih bazah. V letu 2021 bomo preučili možnosti trajnega ohranjanja
revije v okviru dCOBISS.
Revijo smo umestili v družino medijev, za katere skrbi IZUM, ter pod skupnim
sloganom COBISS – poti do znanja omogočili promocijo posameznih člankov in njihovih
avtorjev. Promocija člankov in revije poteka po IZUM-ovih komunikacijskih kanalih (e-pošta,
novice, družbeni mediji, Interne novice IZUM itn.). V letu 2020 je bila izvedena predstavitev na
srečanju Društva bibliotekarjev Maribor. Revija je izpostavljena tudi v krajšem promocijskem
posnetku, ki je bil predvajan v okviru konference COBISS Meet 2020. V letu 2021 bomo
nadaljevali dosedanje oblike promocije.
Statistika v letu 2020 kaže dobro obiskanost spletne strani OZ, zlasti ob promociji posameznega
prispevka in obvestila ob zaključku letnika (številke). Na podlagi analize bomo v letu 2021
pripravili spletno anketo o branosti revije.
Uredba EU 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov
Na področju varovanja osebnih podatkov načrtujemo natančno spremljanje evropske in
slovenske zakonodaje (predvsem v pričakovanju zakona ZVOP-2), med rednimi operativnimi
procesi pa poudarjamo organizacijo in vodenje dokumentacije (vključno s pooblastili),
Letni program dela za leto 2021 IZUM
26/54 © IZUM, 26. 2. 2021
sodelovanje z Informacijskim pooblaščencem in z drugimi pooblaščenimi osebami za varstvo
podatkov (DPO-ji) na MIZŠ, univerzah, v knjižnicah in Arnesu ter interno vodenje postopkov ob
pobudah in prijavah. Načrtujemo letno seznanjanje zaposlenih z aktualnim stanjem ter prav tako
periodično analizo obstoječih dokumentov Evidenca dejavnosti obdelave in Ocena učinka
(DPIA). Med konkretne posamezne naloge štejemo sodelovanje pri pripravi sprememb
obstoječih pravilnikov (npr. elektronska pošta, evidence prisotnosti, izraba delovnega časa …),
najmanj eno predstavitev tematike predstavnikom knjižnic in nadaljevanje postopkov umeščanja
normativne zbirke CONOR v sistem varovanja osebnih podatkov.
Uredniški odbor za spletne strani
Naloga uredniškega odbora za spletne strani je urejanje vseh IZUM-ovih spletnih strani, v prvi
vrsti tistih, ki so odprte za javnost, prav tako pa tudi strani, dostopnih z intraneta. Za spletne
strani www.izum.si, www.cobiss.si, www.sicris.si, www.cobiss.si in www.cobiss.net uredniški
odbor zagotavlja enotno grafično podobo, strukturo in programsko okolje, verificira nove
vsebine in informacije ter skrbi za tekoče in ažurno objavljanje vitalnih informacij s področja
delovanja IZUM-a. Zraven tega skrbi za skladnost spletnih strani z veljavno zakonodajo (GDPR
in ZDSMA).
Družbena omrežja
Družbena omrežja povezujejo ljudi, ki imajo različne vrednote, znanja, poklice, interese;
neuradno druženje se neopazno prepleta z delom, izobraževanjem, poslom itd. IZUM se je tega
sodobnega fenomena lotil sistematično in s konkretnimi dejavnostmi. Poseben uredniški odbor
skrbi za vsebino in redno objavljanje prispevkov na lastnem spletnem dnevniku in kanalih
izbranih družbenih omrežij (Facebook, Twitter, LinkedIn, YouTube).
Promocija
Promocija zajema: skrb za izboljšanje prepoznavnosti storitev in servisov na strokovnem in
širšem področju ter izboljšanje prepoznavnosti blagovnih znamk COBISS, SICRIS idr.; izvajanje
predstavitev in promocijo na konferencah, sejmih, prireditvah, knjižnicah in šolah; zagotavljanje
prisotnosti v družbenih medijih, obveščanje uporabnikov ter organizacijo dogodkov v Sloveniji
in tujini.
Nacionalna strategija odprtega dostopa znanstvenih objav v Sloveniji
IZUM se je 13. 10. 2020 aktivno vključil v delovno skupino za pripravo predloga RISS 2021–
2030 in akcijskega načrta v delu, ki se nanaša na odprto znanost. Podani so bili tudi prvi predlogi
za kreiranje krovnega dokumenta, ki mu bo kasneje sledil še akcijski načrt.
Za koordinacijo vseh ukrepov in dejavnosti je zadolženo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport.
Konferenca COBISS
Konference COBISS imajo pomembno vlogo pri izvajanju poslanstva in nalog javnega zavoda in
so pripomogle k temu, da ima Slovenija vodilno vlogo pri razvoju knjižničarstva v regiji, kar je
tudi sestavni del programa mednarodnega razvojnega sodelovanja slovenske vlade. Od leta 2012
dalje se konferenca izvaja vsako drugo leto. V letu 2020 smo jo zaradi razmer izvedli v online
obliki kot COBISS Meet. Po tradiciji jo načrtujemo konec leta, z aktivnimi prispevki pa bodo
vabljeni eminentni strokovnjaki.
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 27/54
Dostop do tujih baz podatkov in servisov
1. Mednarodni center ISSN, Pariz, Francija
• Register ISSN (več kot 2 milijona bibliografskih zapisov za kontinuirane vire)
Uporabljajo ga vse slovenske knjižnice, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije.
2. OCLC, Dublin, ZDA
• OCLC WorldCat (globalni svetovni katalog s skoraj 500 milijonov bibliografskih zapisov)
Uporabljajo ga vse slovenske knjižnice, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije.
• OCLC Dewey Commercial (DDC)
Uporablja se za preslikavo klasifikacij DDC → UDC.
• Katalogizacija EMEA WorldCat.org (vključevanje slovenskih bibliografskih zapisov iz
COBIB.SI v WorldCat)
3. Clarivate Analytics, Boston, ZDA, prej Thomson Reuters
• Web of Science Citation Connection (približno 117 milijonov zapisov)
Baze podatkov so dostopne vsem profesorjem, raziskovalcem, študentom in drugim
zaposlenim v ustanovah, ki so vključene v konzorcij uporabnikov WoS.
• Journal Citation Reports (približno 227.612 zapisov o faktorjih vpliva)
Baza podatkov je dostopna vsem uporabnikom sistema COBISS+ iz Slovenije.
• InCites
4. ProQuest, Ann Arbor, ZDA
• ProQuest Dissertations and Theses Global (več kot 5,1 milijona doktorskih in magistrskih
nalog, od tega več kot 2,7 milijona v celotnem besedilu)
5. Leiden University's Centre for Science & Technology Studies, Leiden, Nizozemska
• Source Normalized Impact per Paper (SNIP) (približno 367.816 zapisov o faktorjih
vpliva)
Baza podatkov je dostopna vsem uporabnikom sistema COBISS+.
6. Elsevier, Amsterdam, Nizozemska
• Scopus (več kot 75 milijonov zapisov)
Baza podatkov je dostopna vsem profesorjem, raziskovalcem, študentom in drugim
zaposlenim v ustanovah, ki so vključene v konzorcij uporabnikov Scopus. Gre za
vzporeden servis WoS, sredstva pa zagotavlja ARRS prek Centralne tehniške knjižnice.
IZUM zagotavlja le tehnično podporo.
7. Orodje Discovery Services za podporo Akademske digitalne zbirke Slovenije – ADZ
(Dobavitelj, ki je bil izbran v letu 2019, je Ex Libris.).
Glavnina finančnih sredstev za te dostope (z izjemo točke 7) je zagotovljena iz posebnih
proračunskih postavk pri ARRS. Redni IZUM-ov proračun je obremenjen le za manjkajoče
razlike zaradi uskladitve s končnimi fakturami in samoobdavčitvene obveznosti.
Letni program dela za leto 2021 IZUM
28/54 © IZUM, 26. 2. 2021
8 Načrt investicij in investicijsko vzdrževanje
Načrt investicij in investicijsko vzdrževanje 2021
v EUR
Javni del Trg
Oprema:
1. Strežniki za COBISS in CRIS 30.000 10.000
2. Delovne postaje, notesniki, tablice… 26.988 22.700
3. Ethernet stikala, oprema za zagotavljanje varnosti 5.000 3.000
4. Širitve spominskih enot, periferna oprema, diskovno polje 235.000 29.700
5. Oprema HPC RIVR nabava v letu 2021 8.269.561
Skupaj 8.566.549 65.400
Viri: v EUR
Oprema MIZŠ 296.988 HPC-RIVR 2021 8.269.561 Zadržana sredstva 46.596 Amortizacija trg 65.400 Skupaj 8.678.545
9 Človeški viri
IZUM mora zagotavljati potrebne kadrovske vire za nemoteno delovanje sistemov in servisov
COBISS in SICRIS v Sloveniji ter izpolnjevanje pričakovanj uporabnikov aplikacij COBISS in
E-CRIS v drugih državah (stalno posodabljanje obstoječih rešitev in razvoj novih rešitev).
Med zaposlenimi je 79 sodelavcev z visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo, trije doktorji
znanosti, 22 sodelavcev z znanstvenim magisterijem ter en sodelavec s specializacijo po
končanem univerzitetnem izobraževanju. Med sodelavci jih ima 46 opravljen bibliotekarski izpit,
štirje vsaj en izpit s področja Microsoftovih tehnologij, dva vsaj en izpit s področja omrežnih
tehnologij Cisco, po dva izpit s področja upravljanja informacijskih storitev (ITIL) in
informacijske varnosti (ISMS), trije certifikat PostgreSQL in eden certifikat CompTIA Network
ter šest strokovni izpit iz upravnega postopka.
Na nekaterih delovnih mestih so sodelavci nenehno preobremenjeni in kljub nadurnemu delu v
okviru zakonskih omejitev mnoge naloge niso pravočasno izvedene. Na trgu delovne sile je
težko dobiti nove sodelavce z ustreznimi kvalifikacijami. Pri tem predstavljajo veliko težavo tudi
plače in omejitve zaposlovanja v javnem sektorju.
Kadrovska struktura po letih
ob upoštevanju dejanskega
števila zaposlenih
Štev.
zaposlenih na
dan
31. 12. 2017
Štev.
zaposlenih na
dan
31. 12. 2018
Štev.
zaposlenih na
dan
31. 12. 2019
Štev.
zaposlenih na
dan
31. 12. 2020
Predvideno
štev.
zaposlenih na
dan
31. 12. 2021
Redno zaposleni
(strokovno osebje) 100 100 102 105 106
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 29/54
Kadrovska struktura po letih
ob upoštevanju dejanskega
števila zaposlenih
Štev.
zaposlenih na
dan
31. 12. 2017
Štev.
zaposlenih na
dan
31. 12. 2018
Štev.
zaposlenih na
dan
31. 12. 2019
Štev.
zaposlenih na
dan
31. 12. 2020
Predvideno
štev.
zaposlenih na
dan
31. 12. 2021
nedoločen čas 100 99 100 100 101
določen čas 0 1 2 5 5
Administrativno osebje 12 12 12 12 12
nedoločen čas 12 12 12 12 12
določen čas 0 0 0 0 0
SKUPAJ 112 112 114 117 118
Kadrovska struktura po letih
ob upoštevanju dejanskega
števila zaposlenih – FTE
Štev. FTE
zaposlenih na
dan
31. 12. 2017
Štev. FTE
zaposlenih na
dan
31. 12. 2018
Štev. FTE
zaposlenih na
dan
31. 12. 2019
Štev. FTE
zaposlenih na
dan
31. 12. 2020
Predvideno
štev. FTE
zaposlenih na
dan
31. 12. 2021
Redno zaposleni
(strokovno osebje) 100,00 99,50 101,50 105,00 106,00
nedoločen čas 100,00 98,50 99,50 100,00 101,00
določen čas 0,00 1,00 2,00 5,00 5,00
Administrativno osebje 10,75 11,25 11,75 12,00 12,00
nedoločen čas 10,75 11,25 11,75 12,00 12,00
določen čas 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
SKUPAJ 110,75 110,75 113,25 117,00 118,00
IZUM sledi Izhodiščem za pripravo finančnega načrta za leto 2021 (MIZŠ, ref: 382-2/2021/1 z
dne 18. 12. 2020). V kadrovskem načrtu za leto 2020 je imel IZUM na dan 31. 12. 2020
predvidenih in dovoljenih 118 dejansko zaposlenih pa 117 iz taksativno navedenih virov
financiranja. S kadrovskim načrtom za leto 2021 trenutno ni načrtovanih dodatnih odobritev
zaposlitev glede na odobrene zaposlitve v letu 2020.
V primeru nenadnih prekinitev obstoječega delovnega razmerja oziroma porodniške odsotnosti
bomo (seveda ob spoštovanju ustreznih predpisov) iskali možnosti nadomeščanja.
Finančna sredstva za pokrivanje stroškov plač so med prihodki zagotovljena iz državnega
proračuna (prek MIZŠ) za izvajanje javne službe, od pridobljenih sredstev od prodaje blaga in
storitev na trgu ter namenskih sredstev EU za projekt HPC-RIVR. Sistemizacija delovnih mest je
narejena po načelu "vsakemu zaposlenemu svoje delovno mesto".
Skladno z Izhodišči za pripravo finančnega načrta za leto 2021 (MIZŠ, ref: 382-2/2021/1 z dne
18. 12. 2020) dopolnjujemo to poglavje z dodatno zahtevano preglednico števila zaposlenih na
dan 1. 1. 2021 in dovoljenega ali ocenjenega števila zaposlenih na dan 1. 1. 2022 (gl. tabelo).
Vir financiranja Število zaposlenih na dan
1. januar tekočega leta
Dovoljeno ali ocenjeno
število zaposlenih na dan
1. januar naslednjega leta
1. Državni proračun 108 109
Letni program dela za leto 2021 IZUM
30/54 © IZUM, 26. 2. 2021
Vir financiranja Število zaposlenih na dan
1. januar tekočega leta
Dovoljeno ali ocenjeno
število zaposlenih na dan
1. januar naslednjega leta
2. Proračun občin 0 0
3. ZZZS in ZPIZ 0 0
4. Druga javna sredstva za opravljanje javne
službe (npr. takse, pristojbine, koncesnine,
RTV-prispevek)
0 0
5. Sredstva od prodaje blaga in storitev na
trgu
3 3
6. Nejavna sredstva za opravljanje javne
službe in sredstva prejetih donacij
0 0
7. Sredstva prejetih donacij 0 0
8. Sredstva EU in drugih mednarodnih virov,
vključno s sredstvi sofinanciranja iz
državnega proračuna
6 6
9. Sredstva ZZZS za zdravnike pripravnike in
specializante, zdravstvene delavce
pripravnike, zdravstvene sodelavce
0 0
10. Sredstva iz sistema javnih del 0 0
11. Sredstva raziskovalnih projektov in
programov ter sredstva za projekte,
namenjene za internacionalizacijo in
kakovost v izobraževanju in znanosti
0 0
12. Sredstva za zaposlene na podlagi Zakona o
ukrepih za odpravo posledic žleda med
30. januarjem in 10. februarjem 2014
(Uradni list RS, št. 17/14 in 14/15 –
ZUUJFO), ne glede na vir, iz katerega se
financirajo njihove plače
0 0
Skupno število vseh zaposlenih (od 1. do 12.
točke)
117 118
Skupno število zaposlenih pod točkami
1, 2, 3 in 4
108 109
Skupno število zaposlenih pod točkami
5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12
9 9
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 31/54
10 Ocena rezultatov v letu 2020
10.1 Ocena pomembnih vplivov na poslovanje IZUM
IZUM je v vsej svoji zgodovini zvesto sledil vsem napotkom in navodilom za pripravo letnih
programov dela in finančnih načrtov ter okvirom za poslovanje, ki jih je dobival od ministrstev
in ARRS. Tudi v letu 2020 ni bilo nič drugače.
Nadaljevali smo smotrno porabo sredstev, kar je pripeljalo do nekaterih sprememb pri sklepanju
vzdrževalnih pogodb in do bolj restriktivnih načrtov obnavljanja informacijske in
komunikacijske opreme, kar lahko v prihodnje predstavlja težave ob okvarah in izpadih.
10.2 Ocena opravljenih nalog in doseženih ciljev po vsebinskih
sklopih
Vzajemna katalogizacija
Pripravili smo tri pakete posodobitev formata COMARC/B in dva paketa posodobitev formata
COMARC/A. Pri tem smo se usklajevali s Komisijo za katalogizacijo pri NUK in s Komisijo za
razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga in v formatu zagotovili potrebne spremembe za
katalogizacijo videoposnetkov in za ukinitev dodatnih vpisov.
Opravili smo analizo ustreznosti bibliografskih zapisov in formata UNIMARC za grupiranje
bibliografskih informacij v skladu z modelom IFLA/LRM za namen kreiranja testne baze
normativnih zapisov za dela.
V programskem segmentu COBISS3/Katalogizacija smo poleg manjših popravkov in dopolnitev
uredili hitri vpogled v zapise, dopolnjene v COBIB-u, omogočili iskanje po besedilih iz zapisov
na odložišču, največjo dopolnitev pa predstavljajo funkcionalnosti, potrebne za normativno
kontrolo predmetnih oznak. Vzporedno z implementacijo normativne kontrole v programski
opremi smo za katalogizatorje pripravili navodila za uporabo Splošnega geslovnika COBISS
(SGC) in spletni tečaj o katalogizaciji s SGC. V COMARC/A smo dodali polja, potrebna v
zapisih za oblikovne predmetne oznake in nato ustrezno konvertirali zapise v SGC. Analizirali
smo možnosti za morebitno programsko inicialno povezovanje bibliografskih zapisov z zapisi
SGC.
COBISS+
COBISS+ smo v letu 2020 nadgradili v okviru izdaj treh večjih dopolnitev ter z nekaj manjšimi
dopolnitvami (https://plus.cobiss.si/opac7/news). Uporabnikom smo omogočili naročanje gradiva
v okviru Medknjižnične izposoje, ki je v prvi vrsti namenjeno naročanju vseh vrst elektronskih
virov ter člankov iz COBIB-a in lokalnih baz. Z nadgradnjo smo izboljšali uporabo COBISS+ za
slepe in slabovidne. Implementirali smo specializirane univerzitetne portale DiKUL, UM:NIK,
mEga iskalnik NUK in Digitalni portal Univerze na Primorskem na skupni programski platformi
COBISS+ v okviru projekta Akademske digitalne zbirke Slovenije. Na področju upravljanja z
rezultati iskanja smo izboljšali fasetno omejevanje z možnostjo izbire več filtrov hkrati ter dodali
možnost izvoza zapisov v seznamu rezultatov iskanja v Excel in format RIS. Oblikovno in
Letni program dela za leto 2021 IZUM
32/54 © IZUM, 26. 2. 2021
vsebinsko smo posodobili sporočila, ki jih član knjižnice in uporabnik COBISS+ prejme ob
vpisu ter urejanju e-naslova in gesla za Mojo knjižnico tako v knjižnici kot v okviru Mojega
profila COBISS. V okviru Mojega profila COBISS smo omogočili dodajanje profilnih slik
(avatarjev), izboljšali in dopolnili podatke o gradivu na Moji polici ter omogočili brisanje in
beleženje zgodovine izposoje.
Najprej smo leta 2019 v vseh državah COBISS.net izdali enotno aplikacijo za Android, v prvi
polovici leta 2020 pa je sledila še enotna aplikacija za platformo iOS.
V letu 2020 smo izdali eno večjo nadgradnjo aplikacije mCOBISS za platformi Android in iOS.
Zajemala je izboljšanje podpore izposoji in vračilu e-knjig. Omogočili smo dodajanje profilnih
slik oz. avatarjev ter nekaj manjših popravkov in dopolnitev. V zadnjih mesecih leta 2020 smo
pripravili in objavili tudi aplikacijo za mobilne naprave Huawei, ki ne morejo uporabljati
Googlovih storitev.
V juniju 2020 je bila izdana nova aplikacija dCOBISS, ki je namenjena vnosu digitalnih vsebin.
V juliju in septembru sta sledili dve nadgradnji, ki sta vključevali nove funkcionalnosti za vse
knjižnice v sistemu COBISS.net. Aplikacija je namenjena tudi podpori vnosa podatkov o
objavah za potrebe analitike odprtega dostopa. Uspešno je bilo zaključeno testiranje
sinhroniziranega povezovanja z lokalnimi univerzitetnimi repozitoriji, ki so ga izvajali
knjižničarji Univerze v Ljubljani. Vse informacije o objavah v odprtem dostopu se prikazujejo na
zapisih v aplikaciji COBISS+.
Lokalne aplikacije
V letu 2020 smo v prvi vrsti poskrbeli za podporo delovanja knjižnic v času koronavirusa, saj
smo prilagodili postopke v izposoji v podporo postavljanju gradiva v karanteno v skladu z
navodili NIJZ in v podporo samopostrežnemu prevzemu rezerviranega gradiva. Zraven tega smo
v programskem segmentu COBISS3/Izposoja razvili nove funkcionalnosti, od katerih so
pomembnejše: izboljšano delo s popusti, pošiljanje opominov po e-pošti, sprememba pri
določanju gesla za dostop do COBISS+, izboljšan pregled pri zgodovini branja,
optimizirali/pohitrili smo nekatere postopke in implementirali še mnogo manjših dopolnitev v
skladu z zahtevami knjižnic. Opravili smo analizo zahtev za serijske publikacije. Neposredno iz
COBISS-a smo zajeli statistike o zalogi in izposoji knjižničnega gradiva v šolskih knjižnicah za
potrebe izpolnjevanja vprašalnika BibSiSt in jih poslali v NUK. Pripravili smo rešitev za
inventarizacijo RFID in rešitev za vnos alternativne članske številke s kartice, opremljene s
čipom RFID.
V okviru podpore učbeniškega sklada smo v spletni aplikaciji Katalog potrjenih učbenikov
povezali učbenike z ustreznimi bibliografskimi zapisi iz bibliografske baze COBIB.SI. Razvili
smo prototip rešitve za evidentiranje individualiziranih gradiv za otroke s posebnimi potrebami v
COBISS3.
Nadaljevali smo razvoj online inventure v realnem okolju, kjer smo pripravili inventuro serijskih
publikacij.
Podpora procesom raziskovalne dejavnosti
V letu 2020 smo razvili in namestili novo spletno verzijo programske opreme Bibliografije,
V6.0, ki vključuje izpis osebnih bibliografij in bibliografij serijskih publikacij v sistemu
COBISS.net.
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 33/54
Nadaljevali smo prehod na novo tehnološko platformo pri programski opremi za vrednotenje
bibliografskih kazalcev uspešnosti po metodologiji ARRS za raziskovalce, raziskovalne
organizacije, raziskovalne skupine in projekte.
Pri povezovanju sistema COBISS z bazami citiranosti WoS in Scopus smo se lotili optimizacije
in prenove postopkov, izvedli smo prehod na storitve REST ponudnika Clarivate Analytics.
Druge aplikacije in druge razvojne naloge
Programsko opremo COBISS+ in spletne strani COBISS smo prilagodili, da so dostopnejši tudi
invalidom in skladni z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA).
Razvili smo novo verzijo spletne aplikacije Najbolj branjo gradivo, ki omogoča izpis seznamov
najpogosteje izposojenega gradiva v knjižnicah, ki sodelujejo v sistemu COBISS.SI in mreži
COBISS.net in imajo v COBISS-u avtomatizirano izposojo. Prikaz podatkov lahko omejimo z
izbiro naslednjih kriterijev: na gradivo, obdobje izposoje, leto izida, vrsto knjižnice ali
posamezno knjižnico. Najpomembnejša novost v posodobljeni aplikaciji je fasetno omejevanje
izbora po vrsti vsebine, vrsti gradiva in ciljni skupini.
Aplikativna in sistemska infrastruktura
Med odjemalcem COBISS3 in strežnikom ter večino mikroservisov smo nadomestili javanski
protokol RMI s protokolom HTTP. Strežnike Solr smo migrirali iz operacijskega sistema
Windows na Linux. V letu 2020 smo migrirali vse podatkovne baze iz Oracla na PostgreSQL
(cca. 2000 podatkovnih baz) v COBISS.SI in COBISS.net ter v vseh okoljih (razvojnem,
predprodukcijskem, produkcijskem in testnem). Interno ogrodje za razvoj aplikacij smo dopolnili
z orodjem, ki omogoča enostaven razvoj integracijskih testov.
Na sistemskem področju smo v letu 2020 namestili dodatne virtualne strežnike z operacijskim
sistemom Linux CentOS, namenjene za razvoj, testiranje, predprodukcijo in produkcijo za
COBISS, ki temelji na odprtokodnih tehnologijah, kot so PostgreSQL, SOLR, ElasticSearch,
Jenkins, Apache, NGINX, Prometheus, OwnCloud idr. Povečalo se je tudi število strežnikov
PostgreSQL zaradi selitve baz Oracle. Zaradi tega povečanja smo v veliki meri izkoristili novo
virtualno infrastrukturo in razširili primarni diskovni sistem z dodatno diskovno kapaciteto. Na
omrežni infrastrukturi smo zamenjali zastarele naprave požarnega zidu, razporejevalnika
prometa in napravo za ščitenje omrežja pred neznanimi napadi. Po predvidenem načrtu smo
izvedli tudi vsakoletno menjavo namiznih in prenosnih računalnikov.
Obvladovanje dokumentacije
Navodila in postopke, gradivo za tečaje in obrazce, priročnike COBISS in COMARC smo
oblikovno urejali in nameščali na portal Izobraževanje v skladu z vsebinskimi popravki in
dopolnitvami.
V skladu z uredbo GDPR smo urejali pogodbe o varstvu osebnih podatkov za knjižnice.
Promocije
V okviru promocije IZUM-a smo opravljali naloge in aktivnosti (program, reklamni materiali,
vabila, ankete, objave na družbenih medijih in blogu COBISS) za pripravo, organizacijo in/ali
izvedbo naslednjih dogodkov in aktivnosti:
• konferenca Informativa v Ljubljani;
Letni program dela za leto 2021 IZUM
34/54 © IZUM, 26. 2. 2021
• postavitev okolja za izobraževanje na daljavo in izvedba 10 delavnic/webinarjev Kako
uporabnikom v knjižnici približati COBISS;
• odprtje fotografske razstave na razstavišču IZUM;
• prenova in oblikovanje spletnih strani ter priprava promocijskega gradiva;
• organizacija internih izobraževanj na temo razvijanja komunikacijskih spretnosti;
• vzpostavitev in koordinacija uredništva COBISS.net;
• priprava prispevkov:
− BULGARIAN LIBRARIES AS A PART OF LIBRARY INFORMATION SYSTEM
NETWORK COBISS.NET za konferenco v Bolgariji,
− Priprava prispevka o mCOBISS za časopis Bibliotekar : časopis za teoriju i praksu
bibliotekarstva.
Vzdrževanje in operativnost servisov
Tekoče naloge pri vzdrževanju in operativnosti servisov so se nanašale na vključevanje novih
knjižnic v sistem COBISS.SI, pomoč uporabnikom ter namestitve, ažuriranje, testiranje, selitve
in optimizacijo baz podatkov. V okviru uporabniškega servisa je pomoč uporabnikom sistema
COBISS poleg pomoči po telefonu, e-pošti in v klepetu prek spleta vključevala tudi evidentiranje
uporabniških zahtevkov, testiranje programske opreme in dokumentacije, izobraževanje
uporabnikov ter uvajanje dopolnitev programske opreme. Zagotavljanju nemotenega delovanja
storitev IZUM-a je bila namenjena največja pozornost.
Posodabljali smo produkcijski portal SharePoint za vodenje dokumentacije, administracije in
izobraževanja (korespondenca z uporabniki v slovenskem, srbskem in angleškem jeziku za
COBISS.SI in COBISS.net). Izvajali smo obveščanje uporabnikov v novicah na spletnih straneh
COBISS in v družbenih medijih.
Pripravljali, urejali in vzdrževali smo portale Wordpress.
COBISS.net in mednarodna razvojna pomoč
V celoti se je v letu 2020 v COBISS.net vključilo 20 novih knjižnic, 1 knjižnica pa se je
izključila. V letu 2020 je bilo v državah članicah COBISS.net opravljenih 20 namestitev
segmenta COBISS3/Izposoja.
Namestitve
segmenta
COBISS3/Izposoja
Nove knjižnice
COBISS.AL 10 0
COBISS.BG 0 0
COBISS.BH 0 0
COBISS.CG 2 4
COBISS.MK 2 6
COBISS.SR 4 1
COBISS.RS 2 3
COBISS.KS 0 6
S K U P A J 20 20
Povzetek dveh kazalnikov po posameznih sistemih zunaj Slovenije
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 35/54
Pomembnejše prelomnice v letu 2020 v COBISS.net so bile tudi:
• V sistemu COBISS.CG:
– vključile so se 4 nove knjižnice (JU Gimnazija "Stojan Cerović" Nikšić, OJU "Muzeji
Kotor", Muzej grada Perasta, JU Srednja ekonomska škola "Mirko Vesović",
Podgorica, Narodna biblioteka 'Mirko Srzentić', Ulcinj);
– izvedli so tečaj COBISS3/Preuzimaje zapisa i fond (2 termina);
– vključena je bila aplikacija dCOBISS (digitalni repozitorij);
– vključena je bila spletna aplikacija Najbolj brano v COBISS+;
– izvedena je bila migracija baz na PostgreSQL;
– vključitev v uredniški odbor Facebook strani za COBISS.net;
– izveden je bil izpit za dovoljenje za vzajemno katalogizacijo A (1 termin).
• V sistemu COBISS.MK:
– vključilo se je 6 knjižnic (Občinska osnovna šola "Strasho Pindzur", Občinska
osnovna šola "Mirce Acev", Občinska osnovna šola "Tihomir Miloševski", Občinska
osnovna šola "Joakim Krčoovski", Občinska osnovna šola "Dimitar Pop Georgiev –
Berovski", Inštitut za nacionalno zgodovino);
– vključena je bila aplikacija dCOBISS (digitalni repozitorij);
– vključena je bila spletna aplikacija Najbolj brano v COBISS+;
– izvedena je bila migracija baz na PostgreSQL;
– vključitev v uredniški odbor Facebook strani za COBISS.net;
– izveden je bil tečaj:
o COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga (4 termini);
– izveden je bil izpit:
o dovoljenje za vzajemno katalogizacijo A (3 termini).
• V sistemu COBISS.BG:
– dopolnjen je bil program za bibliografije;
– izvedena je bila migracija baz na PostgreSQL;
– vključena je bila aplikacija dCOBISS (digitalni repozitorij);
– vključena je bila spletna aplikacija Najbolj brano v COBISS+;
– 8 uporabnikov je pridobilo dovoljenje za vzajemno katalogizacijo;
– izvedeni so bili naslednji tečaji:
o COBISS3/Nabava – monografske publikacije (1 termin),
o COBISS3/Zaloga – serijske publikacije (1 termin),
o COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga (1 termin),
o COBISS3/Katalogizacija – začetni tečaj (1 termin).
Letni program dela za leto 2021 IZUM
36/54 © IZUM, 26. 2. 2021
• V sistemu COBISS.BH:
– v knjižnici Filozofski fakultet, Sarajevo, je bila izvedena inventura gradiva s
programsko opremo COBISS3;
– vključena je bila aplikacija dCOBISS (digitalni repozitorij);
– vključenih je bilo več večjih verzij programske opreme COBISS+ (V7.10, V7.11,
V7.12);
– vključena je bila spletna aplikacija Najbolj brano v COBISS+;
– izvedena je bila migracija baz na PostgreSQL;
– vključitev v uredniški odbor Facebook strani za COBISS.net;
– v spletni aplikaciji COBISS+ je bil vključen katalog UNSA (možnost iskanja gradiva
v skupnem katalogu Univerze v Sarajevu);
– idejna zasnova vključevanja fakultet kot oddelkov v enotno Sveučilišno knjiznico,
Mostar;
– izvedeni so bili tečaji:
o COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga (1 termin),
o COBISS3/Katalogizacija – začetni tečaj (1 termin);
– izvedeni so bili izpiti:
o DVKA – dovoljenje za katalogiziranje monografskih publikacij (1 termin),
o DVKB1 – dovoljenje za vzajemno katalogizacijo sestavnih delov; DVKB2-
dovoljenje za vzajemno katalogizacijo kontinuiranih virov; DVKC – dovoljenje
za vzajemno katalogizacijo neknjižnega gradiva (1 termin).
• V sistemu COBISS.RS:
– vključene so bile 3 nove knjižnice (Ekonomski fakultet, Banja Luka, Saobraćajni
fakultet Doboj, Narodna biblioteka 'dr Ljubo Mihić' Ljubinje);
– v 2 knjižnicah je bil vključen segment COBISS3/Izposoja (FPNBL, PFBL);
– ena predavateljica je pridobila licenco za izvajanje tečaja Uporaba programske
opreme COBISS3/Zaloga – serijske publikacije;
– izvedli so naslednje tečaje:
o COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga (1 termin),
o COBISS3/Zaloga – serijske publikacije (1 termin),
o COBISS3/Katalogizacija – začetni tečaj (1 termin),
o COBISS3/Katalogizacija – nadaljevalni tečaj (1 termin);
– izvedena je bila migracija lokalnih baz podatkov na PostgreSQL;
– vključena je bila spletna aplikacija Najbolj brano v COBISS+;
– nameščena je bila nova aplikacija za hranjenje digitalnih vsebin Digitalni repozitorij
COBISS (dCOBISS);
– v lokalnih bazah podatkov COBISS.RS je bilo kreiranih pol milijona zapisov;
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 37/54
– vključitev v uredniški odbor Facebook strani za COBISS.net;
– 22 uporabnikov je pridobilo dovoljenje za vzajemno katalogizacijo.
• V sistemu COBISS.SR:
– vključila se je 1 nova knjižnica (Centar za kulturu i biblioteka, Knić);
– vključena je bila aplikacija dCOBISS (digitalni repozitorij);
– vključena je bila spletna aplikacija Najbolj brano v COBISS+;
– migracija baz na PostgreSQL;
– vključitev v uredniški odbor Facebook strani za COBISS.net;
– mCOBISS – izid enotne aplikacije za iOS;
– izvedli so tečaje:
o COBISS3/Zaloga – serijske publikacije (1 termin),
o COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga (1 termin),
o COBISS3/Katalogizacija – začetni tečaj (1 termin),
o COBISS3/Katalogizacija – nadaljevalni (1 termin),
o COBISS3/Katalogizacija – ažuriranje CONOR (1 termin).
• V sistemu COBISS.AL:
– namestitev segmenta COBISS3/Izposoja v 10 knjižnicah (BASH-Biblioteka e
Akademisë së Shkencave të Shqipërisë, BKRY-Biblioteka e Kryeministrisë, BPBE-
Biblioteka Publike Berat, BPKO-Biblioteka Publike Berat, BPRO-Biblbioteka
Publike Roskovec, UET-Universiteti Europian i Tiranës, UMT-Universiteti i
Mjekësisë, UPTFIE-Universiteti Politeknik i Tiranës, Fakulteti i Inxhinierisë
Elektrike, UTFHF-Universiteti i Tiranës, Fakulteti i Historisë dhe Filologjisë,
BPDU-Biblioteka Publike Durrës);
– izvedli so tečaj:
o Uporaba programske opreme COBISS3/Izposoja (1 termin).
• V sistemu COBISS.KS:
– v sistemu COBISS se je vključilo 6 novih knjižnic (BPGA-Biblioteka Publike
"Ibrahim Rugova", Gjakovë, BQGJ-Biblioteka e Qytetit "Fan S. Noli", Gjilan,
UPGJ-Biblioteka e UKZ, Gjilan, BQK-Biblioteka e Qytetit "Drita", Kamenicë,
BASHP-Biblioteka "Azem Shkreli", Pejë, BPKV-Biblioteka Publike Komunale,
Viti);
– izvedli smo izpit za dovoljenje A – katalogizacija monografskih publikacij (2
termina);
– objavili smo vse spletne strani za COBISS.KS.
Države jugovzhodne Evrope sprejemajo COBISS.net kot informacijsko infrastrukturo, ki jih
povezuje v skupni evropski raziskovalni, izobraževalni in kulturni prostor, vendar je za
uveljavitev COBISS-a v ciljnih državah odločilna slovenska razvojna pomoč sodelujočim
institucijam.
Letni program dela za leto 2021 IZUM
38/54 © IZUM, 26. 2. 2021
10.3 Ocena realiziranih investicij in investicijskega vzdrževanja
Za nemoteno delovanje servisov COBISS in SICRIS in prenos aplikacij na odprtokodne rešitve
smo v letu 2020 nabavili nekaj strežniške opreme. Nabavljena je bila tudi oprema za povečanje
varnosti na lokalnem omrežju IZUM. Povečane so bile kapacitete lokalnega omrežja in
kapacitete na diskovnih sistemih, zamenjali smo dotrajane osebne in prenosne računalnike, za
vzdrževanje in razvoj projekta mCOBISS smo nabavili nekaj novejših mobilnih naprav in tablic.
10.4 Ocena kadrovskega poročila
IZUM mora zagotavljati potrebne kadrovske vire za nemoteno delovanje sistemov in servisov
COBISS in SICRIS v Sloveniji ter izpolniti tudi pričakovanja uporabnikov aplikacij COBISS in
E-CRIS v drugih državah (stalno posodabljanje obstoječih rešitev in razvoj novih).
V letu 2019 je IZUM po uspešni kandidaturi in podpisu pogodbe z Evropsko komisijo (DG
CONNECT) in skupnim podjetjem EuroHPC Joint Undertaking dobil nove obveznosti
gostovanja superračunalnika na petaravni (angl. petascale). V ta namen se je kadrovska zasedba
glede na predhodno leto povečala za štiri (4) zaposlene. V istem obdobju smo priča dodatnemu
povečanju kadrovske zasedbe za dva zaposlena zaradi povečanja dejavnosti ob vključitvi
velikega števila šolskih knjižnic v sistem COBISS.
Na dan 31. 12. 2018 je imel IZUM 112 redno zaposlenih sodelavcev, na dan 31. 12. 2019 jih je
imel 114, na dan 1. 1. 2021 pa jih ima 117, s tem, da se bo v začetku leta 2021 pridružil še en
zaposleni. S tem bomo izpolnili dovoljeno kvoto 118 zaposlenih.
Na nekaterih delovnih mestih so sodelavci nenehno preobremenjeni in kljub nadurnemu delu v
okviru zakonskih omejitev nekatere naloge, ki niso na najvišji prioritetni lestvici, niso
pravočasno izvedene. Na trgu delovne sile je težko dobiti nove sodelavce z ustreznimi
kvalifikacijami. Pri tem predstavljajo veliko težavo nestimulativne plače računalniškega kadra v
javnem sektorju.
10.5 Ocena doseženih finančnih rezultatov
Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka za leto 2020:
• Prihodki za izvajanje javne službe: 12.121.358 EUR, rebalans načrta 2020 12.538.936
EUR. Indeks 97. Realizirana niso vsa prejeta sredstva iz proračuna EU iz kohezijskega
sklada. To je projekt HPC-RIVR/VEGA. Realiziran je bil v višini 5.699.555 EUR.
• Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu: 538.122 EUR, načrt 550.000 EUR. Indeks
98. Realizirani so bili vsi načrtovani prihodki na trgu.
• Odhodki za izvajanje javne službe: 12.189.245 EUR, načrt 2020 je 12.662.648 EUR.
Indeks 96. Vzrok je v manjših investicijskih izdatkih za projekt HPC-RIVR/VEGA ter
manjših izdatkih za blago in storitve.
• Odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu: 315.473 EUR, načrt 2020 je
550.000 EUR. Indeks 57. Vzrok je v manjših izdatkih za blago in storitve.
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 39/54
11 Finančni del
IZUM pridobiva sredstva za izvajanje svoje dejavnosti na podlagi letnega programa dela, ki
vključuje dejavnost javne službe in dejavnost za trg.
11.1 Financiranje javne službe
Pretežni del dejavnosti IZUM-a predstavlja javno službo, ki se financira iz javnih sredstev, bodisi
neposredno iz državnega proračuna (prek MIZŠ in ARRS) ali posredno prek organizacij, ki
IZUM-u plačujejo pogodbeno dogovorjene storitve in za to praviloma uporabljajo sredstva, ki jih
prejemajo iz državnega ali občinskega proračuna.
• Po metodologiji financiranja javne službe so pokriti stroški razvoja in delovanja sistemov
ter servisov COBISS in SICRIS. Iz tega naslova se pokrivajo tudi stroški nabave in
vzdrževanja opreme za potrebe vseh osrednjih servisov ter stroški nabave strežnikov za
COBISS, na katerih so nameščene lokalne baze podatkov knjižnic. Po posebnih pogodbah
se pokrivajo še stroški nabave tujih baz podatkov in dostopa do tujih informacijskih
servisov.
• Iz pogodb o polnopravnem članstvu v sistemu COBISS izhaja obveznost knjižnic, da
pokrivajo del stroškov storitev IZUM-a s plačilom članarine za sodelovanje v sistemu
COBISS.SI. Metodologija izračuna višine članarine je podana v nadaljevanju. Članarino
za polnopravno članstvo dejansko plačujejo IZUM-u le knjižnice visokošolskih zasebnih
zavodov in specialne knjižnice gospodarskih družb. Za vse druge knjižnice sredstva za
pokrivanje navedene članarine zagotavlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
neposredno IZUM-u (na podlagi rednega programskega financiranja).
Letna članarina za polnopravno članstvo v sistemu COBISS.SI predstavlja nadomestilo
IZUM-u za:
− zagotavljanje operativnosti strežnikov v sistemu COBISS.SI in s tem za dostop do
vzajemne baze COBIB.SI in lokalnega kataloga knjižnice,
− vzdrževanje programske opreme COBISS,
− uporabo centralnih baz podatkov (COBIB.SI, CONOR.SI, COLIB.SI …) v sistemu
COBISS.SI,
− sprotne spremembe in dopolnitve dokumentacije (e-priročnikov),
− osnovno pomoč po telefonu, elektronski pošti ali prek referenčnega servisa Vprašaj
knjižničarja.
11.2 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu
Manjši del dejavnosti IZUM-a predstavlja tržno dejavnost, ki vključuje storitve po posebnem
naročilu ter prodajo licenc za uporabo in vzdrževanje programske opreme COBISS.
Storitve po posebnem naročilu zajemajo:
Letni program dela za leto 2021 IZUM
40/54 © IZUM, 26. 2. 2021
• projekt COBISS.net, ki je bil v preteklosti sofinanciran iz posebnih namenskih virov
(MIZŠ (od 2005 do 2010), ARRS (od 2006 do 2013), MORS (2006 in 2007), MZZ
(2011)); od leta 2014 dalje pokriva vse stroške izključno IZUM s prihodki iz naslova tržne
dejavnosti;
• prilagajanje obstoječe programske opreme nestandardnim lokalnim potrebam (rešitve, ki
niso tipske);
• konverzije in popravke lokalnih baz podatkov (prenos zapisov iz drugih sistemov,
konverzije ob reorganizaciji knjižnice ali popravljanje napak, za katere je odgovorna
knjižnica, programsko ažuriranje podatkov o študentih in dijakih, inventure in drugo);
• posebne nestandardne statistične obdelave in izpise;
• izobraževanje;
• obiske po naročilu knjižnice (za potrebe inventure, tehnični posegi …);
• obiske knjižnice za analizo in posnetek stanja ter pripravo za vključitev v sistem;
• storitve računalniškega inženiringa (projektiranje računalniških omrežij, vzdrževanje
periferne opreme v knjižnicah …);
• paketni vpis zapisov;
• izposojo specializirane opreme;
• najem učilnic, sejnih sob in dvoran;
• najem parkirnih mest;
• druge storitve.
Knjižnice iz tujine plačujejo licence za uporabo in vzdrževanje programske opreme COBISS ter
morebitno uporabo računalniških kapacitet IZUM (hosting) na podlagi sklenjenih pogodb.
11.3 Cene storitev in proizvodov
Letna članarina za polnopravno članstvo se izračuna tako, da se vrednost točke, ki predstavlja
povprečno vrednost storitev na uporabnika programske opreme COBISS, pomnoži s ponderjem,
ki ustreza maksimalnemu številu hkratnih uporabnikov programske opreme COBISS v
posamezni knjižnici (brez uporabnikov COBISS+). Najnižji ponder je praviloma 2.
Vrednost točke za knjižnice gospodarskih družb znaša 600,00 EUR, najnižji ponder je 2.
Minimalna letna članarina je 1.200,00 EUR.
Vrednost točke za knjižnice zasebnih izvajalcev neformalnega izobraževanja znaša 250,00 EUR,
najnižji ponder je 2. Minimalna letna članarina je 500,00 EUR.
Vrednost točke za zasebne šolske knjižnice znaša 250,00 EUR, najnižji ponder je 1. Minimalna
letna članarina je 250,00 EUR.
Prihodek iz naslova letnih članarin evidentiramo kot prihodke za izvajanje javne službe.
Cene storitev po posebnem naročilu:
• cena norma ure za strokovno pomoč, programerske in servisne storitve: 32,00 EUR,
• cena norma ure za projektantske in svetovalne storitve: 40,00 EUR,
• cena izobraževanja (tečaj v IZUM-u) na dan: 70,00 EUR,
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 41/54
• cena izobraževanja (tečaj zunaj IZUM-a) na dan za skupino tečajnikov (dva inštruktorja):
800,00 EUR,
• cena preizkusa znanja za izdajo dovoljenja za vzajemno katalogizacijo: 21,00 EUR,
• cena režijske ure (čas potovanja na lokacijo): 15,00 EUR,
• dnevni najem ročnega terminala za inventuro (črtna koda): 25,00 EUR,
• dnevni najem ročnega terminala za inventuro (RFID): 33,00 EUR.
Za vse storitve na terenu se zaračunavajo tudi potni stroški.
Vse prihodke iz naslova storitev po posebnem naročilu evidentiramo kot prihodke na trgu.
Ob vključitvi v sistem mora knjižnica IZUM-u poravnati stroške obiska v knjižnici (delo in potni
stroški), tečaj COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga pa je za eno osebo brezplačen.
Licence za programsko opremo COBISS (za knjižnice zunaj Slovenije):
• za namestitev in implementacijo programske opreme pri posamezni knjižnici:
1.000,00 EUR,
• za uporabo in vzdrževanje programske opreme COBISS in uporabniških priročnikov:
25,00 EUR na mesec po hkratnem uporabniku.
V navedenih cenah davek na dodano vrednost ni vključen.
Vse prihodke iz naslova licenc za programsko opremo COBISS za knjižnice zunaj Slovenije
evidentiramo kot prihodke na trgu.
Cenik najema dvoran, učilnic, parkirnih mest v garaži IZUM in kolokacij v računskem centru je
naveden na spletnih straneh IZUM-a; vse te prihodke evidentiramo kot prihodke na trgu.
Celotni cenik storitev in proizvodov potrjuje Upravni odbor IZUM kot ločeni in samostojni
dokument.
Letni program dela za leto 2021 IZUM
42/54 © IZUM, 26. 2. 2021
11.4 Finančni načrt – tabele
Struktura virov v EUR (obračunsko načelo)
NAČRT 2021 LETO 2020 LETO 2019 Ind.NAČRT
2021 LETO 2020
LETO
2019Ind.
1 2 3 4 5 6 7 8 9
ARRS/MIZŠ 7.140.000 6.128.080 5.965.130 117
- program dejavnosti MIZŠ 5.890.000 4.867.000 4.715.130 121
- tuje baze podatkov in servisi ARRS 1.250.000 1.250.000 1.250.000 100
- COVID-19* 11.080
Članarine članov COBISS 20.000 18.950 20.930 106
Projekti 215.527 176.565 10.962 122
COBISS.Net 0
Merjenje uporabniške izkušnje ARRS 3.779 10.962 0
Projekt HPC RIVR (plače in stroški)* 215.527 172.786 0
Storitve po naročilu in drugi viri 0 0 0 0 550.000 555.125 563.017 99
- doma 100.000 105.027 137.107 95
- tujina 450.000 450.098 425.910 100
Skupaj 7.375.527 6.323.595 5.997.022 117 550.000 555.125 563.017 99
*Opomba:
1) Dodatki po 71. členu ZIUZEOP-COVID-19
2) Navedeni zneski niso vrednosti, ki jih je mogoče neposredno pripisati osnovnim sredstvom ter usposobitvi za nameravano uporabo (SRS 1.10).
Ker ne povečujejo vrednosti sredstev v upravljanju so izkazani v tekočem obračunskem obdobju kot prihodki in stroški.
Podatki ne vsebujejo odloženih prihodkov in izrednih prihodkov.
Investicije NAČT 2021LETO 2020
LETO 2019 Ind.
NAČRT
2021LETO 2020
LETO 2019 Ind.
Investicije MIZŠ 296.988 276.988 296.988 107
Trg amortizacija 65.400 65.399 76.823 100
Projekt EU HPC-RIVR 8.269.561 5.625.107 1.710.984 147
Skupaj javni del in trg 8.631.949 5.967.494
NAČT 2021 LETO 2020
SKUPAJ JD IN TRG viri 7.925.527 6.878.720
ODSTOTEK TRG viri 6,94 8,07
Javna sredstva Trg
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 43/54
(v eurih, brez centov)
ČLENITEV
PODS. NAZIV PODSKUPINE KONTOV ODMIK INDEKS
KONTOV NAČRT 2021 LETO 2020 LETO 2019 NAČRT/ 2020NAČRT/
2020
1 2 3 4 5 5 7 8
A) PRIHODKI OD POSLOVANJA
(861+862-863+864)860 7.925.527 7.016.851 6.804.587 908.676 113
760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 861 7.907.527 6.998.805 6.783.903 908.722 113
POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE862 0
ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE863 0
761 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 864 18.000 18.046 20.684 -46 100
762 B) FINANČNI PRIHODKI 865 0 0
763 C) DRUGI PRIHODKI 866 48 281 -48
Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
(868+869)867 0 411 18.140 -411
del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 868 337 0
del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 869 411 17.803 -411
D) CELOTNI PRIHODKI
(860+865+866+867)870 7.925.527 7.017.310 6.823.008 908.217 113
E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
(872+873+874)871 3.187.799 2.434.302 2.435.813 753.497 131
del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 872 10.000 9.568 10.189 432 105
460 STROŠKI MATERIALA 873 2.377.000 1.716.081 1.661.974 660.919 139
461 STROŠKI STORITEV 874 800.799 708.653 763.650 92.146 113
F) STROŠKI DELA
(876+877+878)875 4.648.028 4.449.702 4.125.282 198.326 104
del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 876 3.738.000 3.592.312 3.348.623 145.688 104
del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 877 587.500 555.003 525.042 32.497 106
del 464 DRUGI STROŠKI DELA 878 322.528 302.387 251.617 20.141 107
462 G) AMORTIZACIJA 879 65.400 65.399 76.823 1 100
463 H) REZERVACIJE 880 0 0
del 465 J) DRUGI STROŠKI 881 17.000 17.793 12.631 -793 96
467 K) FINANČNI ODHODKI 882 500 536 16 -36 93
468 L) DRUGI ODHODKI 883 1.600 1.591 2.881 9 101
M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
(885+886)884 4.000 4.466 21.010 -466 90
del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 885
del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 886 4.000 4.466 21.010 -466 90
N) CELOTNI ODHODKI
(871+875+879+880+881+882+883+884)887 7.924.327 6.973.789 6.674.456 950.538 114
O) PRESEŽEK PRIHODKOV
(870-887)888 1.200 43.521 148.552 -42.321 3
P) PRESEŽEK ODHODKOV
(887-870)889 0 0 0 0
del 80 Davek od dohodka pravnih oseb 890 1.200 771 1.959 429 156
del 80Presežek prihodkov obračunskega obdobja z
upoštevanjem davka od dohodka (888-890)891 0 42.750 146.593 -42.750 0
del 80
Presežek odhodkov obračunskega obdobja z
upoštevanjem davka od dohodka (889+890) oz. (890-
888)
892
Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju odhodkov
obračunskega obdobja893
Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v
obračunskem obdobju (celo število)894 118 116 111 2 102
Število mesecev poslovanja 895 12 12 12 12 100
FINANČNI NAČRT 2021
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV- DOLOČENIH UPORABNIKOV
Oznaka
za AOP
ZNESEK
Letni program dela za leto 2021 IZUM
44/54 © IZUM, 26. 2. 2021
(v eurih, brez centov)
NAZIV PODSKUPINE KONTOV
Prihodki in
odhodki za
izvajanje
javne službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
Prihodki in
odhodki za
izvajanje
javne službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
Prihodki in
odhodki za
izvajanje
javne službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
Prihodki in
odhodki za
izvajanje
javne službe
Prihodki
in odhodki
od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
Prihodki
in
odhodki
za
izvajanje
javne
službe
Prihodki
in
odhodki
od
prodaje
blaga in
storitev
na trgu
1 2 3 4 5 6 7 6 7 10 11 12 13
A) PRIHODKI OD POSLOVANJA
(661+662-663+664)660 7.375.527 550.000 6.461.726 555.125 6.241.570 563.017 913.801 -5.125 114 99
760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 661 7.375.527 532.000 6.461.726 537.079 6.241.570 542.333 913.801 -5.079 114 99
POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE662 0 0
ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE663 0 0
761 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 664 18.000 18.046 20.684 0 -46 100
762 B) FINANČNI PRIHODKI 665 0 0
763 C) DRUGI PRIHODKI 666 0 0 48 281 -48 0 0
Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
(668+669)667 0 0 411 0 18.140 0 -411 0 0
del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 668 0 0 337 0 0
del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 669 411 17.803 -411 0
D) CELOTNI PRIHODKI
(660+665+666+667)670 7.375.527 550.000 6.462.185 555.125 6.259.991 563.017 913.342 -5.125 114 99
E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
(672+673+674)671 2.940.799 247.000 2.169.384 264.918 2.260.964 174.849 771.415 -17.918 136 93
del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 672 10.000 9.568 10.189 0 432 105
460 STROŠKI MATERIALA 673 2.240.000 137.000 1.556.900 159.181 1.642.690 19.284 683.100 -22.181 144 86
461 STROŠKI STORITEV 674 700.799 100.000 612.484 96.169 618.274 145.376 88.315 3.831 114 104
F) STROŠKI DELA
(676+677+678)675 4.418.028 230.000 4.255.898 193.804 3.908.806 216.476 162.130 36.196 104 119
del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 676 3.570.000 168.000 3.458.231 134.081 3.189.594 159.029 111.769 33.919 103 125
del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 677 565.000 22.500 536.423 18.580 502.340 22.702 28.577 3.920 105 121
del 464 DRUGI STROŠKI DELA 678 283.028 39.500 261.244 41.143 216.872 34.745 21.784 -1.643 108 96
NAZIV PODSKUPINE KONTOV
Prihodki in
odhodki za
izvajanje
javne službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
Prihodki in
odhodki za
izvajanje
javne službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
Prihodki in
odhodki za
izvajanje
javne službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
Prihodki in
odhodki za
izvajanje
javne službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
Prihodki
in
odhodki
za
izvajanje
javne
službe
Prihodki
in
odhodki
od
prodaje
blaga in
storitev
na trgu
1 2 3 4 5 6 7 6 7 10 11 12 13
462 G) AMORTIZACIJA 679 0 65.400 65.399 76.823 0 1 100
463 H) REZERVACIJE 680 0 0
del 465 J) DRUGI STROŠKI 681 15.700 1.300 16.385 1.408 11.588 1.043 -685 -108 96 92
467 K) FINANČNI ODHODKI 682 500 536 16 0 -36
468 L) DRUGI ODHODKI 683 1.000 600 1.591 2.881 1.000 -991 38
M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
(685+686)684 0 4.000 0 4.466 0 21.010 0 -466 0 90
del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 685 0 0
del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 686 4.000 4.466 21.010 0 -466 90
N) CELOTNI ODHODKI
(671+675+679+680+681+682+683+684)687 7.375.527 548.800 6.441.667 532.122 6.181.358 493.098 933.860 16.678 114 103
O) PRESEŽEK PRIHODKOV
(670-687)688 0 1.200 20.518 23.003 78.633 69.919 -20.518 -21.803 0 5
P) PRESEŽEK ODHODKOV
(687-670)689 0 0 0 0 0 0 0
del 80 Davek od dohodka pravnih oseb 690 1.200 771 1.959 0 429 156
del 80Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem
davka od dohodka (688-690)691
0 0 20.518 22.232 78.633 67.960 -20.518 -22.232 0 0
del 81Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem
davka od dohodka (689+690) oz. (690-688)692
0
Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju
odhodkov obračunskega obdobja693 0 0 0 0
NAČRT/2020 NAČRT/2020
FINANČNI NAČRT 2021
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI
ODMIK INDEKS
ZNESEK
NAČRT 2021
ZNESEK
LETO 2020
ČLENITEV
PODSKUPIN
KONTOV
Oznaka za
AOP
ZNESEK ZNESEK
NAČRT 2021 LETO 2020
ZNESEK
LETO 2019
INDEKS
NAČRT/2020
ČLENITEV
PODSKUPIN
KONTOV
Oznaka za
AOP
ODMIK
NAČRT/2020
ZNESEK
LETO 2019
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 45/54
(v eurih, brez centov)
NAZIV KONTA
NAČRT 2021 LETO 2020 LETO 2019 NAČRT/2020NAČRT/
2020
1 2 3 4 5 5 7 8
I. SKUPAJ PRIHODKI
(402+431)401
16.492.076 12.659.480 8.583.032 3.832.596 130
1. PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(403+420)402
15.942.076 12.121.358 8.045.523 3.820.718 132
A. Prihodki iz sredstev javnih financ
(404+407+410+413+418+419)403
7.436.988 6.402.675 6.273.030 1.034.313 116
a. Prejeta sredstva iz državnega proračuna
(405+406)404
6.186.988 5.148.236 5.012.118 1.038.752 120
del 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo 4055.890.000 4.871.248 4.715.130 1.018.752 121
del 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije 406296.988 276.988 296.988 20.000 107
b. Prejeta sredstva iz občinskih proračunov
(408+409)407
del 7401 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za tekočo porabo 408
del 7401 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za investicije 409
c. Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja
(411+412)410
del 7402 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za tekočo porabo411
del 7402 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za investicije 412
d. Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij
(414+415+416+417)413
1.250.000 1.254.439 1.260.912 -4.439 100
del 7403 Prejeta sredstva iz javnih skladov za tekočo porabo 414
del 7403 Prejeta sredstva iz javnih skladov za investicije 415
del 7404 Prejeta sredstva iz javnih agencij za tekočo porabo 416 1.250.000 1.254.439 1.260.912 -4.439 100
del 7404 Prejeta sredstva iz javnih agencij za investicije 417
del 740 e. Prejeta sredstva iz proračunov iz naslova tujih donacij 418
741f. Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev
proračuna Evropske unije 419
B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe
(422+423+487+424+425+426+427+428+488+489+490+429+43
0)
4208.505.088 5.718.683 1.772.493 2.786.405 253
del 7102 Prejete obresti 422
del 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov
prihodkov nad odhodki423
del 7103 Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja 487
del 7141 Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe 424 20.000 19.128 61.509 872 105
72 Kapitalski prihodki 425
730 Prejete donacije iz domačih virov 426
731 Prejete donacije iz tujine 427
732 Donacije za odpravo posledic naravnih nesreč 428
782 Prejeta sredstva iz proračuna EU iz strukturnih skladov 488
783 Prejeta sredstva iz proračuna EU iz kohezijskega sklada 489 8.485.088 5.699.555 1.710.984 2.785.533 149
784Prejeta sredstva iz proračuna EU za izvajanje centraliziranih in
drugih programov EU490
786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije 429
787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in drugih držav 430
2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU
(432+433)431
550.000 538.122 537.509 11.878 102
del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 432 550.000 538.122 537.509 11.878 102
del 7102 Prejete obresti 433
II. SKUPAJ ODHODKI
(438+481)437
16.604.072 12.504.718 8.498.729 4.099.354 133
INDEKS
FINANČNI NAČRT 2021
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA
ČLENITEV
KONTOV
Ozna
ka za
AOP
ODMIKZNESEK
Letni program dela za leto 2021 IZUM
46/54 © IZUM, 26. 2. 2021
NAZIV KONTA
NAČRT 2021 LETO 2020 LETO 2019 NAČRT/2020NAČRT/
2020
1 2 3 4 5 6 7 8
1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(439+447+453+464+465+466+468+469+470)438
16.054.072 12.189.245 8.090.446 3.864.827 132
A. Plače in drugi izdatki zaposlenim
(440+441+442+443+444+445+446)439
3.817.628 3.623.126 3.342.582 194.502 105
del 4000 Plače in dodatki 440 3.330.628 3.228.496 2.972.233 102.132 103
del 4001 Regres za letni dopust 441 120.000 107.015 96.818 12.985 112
del 4002 Povračila in nadomestila 442 152.000 151.400 162.531 600 100
del 4003 Sredstva za delovno uspešnost 443 69.000 11.289 12.450 57.711 611
del 4004 Sredstva za nadurno delo 444 66.000 65.968 88.489 32 100
del 4005 Plače za delo nerezidentov po pogodbi 445 0
del 4009 Drugi izdatki zaposlenim 446 80.000 58.958 10.061 21.042 136
B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost
(448+449+450+451+452)447
600.400 577.104 543.025 23.296 104
del 4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 448 300.000 288.538 274.387 11.462 104
del 4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 449 245.000 236.604 219.743 8.396 104
del 4012 Prispevek za zaposlovanje 450 2.100 1.993 1.859 107 105
del 4013 Prispevek za starševsko varstvo 451 3.300 3.198 3.099 102 103
del 4015Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na
podlagi ZKDPZJU452
50.000 46.771 43.937 3.229 107
C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe
(454+455+456+457+458+459+460+461+462+463)453
2.957.499 1.984.962 2.205.580 972.537 149
del 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 454 170.000 163.574 170.163 6.426 104
del 4021 Posebni material in storitve 455 27.000 24.626 16.076 2.374 110
del 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 456 966.568 148.464 137.840 818.104 651
del 4023 Prevozni stroški in storitve 457 10.000 7.174 20.725 2.826 139
del 4024 Izdatki za službena potovanja 458 8.000 5.864 34.316 2.136 136
del 4025 Tekoče vzdrževanje 459 400.000 435.246 345.059 -35.246 92
del 4026 Poslovne najemnine in zakupnine 460 1.250.000 1.139.534 1.383.970 110.466 110
del 4027 Kazni in odškodnine 461
del 4028 Davek na izplačane plače 462
del 4029 Drugi operativni odhodki 463 125.931 60.480 97.431 65.451 208
403 D. Plačila domačih obresti 464
404 E. Plačila tujih obresti 465
410 F. Subvencije 466
411 G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom 467
412 H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 468
413 I. Drugi tekoči domači transferji 469
J. Investicijski odhodki
(471+472+473+474+475+476+477+ 478+479+480)470
8.678.545 6.004.053 1.999.259 2.674.492 145
4200 Nakup zgradb in prostorov 471
4201 Nakup prevoznih sredstev 472 24.388 0
4202 Nakup opreme 473 8.631.949 6.003.637 1.974.871 2.628.312 144
4203 Nakup drugih osnovnih sredstev 474
4204 Novogradnja, rekonstrukcija in adaptacije 475 0
4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 476 46.596 416
4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 477
4207 Nakup nematerialnega premoženja 478
4208Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija,
nadzor, investicijski inženiring479
4209 Nakup blagovnih rezerv in intervencijskih zalog 480
ČLENITEV
KONTOV
Ozna
ka za
AOP
ZNESEK ODMIK INDEKS
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 47/54
NAZIV KONTA
NAČRT 2021 LETO 2020 LETO 2019 NAČRT/2020NAČRT/
2020
1 2 3 4 5 5 7 8
2. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA
TRGU
(482+483+484)
481
550.000 315.473 408.283 234.527 174
del 400A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje
blaga in storitev na trgu482
207.500 207.521 214.347 -21 100
del 401B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova
prodaje blaga in storitev na trgu483
22.500 23.856 26.127 -1.356 94
del 402 C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu484 320.000 84.096 167.809 235.904 381
III/1 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
(401-437)485
154.762 84.303
III/2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI
(437-401)486
111.996
INDEKSČLENITEV
KONTOV
Ozna
ka za
AOP
ODMIKZNESEK
Letni program dela za leto 2021 IZUM
48/54 © IZUM, 26. 2. 2021
(v eurih, brez centov)
NAZIV KONTA
NAČRT 2021 LETO 2020
1 2 3 4 5
750IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL
(501+502+503+504+505+506 +507+508+509+510+511)500 0 0
7500 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov 501 0 0
7501 Prejeta vračila danih posojil od javnih skladov 502 0 0
7502 Prejeta vračila danih posojil od javnih podjetij in družb, ki so v lasti države ali občin 503 0 0
7503 Prejeta vračila danih posojil od finančnih institucij 504 0 0
7504 Prejeta vračila danih posojil od privatnih podjetij 505 0 0
7505 Prejeta vračila danih posojil od občin 506 0 0
7506 Prejeta vračila danih posojil-iz tujine 507 0 0
7507 Prejeta vračila danih posojil-državnemu proračunu 508 0 0
7508 Prejeta vračila danih posojil od javnih agencij 509 0 0
7509 Prejeta vračila plačanih poroštev 510 0 0
751 Prodaja kapitalskih deležev 511 0 0
440V. DANA POSOJILA
(513+514+515+516 +517 +518+519+520+521+522+523)512 0 0
4400 Dana posojila posameznikom in zasebnikom 513 0 0
4401 Dana posojila javnim skladom 514 0 0
4402 Dana posojila javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin 515 0 0
4403 Dana posojila finančnim institucijam 516 0 0
4404 Dana posojila privatnim podjetjem 517 0 0
4405 Dana posojila občinam 518 0 0
4406 Dana posojila v tujino 519 0 0
4407 Dana posojila državnemu proračunu 520 0 0
4408 Dana posojila javnim agencijam 521 0 0
4409 Plačila zapadlih poroštev 522 0 0
441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 523 0 0
VI/1 PREJETA MINUS DANA POSOJILA
(500-512)524 0 0
VI/2 DANA MINUS PREJETA POSOJILA
(512-500)525 0 0
IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB DOLOČENIH UPORABNIKOV
FINANČNI NAČRT 2021
Oznaka
za AOP
ZNESEK
ČLENITEV
KONTOV
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 49/54
(v eurih, brez centov)
NAZIV KONTA
NAČRT 2021 LETO 2020
50VII. ZADOLŽEVANJE
(551+559)550 0 0
500Domače zadolževanje
(552+553+554+555+556+557+558)551 0 0
5001 Najeti krediti pri poslovnih bankah 552
5002 Najeti krediti pri drugih finančnih institucijah 553 0 0
del 5003 Najeti krediti pri državnem proračunu 554 0 0
del 5003 Najeti krediti pri proračunih lokalnih skupnosti 555 0 0
del 5003 Najeti krediti pri skladih socialnega zavarovanja 556 0 0
del 5003 Najeti krediti pri drugih javnih skladih 557 0 0
del 5003 Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih 558 0 0
501 Zadolževanje v tujini 559 0 0
55VIII. ODPLAČILA DOLGA
(561+569)560 0 0
550Odplačila domačega dolga
(562+563+564+565+566+567+568)561 0 0
5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 562
5502 Odplačila kreditov drugim finančnim institucijam 563 0 0
del 5503 Odplačila kreditov državnemu proračunu 564 0 0
del 5503 Odplačila kreditov proračunom lokalnih skupnosti 565 0 0
del 5503 Odplačila kreditov skladom socialnega zavarovanja 566 0 0
del 5503 Odplačila kreditov drugim javnim skladom 567 0 0
del 5503 Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem 568 0 0
551 Odplačila dolga v tujino 569 0 0
IX/1 NETO ZADOLŽEVANJE
(550-560)570 0 0
IX/2 NETO ODPLAČILO DOLGA
(560-550)571 0 0
X/1 POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH
(485+524+570)-(486+525+571)572 0 154.762
X/2 ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH
(486+525+571)-(485+524+570)573 111.996
ZNESEK
IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV
FINANČNI NAČRT 2021
ČLENITEV
KONTOV
Oznaka za
AOP
Letni program dela za leto 2021 IZUM
50/54 © IZUM, 26. 2. 2021
Obrazložitev finančnega načrta 2021
Načrt izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov za leto 2021
• Prihodki od prodaje proizvodov in storitev: Indeks načrtovane rasti v letu 2021 glede na
leto 2020 je 113. Povečanje je zaradi dodatnih sredstev MIZŠ za knjižnice, COBISS.net in
za pokritje stroškov elektrike za HPC RIVR/VEGA.
• Seznam načrtovanih prihodkov v letu 2021 po namenih:
VIRI FINANČNI NAČRT 2021
(obračunsko načelo) PLAČE STROŠKI SKUPAJ INVESTICIJE SKUPAJ
MIZŠ 4.350.000 1.540.000 5.890.000 296.988 6.186.988
SKUPAJ MIZŠ 4.350.000 1.540.000 5.890.000 296.988 6.186.988
ARRS BAZE 1.250.000 1.250.000 1.250.000
DRUGI PRIHODKI-
ČLANARINE 20.000 20.000 20.000
EU PROJEKT HPC-RIVR 68.028 147.499 215.527 8.269.561 8.485.088
0
0
JAVNI DEL 4.418.028 2.957.499 7.375.527 8.566.549 15.942.076
TRG 230.000 320.000 550.000 550.000
SKUPAJ 4.648.028 3.277.499 7.925.527 8.566.549 16.492.076
Večino prihodkov na tržnem delu ustvarimo na tujem trgu na osnovi pogodb z NCC centri
posameznih držav s prodajo storitev COBISS in ECRIS.XX. Ostali prihodki so iz naslova
najemnin za poslovne prostore, sistemskih in komunikacijskih kapacitet, parkirna mesta in
organizacije raznih seminarjev in izobraževanj.
• Prihodki od prodaje blaga in materiala: Indeks načrtovane rasti glede na prihodke v letu
2020 je 100. Ne načrtujemo povečanja rasti prodaje blaga in materiala na trgu.
• Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala: Indeks načrtovane rasti glede na stroške v
letu 2020 je 105. Ne načrtujemo večjih sprememb pri dobaviteljih za blago in material na
tržnem delu.
• Stroški materiala: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je 139. Večina stroškov
predstavljajo stroški za znanstvene baze podatkov in servise ter povečanje stroškov
električne energije za HPC RIVR/VEGA.
• Stroški storitev: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je 113. Vzrok za povečanje so
dodatni stroški za knjižnice in COBISS.net.
• Stroški dela: Skupni indeks načrtovane rasti plač in prispevkov glede na leto 2020 je 104.
Vzrok za načrtovano povečanje je sprememba zakonodaje (redna delovna uspešnost) in
dodatni viri za plače zaradi projekta HPC-RIVR/VEGA.
• Drugi stroški dela: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je 107. Vzrok je v
spremembah zakonodaje. Načrtujemo več odpravnin zaradi upokojitve zaposlenih.
• Amortizacija: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je 100.
• Drugi stroški: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je 96. To so v večini razne
članarine in nadomestilo stavbnega zemljišča.
• Ostali prevrednotovalni odhodki: Indeks 90. To so v večini odpisi terjatev do kupcev v
tujini.
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 51/54
• Davek od dohodka pravnih oseb: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je 156. Ne
pričakujemo večjih sprememb pri obračunu davka. Nimamo več olajšav iz naslova
zaposlenih invalidov.
Načrt izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti za leto
2021
• Pri razmejevanju prihodkov in odhodkov na dejavnost javne službe ter na dejavnost
prodaje blaga in storitev na trgu smo skladno s 23. členom Pravilnika o sestavljanju letnih
poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava kot sodilo
uporabili razmerje med prihodki, doseženimi pri opravljanju posamezne dejavnosti (gl.
tabelo).
• S tem deležem smo razmejili vse posredne stroške, ki se po svoji naravi nanašajo na
opravljanje javne in tržne dejavnosti. Vse neposredne stroške za katere smo ugotovili, da se
v celoti nanašajo na javno službo ali trg ali projekt HPC-RIVR/VEGA smo v celoti knjižili
na ustrezno dejavnost.
Naziv Konto
Javna
služba Trg
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev 760000 x
Prihodki od članarin 760001 x
Prihodki od najemnin za poslovne prostore 760002 x
Prihodki od najemnin za stanovanja 760003 x
Druge kotizacije in tečaji 760005 x
Prihodki od kotizacij za seminarje,posvetovanja 760006 x
Prihodki od najemnin za parkirišča v garažni hiši
SM 1040 760010 x
Prihodki od prodaje storitev na tujem trgu 760200 x
Prejeta sredstva iz naslova tekočih obv. države
ARRS 760300 x
Prejeta sredstva MIZŠ za tekočo dejavnost 760302 x
Prejeta sredstva MIZŠ za tekoče plače 760303 x
Druga prejeta sredstva iz drž.prorač.- odloženi
prihodki 760324 x
Prihodki od prodaje blaga in materiala 761000 x
Prihodki od prodaje blaga in materiala - rač.
oprema 761101 x
Prihodki izredni 763001 x
Prejete kazni in odškodnine 763002 x
Drugi izredni prihodki 763009 x
Odpisi obveznosti iz preteklih let 764001 x
Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 764005 x
Drugi prevrednotovalni poslovni prihodki 764009 x
• Prihodki od prodaje proizvodov in storitev: Indeks načrtovane rasti glede na prihodke v
letu 2020 javni del 114, trg 99. Na javnem delu načrtujemo povečanje prihodkov iz naslova
projekta HPC-RIVR/VEGA, dodatnih sredstev za knjižnice in COBISS.net. Na trgu ne
načrtujemo povečanja prihodkov.
• Prihodki od prodaje blaga in materiala na trgu: Indeks 100. Ne načrtujemo povečanja
prihodkov.
• Stroški blaga materiala in storitev: Skupni indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je na
javnem delu 136, na trgu 93.
Letni program dela za leto 2021 IZUM
52/54 © IZUM, 26. 2. 2021
• Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala: Indeks 105. Ne načrtujemo večjih
sprememb pri dobaviteljih za blago.
• Stroški materiala: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je na javnem delu 144 in 86
trg. Ne načrtujemo večjih sprememb cen pri dobaviteljih za material na javnem delu.
Večino stroškov predstavljajo stroški za znanstvene baze podatkov in servise ter stroški za
projekt HPC-RIVR (elektrika).
• Stroški storitev: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je 114 javni del in 104 trg.
Vzrok za povečanje so dodatni stroški za knjižnice in stroški za COBISS.net. Načrtovano
povečanje na trgu je zaradi stroškov vzdrževanja garažne hiše ter stroškov organizacije
večjega števila seminarjev, ker s stroški reprezentance vedno bremenimo trg.
• Stroški dela: Skupni indeks načrtovane rasti glede na stroške v letu 2020 je na javnem delu
104, na trgu 119. Vzrok so spremembe v zakonodaji (redna delovna uspešnost) ter dodatna
sredstva za plače iz naslova projekta. Na trgu predvidevamo izplačilo delovne uspešnosti iz
naslova prodaje blaga in storitev na trgu v enakem obsegu kot v predhodnem letu,
zmanjšano za preveč plačano akontacijo za leto 2020.
• Drugi stroški dela: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je na javnem delu 108, trg
96. Vzrok je v povečanju števila zaposlenih in spremembah zakonodaje ter odpravnin
zaradi upokojevanja zaposlenih.
• Amortizacija: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je 100 na tržnem delu. Načrtovana
amortizacija na tržnem delu je 65.400 EUR, na javnem delu 1.100.000 EUR, kar bremeni
vir.
• Obračun amortizacije poteka v skladu s 4. členom Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa
neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev. Osnovna sredstva se redno odpisujejo
posamično, z uporabo enakomernega časovnega amortiziranja, ki se mora dosledno
uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. V letu 2021 niso načrtovana
odstopanja pri načinu obračuna amortizacije in pri amortizacijskih stopnjah. Obračun je
enak na tržnem in javnem delu.
• Davek od dohodka pravnih oseb: Indeks načrtovane rasti na trgu glede na leto 2020 je 156.
ZDDPO-2 in z njim povezani predpisi v letu 2021 ne predpisujejo bistvenih sprememb.
Nimamo več olajšav iz naslova zaposlenih invalidov.
IZUM Letni program dela za leto 2021
© IZUM, 26. 2. 2021 53/54
Načrt prihodkov in odhodkov za leto 2021 po načelu denarnega toka
• Prihodki za izvajanje javne službe: Indeks načrtovane rasti v letu 2021 glede na prihodke v
letu 2020 je 132, ker v letu 2021 načrtujemo dodatna sredstva: MIZŠ za redno dejavnost ter
sredstva EU iz projekta HPC-RIVR/VEGA.
VIRI FINANČNI NAČRT 2021
(denarni tok) PLAČE STROŠKI SKUPAJ INVESTICIJE SKUPAJ
MIZŠ 4.350.000 1.540.000 5.890.000 296.988 6.186.988
COVID 0 0
SKUPAJ MIZŠ 4.350.000 1.540.000 5.890.000 296.988 6.186.988
ARRS BAZE 1.250.000 1.250.000 1.250.000
DRUGI PRIHODKI-
ČLANARINE 20.000 20.000 20.000
PROJEKT HPC-RIVR 68.028 147.499 215.527 8.269.561 8.485.088
0
0
JAVNI DEL 4.418.028 2.957.499 7.375.527 8.566.549 15.942.076
TRG 230.000 320.000 550.000 550.000
SKUPAJ 4.648.028 3.277.499 7.925.527 8.566.549 16.492.076
• Prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo: Indeks 121. Načrtujemo večji
obseg sredstev zaradi povečanja financiranja plač in iz projekta HPC-RIVR/VEGA,
dodatnih sredstev za knjižnice in COBISS.net.
• Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije: 296.988 EUR. Načrtovana sredstva
so večja kot v letu 2020.
• Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij za tekočo porabo: Načrtujemo 1.250.000 EUR
prejetih sredstev od ARRS. Indeks 100. To so sredstva za tuje znanstvene baze podatkov in
servise.
• Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe: Skupni indeks 253.
• Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe: Indeks 105. Članarine za sistem
COBISS zaračunavamo gospodarskim družbam in privatnim izobraževalnim ustanovam.
• Prejeta sredstva iz proračuna EU iz kohezijskega sklada: Indeks 149. Znesek 8.485.088
EUR načrtujemo za projekt HPC-RIVR/VEGA.
• Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu: Skupni indeks 102.
Ne načrtujemo večjega povečanja prihodkov na trgu v letu 2021. Večino prihodkov na
tržnem delu ustvarimo na tujem trgu na osnovi pogodb z NCC centri posameznih držav s
prodajo storitev COBISS in CRIS. XX.
• Odhodki za izvajanje javne službe: Skupni indeks načrtovanih odhodkov 2021 glede na
odhodke v letu 2020 je 132.
• Plače in drugi izdatki zaposlenim: Skupni indeks 105. V letu 2021 je načrtovan večji obseg
sredstev za plače na javnem delu zaradi sprememb zakonodaje. Vir so sredstva iz javnega
dela in projekta. Načrtujemo večje izdatke za odpravnine zaradi upokojitev, izplačilo redne
delovne uspešnosti za 6 mesecev leta 2020 in šest mesecev leta 2021.
• Prispevki delodajalcev za socialno varnost: Skupni indeks je 104. Načrtujemo povečanje
premij za dodatno pokojninsko zavarovanje (ZKDPZJU).
Letni program dela za leto 2021 IZUM
54/54 © IZUM, 26. 2. 2021
• Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe: Skupni indeks glede na leto 2020 je
149. Posamezni odmiki povečanja v EUR pri načrtu za leto 2021 so:
• Pisarniški in splošni material in storitve: Indeks 104, stroški so povečani zaradi zvišanja
cen.
• Posebni material in storitve: Indeks 110, to je nabava računalniških ekranov in mobilnih
telefonov.
• Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije: Indeks povečanja je 651 zaradi večjih
izdatkov za električno energijo za HPC RIVR/VEGA.
• Prevozni stroški in storitve: Indeks 139. Ne načrtujemo zneskovno večjih povečanj.
• Izdatki za službena potovanja: Indeks 136. Ne načrtujemo zneskovno večjih povečanj.
• Tekoče vzdrževanje: Indeks 92. Ne načrtujemo povečanja izdatkov zaradi vzdrževanja.
• Poslovne najemnine in zakupnine: Indeks 110. Ne načrtujemo povečanj. Povečanje je
zaradi odloženih plačil tujim dobaviteljem v leto 2021 za znanstvene baze podatkov in
servise.
• Drugi operativni odhodki: Indeks 208. Načrtujemo povečanje za kritje izdatkov za
knjižnice in COBISS.net.
• Investicijski odhodki: Skupni indeks 145.
Načrtujemo nakup računalniške opreme v znesku 8.631.949 EUR ter izplačilo zadržanih
sredstev iz preteklih let dobaviteljem po pogodbi o gradnji prizidka v znesku 46.596 EUR.
• Odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu: Indeks 174. V letu 2021 načrtujemo
izdatke zaradi vzdrževanja parkirnih mest ter izplačilo delovne uspešnosti iz naslova
prodaje blaga in storitev na trgu, zmanjšano za preveč izplačane akontacije za leto 2020.
• Presežek odhodkov nad prihodki v znesku 111.996 EUR je zaradi plačil za nabavo
dobaviteljem, kjer ni evidentiranega vira v izkazu po denarnem toku v skladu z Zakonom o
računovodstvu:
amortizacija na trgu, v znesku 65.400 EUR
in zadržana sredstva iz preteklih let dobaviteljem po pogodbi o gradnji prizidka v znesku
46.596 EUR,
skupaj 111.996 EUR.
Evidentirajo se samo plačila dobaviteljem.