www.finance.siFINANCE, petek, 22. aprila 2011, št. 79

NOVE

TEHN

OLOG

IJE OGLASNA PRILOGA [ ]

Prof. dr. Danilo Suvorov, vodja odseka razis-kave sodobnih materialov na Inštitutu Jožef Stefan: »Izzivi modernih tehnologij prestav-ljajo meje na ravni, ki so običajnemu člove-ku komaj še razumljive.« 28

vodja odseka razis-kave sodobnih materialov na Inštitutu Jožef Stefan: »Izzivi modernih tehnologij prestav-ljajo meje na ravni, ki so običajnemu člove-

Le nebo je omejitev

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 22. aprila 2011, št. 79www.finance.si28

»Stopnja inovativnosti v slovenskih podjetjih je zelo različna,« ugotavlja Danilo Suvorov, vodja odseka razi-skave sodobnih materialov na Inštitutu Jožef Stefan. Najvišja je tam, kjer le novi izdelki za-gotavljajo konkurenčnost na mednarodnih trgih, denimo v farmacevtski industriji, vendar se predvsem v zadnjem obdobju tudi pri večini večjih slovenskih podjetjih kaže povečan delež inovacij. »Med njimi so tako ve-lika podjetja, denimo Gorenje, Kolektor, Hidria, vendar še bolj izrazito inovativnost zasledimo v manjših, mednarodno zelo uspešnih in hitro se razvija-jočih družbah, kot so Seaway, Pipistrel ali Akrapovič.«

Najrazvitejšim je prednostna kakovost življenja

»Zanimivo je, da v različnih delih sveta glede na njihovo razvitost lahko zasledimo ne-koliko drugačne težnje: večina raziskave usmerja predvsem v tista področja, ki omogočajo

čim hitrejši tehnološki razvoj. V tem primeru so najbolj za-stopane raziskave novih tehno-logij in novih materialov, prav tako tudi tistih naravoslovnih in tehničnih ved, ki vodijo do novih tehnologij za izdelke široke potrošnje. Le najrazvi-tejše, med njimi Japonska in v Evropi skandinavske države, pa že usmerjajo velik del raziskav v tista področja, ki izboljšujejo kakovost življenja: največ seve-da v medicino, nato v bioteh-nologije, nanotehnologije in v raziskave novih virov energije ter v trajnostni razvoj,« našteva Suvorov.

Najboljši nam odhajajo! Slovenski znanstveniki na

nekaterih področjih dosegajo zelo visoko raven tudi v med-narodnem merilu. Nedvomno se po doseženih znanstvenih rezultatih Slovenija predvsem na področju biokemije uvršča med najbolj prepoznavne na svetu, prav tako na nekaterih področjih fizike, denimo v ek-sperimentalni fiziki osnovnih delcev, saj slovenski razisko-valci zelo uspešno sodelujejo v ta trenutek najpomembnejših raziskavah, ki se izvajajo na pospeševalniku v Cernu ozi-roma v Cukubi na Japonskem. Tudi dosežki pri raziskavah materialov so konkurenčni in mednarodno prepoznavni ter cenjeni. »Imamo tudi skupine, ki dosegajo izjemne rezultate pri raziskavah novih virov za

potencial v polni meri zacvetel doma,« opozarja sogovornik.

Raziskovalno delo je podcenjeno

Slovenskim znanstvenikom primanjkuje vrhunske razi-skovalne opreme in praviloma nimajo takšnih raziskovalnih možnosti, da bi lahko izvajali najzahtevnejše raziskave. Po-leg tega nimajo zagotovljene-ga dolgoročnega financiranja. »Zmotno je namreč mnenje, da se raziskovalci avtomatično fi-nancirajo iz proračunskih sred-stev. Sam prihajam iz javnega raziskovalnega zavoda in vam lahko zatrdim, da si moramo vsako leto na javnih razpisih izbojevati vsak projekt, tako v Sloveniji kot v Evropski uniji. Prav tako kronično primanjkuje sredstev, potrebnih za prenos znanja in inovacij v tehnolo-gijo. Še posebno se to pokaže v času gospodarske krize. Ne nazadnje pa je tudi nagrajeva-nje raziskovalnega dela izrazito podcenjeno, kar prav tako kaže odnos okolja do te dejavnosti. V Sloveniji namreč večina še vedno meni, da so vlaganja v raziskave in razvoj strošek, pri-dobljeno znanje se ne prepozna niti na prihodkovni strani,« je kritičen strokovnjak.

Finančnih virov, namenje-nih za inovativno dejavnost, je kar nekaj, a je praviloma pot do njih zelo dolga in polna biro-kratskih ovir. »Načeloma velja, da Evropska unija ne financira nacionalnih programov za ino-vativnost, daje pa neposredne spodbude za raziskave in razvoj, denimo v programih EUREKA in EUROSTARS ter IP4SMEs in podobnih. Podporno okolje pa se razvija z vzvodi v okviru regionalnih razpisnih shem, kot so CEE, SEE, Med(iteran), Alps in podobne. V letu 2009 je bila v Sloveniji pomembna izraba evropskih sredstev prek razpisov TIA in JAPTI – RIP (Razvojno-investicijski projek-ti), SRRP (Strateški razvojno-raziskovalni projekti). Lani in letos je pobudo prevzel JAPTI z Interdisciplinarnimi projekti in inovacijskimi vavčerji, ki jim je letos dodana še Mentorska shema. Sredstva Evropske unije pa so bila lani v Sloveniji porabljena za ustanovitev cen-trov odličnosti (novi zavod, ki združuje podjetja in JRO, pod vodstvom JRO), kompetenčnih centrov (nova družba z omeje-no odgovornostjo, ki združuje podjetja in JRO, pod vodstvom podjetij) in gospodarskih sre-dišč (nova družba z omejeno odgovornostjo, ki združuje podjetja). Že samo naštete možnosti pa tudi zelo nazorno kažejo zagato, v kateri smo se znašli raziskovalci: vse bolj smo namreč prisiljeni v birokratsko

delo in vse manj časa ostaja za pravo raziskovalno delo,« pri-poveduje Suvorov.

Kje so sogovorniki s proizvodne strani?

Tehnološko razvite države so že davno spoznale, da le z visoko stopnjo inovativnosti lahko premagujejo vse ostrejšo tržno konkurenco. Sogovornik razlaga, da so v ta namen raz-vile mehanizme, ki pomagajo oblikovati ustrezne razmere za nastanek inovativne druž-be. »Ta se kaže v kontinuiteti izobraževanja in raziskovalno-razvojnega dela, ki izpolnjuje temeljne pogoje za nastanek inovacij. Prenos znanja v teh-nologijo je najbolj kritičen del procesa, saj potrebuje popolno sodelovanje obeh segmentov, tako raziskovalnega kot tudi ra-zvojnega,« pravi in dodaja, da je pri tem dilema o osnovnih ali uporabnih raziskavah popolno-ma odveč: »Vsi, ki tako goreče zagovarjajo le uporabne razi-skave, se morajo zavedati, da brez dobrega osnovnega znanja ni dobrega uporabnega znanja. Dobre osnovne raziskave so prvi pogoj za razvoj novih izdelkov in novih tehnologij, okolje pa mora s stimulativnimi ukrepi zagotoviti takšne mehaniz-me, ki bodo pri vsakem od nas spodbujali inovativnost. Raz-iskovalci s takšnim načinom razmišljanja praviloma nimamo težav, vendar potrebujemo so-govornike tudi v proizvodnem delu.« Pogosto se prenos dobre ideje ali inovacije ustavi prav na tej točki.

Mehanizmi financiranja inovativnih dejavnosti bi morali postati bolj enostavni, saj je v okviru zdaj dostopnih mehaniz-mov pot do potrebnih sredstev za uvajanje inovacij predolga in prezapletena. »Predvsem pa se moramo zavedati, da inovativ-na družba ni stvar trenutka: gre namreč za način razmišljanja, ki ga pri posamezniku razvijamo že od najzgodnejšega obdobja. Le kontinuiteta izobraževanja, raziskovanja in sodelovanja raz-iskovalne sfere s proizvodno lahko ustvari razmere, ki so potrebne za nastanek uspešnih inovacij,« je naš pogovor končal Danilo Suvorov.

Inovativnost je edina pot za zagotavljanje konkurenčnostiStrateška področja so raziskave alternativnih virov energije, okolja, trajnostnega razvoja in kakovosti človekovega življenja Inovativna družba pomeni način razmišljanja, ki ga pri posamezniku razvijamo že od najzgodnejšega obdobja. Le kontinuiteta izobraževanja, raziskovanja in sodelovanja raziskovalne sfere s proizvodno lahko ustvari razmere, ki so potrebne za nastanek uspešnih inovacij.

Prof. dr. Danilo Suvorov, vodja odseka raziskave sodobnih materialov na Inštitutu Jožef Stefan: »Izzivi modernih tehnolo-gij prestavljajo meje na ravni, ki so običajnemu človeku komaj še razumljive: današnje znanje omogoča celo manipulacije s posameznimi atomi, kar seveda v nadaljevanju vodi do načrto-vanja popolnoma novih kombinacij lastnosti, to pa nas vodi do razvoja novih naprav in tehnologij.«

▶

Kot ugotavlja analit-sko podjetje IDC, segment prenosnikov, namenjenih uporabnikom v malih in sre-dnjih podjetjih (SMB), dosega največjo rast, saj naj bi po napo-vedih analitikov na globalni rav-ni v obdobju med letoma 2011 in 2015 na leto znašala kar 20 odstotkov. Dodatno naj bi pro-daja prenosnikov v omenjenem segmentu v prihodnjih petih le-tih eksplodirala na trgih držav v

nija Aleš Simončič. Oblika pre-nosnika ThinkPad Edge E420s je napredna z velikim zaslonom s tankimi robovi in kovinskimi obrobami, ki dajejo prestižen videz. Novinec je pravi delovni stroj, saj ga odlikujejo visoke zmogljivosti druge generacije procesorjev Intel Core i3, i5 ali i7, ki poleg računskih ponujajo tudi boljše grafične sposobnosti. Za dodatne pohitritve delovanja poskrbi nabor tehnologij Leno-vo Enhanced Experience 2.0, ki omogočajo hitrejši zagon in iz-klop računalnika ter upravljanje vrste tehnologij za povezovanje z žičnimi ali brezžičnimi omrežji – tudi mobilni 4G. Izbrani mo-deli, opremljeni s tehnologijo Rapid Drive, ki vsebuje pogon SSD, so pri delu še dodatno hi-trejši, kar do 30 odstotkov.

Prišla je nova generacija poslovnih prenosnikov Lenovo

Družino ThinkPad Edge+ odlikujejo napreden dizajn, visoke zmogljivosti in vsestranskost. ThinkPad Edge E420s orje ledino in je narejen po zahtevah poslovnežev iz segmenta malih in srednjih podjetij.

Lenovo E420s je pravi de-lovni stroj, saj ga odlikujejo visoke zmogljivosti druge generacije procesorjev Intel Core.

▶

pridobivanje energije. Žal pa v Sloveniji način financiranja raziskovalnega dela ni takšen, da bi tistim najboljšim tudi za-gotovil optimalne pogoje. Kar nekako se otepamo prepoznati najbolj uspešne, še bolj seveda najmanj uspešne! V zadnjih de-setih letih je kar nekaj mladih znanstvenikov dokazalo, da je

njihov raziskovalni potencial zelo velik, vendar so zaradi bolj-ših pogojev dela in predvsem zaradi bolj kompetitivnega oko-lja večinoma odšli v tujino. Za Slovenijo je zelo pomembno, da težnjo odhajanja najboljših čim prej ustavi in najboljšim zago-tovi takšne pogoje za razisko-vanje, da bo njihov raziskovalni

razvoju, ki bodo rasli dvakrat hi-treje od zrelih trgov; tako bodo

ti trgi v prodaji zasedli več kot polovični delež vseh prodanih po-slovnih prenosnikov

segmenta SMB.

Lep in pameten, pa še delaven

»Podjetniki si želijo zmo-gljivih in stilskih prenosni-

kov, ki jim omogočajo hitro opravljanje na-log in doseganje tako

poslovnih kot zasebnih ciljev. Novi ThinkPad Edge E420s ponuja vse našteto in še več inovacij, poslovni uporab-niki pa bodo cenili kakovostno uporabniško izkušnjo, ki jo za-gotavljajo novi ThinkPadi,« je povedal direktor Lenova Slove-

Kot ugotavlja analit-sko podjetje IDC, segment prenosnikov, namenjenih uporabnikom v malih in sre-dnjih podjetjih (SMB), dosega največjo rast, saj naj bi po napo-vedih analitikov na globalni rav-

Družino ThinkPad Edge+ odlikujejo napreden dizajn, visoke zmogljivosti in vsestranskost. ThinkPad Edge E420s orje ledino in je narejen po zahtevah poslovnežev iz segmenta malih in srednjih podjetij.

razvoju, ki bodo rasli dvakrat hi-treje od zrelih trgov; tako bodo

ti trgi v prodaji zasedli več

segmenta SMB.

Lep in pameten, pa še delaven

»Podjetniki si želijo zmo-gljivih in stilskih prenosni-

kov, ki jim omogočajo hitro opravljanje na-log in doseganje tako

poslovnih kot zasebnih ciljev. Novi ThinkPad Edge

Lenovo je v sredo predstavil prvi model iz družine poslovnih prenosnikov ThinkPad Edge+; njegova cena je 800 evrov

Urednica priloge:Aleksandra VagajaTel.: (01) 30 91 464E-pošta: aleksandra.vagaja@finance.si

Trženje:Klemen KoštrunTel.: (01) 51 30 826E-pošta: klemen.kostrun@finance.si

Luka VravnikTel.: (01) 51 30 825E-pošta: luka.vravnik@finance.si

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Nove tehnologije so oglasna priloga časnika Finance

NOVE TEHNOLOGIJEFINANCE, petek, 22. aprila 2011, št. 79www.finance.si 29

»Kljub recesiji nam je uspelo ohraniti obseg sodelo-vanja z gospodarstvom z mi-nimalnim zmanjšanjem, kar kaže na to, da nas gospodarstvo prepo-znava kot koristnega partnerja in se zaveda potrebe po vlaganju v raziskave in razvoj,« je prepričan Janko Jamnik, direktor Kemijskega inšti-tuta. Kot dodaja, so lani prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu povečali za 23 odstotkov v primerjavi z le-tom prej. »Torej zmoremo vzpo-stavljati trdna par-tnerstva z industrijo, ki se zaveda dodane vrednosti raziskav in razvoja.«

Številni patenti so tudi tržno uspešni

Kemijski inštitut pa je tudi vodilna raziskovalna organizacija v Sloveniji na področju licenciranja in prodaje patentov. Lani so finančni priliv na tem se-gmentu več kot podvojili. »Med tržno najuspešnej-šimi patenti naj omenim novo vodotopno obliko koen-cima Q10. Ta izum izboljšuje vodotopnost koencima Q10, zato omogoča dodajanje koen-cima v mleko, jogurte, sirupe in čokolado. Izjemna sta tudi izuma skupine dr. Orla. Prvi patent je zelo odporen antiko-rozijski premaz za nezaščitene toplotne solarne absorberje. Pri drugem patentu, ki so ga prof. Orel in sodelavci razvili v sodelovanju s kolegi iz Colorja, pa gre za premaze za izdelavo absorberjev, ki so spektralno selektivni in omogočajo izde-lavo sončnih sprejemnikov s povečanim izkoristkom za pretvorbo sončne svetlobe v toploto. Absorberji, ki imajo te premaze, so tako bistveno odpornejši proti mehanskim poškodbam in koroziji. Izde-lati jih je mogoče v različnih barvnih odtenkih. Dodajo se jim tudi nanokompozitni ma-teriali, zaradi katerih se teh premazov ne prime umazani-ja. Primerni so za zastekljene in nezastekljene sončne spre-jemnike na pročeljih stavb,« pojasnjuje prvi mož Kemij-skega inštituta.

Bistvena je izmenjava izkušenj

Pogosto slišimo, da bi mo-rala biti znanost bolj aplika-

Trdna partnerstva so porok uspehaKemijski inštitut je ena vodilnih raziskovalnih organizacij na področju prenosa znanja v gospo-darstvo. Tako s prodajo blaga in storitev na trgu pridobijo med petino in četrtino svojih prihodkov.

Partnerstva razvijamo tako z industrijo kot z drugimi raziskovalnimi inštitucijami. Trdna partnerstva nam zagotavljajo uspešno delo

tudi v času negotovosti in recesije.

Tako pravi prof. dr. Janko Jamnik, direktor Kemijskega inštituta.▶

tivna. Vendar pa se delitev na aplikativne in bazične raziskave v praksi izkaže za težavno, saj se tržno zani-mivi patenti pojavljajo tako v okviru bazičnih kot aplika-tivnih raziskav. »Lep dokaz je naše lansko poslovanje. V prejšnjem letu smo bili naj-uspešnejši tako po komer-cializaciji patentov kot tudi po plasiranju naših odkritij v najprestižnejših strokov-nih revijah,« razlaga Jamnik. »Temelj za dobro sodelovanje z gospodarstvom in uspešen prenos znanja v prakso je zaupanje med industrijo in raziskovalci. Z medsebojno izmenjavo izkušenj imata ta-ko industrija kot raziskovalni sektor boljši vpogled v znanja in potrebe svojih partnerjev, zato je sodelovanje lažje in uspešnejše. To je sicer dolgo-trajen proces, vendar nujen

za odpravo zmotnih prepri-čanj o 'preveč akademski znanosti' in 'preveč aplika-tivni industriji',« je prepričan strokovnjak.

Patenta odkupili Nemci Bistven delež dohodka, ki

ga Kemijski inštitut dosega na trgu, prihaja iz sodelovanja s slovenskim gospodarstvom. Ponosni pa so tudi na večjo prepoznavnost inštituta v tujini. Najodmevnejši je bil primer nemškega partnerja, ki je odkupil dva patenta, ki ju je razvila ekipa dr. Orla. Za iz-delavo absorberjev s premazi je nemški partner v letu 2010 vzpostavil popolnoma novo proizvodno linijo. »Poleg te-ga smo dejavno vključeni v evropske projekte, predvsem v sedmem okvirnem progra-mu. Tam se srečujemo tako z akademsko kot industrij-

sko sfero. Naši raziskovalci sodelujejo tudi v številnih multilateralnih in bilateral-nih projektih, predvsem z evropskimi partnerji,« pravi Jamnik.

Brez trdnih povezav ni uspeha

Znanost, razvoj in inova-cije so področje, ki potrebuje dobro razvito podporno oko-lje, da se lahko ustvarjeno znanje in izumi uspešno im-plementirajo v praksi. »Zato razvijamo partnerstva tako z industrijo kot z drugimi raz-iskovalnimi inštitucijami. Z Inštitutom Jožef Stefan smo tako vzpostavili skupno ekipo za prenos tehnologij. Trdna

partnerstva nam zagotavljajo uspešno delo tudi v času ne-gotovosti in recesije. Seveda pa si želimo inovativnemu razmišljanju bolj naklonjeno okolje. Trenutno nam deni-mo zakonodaja ne omogoča ustanavljanja spin-off podje-tij v smislu, kot jih poznajo v tujini. Prav tako se ubadamo z dolgotrajnimi in napornimi postopki zaposlovanja tujcev, čeprav gre za izjemne stro-kovnjake. Tudi na drugih področjih se srečujemo z nešteto administrativnimi ovirami, ki gotovo ne pripo-morejo k večji inovativnosti in lažjemu sodelovanju z gospodarstvom,« je pogovor sklenil Janko Jamnik.

»Kljub recesiji nam je uspelo ohraniti obseg sodelo-vanja z gospodarstvom z mi-nimalnim zmanjšanjem, kar kaže na to, da nas gospodarstvo prepo-znava kot koristnega partnerja in se zaveda potrebe po vlaganju v raziskave in razvoj,« je prepričan Janko Jamnik, direktor Kemijskega inšti-tuta. Kot dodaja, so lani prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu povečali za 23 odstotkov v primerjavi z le-tom prej. »Torej zmoremo vzpo-stavljati trdna par-tnerstva z industrijo, ki se zaveda dodane vrednosti raziskav in razvoja.«

Številni patenti so tudi tržno uspešni

Kemijski inštitut pa je tudi vodilna raziskovalna organizacija v Sloveniji na področju licenciranja in prodaje patentov. Lani so finančni priliv na tem se-gmentu več kot podvojili. »Med tržno najuspešnej-šimi patenti naj omenim novo vodotopno obliko koen-cima Q10. Ta izum izboljšuje vodotopnost koencima Q10, zato omogoča dodajanje koen-cima v mleko, jogurte, sirupe in čokolado. Izjemna sta tudi izuma skupine dr. Orla. Prvi patent je zelo odporen antiko-rozijski premaz za nezaščitene toplotne solarne absorberje. Pri drugem patentu, ki so ga

Kemijski inštitut je ena vodilnih raziskovalnih organizacij na področju prenosa znanja v gospo-darstvo. Tako s prodajo blaga in storitev na trgu pridobijo med petino in četrtino svojih prihodkov.

Partnerstva razvijamo tako z industrijo kot z drugimi raziskovalnimi inštitucijami. Trdna partnerstva nam zagotavljajo uspešno delo

tudi v času negotovosti in recesije.

Tako pravi prof. dr. direktor Kemijskega inštituta.▶

Slovenska znanost je vodilna na področju nanotehnologije z materiali, biotehnologije in fizike tekočih kristalov

Rok

Maj

heni

č

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 22. aprila 2011, št. 79www.finance.si30

Kaj prinaša študijski program in kakšen je vpis na vaši šoli?VITES ima zdaj dva odobrena programa: triletni program pr­ve stopnje z naslovom Tehno­logije in sistemi, kjer je študij koncesioniran, in nov dvole­tni magistrski študij Tehno­logije in sistemi v strojništvu. Oba programa sta sonaravno usmerjena in dajeta študentom dobro osnovno znanje z neka­terimi poglobitvami na področ­ju tehnologij in energetike. Novi program magistrskega študija pa namenja zelo velik poudarek sodobnim sredstvom za snovanje novih proizvodov – simulacijskim programom za analizo tokov in mehanike trdnin – ter njihovi praktični uporabi na vajah. Dosedanji vpis je razmeroma skromen, saj v Novem mestu delujejo kar tri podobne izo­braževalne ustanove: višja teh­nična šola, oddelek Fakultete za strojništvo iz Ljubljane in VITES. Do zdaj sta študij kon­čali dve generaciji izrednih študentov, letos pa ga bo prva generacija rednih študentov. Prehodnost rednih študentov je dobra, če izvzamemo tiste, ki so se vpisali fiktivno. Pri izved­bi študijskega procesa sodelu­je 27 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev in sodelavcev, med katerimi jih skoraj po­lovica prihaja iz industrije, habilitacijo pa so pridobili na VITES ali drugih univerzah v Sloveniji.VITES ne deluje v praznem prostoru. Zavedajoč se pomena tesne povezave z drugimi usta­novami, smo sklenili pogodbe o sodelovanju s Hidrijinim Inšti­tutom Klima, Inštitutom za tur­binske stroje, Elektroinštitutom Milan Vidmar, Inštitutom za matematiko, fiziko in mehaniko iz Ljubljane, Univerzo v Novi Gorici, Visoko strokovno šolo za polimere iz Slovenj Gradca, Fakulteto za strojarstvo i bro­dogradnjo z Reke in Mašinskim fakultetom iz Niša.Tesno pa sodelujemo tudi z drugimi raziskovalnimi usta­novami: Kemijskim inštitutom iz Ljubljane, Inštitutom za ob­novljive vire in učinkovito rabo eksergije iz Novega mesta in številnimi industrijskimi or­ganizacijami, denimo Adrio,

AMBI, Hidrio, MIK, VAKO, JCD, CPNM, Kolektorjem LIV, Dulcem, Danfossom, We­ishauptom …

Kakšna raziskovalna dejavnost poteka pri vas, kako poteka mednarodno sodelovanje in kakšen je vaš komentar na razvoj nasploh? Za potrebe gospodarstva, štu­dentov in učiteljev VITES je bila skupaj z gospodarstvom in učitelji ustanovljena družba Inštitut za visoke tehnologije I­VITES, ki pomeni most za so­delovanje med izobraževalnim, raziskovalnim in gospodarskim okoljem. V njem skladno z in­teresi in potrebami gospodar­stva potekajo raziskovalno in razvojno delo, študentska praksa, izdelava seminarjev, diplom, učitelji in študenti de­lajo pri konkretnih nalogah iz prakse. Kot rezultat takega dela se predvideva hitrejši in večji prenos uporabnega znanja v go­spodarstvo, pričakujemo večje vlaganje v razvojno dejavnost in zagotavljanje kritične mase ustvarjalnih kadrov v podjetjih. Delamo za izboljšanje kakovo­sti produktov, procesov in po­stopkov, povečujemo število inovacij in patentov. Želimo, da bi Slovenija pridobila čim več lastnih tehnologij s končnimi proizvodi, ki bodo konkurenčni na svetovnem trgu. V kratkem obdobju delovanja Inštituta VITES smo opravili več raziskovalnih in razvojnih nalog ter prijavil dva patenta. Kot pomembnejše naj nave­dem: sodelovanje v CRP SI­NODA (Slovenija nizkoogljična družba), izdelavo programske opreme za dimenzioniranje sistema ISOMAX za nizkoe­ksergetsko gretje stavb brez zunanjega vira energije, projekt sončne elektrarne nad železni­co, tehnologijo za nov proces ločenega zbiranja komunalnih

ji (sekvenčniki) dobil izjemen pospešek, ki bo povzročil spre­membe v celi vrsti človekovih dejavnosti: v zdravstvu, pro­izvodnji hrane, pretvarjanju energije, informatiki … Razvoj biotehnologije je sočasno tu­di razvoj nanotehnologije in novih materialov ali njihovih lastnosti in obratno. Ni več ostre ločnice. Rezultati raziskav se zelo hitro selijo s področja na področje, zato je zasledovanje tujih raziskovalnih dosežkov za uspešno lastno delo izrednega pomena.

Kako trenutno klavrno splošno stanje vpliva na inovativnost?Zdajšnje družbeno stanje, ki se je izoblikovalo v zadnjem desetletju privatizacije, nega­tivno vpliva na inovativnost v družbi. Če to ne bi bilo res, potem bi morala inovativnost v demokraciji, ki smo jo dobili, cveteti, saj je privatna iniciativa sproščena do skrajnosti. Vsak lahko dela, kar hoče, in nihče mu nič ne more. Za družbeno klimo, ki pozitivno vpliva na inovativ­nost, so značilni: dolgoročni cilji družbe, konsenz med politiko, stroko in civilno družbo, da so cilji dobri (pravi), ekonomske podlage za doseganje ciljev. V tem primeru se znanje različ­nih slojev družbe integrira in rezultira v ustvarjanju novega z zanosom množice.

Kateri so napredni ma-teriali in kakšna je pove-zava med njimi in napre-dnimi tehnologijami?Vsak material, ki ima nove ali izboljšane lastnosti, je napre­den. Vsak nov ali izboljšan ma­terial je neposredno povezan s tehnologijo in povzroča njene spremembe. V naravi imamo vrsto materialov, predvsem organskih, denimo pajkovo nit, ki jih z našimi sedanjimi teh­nologijami sploh ne dosegamo. Moje osebno mnenje je, da so napredni materiali tisti, ki ima­jo najmanjši možni učinek na okolje, se lahko ponovno prede­lujejo in so na razpolago vsemu prebivalstvu. Med take sodijo vsa naravna rastlinska in žival­ska tkiva in nekateri materiali, ki jih imamo na svetu v izobilju – silicij, aluminij, železo. Z upo­rabo novih tehnologij za njihovo predelavo lahko ustvarimo ne­šteto variant teh materialov za vse mogoče nove proizvode. Ali si lahko predstavljate električni avto s karoserijo iz bambusovih listov, spojenih v neke vrste ve­

zane plošče, ki se lahko poljubno oblikuje, katerega teža bo 300 do 400 kilogramov in ki bo imel nezlomljiva stekla? Kombina­cija že danes znanih tehnologij nam bo to omogočila.

Kakšne so glavne razvoj-ne težnje na tem področju?Razvojne usmeritve glede materialov so tesno poveza­ne s tehnologijo, za katero so namenjeni. Tankoplastni materiali so nezamenljivi v informacijsko­telekomu­nikacijskem sektorju – no­vi zasloni, novi čipi, LED, OLED – in bodo omogočili hiter razvoj številnih novih proizvodov: stereo TV, plo­ščice, telefoni, spominski ele­menti … Klasični materiali, kot so jeklo, aluminij, baker, pa bodo z dodatki doživeli strukturne spremembe, ki bodo bistveno preoblikova­le njihove lastnosti (trdnost, elastičnost, žilavost). Med pomembne razvojne težnje lahko prištevamo vedno večjo uporabo naravnih materialov s spremenjenimi lastnost­mi: dolga življenjska doba, možnost reciklaže in varno uničenje.

Kako lahko napredni materiali in tehnologije pripomorejo k energetski učinkovitosti in manjšemu izkoriščanju omejenih na-ravnih virov?Večina naprednih materialov je pri proizvodnji in uporabi energetsko učinkovita, deni­mo LED­svetilka je trikrat bolj učinkovita od floure­scentne žarnice, za njeno pro­izvodnjo pa porabimo skoraj desetkrat manj materiala in energije. Ključno pa ni, ali so materiali napredni ali ne, bistveno je, da se človeštvo odpove načelom potrošniške družbe. Ko se bo to zgodilo, bodo vsi materiali in izdelki lahko postali okolju prijazni in energetsko učinkoviti. Za­dnji pisani materiali iz EU, ki govorijo o učinkoviti rabi virov in energije, pravzaprav uveljavljajo dolgoročno druž­beno načrtovanje in so prvi znanilci take usmeritve. To pa pomeni tudi konec para­digme stalne rasti in z njo povezanega dobička. Brez dobička pa ni kapitalistične družbe. Kaj pa potem?

Kakšno popotnico torej dajete Sloveniji?

Slovenska znanost je odlična, industrija pa je na kolenih

O prihodnosti Slovenije, nujnosti vzgoje novih inženirjev in uničeni industriji ter demokraciji, ki to ni, smo se pogo-varjali s prof. dr. Petrom Novakom, dekanom Visoke šole za tehnolo-gije in sisteme (VITES) iz Novega mesta.

Tako je kritičen prof. dr. Peter Novak, dekan Visoke šole za tehnologije in sisteme iz Novega mesta.▶

odpadkov z informacijskim sis­temom, MIKROVENT, napravo za prezračevanje v oknu za MIK Celje, nov tip prenosnikov to­plote z mikrokanali za družbo Osaka gas Co., v teku je projekt za identifikacijo vozil proti kraji in še kaj. Vsi projekti razen pr­vega so bili v celoti financirani iz industrije.Naše izkušnje z delom za in­dustrijo so izjemno pozitivne. Verjetno to izhaja iz našega pristopa, saj poskušamo za naj­manj stroškov narediti čim več. Težava je pomanjkanje sredstev za kratkoročni in dolgoročni ra­zvoj v slovenski industriji, saj je akumulacija zelo majhna ali pa je ni, tudi dodana vrednost je razmeroma nizka. Ni denarja za razvoj, brez razvoja ni viš­je dodane vrednosti in krog je sklenjen. V 20 letih smo v Slo­veniji izgubili vrsto tehnologij: Metalna, Hidromontaža, Elek­trokovina, TAM, TOMOS, ITAS, NOVOLES, ki jih nismo zmogli modernizirati, saj je prevladalo pravilo, da je lahko narediti, a težko prodati. Rezultat takega gledanja je bilo zaprtje razvoj­nih oddelkov, plače inženirjev, ki ustvarjajo novo vrednost in omogočajo delo številnim delav­cem, so postale mizerne in šte­vilni izkušeni kadri so iz prakse prešli v trgovino, v zastopstva tujih firm. Izgubili smo prenos izkušenj na mlade inženirje, ob tem da nam je vsem jasno, da šola lahko da dobro podlago, ki pa jo mora praksa dopolniti. Slovenija je izgubila vso pred­nost, ki jo je imela ob osamo­svojitvi, in danes tovarne samo še zapiramo. Le nekaj tovarn je ohranilo znanje in tehnologije in te so preživele na globalnem trgu. Kar se nam dogaja danes v Črnomlju in kar sem napove­doval že pred dvema letoma, se lahko dogodi tudi še kje drugje v Sloveniji. Nimamo in ne želimo narediti rezervnih scenarijev niti projektov, in kar je še huje,

nimamo idej, kaj bi delali. Poli­tiki iščejo tuje partnerje, ne pa rešitve z domačim znanjem. Če pa kdo pride z idejo, mu hitro zapremo vrata z birokratski­mi postopki, ki so potrebni za pridobitev zagonskih sredstev. Kriza zapiranja tovarn bo verje­tno dosegla vrhunec v tem letu, zato je vzgoja novih inženirjev z dobrim osnovnim znanjem edina rešitev, da bomo prešli iz faze pridnih izvajalcev po tujih načrtih v fazo pridnih izvajalcev po lastnih tehnologijah. Nikoli ni prepozno, čeprav je globalni trg za slovenske izdelke vedno teže dosegljiv. Edini, ki že vrsto let opozarja na ta težave, je dr. Marko Kos, vendar se ga slabo sliši.

Katere panoge so ta hip najbolj inovativne v svetu?Ne bi želel biti presojevalec, saj so nekateri zelo občutljivi za ocene. Med zelo propulzivnimi panogami, bolje rečeno tehno­logijami za različne panoge, ki so zanimive tudi za Slovenijo, so: vse tehnologije za pretvar­janje obnovljivih virov energi­je, biotehnologija, tehnologije tankih plasti (nanotehnologije), tehnologije v/za medicino, in­formatika in seveda farmacija.

Kako pa je z inovativno-stjo slovenskih podjetij?Inovativnost v slovenskih pod­jetjih je odvisna od njihovega položaja na svetovnem trgu. Če so ta svetovno uveljavljena, potem je dobra. Odlična je tudi v malih zasebnih podjetjih, ki pa zaradi kadrovskih omejitev pogosto ne morejo prodreti na svetovni trg. Sloveniji manjkajo veliki integratorji, kot so nekoč bili Iskra, Smelt, Industrijski bi­ro in drugi, ki so tudi manjšim omogočali, da so svoja znanja prodajali v tujino. Ne smemo pozabiti, da je inovativnost dra­ga, dokler ne prideš na svetovni trg. Tveganega kapitala je malo in še ta ne gre v tvegane projekte. Zaradi tega zaostajamo na celi črti industrijskega razvoja. Samo primerjajte vlaganja v športno infrastrukturo v Sloveniji ter v opremljanje univerzitetnih in industrijskih laboratorijev, kjer se kujejo inovativni kadri, pa vam bo vse jasno, zakaj danes zapiramo tovarne in imamo to­liko brezposelnih.

Katere so najaktualnejše razvojne težnje?Brez dvoma je sedanji razvoj biotehnologije z novimi orod­

NOVE TEHNOLOGIJEFINANCE, petek, 22. aprila 2011, št. 79www.finance.si 31

Matične celice se v medicini uporabljajo že več kot 20 let, z njihovo pomočjo so rešili že prek 200 tisoč življenj. »Z vsa-kim dodatnim letom razvoja in raziskav se na seznam dodajajo nove bolezni in poškodbe, ki jih je možno zdraviti z matičnimi celicami,« poudarja Ian Jan, di-rektor podjetja Izvorna celica.

Shranjevanje matičnih celic »Matične celice iz popkov-

nične krvi shranjujemo pri podjetju Vita 34, organizaciji, ki ima najboljše rezultate pri zdra-vljenju z matičnimi celicami. Matične celice iz mlečnih zob pa shranjujemo pri ameriškem podjetju BioEDEN, laboratorij za Evropo pa je v Angliji. Podje-tje BioEDEN je prvo na svetu, ki ponuja shranjevanje matičnih celic iz mlečnih zob,« razlaga strokovnjak.

Prelomnica, ki bo zaznamovala prihodnost

Kirurgi iz bolnišnice Juárez in raziskovalci z Universidad Autónoma de San Luis Potosí v Mehiki so naredili pomemben korak pri uporabi matičnih celic v medicini. Z matičnimi celica-mi so uspešno tvorili čeljustno kost pri bolniku. Načeloma ne bi šlo za pomembnejše odkritje na področju zdravljenja s celi-cami, če kot vir matičnih celic ne bi bil uporabljen lasten mo-drostni zob bolnika. »Zdravniki so operirali štiri ciste na zgornji in spodnji čeljusti. Ob operaciji so bolniku vstavili trakce z ma-tičnimi celicami, ki so jih prido-bili iz bolnikovega modrostnega zoba 28 dni pred operacijo in jih namnožili v umetnem okolju,« razlaga Ian Jan. Kot dodaja, so strokovnjaki, ki sodelujejo s podjetjem BioEDEN, s to ope-racijo naredili tudi pomemben korak pri širitvi uporabnosti tako imenovanih dentalnih matičnih celic, saj gre za enega prvih primerov, kjer so poleg tkiva kosti razvili tudi živčne celice. »To odkritje je posebno pomembno, ker daje odlične možnosti za zdravljenje Alzhei-merjeve bolezni, Parkinsonove bolezni in odpravljanje težav z ledvicami.«

Matične celice iz zobne pulpe

Raziskave na matičnih celi-cah iz zobne pulpe so pokazale, da so te zelo uporabne v medici-ni, zato se vse več strokovnjakov ukvarja z raziskovanjem tega novega vira. Medtem ko imajo

V podjetju Izvorna celica za zasebne namene shranjujejo matične celice iz popkovnične krvi in iz mlečnih zob. Matične celice so tako na voljo samo vašemu otroku oziroma vaši družini.

»Zdravljenje z matičnimi celicami iz zobne pulpe je posebno po-membno, saj daje odlične možnosti za zdravljenje Alzhei-merjeve bolezni, Par-kinsonove bolezni in odpravljanje težav z ledvicami,« pravi Ian Jan, direktor podjetja Izvorna celica.

▶

S predstavitvijo šestih fi-nalistov in razglasitvijo zma-govalne ekipe se je v Maribo-ru končal letošnji slovenski izbor tekmovanja Imagine Cup. Zmago in s tem potova-nje v New York si je prislužila ekipa 2ndSight z rešitvijo, ki slepim in slabovidnim olajša uporabo pametnih telefonov v vsakdanjem življenju. Reši-tev temelji na slepim in slabo-vidnim prilagojenem uporab-niškem vmesniku pametnega telefona, menijih za prepro-sto iskanje, podpori prepo-znavanju govora in naboru namenskih aplikacij. Ekipo 2ndSight sestavljajo Tine Poštuvan, Luka Topolovec, Žan Markan in Blaž Magdič, študenti Fakultete za elek-trotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru, ki so zahtevno žirijo prepričali s poznava-

njem izziva, odlično zasnovo rešitve, tehnično inovativno-stjo, poslovnim načrtom in prepričljivo predstavitvijo zamisli. Mentorica ekipe je Mateja Verlič.

Julija pa v New York Imagine Cup je mednaro-

dno tekmovanje na področju inovativnosti, tehnoloških re-šitev in razvoja, na katerem sodelujejo študenti višje- in visokošolskih ustanov z vse-ga sveta. Nastopajo v ekipah, ki predstavljajo posamezno fakulteto oziroma skupino fakultet, v obdobju predtek-

movanja in finalnega izbora jih spremljata in usmerjata posebej za ta namen izbrana mentorja iz akademske sfere in gospodarstva. Slovenski izbor za Imagine Cup 2011 je organiziral Microsoftov inovacijski center Slovenije skupaj s soorganizatorjem, Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem (LUI). Svetovni finale Imagine Cupa 2011 bo potekal v New Yorku od 8. do 13. julija, slovenska ekipa pa se bo pred odhodom v ZDA slo-venski javnosti predstavila tu-di na letošnji Microsoftovi NT konferenci v Portorožu.

2ndSight bo zastopal slovensko znanje in inovativnost v New YorkuSlovenska zmagovalna ekipa 2ndSight je stro-kovno žirijo, sestavljeno iz priznanih poslovnih in tehnoloških strokovnja-kov, prepričala z rešitvijo, ki bo slepim in slabovi-dnim olajšala uporabo vse bolj razširjenih in nepogrešljivih pametnih telefonov.

Zmago na slovenskem Imagine Cupu in potovanje v New York si je prislužila ekipa 2ndSight z rešitvijo, ki slepim in slabovidnim olajša uporabo pametnih telefonov v vsakdanjem življenju.

▶

celice iz popkovnične krvi prednost pri zdravljenju bolezni krvi, imajo matič-ne celice iz zobne pulpe prednost pri zdravljenju p o š k o d b kosti, hru-s t a n c e v in kože. » V e l i k a prednost dentalnih m a t i č n i h celic je tudi v tem, da je pri-dobivanje zelo enostavno in r a z m e r o m a poceni. Den-talne matične celice lahko tvorijo kosti, hrustance in mišice, dodatno pa celice iz mleč-nih zob tvorijo tudi živčne celice,« je še povedal Ian Jan.

Matičnim celicam iz pop-kovnične krvi so se pridru-žile tudi tiste iz zobne pulpe

Z matičnimi celicami se rešujejo življenja

Slovenija ima dobro znanost in industrijo na kolenih. Po-trebujemo koordinatorja, ki bo popeljal lastnike znanja k tistim, ki ustvarjajo novo vre-dnost, da jim pomagajo pre-skočiti sedanji zaostanek. Na nekem sestanku ministra za znanost z znanstveniki sem dejal: Dvajset let smo financi-rali znanost in zahtevali pisa-nje člankov po načelu »piši ali briši«. Rezultati so dobri. Zdaj pa naslednjih pet let iste znan-stvenike financirajmo enako z nalogo, da akumulirano znanje prenesejo v industrijo. Vsak znanstvenik, ki bo ustvaril vsaj deset novih delovnih mest, ima v prihodnje zagotovljeno financiranje, preostali pa naj se

vključijo v industrijo ali posta-nejo samostojni raziskovalci in se preživljajo z delom na trgu. Družba, ki je financirala znanost z davkoplačevalskim denarjem, ima pravico, da zahteva nekaj podobnega. Pri tem ne ločujem družboslovnih znanstvenikov in naravoslov-cev. Naj se združijo v time in skupaj žanjejo rezultate dela. Sodobni raziskovalci morajo biti »poligloti« in specialisti v enem ali pa morajo delovati v velikih in sinhronih timih, sicer uspehov ni. Če pa ocenjujemo stanje v Sloveniji s stališča stanja na svetovnem trgu, potem vidim samo dve možnosti, ki nam zagotavljata dobro preživetje:

Slovenska znanost je odlična, industrija pa je na kolenih

Tako je kritičen prof. dr. Peter Novak, dekan Visoke šole za tehnologije in sisteme iz Novega mesta.▶

da začnemo izvažati znanje z izobraževanjem drugih ali da postanem razvojni laborato-rij za velikega partnerja, ki se pospešeno razvija.Prvo pomeni ustanovitev Univerze Slovenija in med-narodnih kampusov z vso po-trebno infrastrukturo, drugo pa povezavo z državo z nekaj sto milijoni prebivalcev, ki si želijo sonaravnega razvoja. Oboje lahko dosežemo, če seveda želimo. Sreče nam ne bodo prinesle stranke, ampak trdo delo z veliko uporabo znanja. V Sloveni-ji ni problem demokracija, problem je pomanjkanje delovnih mest zaradi naše »demokracije«.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 22. aprila 2011, št. 79www.finance.si32

Za izhodišče lahko vzamemo poročilo Svetovnega gospodar-skega foruma, ki pravi, da bodo glavna področja razvoja tehnologij v prihodnosti zdravje, učinkovita proizvodnja in raba energije, novi viri energije ter informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Različni poudarki posameznih področij

Zdravje kot področje so na forumu razdelili na diagnostiko bolezni v zgodnji fazi (IT, mapi-ranje genoma), ciljano odmer-janje zdravil v rakaste oziroma obolele celice (nanotehnologije), učinkovito zdravljenje bolezni (regeneracija celic, biomehatro-nika z inteligentno protetiko in vsadki) ter sodobno proizvodnjo in pridelavo zdrave hrane. Na področju energije je poudarek na učinkoviti rabi sončne ener-gije, učinkovitem čiščenju vod, nuklearni fuziji, zmanjšanju po-rabe fosilnih goriv, razgradnji in zmanjšanju količine ogljikovega dioksida v zraku. Na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) je poudarek na socialnih mrežah, izmenjavi zna-nja in izkušenj med podjetji v realnem času, varnosti sistemov IKT in večpredstavnosti.

Osem milijard Zemljanov leta 2030

Kot panoge prihodnosti so

posebej v ospredju interdisci-plinarne tehnologije, čezmejno sodelovanje, biotehnologija, novi materiali, nanotehnolo-gije, IKT ter veliko prepletanje tehniških in družboslovnih zna-nosti. Seveda pa našo tehnolo-ško prihodnost napovedujejo tudi multinacionalke s posebej za to usposobljenimi ekipami, ki poskušajo identificirati teh-nologije z velikimi možnostmi za rast, prepoznati pomembne tehnološke preboje in predvideti prihodnje potrebe svojih strank, še zlasti v novih izdelkih. Multi-nacionalke se namreč zavedajo pomembnosti odkrivanja obe-tavnih zamisli in novih pristopov že na zgodnji stopnji načrtovanja

postopkov, gradnje in inovativnih usmeritev.

Če se zazremo nekoliko v prihodnost, pridemo do skrb zbujajočega podatka, da bo leta 2030 na Zemlji živelo že skoraj osem milijard ljudi, od tega čez 90 odstotkov v mestih. To bo člo-veštvo postavilo na težko preiz-kušnjo, kako pokriti energetske potrebe, poskrbeti za ogrevanje in preskrbo z drugimi viri energije ter kako vzpostaviti učinkovito komunikacijo in nadzor nad vse-mi sistemi.

Nastali bodo številni novi poklici

Nekaj smeri razvoja lahko napovemo že danes. Čakajo nas večpredstavnostne tehnologije, vseprisotne komunikacije in mre-žno povezovanje podatkov, infor-macij in znanja, ki bodo trajno vplivali na naše življenje v službi, doma, v industriji, zdravstvu in izobraževanju. Gonilo sprememb je tudi nenehno povečevanje mo-či mikročipov, komunikacijskih sistemov, programske opreme, ki jo spremlja nenehna miniaturiza-cija prek mikro- v nanodimenzije. Ni zanemarljiv podatek, da sta se v zadnjih 15 letih moč mikropro-cesorjev in zmogljivost pomnilni-kov povečali za več kot tisočkrat. Z razvojem nanotehnologije in optične obdelave podatkov bo ta razvoj še veliko intenzivnejši.

K bistvenemu napredku bo pripomogla izjemno razvijajoča se fotonika in še zlasti bionika, to je veda, ki proučuje funkcije živih bitij in v njih išče rešitve za tehnične probleme. Pri bio-niki seveda upoštevamo vse tri smeri, biološko, teoretično in tehniško. Biološka bionika se ukvarja s procesi, nastajajočimi v bioloških sistemih, teoretična

nam ponuja matematične modele teh procesov, tehniška pa upora-blja modele teoretične bionike za reševanje zahtevnih inženirskih nalog. Vsekakor je bionika tesno povezana z biologijo, fiziko, ke-mijo, kibernetiko in tehniškimi znanostmi, elektroniko, meha-troniko, biomehatroniko in dru-gimi znanostmi. V prihodnosti pa bo povezana s poklici, ki šele nastajajo.

Kakšne bodo v prihodnosti tovarne

Velike spremembe se v priho-dnosti pričakujejo tudi v proizvo-dnji, ki se bo individualizirala in bo prilagojena uporabnikom. Za tako proizvodnjo bodo potrebni višja raven kakovosti in večja za-nesljivost ter nov koncept infor-macijsko-komunikacijskih reši-tev za sodobne digitalne inženir-ske sisteme, vključene v dobavne verige. Potrebovali bomo obsežne računalniške simulacije izdelkov in celotne proizvodnje, vrhunsko kontrolo tovarn in proizvodnje v realnem času ter razširjeno izobraževanje vseh uporabni-kov. Postopoma se bodo uvedli samoorganizacijski in samopo-pravljivi sistemi ter tehnološko inteligentne organizacije.

Razvoj pa bo brez dvoma šel tudi v smeri miniaturizacije to-varn, prilagajanja farmakologiji, biotehnologiji in kemični indu-striji. Mikrostrukturne tehnolo-gije, mikrofluidika, miniaturna tipala in aktuatorji bodo omogo-čali izdelavo kompleksnih labo-ratorijev na ravni enega samega čipa, majhne količine kemikalij in zdravil se bodo proizvajale v minitovarnah, velikih le nekaj centimetrov. Takšna proizvodnja bo izjemno učinkovita z najmanj stranskimi učinki.

Digitalizacijo postopkov poleg proizvodnje uporabniku prilago-jenih izdelkov narekuje potreba po resničnem globalnem sode-lovanju v razvoju, proizvodnji in oskrbi. Strokovnjaki so že danes prepričani, da bodo v prihodno-sti konkurenčne samo tovarne, ki bodo svoje procese povsem uskladile s svojimi dobavitelji, partnerji in potrošniki.

Izjemno pomembno vlogo bo imela tudi znanost o mate-rialih, ki bo postala eden od ste-brov nove industrijske družbe. Mnogi so že danes prepričani, da 70 odstotkov BDP temelji na materialih in novih usmeritvah, nanotehnologiji, bioinženirstvu, adaptroniki, računalniških zna-nostih in novih trendih razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Celice kot tovarne Nanotehnologija nam bo v

prihodnosti izjemno spremeni-la življenje. Osupljiv bo razvoj na številnih področjih, ki bodo povezana z nanotehnologijo, še zlasti na področju sintezne bio-logije in bionanotehnologije. Sin-tezna biologija nam bo denimo omogočala pripravo struktur z želenimi lastnostmi, vključno s takšnimi, ki v naravi ne obstajajo. Tak pristop bo imel prednost, ker bo njihova priprava zelo poceni. Na podlagi tehnologije DNK-origami se bodo lahko pripra-vile zelo kompleksne strukture. Tehnološko še uporabnejše pa bodo polipeptidne nanostruk-ture, ki so danes šele v začetnih fazah razvoja. S polipeptidi bomo lahko pripravili nanomateriale, ki se sami sestavijo v mreže geo-metrijskih oblik, izdelovali bomo molekulske filtre z nastavljivimi lastnostmi in druge sisteme. V

inštitutih in laboratorijih, tudi pri nas v Sloveniji, že danes sesta-vljajo prve DNK-nanostrukture in razvijajo pripravo nanostruk-tur na podlagi polipeptidov. Te tehnologije je na našem izjemno uspešnem 6. nanotehnološkem dnevu predstavil prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani.

Ta tehnologija bo pokazala izjemen potencial za številne na-čine industrijske uporabe, kot so dostava zdravil v telesu, kataliza, elektronika in drugo. Danes se moramo zavedati, da so biološki sistemi zgrajeni iz nanometrskih struktur in so izjemno raznoliki ter opravljajo strukturno vlogo in številne druge funkcije. Celice namreč lahko uporabimo kot to-varne za izdelavo nanostruktur, kjer lahko preprosto zapišemo navodilo za izdelavo nanostruk-tur, prav tako pa se bodo celice uporabljale za procesiranje infor-macij, DNK pa za pripravo nano-metrskih tranzistorjev in pozneje tudi vezij. Kakšna bo dejanska uporaba bionanomaterialov, pa bo seveda pokazal čas.

Če sledimo zgoraj navede-nim smernicam, se ne moremo izogniti dejstvu, da se bomo sre-čevali tudi s številnimi novimi poklici in posli, kot so svetovalci na področju genetike, izdeloval-ci in vzdrževalci robotov, nano-tehnologi, inženirji zahtevnih inteligentnih procesnih naprav in sistemov, možganski analiti-ki, inženirji bionike, izdelovalci delov telesa, organizatorji virtu-alnega življenja in drugo.

Janez Škrlec, inženir mehatronike, predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS in član sveta za znanost in tehnologijo Republi-ke Slovenije

Nezadržna rast števila prebivalcev je izjemen izzivStrokovnjaki so že danes prepričani, da bodo v prihodnosti konkurenčne samo tovar-ne, ki bodo svoje procese povsem uskladile s svojimi dobavitelji, partnerji in potrošniki Čeprav je težko natančno predvideti, kaj se bo v priho-dnosti zgodilo na področju industrijskega in splošnega tehnološkega razvoja, pa vendarle poznamo nekatere kazalce, ki bodo prav gotovo smernica razvojnim in prioritetnim strategijam v prihodnjem obdobju.

»Kot panoge prihodnosti so v ospredju interdisciplinarne tehnologije, čezmejno sode-lovanje, biotehnologija, novi materiali, nanotehnologije, IKT ter veliko prepletanje tehniških in družboslovnih znanosti,« pravi Janez Škrlec, inženir mehatronike, pred-sednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS ter član sveta za znanost in tehnologi-jo Republike Slovenije.

▶

Strateško povezovanje obeh družb pomeni novo prelomnico v povezovanju profesionalnega varovanja s ponudbo telekomu-nikacijskih rešitev. Napredne varnostne storitve varovanja doma, ki jo bosta ponujali obe družbi skupaj, bodo lahko delež-ni le Amisovi naročniki s široko-

pasovno povezavo. AmisREX po-skrbi za varnost in profesionalni 24-urni nadzor nad dogajanjem v naročnikovem domu, saj ob ne-ljubem dogodku na kraj dogodka pošlje ekipo varnostnikov.

Takojšnje obvestilo naročnika

AmisREX je brezžični var-nostni sistem, ki je namenjen varovanju stanovanja, hiše ali drugih prostorov. Deluje z zdru-ževanjem nadzora, varnostnih mehanizmov in širokopasovne-ga dostopa, kjer ponudnik stori-tve omogoča stalno povezavo in obveščanje varnostnonadzorne-ga centra o neželenih dogodkih v naročnikovem domu. Alarm se

sproži, ko detektorji, nameščeni v stanovanju ali hiši, zaznajo dogodek. Hkrati varnostna služba opravi intervencijo pri naročniku. Ta takoj prejme tudi informacijo o izrednem dogod-ku, bodisi kot kratko sporočilo, e-poštno sporočilo bodisi kot telefonski klic.

Upravljanje tudi s pomočjo »daljinca«

Ena izmed ključnih predno-sti za naročnika je brezžično de-lovanje sistema, tako da name-stitev ne zahteva kompleksnih posegov v prostor in napeljave kablov do vsake enote varovanja. Komponente med seboj komu-nicirajo po radijskih frekvencah,

senzorji in detektorji pa se napa-jajo s pomočjo baterij. Centrala je priključena neposredno v mo-dem oziroma usmerjevalnik ter električno napajanje, omogoča pa tudi rezervno povezavo prek klasične telefonske linije. Upo-rabnik lahko sistem AmisREX upravlja s pomočjo tipkovnice in kode ter tudi s priročnim daljin-skim upravljalnikom. Mesečna naročnina na paket AmisREX znaša 29,90 evra in vključuje vso potrebno opremo ter na-mestitev sistema, ki jo opravi strokovno usposobljeno osebje. Storitev je na voljo naročnikom po vsej Sloveniji, brez stroškov priključitve in ob vezavi za 36 mesecev.

Amis uvaja AmisREXAmisova nova storitev za varovanje doma je nastala v sodelovanju s podjetjem za va-rovanje premoženja Varnost Maribor Storitev je namenjena širšemu krogu domačih uporabnikov in omogoča varovanje stanovanja ali hiše pred vlomi in tatvina-mi, v svoji razširjeni različici pa tudi pred drugimi poten-cialnimi nevarnostmi, kot so dim, uhajanje plina in lom stekla.

Mesečna naročnina na paket AmisREX je 29,90 evra in vklju-čuje vso potrebno opremo ter namestitev sistema, ki jo opravi strokovno usposobljeno osebje.

▶