* n stran 1ai 1 ^glas^arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040504_l.pdfdr. vvolfgan schusselg...

* n a s t ran i 11

\ AS sm:t ( ) \ a l f c / a b o r / o INNRKDNOS iNKPAP IRJK Gorenjska

Banka

^ G L A S ^ Lcio LVII. ISSN 0352 - 6666 - St. 35 • CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek. 4 maja 2004

Zgodovinski dan na tromeji Dr. VVolfgang Schussel, prof. Enrico La Loggie in mag. Anton Rop na tromeji nad Ratečami v pozdrav Sloveniji v Evropi.

Italijanski minister Enrico La Loggie. avstrijski kancler dr. VVolfgang Schussel. slovenski premier mag. Anton Rop in koroški deželni glavar Jofg Haider. Foto: Tjna Doki

Rateče - Vsi, ki so sc v pclek, 30. aprila, udeležili srcCanja najvišjih državnikov Italije. Av-strije in Slovenije na tromeji, so v tem lihem gorskem kraju, iia sličiSču treh kultur in ob aictual-nem vstopu Slovenije v EU čuti-li. da so priča zgodovinskemu dogodku. Tako je svoj pozdrav Sloveniji začel tudi av.strijski zvezni kancler dr. Wolfgang Schusscl. ko je dejal, da je dan dejansko zgodovinski. "Komaj pred 90 leti in niti 30 kilometrov od tromeje so potekale bitke na soSki fronti, ki sodijo med naj-bolj krvave v evropski zgodovi-ni z nepredstavljivim poldrugim milijonom žrtev ... danes pa so zruSene vse meje in vsi zidovi, tudi v glavah. Meja povezuje, zmagal jc mir. vc.sclimo se mir-ne. uspeSne in vame Evrope in dobrega sosedstva. Žive naj vsi narodi ... Slovenija, dobrodošla v Evropi!"

Pozdravni govor je vstopu SlO' venijc namenil italijanski mini-

Prvi maj delavski in evropski Praznovanje letošnjega mednarodnega praznika dela je bilo združeno z vstopom naše države v Evropsko unijo.

Prvi maj je simbol mednarod-ne solidarnosti vseh delavcev in spomin na dogodke, ko so de-lavci v maju 1886 v Chicagu pr-vič jasno izrazili zahtevo po osemurncm delavniku. Ob pr-vem maju se vsakič znova utr-juje zavesi, da je delo neodtuj-ljiva člove. Ska pravica in vred-nota, ki Jo je treba spoštovati in varovati, njeno uresničenje pa ne sme bil i odvisno zgolj od trenutne ekonomske situacije neke države ali skupnosti. Praz-nik dela nam sporoča, da je prav zmožnost zagotavljanja dela ljudem dober pokazatelj, kako uspešna in učinkovita je država pri uresničevanju svojih strateških ciljev in interesov, je v svoji prvomajski poslanici za-pisal minister za delo. družino in socialne zadeve dr. V lado Dimovski, omenja pa tudi po-men socialnega dialoga z lani podpisanim socialnim sporazu-mom, ki uspešno vzpostavlja zakonske okvire za uresničeva-nje evropskega socialnega mo-dela. V skladu s socialnim spo-razumom naj bi bil tudi tik pred prvim majem podpisan dogovor o politiki plač za leti 2004 in 2005, o Čemer pa so mnenja de-ljena. S strani delavcev ga je podpisala največja sindikalna centrala v Slovenci, zveza svo-bodnih sindikacžv. ki povečanje najnižjih delavskih plač po tem dogovoru šteje za uspeh, med-tem ko denirfto Konfederacija sindikatov 90 in KNSS Neod-visnost menita, da jc povečanje plač za 5000 tolarjev bruto sra-mota in izdaja. Tudi na tradici-

Praznovanje v Kamnini Bistrici. Foto: Andrej ŽaJar

onalnih delavskih srečanjih ob prvem maju je bilo zato slišati različne odmeve na ta korak, odvisno paČ od tega, kateri sin-dikat je bil prireditelj praznič-nega delavskega shoda. Na Go-renjskem so ljudje kljub slabe-mu vremenu množično obis-kali tradicionalna prvomajska shajališča, tromejo. Poljane nad Jesenicami, Ljubelj. Sveti JoiSt nad Kranjem. Križno goro. Kamniško Bistrico, v največji meri zaradi prijateljskega dru-ženja, saj je v skupnem duhu lažje premagovati stiske ob niz-kih plačah in strahu, kakšen bo njihov položaj v Evropski uniji.

Danica Zavrl Žlebir

Danes spet priloga Gorenjski upokojenec

Krar\ j - V današnji Številki Gorenjskega glasa je od sedme do desete strani časopisa spet priloga Gorenj.ski upokojenec, druga v letošnjem letu. O čem pišemo tokrat? O tem, kako dolgo mo-rajo starejši, ki j im je dom starostnikov zaradi bolezni in potrebe po negi edina možnost, čakali na sprejem v dom, o zapletih s po-kojninami za obrtnike, ki so se zavarovali prek sklada obrtnikov in podjetnikov, o letoSnjem rckreacij.skem dodatku, ki naj bi ga upokojenci prejeli z majskim izplačilom pokojnine. Upokojenci iz zveze društev upokojencev radovljiške, blejske in bohinjske občine dokazujejo, da je med starejšimi kegljanje priljubljena oblika preživljanja prostega časa. le avtomatskih kegljišč je vse manj. Naklanski upokojenci so bili na izletu v Italiji, tudi upoko-jenci iz žirovniške. jeseniške in kranjskogorske občine pa se lah-ko pohvalijo s pestro dejavnostjo. Tone Košir iz Škofje Loke se po upokojitvi posveča raziskovanju in pisanju knjig, zadnja z naslovom Babištvo na Loškem je izSla pred kratkim. C .Z .

ster za regionalne zadeve prof. Enrico La Loggie v imenu pred-sednika Silvia Berlusconija, naš premier Anton Rop je med dru-gim poudaril, da Evropa z zdru-žitvijo iHipira meje predvsem za mlade: "Naj se la kraj poslej imenuje tudi Tromeja. Ohrani-mo naziv v spomin na Čas. ko zanamci ne bodo več vedeli, kaj so meje. Da se bodo izletniki spraševali, kako je bilo sploh mogoče, da so bili ljudje tako omejeni ... Srečen sem. da nam jc življenje naklonilo možnost, da se sestanemo prvič in zadnjič na meji, ki jc jutri ne bo več ..."

"Poglej." je dejal izletnik iia tromeji, "nedaleč stran so še vidni vojaški rovi. ostanki bun-kerjev. danes pa meja. ta groza v mislih in dejanjih, izginja. Kako so ljudje tu spodaj zaradi te meje trpeli, kaj vse doživeli! Prihodnjim rodovom sc pa sa-njalo ne bo več, zakaj ime Tro-meja ..."

In tedaj so gasilci treh dežel z obarvanimi vodnimi curki pri-kazali zlitje treh zastav kol sim-bol združevanja in sodelovanja in v slovo meji. ki jc naslednje jutro ni bilo več...

Darinka Sedej

Veriga ljudi čez Karavanke Na karavanškem sedlu Jepca pod Kepo so 2. maja

v pozdrav vstopu Slovenije v Evropsko unijo planinci v območju obmejnega pasu sklenili roke v živo verigo.

Belca, Jepca - Projekt, ki seje pred mesecem zdel Še precej ne-urcsničljiv, je na simbolni ravni nedvomno uspel. Pobuda za pla-ninsko srečanje na sedlu Jepca pod Kepo. ki jc bilo tudi name-njeno brisanju državne meje med Slovenijo in Avstrijo, je prišla z avstrijske strani od društva "Pozdravljen sosed". Na naši strani se je v organizacijo

saj so se pohoda udeležili ve-činoma starejši ljudje.

Popoldne je bila na mestu na avstrijski strani, kjer je nekdaj stala planinska koča Anna, maša v treh jezikih, ki jo jc vo-dil dekan in Župnik iz Loč Stan-ko Olip, somaScvala pa sta ra-dovljiški dekan Jože Drolc in dr, Janez Gr i l iz Ljubljane.

Mendi Kokot

meje, bodisi Športno, kulturno ali planinsko. Ce nam bo uspelo

Živa veriga čez Jepco.

zagnano vključil L^ščan Feliks G m i , ki je o ciljih planinskega shoda pohodnikov treh dežel povedal: "S tem želimo regiji, ki jc bila tako zapuščena, dati neko trajno povezavo z obeh strani

i Špoi C e i

ljudi razvrstiti v verigo do obeh dolin, prav, sicer pač ne, njen simbol pa je prijateljstvo, druže-nje in veselje." Med prihodnjimi načrti je tudi postavitev nove planinske koče. ki bi nadomesti-la porušeno Anno.

In veriga se je sklenila, čeprav samo čez vrh sedla v obmejnem pasu. Napovedi o veliki množič-nosti - 3000 do 5000 udeležen-cev s slovenske strani in celo 20.000 z avstrijske - se niso uresničile. Z Belce in Loža na koroški strani je prišlo nekaj sto listih, ki tudi siccr hodijo po planinskih poteh. Načelnik gorskih reševalcev iz Mojstrane Dušan Polajnar je približno triurno pot označil za zahtevno.

S pesmijo v Evropo V Cerk l jah so Evropi pripravil i l epo dobrodoš l i co , m e d d rug im tudi z mednarodn im konce r t om pevskih zborov.

Cerkyc - V oblini CerkUc so na. vstop v Kvropsko unijo bogato

proslavili. Na predvečer vstopa so tako v Športni dvorani pri-

pravili slovesnost, ob polnoči so prižgali ogi\jeinet, še pred tem

pa sta župan Franc CebuU En pi^župan Miha /evnik v Parku

pomembnih mol posadila spominsko lipo. Le-to so že popoldne

pred cerkvgo v /alogu posadili tudi vaščani Gliixja. Zaloga in

Cerkânske Dobrave. Frav poseben dogodek pa Je bil v nedelo

v župnUski cerkvi mednarodni koncert, na katerem so sodelova-

li moški pevski zbor Beeker Liedertafel in mešani pevski zbor

Zvon iz Nizozemske ter domači komorni moŠki pevski /bor Da-

vorina Jenka.

Koncert, ki je sodil ludi v skiop 850-Ietnicc cerkljanske prafare. je v Cerklje privabil ni-zozemskega veleposlanika v Sloveniji Jana C. Heencmana, prišel je ludi župan nizozemske-ga mesta Beek Armand M.J. Cremers, Slednji jc med drugim dejal: "Vsiop Slovenije v Evrop-sko unijo je novi korak k zdru-ževanju Evrope in glasba igra pri tem veliko vlogo, saj ne po-zna ne meja ne razlik v jezikih." Po uspešni recitaciji Zdravljice v slovenščini pa se je vprašal: "Ali je morebiti France Prešern že ob pisanju Zdravljice mislil na današnjo Evropo?"

Goste sta nagovorila cerkljan-ski podžupan Miha Zevnik in predstavnik zunanjega ministr-stva Igor Kerstein. Podžupan je ponovil misel, ki smo ju slišali že v petek zvečer, da vstopamo v prostor, kjer j e slovenski na-

rod kulturno in duhovno že sto-letja.

Po kar pretirano razvlečenih govorih ftrajali so slabo uro) so zbori vendarle zapeli. Moški pevski zhor Beeker Lidenafel iz Beeka. ki letos praznuje 115-lel-nico obstoja in jc v svoji zgodo-vini zmagal že na Številnih med-narodnih festivalih, je s svojim repertoarjem skladb evropskih skladateljev, duhovnih pesmi, sodobne skladbe in priredb črn-skih duhovnih pesmi Se posebej navdušil. Nekoliko skromnejši, a še vedno zanimiv je bil nastop pevskega zbora Zvon iz Heerle-na. ki so ga pred 75 IcGi ustano-vili slovenski izseljenci na Ni-zozemskem. Standardno dobro pa se je znova predstavil cer-kljanski komorni moški pevski zbor Davorina Jenka.

Simon Šubic,

foto: (^razd Kavčič

Pevska zbora Davorina Jenka in Beeker Udertafel sta svoje glasove združila ob petju slovenske, nizozemske in evropske himne.

Praznično na spodnjem Gorer^skem Kamnik - Osrednja svečanost s praziiičnin) nagovorom poslanca

državnega zbora Maksimiljana Lavrinca v kamniški občini je bila v Termah Snovik. Kljub slabemu vremenu so pripravili srečanje ob ta-bornem ognju in svečano obeležili vstop Slovenije v Evropo.

Komenda - V občini Komenda so vstop Slovenije v Evropo prosla-vili z velikim kresom na Kriškem gradu, kjer so pred polnočjo dvig-nili tudi evropsko zastavo. Hkrati so v občini prešerno razpoloženi pri tabornem ognju in ob nagovoru župana Tomaža Drolca začeli tudi letošnje praznovanje občinskega praznika.

Medvode - V občini Medvode so tako Članstvo Slovenije v Evrop-ski uniji kot prvomajsko razpoloženje obele^.ili s tradicionalnim kre-som pri gradu v Goričanah. Tja do zgodnjih prvomajskih jutranjih ur je trajalo veselo razpoloženje. Potem pa so 1. maja dopoldne v prostorih krajevne skupnosti VaŠe-Goričane odprli razstavo znamk, ki so izšle v samostojni Sloveniji. Zbral jih je predsednik Tlirisučnc zveze Medvode Karel Vernik, na razglednice, ki jih so jih vsem brezplačno razdeljevali, pa so obiskovalci dobili priložnostni poštni žig občine Medvode. Kolesarji kolesarskega društva Medvode pa so s praznično vožnjo odprli pet kolesarskih prog v občini.

Vodice - Svečano na predvečer I. maja ob velikem kresu pa jc bilo tudi v Vodicah. Po svečanem nagovoru župana Braneta Podborška so nastopili člani Društva upokojencev Vodice. Prosvetnega društva Vo-dice. Mešani pevski zbor Biser, Plesna Šola Klub Kubu. VodiŠki pri-tj-kovalci, skupina D'organizators, Godba Vodice in vodiŠki gasilci.

Andrej Žalar

Delavci izgubljajo varnost in dostojanstvo Jošt nad Kranjem - Zahteva-

mo pravičnejšo delitev novo ustvarjene vrednosti, je oblast-nikom v imenu dclavccv s prvo-majskega srečanja na Joštu spo-ročil predsednik Sveta gorenj-skih sindikatov Jože Antolin.

Kljub slabemu vremenu seje na praznik dela na tradicionalnem prvomajskem shajališču kranj-skih in drugih delavcev zbralo

Skupen pozdrav Evropi na Ljubelju Tudi sosed je iz o b č i n Tržič in Borovl je so na predvečer p rvega maja proslavili

s lovensko č lanstvo v Evropski uniji.

LjubeU - V občinah Tržič in Borovlje so se na slovesni dogo-dek dobro pripravili. Že od zgodnjega popoldneva so se 30. aprila vrstili dogodki, s katerimi so sosedje z ol>eh strani (sedaj že bivšega) mejnega prehoda Ljubelj proslavili "izbris" dr-žavne meje. Pri sv. Ani jc bila popoldne najprej maša. zatem so na mejnem platoju na Ljube-lju najprej po svoje proslavili ou-oci s pevko Romano Krajn-Čan in klovni, tržiški in boro-veljski gozdarji pa so v tekmo-vanju pokazali svoje veščine. Obiskovalci, ki j ih je bilo zaradi slabega, vremen a nemara manj od pričakovanj, so izpod dežni-kov spremljali kulturni pro-

gram, ki so ga oblikovali moški pev.ski zbor maj, folklorna sku-pina Karavanke, plesni klub M, ansambel harmonik in pihalni orkester TržiČ, godba na pihala in mestni zbor iz Borovelj. mo-ški zbor Alpenrose. komorni zbor SPD Borovlje. mešani zbor Pevskega društva Sele ter duo Oraže in moški dvojni kvintet Singerberg.

Kulturni program so poživili s predstavitvijo razvoja transporta čez prelaz Ljubelj, kar so prika-zali člani konjeniškega društva iz Naklega. igralci pa so pona-zorili prehod pomembnih oseb-nosti iz zgodovine Čez prelaz. Prisluhnili so ludi nastopu hiš-nega ansambla Avsenik. Simbo-

lično sta mejo med Slovenijo in Avstrijo, ki ju je doslej delil mejni prehod Ljubelj, izbrisala župana sosednjih občin. Pavel Rupar iz Tržiča in Ingo Appe iz Borovelj. opolnoči pa je nebo nad nekdanjo mejo razsvetlil ognjemet.


lepo Število ljudi. Pritegnilo jih je druženje, zabaven program z NuŠo Dcrenda. Sašom Hribar-jem« Radiom Ga-ga. igralccm Pavlom Rakovcem in Vuhuban-do, pa tudi delavski duh. 1. maja se je Slovenija pridružila Evrop-ski uniji, ob vsej evforiji pa so ljudje vendarle zaskrbljeni. V EU ne bo mesta za delavce, ki prejemajo sramotno nizke mini-malne plače ( I I I tisoč bruto, kar je komaj kaj več od 300 ev-rov), slabe plače pa niso rezultat slabega dela slovenskih delav-cev, pač pa potratne države, sla-bih in nenasitnih menedžerjev, slabo pa se j im godi tudi zato. ker imajo slabe sindikate* je v govoru poudaril Jože Antolin. Doslej ob prvomajskih druže-njih ni bilo treba povzdigovati delavskega glasu, sedaj pa nizke plače, revščina, izgubljena soci-alna varnost in tudi izgubljeno dostojanstvo silita k drugačne-mu ukrepanju. Govornik jc omenil tudi nedavno sklenjen dogovor o politiki plač. ki ga je

z vlado in delodajalci podpisala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ena od šestih sindi-kalnih ccntral, kar pa drugi sin-dikati. tudi njihov, kije del Kon-

federacije sindikatov 90. šteje za izdajstvo, češ da je dogovor slab. nedorečen in v škodo de-lavcev.


"Padel" je tudi Jezerski vrli Jezersko - Na predvečer Župan Milan Kocjan je ob lem

praznika dela in vstopa Sloveni-jo v EU so se na heliodromu ob PlanŠarskem jezeru zbrali do-mala vsi Jezcrjani. Skupaj z gosti, ki so prišli iz doline, pa tudi z druge strani Jezerskega vrha. iz Avstrije, so ob kresu in kulturnem programu, v katerem so nastopili pevski zbor SPD Zarja iz Železne Kaple ter kvartet Jutro in nonet Koroian z Jezerskega, izrazili pričakovan-ja, pa ludi dvome ob odločilnem koraku. Mladi so prizorišče razsvetlili z baklami, predstavili nove zvezde EU. med njimi tudi Slovenijo, nato pa je Matej Tonejec ob slovenski in občins-ki dvignil ludi cvTopsko zastavo.

KUPON ZA MAU OGLAS DO 10 BESED -BREZPLAČNO-I Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! i Mali oglas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po j ceniku, s popustom za naročnike (20 %). : VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.

i KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS 3E I OBJAVUEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! •

i Po telefonu 04/20142 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno I 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na ; razpolago od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. • Kupon ne velja za pravne osebe (d.o.o, - s.p.). t i Pošljite na: gorenjski glas, d.0.0., Zoisova uL 14001 KRANJ, p.p. 124

Ime in priimek, naslov:

Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:

Kupon ni veljaven za objavo pod i i fro oz. za naslov v oglasnem oddelku.

Na Šobcu rezali trak v k a m p u Š o b e c so odpr l i prenovl jen sanitarni ob jekt . Naložba j e stala

2 4 mil i jonov tolarjev. Dobro ob iskano prvomajsko praznovanje.

Lesce - V kampu Šobec skoraj vsako prvomajsko praznovai\je in dodal, da je vstop Slovenije v pospremô z novo pridobitvô. Na letošiî praznik dela so slo- E U zagotovo prelomnica za vesno odprli prenovljen sanitarni objekt in s tem zaky učili pre- našo drŽavo in priložnost za m-novo objektov, ki so jo začeli pred štirimi leli. Prenovljeni objekt rizem. sta odprla radovîški župan Janko S. Stušek in predsednik Prenova objektov v kampu Šo-rLstičnega društva Lesce Zlatko Kavčič. bec jc doslej stala že okrog 150

milijonov tolarjev, jeseni se bodo lotili 5e prenove tobogana, letos pa v kampu. ki lahko sprej-me 3000 gostov, računajo na 80.000 nočitev. "Turistična se-zona se je začela sredi aprila, s predsezonskim obiskom nismo najbolj zadovoljni, dobri pa so obeti za julij in avgust. Upam, da nam bo Evropa prinesla večjo prepoznavnost in manj težav na mejah." je pojasnil Rado Urevc. direktor podjetja Sobec. d.o.o.. V kampu Šobec so tudi letos pri-pravili prvomajsko praznovanje, ki se ga je kljub slabemu vreme-nu udeležilo veliko ljudi, slav-nostni govornik, poslanec držav-nega zbora in predsednik odbora za zunanjo politiko Jelko Kacin pa je v svojem govoru med dru-gim poudaril, da praznovanje pr-vega maja dokazuje, daje Slove-nija že dolgo del Evrope. "Slo-venija jc tranzicijo opravila naj-manj boleče in ohranila veliko delovnih mest. danes (1. maja -op. p.) pa vstopa na trg, kjer nas je 455 milijonov. Odveč je strah skeptikov, da bo EU propadla, razvijala in Sirila se bo." jc dejal Kacin.

Renata Škrjanc,

foto: Gorazd Kavčič

Prenovljeni sanitarni objekt, ki je urejen po sodobnih evropskih merilih, sta odprla Janko S. Stušek in Zlatko Kavčič.

Sanitarni objekt je bil skupaj z drugima dvema zgrajen pred tremi desetktji. razvoj ponudbe v kampu pa je zahteval njegovo prenovo, s katero so sledili so-dobnim evropskim merilom. V prenovljenem objektu je 19 stra-nišč in 14 tuiicv ter topla voda, ki omogoča celoletno poslova-nje kampa. Z deli so začeli lan-sko jesen, prenova pa je po be-sedah Zlatka Kavčiča stala 24 milijonov tolarjev, ki jih je za-gotovilo lesko turistično dru-

štvo. "S prenovljenim sanitar-nim objektom končujemo Štiri-letno obdobje prenove objektov v kampu. lani smo odprli nove lesene bungalove. čaka nas Se prenova restavracije, ki je pove-zana z izgradnjo Čistilne napra-ve, uredili pa naj bi jo v nasled-njih dveh letih. Kamp Šobec de-luje 48 let. s svojo urejenostjo in evropsko ponudbo pa je v Evro-pi že dolgo, saj spada med pet najbolje urejenih kampov v Ev-ropi." jc ob odprtju dejal Kavčič

dejal, da trdoživi Jezcrjani vedo. kaj so pregrade, saj so v pretek-losti doživljali njihovo postav-ljanje in padanje. Sedaj delitve ne bo več. Simboličen je tudi prehod Slovenije v E U ravno na 1. maj. praznik dela. kar zbuja upanje, da bo delo spet postalo vrednota, Slovenija pa bolj podobna državi z urejenimi so-cialnimi odnosi in pravicami iz dela. Opolnoči so se z Je-zerskega podali na Je/.crski vrh, kjer jc tedaj "padla" meja, naslednje jutro zarana pa so se planinci z Jezerskega in Železne Kaple podali na skupni pohod na Pristavški Storžič, opoldne pa jc srečanje ob slovenskem prihodu v EU priredil Avstrijski turistični klub (OTK) , na Je-zerskem vrhu pa so sc srečali župana dr. Dietfried Haller in Milan Kocjan ter predsednik OTK Wolgang Nolz. D .Ž.

IVadicionalno na Križni gori

Križna gora - Zveza svobod-nih sindikatov Slovenije, ob-močna organizacija za Gorenj-sko, je na praznik dela tradi-cionalno pripravila prvomajsko srečanje na Križni gori. Kljub deževnemu vremenu se je sre-čanja udeležilo vsaj 1000 de-avcev in upokojencev, ki so .spremljali program Pihalnega orkestra Alples Železniki, igral-ca Iztoka Drabika, Plesno navi-jaške skupine Cvetke, vse popoldne pa .so za zabavo skrbe-li Frajkinclerji.

Svečani govornik je bil Igor Draksler. župan občine Škofja Loka. poudarki iz njegovega govora pa so: "Tokratnega 1. maja smo zopet postali Evropej-ci. s katerimi častimo enake vrednote. Vpra.šanje pa jc. ali oni vedo. kako se je privatizaci-ja pri aas končala z izgubo za marsikaterega posameznika. Socialna diferenciacija je vse večja, rešiti pa jo bo mogoče le s socialnim sporazumom." Z njim bomo dosegli nacionalni konsenz, ki naj bi dajal opti-mizem in varnost, je 5e povedal župan in zaključil z mislijo, da moramo sami poskrbeti za boljši jutri v Evropski uniji.

Boštjan Bogataj

Mamljive evropske službe Za najslabše plačano delovno mesto (kurir) v evropskih institucijah bi prejeli najmanj 2,100 evrov mesečno. Ta trenutek so najbolj iskani prevajalci in tolmači,

ki zaslužijo precej več. Kaj še čakate?

Krai\j - Znano je. da bo skun^ ves "slari del" Evropske unue še

nekaj let zaprt za slovenske delavce. Neovirano se bomo sprva

lahku zuposlovali le v novih (lunicah. / nekaj inut\j§iini ovirami

pa £e na Irskem in v Veliki Britanci* Za Slovence niČ kaj pri-

vlačno. sty so plače v drugih državah novih članicah bistveno

nijye kot pri nas. Toda tudi v Evropski unî obstajajo delovna

mesta, ki prinašajo veČ kot spodobno plačo za slovenske razme-

re. Te ponižajo evropske institucê, v katerih se lahko zaposli

vsakdo. Edina ovira je, da delovna mesta razdeUujejo po nacio*

nalnih ktjučih. kvotah. Torej, za vsako institucô je določeno,

koliko delovnih mest pripada dr2avyanom Nemčije, Francke.

Slovaške in seveda tudi Slovence.

Delovna niestii v vseh evrop-

skih institucijah so ta trenutek

razdeljena v naslednje razrede:

najvišje so administratorji (za la

delovna mesta je potrebna naj-

manj univerzitetna izobrazba),

nato sledijo lingvisti, za njimi so

pomočniki administratorjev (za-

htevana je srcdnjefiolska izobra-

zba, v praksi pa ima večina kar

univerzitetno izobrazbo), tem

sledita tajništvo in tehnična

podpora, najnižji razred pa

predstavljajo kurirji in drugo

pomožno osebje. Po dostopnih

podatkih bodo evropske institu-

cije potrebovale okoli dvesto

slovenskih tolmačev, prevajal-

cev in pravnikov lingvistov, za-

poslitev bo dobilo tudi okoli 50

administratorjev ter kakih 40

iisistentov.

PRAZNIČNA GORENJSKA

v evropskih institucijah se

lahko zaposlite /.a stalno ali za

določefi čas. Stalno zaposlitev

dobijo funkcionarji. Do tega na-

ziva pridete tako. da predhodno

uspešno opravite t. i. concours,

to je nekakšen uradniški izpil.

Le z opravljenim concoursom

imate možnost stalne zaposlit-

ve. V nasprotnem primeru se

lahko v evropskih institucijah

zaposlile samo začasno, po no-

vem bo to za največ pci let. nato

pa vam pogodti ne morejo ve f

podaljšati. Evropske institucije

seveda najemajo tudi zunanje

sodelavce.

Kako priti do zaposlitve v ev-

ropskih institucijah, smo pov-

prašali Majo Kezunovič Kra-šek iz Informacijske pisarne ev-

ropskega parlamenta za Slove-

Maja Kezunovič Krašek

nijo: "Vsi razpisi za delovna

mesta v evropskih institucijah se

objavljajo na uradni strani Ev-

ropskega urada za izbor Osebja

(hltp://europa.eu.ini/cpso). kjer

bo vsak zainteresirani našel vsa

navodila, predstavljeni pa so

tudi primeri testov, ki jih mora

opraviti kandidat. Razpise ob-

javljajo tudi v tJradncm lisiu

Evropskih skupnosti. Posamez-

na država ni dolžna objavljati

teh razpi.sov. to se je pri nas zgo-

dilo le enkrat, ob prvem razpisu

za delovna mesta, na katera so

lahko kandidirali tudi Slovenci.

Vsakdo se mora lorej sam po-

truditi in sproti preverjati prek

spleta ali v evropskem uradnem

listu."

Od dva do petnajst tisoč evrov

Naj vam potešimo nestrpnost

in vam izdamo, kakšni so za-

služki. Za najnižji plačilni raz-

red (kurirji) je določena meseč-

na bruto plača od okoli 2.100

evrov do 3.400 evrov, za tajni-

ška dela vam bodo v evropskih

institucijah plačali med 2.300

in 4.400 evrov. Pomočniki ad-

ministratorjev zaslužijo od

3.000 do 7.400 evrov na mesec,

administratorji pa služijo od

4.100 do 15.500 evrov bruto,

kolikor trenutno zasluži prvi

evropski komisar Romano Pro-

di. PlaČni razredi se bodo t ju-

trišnjim dnem nekoliko spreme-

nili. toda bistvenih razlik ne bo.

plače se bodo celo malenkostno

povišale.

Vsi zaposleni poleg natančno

določene plače prejemajo Se

razne dodatke. Tako boste zara-

di delovnega mesta v Bruslju

dobili dodatek za ločeno življe-

nje. pa otroški dodatek, doda-

tek za gospodinjstvo, pa doda-

tek za izobraževanje otrok, iz-

plačali vam bodo še kakšno

dnevnico ali dve, ob rojstvu

otroka vas nagradijo z okoli

dvesto evri in tako dalje. Po iz-

kušnjah Slovencev, ki so Že za-

posleni v kateri od evropskih

institucij, je teh dodatkov ravno

toliko, kolikor vsak mcsec zna-

šajo prispevki državi - Belgiji,

Luksemburgu ali Franciji. Za-

torej so zgornji zneski bruto

plače približno enaki neto me-

sečnemu prejemku.

Ni kaj, dobro se lahko zasluži.

Pa je za nas precej visoka plača

Kolesarji slavUi ob Planšarskem jezeru Več kot štiristo kolesarskih navdušencev se je v nedeljo podalo na pot iz Kranja proti

Jezerskemu, kjer so se pod geslom "S kolesom v EU" srečali z avstrijskimi kolesarji, ki so prikolesarili iz Železne Kaple.

Praznik na Tromeji Tudi 1. maja na Tromeji slovesno in množično pod

geslom "Praznujmo skupaj župani treh obmejnih občin".

Kraiu« Jezersko - Množica

kolesarjev, ki se je v nedeljo do-

poldne zbrala na Slovenskem

trgu v Kranju, je veselo pogle-

dovala v nebo. saj je sonce pre-

gnalo oblake in obetal se je lep

dan. Nekateri so 37 kilometrov

dolgo pot s kolesom do PlanŠar-

skega jezera na Jezerskem vzeli

zgolj za običajno nedeljsko re-

kreacijo. drugi so prav v nedeljo

opravili prve letošnje kolesarke

kilometre. "Res smo z odzivom

na našo akcijo, ki je letos pote-

kala pod geslom kolesom v

EU", zadovoljni, saj se je jc

udeležilo več kot Štiristo prijav-

ljenih kolesaijev, poleg tega pa

Še precej takih, ki so se nam pri-

družili po poti do Jezerskega.

Zalo jo bomo. pač pod drugim

imenom, ohranili tudi v bodo-

če." sta povedala Marko Po-

lanc iz Kolesarskega kluba Sava

in Robert Bauman iz Lokalne

turistične organizacije Kokra, ki

sta bila pobudnika in glavna

organizatoija nedeljske priredii-

ve. Našim organizatoijem pa so

se pridružili tudi prijatelji iz so-

Pot s kolesom od Kranja do Jezerskega Je v nedeljo prevozilo več kot štiristo kolesarjev.

sedne Železne Kaple, vendar pa

jih je pot na Jezersko zmoglo le nekaj več kot šestdeset.

Organizatorjem se je za obisk

zaradi zadržanosti opravičil Bo-

rut Pahor, predsednik ča.stnega

odbora prireditve, prav tako na

vožnjo ni bilo kranjskega župa-

na Mohorja Bogataja, ki se je

poškodoval na enem od kolesar-

skih treningov. Je pa zato vso

pot do Jezerskega zmogel župan

Šenčurja Miro KozeU. ki se mu

je v domačem kraju pridružil

tudi Župan občine Jezersko Mi-

lan Kocjan.

Čeprav prireditev ni bila tek-

movanje. pa naj zapišemo, da je

bil med moškimi najhitreje na

Jezerskem Uroš Komac. med

Ženskami Anita Mejač, najsta-

rejši kolesarje bil 67-letni Vin-

ko Novak, najstarejša kolesarka

64-letna Tatjana Veličkovič.

najmlajši II-letni Luka Kalan.

najmlajša 9-letna Ana Vrečar,

nekaj pa je bilo tudi štiričlan-

skih družin. Pokal za najštevilč-

nejšo je pripadel družini Vrečar,

ki se je za tekmovanje prva pri-

javila. Najštevilnejša ekipa so

bili člani Iskraemeca. saj se je

vožnje udeležilo kar trideset ko-

lesaijev.

Vilma Stanovnik,


Tromeja - Peč - "Še včeraj smo

se povzpeli na Tromejo nad Rate-

čami, danes pa bon)o začeli upo-

rabljati staro krajevno ime PeČ, v

nemščini Ofen in italijanščini

Montefomo." je brisanje mej po-

.sta bila tudi koroški deželni gla-

var Jorg Heider in zastopnik ev-

ropske komisije za Avstrijo dr.

Jtirgen Frieberger.

Tudi sicer je bila prvomajska

Tromeja ali Peč v znamenju

Podpis dogovora o sodelovanju obmejnih občin. Na sliki od leve proti desni: župan Podkloštra Erich Kessler, kranjskogorski župan Jure Žer-jav in župan Trbiža Franco Baritussio.

udaril kranjskogorski župan Jure

Žerjav. Tudi župana sosednjih

občin, Trbiža Franco Baritassio

in Podklošu^ Erich Kessler. sta

izrazila veselje, da mej ni več in

se bo lahko še bolj krepilo že v

prejšnjih letih začeto sodelovanje

na športnem, kulturnem, social-

nem. gospodarskem področju ter

v medsosedskih stikih. Med gosti

.simbolike: nekaj pred poldne-

vom so tekači prinesli štafeto

miru. iz Ljubljane je peš srečno

prispel Srečko Obolnar. član

Društva paraliiikov Slovenije,

trideželno je bil obarvan tudi

kulturni program z zborovskim

petjem, plesi folklornih skup in

zvoki pihalnih orkestrov.

Mendi Kokot

Delo in plače za dostojno življenje Kamniška Bistrica • Tradici-

ja praznovanja 1. maja jc že de-

setletja vsako leto tudi prvomaj-

ski delavski shod v Kamniški

Bistrici, Tudi tokrat so sc zbrali

pri domu v Kamniški Bistrici na

srečanju številni Kamničani in

drugi, ki so se kljub ne najlepše-

mu vremenu podali v dolino

pod Veliko planino.

Ob soorganizaciji občine

Kamnik so letos na srečanje z

rdečim nageljnom v gumbnicah

povabili vse člane in nečlane

Svobodni sindikati. Po tradicio-

nalnem pozdravu kamniških

godbenikov, ki so že ob 4. uri

zjutraj igrali budnico po različ-

nih krajih v kamniški občini, in

Internacionali, ki sojo skupaj z

mešanim pevskim zborom De-

lavsko kulturnega društva Soli-

darnost zapeli vsi skupaj, jih je

najprej pozdravil direktor kam-

niške občinske uprave Ivan Pri-

stovnik. za njim pa nagovoril

izvršni sekretar predsedstva

zveze Svobodnih sindikatov

Gregor Miklič.

Med drugim je poudaril, da

bomo ludi v Evropi, v kateri se

sindikati zavzemajo za delovna

mesia. za delo. za več socialne

Evrope, Se naprej sami svoje

sreče kovači.

"V Sloveniji smo ugotovili, da

brez sindikatov ne gre. Žal pa Še

nismo dozoreli za pogovore, za

pogajanja. Še vedno se nihče ne

zgane, ne vlada, ne delodajalci,

dokler ne pride do protestov.

Sindikati smo se na samostojni

poti Slovenije veliko naučili, de-

lodajalci pa še vedno poznajo Ic

odgovor, da so stroški preveliki.

Zato se včasih zdi. da bi morali

delavci Še nekaj plačati, da bi

lahko imeli delo."

Naš cilj v združeni Evropi bo

torej Še naprej več delovnih

mest in plače za dostojno živ-

ljenje. To bomo. upam, s po-

močjo Evropske unije in Evrop-

ske socialne konfederacije lažje

dosegali. Želim pa si tudi. da

sindikati ne bi bili še naprej

tako razdrobljeni, kot smo zdaj.

Enotnost se nam je namreč že

velikokrat potrdila kot edina

prava pot za do.sego cilja, je ob

Čestitki za praznik .sklenil na-

govor Gregor Mikjič v Kamni-

ški Bistrici.

Andrej Žalar

dovolj vabljiva, da se Slovenci

množično zanimamo za delo v

evropskih institucijah? "Največ

se zanimajo za delovna mesta,

ki so v Sloveniji, prejemali pa bi

evropsko plačo, saj pri nas s pet

tisoč evri na mcsec zelo dobro

živiš. A na žalo.st je v Sloveniji

na voljo zelo malo lakih delov-

nih mest, večina jih je v Bruslju,

kjer pa zaradi velike draginje

pet tisoč evrov ne pomeni veČ

veliko. Še posebej če upošteva-

mo. da si morate najeli stanova-

nje. plačati varstvo za otroke,

drag je mestni promet in podo-

bno. Pogosto se zato zgodi, da si

ljudje premislijo, ko preračunajo

zaslužek in .stroSke. fVeprosto se

jim računica ne izide." pove

Maja Kezunovič. ki s približno

4.500 evri na mesec v Ljubljani

kar dobro shaja.

Če vas vseeno mika, da bi de-

lali v evropskih institucijah, in

sc povrh zanimate za delo pre-

vajalca ali tolmača, ste že .spre-

jeti. Prevajalci za jezike novih

držav članic so namreč v icm

trenutku v evropskih in.stitucijah

najbolj iskani kadri. V vsakem

primeru, za katerokoli delovno

mesto se že potegujete, morate

znati enega od treh uradnih jezi-

kov - angleško, francosko ali

nemško.

Simon Šubic

C««!!!?« S m ^ M G L A S

Odgovorna urednica Marija Volčjak

Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek. Cveto Zaplotnik

Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj. Alenka Brun. Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Petemel. Stojan Saje, Vilma Sta-novnik. Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl Žlebir. Andrej Žalar. Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant. Mendi Ko-kot. Miha Naglic, Milena Miktav-čič. Renata Škrjanc, Simon Šu-bic. Marjeta Smolnikar

Tehnični urednik Grega Flajnik

Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič. Gorazd Šinik

Lektorica Marjeta Vozlič

Vodja komerciale Mateja Žvižaj

Vodja marketinga Petra Kejžar

GORENJSKI GLAS te registrirana blago-vna In stontvena znamka ood H. 9771961 pri Uradu RS za Inteteklualno lastnino. Ustanovitelj in izdaiatel); Gorenjski glas, d.o.o., Kran} / Direktonca: Manâ VohbjaK / Naslov Zojsova 1. 4 0 0 0 Kranj / Te!.: 0 4 / 2 0 t 42 00. fax: 0 4 / 2 0 1 42 13. e-ma>!' info^9-g(3S s>: mali oglasi in osmrtni-ce- te l : 0 4 / 2 0 1 42 47 (sprejem na avflo-matskom odzivniku 24 ur dnevno); urad ne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski gtas )e DO«edr>ik, izhaja ob torkih m petkih, v nakiadi 22 .000 t^vodov / Red-ne pnkjge TVokno (lednik). Moja Gorenj-ska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkr^ letrvj) in devet lokaJnih pnk>g / Tisk. SET. d.d.. Ljubljana / Naročnina: tel. 0 4 / 2 0 1 ,42 41 / Cena izvoda: torek 200 SH" pe-lek: 3 0 0 SIT: za april. 2 .300 SIT. drugo čeirt let io: 6 . 5 0 0 S\J. letna naročnina; 26 .000 srr, redni letni plačniki imajo 25 % popusta, poltetni m četrtletni 20 % pc^Mi-sta: nan}čn;na za tujino: 100 EUR: v cene je vračunan DOV po stopnji 8 .5 naioč-

runa se upošteva od tekoče števiike časo-p « a do pisnega preklica, ki vefia od zadet-ka naslednjega obrs^Sunskega obdobja / Oglasne stontve po ceniku, oâsno trže-nje.- tel. 0 4 / 201 42 48.

Evropske zastave v Žigonovi hiši Z dežniki v Evropo Osrednja bohinjska proslava je bila v Kulturnem domu Joža Ažmana. Sodelovanje v akciji

10.000 dežnikov za Evropo.

Buhii\jtika Bistrica • Praznovaivje praznika dela in vstopa

Slovenge v Evropsko unijo .se je v bohinjski obl ini zafelo s

petkovo osrednjo prireditvuo v Kulturnem domu Joža Ažmana,

nadaêvalo z akcô 10.000 dežnikov in končalo z odprtjem razs-

tave o /Vjdovskem gradcu.

Zastave petindvajseterice evropskih držav enakovredne na stenah Žigonove hiše.

^koija Loka - V Žigonovi hiiSi so v petek odprli razstavo zastav in

knjig držav Evropske unije, ki sla jo pripravila knjižnica Ivana

Tavčarja z vsemi podružnicami v sodelovanju z občino Škofja Loka.

Zastave so izdelali otroci (stari od 4 do 8 let) v času kreativnih

dclavnic s Saô Bogataj Ambrožič in bodo na ogled približno

mesec dni. knjige evropskih avtorjev pa so na ogled v Izložbi

Homanove hi!Se. "Danes je poseben dan, saj bomo kmalu tudi urad-

no poslali državljani Evrope." je v petek zbrane nagovorila rav-

nateljica knjižnice Marâ Lebar. Za nas ni druge poti. a moramo

ohraniti samostojnost. Praznujemo na.5o kulturo in kulturnike, je Se

poudarila Lebarjeva. Odprtje je popestrila godalna skupina Glas-

bene Sole Škofja Loka. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič

Konji brez meja Rateče - Rateški koi\jeniki počastili vstop v Evrop.sko unô s

prehodom treh meja do ZiUske Bistrice na avstrijskem Ko-

roškem.

Člani konjeniških klubov Špik in Razinger so 1. maja v zgodnjem

dopoldnevu čez mejni prehod z Italijo najprej s prikolicami odpel-

jali osem konj do Trbiža, kjer so se jim pridružili konjeniki iz Ovč-

je vasi. Nato so se na nekdanji avstrijsko italijanski meji srečali še s

kolegi iz Avstrije in družno pojezdili proti približno osem kilo-

metrov oddaljeni Ziljski Bistrici, kjer so se vključili v pridružitveno

in hkrati prvomajsko slovesnost. "Gre za veliko simbolno dejanje.

Ponesli bomo državno zastavo in na poseben način pokazali, da

rrieje izginjajo. Z druženjem med podobno mislečimi pa bomo za-

čeli podirati tudi meje in pregrade v naših glavah." je v sporočilu o

prireditvi zapisal Jani Osvald. predsednik konjeniškega kluba Špik.

Hkrati upa. da je to začetek tesnejiSega sodelovanja med rejci konj

v.seh U-eh dežel, ki ga meje ne bodo več ovirale. M. K.

Na petkovi proslavi so nove

članice EvropsJ<e unije predsta-

vili s poezijo, bohinjska godba

jc skupaj z igralsko skupino Ga-

šperja Lambergarja predstavila

krstno izvedbo skladbe Martin

Krpan, bohinjska županja Evge-

nija KegI - Korošec pa je v svo-

jem govoru poudarila pomen

združevanja z Evropo in prilož-

nosti. ki jih prinaša na področju

gospodarstva, turizma in kme-

tijstva ter pomen ohranjanja

kulture za ohranitev identitete.

Za sobotno budnico sta poskr-

bela AMD Bohinj in Godba Bo-

hinj, ločno opoldne pa so pred

dumom Joža Ažmana, kultur-

nim spomenikom v Češnjici,

spomenikom štirih srčnih mož

in na ranču Mrcina odprli 190

dežnikov in se s tem vključili v

mednarodno akcijo 10.000

sončnikov za Evropo. "Odločili

smo se. da vstop Slovenije v EU

obeležimo s sodelovanjem v

projektu nemškega umetnika

Michaela Wcrnerja. v njem je

sodelovalo 39 držav, s katerim

naj bi kol znamenje nove. zdru-

žene in solidarne Evrope deset

tisoč državljanov po vsej Evropi

odprlo svoje dežnike. Z odprt-

jem dežnika naj bi na simbolni

ravni prikazali upanje, da se bo

Evropa znala varovali pred

agresijami in vojnami, ki jih jc

bila v preteklosti deležna." je

povedal Klemen Langus iz Lo-

kalne turistične organizacije

Bohinj. Praznovanje so zaklju-

čili z odprtjem razstave Arheo-

loški park Ajdovski gradeč, ki

bo v Muzeju Tomaža Godca od-

prla do konca maja.

Renata .^krjanc

Ballet Ecole v Predosljah Krai^ - V sredo zvečer se je v Kulturnem domu v Predosljah s

celovečernim nastopom gledalcem predstavila plesna skupina

baletne šole Ballet Ecole iz mesta La Ciotata. pobratenega mesla

Kranja. Pod vodstvom mentorice Nalhalie Rosenzweig je skupina

osemnajstih plesalk v starosti od 15 do 19 let v dveh urah predstavila

različne zvrsti plesa - od hip hopa, jazza, klasičnih, lalinsko-

ameriških plesov do kan kana.

Slovo od carinikov Jesenice - "Napredek in boljši standard bo prineslo le modro go-

spodarjenje na osnovi znanja in pripravljenosti koristili naravne da-

nosti tako, da jih bomo .spo.sobni modro deliti z drugimi. Napredek

bo prineslo varčevanje na v.sch podr^^jih v korist pridobivanja zna-

nja in boljše tehnološke opremljenosti," je med drugim o pogledu na

življenje v združeni Evropi povedal jeseniški župan Boris Bregant

iO. aprila zvečer v hali Podmežakla. Posebnost Jesenic kot obmejne

občine je bila morda v tem, da je bila osrednja slovesnosti v počas-

titev vstopa v Evropsko unijo hkrati priložnost za medsosedsko dru-

ženje z gosli iz avstrijskega St. Jakoba. Pri tem je župan Si. Jakoba

Johann Obiltshnig poudaril tesno prijatelj stvo med obema občina-

ma. ki je z leti raslo iz sodelovanja na več področjih, po.sebej med

gasilci.

Opolnoči so se predstavniki jeseniške občine skupaj s predstavni-

ki policijske in carin.ske uprave iz Kranja poslovili tudi od carinikov

na mejnem prehodu Karavanke. Spominsko darilo župana Borisa

Bregania je bilo simbolično - glinene ure v obliki občinskega grba.

M. K.

Plesna skupina baletne šole Baleel Ecolc je v Sloveniji že drugič.

Kranj je prvič obiskala leta 1981, tokrat pa s posebnim razlogom:

da .skupaj s Kranjčani prisostvujejo slovesnemu dogodku, v.stopu

Slovenije v Evropsko unijo.

V Francijo so se vrnili včeraj. V petek zvečer so sodelovali na

osrednji prireditvi na prostem v Kranju v počastitev v.stopa Slove-

nije v Evropsko unijo. Alenka Brun. foto: Tina Doki

HOMCNVU DOO KOFDTMC i

H O m CREINIA JE IZBRAL

NAJBOLJ SIMPATIČEIM PAR N A GORENJSKElVl V petek, 30. aprila 2004, jc Hotel Creina izbiral in izbral najbolj simpatičen par

Gorenjskem, ki mu bo podaril brezplačno poroko 15. maja 2004. na

Prireditev je vodil vedno zabavni Kondi

Piiorn, ki jc ves čas skrbel za dobro

voljo in nas je s svojimi domislicami

spravljal v smeh.

Vedno zabavni Kondi Pižom

Pare smo preizkusili v medsebojnem

poznavanju, plesnem znanju in spre-

tnosti pri oblikovanju poročne obleke.

Voditelj je poskrbel, da se je skozi ce-

lotno prireditev par nemalokrat znašel

v veliki zadregi, Kljub dolgoletnemu

poznavanju parov mu je uspelo najti

njihove šibke točke. Čeprav jc bilo veli-

ko smeha in zabave, je bilo v ozračju

čutiti nestrpnost in napetost, saj so si

zmago vsi želeli.

Hej macarena

Njihovo predstavitev

je budno spremljala

žirija, ki je imela tež

ko in iieitvaležno na-

logo. Sestavljali so jo:

Mateja Zvižaj (Go-

renjski glas), Tjaša

Zorko (iVlulti Vizija),

Mateja Rakovcc (slaš-

čičarstvo in pekarstvo

Kraljevi Mignon),

Cvetka Sluga (Hotel

Creina), Andreja Ha-

bas (Salon poročnih

oblek Grazia). Sanjska poročna obleka - kreacija Luka Zaletel

Med devetimi tcktnovalnimi pari sta zmagala

Barbara Lindič in Matej Marccn. Spoznala sla

se preko interneta in sla skupaj že tri leta. Sedaj

pa sta se odločila, da potrdita svojo ljubezen še

pred matičarjem. Ob razglasitvi sta dejala, da

tega nista pričakovala in da sla presrečna. Zdaj

ju najbolj skrbi, kako obvestiti vse svate, da je

poroka že čez 14 dni. Barbara in Matej bosta od

sponzorjev dobila naslednja darila: poročno

torto za 100 oseb od podjetja Kraljevi Mignon.

slaščičarstvo in pekarstvo, brezplačno enoletno

iiaročtiino na Gorcrijski glas, poroč-

no pogostitev za 100 oseb v Hotelu

Creina, poročno obleko za nevesto

in ženina v Boutique Grazia. poroč-

no pričesko v Frizerskem studiu

skuštrana Urška, poročni make-up

v Kozmetičnem, pedikerskem salo-

nu in solariju Kern Marta, modne

dodatke v Mod Ari, cvetlični aranž-

ma v Cvetličarni Mak, dckoracijo z

baloni jim bo ttaredilo podjetje Ma-

gic, ("olografiranje in snemanje po-

roke bo organiziralo podjetje iVIulti

Vizija, vabila, zahvalnice in konlele

jima bo podaril Poročni kotiček..

Večer smo zaključili s poročnim

valčkoin in šampanjcem.

Zmagovalni par Barbara In Matej

Ob tej priložnosti bi se radi

zahvalili vsem sodelujočim

parom in jim želimo, da se jim

v prihodnosti uresniči njihova

sanjska poroka.

0 KR.MJEVI MIGNON

f f .SKl SmNAlRŠKA a

KeioMtičai salon • p«diliHra, solarij Kern Marta 12-7 j A- com FrdiliAFrciih, d.e.e. - dckoracijc z baloni

GLAS - Glavni medijski sponzor

Premierna predstava BB teatra

Nič novega na onem svetu 4

Črna komedija z naslovom Hočem nazaj je prva gledališka predstava novega gledališča iz Kranja. BB teatra, ki nadaljuje tradicijo nekdanjega Gledališča čez cesto.

Kraiu • Vas /aninia, kaj se zgodi, ko umremo? Kako je na onem svetu, kjerkoli ta že je? Doslej 5e nikogar ni bilo nazaj, da bi nam povedal. Pa vendarle, v predstavi Hoêm nazaj, ki jo IM) V petek, 7. maja, ob 20. uri v (Gasilskem domu v Resnici uprizoril BB teater, honio izvedeli vse na to temo. BB teater je nekak.<na logična posledica v osemdesetih in devetdesetih uspešnega kran-jskega (iledališča čez cesto. Nima nanireč svoje dvorane, idej in yudi, žejnih gledalii»ča pa vendarle ne mai^jka.

Zgodba teksta z naslovom Hočem nazaj, katerega avior jc Bojan Bebler, se dogaja nu onem svciu. zgoraj, .spodaj, kjerkoli že. Jakob in Pero. že stara "oiiostranca" v družbo dobita novega soseda. Le ta jima uniči ustaljeno idilo s precej tržno usmerjenim odno-som do ccle zadeve. Menda je že za Časa življenja dobro prodajal onostranstvo. V nadaljevanju gre pričakovati duhovito Čnio kome-dijo v slogu dobrega starega Glc-

Bojan Bešter

JaliSCa Cez cesto, ki v HB teatru

dobiva svojega naslednika. Kot jc povedal pobudnik in

uManovitcIj tega novega glcda-liJlČa, igralec nekdanjega Gleda-lišča čez cesto Bojan Bešter, je BB teater ustanovil predvsem z namenom, da bi lahko na oder postavili še kakSno igro v slogu

tega legendar-nega kranjske-ga gledališča, ki je z uspehom delovalo od srede osemde-setih naprej in nekako "izgo-

Gojko Onič rele" pred vsto-

Lutkarji Slovenije v Kranju Krai\j - V četrtek. 6. maja. se bo v Kranju na Srečanju lutkovnih

skupin Slovenije zvrstilo devet lutkovnih skupin iz različnih krajev Slovenije. Kranjska lutkovna skupina Blisk bo s predstavo Mici na drugem planetu v režiji Manina Sagadina in ob mentorstvu Natali-je Herlcc ob 17. uri zaključila celodnevno lutkovno dogajanje v Kranju. Predstave bodo na treh prizoriščih. Najprej bodo ob 9. uri v Prešernovem gledališču nastopile dijakinje 4. letnikii Vzgojne gim-nazije Celje - Center s predstavo Izgubljena snelinka, ob 9.45 bo v gradu Khislsiein s predstavo SmetiSCe sledila Odrasla lutkovna skupina Repincl Spodnja Polskava iz Kulturnega društva Gaj. ob 10.30 bodo v Prešernovem gledaliSČu lutkarji Zavoda za usposab-ljanje Janeza Levca Ljubljana in Kuhurnega druStva Cineast uprizo-rili igro Rdeča kapica 2003/2004. V gradu Khislstein bo ob 11.15 sledila predstava Snciak in zvončki MlajSe lutkovne skupine OŠ Ormož, pol ure kasneje bo v PreSernovem gledaJi.5Ču predstava Dežek lutkovne skupine Pika iz SKD Celovec, ob 12.30 se bodo v Khislsteinu predstavili mladi iz lutkovne skupine Luna. II. OŠ Murska Sobota s predstavo Tiho. tukaj beremo, sledili pa bosta Se predstavi v PreSemoveni gledališču in sicer Lutkovnega gledališča Velenje Pikina nedelja ob L^. in ob 15. uri Kmet Tilen iz Hama

gledališke šole Prve gimnazije Maribor. Vstopnina za vse predstave je 1.000 tolarjev, za posamezno predstavo pa 500 tolarjev. I.K.

Iz galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost

DRAGO TRŠAR (m?)

Bronasta skulptura hemeČegti bika je ekspKsi\ma podoba Tršarjeve

idejf. V bron odlije notranja moČ ii\vli in jc dodatno poudari na povrSi-

ni, ki ni popolnoma :siaje}ia, kar Se bolj poudarja surovo moč in veliči-

no. Ritmična notranja gmota, trdno nasajena na telo, zaiUvi polnoplas'

tično organsko iivljenje. Skoraj mitična podoba bika p<ttrebuje v s\'oj\

intimni podobi s\vj prostoK ki ga naseli s svojo navzočnostjo.

R(Hiil se je na Planini pri R<tkeku. Na AUJ v Ljubljani je študiral

kipantno pri profesorjih Zdenku in Borisu Kalinu, Kartu Putrihu in

Petru Lobodi. Diplomiral je leta 1951.

Nagrado Preiemovtga sklada je prejel leta J968 za razstavljena

kiparska dela v Mali galeriji v Qubljani leta 1967, Prešernovo nagrado

pa leta 1990 zfl iivljenjsko delo.

EH.R

B i k , 1953. bron. 31 x 21 x 12^ cm, lastnik Gorenjski m u 2 q Kranj.

Galerija Prešernovih nagrajencev Glavni trg 18. Kranj

Razstave: ZDENKO HlIZJAN 15. april • 15. maj 2004 ZVEST APOLLONIO, otvoritev razstave bo 27 maja 2004

Idila iz onostranstva, od leve stara dva Jakob (Miha Šorli) in Pero (Boštjan Gorenc - Pižama) ter Ta novi (Bojan Bešter).

pom v novo tisočletje. Beblerje v GČC uprizoril deset vlog, za glavno vlogo v predstavi Barfly pa je prejel tudi zlato Linharto-vo značko. "Besedilo Hočem nazaj sem napi.sal že leta 1997, a sem ga "teastal", popravâl in iskal prave igralce zaiy vse do letošnjega leta. Tema« kako je na onem svetu, ki ga živeči boU ali manj jemêmo kot do-mišUusko /godbo, me zanima že daU časa, letos pa je prijel pravi trenutek za akcijo," je povedal BcSter, vesel, da je k projektu uspel privabili odlično ekipo sodelavcev. V črni kome-diji za tri moSke vloge sta se mu na odru pridružila Še znani improligaš in raper Bo.^tjan Gorenc-Pižama in mladi cx-gimnazijcc Miha Šorli. Na reži-serski stol je sedel dramaturg Gojko Onič: "Ne gre za tekst.

ki bi bil smeren na prvo žogo, kar pa še ne pomeni, da se predstavi ne bomo mogli za-r^s nasmejati. Hočem nazaj je

nekakšna groteska na po-smrtno ži\yeixie, na katerega vsi upamo, pa nobeden ne ve, kako izgleda. V predstavi naj

bi pokazali, da je na onem svetu boy dolgčas, kot ne. Du-hovitim dialogom, prav take-mu jeziku, ne niai^jka citatov iz biblge, odrskemu dogaja-iXju brez odvečne patetike se pridružile Še zanimiva avtor-ska glasba Martina Erjavca."

Sceno so pripravili v KUD I-rance PreSeren v Ljubljani, kot so povedali ustvarjalci, pa velja veliko zahvalo iitrcči kranjske-mu Gledališču France PreSeren in njegovemu ravnatelju Borutu Veselku, ki jc predstavi šel na-proti z izposojo lučne opreme, na pomoč pa jc prišel tudi lučni mojster Drago Cerkovnik. "Lepo so nas sprejeli tudi v Besnici, kjer so nam na voô daEi dvorano gasilskega doma, ter seveda v I.utkovnem gleda-lišču Krai\j, v okviru katerega kot sekcUa BB teater tudi de-luje," je Še povedal Bešter in dodal, da bo prva ponovitev že dan po premieri. 8. maja ob 20. uri. prav tako v dvorani Gasilskega doma Bcsnica. Igor Kavčič, foto: Igor Kavčič

Slovenija s svojimi biseri v Evropski uniji Gorei^ja vas - V Četrtek, 6. maja, ob 19. uri bodo v (salergi Krvina v Gorenji vasi odprli razstavo skupine slovenskih akvareli.stov, hkrati pa bodo predstavili tudi vzorčne izdelke iz projekta "Kranj - Prešernovo mesto".

Galerija Krvina uspešno deluje že trinajst let. ob številnih razstavah priznanih umetnikov in lju-biteljskih likovnikov pa je gostila tudi nekaj Glasovih prej. ki jih sicer pripravlja Gorenjski glas. S tokratno razstavo, na kateri se bo pred-stavilo kar 21 slikarjev in .slikark, tako akademsko šolanih kot ljubiteljev, tudi Galerija Krvina obeležuje vstop Slovenije v Evropsko skupnost. Kot je zapisala umetnostna zgodovinarka Polona Škodič. so mnogi med tokratnimi povabljenimi

A S L O V E N S K I

_ __ .. k. E mesta Kranja i oglej te si razstavl jena de la in glasujte -

^ Z A N A G R A D O G O R E N J S K E G A GLASA. Med ol)iskovalci razstav v okviru bienaia. ki nam bodo poslali kupon z izbocom

najrjubSe kreacije, bomo 13. maja 2004 izžretiali tri nagrajence -prejemniKe likovnih del po izboru Likovnega dû5â Kranj.

I sreda. 5. maja. ob 18. uri: ODPRTJE. R A Z S T A V E A K A D E M S K E G A SL IKARJA J O Ž E T A Š U B I C A v razstavišču Zavarovalnice Triglav na Bleivveisovi 20 v Kranju.

V E Č O BI E N A L U : wwAW.artvista-si.org LIKOIMO OFTU&IVO HFLANJ. SEJMSCE 4. KRANJ

McdUski .sponzor E ^ ^ r j ^ K ^ I C ^ ^ LAS

ustvarjalci že razstavljali v galeriji, hkrati pa so dobri znanci in prijatelji ter udeleženci Števil-nih likovnih kolonij. Vsem je skupna tudi velika ljubezen do upodabljanja slovenske krajine. Prav zato jc bila tematika, ki se .skriva v naslovu razstave, za .slikarje in slikarke svojevrsten izziv, da v.sak izmed njih poišče in naslika svoj bi.ser. Ob bogati slovenski krajinski motiviki, ki si jo je torej vsak u.stvaijalec izbiral sam. je bila edina obveza likovna tehnika akvarela. Ob kulturnem programu, ki ga bodo oblikovali sopranistka Vera Mlejnik. kitarist Denis Kokalj ter dramski igralec Jože Logar, bo razstavo odprl predsednik držav-nega zbora RS Borut Pahor.

Igor Kavčič

TOimiKtJJmiGLASoVALNI K U P O N Med razstavljenimi likovnimi deli na 6. bienalu mesta Kranj 2004 in med spremljevalnimi razstavami

ml j e b i la n a j b o l j v š e č s t v a r i t e v :

(nask vdela m avtor Mo j i p o d a t k i :

Piše Eva Senčar

Za 'knjigobrbce'

I>uČi na odprtem morju, Zgodbe iz Grčije, antologija grSke krat-ke proze, VI grSčine prevedla Klarisa M. Jovmavič. ki jc ta pre-vod prejela nagrado druStva grških književnih prevajalcev, izbor be-sedil in uvod K6sias Asimak<5pulos, Vodnikova založba. Ljubljana 2003, 190 str.. 3.600 sit.

Gr^ka književnost je nastajala stoletja, novogrSka književnost pa jc kratkega veka in se je rojevala vzporedno z novo grSko dtiavo sredi 19. stoletja po vstaji proti Turkom. Do redaj je grško slovstvo obsta-jalo v uradnem jeziku, ki .seje dokaj razlikoval od vsakdanje ljud.skc govorice, ljudem pa je takšna književnost ostala tuja. Ker gre za an-tologijo novogrške kratke proze, jc bil izbor tekstov in pisanje uvod-ne besede za Kčstasa Asimakčpulosa še posebej zahtevno delo. piše.-Bil je prisiljen naredili korak v preteklost, da pokaže izvor novogr-Ške kratke proze, ob tem pa dela ni namenil le literarnim zgodovi-narjem. pač pa je želel grSki narod skozi besedila uglednih pisateljev predstaviti tudi tujim bralcem. Naslovna, Luči na odprtem morju, je ena izmed devetnajstih zgodb - napisalo jih je devetnajst avtoijev v obdobju zadnjih desetletij 19. stoletja do šestdesetih let 20. stoletja. Govori o pozabljenem grškem otoku; želja prebivalcev, da bi nekoč tam pristala ladja, simbolizira obče človeško hrepenenje.

(im€. priimek, naslov)

Izpolnjen kupon prinesite ali pošljite na dopisnici na naslov: Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova l . 4000 Kranj.

Pravila nagradnega glasovanja so na vd jo v Gofeniskem glasu, v oddelku za marketing

X

Prevajalka francoskega, italijanskega, novogrškega. srbskega, hr-vaškega in makedonskega leposlovja. Tržičanka Klarisa M. Jovano-vič, v javnosti bolj znana kol pevka, ki se na povsem svojstven način loteva predvsem ljudskih pesmi in uglasbene poezije, je svet, ki ga v knjigi opisujejo pisatelji, dojela kot skriti obraz današnje Grčije -svet, kije zapustil globoke sledove v mišljenju in čustvovanju sleher-nega Grka. kot piše. To jc njena druga knjiga (prva jc roman Otok luninem popku), ki jo je prevedla iz novogrščine, poleg mnogih gr-ških pravljic, te so izhajale v reviji Ciciban in Še vedno občasno iz-hajajo v mladinski reviji Galeb, in tekstov za literarne revije in radij-ske oddaje. Njena prevajalska dejavnost izvira iz ljubezni do sloven-skega jezika, do jezikov nasploh: v njej drami radovednost, slo po odkrivanju tujih kultur, kulturnih zapuščin, kot so ljudske pesmi raz-ličnih. predvsem balkanskih in mediteranskih narodov, njihovih sli-kovitih običajev; napaja njeno obzorje, ki si ga je začela širili s štu-dijem filologije in komparativistike. Na vprašanje, kaj odlikuje iz-vrstnega prevajalca, odgovarja: "Pomembno je. da ujamem tisti okus. ki ga ima original. In vendar mora slovenski bralec brati delo tako. kot če bi ga napisal slovenski avtor. Za dober prevod je nujno, da ima prevajalec 'potencial literata*." Prevajanja se loteva s prislo-vično natančnostjo: preverja skoraj vsako besedo, poved, četudi ji je znana večina besed, raziskuje nianse. skrite, pomenljivejše pomene. Grško-grškega razlagalnega slovarja skoraj ne odloži, pravi in priznava, da so ji v pomoč slovatji novogrščine in večjih svetovnih jezikov, kajti Slovenci novogrSko-slovenskega slovarja $e nimamo. In kar je Se pomembno, telefoni njenih grSkih prijateljev, veliko jih je spoznala na podiplomskem Študiju novogrSke književnosti in gr ke ljudske pesmi, pogosto zvonijo na klic iz Slovenije.

Ezr m

• . ^ ^ Prazniki in godovi

Pesnitev o ClCOVl UrSkl Florjan z goUdo vode Podbrezje Milan Debelak

iz Podbrczij ni samo ključar far-

ne cerkve sv. Jakoba v Podbrez-

jah. ampak tudi odličen pesnik.

V soboto, 24. aprila, zvečer je v

polni dvorani domaČega kultur-

nega doma na literarnem večeru

predstavil knjigo s pesnitvijo o

Taborski UrSki. Odlomke iz

pesnitve sta prebirala avtor in

njegova hčerka UrSka, program

je povezoval Stane Mihelič. pel

pa je domači olro.^ki pevski

zbor. Izkupiček od prodaje knji-

ge bodo porabili za obnovo sta-

re mežnarije na Taboru, ki sc bo

imenoval po nekdanjem podbre-

Skcm župniku in misijonarju

Francu Pircu.

Z božjepoino cerkvico na Ta-

boru nad Podbrezjami so pove-

zane številne zgodbe, posebno

iz časov lurSkih roparskih poho-

Milan Debeijak, podbreški Klju-čar in pesnik.

dov. Ena od njih govori o Cičo-

vi ali Taborski UrSki ler njeni

nenavadni rešitvi pred Tbrki.

Objavljena jc bila leta 1939 v

Podbreškem glasu in pripovedu-

je o petčlanski ČiČovi družini,

ki je živela na domačiji pod Ta-

borom. Med nepričakovanim

roparskim napadom, verjetno

okrog leta 1470 ali 1480, so Tur-

ki ugrabili dva sinova, očeta pa

ubili. Mama in hčerka UrSka sla

ostali sami. UrSka je hudo zbo-

lela za danaSnji gripi podobno

boleznijo. Mati je molila in pro-

sila Marijo na Taboru, naj ji

ohrani vsaj hčerko, Urška pa je

Mariji. Čc bo preživela, obljubi-

la v kiti spletene lase. Ko je

ozdravela, je odlašala z izpolnit-

vijo obljube. Nekega dne so

TUrki znova udarili proti Kranju

in naprej na Gorenjsko. Za Pod-

brežane je bil utrjeni Tabor var-

no zavetje. S seboj so vzeli naj-

nujnejše za preživetje. TUdi Ur-

Človek in religija danes

Mesto in razvoj delavskega

razreda jasno kažeta, da sta raz-

voj tehnike in oddaljevanje od

religije med seboj povezani. Za-

radi tega jc ohranila svoj vpliv

tam. kjer je obdržala (ob sode-

lovanju z oblastjo, politiko) ne-

kaj družbenega nadzora, kjer je

ostala kol prevladujoča krščan-

ska ureditev sveta. Versko prak-

so opravljajo pod vplivom druž-

benega okolja. Pojavi oddalje-

vanj. ateizma, industrializacije v

zahodni Evropi, severni Ameri-

ki in tudi ostalih celinah so

sprožili razhajanje med katoli-

ško cerkvijo in modernim sve-

tom. Modema družba je poslala

sekularna družba, kar pomeni,

da so sc vsa področja družbene-

ga življenja v precejšnji meri

osamosvojila, osamosvojila od

religioznosti in cerkvenosii. V

moderni družbi je nova tehnika

povzročila, da se je dobro razvil

komunikacijski sistem in pove-

čal poučenost ljudi tudi v deže-

lah. ki še niso tako dobro razvi-

te. Spremenila se je tudi eko-

nomska struktura. Zmanjšalo se

je Število aktivnega prebival-

stva, zaposlenega v kmetijskem

sektorju, povečal pa se je delež

aktivnega prebivalstva v indu-

strijskem in storitvenem sektor-

ju. Družina je vedno bolj le po-

rabniška enota. Nastajajo nove

(nadaljevanje in konec)

družbene ureditve, novi družbe-

ni razredi zaradi diferenciacije

poklicev in dohodkov. Značil-

nost moderne družbe so tudi

migracije - mcdregionalne.

dnevne, medcelinske, ki vpliva-

jo na kulturo ljudi in razkroj tra-

dicionalnih vrednot. Splošen

pojav je ludi koncentracija pre-

bivalstva in urbanizacija - mesto

je sredi.ŠČe razvoja in gonilna

sila širšega razvoja. Spreminja

se tudi ruralno območje zaradi

potreb turizma, praznikov, po-

čitka ob koncu tedna. Tradicio-

nalna religioznost se jc tudi tu

omajala. Moderna proizvodnja

povečuje narodni dohodek in

materialno raven prebivalstva,

kupna moč. izobrazba se pove-

čujeta, zdravstvena raven in de-

lovni pogoji pa se izboljšujeta.

V tretjem svetuje opazili \'cliko

razliko med ekonomskima rav-

nema razvitih in nerazvitih de-

žel. ki v političnih in mednarod-

nih odnosih postaja najpo-

membnejši dejavnik.

Razmerje modernega človeka

do religiozne in cerkvene prakse

se spreminja. Opaziti jc težnjo

po nazadovanju (manjši obisk

nedeljskih maš in nižje število

zakramentov). Čim večje je me-

sto (katoliška Španija, protikle-

rikalna Francija ali pa Sloveni-

ja), tem manjši je obisk nedelj-

skih maš. Religiozne vrednote

so postale obroben pojav. Pre-

vladuje mnenje, daje religija iz-

razito zasebna zadeva.

Ahmed Pašič

Srečanje krščanskih gibanj in skupnosti

LJubâna - V soboto. 8. maja, bo v Sluitgariu v Nemčiji sreča-

nje krščanskih gibanj in cerkvenih .skupnosti pod geslom Skupaj za

Evropo, ki se ga bo udeležilo nad 10.000 članov gibanj in skupno-

sti ter predstavnikov političnega in družbenega življenja. Slovenijo

bo zastopalo okrog 50 predstavnikov gibanj in osebnosti iz javnega

življenja. Sodobna tehnika bo povezala 147 evropskih mest v 29 dr-

žavah. Ljubljana bo s Stultgartom povezana od 14. ure naprej, pro-

gram pa bo mogoče spremljati v Ljubljani na Teološki fakulteti,

Poljanska 4 in v Mariboru v Slomškovi dvorani na Slomškovem

trgu 20. J.K.

Ška je napolnila culo z živežem

in med zadnjimi bežala za ob-

zidje Tabora. Pred vrati jo je

prvi 1\irek ujel in zgrabil za

lase, vendar jih je vodja branite-

Ijev od.sekal z mečem. 1\irek je

telebnil v jarek, Urško pa so

preko mostu potegnili na varno.

Tabor je zdržal napad. Podbre-

Žani so iz jarka potegnili mrtve-

ga napadalca, ki je še vedno sti-

skal v pesti UrŠkine lase. Urška

jih je spletla v kilo in jih v okvi-

ru obesila v taborski cerkvi. Ob-

ljuba, dana Mariji, je bila nena-

vadno, vendar srečno izpolnje-

na. Čičov rod je po zaslugi Ur-

ške, ki sc je omožila, živel do

začetka preteklega stoletja, ko

so zadnje tri sestre podarile

imetje cerkvi za nakup novega

Čičovcga zvona, ki se Se danes

oglaša z zvonika ccrkve na Ta-

boru in spominja tudi na Urško,

ki odslej Živi tudi v pesnitvi Mi-

lana Debeljaka.

Jože Košiuek

Gasilsko romanje na Brezje

Brezje - Prostovoljno gasilsko

di-uŠlvo Brezje in frančiškanski

samostan prirejala v soboto. 8.

maja 4. vseslovensko romanje

gasilcev na Brezje v počastitev

goda sv. Florjana. Gasilci se

bodo opoldne začeli zbirali na

parkirišču, od koder bodo malo

pred 14. uro krenili proti bazili-

ki, kjer bo ob 14. uri slovesna

maša, po njej pa blagoslov ga-

silcev. gasilskih vozil in opre-

me. Po blagoslovitvi bo družab-

no srečanje.

Jože Koši\jek

Predavanji za zakonce in starše

Kranj - Kranjski dekanijski

odbor za zakon in družino bo

organiziral ta in prihodnji petek

zanimivi predavanji za zakonce

in starše, ki bosta v župnijski

dvorani v TavČaijevi ulici 43 v

Kranju. Prvo predavanje bo v

petek, 7. maja, ob 20. uri, na

njem pa bo psihoterapevt Bog-

dan Žorž govoril o raz vajenosti

in nasilju otrok. Pater Beno

Lavrih pa bo v petek, 14. maja,

ob 20. uri predaval na temo Od-

nos mož - žena, kaj pa otroci?

J.K.

V resnici je ogenj, ki ga na podobah gasi sv. Florjan, manj pomemben od vode, v kateri je utonil z mlinskim

kamnom okrog vratu.

Danes. 4. maja, godujejo re-

dovnik Ladislav Po^ski, Škof

Cirâk in mučenec Florjan ali

Cvetko, ki je med Slovenkami

in Slovenci zelo spoštovan. O

njegovem življenju je malo zna-

nega. Rodil naj bi se v bližini

Dunaja v rimski provinci Norik,

kjer bi tudi morali po ukazu ce-

sarja Dioklecijana darovati po-

ganskin* bogovom, čemur se je

Florjan kot rimski vojaški urad-

nik v okolici današnjega Linza

uprl. Po ukazu cesarjevega na-

mestnika Akvilinija so ga prije-

li. bičali in mu z ostrim želez«

jem irgali meso s pleč. Ker je

Florjan mučenje prestal, ga je

cesarjev namestnik velel s kam-

nom okrog vratu pahniti v reko

Enns. Človek, ki ga je sunil v

vodo, je ob pogledu na utaplja-

jočega Florjana oslepel. Flor-

jan s slovenskimi inačicami

imena Cvetko, Cveto ali Cvet-

ka je zavetnik Dunaja, med Slo-

venkami in Slovenci pa eden od

najbolj čaščenih svetnikov. Naj-

pogo.steje je upodobljen kol rim-

ski častnik z zastavo, ki z golido

vode v roki gasi gorečo hiSo ali

vas pod seboj. Floijan. pri kate-

rem je voda pomembnejša od

ognja, krasi številne hiše in ga-

silske domove. Je spoštovan za-

vetnik gasilcev in vseh pogum-

nih ljudi, ki pomagajo ob poža-

ru, poplavah in potresih. Florjan

jc ludi fantovski svetnik.

Jutri. 5. maja, bo praznik ško-

fa (»otarda, mučenca Angela in

spokornice Jute, v četrtek, 6.

maja, pa se bo katoliška cerkev

posebej spomnila dijaka Domi-

nika Savia, ki gaje Don Bo.sko

leta 1845 sprejel v svoj zavod,

leta 1357 pa je zaradi bolezni

umri. star 15 Ici. V petek. 7.

maja, bo praznik opatinje (lize-

le. Škofa Dominicijana in kne-

za Borisa Bolgarskega, v sobo-

to, 8. maja. mučenca Viktorja

Milanskega, škofa Desiderja

ali Žeyka in papeža Bonifacija

IV.

V nedeljo, 9. maja, se bodo za-

hodni in vzhodni kristjani pose-

bej sponmili egiptovskega opata

Pahomija, ki jc gradil samo-

stanske naselbine v puščavi, ki

so pomagale popotnikom in

bolnim. Nedelja bo tudi praznik

puščavnika Beata Švicarskega

in device Katarine iz Bologne.

V ponedeljek. 10. maja. bo god

škofa in bogoslovnega pisatelja

Antonina Firenškega.

Jože Košiêk

Pastoralni dan na Jesenicah Jesenice - Dekanijsko pasto-

ralno srečanje vernikov radovlji-

ške dekanije je bilo v soboto,

24. aprila, na Jesenicah, kjer je

uvodno bogoslužje v farni cer-

kvi opravil radovîški dekan

Jože Drolc. nato pa se je v ob-

novljenem župnišču nadaljevalo

srečanje, namenjeno ludi pove-

zovanju z rojaki na Koroškem.

Pater prof. dr. Viktor Papež je

govoril o duhovništvu in rcdov-

ništvu. Novi poklici niso potreb-

ni le zaradi siaranja duhovnikov,

redovnic in redovnikov in zaradi

manjšega zanimanja mladih za-

nje« ampak tudi zaradi nove

evangelizacije Evrope. Opozoril

je na slabokrvnost družinskega

in verskega življenja.

Pastoralni dan so razen otro-

škega župnijskega pevskega

zbora popestrili tudi gostje s

Koroškega. Provincialka šolskih

sester prof. Regina Tolmajerje

predstavila stanje v slovenski

manjšini na Koroškem, .sestra

Ambrozija jc govorila o delo-

vanju šolskih sesier v njihovih

hišah na Koroškem, kjer skrbijo

za dekliški internat, gospodinj-

sko Šolo. otroški vrtec in za dom

za duševno prizadete, pridružil

pa sc jima jc tudi dekan dekani-

je BeUak dežela Stanko Olip.

Srečanje, ki jc bilo deležno Šte-

vilnih pohval, je zaključil jese-

niški župnik Jože Mtičinovič.

ki ima ob pomoči kaplana Igor-

ja Jereba in diakona Antona

Kiinarja ter drugih sodelavcev

veliko zaslug, da postajajo Jese-

nice vedno bolj živa župnija, je

med drugim zapisal v poročilu o

srečanju dr. Avgust \iencinger

iz Radovljice.

Jože Koši\iek

TISOC LET BLEDA

Blejski zbornik 2004 (odlomki) VII. del

Martin Šolar

Narava in njene vrednote Bled - podoba iz narave

Zavarovana območja - parki

Posebno vredni deli narave, ki jih lahko imenu-

jemo naravne znamenitosti, naravna dediščina ali

naravne vrednote, imajo antropogeni izvor. Člo-

vek je del narave označil kol posebno vreden, kol

dediščino. Deli narave, spoznani kot naravne

vrednote, so zelo majhen delež vsega naravnega

okolja. Praviloma se v pokrajini, kjer je naravnih

vrednot največ, prej pojavijo težnje po zavarova-

nem območju. Naravovarstvena stroka je v glav-

nem že prišla s točkovnega varstva naravnih vred-

not na celostno varovanje narave v obliki zavaro-

vanih območij oziroma varstva habitatov. Celos-

tno varovanje zavarovanih območij je najpo-

membnejše za varstvo narave. Točkovno varstvo

ali varstvo omejenega območja naravne vrednote

ne zagotavlja učinkovitega varovanja, predvsem je

ležko preprečevati posredne vplive okolja.

Po sveiu poznajo različne oblike zavarovanih ob-

močij. njihovo poimenovanje pa ni enotno. Najpo-

gostejše oblike in imena so naravni rezervat,

gozdni rezervat, naravni spomenik, narodni spo-

menik. narodni park. naravni park, regijski park.

krajinski park. zavarovana pokrajina in območje

divjine. Glede na naravovarstveni in nacionalni

pomen, so narodni parki tista oblika zavarovanega

območja, kjer sta ohranjanje in varstvo narave naj-

bolj neposredno približana javnosti.

Transfornnacija krajine

Bežen pogled popotnika z nekaterih razgledišč

ne odkrije vpliva človeka na blejsko krajino. S se-

verne obale Blejskega jezera proti jugozahodu

ima veduta Jelovice z Babjim zobom, obronki Po-

kljuke nad Bohinjsko Belo. Osojnice ter otoka in

jezera skoraj popolno naravno podobo. Le otoška

cerkev je vidno delo človeka. Ta pogled je že sto-

letja nespremenjen. NaiančnejiSi pregled pa nam

seveda pokaže spremembe v krajini. Ne le grad-

nje. tudi spremembe v načinu življenja in drugač-

na raba so spremenili krajino. Kdor je v prvi po-

lovici 20. stoletja gledal s Straže proti vzhodu,

kjer se danes razteza naselje Dindol. si ob tedanjih

treh stavbah prav gotovo ni predstavljal, da bo tu

danes skoraj 120 stanovanjskih hiš. Čc sc pred far-

Zaraščanje nekdanjih pašnikov na Stari Pokljuki

no cerkvijo sv. Martina povzpnemo "za poč" -

skalno lusko v grajski skali in pogledamo na sre-

dišče Bleda nad vzhodno obalo jezera, je veduta

zapolnjena s trgovskim cenu-om - "gadafi", han-

garjem Park hotela in napolitanko Golf hotela.

Krajine ne spreminjajo le gradnje, tudi narava

sama se spreminja. Su-aža je bila nekoč precej bolj

travnata, popasena. V Zagoricah je uspevala trta.

staro ime za območje nad današnjim grajskim ko-

pališčem je Pod nogradom, kar naj bi dokazovalo,

da so bili tudi tu vinogradi.

Še bolj kot na Bledu samem pa se je krajina

spremenila v okolici, v rovtih in na planinah. Na-

vedimo le Grajsko planino na Pokljuki. Ker ni veČ

paše in gospodaijenja, lahko na robovih planine

opazujemo hiux) zaraščanje. Na robu je počitniška

hiša, predelana iz nekdanjega pastirskega stanu ali

hleva. Občasno se na planini pase nekaj govedi ali

trop izgubljenih ovc. Planino Se najveČJoât obišče-

jo gobarji, občasno se iz gozda sliši ropot motor-

ne žage. Kako drugače je bilo nekdaj, pa ne v pra-

davnini, paČ pa le pred tri četrt stoletja. Grajska

planina ali RibŠca je bila in je še vedno last pašne

srenje Grad z Bleda. Življenje planine je bilo naj-

bolj živahno v času prve Jugoslavije. Na planini

so pasli okrog 80 govedi in nekaj konj z Grada,

podobno število živine je bilo ludi z ŽeleČ. Zago-

ric in Mlinega. Paša na planini seje začela 8. ju-

nija. Grajani so konec junija na dan sv. Petra in

Pavla gnali živino naprej v Lipanco, druga živina

je ostala na Grajski planini do malega šmarna (8.

septembra). Takrat so Želečani, Zagoričani in

Mlinani odgnali v dolino, na planini pa se je po

vrnitvi z Lipance pdsla grajska živina vse do kon-

ca septembra. Na planini jc bilo pet stavb, največ-

ji med njimi sta bili grajska koča in hlev. Živino so

na planini molzii. Zanimivo je. da so grajsko kočo

uporabljali tudi za poČitnikovanje otrok ler za

zimsko turistiko. Organizirani so bili smučarski

tečaji, smučarji pa so obvladovali alpsko in tele-

mark tehniko smučanja.

V krajini prevladujejo naravne danosti, ki jih je

s svojimi dejavnostmi sooblikoval tudi človek.

Krajina ni statična, nasprotno, neprestano se spre-

minja. Želimo si, da bi transformacija krajine tudi

v Blejskem kotu potekala tako. da bi ohranjali vse

tiste značilnosti in vedute. zaradi katerih je boga-

ta, pestra, kvalitetna in ki so temelji identitete

prostora.

Dolgo čakajo na dom Malo je starih ljudi, ki bi si vroče želeli oditi v dom starostnikov, toda mnogokrat je zaradi bolezni in potrebe po negi to edina možnost.

Žal morajo na sprejem največkrat kar dolgo čakati, na Gorenjskem od pol do enega leta.

Ljudem, ki jih bolezen ostare-

lih svojccv sili v /ahicvno nego.

so vsaka čakalna duha neznosno

vleče, že nekaj icdnov se jim zdi

preveč. V domovih, kjer je mož-

nost sprejema novega stanoval-

ca na žalost odvisna od smrtno-

sti drugih, pa jim (ežko natanč-

no povedo, kdaj bo njihov svo-

jec lahko sprejel. Ko smo po go-

renjskih domovih starosinikov

poizvedovali, kolikSna je čakal-

na doba pri njih. nam niso mogli

natančno odgovoriti. Ožja Go-

renjska ima v i estih domovih

1166 postelj, îrâ Se dodatnih

786. pa se 5e vedno zgodi, da

mora star človek iz lega okolica,

ki se mu zelo mudi v dom sta-

rostnikov, svoje bivališče vsaj

začasno poiskati kje daleč od

svojega doma. V Domu upoko-

jencev Krai\j. ki lahko sprejme

207 stanovalcev, so nam pred

časom povedali, da imajo pro-

šenj ravno toliko, kot jc domska

zmogljivost, z vrste čakajočih

pa trenutno "reSujejo" prošnje,

vložene leta 2002. Z dodatno

ponudbo (dnevnim varstvom,

začasnim varstvom, razvozom

kosil, pomočjo starostnikom na

domu) nekoliko blažijo največje

potrebe. V Domu starejših ob*

čanov Preddvor v Potočah.

kjer imajo 188 postelj, nam je

socialna delavka Jana Muli po-

vedala, da jc čakalna vrsta dalj-

ina za ženske, ki na negovalni ali

bivalni oddelek Čakajo kar leto

dni. medtem ko moSki pridejo

na vrsto že v nekaj mesecih.

Povsod v domovih je namreč

razmerje med mofikimi in žen-

skami v prid slednjih. Sicer pa

razumejo stisko čakajočih, pravi

sogovornica, in se po.';amično

skrbno lotijo vsakega primera

posebej. Ni dovolj, da svojci le

oddajo vlogo, pridejo naj na po-

govor in se večkrat zanimajo,

kako kaže s sprejemom. Pred-

nostno obravnavajo aktualne

primere, veliko vlog pa jc odda-

nih "za vsak primer". TakSne iz-

ku.îtje imajo tudi v Domu dr.

Janka Benedika v Radovljici,

kjer je za 204 postelje treba po-

čakali leto ali leto in pol. Social-

na delavka Jelka Orel pravi, da

imajo na čakalni listi trenutno

okoli 80 aktualnih vlog. približ-

no enkrat toliko pa listih za

vsak slučaj. Tudi pri njih lažje

dobi posteljo pokreten moSki

kot Ženska, ki potrebuje več

nege. Večje je namreč zanima-

nje za sprejem na negovalni od-

Na prostor v domu starostnikov je tudi na Gorenjskem treba počakati od pol do enega leta.

delek (del tega je namenjenega

dementnim stanovalcem), saj se

ljudem, dokler so zdravi in sa-

mostojni. ne mudi v dom. Di-

rektorica Doma Petra Uzarja v

Tržiču Zvonka Hočevar Saja-

tovič pa je menila, daje nehva-

ležno govorili o čakalni dobi.

saj je žal hitrost sprejema v dom

^)dvisna od smrtnosti v njem.

Povprečno sicer ljudje za tržiSki

dom Čakajo do pol leta. nekate-

ri so na vrsti že v dveh mesecih,

drugi v tričetrt leta. Največji

Manjša razlika v dodatku Višji upokojenski dodatek za rekreacijo naj bi bil letos enak kot lani. nižji pa višji.

Krai^j • Skupiičina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zava-

rovalne Slovence bo odločala o predlogu upravnega odbora« da

bi upokojencem z majskim izplačilom rednih pokojnin izplačali

še rekreacUski dodatek v višini 39.980 oz. 71.140 tolarjev.

Kot je znano, se je upravni od-

bor zavoda na seji sredi aprila

odločal med dvema predlogoma

o viSini letoSnjega rekreacijske-

ga dodatka. Po prvem predlogu

naj bi ohranili dosedanje raz-

meije I : 2 med nižjim in višjim

dodatkom, pri tem pa naj bi niž-

ji znaSal 37.810 tolarjev in višji

75.620 tolarjev. Po drugem

predlogu naj bi razmerje med

nižjim in višjim dodatkom

zmanjšali na 1: 1,78. pri tem pa

bi višji dodatek znašal 71.140

tolarjev, nižji pa bi se zvišal na

39.980 tolarjev. Višji dodatek

naj bi prejeli upokojenci, kate-

rih pokojnina je enaka ali nižja

od zakonsko določenega zneska 81.953 tolaijev. nižjega pa upo-

kojenci s pokojnino, ki pre.sega

ta znesek, ter prejemniki delne

invalidske pokojnine in nado-

mestil iz invalidskega zavaro-

vanja. Pri'glasovanju na seji

upravnega odbora je več podpo-

re dobil drugi predlog, s tem pa

je tudi ustregel Zvezi društev

upokojencev Slovenije, ki se

zavzema za to. da bi dodatek

leta 2006 oz. 2007 predstavljal

70 do 75 odstotkov regresa za-

poslenih in da bi bil enak za vse

upokojence. Da bi lo dosegli, je

zveza že /,a letos predlagala

večje povišanje nižjega dodatka

kot višjega ter s tem tudi zmanj-

šanje razmerja med njima.

Ko so v strokovnih službah za-

voda pripravljali predlog za od-

ločanje o višini letošnjega do-

datka za rekreacijo, so proučili

tudi predlog lanske skupščine,

da naj bi letos pri ugotavljanju

upravičenosti do nižjega ali vi-

šjega dodatka upoštevali preje-

manje samostojne ali sorazmer-

nega dela pokojnine iz obvezne-

ga zavarovanja iz tujine. Ugoto-

vili so, da zakon za kaj takega

ne daje pravne podlage in da za-

vod tudi nima podatkov o pre-

jemnikih in višinah tujih pokoj-

nin. Če bi jih poskušal pridobiti

neposredno od prejemnikov, je

vprašljivo, ali bi bili verodostoj-

ni in Če bi jih sporočiH vsi. Od

drŽav, s katerimi ima Slovenija

sklenjen sporazum o socialnem

zavarovanju, bi jih lahko prido-

bili po uradni poti. vendar bi

to glede na dosedanje izkušnje

trajalo več mesecev, od ostalih

držav pa jih praktično ne bi

mogli dobiti.

Po finančnem načrtu zavoda, h

kateremu je dala soglasje tudi

vlada, je letos za izplačilo do-

datka za rekreacijo na razpolago

nekaj veČ kol 25 milijard tolar-

jev. pri tem pa so upoštevali, da

bo letos število prejemnikov do-

datka Se za 2.5 odstotka večje

kot lani. Cveto Zaplotnik

problem so negovalni oddelki,

kamor starostniki navadno pri-

hajajo naravnost iz bolnišnic,

najdaljša doba bivanja v domu

pa jc značilna za demenuie sta-

novalce. ki so fizično dolgo pri

močeh, a žal zaradi narave svo-

je bolezni ne morejo biti sami in

brez nadzora. Tržiški dom s 171

posteljami ima za taksne 22

mest. zaradi porasta pa razmiš-

ljajo o odprtju še enega oddelka.

Dom starostnikov v Centru sle-

pih in slabovidnih v Škofji

Loki je nekoliko poseben, saj

prednostno sprejema starejše

ljudi s težavami vida iz vse Slo-

venije (drugi domovi dajejo

prednost domačim občanom), v

drugi "prioriteti" so domačini.

Če jc kaj prostora, pa sprejemajo

tudi druge, kar je zelo redko,

pravi socialna delavka Janka

LolriČ. Dodaja, da jc čakalna

doba večja na stanovanjskem

oddelku. veČ kot leto dni, na ne-

govalnem pa od dveh mesecev

do pol leta. odvisno paČ. kaj se v

hiši dogaja. Če se denimo sUu-e-

mu Človeku z bivalnega oddelka

zdravstveno stanje poslabša in

mora na negovalni oddelek, bo

najprej mesto dobil ta stanovalec

pred zunanjim čakajočim. Tudi

v Domu dr. Franca Bergla na

Jescnicah neradi govorijo o ča-

kalnih dobah, ki se lahko poteg-

nejo od pol leta do teta ali celo

več. odvisno od toga. kam želijo

svojci starostnika namestiti, do-

daten problem pa jc še veliko

starostnikov t demenco.

Podatke o čakalnih dobah v

slovenskih domovih zamegljuje

dejstvo, da veliko ljudi vloži

prošnje za sprejem za vsak pri-

mer. Boris Koprivnikar. direk-

tor Centra slepih in slabovidnih

v Skofji Loki, sicer pa predsed-

nik Skupnosti socialnih domov

Slovenije, govori o deset tisoč

čakajočih, kar pa je najbrž pre-

napihnjeno. V pripravi je nov si-

stem oddajanja vlog. ki bo cen-

traliziran v vsej Sloveniji, da bo-

do imeli domovi realen pregled

nad resnično čakajočimi. Sedaj

se namreč dogaja, da ljudje od-

dajo vloge v več domov hkrati

in se uvrstijo na več čakalnih

list. Ko svojec dobi mesto v

enem od domov, ga drugje ne

odjavijo s čakalnih list, in te so

še naprej videti grozljivo dolge.


Različno mislijo, enako čutijo Ljubljana • Člani Kluba seniork in scnioijev SDS so se na lastno

pobudo ter na pobudo upokojencev iz stranke Nova Slovenija

(NSi), iz drugih strank in iz nestrankarskih vrst odločili, da bodo

zaiadi odnosa sedanje vlade in vladne koalicije do upokojenskega

vprašanja ustanovili Neodvisno društvo upokojencev. "Vemo. da

nam bodo nekateri očitali, da nismo in da ne morenno bili društvo

neodvisnih upokojencev. Dokazali bomo. da smo lahko. V svoje

vrste bomo sprejemali različno misleče, a enako čuteče do vprašanj,

ki tarejo upokojence in mlade generacije." pravijo v klubu, kjer so

prepričani, da prednostna naloga društev upokojencev ne morejo

biti izleti i'n koncerti pevskih zborov, ampak zavzemanje za upoko-

jenske pravice. Medtem ko vodstvu zveze društev upokojencev oči-

tajo, da prikimava potezam vlade, je DeSUS po njihovem mnenju

politično pristranska organizacija, ki ne zastopa interesov vseh

upokojencev. C.Z.

Upokojeni novinarji po Gorenjskem Kratki - Ko seje znani radijski no-

vinar Stane Škrabar pred sedmimi

leti upokojil, je pri Društvu novinar-

jev Slovenije ponovno "oživil" delp

aktiva upokojenih novinarjev, ki je

po smrti njegovega prvega predsed-

nika Štefana Kuharja nekoliko zamr-

lo. Aktiv Šteje okrog dvesto članov,

med njimi so tudi upokojeni novinar-

ji z Gorenjskega. Vsak prvi četrtek v

mesecu se ob desetih dopoldne sre-

čajo na kavici v Šestici v Ljubljani,

vsak mesec, od aprila do decembra,

se tudi odpravijo na izlet po Sloveni-

ji ali zamejstvu. Aprila so bili na Go-

renjskem, maja bodo obiskali Kum-

rovec. Osankarico in Žičko kartuzi-

jo. In kaj jih je zanimalo na Gorenj-

skem? Kolje povedal predsednik ak-

tiva Stane Škrabar, so si ogledali br-

niško letališče, Avsenikovo galerijo v

Begunjah. Čebelarski muzej v Ra-

dovljici in VEgenjc v Kropi, odtod pa

so pol prek Dražgoš nadaljevali v

Dolenjo vas, kjer so sklenili izlet s

kosilom v gostilni pri Zalogaiju.

C.Z., foto: Tina Doki

Gorenjski upokojenec Priloga Gorenjskega glasa za sedanje in bodoče upokojence.

Led smo prebili, na prvo prilogo, kije izšla aprila, jc bilo tudi

nekaj odmevov. Še posebej smo bili veseli odziva Vinka Gob-

ca, predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je po-

hvalil odločitev Gorenjskega glasa, da uvede prilogo Gorenjski

upokojenec, hkrati pa izrazil upanje^ da bo dobro obveščal go-

reinske upokojence. Pismo z zanimivo vsebino smo prejeli tudi

iz Žirov. Naša naročnica, upokojenka, je v pozdrav novi prilo-

gi napisala pesem, a pripisala, da ni za objavo. Njenega imena

tokrat ne bomo razkrili, morda ob kakšni drugi priložnosti, pe-

sem pa kJjub temu objavljamo: "/Je "faca" ta Gorenjski glas/ in

res brez konkurencey spomnil se je tud' na nasy na gorenjske

upokojence./ Prilogo bomo vsi čâl i/ tako kot pokojnino/ in

raje bomo plačevali/ vsak mesec naročnino,/ A se preveč ne bi

zmotila/glede na vso zvestobo./ če tole bi trdila,/ da od vseh

Gorenjcev/ v seznamu naročnikov/ največ je upokojencev./

Lepo. spoštovana Žirovka. in še enkrat hvala za pošto!

Danes je pred vami majska priloga, povabilo k sodelovanju

velja še naprej. Če vas kje "čevelj žuli". vprašajte, morda vam

bomo lahko pomagali z odgovorom, nasvetom strokovnjaka

ali samo z opozorilom pristojnim. Lahko se nam oglasile tudi

s krajšim literarnim prispevkom ali pesmijo, s krajšim člankom

(in sliko) o zanimivem dogodku, predlagate, o kakšni proble-

matiki pisali in koga predstaviti.

Naš naslov je Gorenjski glas. Zoisova I. 4000 Kranj,

naša številka telefaksa 201-42-13, naš elektronski naslov pa

[email protected] in cveto.zaplotnik^g-glas.si Cveto Zaplotnik

mailto:[email protected]

Mag. Bojan Jean. član uprave Sklada obrtnikov In podjetnikov

Obrtniki čakajo na razplet Razplet z obrtniškimi pokojninami je še vedno v zraku.

Zgodovina Sklada obrtnikov in podjetnikov s«f>a v leto 1956. Do leta 1967 je bil Sklad edina oblika pokojninskega zavarovanja m obrtnike. Od takrat dalje pa so se morali tudi obrtniki ob-vezno zavarovati pri dana i\jeni Zavodu /a pokojniasko in in-validsko 7.avarovai\je, Sklad pa je prevzel vlogo dodatnega pokojniaskeâ zavarovanja, vendar je /aradi minimalnih pogo-jev ZPIZ-a za določene obrtnike še vedno predstavâl edino ob-liko zavarovanja. Formalno Sklad Se vedno delile po doklad-nem sistemu, obenem pa oblikuje rezervacUe. Zapletlo se je, ko je Sklad državi izstavil račun za leto 2(M>0, država pa svojih zakoaskih obveznosti ni poravnala.

Z vlado, ki sproti spreminja

lastna pravila in izračune, ne

bova zgubljala besed. V igro,

kako reSiti zaplet Je nenadoma

vstopila Kapitalska druiba

(Kad). Kako gledate na to?

"Najprej naj povem, da ima Sklad v različnih oblikah oziro-ma naložbah 20.5 milijarde to-larjev. Kad se vseskozi pojavlja kol alternaiiva sedanjim zakon-skim refiilvani. vendar pa jc se-daj. ko so na finančnem ministr-stvu izračunali, da po njihovem mnenju Skladu leino pripada približno petdeset milijonov proračunskega denarja letno, kar za ccloino prihodnje obdobje in glede na projekcijc pomeni pri-bližno 1,3 milijarde tolarjev, po-nudil izrazito neugodno rešitev. Kljub ugotovitvam države, da nam ne pripada nič več kot toli-ko. nam je kapitalska družba po-nudila alternativo, po kateri bi prispevala 15 milijard v enkrat-nem znesku. To je seveda manj. kot pričakujemo po sedaj veljav-nih zakonskih določbah. Moram reči, da ne vem. kako naj si vse skupaj razlagam. Dejstvo je. da

je vlada z zakonom zadevo en-krat žc ustrezno refiila. Edina te-žava jc v neizvajanju tega zako-na. Še več. Spreminjajo se celo razlage zakona. PriSlo je že tako daleč, da drŽava praktično ne prizna nobenih obveznosti več. Hkrati pa siti Sklad v allemaiiv-ne rešitve, ki imajo dve skupni točki: Sklad se mora razpustiti; vsaka rešitev prinese zmanjšanje veljavnih zakonskih pravic. Očit-no je. da gre za vrsto prisile."

Kakšne pogoje vam je Kad pri

tem postavil?

"Postavili so nam pogoj, da se vsa sred.stva in obveznosti čla-nov prenesejo na Kad. Sklad pa preneha delovati. Skratka, da na Kad prenesemo 20,5 milijarde in vseh devetnajst tisoč zavaro-vancev. Po lem ko bo Sklad sprejel zavezujoč akt. pa bi Kad zagovarjal spremembo zakona, da bi lahko zagotovil 15 milijard tolaijev. Če zakon o Kadu ne bi bil sprejel, pa bi Sklad nadalje-val tako kot sedaj."

Če nekoliko pretehtam, bi re-

klOj da ima Kad apetit po tem

vašem denarju.

Mag. Bojan Jean

"Kad. ki je v lasli države, se pojavlja kol izvajalec alternativ-nih rešitev. Ja. slvari jc mogoče razumeti tudi tako."

Pričakujete, da se bodo stvari

uredile v doglednem Času?

*To ni odvisno od nas. Od^li smo na sodiSče. od lu naprej pa slvari niso veČ v nai5i moči. Do-bro voljo smo pokazali že. ko smo se v enem od predlogov od-povedali približno petnajstim ixl-stoikom sredstev. Drugo je. ko posku.5amo s predstavniki države vzpostaviti komunikacijo, da bi se zadeva pač uredila. Se pravi, sklad je naredil nekak. cn premik, da bi se zadeva vendar uredila. No, tokratni predlog Kada dra-stično posega v pravice Članov."

Če vstopi Kady kje bo center

odločanja?

"Pri njih. 2Maj Sklad upravlja-jo člani, ;ki so tudi njegovi last-

IMADEBUDIMEZI VSI PRIDIMI OTROCI! OBHev BOBER ti pripravlja veliko presenečenje; za tvoj trud in malo domišljije

te bo nagradil s posebnim darilom - pisarniškim stolom!

Zatisni oči in bobru nadeni pomladno barvno obleko, lahko pa napišeš tudi kratko

zgodbico o bobru, ki je znan kot tisti z belimi zobmi in postavlja jezove na reki.

Prosite očka ali mamico za pomoč, saj ste v soboto. 15. maja, med 9. in 11. uro

te r v nedeljo. 16. maja. med 9. in 10. uro vsi skupaj povabljeni v TC OBI Kranj na nagradno

žrebanje ( 5 srečnežev vsake po! ure). Nagrade bo podelil "BOBER" osebno.

V nagradnem žrebanju bodo sodetovali vsi otroci, ki bodo na dopisnici poslali sliko pobarvanega bobra ali zgodbica o bobru ter svoie podatke do vključno 14. maja 2 0 0 4 na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1. 4 0 0 0 Kranj.

niki. To pomeni, da poslavljajo

svoje organe, svoja zavarovalna

pravila in odločbo o razpolaga-

nju s sredstvi. Ce vstopi Kad.

katerega lastnik je država, bo o

tem odločala ona. Člani ne bodo več upravljavci."

Kdo naj bi postavil nova pra-

vila?

"Sklad naj bi sam uredil raz-merja med člani. Kad pa bi do-ločil osnove novih produktov, ki naj bi jih Sklad sprejel. Meni-mo, da morajo biti zavarovalna pravila in pogoji znani vnaprej, ne glede na refiitev. Od samega začetka morajo biti jasno po-stavljeni. Za vsakega zavarovan-ca posebej in ne kar na pamel oziroma na splošno. Ko so nova pravila znana, pa se je mogoče odločali, vendar mora biti vedno dopuščena tudi drugačna mož-nost."

Zakaj Skladovih upokojencev

ne prevzeme ZPIZ?

"O lem se jc govorilo pred Šti-rimi Icli. Prišlo je žc do nekakš-nega dogovora, nakar .se jc izka-

zalo, da ZPIZ nima zakonske podlage, da bi upokojence pre-vzel. Tu se je potem zadeva ustavila."

Kad torej ima zakonsko pod-

lago?

"Ne. Drtavni zbor bi moral za-kon Selc sprejeti."

Različica s Kad potemtakem

visi v zraku?

"Vsaka druga rcSiiev razen ve-ljavne je vezana na zakonske spremembe. 'I\idi lo je absurd. Država obstoječo zakonsko reSi-tev. ki jo je sama sprejela, ozna-či za neustrezno in jo želi nado-mestiti z novo. pri tem pa priča-kuje, da se bodo pravicam po obstoječem zakonu odpovedali zavarovanci sami."

Marjeta Smolnikar,

foto: (lOrazd Kavčič

Uživam v raziskovanju in zapisovanju

Upokojenec Tone Košir iz Škofje Loke se v zadnjih letih posveča pisanju knjig. Zadnja, Babištvo na Loškem, je izšla pred kratkim.

Škofja Loka - *'Delam v svoje veselje in radost, hkrati pa se zavedam, da bi lahko vsi ti podatki brez kiîžne izdaje šli v po-zabo," pravi doktor Tone Košir. Pred letom in pol je Zdravstve-ni dom Škofja Loka praznoval 50 let, o tem pa je avtor napisal po.sebno ki\jigo. **Pri proučevaiû zdravstva na Loškem sem se dotaknil tudi babic. Sklenil sem, da bom babištvo na Loškem proučil od začetkov do danes,** pravi Košir«

Največ gradiva je našel v nadškofijskem arhivu. Izraz 'babica' sega v začetek 19. stoletja, saj so na začetku po-magale v veČini primerov sta-rejše ženske, ki niso imele Šole, a so o porodu veliko ve-dele. "Velikokrat seje zgodilo, daje bila babica revnim, neza-konskim in otrokom dekel ludi krstna botra. To sc je dogajalo od srede 19. stoletja pa tudi še po koncu 2. svetovne vojne." razloži doktor. Cerkev je botre potrebovala zaradi zagotavlja-nja krščanske vzgoje, oblasti pa je šlo le za točne podatke o novorojencih.

"Babica je bila dolga leta ob zdravniku edini zdravstveni de-lavec na terenu. Še po 2. sveto-vni vojni je bil to najpogostejši poklic na terenu, ki je močno vplival na zmanjševanje umrlji-vosti novorojenčkov pri nas." je ugotovil Tone Košir. V začetku 50. lei prejšnjega stoletja so za-čele ženske rojevati v porodniš-nicah. "Le malo jih je želelo roditi doma. Tako je poklic ba-

bice na lerenu začel usihali, v bolnišnici pa so seveda, še se-daj. Gre za logično posledico, saj so babico pogrešali Ic v iz-rednih razmerah, ko je zapadlo veliko snega." je razložil dok-tor Košir. Na škofjeloškem ob-močju živi nekaj upokojenih babic. Med njimi so še v začet-ku 70. let še delale Julija Ber-gant iz SkoHe Loke, Julka Kle-menčič iz Žirov, Milka Ferlan iz Gorenje vasi in Tilka Ber-gant s Praprotna.

Pred knjigo "Babištvo na Lo-škem" je bil Tone Košir kot specialist splošne medicine vključen deloma v dodiplom-sko in večnima v podiplomsko izobraževanje zdravnikov. Sku-paj z drugimi avtorji je leta 1992 izdal učbenik Splošne medicine (načela in tehnike). Sledila je knjiga Splošna medi-cina v Sloveniji. Nato pa je do-bil ponudbo, da naj se loti zgo-dovine zdravstva na Škofjelo-škem. Tako je pred dvema leto-ma izšla knjiga 50 let zdrav-stvenega doma v Škofji Loki.

Doktor Tone Košir v delovnem kabinetu. Babištvo na Loškem že lahko beremo, prav kmalu pa še knjigo o Suhem Dolu in Suhodov-cih, ob koncu leta tudi o Rdečem križu.

Nato pa so ga začele zanimali

babice. Sedaj žc proučuje delo-

vanje Rdečega križa na Škofje-

loškem, delo pa naj bi izšlo Še

letos. Tik pred i^dajo je tudi

knjiga, ki se ji je posvečal več

desetletij - Suhi Dol in Suho-

dovci. V Suhem Dolu je na-

mreč preživel večino otroštva,

vas. ljudje in zgodovina pa so

izredno zanimivi. Obeta se za-

nimivo branje.

Boštjan Bogataj

Konec upokojevanja pod ugodnejšimi pogoji

Krar^j - Zakon o prepovedi proizvodnje in pro-meta z azbestnimi izdelki, ki ga je državni zbor sprejel 1996. leta. jc zaposlenim v gospodarskih družbah, ki so se ukvarjale z izdelavo azbestno ce-mentnih izdelkov, omogočil upokojevanje pod ugodnejšimi pogoji. Zakon se je potlej Se dvakrat spremenil, v letih 1998 in 2000. obakrat pa je ne-koliko spremenil tudi pogoje za upokojevanje. Vladna komisija za uveljavljanje pravice do po-kojnine pod ugCMJnejštmi pogoji je v lanskem dru-gem polletju obravnavala 25 vlog in izdala 23 po-zitivnih odločb za delavce iz Salonita Anhovo. Filtraavta Medvode. SŽ - Centralne delavnice in

iz Swatyja Maribor, Eno vlogo je zaradi neizpol-njevanja pogojev zavrnila, eden od delavcev pa je zahtevek umaknil. Komisija je do konca lanskega leta izdala odločbe o upokojitvi pod ugodnejšimi pogoji 1307 delavcem iz trinajstih gospodarskih družb.

Programi preusmeritve gospodarskih družb, ki so izdelovale azbestno-cementne izdelke ali trgo-vale z njimi, so sc ob koncu lanskega leta zaklju-čili. S tem pa ludi upokojevanje pod ugodnejšimi pogoji. Komisija pričakuje v prihodnosti le Še upokojevanje tistih delavcev, ki bodo oboleli za poklicno boleznijo. C. Z.

Upokojenci radi kegljajo "Med mladimi je kegljanje 'dol prišlo", upokojenci pa še vedno radi mečemo."

Tako nam je pripovedoval Jane/ Solar iz I)ru.^tva upokojencev

Kanniu (lorica, ki je od 19. do 22. aprila na ke}>yi. Ču v Kadov-

Ulci pripravilo spomladansko tekmovalce upokojencev Zveze

društev upokojencev oWin RadovUica, Bled in Bohiiy.

Janez Šolar

upokojenkami

Udeležba je bila dobra, na lek-

movanjuje nastopilo enajst upo-

kojenk in 48 upokojencev iz

druiStcv Zasip.

Lesce, Gorje.

Podnarl, Bled.

Begunje. MoS-

n je-Brez jc-

Ljubno. Lanco-

vo, Radovljica.

Kropa in Kam-

na Gorica. Med

je prepričljivo

zmagala Marija Simnic iz Zasi-

pa s 383 podrtimi keglji. druga

je bila Dora Tonejc (352) in tret-

ja Romana Galej (347). obe iz

Lesc, na naslednja mesta pa so

se uvrstile Mara Justin. Ivanka

Pezdimik, obe iz Gonj. in Breda

Rozman iz Podnarta. In kakšen

je bil razplet med upokojenci?

Zmagal je Polde Gros iz Lesc.

ki jc v petdesetih metih na pol-

no in petdesetih na Čifi^enje po-

drl 407 kegljev, drugi je bil Jože

Bevc iz Podnarta (398) in tretji

Janko Justin iz Gorij (397). V

prvo deseterico so sc uvrstili 5c

Tone Dežnian. Radovljica, Ivan

Simnic. Zasip. Janez Kosmač.

Radovljica, Silvo Sajovic, Pod-

nart. Pavel Cerkovnik. Bled,

Rok Sitar. MoSnje. in Albert

Krtic, Kropa.

Ko smo obiskali upokojence

med tekmovanjem na radovlji-

škem kegljišču (menda je edino

na celotnem območju nekdanje

radovljiške občine), so bili prijet-

no razpoloženi in tudi priprav-

ljeni za pogovor. Janez Kosmač

i/. Radovljice jc

povedal, da se

je po službo-

vanju v Zavaro-

rj ' Tm valnici Triglav.

V J H kjer jc delal 32

let. pred deveti-

mi leti upokojil,

tudi kot upoko-

jenec pa ima veliko obveznosti.

Žc od 1955. leta dalje igra v le-

^kem pihalnem orkesuu. vaje in

nastopi mu vzamejo prcccj časa,

a ob lem 5e dvakrat na teden Za-

hira in keglja v druStvu upoko-

jencev. "Človek sc pi> upokojitvi

ne sme zapustili, ostati mora de-

javen in skrbeti tudi za kondici-

jo." je prepričan Janez. Podobne-

ga mnenja je tudi 69-letni Tone

Janez Kosmač

Ivanka Prezelj premagala vse strelce

Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka jc sredi aprila

s pomočjo strelskega društva Loka pripravilo v Škofji Loki gorenj-

sko prvenstvo upokojencev v streljanju z zračno puSko. Tekmova-

nja so se udeležili strelci iz sestih druSiev. Med Štirimi ženskimi

ekipami je zmagala Škofja Loka (501 krog) pred Jescnicami

(462), Kamnikom (450) in Tržičem (388). med Šestimi moškimi

ekipami pa Jesenice (526) pred Škofjo Loko (511). Kamnikom

(491). Bohinjsko Bistrico. Radovljico in Tržičem. Med strelkami

so prva tri mesta zasedle upokojenke iz Škofjeloškega društva.

Zanesljivo je zmagala Ivanka Preze^. ki je s I7S krogi ugnala

tudi vse mofike. druga je bila Nevenka Mandič (162) in tretja

Alojzija Stanovnik (160). Med strelci je bil najnatančnejši

Pavle Jereb (178) iz DU Škofja Loka. drugi je bil Franc Bizjak

(177) in tretji Pavle Jezer$ek (176), oba iz DU Jesenice. Prehodni

pokal za žensko ekipo je prejelo DU Škofja Loka. pri moških

pa DU Jesenice. C. Z .

flil:^ T^ •HlH-i; M:

J» i Tone Dežman

M l Med tekmovanjem na radovljiškem kegljišču

Dežman iz Ra-

dovljice. ki seje

pred dvajsetimi

leti invalidsko

upokojil, prej je

delal v podjetju

Sap Ljubljana.

Upokojenska

leta večinoma

preživlja ob Športu, v radovlji-

škem društvu invalidov je tudi

referent zii šport, rad pa dela tudi

na vrtu. Prijatelji ga kličejo Lo-

komotiva - zalo. ker jc nekoč ig-

ral nogomet za beograjsko Loko-

motivo. Nogometu se je veliko

posvečal. Se dobro pa sc spomi-

nja. kako je kot fantič postavljal

keglje in kako je že pri desetih

letih kegljal. Tudi /daj rad keglja

in tekmuje, tokrat je bil na prven-

stvu četrti, lani je celo zmagal.

"Nisem v fonni." sc je opraviče-

val Tone, prava legenda radov-

ljiškega Spona. In ko smo že

odhajali, so nam

svetovali: Se Jo-

žeta LekSeta

slikajte. Res,

^ ^ Jože ni imel ča-

sa za pogovor,

vseskozi je se-

del za keglia£-

kim avtomatom

in po tehnični plati skrbel, daje

tekmovanje potekalo nemoteno.

Cveto Zaplotnik,

foto: Tina Doki

Jože Lekše

Naklance je zvabila Italija V treh skupinah je 135 članov Društva upokojencev Naklo obiskalo Padovo, San Marino. Rimini in Raveno.

Naklo - V letošnjem programu

Društva upokojencev Naklo jc

nekaj zanimivih potovanj, ki se

jih bo po napovedih organiza-

torke izletniške dejavnosti druš-

tva Fani Pagon udeležilo nad

1300 članic in Članov. Uvod v

letošnja potepanja so bili trije

aprilski dvodnevni izleti v Pado-

vo. San Marino. Rimini in Ra-

veno s skupno 135 izletniki, ki

so potovali pod vodstvom izku-

šenega vodiča Janeza Pretnar-

ja iz RadovUice, varna vožnja

pa je bila .skrb dolgoletnega av-

tobusnega prevoznika Braneta

Zadnikarja. Kadar je Janez vo-

dič. Brane pa za volanom, so.

potniki sproščeni. Vsakič, ko jih

pripeljeta nazaj v Naklo, sta na-

grajena z iskrenim aplavzom.

Ker v Društvu upokojencev

Naklo računajo, da bom čez ne-

kaj let njihov član. mi jc bilo že

večkrat dovoljeno potovati z nji-

mi. Vsakič je bilo prijetno, saj

so naklanski upokojenci veseli,

vztrajni in za hece pripravljeni

ljudje, in če je treba, tudi potr-

pežljivi. Potoval sem s tretjo

skupino, ki tako kot ena pred

njo tudi ni imela preveč sreče z

vremenom. Med obiskom Rimi-

nija in San Marina jc lilo kot iz

škafa, zato so se nas najbolj raz-

veselili prodajalci dežnikov. Po-

vedali so nam. da tudi skupina

pred nami ni imela kaj dosti več

sreče v vremenom. V Padovi,

mestu z okrog 230 tisoč prebi-

valci v pokrajini Venetto, naredi

na obiskovalca najmočnejši vtis

120 metrov dolga in 60 metrov

široka bazilika sv, Antona Pado-

vanskcga z osmimi kupolami in

dvema skoraj 70 metrov visoki-

ma zvonikoma. Svetnik, ki je 36

let star leta 1231 umrl v Padovi.

je v baziliki tudi pokopan. Ri-

mini ob italijanski jadranski

obali je turistično središče lega

dela Italije s 1200 hoteli. 160 za-

Naklanski upokojenci pred znamenito Apotinarijevo baziliko v Classl

sebnimi plažami in 62 tisoč Ic-

žiSČi za turiste. Kljub slabemu

vremenu je bilo že čutiti nemir

pred bližnjimi se prvomajskimi

prazniki, ki so uradni začetek

turistične sezone. Država San

Marino, .stisnjena pod 750 mc-

Uov visoki hrib z 61 kvadratni-

mi kilometri površine in 25 ti-

soč prebivalci ni le med naj-

manjšimi, ampak tudi med naj-

starejšimi državami na svetu, saj

je bila ustanovljena leta 301. Z

uspešno diplomacijo ji je uspelo

kljub številnim vojnam obdržati

nevtralnost - tudi v času Napo-

leona in v letih, ko se je v boju

za združitev Italije v njej skrival

legendarni Garibaldi z okrog

dva lisoč vojaki. Po ogledu mo-

gočne bazilike sv. Apolinarija v

Classi in mesta Ravene z okrog

sto tisoč prebivalci ter grobnico

slavnega, v Firencah rojenega

italijanskega pesnika Danteja, ki

je bila zgrajena leta 1780. je bila

dvodnevna rajža naklanskih upo-

kojencev končana. V društvu pa

se že pripravljajo na naslednje.

Jože Košnjek

Zgodbe, kijih pise življenje

Piše: Milenca Stare

Moje prvo srečanje z očetom

Napočil je 1. maj in zgodaj zjutraj sva

se odpravila na pot. Mama nama jc da-

jala še zadnje napotke, ki jih že nisem

več dobro slišala.

Z mešanimi občutki prikritega veselja

in radovednosti sem se potegnila vase v

premišljevanje ... saj to jc prav tako kot

v filmu - samo. kako se bo končalo?

Kako me bo sprejel?

Kakšen jc in kje Živi?

Mogoče me popelje v tamkajšnje

trgovine in mi nakupi lepih oblek?

... Naivnost mladega dekleta, bi danes

z nasmehom rekia temu!

Kaj pa. če ga niti ne najdem?

Bomo videli, ko prispeva na cilj...

Bila sva dobre volje in polna optimiz-

ma. da stvar dobro izpeljeva. Dunaj,

prihajava! Oče, kje si?

Vožnja sama je bila zanimiva. Še po-

sebej. ko sva se pripeljala v Avstrijo

in še naprej na Dunaj. S fičkom sva

zbujala pozornost in radovednost: Še

trobiti so pozabili.

Na Dunaju sc nisva prav dobro znašla

- saj sva po dveh urah vožnje po eno-

smernih cestah pripeljala na isto mesto,

kjer sva kroženje začela. Vendar naju je

vztrajnost spet popeljala v mesto. V ro-

kah sem stiskala listek z naslovom, tre-

IL del

ma je naraščala. Ko sva se ustavila v

pravi ulici in pred pravo hišno številko,

sem prosila Marjana, da gre preverit,

ali so doma. Sicer pa o tem nisem prej

razmišljala - oče mora biti doma?!

... Gledam hišo in vrata, ki se odpira-

jo. potem Marjana, ki se trudi s svojo

nemščino, in nato mlado prijazno

gospo, ki je začela kriliti z rokami in

Marjanu vneto kazati drugo smer.

Marjan mi je pojasnil, da se je oče pred

kratkim preselil in da nama jc mlada

gospa pripravljena pokazali predel,

kamor se je preselil.

Torej, to je bilo prvo presenečenje.

In peljali smo sc spel proti očetu.

Tokrat menda zares!?

... Glede selitve sem se podzavestno

spomnila, kako mi je mama pripovedo-

vala o preživnini, ki jo je hotela izterja-

ti od njega.

Ko so mu "po priznanju očetovstva"

pošiljali zahtevke po podjetjih, kjer jc

bil zaposlen, se je vedno spretno iz-

maknil. Menjal je podjetja, vse dokler

ni pristal v tujini. In takrat je tudi

mama obupala in odnehala poizvedo-

vati za njim. Malo sem se zmedla ob

ich spominih, ki nikakor niso bili pozi-

tivni za njega ... izmikanje, da me vidi?

Medtem smo se pripeljali na nov

naslov - tokrat pravi. Sedaj sem postala

še bolj nestrpna. Hiša. v kateri naj bi

živel, jc bila za ograjo - skupaj z nekim

večjim podjetjem, kjer so izdelovali

svetila ipd. Bil je prvi maj. dela prost

dan, zato so bila tudi vhodna vrata v

ograji zaklenjena. Malo si ogledujeva,

kako bi lahko prišla v hi?>o, ko k vratom

pri.stopi mlado dekle - let ji ne bi mogla

prisoditi, ker mi je trema dobesedno

blokirala možgane.

Utrujena in polna pričakovanja sva

pristopila k dekletu in jo vprašala, ali v

tej hiši živi Franci Irhar?

Dekle naju začudeno pogleda in od-

govori: Jaaa, saj to jc moj oče!!?

Z Marjanom sva sc spogledala odpr-

tih ust. vendar kot sem že omenila - za-

radi treme nisem mogla mislili - tako

tudi nisem mogla ustaviti Marjana, da

ne bi vzkliknil:

"Ja. potem sta pa .sestri!"

Šok je bil sedaj obojestranski.

Podali sva si roke in se začudeno in

radovedno ogledovali.

Imela je dolge svetle lase, lepo posta-

vo in prijeten, nekoliko bolj okrogel

obraz.

"Elizabeta je moje ime, kličejo me

Liza." sem slišala kot iz daljave njen

pojoči glas. v nekem čudnem avstrij-

skem dialektu. Ali so se v družini po-

govarjali. da obstajam tudi jaz. mi ni

bilo jasno, predvsem zato. ker je sestra

govorila hiu-o in sunkovito v nemščini,

tako da je niti nisem dosti razumela. S

pogledom je nemirno begala od mene

pa do Marjana. Nato pa je odhitela pro-

ti hiši za vogalom večjega podjetja, se

obrnila še enkrat proti nama in zavpila:

"Warten, warten "... čakanje - ampak

tako čakanje jc kot na trnih ...

Niti si nisva opomogla od tokrat dru-

gega presenečenja, ko jc že sledilo tret-

je. Bližala se nama je gospa srednjih

let. Žc od daleč se ji je videlo, da je

zelo razburjena. To bo pa zagotovo nje-

gova žena. sva ugotavljala z Marjanom.

Bila je srednje velika, bolj močne po-

stave. dolgih las. spetih v čop. in očitno

si je popravljala zobe, ker jc roko veno-

mer nosik pred usta. da bi zakrila

manjkajoče zobe. Začela je z nemščino

in šele, ko sem jo prosila, da govori v

slovenskem jeziku, jc nadaljevala hitro

in zelo nemirno. Njenega moža da ni

doma, daje nekam Šel in ne ve. kdaj se

vrne. Ker pa seje očitno bala, da poča-

kava pri njej. se je tudi ona izgovorila,

da ima opravke pri starejši ženici, ki ji

pomaga. Skralka. dala nama jc vedeti,

da bova morala še počakati do spreje-

ma, vendar nikakor ne pri njih.

Ko je končno malo utihnila, sem ji

segla v roko, predstavila sebe in Marja-

na. ter ji povedala, da sem prišla na Du-

naj iskat svojega očeta in da me nika-

kor ne moti. čeprav moram počakati.

Ženska se je nekoliko umirila in dogo-

vorili smo se. da se vrneva čez približ-

no dve uri. Le še za vrata v ograji .sem

jo vprašala, ali bodo odprta - bil jc na-

mreč praznik dela in podjetje zaprto.

"Ja. ja." jc raztreseno odgovorila in

urno odhitela nazaj proti hiši. TUdi tret-

je presenečenje sva uspešno prestala ...

Cez dve uri naj bi se vrnila.

Mislila sem si - kakšno gostoljubje -

kakšen sprejem?!!

Ja. ampak tukaj sem. vem, da je oČe

v tej hiši in ne more se mi izmakniti

kar tako. Moja odločitev, da pridem

do njega, je bila tako zelo trdna, da sem

bila pripravljena Čakati v fičku tudi

do jutra, če bo treba.

Kam naj greva?

Na srečo je bil v bližini nekakšen

park s klopcami, kjer sva sedela in

čakala.

S sabo sva imela tudi hrano (ne preti-

ravam. če rečem: za cel leden) in pija-

čo. ki nama jo je pripravila moja

mama. "Da ja ne bosta lačna, pa da ne

bosta "tam" kaj jedla," sem se spomni-

la njenih besed ...

Marjan se je podpri, jaz pa nisem

mogla ne jesti in ne razmišljali.

Kako so sc me ustrašili, gledali so me

kot prikazen, jaz pa sem bila tako vese-

la in moj namen popolnoma iskren ...

Kako pa. da nisva mogla ostati pri

sestri? zakaj se nic tako bojijo?

Saj sem ga prišla samo pogledat in

pozdravil iz gole radovednosti ... o se-

veda. povedala mu bom. kako sem ga

pogrešala v otroštvu, kar je bila čisla in

iskrena resnica.

Nadayevai\je prihodnjič

Zlorabljena pravica Vinko Gobec: državna pokojnina je zlorabljena pravica in tudi vdovska pokojnina ni to.

kar je v Evropi.

Na pohode, izlete - in še kam

Kranj - Na obenem zboru Dm^lva up<»kojencev Krarvj, ki je bil

23. aprila v društvenih prostorih v Tomšičevi ulici v Kranju, so

sprejeli porodila o laaskeni delu ter le(oSi\ji prof^rani dejavnasti,

zanieigali so nekatere člane v društvenih organih, dopolnili

društvena pravila in sprejeli sklep o vkijučitvi društva v pokra-

jinsko zve/o.

iiije. dejal, da upokojenci niso

najbolj ogroženi sloj prebival-

siva. ampak so to brezposelni

in družine z zelo nizkimi pre-

jemki. Pokojnina pod sto tisoč

tolarjev, ki jo prejema 254 lisoČ

upokojencev v Sloveniji, je

problem, ki ga je treba reševati

z dodatki. Državna pokojnina

]e zlorabljena pravica, dobiti hi

j o morali le socialno ogroženi,

zato bi pri dodeljevanju morali

Del udeležencev občnega zbora

Kolje povedal predsednik dru-

štva Franc Šmajd. na območju

druStva živi 12.800 upokojen-

cev. od tega Jih je bilo ob koncu

lanskega leta v druStvo včlanje-

nih 3.620. V okviru druSiva de-

lujejo planinska, kolesarska, ba-

linarska. kegljaška. pohodniSka.

teniSka, šahovska, zimsko Šport-

na. namiznoteniiika in plavalna

sckcija. sekcija za ročna dela ter

nioSki in ženski pevski zbor. od

lanskega septembra dalje pa

tudi univerza za tretje življenj-

sko obdobje. Dobro skrbijo za

kulturno in zabavno dejavnost

(vsako nedeljo popoldne so ple-

si). prirejajo turistične in kopal-

ne izlete - in ê bi lahko nai teva-

li. DruStveni proračun je lani

znaSal nekaj več kot 19 milijo-

nov tolarjev, več kot osem mili-

jonov so zbrali s prodajo v točil-

nici v Tomšičevi ulici. Še nekaj

več pa s članarino in dotacijami.

LetoSnja novost je pravno sveto-

vanje. v okviru obsežne društve-

ne dejavnosti pa načrtujejo tudi

27 planinskih in 17 kolesarskih

izletov. 27 pohodov ter 26 turi-

Franc Žmajd

stičnih izletov in letovanj. Za

vzdrževalna dela in naložbe

bodo namenili okrog dva milijo-

na tolarjev, med drugim bodo v

društvenih prostorih obnovili

tlak in sanitarije ter nabavili

manjkajočo opremo.

V pozdravnem nagovoru je

Vinko Gobec, predsednik Zve-

ze društev upokojencev Slove-

Vinko Gobec

upoštevati dohodek na družin-

skega člana in lastnino. Tudi

vdovska pokojnina ni to. kar je

v Evropi, do dela tovrstne po-

kojnine naj bi bil upravičen

vsak ne glede na svojo pokojni-

no. je dejal Vinko Gobec, ki

tudi nasprotuje predlogom, da

bi pokojnine usklajevali s pla-

čami vsak mesec in ne le dva-

krat na leto. kot jih zdaj.

Na občnem zboru se je po-

kazalo. da so upokojenci pri-

vrženci različnih političnih

strank in da bodo letos volitve v

evropski in slovenski parlament.

Po namigih, koga naj podprejo

na volitvah, je bilo sli.šati pozi-

ve. naj se društvo kot nestran-

karska organizacija ne ukvarja

s politiko.

Cveto Zaplotnik.

foto: Tina Doki

Od pohodov do računalništva Zveza društev upokojencev Jesenice - Žirovnica se lahko pohvali s pestro dejavnostjo

vseh društev: Javomika - Koroške Bele. Jesenic in Žirovnice.

Jesenice - Zveza dru.štev upo-

kojencev Jesenice - Žirovnica

skrbi za povezovanje treh dru-

štev upokojencev: Javornika -

Koroške Bele. Žirovnice in Je-

senic. v načinu dela pa vabi k

sodelovanju upokojenska društ-

va iz Rateč, ICranjske Gore in

Mojstrane. Lahko bi rekli, da so

se po ustanovitvi novih občin si-

cer pojavile nove organizacijske

oblike, vendar pa upokojenci

treh občin niso tiikoli prenehali

med seboj sodelovati.

Predsednik Zveze društev

upokojencev Jesenice - Žirovni-

ca je prizadevni Štefan Nemec

z Jesenic, ki j c dejavnost zveze

in društev takole predstavil:

"Prav zdaj se vsi. tudi društva v

Zgornjesavski dolini, intenziv-

no pripravljamo na srečanje go-

renjskih upokojencev, ki bo sku-

paj s srečanjem z upokojenci

treh dežel Julijske krajine. Ko-

roške in Slovenije 2. septembra

v Kranjski Gori. To je velik

organizacijski zalogaj, saj priča-

kujemo okoli Sest tisoč upoko-

jencev. Za priprave smo ustano-

vili poseben odbor.

V.sa društva v zvezi dobro de-

lujejo. članstvo v mestnih društ-

vih upokojencev ne upada. Res

pa jc. da se na podeželju, v Ži-

rovnici, več upokojencev odloča

Štefan Nemec

za vsiop v društvo. Vsako dru-

štvo ima svoje značilnosti: na

Jesenicah so zelo množični izle-

ti. na Javorniku pohodništvo.

Vsem pa primanjkuje sredstev,

saj je dejavnost zelo razgibana.

Društva veliko pomagajo Čla-

nom. ki so potrebni pomoči, sta-

rejše in bolne se redno obiskuje,

uveljavlja se pomoč na domu.

Težave so z upokojenskimi do-

movi. ki so potrebni vzdrževa-

nja. kar terja večja sredstva. Do-

movi so se obnavljali s prosto-

voljnim delom, s sponzonskimi

sredstvi, na Javorniku so oddali

bife v najem ...Pomembno je iz-

obraževanje za tretje življenjsko

obdobje z raznimi tečaji, poleg

jezikovnih in drugih bomo po-

slej veliko bolj vključevali tudi

računalništvo, pri zvezi deluje

stanovanjska komisija. V lasti

nepremičninskega sklada je 42

stanovanj (31 na Jesenicah, 3 v

Mojstrani, 8 na Hrušici). ob iz-

praznitvi smo odločilni predla-

gatelji za novo vselitev iz naših

vrst.

v zvezi deluje literarna sekci-

ja, ki jc vključena v LIKUS. še

posebej tesno sodelujemo z

društvom invalidov in z do-

mom upokojencev na Jeseni-

cah. Vseskozi se zavzemamo

za povečanje nastanitvenih ka-

pacitet ostarelih in invalidnih

oseb. Upokojenci smo še po-

sebej aktivni v tednu upoko-

jencev s pestrim programom

Športnih tekmovanj, oktobra

bM3mo pripravili na.siop gorenj-

skih pevskih zborov. Prizadeva-

mo si za možnosti letovanja

članov v Izoli. Skratka: dejav-

nosti je izredno veliko, vse ob-

like udejstvovanja so namenje-

ne vsem. ki po upokojitvi po-

grešajo druženje, ki bi radi kre-

pili telesno in umsko kondicijo

in ostali Čimdlje čili in zdravi."

Darinka Sedej

Društvo upokojencev Šenčur bo od 13. do 16. maja popelja-lo svoje člane v terme Banovci (prijave so zaključene), dedke in babice ter njihove vnuke in vnučke pavsredo, 19. maja. na ogled živalskega vrta v Ljubljani, Prijave z vplačili sprejemajo do zasedbe avtobusa oz. najkasne-je do 12. nnaja pri poverjenikih in v drušênih prostorih ob sre-dah med 17. in 18. uro. V četr-tek, 34. junija, se bodo udeleži-li srečanja upokojencev v Slo-venj Gradcu, prijave z vplačili sprejemajo do zasedbe avtobu-sa v prostorih društva med 17. in 18. uro, V soboto, 22 . maja. bo planinski pohod na Kališče in Bašeljski vrh. informacije dajejo na telefonski številki 25 31 591 {v večernih urah do 21. ure). V sredo. 2. junija, bo še planinski pohod z Javomiškega Rovta na Struško, odhod z osebnimi vozi-li ob 7. uri s parkirišča za gasil-skim domom v Šenčurju. Bali-nanje je vsak torek od 8. do 10. ure na balinišču športnega par-ka v Šenčurju (infomnacije daje Viktor B. na tel. št. 25 11 317). kolesarjenje pa vsak petek z zborom ob 15. uri pri gasilskem domu (informacije Vinko K. na tel. št. 25 91 196). Moška in ženska kegljaška ekipa se bo 1. junija udeležila gorenjskega tek-movanja društev upokojencev na Jesenicah.

Društvo upokojencev Kranj

vabi 12. maja na kopalni izlet v Teme Olimje (odhod avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina), 18. maja na turistični izlet po Notranjskem (odhod ob 7. uri iz-pred hotela Creina) in 26. maja še na kopalni izlet v Terme 3000 Moravci (odhod ob 6 .30 izpred hotela Creina). Maja bo tudi več pohodov in planinskih izletov: 6. maja pohod na 1168 metrov visoki (vanac v Benečiji (odhod ob 6. uri izpred hotela Creina), 13. maja planinski izlet na relaciji Lom - Bela peč - Tič, 20. maja pohod na Limbarsko goro in 27. maja planinski izlet v smeri Planica. Cipernik in Vi-tranc. 11. maja bo kolesarjenje na relaciji Kranj - Šenčur - Cer-klje - Komenda - Volčji Potok -Kamnik - Kranj (odhod ob 8. uri izpred sedeža društva upoko-jencev), 25. maja pa še kolesar-sko srečanje. 10. maja se bo na teniških igriščih Triglava začel lO-umš začetni teniški tečaj (in-formacije na tel. št. 236 18 70). 24. maja z začetkom ob 10. uri pa bo v olimpijskem bazenu go-renjsko tekmovanje upokojen-cev v plavanju (prijave na tel. št. 202 41 4 3 - Zinka Šarabon ali na 2 3 6 18 70 - v dojštvu.)

Društvo upokojencev Kokrica

organizira 6. maja ob 17. uri v kulturnem domu na Kokrici pre-davanje Diag centra o magnetni resonanci, 8. maja izlet v Lo-garsko dolino in 15. maja naku-povalni izlet v Palmanovo. Člani društva se bodo 1. junija pridru-žili pohodnikom na Veliko polja-no. Maja načrtujejo pohode do Krive jelke v Udinborštu. od Po-toč do Čemšenika, Babe in Ja-koba ter na Šmarno goro. Vsak prvi torek v mesecu merijo v prostorih kulturnega doma na Kokrici krvni pritisk, sladkor v krvi in holesterol, vsako sredo je kolesarjenje (zbirališče pri domu kulture), vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure pa balinanje na balinišču okrepče-valnice Ballin bar.

Društvo upokojencev K o m e n d a

prireja 22. m ^ za upokojence, starejše od 70 let. izlet na Koro-ško. Maja bodo tudi trije pohodi:

8. maja v Cerklje. 15. maja do Komendske Dobrave (bolnica) in do Vrtače in 29. maja na Kof-ce. Za pohode je odhod ob 8.30, zbirališče pa pred trgovi-no Vele. pred sadjarjem v Mo-stah in pred cerkvijo v Suhado-lah. v četrtek. 6. maja, bodo ko-lesarili na relaciji Kamnik - Moste - Vodice - Mengeš - Radomlje -Kamnik, 20. maja do Komend-ske Dobrave. Pšate, Cerkelj in nazaj do Komende. 3. junija pa na relaciji Kamnik - Moravče -Kamnik. Danes, v torek, bo v go-stišču Hram Gorjan na Gori go-renjsko ekipno prvenstvo upo-kojencev v šahu. v torek. 11.' maja, ob 17. uri pa v dmštvenih prostorih hitropotezni turnir. Na balinišču na Gori bo v četrtek. 13. maja, ob 16. uri občinsko upokojensko pn/enstvo.

Društvo upokojencev Dovje - Mojstrana

bo jutri, v sredo, popeljalo čla-ne društva in ostale na nakupo-valni Izlet v Lenti, odhod je ob 3. uri izpred trgovine Mercator v Mojstrani in ne ob 2.30, kot so napačno objaviti. 20. maja bo pohod po narcisnih poljanah Eriah - Plavški rovt - Jeseniški rovt, odhod ob 8. uri izpred tr-govine Mercator v Mojstrani. Na kegljišču pri klubskem pros-toru bo v okviru Tedna upoko-jencev 13. maja z začetkom ob

9. uri kegljanje z nihajno kroglo za ekipe društev upokojencev iz občin Žirovnica, Jesenice in Kranjska Gora. 19. maja ot> 16. uri pa bo v klubskih prostorih še predavanje dr. Janka Kersnika o visokem krvnem pritisku.

Društvo upokojencev Tržič

prireja 8. maja kopalni izêt v Terme Ptuj, 18. maja pohod na tromejo, od 27. do 30. maja pa letovanje v Izoli.

Društvo upokojencev Preddvor vabi danes, v torek, svoje člane na srečanje pohodnikov, ki ga cerkljansko društvo pripravlja ob 11. uri na Štefanji Gori. Pohodni-ki bodo odšli na pot iz Tupalič

v Topolšico (kopanje) in 2 7 maja planinski izlet v smer Javorca in Tolminska korita. 5. maja se bodo udeležili gorenjskega ša-hovskega prvenstva v Komendi. 24. maja v plavanju v Kranju, 26. nfâ v balinanju v Kamniku in 2. junija v kegljanju na Jesenicah. Pevski zbor bo 26. maja nastopil v centru slepih in slabovidnih v ŠkoOi Loki.

Društvo upokojencev Radovlj ica vabi 11. maja na pohod na Gr-mado pri Polhovem Gradcu, 25. maja na pohod na Ritvice, 28 . maja pa na izlet po Kroš-njarski poti - Rašica, Velike Laš-če. Nova Štifta. Ribnica. Za oba pohoda se lahko prijavite pri Ireni Zaje - Butorac (tel. št. 040 -292 -169 ali 531 0 0 20). za izlet pa v društveni pisarni vsako sredo od 9. do 13. ure.

Društvo upokojencev Cerkl je prireja danes, v torek, skupaj z drušh/i Komenda, Vodice in Preddvor pohod na Šlefanjo Goro. 11. maja planinski pohod iz Zavrha na Šmarno goro, od 11. do 14. maja letovanje v ter-mah Banovci (za to imajo še ne-kaj prostih mest, informacije pri Janezu Levstiku na tel. št. 031 813 106). 18. maja kolesarjenje na relaciji CertOje - Vodice - Raši-ca - Suhadole - Konvenda - Cer-klje. 20. maja pa še izlet za sta-rostnike. Zbirno mesto je pred AMD Ceri<lje, za planinske izlete je odhod vedno ob 7. uri. za ko-lesarjenje in pohode pa ob 9. uri.

Društvo upokojencev Predosl je bo v petek. 7. maja, ob 19.30 pripravilo v kulturnem domu v Predosljah za krajane KS Predo-slje in Britof predavanje z naslo-vom Bolje bolezen preprečiti kot zdraviti. Predavala bo prof. zdravstvene vzgoje Meta Tavčar.

Društvo upokojencev Nak lo

vabi 11. m^ja na izlet Cerieiica -Križna jama, odhod ob 7. uri. pri-

Upokojenci med sprehodom

(zbirališče pod češnjami) ob 9. uri oz. z Možjance ob 9 .30 . V soboto, 8. maja, bo dan upoko-jencev, društvo ga bo v sodelo-vanju z društvom iz Predoselj proslavilo s kulturnim in zabav-nim programom v domu kraja-nov na Zgornji Beli (začetek ob 16. uri). V sredo, 19. maja, bo še avtobusni izlet v Avstrijo - po Ziljski dolini do Belega jezera in nato še na goro Dobrač. Prijave sprejemajo poverjeniki, v druš-tveni pisarni pa v sredo. 12. maja, ob 16.15.

Društvo upokojencev Škofja Loka prireja danes, v torek, pohod Do-bje - Sv. Križ - Brda - Gorenja vas, v petek, 7. maja, ob 19. uri v restavraciji Na Nami v Škoî Loki majski ples. 13. maja planinski izlet na Vremsčico in v Škocjan-ske jame. 18. maja pohod Gore-nja vas - Sv. Urtian - Vinharje -Poljane. 19. nfiaja avtotxisni izlet

jave zbirajo poverjenice. Za čla-ne društva bo 21. nriaja ob 17 uri v Vrta centnj v Naklem merjenje gostote kostne mase. Dan upo-kojencev bo 28. maja ob 16. uri pri Trnove v Dupljah, prijave zbi-rajo poverjenice. Pohodniška sekcija vabi 10. maia na pohod na Stari Ljubelj (zbirališče ob 14. uri pri GD Duplje) in 29. maja na pohod okoli Gnnade (zbirališče ob 8. uri pri KD Naklo).

Društvo upokojencev Žabn ica - Bitnje vabi v sredo. 19. maja, na pohod na Sv. Lovrenc - Lisca (947 me-trov). posebni avtobus bo odpe-ljal s Sv. Duha ob 7. uri in se bo ustavljal na postajališčih do Glo-busa v Kranju, prijave sprejema-jo na tel. št. 23 12 2 8 8 do 14. maja. V soboto, 29. maia, vabijo na nakupovalni izlet v Lenti na Madžarskem, prijave in vplačila nate!, št. 23 11 932 do20. maja oz. do zasedbe avtobusa.

l i ^ L pocm W ^ ^ **Piuhtit tonuJba U ptnuibt Udm: iftijt td J. 5. 4» 8. S.

$ i r 1,9» t/kg 0.9f€

p l a ž o , l z v ^ u r j a

• koži prijazna naravna vlakna • preprosta za vzdrževanje,

bhko jo sušite v sušilnem stroju in perele pri temperaturah do 60° C

• velikost: pribl. 140 x 2 0 0 cm

3.789 ^ SIT

^ Ženske kopalke ^ Ženski pareo, kratek • 80 % pollamida, 20 % eiastona • mehko padajoč, kakovosten • trajno ohranijo obliko in se odlično prilegajo • velikost: približno 6 0 x 120 cm • velikost: od S do XL

kos

i K j r - n A I«679«r

O ženski bikini • 95 % bombaža, 5 % elastana • trajno ohrani obliko in se odlično prilego • velikost: od S do XL

komplet f A f O I A- I » O M ^ SIT

L X P A 6 . - €

o ženski pareO/ dolg • mehko padajoč, kakovosten • velikost: približno 120 x 160 cm

7 . 7 9 0 4r€

Otroške kopalke • 80 % poliamida,

20 % elastano • velikost: od 92 do 164

Moški natikači za kopanje • nekateri se zapenjajo z ježkom • lahek podplat, velikost:

od 41 do 46

par

594 srr

2r€

Torbica za na plažo • iz vzdržljivih moteriabv

761 s. 3."€

Ženski natikači za kopanje • nekateri se zapenjajo z ježkom • lahek podplat,

velikost: od 36 do 41

par 880 sa

Dekliški bikinl/kopalke • 80 % poliamida, 20 % elastana • velikost: od 116 do 164

Bikini/kopalke za malčke • 80 % poliamida, 20 % elastana • velikost: od 86 do 104

^ 95 7 SIT 3r€

Prodajalne Udi v voii bližini: Kkigenfurl/Cek»vac (4 x): Durchbfistr. 6, Rosentoler Str. 83, Ebentaler Str. 164/SOdring, August-Jaksch-Str. 48; Villach/Beljak (2 x): Maria^iler-Str. 21, Bodstubenvveg 89, Spittal na Dravi: Koschatstr. 39; St. Veit/Št. Vid na Glini: Lastenstr. 9; Graz/Gradec (6 x): Eggenberger Allee 6, Uebervauer Hauptstr. 164, Kariauer Str. 26, Wiener S!r, 196, Kdmtner Str. 328, Triester Str. 426; Deutschkmdsberg: Frouentaler Str. 73; FeMbach: Gleichenbergef Str. 66; Fiirstsnfeld: Kormender Str. 15; Voftsberg: Conrodvon+lotzendoff-Str. 51; Liens Kdrniner Str, 63. '

Ctm > SIT »igoTi iirfonnifivn« in 0(hftsn9 od (Mniobtih tonntrii. vl(l|ii<ui»io r u dnke In » prvotonoM po »•di^em lt<oio Bonlii S lonn^ no dan 30. 4. 20M PIOCIIIK utddvo » izkl|ii<m n r i (O . Otkoisujo nI vitt lo v UIM. Izddki > oti i j i so lohko raiprodani U IKTI IIIBI pomidbt, nito vas prosimo n ro iumrani i Sl<m m m m ^ koiKntoi pottoinlom In j« noptodoi somo > otMoinih pfodoinih kolKinoh. Novidano blog« i t lotiko tudi« d n ^ o M nnbolotl. Mogo« so tiskorslu nopok«, dosti pri lanok PIKHI&I valja do iiteko okdjo oli raqxodoia zolog.

U d i A u s t r i o G m b H

Josef-8ran<Jstatter-Str. 2 B

A - S 0 2 0 S a l z b u r g

www.lidl.at www.lidl.si

http://www.lidl.at

http://www.lidl.si

Na našem^touru'' tudi šest Savčanov Od danes do nedelje bo po slovenskih cestah in cestah sosednjih držav potekala kolesarska dirka "Po Sloveniji", na kateri se bo v konkurenci dvajsetih ekip potilo tudi šest

kolesarjev kranjske Save - Če bo sobotni vzpon na Vršič zaradi plazov prenevaren, se bo etapa končala že v Kranjski Gori ali pri koči Na gozdu.

Kraixi. Izola - "Žal jc teden (ini pred naô največjo dirko zbolel letos naS najboljši kolesar Uroš .îlar. ki /udnjc dni tako ni treniral, vseeno pa upam. da si bo hitro opomogel in nastopil po svojih najboljših močeh. K sreči so dobro pripravljeni osta-li: Rok Jerše, Vlado Kerket^, Boris Premužif, Boštjan Rez* man in Ivan Sever, rezerva v ekipi pa je Janez Rožman. Ker jc dirka dolga in naporna, naj-več pričakujem od izkušenega Borisa Premužiča. ki je doslej dirko vsako leto končal v ospre-dju, pa tudi Ivan Sever je v do-

Trener Savčanov Miran Kavaš.

bri formi. Na posameznih eta-pah pa lahko uspe kateremu koli v.ekipi, saj so vsi dobro trenira-li. Seveda bo marsikaj odvisno od konkurenco in od taktike na dirki, kjer bosta zagotovo $c kako pomembna vzpona v prvi etapi v Bazovico in v Sesti etapi na Vršič." je pred dirko Po Slo-

ROKOMET

veniji, ki se danes začenja na Primorskem, povedal trener eki-pe Save Miran Kava.š.

Kraljevska etapa na Gorenjskem LetoSnji slovenski lour naj bi

bil namreč dolg kar 995 kilome-trov in skupaj sedem etap. Prva etapa sc bo danes začela v Izoli, kolesarji pa bodo nato zapeljali prek mejnega prehoda Škofije v Italijo in do prvega cilja v Bazo-vici nad Trstom. Uvodna etapa bo dolga 76 kilometrov, že da-nes popoldne pa ji bo sledila druga, ko se b(Klo kolesarji za-peljali iz Bazovice prek Femeti-čev na slovenski Kras. Prek Šta-njela sc bodo pripeljali v Novo Gorico, kjer bo po 72 kilometrih končni cilj današnjega dne. Jutri čaka kolesarje 190 kilometrov dolga etapa med Ljubljano in Zagrebom, Čeprav bo etapa bolj ravninska, pa naj bi bilo v njej veliko simbolike, saj bo poveza-la dve sosednji prestolnici. Četr-tkova etapa bo dolga 160 kilo-metrov. potekala pa bo po Šta-jerskem in Prekmurju. Start bo v Ormožu, kolesarji pa bodo vo-zili prek Behincev in Lenarta ter etapo končali na Ptuju. Naj-daljša med vsemi etapami bo petkova, ki se bo zabela v Le-nartu. kolesarji pa se bodo prek Dravograda odpeljali v sosednjo Avstrijo ter po spodnji avstrijski Koroški po 208 kilometrih pri-speli na cilj v Beljak.

Etapa, ki zagotovo upravičeno nosi naziv "kraljevska", bo so-botna 6. etapa, ki se bo začela v Bačah ob Baškem jezeru (Faak

Uvod v dirko Po Stoveniji je bila minulo nedeljo dirka za VN Krke. na kateri je slavil Uroš Mum. Najboljši Savčan je bil Boris Premuzič na 9. mestu.

krat že precej utrujeni, saj jih zelo naporna in malce "zahrb-tna" etapa čaka dan prej med Lenartom in Beljakom. Precejš-nja selekcija bo v soboto zago-tovo že pri vzponu na Ljubelj in dvajset, trideset najmočnejših bo nato iskalo možnosti na poti proti Vršiču. Gotovo bo to eta-pa, ki bo odločila zmagovalca, Čeprav bo treba biti pozoren vse od prve etape naprej, ki je sicer kratka, a zato intenzivna In ne

bo dopuščala napak. 7\idi na ostalih, predvsem dolgih in rav-nih etapah, bo treba biti pozo-ren, saj jc na njih moČ precej pridobiti ali izgubiti " tudi pravi Miran KavaŠ. ki sicer noče na-povedovati favoritov dirke, saj bo na štartu kar dvajset precej izenačenih ekip kolesarjev, med njimi vse najboljše slovenske: pt>leg Save tudi Perutnina Ptuj. Krka Novo me.sto. Radenska Rog, TBP Lenart, ekipa Štajer-ske ter Štirinajst tujih ekip iz Avstrije, Italije, Nemčije. Švice. Slovaške, Nizozemske. Japon-ske. Poljske ter Hrvaške.

VUma Stanovnik, foto: Tina Doki

Najizkušenejši v savski ekipi je Boris Premužič.

Termo jutri z Gorenjem Škofja Loka - Konec tedna so rokometaši odigrali finalne tekme

slovenskega pokala. Pokalni zmagovalci so postali rokometaši Celja Pivovarne Laško, ki so v velikem finalu 38 : 20 ugnali ekipo Gore-nja. Ekipa Gorenja pa bo jutri, v sredo, prvi nasprotnik rokometašev Terma v razigravanju za naslov slovenskega prvaka. Tekma v dvo-rani na Podnu v Škofji Loki se bo začela ob 20. uri. V.S.

am Scc) pri Beljaku, končala pa naj bi se z vzponom na Vršič. Kolesarji bodo na Gorenjsko pripeljali prek Ljubelja, nato pa od Tržiča do Kranjske Gore in se povzpeli na Vršič. Prav vzpon na Vršič bo najbrž že od-ločil skupnega zmagovalca le-tošnje dirke, vendar pa je prav ta del izvedbe dirke Še pod vpraša-jem. saj bo šele dan ali dva prej znano. Če ga bo sploh moč izve-sti. Cesta naj bi bila sicer pre-vozna, večjo nevarnost pa pred-stavljajo grozeči plazovi. Tako se lahko zgodi, da bi se etapa končala že v Kranjski Gori ali pri koči na Gozdu. Sicer pa se bo letošnji sloven.ski tour končal v nedeljo, ko bodo v zadnji eta-pi kolesarji premagovali še

zadnjih 150 kilometrov dolgo pot med Grosupljem in Novim mestom.

Kar dvajset ekip

"Etapa s ciljem na Vršiču bo zagotovo kraljevska, dejstvo pa je tudi, da bodo tekmovalci ta-

Valjavec odličen Po Romandiji Lozana • Komaj teden dni pred

začetkom letošnjega Gira d'ltalia jc slovenski kolesar Tadej Valja-vec dosegel enega največjih uspehov našega kolesarstva, saj je na etapni dirki Po Romandiji osvojil odlično 4. mesto. Tadej Valjavcc, ki je v novi sezoni ob-lekel dres švicarske ekipe Phona-ka, je bil zlasti odličen v pred-zadnji sobomi "kraljevski" etapi, ko jc veČino poti pomagal klub-skemu prijatelju in končnemu zmagovalcu dirke Ty!erju Hamil-tonu, sam pa je osvojil tretje me-sto. 27-letni Besničan. kije kole-sarsko pot začel v dresu kranjske Save. je ob koncu dirke povedal,

da mu jc pomenila predvsem preizkus forme m trening pred bliž-njim Girom d'Italia. na katerem bo Tadej Valjavcc kapetan ekipe švicarskega Phonaka. Poleg Tadeja bo v ekipi nastopil še en sloven-ski reprezentanl. Uroš Murn. VS., foto: Gorazd Kavčič

Kranjčani gredo na zmago Ta konec tedna (8. in 9. maja) bo kranjski Center Pekarna Vrhnika z monaškim

Rocherjem odigral četrtfinalni tekmi evropskega pokala v balinanju.

Preklopite na PLIN. Preklopite na PETROL Poskrbimo za vsel Lahko tudi za 133 m J p e t r o l brezplačnega utekočinjenega naftnega plina.

Več intormacil na telefonski številki 080 22 66 in na spletni stratH www.Detrol.si. 080 22 66

zavrti NAGRADNA IGRA 29. 3. - 24. 6. 2004

V času od 29. marca d o 24. lunija 2004. vam rova nagradna tgra pnnaSa bogate nagrade. Vsak četrtek o b 23. uri bomo na žrebanjih pcadelilt denarne m praktične nagrade. n a koncu pa vas čaka Se glavna nagrada, in sicer novi avtomobil znamke Votkswmgen GoH TDI Sportline

Nagrade četrtkovih žrebanj:

• Jackpo t 1 . 0 0 0 C (pribJ 237-000 SfT) * Večena za dve oseb

Nagrade giavnega Žrebanja, ki bo 24 6.2004 ob 23, un: • Volksvvagen GoH TDI

Spor t l ine •TNlagradnisWadvvTedrx)sti 2.000 <

(pnbl 474.000 SIT)

H ^ HOTEL CASINČ KRANJSKA GORA VtMfiB 23. 4?80 KranfSka Gcra

04 567 62 50. F^ 04 586 1322 marKdtng Voč lOtoTTOCil pofi&to www.h>L§l

Kraî - PrihajajoČE konec ted-na bodo na sporedu prvi Četrtfi-nalni obračuni evropskega po-kala v balinanju. Slovenski pr-vak Center Pekarna Vrhnika bo 8. in 9. maja v Kranju gostil eki-po Rocherja iz Monaca. Povrat-na srečanja so namreč na spore-du 22. maja. ker pa bo tedaj v Monacu gostovala formula 1. sta sc ekipi dogovorili, da obe srečanji že ta konec tedna odig-rata v Kranju.

V vr-siah slovenskega prvaka že težko pričakujejo svoj drugi nastop v evropskem pokalu, saj se nadejajo, da bodo za razliko od lanskega obračuna v kvalifi-kacijah za četrtfmale. ko jih je povsem povozil francoski prvak Montpellier (6:16, 2:20), lelos precej uspeSnejSi. Še več, ludi na glas upajo spregovorili o na-predovanju v polfmale.

"Žreb Čeurtfinalnih parov nam skoraj ni mogel bili bolj naklo-

VATERPOLO

njen. Ekipa Rocheija jc zagoto-vo veliko lažji nasprotnik, kol pa smo ga imeli lani. Za nameček bomo z MonaČani obe tekmi ig-rali v Kranju, zato upamo, da bomo uspešni. Če že ne bomo uspeti zmagati na obeh tekmah, pa pričakujem, da bomo boljši v skupnem rezultatu," napoveduje AvguSlin Horvat, vodja ekipe.

Ekipa od lanske sezone ni do-živela bistvenih sprememb. Za-pustil jih je le Borut Belcijan. ki je odJSel v Mengeš, v prvo moš-tvo pa so iz svoje druge ekipe, ki igra v gorenjski konkurenci, potegnili Branka Mcžnarja in Bojana Pavlina. Jedro ekipe tako !>e vedno tvorijo Davor Jan-žič, Gregor Moličnik. Dejan Koren, Matjaž Rular in Peter Tonejc.

Ostali pari četrtfinala evrop-skega pokala so LjubuŠki (BiH): Istra Poreč (Cro). C.R. Ferrero Cirie (lia): Montpellier CFra) in

Mladinci za nastop na EP Krar^j - Priprave moške mladinske reprezentance Slovenije, ki jo

ta teden v Sofiji čaka pomemben nastop za uvrstitev na mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo meseca septembra na Malti, so se začele Že v začetku letoSnjega januarja. Postopoma je reprezentanca po madžarskem vzoru začela uvajati tako imenovane "reprezentančne ponedeljke". Tako so že imeli osem takih treningov.

Pred odhodom na pomembno tekmovanje za to kategorijo vater-polistov smo o delu povpraSali najodgovornejšega pri Vaterpolski zvezi Slovenije za to selekcijo Aleša OšUaka. ki je pred odhodom dejal: "Kljub težavam s poškodbami in obveznosti v Soli mislim, da je ekipa pripravljena zelo dobro ter tako ciljamo na prvo mesto, kar nudi (vsaj na papirju) lažjo skupino na mladinskem EP."

Naspromiki naših bodo v Sofiji ekipe Gmzije. Bolgarije. Ukrajine in Cipra.

Jože Marinček

C.R.O. Lyon (Fra) : 'fijbosider Asti (Ita). Najbolj zanimiv bo zagotovo obračun med Ferre-rom in Monipellierom. najbolj-šima moStvoma v Evropi. Ta teden se začnejo tudi letoš-

nja ligaška tekmovanja na dr-žavni in gorenjski ravni. V su-per ligi bo Gorenjska znova do-bro zastopana, najvidnejše vlo-ge pa bodo poleg ljubljanske Sloge po predvidevanjih igrali Lokateks Trata, Center Pekama Vrhnika in Huje.

Simon Šubic

PLAVANJE

Plavalci se pripravljajo na EP Radovljica, Kranj - V kranj-

skem in radovljiškem bazenu te dni potekajo zadnje priprave na-ših plavalcev za nastop na bliž-njem evropskem prvenstvu, ki bo od 9. do 16. maja potekalo v Madridu. Selektor Ciril GloboČ-nik je prejšnji teden že določil sedemnajst reprezentantov, ki bodo v Španiji branili slovenske barve. To so: Alenka Kejžar. Anja Klinar. Anja Carman, Sara Isakovič, Tamara Sambrailo, Lavra BabiČ. Peter MankoČ. Blaž Medvešek, Emil Tahirovič. Matjaž Markič, Bojan Zdešar. Matjaž Pernat, Marko Milenko-vič, Martin Vrhovšek, Jernej Godec, Luka Vrtovec in Luka Velikonja. Svoje načrte bodo plavalci in vodstvo naše repre-zentance predstavili po zadnjem dnevu treninga, ta petek v Kra-nju. V.S.

http://www.Detrol.si

Nemočni žirovski nogometaši čakajo na lasten pogreb

Pri nogometnem klubu Alpina Žiri že nekaj let težko čakajo na obljubljeno gradnjo športnega parka v Mršaku, saj staro igrišče in spremljajoči objekti že dolgo niso več primerni - Vrhunec razočaranj so doživeli minulo soboto, ko sodnik na tekmi ni več hotel zapiskati začetka srečanja.

Žiri • Minulo soboto m j bi ig-

ralci Alpine in Šenčurja Proleci

(JL V Žireh odigrali derbi v 3.

SNL - cenicr. Toda namesto za-

četka razburljivega srečanja, so

sodniki in delegat na tekmi od-

loČili. da je igriSČe neprimerno

za igranje in da tekmo preložijo

za nedoločen čas. Blizu dvesto

navijačev domaČih nogometa-

šev, ki so v pomladanskem delu

tekmovanja do sedaj igrali od-

lično, saj so v Šestih tekmah pet-

krat slavili, je odislo domov ra-

zočaranih. Še bolj razočarani pa

so bili domači nogometaši in

člani uprave kluba, saj so bili z

odpovedjo tekme 5e enkrat po-

stavljeni pred neizpodbitno dej-

stvo. da se bodo v klubu - Če se

gradnja novega igriSČa ne bo

vsitk hip začela - prisiljeni pri-

pravljati na laMcn pogreb.

"Žc vso sezono smo se zave-

dali. da so tekme na našem

igrif>Ču na meji regularnosti, da-

nes, ko je bila ickma še posebno

pomembna, saj se ekipa Šenčur-

ja bori za vstop n»eU drugoliga-

Sc. mi pa za obstanek v ligi, pa

je sodnik odločil, d:t razmočeno

igrišče ni primerno za srečanje.

Mi se dejstva, da je igrišče res

slabo, žc nekaj časa zavedatiio

in ga skušamo urejali, kolikor je

v naših močeh, dejstvo pa jc. da

že od začetka ni narejeno tako.

kot bi moralo bili. To problema-

tiko smo žc pred leti najprej ust-

no. nato pa tudi pismeno, pred-

stavili komisiji za šport ter seve-

da tudi županu in od takrat na-

prej vedno znova dobivamo ob-

ljub, da se bodo si vari v knu-

kem spremenile, da se bo začeta

načrtovana gradnja v športnem

centru v Mršaku. Vendar pa za-

enkrat vse obstaja zgolj pri ob-

ljubah in :>c ni premaknilo niti

za ccntimcicr." jc po sobotnem

razočaranju ob žirovskem nogo-

metnem igrišču povedal tchnič-Nogometno igri;ê.v Žireh že ob najnânjših padavinah postane neprimerno za igro.

Factor se naprej zmaguje Krai^j - Razen neodigrane tekme med ekipama Alpiiic in Šenčur

Protccia GL so ostali trctjeligaši v 3. SNL - cenicr odigrali 20. krog.

Rezultati: Jezero Medvode - Kamnik 2:0. Jcsenicc - Kalccr Vodo-

term Radomlje 2:4, Factor - Britof 3:0, Radio Krka - Vclesovo 4:2.

Aviodebcvc Dob - Zarica Rondo Nauiilu. i 4:2, Slovan - Slaščičarna

Smon Bled 5:1. Na lestvici vodi ekipa Factorja s 50 točkami, pet

točk in tekmo manj pa ima ekipa Šenčurja Proteci GL. V.S.

ni vodja ekipe Alpine Žiri Dra-

go KraniperSek.

"Ker je župan ob našem vsa-

kokratnem obisku obljubiK da

se bo gradnja novega igrišča

vsak čas začela, jc logično, da v

staro igrišče ne vlagamo več, saj

naj bi na tem mestu zrasla indu-

strijska cona. Smo pa v hudi za-

dregi. saj so pogoji za treninge

vseh sedmih kategorij izredno

slabi, tekme pa potekajo v tako

nemogočih razmerah, v takem

blatu, da včasih fantje še komaj

lahko sledijo žogi. V klubu je

trenutno okoli 120 registriranih

igralcev, ki jim iz leta v leto ob-

ljubljamo novogradnjo in boljše

pogoje, sedaj pa nam komaj kdo

še verjame. Prav tako se nam

posmchujejo ostali Žirovci, saj

je dejstvo, da jc za športne ob-

jekte v občini narejeno sila

malo. da ne rečem nič. Nujno bi

potrebovali Še eno telovadnico

oziroma Športno dvorano, nujen

je začetek že dolgo načrtovane

gradnje Športnega centra v Mr-

šaku, saj v Žireh ne premoremo

niti enega samega primernega

Športnega objekta. V šolski telo-

vadnici komaj najdemo prost

termin za zimske treninge. Vse

to nas spravlja v obup, čeprav z

mladimi dobro delamo, letos pa

smo si za cilj članske ekipe po-

stavili tudi obstanek v ligi, kar

pa nam bi ob Športnem uspehu

prineslo veliko razočaranje, saj

nov sistem licenciranja pomeni

tudi ustrezne pogoje, ki jih po-

stavlja Nogometna zveza Slove-

nije. Naše igrišče s spremljajo-

čimi objekti, ko nimamo niti

ustreznih slačiinic s toplo vodo

in sanitarijami, seveda Se zdaleč

ne bo ustrezalo pogojem in se-

veda se upravičeno bojimo, da

to za nas pomeni, da bomo pri-

siljeni izstopiti iz lige," razoča-

ran ugotavlja Drago Kramper-

šek, ki skupaj z ostalimi nogo-

metnimi zanesenjaki v Žireh ne-

močno čaka. kaj se bo zgodilo s

klubom, ki ima v kraju več kot

tridesetletno tradicijo.

Vilma Stanovnik,

foto: Samo Vidic

Popraviti bom moral igro v obrambi Tako po končani sezoni pravi petnajstletni košarkar ekipe Radovljice Jure Matuečec.

Zmagi Domžalčanov in Kranjčanov Domžale, Kraiu - Nogometaši Domžal so v ligi Si.mobil za ob-

stanek v nedeljo gostili moštvo Kumha Drave in zmagali s 5:0 (3:0).

Sedaj so na lestvici za obstanek na tretjem mestu za Šmartnim in

Publikumom. v nedeljo pa bodo gostovali pri Ljubljani.

Nogometaši Supemova Triglav so na nedeljski tekmi v 2. SNL

proti Izoli Argcti z rezultatom 2:0 (0:0) osvojili pomembne tri toč-

ke in se spet oddaljili od skupine ekip. ki so v boju za obstanek.

V.S.

Radovljica - Radovljiški ko-

šarkarji so bili lani povsem v

vrhu 1. B SKL, letos pa so sezo-

no zaključili celo brez zmage.

Vzrok je zagotovo odhod dese-

terice igralcev, ki so bili nosilci

igre (Marko Dimnik leios igra

za prvoligaški Hclios. Matic Vi-

dic. Aljaž Urbane. Dorde Dokič

in Gašper Budkovie so v ekipi

Bežigrada. Miha Sfiligoj jc pri

Jesenicah, z igranjem so prene-

hali Primož Samar, Leon Kralj,

Matej Bunderla in Igor Vince-

tie). Na zadnj ih tekmah Radov-

liičani igrajo tudi brez BoŠijana

Smida in Dejana Niniča, ki sta

bila v letošnji sezoni med naj-

boljšimi. Trener Janko Staaek.

ki je letos prevzel člansko eki-

po, je tako ostal z mladimi neiz-

kušenimi igralci. Med njimi iz-

stopa petnajstletni Jure Matu-

Čec. ki je bil najmlajši igratec v

letošnji 1. B SKL (seveda med

tistimi, ki so tudi na parketu do-

bili priložnost).

Kdo vas je navdušil za košar-

ko?

"S košarko me je "zastrupil"

oče. ki je uspešno igral za ekipo

Jesenic. Moja klubska pot se je

začela v prvem razredu s trener-

jem Zupanom v veseli šoli ko-

šarke. sledil je Tonejc, nato v

osnovni Šoli v Žirovnici do Še-

stega razreda, nato pa me je pre-

vzel sedanji trener Janko Sla-

nek."

Janko Stanek slavi po tem, da

daje veliko priložnosti mladim

igralcem. Je bilo tako tudi z

vami?

"Res jc. Moram reči. da mi je

trener namenjal veliko igralnih

minut, saj sem kol pionir že ig-

ral za kadete in dobil kakšno

minutko tudi pri mladincih, kot

kadet pa sem letos dobil veliko

igralnega časa celo pri elanih.

Jure Matučec se zaveda, da bo imel še veliko priložnosti.

Tako sem letos igral kar za tri

radovljiške ekipe - kadetsko,

mladinsko in elansko."

Nekaj časa pa so vam vzele

tudi reprezentančne obveznO'

sti? "Letos sem bil povabljen na

izbor za kadetsko reprezentanco

Slovenije, ti izbori pa so poteka-

li na izbirnih taborih. Po kar ne-

kaj izborih se mi je na koncu

uspelo uvrstiti v širši krog re-

prezentance. ki bo letos nasto-

pala na evropskem prvenstvu v

Grčiji. Sicer pa so izbirni tabori

potekali vsak konec ledna v pe-

tih krajih po Sloveniji in na vsa-

kem izbirnem taboru seje števi-

lo kandidatov zmanjševalo. Na

koncu na.s je ostalo 24. V tej za-

sedbi smo opravili 5-dnevne tre-

ninge v Ljubljani, nato pa je sle-

dil ožji izbor reprezentaniov.

Želja in cilj vsakega Športnika je

zaigrali za rcprczenianco. meni

pa to na žalost ni uspelo, kajti

konkurenca za igralna mesta je

zelo huda. Sam mislim, da bom

moral izdelali še igro v obram-

bi. seveda pa tudi tehniko žoge.

Volje in želje imam zadosti in

verjamem, da mi bo uspelo."

Na "AJl Starš'' tekmi v lûb^

Ijani ste bili med najboljšimi

strelci. Kako to, da ste potem if

padli iz najoêga izbora?

"Na Dnevu slovenske koSarke

v Hali Tivoli smo kandidati za

reprezentanco odigrali medse-

ŠAH

bojno tekmo. S svojo igro sem

bil zadovoljen, dosegel sem 13

ločk. a že takrat sem vedel, da

zaradi hude konkurence verjet-

no ne bom uvrščen v ožji izbor.

Izbor je vedno prepuščen selek-

torju in on najbolje pozna vsa-

kega posameznika."

Kakšne pa imate načrte?

"Kol rečeno imam volje in že-

lje zadosti in veijaniem. da bom

s trdim delom izboljšal elemen-

te igre. Naslednjo sezono bom

še vedno kadet, v KK Radovlji-

ca treniram vsakodnevno, z oče-

tom pa tudi kdaj obiščeva kako

igrišče in izboljšujemo mojo

igro. V igri si želim uspehov in

napredka."

Kaj pa dolgoročni cilji?

"Sem dijak prvega letnika

strojne srednje šole na Jesenicah

in 10 šolo si želim uspešno do-

končati. po tem pa me Čaka štu-

dij v Ljubljani. Želim si zaigrati

v mladinski kategoriji za repre-

zentanco in si z uspešnimi igra-

mi izboriti zanimanje naših naj-

kvalitetnejših klubov. Z mojim

sedanjim klubom pa si želim ve-

liko uspehov in sezon brez po-

škodb."

Goran Lavrenčak

Odprti turnir mesta Kranja 2 0 0 4 Krai^ - Od 7. do 14. maja bo v hotelu Creina v Kranju potekal prvi

mednarodni odprti Šahovski turnir ob prireditvi 10. festivala tedna

mladih. Organizator prireditve je An Center v sodelovanju s S S Tomo Zupan Kranj. Partije bodo potekale vsak dan od 18.00 do

22.30. Sistem tekmovanja bo ^Švicar'. 9 krogov na 90 minut, z do-

datkom 30 sekund na potezo. Prijavnine .sprejemajo še na dan tek-

movanja do 17.45. V s ^ udeleženec si mora priskrbeti elektronsko

šahovsko uro. Kontakt: Škrlj Miha. telefon; 04/2334206. GSM: 031-

416-420. E-mail: [email protected]. Podrobne informacije si lahko

ogledale na intemetni strani: http://www.sah-zveza.si/rez/0405/te-

denmladih Oskar Orel

O B Č I N A KRANJSKA GORA OBČINSKI SVET Žirija za priznanja

M Kolodvorska 1a. 4 2 8 0 Kranjska Gora tel.: 04 /58 09 800, fax.: 04 /58 09 824

http://www.kraniska-gora.si/ e-maihjelincic KranjsKd ora.si

Na podlagi 15. člena Odloka o priznanjih Občine Kranjska Gora (UVG št. 37/97) objavljamo

R A Z P I S

ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRANJSKA GORA 2 0 0 4

I. ZLATI GRB OBČINE KRANJSKA GORA se podeljuje: - posameznikom za življenjsko delo. dolgoletne uspehe ali enkrat-

ne izjemne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnega pome-na.

- skupinam občanov in pravnim osebam za večletne uspehe in do-sežke na gospodarskem, dnjžbenem in drugih področjih življe-nja in dela, s katerimi so pomembno vplivali na razvoj in ugled občine Kranjska Gora.

Podeli se največ eno priznanje.

II. SREBRNI GRB OBČINE KRANJSKA GORA se podeljuje: posamezniku, skupini občanov, družtvu ali drugi pravni osebi ob izjemnih enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvoval-nem dejanju, ob življenjskem ali delovnem jubileju in drugih po-sebnih priložnostih.

Podelita se največ dve priznanji.

ML BRONASTI GRB OBČINE KRANJSKA GORA se podeljuje: posamezniku, skupini občanov, društvom in drugim pravnim ose-bam za posebne uspehe in dosežke na področju življenja in dela. pomembne za občino, in dejanja,- ki izražajo human odnos do so-ljudi.

Podelijo se največ tri priznanja.

Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj Občine Kranj-ska Gora so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva in druge pravne osek>e.

OBRAZLOŽENE PREDLOGE Z VSEMI POTREBNIMI PODATKI (Ime In naslov predlagatelja, osnovne podatke predlaganega prejemnika priznanja, vrsta predlaganega priznanja, utemelji-tev predloga in dokumente, ki potrjujejo navedbe v obrazložit-vi) posredujte v zaprtih kuvertah na naslov: Žirija za priznanja Občine Kranjska Gora, Kolodvorska 1 a, 4270 Kranjska Gora s pripisom - PRIJAVA NA RAZPIS, ne odpiraj! Žirija bo obravnavala vse pravilno vložene predloge, ki jih bo prejela do 24. maja 2 0 0 4 do 15. ure.

Št.: 03204y8-30/9&JJ Kranjska Gora, 29. aprila 2004

Žirija za priznanja


http://www.sah-zveza.si/rez/0405/te-

http://www.kraniska-gora.si/

Drevje cveti, v nosu ščemi Spomladansko cvetenje povzroča težave okrog 20 odstotkom odraslih Slovencev. Učinkovito zdravljenje z zdravili.

(înik - Spumladaasko prcbiêi^je narave vabi Uudi i/ zaprtih prostorov, vendar pu cveter je mnogim zagreni sprehode in spodbudi aierguske reakcije. Skdi\je povzro^jo neprêtno ki-haiê in solzervje, včasih tudi težave z dihanjem. Alergge na cvetni prah dreves in trav so zelo pogoste. Nekateri zaradi i^jih oniejuo gibat\je v naravi, mnogi ne poiščejo zdravniške pomtî, nekateri pa se vendarle (KIIOČÔ za zdravyeixje z zdravili, ki je lahko zelo učinkovito.

Osebe s senčnim nahodom ni-majo hujSc bolezni, jim pa sled-nji lahko zelo zagreni življenje. Omenjene težave so najpogo-stejše pri najbolj aktivni popula-ciji. pri odraslih osebah med 20. in 40. letom starosti. Njihovo Število se iz leta v leio veOa. v Sloveniji jih ima od 15 do 20 od.stotkov odrasle populacije. V alergološki ambulanti bolnišni-

ce na Golniku se v spomladan-skem času dnevno oglasijo vsaj štiri osebe s težavami, značilni-mi za senčni nahod. Od fcbruiu*-ja do maja največ težav povzro-ča cvctni prah dreves, maja se mu pridružijo šc pclodi trav in pozno cvetočih dreves, od junija do oktobra pa je intenzivno cve-tcnje zeli. "Največ težav povzro-čajo trave, najpogostejše preob-

Svetovni dan astme Ljubâna - Prvi torek v maju je Svetovna zdravstvena organizaci-

ja razglasila za svcMovni dan astme, ki je eno najpogostejših kronič-nih obolenj, saj za njo boleha po svetu žc okoli 300 milijonov ljudi. V Sloveniji je bolnikov z astmo okoli 80.000. Po najnovejši razis-kavi GOAL (Gaining Optimal Asthma Control) omenjeni bolniki lahko dosežejo popoln nadzor nad astmo. Trenutno stanje ni obetav-no, saj slednjega na žalost dosega le 5 odstotkov bolnikov. Astma Se vedno omejuje bolnike pri izbiri poklica, vpliva na njihov življenj-ski slog. dnjžabno Življenje, jih omejuje pri običajnih telesnih de-javnostih in pri športu. Razveseljivi pa so podatki omenjene razis-kave, ki seje končala pred kratkim, v njej je sodelovalo veČ kol 3000 bolnikov iz 44 držav, med njimi tudi iz Slovenije, je pa edina razis-kava, ki je kol cilj zdravljenja astme definirala doslej najstrožje me-rilo zdravljenja astme popoln nadzor. To pomeni življenje brez simptomov, brez uporabe olajševalcev, z normalno pljučno funkci-jo. brez nočnega prebujanja, poslabšanja, bolnišničnega zdravljenja in brez neželenih učinkov zdravljenja. Tak nadzor je mogoče dose-či, prof. dr. Stanislav ŠuŠkoviČ. dr. med., iz Bolnišnice Golnik, pa poleg uporabe kakovostnega zdravila poudarja tudi pomen pouče-nosti bolnikov z astmo o njihovi bolezni. Ob rednem in pravilnem zdravljenju je po njegovih besedah lahko velik del bolnikov "zdra-vih astmatikov", ki jih na astmo spominja le redno jemanje prepre-čevalnih zdravil, astmatičnih težav pa nimajo. Renata Škrjanc

Spomladansko cvetenje dreves pri več kot 15 odstotkih Slovencev povzroča seneni nahod.

Čutljivosti za pelode dreves so pelodi leske, jelše, breze, v Pri-morju tudi cipresovk. Na Čeda-lje večje Število ljudi s senenim nahodom vpliva onesnaženost ozračja, kajti dokazano je. da pelod. vezan na delce žveplove-ga dioksida, dušikovega oksida in ozona, hitreje sproži senzibi-lizacijo, ki je predpogoj za ob-čutljivost. Poleg tega ti delci de-lujejo lokalno na sluznico naših dihal in njihovo draženje." je povedala specialistka internist-ka Nisera Bajrovič. dr. med., iz bolnišnice na Golniku.

Seneni nahod je neprijeten in bolniku lahko zelo zmanjSa ka-kovost življenja, kar velja Se po-sebej za ljudi, ki delajo na pro-stem. na primer kmetje, gozdni delavci, ki so tedaj, ko imajo največ dela. najbolj zaposleni s posledicami alergije - srbenjem in izcedkom iz nosu. solzenjem oči in ščemenjem v grlu, ki lah-ko trajajo več tednov ali celo mesecev. Kljub naštetim teža-

vam ni rešitev le v izogibanju alergenom in omejitvi gibanja v naravi, ampak tudi v zdravilih in razpršitih. ki so zelo učinkoviti. "Pred uživanjem zdravil morajo ljudje opraviti alergološke teste, vendar pozitivni testi vedno še ne pomenijo bolezni. Zdravnik najprej opravi kožni test na naj-pogostejše pelode. sledijo pa tudi krvne preiskave. Zdravila lahko zelo pomagajo pri naštetih težavah, pri blagih oblikah jih lahko povsem odpravijo, pri huj-ših jih zelo omilijo, seveda pa morajo zdravila redno uživali." Slednja so po besedah Bajrovi-čeve varna, opozorila pa je na previdnost pri jemanju zdravi! -antihistaminikov, ki so na voljo brez recepta. "Tudi o teh naj se ljudje posvetujejo z zdravnikom, odsvetujem posvetovanje z znancem ali sosedom. Včasih pa so težave tako hude. da je po-trebno celo sistemsko zdravlje-nje z glukokortikoidi." Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič

Damjana šmid

DRUŽINSKI NASVETI

Ko otrok povzroča težave ... (3)

Najlažja rešitev za celotno družbo je izločiti socialno nepri-

lagojene otroke nekam na obrobje, kjer K K I O pod budnimi očesi

strokovnjakov spravljeni toliko časa. dokler ne bodo sposobni za

življenje. Tako ne spravljajo v ncvarm)si naših "lepo vzgojenih

in popolnih" otrok, niso v nevarnosti naše materialne stvari in

življenje je videti popolno. Mogoče pri tem sebično p<.>zabljamo

na eno stvar. Otroci in mladostniki so v stiski vi različnih

vzrokov. Ločitev staršev, bolezen v družini, smrt, selitev, psi-

hično in fi/.iČno nasilje, prevelika pričakovanja starSev. Te stiske

niso rezervirane samo za izbrance in nihče, prav nihče ne more

vedeli, kako se bo v določeni stiski odzvala njegova družina, nje-

gov otrok. Zato razmišljajmo o otrocih, ki povzročajo težave kol

o olrtKih. ki se tičejo vse naše družbe, ne samo zalo pt)slanih in-

šliiucij. 2^dnjc Čase postaja vse več oirok žrtev staršev, ki so se

ločili pa ne znajo odgovorno opravili te naloge. Podajajo si otro-

ka kot vrečo krompirja in ne pomislijo na posledice, ki jih oirok

pri takšnem ravnanju utrpi. Kdo se ukvarja z njim? Komu se

lahko otrok priloži, če mu ravnanje njegovih ločenih staršev ni

všeč? In kakšne so sploh rešitve? Vse bolj razmišljam, da bi

morali izvesti kar nekaj referendumov, ki bi se doiiiknili proble-

mov otrok. Če lahko država zapravi toliko našega denarja po

nepotrebnem in ker smo država mi vsi, potem bi lahko mogoče

le kaj premaknili na tem področju. Lahko bi zakonsko določili,

da so ločeni starši dolžni opravili izobraževanje o stiski otrok, ki

doživijo ločitev. Prepričana sem. da bi jim še kako koristilo

znanje o tem, kako otrok v tem obdobju potrebuje varnost, jasna

pravila, ne pa podajanje in manipuliranje z njim. Mogoče bi

starši spoznali, da ločitev ni samo njihova stiska in da jih otrok

potrebuje bolj kot kdaj prej. Ko se zaCnejo težave, je največkrat

prepozno. Otrok se v tem času nauči, da odraslim ne more zau-

pati in da bo najboljše, če sam poskrbi zase. Kako jim bomo

vrnili zaupanje in izgubljeno otroštvo, ki seje razbilo nekje na

poti med obema staršema? Če imajo otroci obvezno

izobraževanje, ne vem. zakaj ga ne bi imeli tudi tisti odrasti, ka-

terih neodgovornost škoduje otrokom? Tlidi vozniki, ki vozijo

pod vplivom alkohola, morajo ob prekoračeni meri alkohola v

krvi opravljati še enkrat vozniški izpii. Zakaj bi bila varnost na

cesti bolj pomembna kot varnost v družini? Ljudje ne umirajo

samo na cesti, kajne? In otroška duša jc ranljiva. Vse to se mi po-

raja v glavi, ko razmišljam o olrocih, ki povzročajo težave. In

vedno bolj se mi dozdeva, da bi morala spremeniti naslov in

pisali o starših, ki otrokom povzročajo težave.

Drug drugemu lajšamo življenje Pet let ustvarjalnosti Dvainštiridesetletni Benjamin Krč je že pred dobrim desetletjem doživel prometno nesrečo, pred dvema letoma

pa je padel še na ledu. Zaradi posledic obeh nesreč je danes na invalidskem vozičku.

Nekatere stvari vendarle še lah-ko opravi na nogah, pri čemer mu pomaga poseben stimulator. Življenje pa se mu je kljub temu zelo spremenilo. Ko sva .se v marcu pogovaijala. je bil Se na dolgotrajnem bolniškem dopustu (nesreča se mu je primerila na delu) in urejal svoj invalidski sta-tus. Glede na kompleksnost po-škodbe, ne verjame, da bo še sposoben za delo, povsem brez-delnega življenja pa si kljub in-validnosti ne predstavlja. Kako živi človek, ki se mu življenje za-radi nesrečnega spleta okoliščin ne lepem postavi na glavo?

Kako vam Je invalidnost spre-menila življenje?

"Invalidnost ti močno spreme-ni življenje. Če želim ostati vsaj tak, kol sem sedaj, moram vsak dan skrbeli zase. Zjutraj, ko bo-lečine minejo, najprej telova-dim. Delam tedaj, ko se počutim zmožnega za to. Ko ne morem-več. počivam, skratka še bolj kot

> k zdravi ljudje moram poslušati svoje telo. Vsi, ki imamo te te-žave, si moramo vzpostaviti do-ločen red. da nam življenje gladko teče. Vse nam gre po ur-niku, celo tako banalne zadeve, kot je odvajanje."

Vam je bilo v Tjačetku zelo tež-

ko?

Veternik odslej na čelu llonsov Kranj - Na redni letni skupščini Lions kluba Kranj so izvolili

novega predsednika, in sicer Jožeta Veternika, prvega moža Os-novnega zdravstva Gorenjske. Sicer pa je klub ob tej priložnosti napravil obračun enoletnega dela z ugotovitvijo, da je med 51 slovenskimi klubi med boljšimi. Trenutno šteje 35 Članov, ki so z ra-zličnimi akcijami in članarino nabrali okoli dva milijona tolarjev. Med najodmevnejšimi akcijami je bil januarski končen v kinu Cen-ler, ki so ga priredili skupaj z Rotary klubom, 430 poslušalcev pa je prisluhnilo orkestru Slovenske vojske. Izkupiček 1,2 milijona tolar-jev so izročili kranjskemu zdravstvenemu domu za nakup reševal-nega vozila. Poleg le donacije so prispevali zavodu Korak za nakup invalidskega vozička. VDC Kranj za pripravo gledališke predstave Družinski doživljaji, vrtcu Mavrica za nakup dveh komunikatoijev in osnovni šoli Helene Puhar za nakup video kamere.

"Na vse to sem bil pripravljen, saj sem že leta 1992. ko sem do-živel prometno nesrečo, dva meseca preživel v invalidskem vozičku. Seveda pa doživifi trav-mo, preden sc naučiš Živeti s svo-jo poškodbo. Kar nekaj časa tra-ja, da spel zaživiš svoje pravo življenje. Še pred dvema letoma sem l^ko hodil, sedaj nič veČ. Tedaj še nisem bil član društva paraplegikov, odkar pa sem na vozičku, sem se vključil, kajti iz-kušnje drugih veliko pomenijo. Saj ti tudi v bolnišnici in na reha-bilitaciji dajo pomembne napo-tke, resnično življenje, kakršnega živijo ljudje po takšnih poškod-bah, pa je vendarie nekaj druge-ga. Ko se znajdeš v novem po-ložaju, je zelo težko. Navsezadnje imaš ludi veliko novih stroškov. Če želiš še naprej voziti avto. ti ga morajo najprej predelati in pri-lagodili dejstvu, da nimaS več gibljivih nog. Invalidski voziček sicer dobiš, toda vsako majhno prilagoditev moraš plačati. Še dobro, da sem za silo gibljiv in zato Še ne pouebujem dvigia ali kakih drugih arhitektonskih spre-memb v domaČi hiŠi. "

Kako se spopadate z duševni-

mi krizami, Jci so najbrž del pri-

lagajanja novim razmeram?

"Seveda pridejo različne krize, toda takšno je pač življenje in iz lega skušaš potegniti kar največ. Na začetku je najtežje, ko pa prideš med ljudi in vidiš, kako drugi shajajo s svojimi težava-mi, se na njihovih izkušnjah na-učiš tudi zase. Pomembna je tudi podpora družine. Za ženo in otroke je bila moja nesreča velika preizkušnja, tudi njim ni

bilo lahko. Zlasti na začetku je bilo treba z mano potrpeli, po-tem pa se stvari nekako uiirijo."

5e še družite z zdravimi (gib-

ljivimi) ali bolj s sebi enakimi?

"Lepo je. Če obdifjS nekdanje prijatelje, dobiš pa tudi nove. Ni-hče ti ne zna tako prisluhniti kot človek s podobnimi težavami. Zato je pomembno ludi druženje paraplegikov med seboj. Drug drugemu lajšamo Življenje. V Društvu paraplegikov Gorenjske sem po novem podpred.sednik. Skupaj s predsednikom in drugi-mi se bomo trudili za takšne pro-grame, ki bodo v korist ljudem na invalidskih vozičkih. Želim, da bi takšno podporo, kol sem je bil jaz deležen v času privajanja na nove življenjske razmere, do-bil prav vsak paraplegik."


Gorenc Gorencu

studio Anima je Šentovce navdušil z duhovitim kabarejem Čas je denar.

Kraiu - Pred kralkim je v Pre-

šernovem gledališču potekala

osrednja slovesnost ob peli ob-

letnici delovanja Centra ŠENT

za duševno zdravje v skupno-

sti Gorei\jska regâ. ki ga se-

stavljata enoti ŠENT'K iz Kra-

nja in ŠENTGOR iz RadovUi-

Preden se maja izteče registracija za 14 let stari avto warlburg Loj-zke Zupan iz Strahinja, ki v njem prevaža svoja dva odrasla in-validna otroka Emila in Karmen, smo uspešno končali že drugo letošnjo dobrodelno akcijo Gorenc Gorencu. Zbrali smo celo več. kot smo na začetku načrtovali, vsega 1.626.100 tolarjev, od lega je 400 tisočakov prispevala občina Naklo. 677 tisočakov posamezniki in podjetja, ki so nakazovali svoje prispevke na račun Rdečega križa Kranj, 549.100 tolaijev pa so prostovoljci Krajevne organizacije RK Naklo zbrali pri domačinih v Naklem in okolici. Stanka Malovrh, predstavnica Rdečega križa v občini Naklo, je pohvalila oboje, pros-tovoljce in krajane, ki imajo srce za stisko bližnjih, oboji pa so zatr-jevali. da Zupanovi res potrebujejo pomoč. Župan občine Naklo Ivan Štular je ob koncu akcije presenečen dejal, da je zbranega res veliko denarja in da je k temu med drugim pripomogla ludi javno objavljena zgodba o Zupanovih in spremljanje vseh darovalcev. Sedaj vsi skupaj čakamo, da Zupanovi dobijo avto in se z njim po dolgem Času brez skrbi popeljejo od doma. Hvala vsem, ki ste sode-lovali!

ce. V ta namen sla obe enoti pri-pravili zanimiv in pester kultur-ni program. Po uvodnem nago-voru, v katerem je povezovalka programa Andreja Stare po-zdravila vse navzoče v dvorani, ter občutenim glasbenim nasto-pom pevke Barbare Zupančič, je imela slavnostni govor dr. Vesna Švab, predsednica slo-venskega združenja ŠENT, ki je pozdravila nadvse aktivno in plodno delo vseh, ki delajo v obeh enotah, pri čemer je pouda-rila. da se njihovi rezultati dela vidijo v vse večji vključenosti oseb s težavami v duševnem zdravju, ki potrebujejo zaposlit-veno in psihološko rehabilitacijo, ter v izredno lepih ročnih izdel-kih, ki kažejo na njihovo ustvar-jalnost. Sledil jc duhovit kabaret-ni nastop "Čas je denar^^ studia Anima. osebna izpoved "Posta-jam drug človek^' Članice Ivke Tk-even ter igriva lutkovna gleda-liška predstava "Sami dobri na-sveti" Šentove skupine "Mica Potica", ki je navdušila zbrane v

dvorani. . ^ . Katja Dolenc

JSfc

Požig alci slovenskih zastav

v Čirčah pri Kranju je prejšnji teden, na dan upora proti okupatorju, nekdo zažgal slovensko zastavo. Očitno tam živi nekdo, ki tega praznika ne mara.

Krai\j - V Č irčah pri Krai\ju nekomu ni prav n i i pogodu

pru/novur\ji> dnevu upura proli okupatorju. Vsaj tako bi lahko

sklepali po zadnjem dogodku, ko je nekdo v noČi s 27. aprila na

28. april zažgal slovensko zastavo, ki j e visela na drogu pred

(amkajsi^jim domom KS. Da ne gre le za osamêni primer nila-

doslniiikega vandali/ma, vedo povedali listi krajani, ki so sez-

naiueni s podobnimi pojavi v pretekliti letih.

S srednjega od ireh drogov, ki

stojijo pred krajevnim domom,

v iâtcrcni med drugim doniujc

ludi krujcvna skupnosi. jc na-

mreč zastava že nekajkrat izgi-

nila. Zanimivo pa je. da jo v ob-

jemu noči vsako Ido skrivoma

snamcjo na isti dan - 27. aprila.

Na dan. ko so nekdaj praznovali

dan Osvobodilne fronte, v zad-

njih samostojnih letih pa dan

upora proti okupatorju.

Letos jc krajevna skupnosi že-

lela preprečiti novo krajo ziista-

ve, zato so z varnostno ključav-

nico zaklenili škripec in tako

onemogočili spust državne za-

stave z droga. Toda nekogariSnji

gnev do tega praznika je bil

očitno prevelik, in Če /aslave ni

uspel sneti, sc je odloČil za 5e

bolj pritlehno dejanje. Zasiavo.

državni simbol Republike Slo-

venije. je enostavno zažgal.

Slovenski zakon o grbu, zasta-

vi in himni v tretjem členu go-

vori. da slovenska narodna za-

stava označuje pripadnost slo-

venskemu narodu. Potemtakem

je vsakriSno sežiganje zastave

vsaj zgražanja vredno, če ne žx'

kar nedržavotvorno dejanje.

Zanimivo pa jc. da v na. i za-

konodaji sploh ni nobenega

konkretnega člena, v katerem bi

bilo zapisano, daje uničenje dr-

žavnih simbolov kaznivo. Že

omenjeni zakon sicer prepove-

duje uporabo poškodovanih

simbolov, tudi državne zastave.

Za tovrstno dejanje je pravni

osebi zagrožena denarna kazen

150 tisoč tolarjev, odgovorni

osebi dvajset tisoč tolarjev, prav

toliko pa ludi fi/ični osebi.

Kazenski zakonik se tega

vprašanja dotakne le v 174. čle-

nu. ki govori o sramotitvi Repu-

blike Slovenije. Po njem se vsa-

kršno javno sraniotcnje sloven-

ske zastave, grba ali hnnne kaz-

nuje z denarno ka/nijo ali z za-

porom do enega lela.

Sežigalcu zastave v Cuâh ver-

jetno ne bodo uspeli stopiti na

prste, k tenju ne bo pripomogla

niti policija, ki si je ogledala po-

žgano zastavo. Za 1. maj. praz-

nik dela. je zastava v Cirčah

znova visela. Čc nc drugega, so

jo morali obesiti že zaradi za-

konske zahteve, po kateri se

mora zastava ob državnih praz-

nikih izobesiti tudi na poslopjih,

v katerih so uradni prostori orga-

nov lokalnih skupnosti. Tokrat

zastava ni izginila, mogoče le

zato. ker so jo iz previdnosti po-

noči sneli kar sami. Nikdar se nc

vc, mogoče pa komu prav niČ ne

diSi 1. maj - delavski praznik ...

Simon ûbic Jutro po dnevu upora proti okupatorju so bili drogovi pred domom KS v Čirčah prazni. Se večer prej je na srednjem visela slovenska zastava.

Okrajno sodišče odložilo prisilno Izselitev dnjžine Pandžič

Izselitev na cesto ni dovoljena

Potem ko je pravno varstvo omagalo, je družino Smaila Pandžiča, ki živi v dobrih šestnajst kvadratnih metrov velikem občinskem stanovanjcu na Planini, vzel v zaščito

tudi Helsinški monitor Slovenije. Kršitev mednarodnih konvencij?

NESREČI

Trčil v betonski podvoz

Lcsce - 48-letni LeSčan jc v

soboto, !. maja, ob 8.50 z oseb-

nim avtom R laguna vozil po lo-

kalni cesti od Hras proli Les-

cam. V blagem levem ovinku pri

prometnem znaku za začetek na-

selja Lesce je zadel v obcestni

robnik, izgubil nadzor nad av-

tom in s prednjim levim delom

trčil v betonski zid podvoza.

Huje ranjenega voznika so reše-

valci odpeljali v klinični ccnter.

Eksplozija plinske jeklenke v^korja Loka - V praznični

noči, 1. maja, okrog dveh zjutraj

jc v mansardncm stanovanju na

Mestnem trgu v Škofji Loki raz-

neslo plinsko jeklenko. Eksplo-

zija jc povzročila požar, v kate-

rem sta sc huje opekla mlajSa

človeka. Zdravijo ju na plastični

kirurgiji v kliničnem centru.

Ogenj so pogasili iSkofjeloSki

prostovoljni gasilci, ki so se mo-

rali nekaj pred enajsto dopoldne

vrnili, ker je v stanovanju spet

začelo tleti. Policisti ^ razisku-

jejo okoli.iJčine oziroma vzroke

eksplozije. H. J .

Kraru - Predvsem na to v primerih prisilnih izselitev, ne samo

družine Pandžic, opozarja tudi pred.sednika vlade Antona Ropa

predsednica Helsia^kega monitorja Slovenije Neva Miklavčič

Predan. "Slovenca mora spoštovati mednarodne konvencê,

kar pomeni, da izselitve na cesto niso dopustne. I ^ t a 1996 je

naša država ratificirala deklaracijo Združenih narodov Habitat

Agenda I in I I ter IstanbuLsko deklaracô. ki prepovedujeta de-

ložacUo na cesto. Vladna prevajalska služba je besedilo teh čle-

nov prevedla tako, da deklaracua ščiti lastnika pred razlastitvi-

j o in ne najemnika pred deložacijo na cesto, kakor se pravilno

glasi izvirno besedilo.** pravi Predanova.

Na napačen prevod dcklaracijc

je Helsinški monitor Slovenije

javno opozoril že pred dobrim

letom dni, vendar besedilo do-

slej Se ni hilo popravljeno.

"Med deložacijo družine Gra-

bež iz Ljubljane 17. aprila letos

mi je Sef kabineta državnega se-

kretarja mini.strstva za zunanje

zadeve po telefonu potrdil, daje

prevod dejansko napačen, ven-

dar pa to ni oviralo mini.strslva

• za zunanje zadeve in ministrstva

za obrambo pri izpeljavi deloža-

cije na cesto, čc5 da jih medna-

rodne deklaracije in konvencije

o človekovih pravicah pravno ne

zavezujejo. To seveda ni res. saj

so mednarodne deklaracije in

konvencije nad domačo zakono-

dajo. Po 8. členu Ustave so del

domače zakonodaje." pojasnjuje

Neva Miklavčič Predan.

V konkretnem kranjskem pri-

meru je mestna občina lastnica

stanovanja na Planini I. Najem-

PRAZNIČNI DROBTINICI

nik jc bil dd leta 1989 Sulejman

Radončič. ko se je izselil v

Nemčijo, stanovanje pa brez so-

glasja občine oddal v podnajcm

Smailu Pandžiču. Od takrat se

vlečejo tožbe za njihovo izselitev

po dvoranali kranjskega okrajne-

ga in ljubljanskega višjega sodiš-

ča. "Vsi sklepi so pravnomočni,

stanovalec in njegov odvcmik sta

pravne možnosti izkoristila. Da

bi se vendarle izognili prisilni iz-

selitvi. smo se dogovorili za od-

kup stanovanja. Sklep o tem je že

pred nekaj meseci sprejel svet

Mestne občine Kranj. Vendar nc

stanovalca, ne njegovega odvet-

nika na javno dražbo ni bilo.

Razloga ne poznam. Prisilna iz-

selitev naj bi bila ta teden " pravi

načelnica občinskega oddelka za

gospodarske in premoženjske za-

deve Tatjana Hudobivnik. Na

vprašanje, zakaj občina prepros-

to ne sklene najemne pogodbe z

Radončičem. pojasnjuje, da za

Prezgodnji kres Doslovče - V bližini Doslovč je v petek. 30. aprila, nepričakovano

zagorel kres. Nepričakovano zalo. ker ga jc nekdo prižgal že po

tretji uri zjutraj in ne šele zvečer, kot so ga pripravljavci nameravali

v čast prazniku dela in vstopu v Evropsko unijo.

Jugoslovanska zastava Kraiy - Neznancu, ki je na drog na Kokrški cesti v Kranju obesil

iugoslo\'ansko zasiavo. pa sc očitno hudo toži po starih časih. Zas-

tavo so opazili v soboto zjutraj in prosili poklicne gasilce, da jo

snamejo. H. J.

dodelitev občinskih neprofitnih

stanovanj v najem obstaja pravil-

nik in razpis. "Stanovanja ne mo-

remo oddati mimo vrste 90 čaka-

jočih prosilcev."

Radončičev odvetnik Damijan

Pavlin pa nam jc včeraj povedal,

da je okrajno sodišče odložilo

prisilno izselitev. Za kako dolgo,

je težko reči. "Odkup stanova-

nja. o katerem smo sc dejansko

pogovarjali, jc propadel, ker sta-

novalec ni uspel zbrati denaija".

Po njegovem bi občina, če bi ho-

tela, našla rešitev, posebno ker

ho tako majhno stanovanje ko-

murkoli drugemu zagotovo tež-

ko oddala. Helena Jelovčan

KRIMINAL

Denar in nakit Šenčur - V sredo popoldne je

nekdo prišel do stanovanjske

hiše v Šenčurju, našel ključ in

odklenil vhodna vrata. Pre-

gledal je hišo, našel denar in

zlatnino. Škode je za približno

200.000 tolarjev.

Tržič - Vlomilec, ki ga je v

noči s petka na soboto zamikala

hiša v Retnjah. pa je našel bla-

gajno, iz katere si je "spo.sodil"

okrog 100.000 tolatjev.

27 družin brez paketov

Radovljica - Med 29. in 30.

aprilom jc nekdo vlomil v cen-

tralno skladišče Območnega

združenja RK. v katerem je bilo

poleg oblačil tudi 157 paketov s

hrano in prav toliko pralnega

praška. Ključavnica je bilat>dir-

gana, iz skladišča pa je izginilo

27 prehrambenih paketov s pral-

nim praškom. V Območnem

združenju že tri leta Čakajo na

primernejši skladiščni prostor.

H. J.

¥ISOKA NEMŠKA TEHNOLOGIJA

SO VASE PNEVMATIKE

VARNE? PREVERITE!

m •

Fulda vas vabi na brezplačne laserske meritve ustreznosti profila pnevmatik vašega osebnega vozila,

Brezplačne preglede bomo opravljali na naslednji lokaciji:

^ " Kranj, nakupovalni center Mercator

delavnik: 16.00-19.30 sobota: 9.00 - 13.00 m 15.00 - 19.00 nedelja: 10.00-13.00

Vl judna vabl jeni ! SOVI Tiies a o a. SlmfjetoSu 6. SI-4000 Krmi

Čudež preživetja z najnižjo plačo Praznik defa je znova zbudil razmišljanje o tem. kako so v Sloveniji zlasti v delovno intenzivnih panogah delavci izredno slabo plačani. Izhodiščna plača v nižjih tarifnih razredih je celo nižja od minimalne plače, ki sedaj znaša 111 tisočakov bruto, kar pomeni, da mora precejšnje število zaposlenih mesečno preživeti z neto prejemki med 70 in 80 tisočaki.

Kako lahko preživi druž ina z dvema taksnima dohodkoma ali

celo enim samim, ko vemo, da nas že položnice z mesečnimi

stroški za stanovanje, elektriko, ogrevanje, telefon, komunalne

prispevke in podobno stanejo domala toliko? Pogovarjali smo se

s Štirimi delavkami (vemo, da so ženske v večini primerov

'*upraviteUice" družinskih proračunov), ki žlvyo s takimi pre-

jemki. Zgodbe so resnične. Imena pa zamolčana, k^jti Uudi je

revSČine sram. Sram j ih Je, da za svoje poSteno opravêno delo

dobUo tako malo denarja, čeprav bi se moral namesto njih sra-

movati kdo drug.

Ivanka k o m a j čaka na regres

Ivanka je industrijska delavka

v enem od gorenjskih podjetij.

Sodi v najnižji plačilni razred,

njena mesečna neto plača pa po

34 letih delovne dobe z vsemi

dodatki znaSa 85.000 tolarjev.

Res je slabo, pravi Ivanka, če-

prav je vsa leta vajena nizkih za-

služkov. Živi v mestu, v enosob-

nem stanovanju in skrbi za dva

otroka. Starejši je pravzaprav že

samostojen, kar pomeni, da je

zaposlen in prejema svojo pla-

čo. s katero pomaga družinske-

mu proračunu vsaj za hrano.

mlajSi pa je v petem razredu.

Ivanka je ločena, preživnine od

bivšega moža pa še vedno ni iz-

tožila. Medtem dobiva 12 tiso-

čakov iz preživninskega sklada.

Kako živi s tako skromnimi do-

hodki?

"K plači dobim Še za 10 tiso-

čakov otroSkih doklad, sin pa

ima v 5oli tudi regresirano mali-

co. To je tudi vsa socialna po-

moč, ki jo prejmem. Stanovanje

sem pred leti odkupila, tako da

mi vsaj stanarine ni treba plače-

vati. so pa zato drugi stroški kar

visoki. Ocenjujem, da za vse

položnice mesečno dam od 45

cev polagoma vračam, včasih

pa mi kak dolg tudi odpusti.

Vrta nimam, tako da moram

tudi za v lonec vse kupili. Vse

trgovine obhodim, vse cene si

ogledam in vedno kupim najce-

nejše. Pri nakupih je vedno naj-

prej na vrsti otrok, vendar mu

vsega, kar potrebuje, ne morem

kupiti naenkrat. paČ pa postopo-

ma mesec za mcsecem. V goli

mu ni nelagodno zaradi revšči-

ne. skromnejših razmer pa se

zave takrat, ko se primerja s so-

šolci. ki jih starši denimo vozijo

na u-eninge, on pa mora v.sepov-

sod peš. Bolj kot tega pa ga je

sram. ker nima očeta." pripove-

duje Ivanka, ki se pri nizki plači

boji -celo najeti posojilo. Za

vzdrževanje stanovanja pa je

včasih treba tudi to in takrat

Ivanka ve, da bo leto ali dve. za

kolikor se zadolži, še tesneje z

denarjem. Njeni sodelavci so

povedali, kako se vsako leto ve-

seli regresa. Lani si je kupila

novo omaro, z letošnjim pa na-

merava popraviti cevi v kopalni-

ci. Na počimice ne gre.

"Prednost ima sin in ko gre v

šolo v naravi, se zmenim, da

strošek zanjo poravnam v več

obrokih/' pravi Ivanka. Ko je

Odraz socialnega stanja zaposlenih je tudi koriščenje ugodnosti, ki jih ponuja sindikalni sklad pri Svetu gorenjskih sindikatov. Ta omogoča Članom nakup kurilnega olja za nekaj nižjo ceno od trlne, ponuja ugodna posojila prek hranilnice, delavcem pa zagotavlja tudi možnost preventivnega okrevanja v toplicah. Te ugodnosti so sicer na voljo vsem članom, ne le socialno šibkim. Da gre ljudem pogosto za nohte jeseni, ko je treba kupiti vse za ^ l o . ali ko se bliža nakup ozimnk^ ali kurilnega olja. pa kaže dinamika najemanja posojil. Marsikdo vzame posojik) za nakup kurilnega olja in ga potem odplačuje vse leto. pravi predsedntoa sklada Marija KJinar. ki tudi v podjetju, kjer je zaposlena in že več let sindikalna aktivistka, opaža mnoge stiske zaposlenih.

do 50 tisočakov. Ostalo gre za

hrano. Dobro, da mi pri tem s

svojo plačo pomaga tudi sin. ki

se zaveda stroškov za hrano,

pranje in druge stvari, ki j ih ima

na voljo doma. Avtomobila ni-

mam, kako naj si ga z nizkimi

prejemki tudi privoSčim! Denar-

ja mi včasih zmanjka celo za

življenje. Takrat mi posodi

sestra, jaz pa Ji potem več mese-

bila pred Časom operirana, ji je

pripadalo zdravljenje v toplicah.

Ni si ga upala privoščiti, deloma

zaradi otroka, ki ga ni mogla

prepustid samemu sebi. deloma

pa zaradi denaija. Toplice ji je

sicer pokrilo zdravstveno zava-

rovanje, toda Ivanka ve. da ne-

kaj denaija potrebuješ tudi za s

seboj in si pred tem napolnili

tudi kovček. In tako ni šla.

Tisti z najnižjimi plačami pri nakupih skrbno izbirajo najcenejše.

Otroški doda tek ne zadošča niti za čevlje

"Od svojega petnajstega leta

delam v Planiki. V proizvodnji

sem 28 let. Sodim v drugi plačil-

ni razred in moja običajna me-

sečna plača znaSa od 70 do 75 ti-

sočakov neto. Če si privoščim Se

kak kredit, je konec meseca pod

črto Se nižji znesek." opisuje

svoje prejemke Vera. Mož ima

nekaj višjo plačo, ki pa tudi no-

ben mesec ne preseže 120 tiso-

čakov. Družinski dohodek je bil

le za nekaj jurjev prevelik in

tako za hčeri ni prejemala več

kot Štiri tisočake otroškega do-

datka za vsako. Za ta denar jima

Se Čevljev ne morem kupili, po-

toži. In ves čas moraš gledali,

kaj kupiš in koliko to stane, kaj

daš v lonec in koliko to stane,

skrbiš, da imajo najprej otroci in

šele nato starSi. Sedaj je usahnil

tudi skromni otroški dodatek,

kajti starejša hČi je nastopila pri-

pravništvo, mlajša pa izredno

nadaljuje šolanje. Štipendije

nima. pač pa je zaradi zdravstve-

nega stanja dobila posebno

zdravstveno pomoč v višini 37

tisočakov, s čimer si plačuje šo-

lanje. "Država premalo gleda na

družine," je prepričana Vera, ki

jo že sedaj skrbi prihodnost nje-

nih hčera. Kako naj mladi pri-

varčujejo za stanovanje, kako

naj se osamosvojijo od starSev,

če jc prva ovira že zaposlitev,

druga pa slabi zaslužki! Vera in

njen mož sta do dvosobnega sta-

novanja. v katerem sedaj živijo

štirje odrasli ljudje, prišla pred

leti z ugodnim odkupom. Teh

možnosti mladi danes nimajo.

Za nakup majhne garsonjere po-

trebuješ najmanj 10 milijonov,

najem dvosobnega stanovanja

pa je kar 70 tisočakov, zraven pa

.še stroški! Verina družina me-

sečno le za položnice odšteje 60

tisočakov, da o drugih življenj-

skih sueških niti ne govori. Avto

tudi skorajda moramo imeti,

pravi skoraj opravičujoče, kol da

gre za nedopustno razkoSje.

"Vedno smo skromno živeli,

hčerki nista poznali žepnine, saj

jima je nisem mogla dajali. Do-

bro. da nista zahtevni in da tiho

sprejemala dejstvo, da je, kakor

je." razmišlja Vera. ki se v časo-

pisu noče pojavili s polnim ime-

nom. Ne želi, da bi ljudje vedeli

za njene razmere. "Toliko let

delam in za tolikšno plačo, to je

prav sramotno! Včasih smo po-

znali boljše čase. Ko sem bila

denimo na porodniškem dopu-

stu za hčeri, sem imela porodni-

ško bolje plačano, kol danes do-

bim za polno delo.'*

Sadnih sokov ne kupu jemo

Tudi Mojca dela v obutveni in-

dustriji. SrcdnjeSolsko izobra-

zbo ima in njen mesečni neto

dohodek se suče okoli 85 tisoča-

kov. s preseganjem norme za-

služi tudi do 90 tisočakov. V

njeni družini jc Še p^)scbno tež-

ko. ker je mož že leto dna brez-

poseln. zaradi hude bolezni pa

jc tudi zelo vprašljivo, ali se bo

lahko šc kdaj zaposlil. Imata

dva šoloobvezna otroka, stara 9

in 10 let. Otrokom le starosti je

včasih težko pojasniti, da nimaš

denarja. Saj imaš kartico, mami,

pa pojdi na bankomui. jc vča.sih

slišali prostodušen otroški pred-

log. Mojca se trudi, da ou-oka ne

bi ničesar pogrešala. Računalni-

ka nimata, kolesi in rolerje pa

sta dobila ob pomoči starih star-

šev. V soseski, kjer živijo, ni ni-

hče prav premožen, tako se

otrokoma skromno družinsko

življenje ne zdi kaj posebnega.

Kljub zgodbici o bankoniatu sta

nezahtevna, starša ju spodbujala

k varčevanju, če si česa zelo že-

lita. V Šoli. kjer vsaka Šola v na-

ravi ali tabor zahtevata precej

denarja, otrokom iz socialno

šibkejših družin priskoči na po-

moč šolski sklad. Edini "luk-

sus", ki ga privoščita sinovoma,

je trening košarke. Stane jih po

pel tisočakov na mesec, vendar

se staršema z vzgojnega vidika

zdi pomembno, da se fanta

ukvarjala z neko zdravo dejav-

nostjo. Ob Mojčini plači in mo-

ževem nadomestilu okoli 70 ti-

sočakov družina dobi Se za 30

tisočakov otroških dodatkov.

Kako preživijo?

"Oba z možem izhajava iz

skromnih razmer. Navajena sva

pač in tudi z našim sedanjim

stanjem sva se sprijaznila. Sicer

pa "čaramo" na različne načine.

Enoinpolsobno stanovanje sva

odkupila na obroke, najin stari

jugo sva zamenjala še v času, ko

sva oba imela službi. Mesečni

stroški na položnicah nam vza-

mejo kakih 50 tisoč tolarjev. V

starem bloku, kjer živimo, se

ogrevamo še na trda goriva. Če

bi si omislili centralno kurjavo

na plin, bi nas to mesečno stalo

15 tisočakov, tako pa se za 40 ti-

sočakov, kolikor odštejemo za

drva. grejemo vse leto. Obdelu-

jemo vrtiček, kjer pridelamo

vso zelenjavo. Doma natanko

pregledam vse reklame, vidim,

kje se da kaj kupili ceneje. Tako

kot v večini družin, sta tudi pri

nas najprej na vrsti otroka, ko

gre za oblačila iii obutev, šele

nato midva. St)kov ne kupuje-

mo. otroka sla vajena piti vodo

in čaj. Mož zaradi posledic hude

bolezni sedaj pije veliko tekoči-

ne. ludi do Štiri litre na dan. Če

bi pil drage .sokove, bi nam naj-

brž ležko zneslo, z vodo in čaji

pa kar gre. Moževa bolezen ni

povečala družinskih stroškov,

pogoste vožnje na zdravljenje v

Ljubljano jc imel povrnjene,

ludi zdravila so na srečo Še

brezplačna. Predvsem pa smo

vsi skupaj srečni, da je bolezen

sedaj premagal." pravi Mojca.

Počitnic pa si letos ne bodo mo-

gli privoščili. Lani so jim sode-

lavci omogočili družinski do-

pust na morju, sicer pa gresta

otroka v zdravstveno kolonijo.

Plača, nadomestilo za brezpo-

selnost, otroški dodatki, regresi-

rana malica v šoli. pomoč starih

starSev, Šolskega sklada, z vsem

tem se nekako izide. Človek pa

je vendarle žalosten, da z last-

nim delom ne more zaslužiti to-

liko. da bi brez težav preživljal

družino.

Milkln račun je n e n e h n o v minusu

Milka ima ta čas sicer še služ-

bo, 15. maja pa bo med ducat ti-

stimi. ki bodo v Planiki poslali

tehnološki presežek. Doslej je

dobivala po 75 ali SO tisoč tolar-

jev plače, ko bo brez službe na

zavodu, bo leto dni prejemala še

precej nižje nadomestilo, kot je

sedanji zaslužek, pozneje bo

usahnilo Se to. Mož je že tri leta

na bolniški in tudi njegovi pre-

jemki niso večji. Njegovi gredo

za položnice, njena plača za

hrano. Avta nimata, vrtička, ki

bi j ima pomagal zmanjšati suo-

Ske za hrano, tudi ne. Od treh

otrok dva še živita s starši v sta-

novanju v bloku, starejši tudi

sam zasluži. Nič ne prispeva k

družinskemu proračunu. Denar-

ja je malo in še tisto malo hitro

skopni, pravi Milka in priznava,

da je ves Čas v minusu, tudi do

sto tisoč, prekoračuje celo limit.

Ne privoščijo si razkošja, niti

avtomobila nimajo, moija Se ni

videla, toplice pa le takrat, ko ji

je leden dni plačal sindikat.

"Gledam, da imamo vsaj zajesti

in to je ludi vse, kar si lahko pri-

voščimo z majhno plačo."

Danica Zavri Žlebir,

foto: Tina Doki

Rše Miha Naglič

Po ljudeh gor, po ljudeh dol

Podlistek o znamenitih Gorenjcih

Zgleden učitelj, pisatelj in oče revežev

Ne vem. ali v Zalogu pri Cerkljah Se stoji hiSa in

na njej spominska plošča, na kateri piše: "V ti hiši

se je rodil / J3. septembra 1827 / Matevt Močnik,

/ učitelj in pisatelj slovenski, / Postavilo 'Slo\'en-

sko učiteljsko društvo' leta 1927." Poglejmo, kako

ga v Naših zaslužnih moleh opiše Lavtilar. "Po

dovršeni ljudski šoli je vstopil v prvi razred gim-

nazije v Ljubljani. Preprostemu kmečkemu dečku

izpod Kanmiških planin so se začeli razvijati pri-

rojeni talenti taki meri. da so vsi, ki so ga pozna-

li, občudovali njegovo brihmo glavico. Posebno v

zemljepisu je kazal take zmoôsti. da je bil nje-

gov tozadevni profesor ponosen na njega. Med so-

učenci je bil Močnik znan z imenom ^sloveči zem-

Ijepisec' (der beriihmte Geograf). Vsi so gledali v

njem bodočega vseučiliškega profesorja v tej stro-

ki. In vendar mu ni bil namenjen ta častni poklic.

Previdnost boâ ga je določila za ljudsko šolo in

za podpornika siromakov."

Že med šolanjem je vstopil k jezuitom, vendar je

zbolel in moral redoMjiŠko pot opustiti. "Močnik

si je izbral učiteljski stan ter postal veščak v tej

stroki. Najprej je bil učitelj na dekliški Soli v Kam-

niku, leta 1870 pa je dobil stalno službo na prvi

mestni ljudski Soli v Ljubljani. Šolska oblast je

hnalu spoznala njegove zmožnosti ter ga imeno-

vala za nadzornika v šolskem okraju Kamnik.

Močnik, ki bi bil lahko na vseučilišču predaval

akademikom zemljepisje in zgodovino, je bil zdaj.

ko sije zopet okrepil zdravje, popolnoma zadovo-

ljen s svojim stanom. Kaj je bil v svojem poslova-

nju cerkvi, učiteljstvu in mladini, lahko razvidimo

iz očitanja, ki so ga trositi zoper njega nasprotni-

ki. Zabavljali so, da gre ob času svojih nadzoro-

vanj najprej i' cerkev da strele tam dotičnemu ka-

tehetu pri maši in šele potem nadzoruje pouk

šoli. Seveda so taki ljudje same sebe izdajali, kaj

so. O Močniku pa so nehote spričevali, da je zgle-

den katoliški mož in da zato tudi vesmo .spolnjuje

nadzorniške dolžnosti. Ko je okrog leta 1873 še

hujše začel pihati verstvu naspromi veter, se je od-

povedal znaČajni Matevt Močnik šolskemu nad-

zorstvu ter postal zopet navaden učitelj. Leta 1882

pa je stopil v pokoj."

Urejal je strokovni list Učiteljski tovariš in vanj

tudi \*esmo dopisoval. In hkrati ves čas opravljal

Zavetišče za sirote v Tržiču pred 2. svetovno vojno

dobra dela. "Sploh moramo pripoznati, da v

Ljubljani .skoraj ni bilo krščanskega društ\'a. v ka-

terem hi ne bil deloval gospod Matevt Posebno

mu je bilo pri srcu Društvo za podpiranje učitelj-

skih vdov in sirot. Dobro je vedel, kako telko iivi-

jo učiteljske rodovine ob skromni pokojnini. Zato

je sočutno skrbel zanje ter jim naklanjal kot tajnik

in blagajnik omenjenega društva izdatne podpore.

Dn4Št\'eno premoženje, ki ga je on oskrboval, je

narastlo i* nekaterih letih tako visoko, da je imelo

petdeset tisoč goldinarjev premoŽenja. Vsako leto

je omenjal pri glavnem zborovanju društveni

predsednik prošt dr. Anton Jarc, da poči\a nad

druSt\-om za podpiranje učiteljskih vdov in si-

rot poseben božji blagoslov."

Sicer pa je bil zavetnik vseh revežev. "Moč-

nikvva milosrčnost se je kazala povsod, kjer

je bila potrebna kakšna pomoč. Vsa Ljublja-

na Je vedela, kako dober je ta gospod siroma-

kom. Dajal je in dajal, potem pa čakal, da je

dobil svojo mesečno pokojnino ali kak dar od

dobrotnikov za razdelitev med reveže. Dan-

danes imamo prav dobro urejena karitativna

druSr\ a za podporo reveŽev. takrat pa je slo-

nela ta skrb le bolj na posameznih usmiljenih

osebah. Taka poosebljena dobrota je bil go-

spod Matevž Močnik. Oh njegovih vratih so

si kar kljuko podajali reveži. Ker ubogih di-

jakov ni mogel podpirati z večjimi darovi, jih

je poučeval brezplačno. Saj je bil nekdaj od-

ličnjak v gimnazijskih učnih predmetih. On in

urednik 'Zgodnje Danice' Luka Jeran .sta si pri-

dobila neminljive zasluge glede revnih študentov.

Po vsej tej hvali nas bo zanimalo, kakšen je bil ta

mož na zunaj. "Kdor ga je srečal na ulici, pa ga

ni poznal osebno, je sodil o njem, da je navaden

preprost človek. Ne postava, ne vedenje in ne ob-

leka ga ni izdajala kot velikana neumorno delav-

nega. vsestransko izobraženega, krepostnega in

strogo vernega moža. Umrl je v Ljubljani 15. apri-

la 1895 ob času najhujše potresne zmešnjave."

Res: svetniška postava gorenjskega rodu.

mm

Za evropski denar bodo potrebni projekti

z vstopom v Evropsko unijo smo Slovenci pridobili pravice črpanja iz evropskih skladov in prav od tega, koliko bomo uspešni pri tem. je odvisno, ali bomo neto dobitnik, ali neto plačnik. Izšla sta dva pomembna razpisa za sredstva.

GOSPODARSKI KOMENTAR

LJubyana - Iz Ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da .sta bila v Uradnem listu 23. aprila objav^ena prva razpisa za izbor projektov za sormanciraivie iz sredstev enega od .štirih evropskih strukturnih skladov - Evropskega sklada za regionalni razvoj in sicer za dva predvidena ukrepa: Spodbijanje razvoja inovacy-skega okolja in Spodbujaivje razvoja turističnih destinacU- Iz tega sklada n^j bi projekti v Slovenci imeli možnost v naslednjih treh letih pridobiti nad 31 milUard tolarjev, h katerim bo na. a država primaknila ie I I milgard.

Čeprav jc bilo že veikral pove-dano in poudarjeno, je kar zelo nujno iSc enkrat opozoriti: odgo-vor na 10. kaj bomo imeli od Ev-ropske unije, v katero smo tako slavnostno vstopili, je pri nas samih. Nif nc bo dano brez na-šega prizadevanja, zato je pred-vsem od nas odvisno, koliko bomo dobili, kako uspešno se bomo znali pripraviti na razvoj, s katerim želimo razvitejše do-hiteti. Slovenija je bila iz let pri-druževanja Evropski uniji prav najuspešnejša drž ava pri črpa-nju predpristopnih sredstev, saj je po nekaterih podatkih uspela izkoristiti kar 95 odstotkov raz-položljivih. in samo želimo si lahko, da bi bili podobno u.spe.š-ni tudi po vstopu. Z njim so se namrcC odprla vrata kohezijske-ga in štirih su-ukturnih skladov in za vse velja, da Jc sredstva mogoče dobiti samo na osnovi dobro pripravljenih projektov, ki uspejo na zahtevnih razpisih in prestanejo zelo zahtevne po-stopke prevctjanja.

Z vstopom v Evropsko unijo si jc Slovenija zagotovila pravico do črpanja sredstev kohezijske-ga sklada in štirih strukturnih skladov: Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Ev-ropskega socialnega sklada (ESS). Evrop.skega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) in sredstev Fi-nančnega instrumenta za usmerjanje ribištva (FTUR).

Kohezijski in strukturni skladi so osrednji llnančni insu-ument regionalne politike EU. s kate-rim Ic-ta prispeva k zmanjševa-nju go.spodarskih in socialnih razlik med regijami znotraj eno-tnega evropskega u-ga ter spod-buja njihov uravnotežen in traj-nostni razvoj. Za možne prejem-nike sredstev pa se z dostopom do teh skladov odpira dodaten vir sofinanciranja projektov.

Slovenija je kot izhodišče za črpanje strukturnih sredstev v obdobju do konca leta 2006. ko se izteče finančno obdobje EU, pripravila Enotni programski dokument Republike Slovenije 2004 - 2006, ki opredeljuje štiri prednostne naloge, za katera se bodo v tem obdobju uporabila razpoložljiva sredstva iz posa-meznih skladov EU, ter sredstva iz nacionalnih javnih proračun-skih virov. Prva prednostna na-loga je Spodbujanje podjetni-škega sektorja in konkurenčno-sti, v katero jc vključenih več ministrstev, vlogo koordinatorja pa ima minisu^tvo za go.spodar-stvo. Cilji, ukrepi in aktivnosti izhajajo predvsem iz Državnega razvojnega programa RS 2001 -2006, Programa ukrepov za po-speševanje konkurenčnosti 2002 - 2006 ter Strategije slovenskega turizma 2002 - 2006. s pospeše-vanjeit) podjetništva, povečeva-njem investicij v znanje in teh-nološki razvoj, izboljševanjem turističnih produktov ter poeno-

JARC CEMENTNI IZDELKi

MEDVODE Tel.: 01361- 79 3« httpJ/www.l»rc.*l

• pmllsmd« • SkmrpnIM • plošč* • ceW • robniki, ...

Betonski

TLAKOVd

stavitvijo dostopa do lokacij, podatkov in virov financiranja pa želijo povečali konkurenč-nost podjetij in države. Temeljna cilja sta hiU'cjši gospodarski raz-voj in višja raven zaposlenosti v Sloveniji.

V Enotnem program.skem do-kumentu RS 2004 - 2006 so v okviru naloge Spodbujanje pod-jetniškega .sektorja in konku-renčnosti določeni štirje ukrepi: Spodbujanje razvoja inovacij-skega okolja. Spodbujanje raz-voja turističnih destinacij. Raz-voj podpornega okolja za pod-jetništvo in Gospodarska infra-struktura in javne storitve. Za te

Cene naftnih derivatov še v rokah vlade

Ljubljana - Kljub temu da slovenski naftni trgovci že dalj ča.sa za-htevajo sprostitev cen skoraj vseh naftnih derivatov, pa seje sloven-ska vlada odločila, da bo te cene nadzorovala še vsaj šest meseccv. Tako namreč določa nova uredba, ki jo je vlada sprejela konec pre-teklega meseca in je začela veljati v nedeljo. V veljavi ostaja meto-dologija oblikovanja cen naftnih derivatov na osnovi modela, ki je bila uvedena aprila leta 2000 in upošteva predvsem gibanje cen de-rivatov na sredozemski borzi in tečaj dolarja, izhodiščne marže pa se določajo ob spremembah prodajnih cen v skladu s spremembami tečaja evra do tolatja. V Petrolu so vladi predlagali sprostitev een di-zelskega goriva, kurilnega olja in 98-oktanskega neosvinčenega bencina, za 95-oktanski neosvinčeni bencin, ki ga prodajo največ, pa postopno približevanje marži, ki velja za naftne trgovce po Evro-pi. Trenutno ta marža pri nas dosega s 17 tolarji pri litru 66 odstot-kov evropske marže in pri Petrolu predlagajo, da naj bi se dvignila na 80 odstotkov. Za kupce bencina bi to pomenilo podražitev za 3 tolarje, vlada pa ocenjuje, da bi u-govci kaj kmalu maržo dvignili kar na evropsko povprečje. Vlada tudi ocenjuje, da je sedanji model in hkratno prilagajanje mašarin zmanjšala nihanje cen. ki bi se sicer lahko preneslo tudi na druge cene. ocene položaja na svetovnem naftnem trgu pa kažejo, da .se izredno visoke cene. glede na trenut-ne politične in gospodarske razmere v svetu, kmalu ne bodo po-membneje znižale. Š. Ž.

EUaliau!?

ukrepe je skupaj predvideno v treh letih 42 milijard tolarjev, od tega 31 milijard iz evropskega sklada (ESSR). 11 milijard pa iz domačih virov, predvsem držav-nega proračuna. Kot smo ome-nili v uvodu, je bil za prva dva od omenjenih ukrepov konec aprila objavljen razpis in udele-žena ministrstva in druge nosil-ne institucije bodo izbrali pro-jekte, ki ustrezajo vsem vsebin-skim in tehničnim zahtevam ter največ prispevajo k navedenim ciljem. Tem projektom se bo na podlagi pogodbe odobrilo sofi-nanciranje.

Štefan Žargi

Slovenija pri podjetništvu zaostaja

Pretekli teden je v Varšavi potekal tridnevni evropski gospodarski vrh v okviru Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). na katerem Jc bila predstavljena tudi analiza konkurenčnosti 25 članic Evropske unije. Naša država Jc na tej lestvici s povprečno oceno 4,36 zasedla 14. mesto, pri čemer Je od do.iedanjih članic EU prehitela Italijo, Gr-čijo in Portugalsko ter z drugim mestom med pristopnicami v EU močno zaostala za sebi primerljivo novo članico Estonijo in tudi za povprečjem razširjene EU. Na vrhu so .skandinavske države, ki po poročilu WEF predstavljajo pravi vzor konkurenčnosti, najboljša med njimi pa Finska, ki jc dosegla povprečno oceno 5,80. Analitiki so upoštevali osem tako imenovanih lizbonskih kriterijev in vsako državo po v&akcm kriteriju ocenili z ocenami od 1 do 7. Slovenija je dobila najboljšo oceno 5,21 pri merilu mrežnih industrij (telekomu-nikacije in transport), najslabšo 3,76 pa po kriteriju razvoja podjet-niškega okolja in sc pri tem znašla na .samem repu 25 držav članic EU. Solidne ocene Je naša država prejela pri oceni učinkovitosti fi-nančnih storitev, skladnega razvoja, stopnje razvitosti informacijske družbe in družbene vključenosti, slabe ocene pa smo prejeli še pri ocenah razvoja inovacij, vlaganju v raziskave in razvoj in stopnji li-beralizacije trga. Z nobeno od osmih ocen nismo dosegli povprečja do.scdanjih 15 članic EU, ki po analizah ocenjevalcev zaostaja za povprečjem ocen. ki so jih analitiki foruma primerjalno prisodili ZDA. EU dosega boljši rezultat od ZDA le po merilu socialne vklju-čenosti. kamor spadajo možnosti za vseživljenjsko učenje in moder-nizacija sistemov socialne varnosti.

Evropskega go.spodarskega vrha se Je udeležilo 20 pred.sednikov držav in vlad, Slovenijo pa jc zastopal zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Na forumu so razpravljali o tem, kako na stari celini oživiti podjetniški duh. med najpomembnejšimi temami razprav pa so bile liberalizacija transporta in elektrogo.spodarstva, reforme pokojnin-skih sistemov ter migracije in njihov vpliv na trg dela ter o predno-stih in slabostih hitrega uvajanja evra. Poudarili so tudi, da na vzhodnih in Južnih mejah EU ne sme nastati nova ločnica, saj Je v interesu vseh držav, da se tudi prek teh meja krepi gospodarska rast in širi demokracija. Š. Ž.

Dr. Robert Volčjak.

Ekonomski inštitut Pravne fakultete

LetoSnji praznik dela si honio najbrž zapomnili po rem. da ga praktično ni nihfe omenil. Delavci so očitno polen mnogih pravic, ki so jih izgubili s prehodom v kapitalizem, sedaj še ob svoj praznik. Slavimo lahko, da si ho od zdaj naprej naša oblast, pa najsi bo rde-ča, črna ali pa kak.len odtenek vmes, ta dan razlagala po svoje. No. pa saj iivimo v demokraciji, ali ne?

S polnopravnim članstvom r Evropski uniji (EU) je na.(a država del svoje suverenosti prenesla i' Bruselj. Strashourg in deloma v Frankfurt. Gospodarske politike, od davčne, preko proračunske do denarne se sedaj bolj ali manj deloma podrejajo okvirom evropskih politik, pa najsi bodo te za naše gospodarstvo dobre ali slabe. V na-daljevanju si bomo na kratko ogledali nekaj najbolj v nebo vpijočih posledic teh sprememb. Prehod v evro čakalnico IERM2), ki ga naia vlada napoveduje za začetek prihodnjega leta. bo povzročil krepko in hitro zmanjšanje obrestnih mer, ki ga naša centralna ban-ka ne bo mogla preprečiti zaradi praktično stoječega deviznega te-čaja. Ker bodo krediti s tem postali cenejši, bo to imelo za posledi-co večje troSenje prebivalstva, kar bo zaradi neustrevie strukture na trgu (driavni in ostali, tudi na now porajajoči se, monopoli) pov-zročilo pritisk na povečevanje cen, kar pa bo lahko ogrozilo infla-cijski kriterij za prevzem evra. Ukrepi, ki bi jih nosilci gospodarske politike lahko za doseganje inflacijskega cilja uvedli, hi bilo stiska-nje materialnega trošenja driave, kar pa je očitno nerealistično do-seči v celoti. Tudi zmanjšanje rasti dohodkov prebivalstva, plače in pokojnine, i' prihodnjem letu se zdi bolj teiko doseči, saj bi bilo po-trebno prepričati sindikate ter sprejeti nekaj zakonov, ki pa se jih politiki zaradi volitev hudo neradi lotevajo. Po drugi strani pa bi no-silci gospodarske politike čisto lahko uvedli zmanjšanje trošarin na naftne derivate in s tem bi se le-ti pocenili za slabih pet odstotkov. Pri tem je potrebno poudariti, da takšen izpad trošarin na naftne de-rivate nikakor ne bi ogrozil proračunskega konvergenčnega kriteri-ja, saj obstaja v proračunu še dovolj o.stalega maneverskega prosto-ra. In to kljub dejstvu, da se ho učinkovitost davčne shiibe sedaj ob vstopu i' EU zelo zmanjšala. Še zla.iti pri domačih davkih na blago in storinv, kamor štejemo DDV in trošarine, ukinjene pa so tudi ca-rine na mejah z driavajni EU. Poleg tega pa lahko pričakujemo tudi porast evazije ali izognitve plačila davkov. Če gledamo s stališča povprečja EU. bi zmanjšanje pobranih davkov povzročilo izpad v vi-šini dveh odstotkov BDP. Davčna evazija se bo seveda povečevala postopoma, vprašanje pa je, kako močno lahko to dogajanje vpliva na občutljiw .stanje gospodarstva ključnih letih 2005 in 2006. ko bomo r čakalnici za evro. V primeru, da v prihodnjem letu vseeno pride do povečanja izpada davčnih prihodkov, ima politika na voljo dve motnosti. Povečati na primer trošarine ali pa dopustiti poveča-nje proračunskega primanjkljaja. V prvem primeru je zaradi dviga cen spel ogroien inflacijski kriterij, v drugem pa kriterij o višini pro-računskega salda. Kakorkoli torej obrnemo, je stvar boleča.

Strokovnjak za turizem na Bledu Bled - Minuli mesec je bilo v Grand Hotelu Toplice predavanje

priznanega sUx)kovnjaka za področje kakovosti v turizmu dr. Hor-sta H. Schulzeja iz Amerike, ki Je turističnim delavcem predstavil strategije za dosego kakovosti in odličnosti v turizmu, pripravila pa ga Je Poslovna skupina Sava - Dejavnost turizem, kamor spadajo GH Toplice. Golf in kamp Bled, G&P Hoteli Bled in Terme 3000.

Horst H. Schulze je dolga leta vodil verigo hotelov Ritz-Carlton. prejel Je nagradi Malcolm Baldridge za kakovost in pre.stižno nagra-do Ishikavva za prispevek h gibanju kakovosti v svetu. Njegovo osnovno sporočilo udeležencem blejskega predavanja jc bilo. da morajo najprej povečati kakovost storitev, šele potem ^ d o lahko uspešnejši. Poudaril Je. da bo turizem kmalu druga največja gospo-darska panoga na svetu, zato bi se morali turistični delavci zavedati svojih velikih priložnosti. Renata Škrjanc

Interevropa pripravUa nove logistične pakete Na osnovi raziskav so se pri Interevropi odločili ponuditi nov paket logističnih storitev za EU in nov paket

logističnih storitev za Balkan.

Ljubljana - Koncem Interevropa Je v sredo predstavil novo po-nudbo logističnih storitev, ki je prilagojena novim razmeram skupnega evropskega trga, ko je Slovenca vstopila v Evropsko un^o. Nova ponudba temeyi na raziskavi med 156 sloveaskimi podjetji, ki so Jo izvedli lani jeseni.

Rezultati opravljene raziskave so pokazali, da bo kar polovica anketiranih podjetij povečala svojo prisotnost na evropskem U-gu in čeulina podjetij okrepila svoj nastop na trgih jugovzhod-ne Evrope. Pokazala je tudi, da se podjetja odločajo o izbiri lo-gističnega podjetja po predno-stih, ki jih le-ta ponuja, te pa so lahko: dostava v 24 do 48 urah. dostava od 'vrat do vraf, sled-IJivost blaga, natančnost in za-nesljivost dostave. Omenjene prednosti so se zato odločili po-nuditi v svojih novih logističnih paketih, pri čemer je v paketu logistike za EU poudarek na hi-trem prevzemu in dostavi blaga "od vrat do vrat", pri paketu za

Balkan pa cenovna ugodnost. Interevropa ima namreč prav na Balkanu v razvejani poslovni mreži hčerinskih družb konku-renčno prednost, ki zagotavlja zanesljivo in varno logistično oskrbo, saj je vodilni ponudnik logistike in to namerava tudi ostati.

Posebno pozornost v Interev-ropi f)osvečaJo tudi kopenskemu prometu v petem koridorju, ki poteka od Barcelone, pek Fran-cije. Italije. Slovenije, Madžar-ske, Ukrajine do Kijeva z nave-zavo na koridor do Moskve. Tudi tu gradi mrežo lastnih družb in partnersko mrežo, saj ugotavljajo, da se v petem kori-dorju vztrajno povečuje cestni

promet, medtem ko se železni-ški, zaradi obveznega pretovar-janja (zaradi različnih širin že-lezniških tirov na Vzhodu), zmanjšuje. Poleg klasičnih pre-voznih storitev ponujajo tudi storitve intermodalnega trans-porta. ki zmanjšuje poškodbe blaga, znižuje stroške in zago-tavlja večjo hitrost.

Za zaključek omenimo še. da sta sredi aprila Interevropa in Aerodrom Ljubljana podpisala družbeno pogodlx) o ustanovitvi

družbe Interaero. d.o.o., Avio logistični servis, ki bo opravlja-lo celovite storitve avio logistike in zemeljske o.skrbe tovora. Na to specializirano družbo, ki bo začela poslovati še letos, bodo prenesena sredstva in zaposleni Interevropine Filiale Avio Brnik in Avioblagovne službe Aero-droma LJubljana. Z vplačilom 61,2 milijona tolarjev bo Inter-evropa, d.d., 51-odstotni lastnik.

Štefan Žargi

Laze 18a.

4000 Kranj

ČIŠČENJE

DOSTAVA KURILNEGA OUA

0 8 0 2 1 5 0

Vsi ne plačujejo prispevkov Davčni zavezanci dolgujejo pokojninski blagajni 25 milijard tolarjev prispevkov. Veliko dolga iz različnih razlogov ni

možno izterjati, visoki zneski pa razburjajo javnost, še zlasti upokojence.

I J u b ^ ana * Republiška davčna uprava (Durs) je lani izda-

la sklepe m prisilno izterjavo 31 niilUard tolarjev prispevkov

za pokojninsko in invalidsko zavarovalne, izterjala pa j i h

je tretjino.

Čeprav se zbrani prispevek za

pokojninsko in invalidsko zava-

rovanje povečuje iz lela v leio (v

zadnjih treh letih Jc porasel s

402 na 537 milijard tolarjev), pa

vsi zavezanci ne poravnavajo

obveznosti do pokojninske bla-

gajne. Med dolžniki prevladuje-

jo zavczanci, ki so zašli v fi-

nančne težave, ali celo "mrliči",

od katerih ni možno pričakovati

nikakri^ncga plačila. Kar 87 od-

stotkov vsegu dolga odpade na

fizične osebe, od tega pa kar 87

odstotkov na samostojne podjet-

nike posameznike. Lani je nji-

hov dolg (skupaj z zamudnimi

obre.stmi) znaSal 21,8 milijarde

tolarjev, predlani je bil Sc celo

nekoliko večji, v primerjavi s

celotnim zbranim prispevkom

pa se je zmanjšal. V letu 2000 je

ta delež predstavljal 4.7 odstot-

ka, lani Se 4 J . Dolg podjetij in

drugih pravnih oseb se ne pove-

čuje. k tem jc prispeval tudi za-

kon o finančnem poslovanju

podjetij, po katerem mora upra-

va v primeru prevelike zadolže-

nosti podjetja predlagati začetek

stečajnega postopka. Nekateri

sicer zakona ne spoštujejo in

kljub finančnim težavam ne

predlagajo stečaja, to pa še po-

večuje davčni dolg in zmanjšuje

možnosti za poplačilo vsaj dela

terjatve. Stečajni postopki se v

nekaterih primerih vlečejo tudi

več let, pravih rezultatov pa ni,

upniki ostajajo "goli in bosi".

Davčna uprava je v obdobju

2000 - 2002 v stečajih, prisilnih

poravnavah in likvidacijah pod-

jetij prijavila za 29 milijard to-

larjev terjatev, dobila pa je le

938 milijonov tolarjev. Tadi za-

kon o načinu poravnave dospe-

lih neplačanih obveznih dajatev,

po katerem je bilo možno s ta-

kojšnjim plačilom davčni dolg

(na dan 31. december 1999)

zmanjšati ali ga plačati v več

obrokih, je dal slabe rezultate,

saj so zavezanci do konca lan-

skega leta plačali po tem zakonu

v pokojninsko blagajno le za

667 milijonov tolarjev prispev-

kov.

Visoke obresti in do lg zastaralni rok

Republiška davčna uprava, ki

odmcija. obračunava, pobira in

izterjuje prispevke, se pri izter-

javi poslužuje vseh zakonsko

dovoljenih ukrepov, ob tem pa

opozarja tudi na nekatere pro-

bleme. Zamudne obresti so vi-

soke, pri starejših dolgovih že

nekajkrat presegajo glavnico,

davčna uprava pa mora po zako-

nu najprej izterjati obresti in

šele nato glavnico, kar povzroča

nastajanje novih zamudnih ob-

resti. Čeprav davčni organ ugo-

tovi, da zavezanci nimajo nobe-

nega premoženja za poravnavo

obveznosti, dolga ne more odpi-

sali, ker mora počakali na abso-

lutni zastaralni rok. ki po zako-

nu o davčnem postopku znaša

deset let, v tem času pa obresti

pripisujejo k dolgu. Davčnim

Dolžniki dolgujejo pokojninski blagajni približno toliko, kol bo zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje letos namenil upokojencem za rekreacijski dodatek.

dolžnikom bi bilo treba prepre-

čiti. da ob nelikvidnosti enega

podjetja odpirajo nova ali usta-

navljajo , druge gospodarske

družbe, potrdilo o plačanih dav-

kih pa naj bi bilo pogoj za uve-

ljavljanje nekaterih pravic - na

primer za odprtje transakcijske-

ga računa ali prodajo nepremič-

nin.

Zavod ter ja poenostavitev

Ko je upravni odbor zavoda za

pokojninsko in invalidsko zava-

rovanje na nedavni seji obravna-

val poročilo o iztetjavi prispev-

kov, jc od Dursa zahteval, da pri

dolgu razmeji glavnico od za-

mudnih obre.sii in da prikaže

dolg po letih nastanka. Pravna

služba zavoda bo preučila mož-

nost. da bi pri odločanju o odpi-

su ali odlogu plačila prispevkov

pridobili tudi podatke o premo-

ženjskem sianju zavezancev in

da bi imena dolžnikov javno ob-

javili. Ker je V parlamentarnem

postopku predlog novega zako-

na o davčnem postopku, bodo

ministrstvu za finance, vladi in

poslajiskim skupinam ponovno

predlagali poenostavitev, po ka-

teri naj bi neizterljive prispevke

odpisala že davčna uprava, ki

ima tudi sicer o zavezancih naj-

več podatkov. Po sedanjem za-

konu mora davčni organ z od-

ločbo ugotoviti neizterljivost ter

jc poslati zavodu, ta pa potlej

odpiše prispevek. V razpravi je

bilo slišati mnenje, da bi davčni

dolg. ki vključuje celo terjatve

iz 1987. lela. morali "očistiti" in

iz njega izločiti nikdar izterljive

prispevke, saj sicer velike števil-

ke o dolgu le po nepotrebnem

razburjajo javnost. 5e zlasti upo-

kojence.

Cveto Zaplotnik

Umiritev pred vstopom v EU V minulem tednu se je rast tečajev rta Ljubljanski boni nekolike

umirila, kar lahko hitro opazimo že po rasti glavnih indeksov, kt

predstavljajo slovenski kapitalski trg. Pozitivno rast je zabeležil le

osrednji borzni indeks SBJ20 (0,7 odstotka h največ pa so k temu

pripottiogli viSji tečaji deltiic Dela. Drofê. Krke in Litke Koper.

Je tui vidiku spet prevzjern brez javne ponudbe ? Pivovarna Laško

namreč posredno povečuje lastninski de tež v Delu. V'' zadnjem tednu

je Infond, katerega večinski lastnik je preko Radenske Pivovartia

Laško, namreč krepko povečal svoj delež v Delu. Skupaj omenjeni

družbi obvladujeta že 42 odstotkov Dela. Posledično tečaj delni*

ce Dela r zadnjem tednu porasel za dobrih S odstotkov.

V Drogi, Krki in Luki Koper so že objavili poslovne rezultate pr-

vih treh mesecev letošnjega leta. ki so boljši v primerjavi z enakim

lanskim obdobjem. Droga je Čisti poslovni izid povečala kar za 52

odstotkov. Pri Krki Še dodatno pripotnorejo k rasti tečaja prepriča-

nja in govorice o prevzemu, tako da so se posli sklepali že celo po

73.000 tolarjev za delnico. Visoka dividenda v višini 245 tolarjev, ki

prinaša več kot 2.5-odstotm donos, pa dodatno stimulira investitor-

je za nakup delnic Luke Koper. K zvišanju tečaja so nekoliko prav

gotovo pripomogli Še itaktipi tujcev. Tečaj se je konec tedna obliko'

val pri 8.700 tolarjih.

Med večjimi razočaranji je bila v tem iednu tudi delnica Heliosa,

ki je izgubila skoraj 5 odstotkov, tečaj se je oblikoval pri 180.000 to-

larjih. Kljub temu delničarji ne smejo biti razočaremi. saj so samo v

letošnjem lem lahko zaslužili 40 odstotkov. V začetku tedna je slabo

kazalo tudi delnici Merkurja, kije izgubila nekaj odstotkov, vendar

so borzni igralci hitro ugotovili, da je to le ugodna prifožfiost za na-

kup. tako da je v petek teiaj porasel za veČ kot 2 odstotka, zadnji po-

.sli pa so se sklepali Že po 29.000 tolarjev. V zadnjem tednu je del-

nica tako izjîtbila samo odstotek svoje vrednosti. Vzrok padca bi

lahko bila n^rkoliko povečana ponudba, saj so iz Merkurja objavili

novico o prodaji delnic Evropske banke za razvoj po ceni 23.000 to-

larjev, večji kupci so bile pravne osebe, pridružili pa so se jim še za-

posleni r Merkurju. Zagotovo pa je še veliko kandidatov, ki bi del-

tuco kupili po tako nizki ceni.

Končno smo dočakali tudi vstop v EU. In kako bo le-ta vplival na

slovenski kapitalski trg? Seveda se spremembe ne bodo pokazale že

v prvih drieh. pa tudi kasneje naj ne bi bile bist\'ene, S L majem

2004 je postalo dovoljeno tudi trženje tujih vzajemnih skladov, ki

bodo kotikurirali domačii?i. Kolikšen trž/ii delež bodo odtrgali do-

mačinom, pa je seveda odvisno od zaupanja investitorjev. Vsekakor

priporočam, da se dobro posvetujete s pooblaščenim borznim po-

srednikom. preden se odločite za investicijo z obljubljenimi visoki-

mi donosi. V zadnjih aprilskih dneh je bil sprejet tudi nov Zakon o

dohodnini, o katerem pa se bodo morali poslanci Še enkrat odloča-

ti, saj je Državni svet nanj izglasoval veto. Bistvena sprememba naj

bi bila obdavčitev obresti na bančne depozite ter dolžjtiške vred-

nostne papirje (npr. obveznice). Zato čimprej i- lov za donosnejšimi

naložbami, kot so vzajemni skladi in dehiicef

Alenka Eržen

G B D Gorenjska borzno posredniška družba, d.d.

info(i>gbdî

ZAVOD REPUBUKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE

PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADeaa OEL; do 11.05.2004; CESTNO POO-

JEUEDD.,JEZERSKAC.20.KRAHJ;a del fr«t2 GRA0BENI O e u do 1105.2004: SMAJL0V1Č

MUHAMED S P.. POT NA PILARNO 10. "m2»Č D a . 8REZ POKUCA • BLAG. MANlPULANT.

VILKiARIST, tk) 18.05,2004. MG MARKET D.OO. OBl TRGOVINA 704. STARA C. 1. KRANJ

POM. DEUVEC - PflIPfl. ZG. DELOV OBU-TVE: do 07.05.2004; BURNIK MARUA S.P. 60-GAL0VA8.KRANJ

POM. DEUVEC • NA STT OJU ZA SEKANJE USNJA. dO 07.05.2004: BURNIK MARUA S.P.. G0GAL0VA8.KRANJ

POM. DEUVEC • MONTAŽA H i / D m H KO-MOR; do 22.05.2004; KOMAC DARKO S.P.. BREZNK:A29.Ž}R0VN}CA

ČISTILKA; do 07.05.2004; POPOVSKA SUZA-NA S.P.. PREŠERNOVA 4. RADOVLJICA

ČISnUCA; do 07.05.2004; RADOJEVIČ STAN-KA S.P, SAVSKA C, 60. KRANJ

OBDEL LESA - POMOČNIŠKA DELA; do 11.05 2004; JELOWCA-l£SNAlNDUSTOJAO.D. ŠK. LOKA, MONTAŽNE HIŠE, HR« 1. PREDDVOR

OBDEL LESA - MIZARSKA DELA: do 11.05.2004: JELCWCA-LESNAWOUSTRUADD ŠK. LOKA. MONTAŽNE HIŠE. HRIB 1. PREDDVOR

OBDEL. LESA - MIZARSKA DELA: dO 07.05.2004: JELOVICA • tESNA INDUSTRUA O.D. ŠK. LOKA. KIDRIČEVA C 58. ŠK. LOKA

STROJNI OBDEL KOVIN - RAZREZ PLOČEVV NE; d013.05.2004; GAUOT TOMAŽ S.P.. GRAD 22. CERKUE

ŠfVALEC ZQ. DaOV OBUTVE: do 07.05.2004: BURNK MARUAS P.. G0GAL0VA8. KRANJ

ŽIVILEC - V PROIZVODNJI PUAC; do 07.05.2004; KUNŠEK D.O.O.. BREZJE 76D. BREZJE:^.del fnest:2

MIZAR; do 11.05.2004; jaOVICA • LESNA IN-DUSTRIJA D.D ŠK LOKA MONTAŽNE HIŠE. HRIB 1. PREDDVOR

AVTOKLEPAR. do 07.05.2004; JELOVČAN ŠK.LOKA.PEVN06.ŠK.LOKA

STROJNIK-ŽERJAVOVODJA; do 11.05.2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJCTJE O D . GRAJSKA C 44. BLED

AVTOMEHANIK • MEHANIK. SERVISER KME-TIJSKE MEH.: do 07.05.2004. AGROMEHANIKA D.D.. HRASTJE 52A. KRANJ

AVTOMEHANIK: do 15.05 2004. AVTO MOČ-NIK D.O.O.. BRTOF 162. KRANJ

MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV. dO 07.05. 2004: KŽK KMETUSTVD D.O.O.. m m t t * SER-

ŠENČUR. KRHKISKAC, 29. ŠBJČUR ELEKTRIKAR, MIZAR, KUUČAVNIČAR - HIŠ-

NIK: dO 07.05,2004; OŠ POUANE. POUANE 100.POUANE

ŠIVlUA do 09,05 2004; ON^JNE D.O.O, R0DlfC71.ŽIR0MNICA

FRIZER, do 07 05.2004; KEPIC ANDREJA • FReERSTW. DVOFUE 7. CERKUE

ZIDAR, do 0705,2004. RADOJEVtČ STANKA S.P. SAVSKA C. 80. KRANJ

ZIDAR • GRADB. M MONTAŽERSKA DEIA do 14.05.2004; TRGlS D.O.O.. BELSKA C. 53. PREDDVOR

STROJNIK TGM; do 05.05.2004. GRAD OBRTNO GRADBENO PODJCTJE O D.. GRAJ-SKAC.44.BLE0

VOZNIK VUČiLCA; do 05.05.2004; KiMO-VEC ANTON S.P,. TRNOVUE 12. CERKUE

VOZMIK VUČILCA, PREVOZ PO DRŽAVAH EU; do 22.05.2004; YORK 0.0.O.. LAZE 8. GO-RENJA VAS

PRODAJALEC: do 11.05.2004; M SORA Z,0.0.. TRG SVOBODE 2. ŽIRI

PRODAJALEC TEKSTILA do 07.05.2004; STANIČ NEDEUKO S.P., ZA ŽAGO 10. BL£0

PRODAJALEC • KOMERC. NA TERENU; do 02 06.2004; TK) PNEVMATIKA LESCE, ALPSKA 0,43. L£SC£

KUHAR, do 05.05.2004; BERNARD &SCHIN-DLER O N.O.. KORn>W 48A, BLED

KUHAR-SLASČJČAR. do 14.05 2004. HOTa KRIM BLED, UUBUANSKA C. 7. BUD

KUHAR. POMOČ V KUHINJI; d011.05.2004; RAZBORŠEK DANICA S.R. BRfTOF 120. KRANJ

KUHAR; do 19.05.2004. TIK • TAK D.O.O.. DVORSKI TRG 3, PREDDVOR

KUHAR - OSKRBNIK HIŠE V BOHINJU, do 07.05.2004; P r o ^ poš ite na: ZVEZA TABOR-NIKOV SLOVENUE U.. IZVRŠNI ODBOR. PAR-M0VAUL33.UUBUANA

NATAKAR; do 07.05.2004: BAR DVOR KOZ-JEK GORAZD S.P., DVOR 2. ZG. BESNICA

NATAKAR: do 05.05.2004; BERNARD & SCHINDLER D.N.O.. KORfTNO 48A. BLED

NATAKAR; do 05.05,2004; CtKOTlČ IN PART-NER D.N.O.. PiPANOVA 13A, ŠENČUR

NATAKAR: do 07.05.2004; FELC ALBIN S.P.. GRADNIKOVAC.76. RADOVUCA

NATAKAR, do 14.05.2004: HOTa KRtM BLED. UUBUANSKA C, 7. BLED

NATAKAR: do 19.05,2004: MATJAŽ ERZAR SP..JEZERSKAC 4t, KRANJ

NATAKAR; dO 07.0s.2004; PRISTAVEC TADEJ S.P.. BEGUNJSKA 10. LESCE

SR. POKLICNA IZOBRAZBA • KURIRSKA SLUŽBA / DOSTAVA. RAZVOZ; do 11.05,2004; RAZBORŠEK DANK A S.P. BRfTOF 120. KRANJ

STROJNI TEK - ORODJI« SPEČ ; do 22.05. 2004: ISKRA MEHANIZM OD.. UPNCA8. KRCR^

STROJM TEH. • UPRAVLV^ SlPOJSf. do 02.06 2a04:ŠeOD.O.O.MD«Č8ftC,90ŠKUXA

GRADBENI DELOVODJA, do 12.05.2004: GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE D.D , GRAJSKA C 44. BLED

GRADBENI TEH. ^ KOÊROALiST, dO 13,05 2004; 3MBAD,0.0.. SAVSKAC. 34. KRA iJ

GRADBENI TEH.; do 02.06.2004: ARHES D.O.O . SP.DUPUE4.DUPL«

EKONOMSKI TEH. - RAČUNOVODSTVO. SAL-DAKOND. do 19.05.2004: EUROCOM D.O.O,, SAVSKA C. 22.KRAhU

EKONOMSKI TEH.-RAČUNOVODSKO. ADMI-NtSTR. DELO: do 08.05.2004; OŠ 16. DECEM-BRA MOJSTRANA. UL ALOJZA RABK A 7. MOJ-STRANA

I N l STROJNIŠTVA - STROK SOD. ZA EVA-JANJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH PRESOJ; do 22.05.2004; ISKRA MEHANIZMI D.D.. UPNICA 8. KROPA

INŽ. STROJNIŠTVA • TEHNIČNI POMOČ.; do 07.05.2004: ŠIBO D.O.O.. KIDRIČEVA C. 90. ŠK.LOKA

EKONOMIST ZA ANALIZE IN PUNIRANJE; do 05.05.2004; CREATOR. SVETOVANJE, RAZVOJ W TRG.D.O 0.. MlAKARJEVA UL 46. ŠENČUR

UNIV. DIPL INŽ. STROJNIŠTVA • SAMOST KONSTRUKTER; do 29.05.2004; ŠIBO D.O.O.. KIDRIČEVA C, 90. ŠK, LOKA

UNIV. DIPL IN t STROJNIŠTVA-TEHNOLOG KAKOVOSTI; do 29.05.2004; ŠIBO D.O.O,. KI-DRIČEVAC 90.ŠK.tOKA

DIPL I N l STROJNIŠTVA • PRODAJNI INŽ.: do 07.05 2004: KOVINSKA D.D., SEUŠKA C. 4B,BIH)

UNIV. DIPL INŽ. ELEKTROTEHNIKE • SA-MOST. STROK. SOD. ZA INFORMACUSKE PRI-KAZOVALNIKE; do 22.05.2004; ISKRA MEHA-NIZMI D.D, UPNCA 8. KROPA

UNIV. DIPL INŽ. ELEKTROTEHNIKE - ORGA-NIZATOR, PROGRAMER; do 08 05.2004; LUZ-NAR FRANC S,P., PINTARJEVAUL 12, KRANJ

UNIV. DIPL MŽ. GRADBENIŠTVA • ODG. VOD-JA D a ZA ZAHTEVNE OBJEKTt do 02.06.2004: AR1€S D.O.O.. SP. DUPUE 4. DUPUE

DIPL I N l GRADBENIŠTVA • ODG. VODJA, do 02,06.2004; ARHES D,0.0.. SP. DUPUE 4. D O ^

DIPL I N i GRADBCÂ-VODJASEKTOR-JA. dO 07.05.2004; GRADIŠ GP JESENICE D.D.. PREŠERNOVA 5, JESENICE; šl. del. mesi: 3

DIPL I N l GRADBENIŠTVA - VODJA PRIPRA-VE DEIA dO 07 05,2004; GRADISGP JESENICE D.D. PREŠERNOVA 5. JESENK E

UNIV. DIPL EKONOMIST - VODJA RAČUNO-VOD. IN KNJIGOVOO., do 02.06.2004. AOUA-SAVA D 0.0.. GOREKIESAVSKAC. 12, KRANi

UNIV. DIPL EKONOMIST - SAMOST STROK SOD. V ODD. TRŽENJA; do 22.05.2004; ISKRA MEHANIZMI D.D. UPNCA8. KROPA

UNIV. DIPL PRAVNIK - VODJA UPRAVE; do 07.05.2004. GRADIŠ GP JESENICE D.D . PRE-ŠERNOVA 5. PŠENICE

DIPL RZKHERAPEVT: do 12.05 2004; ZAVOD KORAK KRAHi. TURAUČE 45A. PREDDVOR

D(lMENCffCSPEC.Sa.MEDICIC-2DRWNK SPL/DRIŽINSKE MED., dO 15.05.2004.' OZG KJm). OeZDR DOM TRŽIČ. BlEJSKAC. 10, TRK

ZaAd BuM« SkMn#ia fapMi9wn|l Sirftumgl 12. U « ^

Aprila pol odstotka inflacije Kra i^ - Po podatkih državnega statističnega urada so cene živ-

yei\jskih potrebščin aprila v primerjavi s prejšnjim mesecem

porasle za pol odstotka, v letoši\jih prvih štirih mesecih za 1,6

odstotka (lani v enakem obdobju za 2,7 odstotka), na letni rav-

ni pa za 3,5 odstotka.

Aprila so se najbolj poviSale

cenc v skupinah obleka in obu-

tev (za 2,5 odstotka), gostinske

in nastanitvene slorilve (1,5)»

stanovanjska oprema (1,4), sta-

novanje (1). rekreacija in kuhu-

ra (0,9), izobraževanje (0.8),

prevoz ter raznovrstno blago in

storitve (0,3). Na rast cen v sku-

pini obleka in obutev so ponov-

no najbolj vplivale za 2,8 od-

Višje cestnine Krai\j - Za vožnjo po sloven-

skih avtocestah je od 1. maja da-

lje treba plačevati višjo cestni-

no. Za osebna vozila oz. vozila

prvega cestninskega razreda

znaša cestnina za odsek Podta-

bor - Ljubljana 370 tolaijev (do-

slej 360), Ljubljana - Klanec

890 Ljubljana - Fernetiči 860,

KJanec - Femctiči 280, Ljublja-

na - Korenitka 380, Blagovica -

Ljubljana 260, Šentilj - Maribor

180, Ptujska cesta (Maribor

Vzhod) - Arja vas 610 in Arja

vas - Trojane 310 loiaijev. za od-

sek hiu-e ceste Podnanos - Vrtoj-

ba pa 360 tolarjev. Za vozila

drugega cestninskega razreda je

osnovni znesek treba pomnožiti

z 1,5, za vozila tretjega razreda

z 2,75 in za vozila četrtega raz-

reda s 4.

Cestnina je namenjena za

vzdrževanje in upravljanje že

zgrajenih cest, za gradnjo ter

za plačilo obveznosti in poso-

jil , najetih za gradnjo novih

avtocest. C.Z.

stotka višje cene oblačil in za

2,5 odstotka viSje cene obutve,

tkanine pa so se pocenile za 1,2

odstotka. Ra.st cen v skupini go-

stinske in nastanitvene storitve

je bila predvsem posledica za

6,2-odstotne podražitve preno-

čitev v hotelih in za 1,2 odstotka

dražjih gostinskih storitev. Po-

leg podražitev je bilo tudi nekaj

pocenitev, cene v skupinah hra-

na in brezalkoholne pijače so se

znižale za 0.8 odstotka, komuni-

kacije za 0,8 odstotka, alkohol-

ne pijače in tobak ter zdravje pa

za pol odstotka. Nižje cene v

skupini hrana in brezalkoholne

pijače so predvsem posledica

pocenitve kave, čaja in kakava

za 4.S odstotka, zelenjave za 4,4

odstotka, žganja za 2 odstotka

ter mleka, mlečnih izdelkov, ga-

ziranih in negaziranih pijač za

poldrugi odstotek. Tudi aprila

so na skupno rast cen ponovno

vplivale predvsem storitve, ki so

bile v povprečju dražje za en

odstotek, medtem ko se je blago

podražilo te za 0,2 odstotka.

Dokaj močno aprilsko povišanje

cen ni vplivalo na skupno letno

rast cen, inflacija na letni je

ostala enaka kot prejšnji mesec

(3.5-odsiotnaj. V enem letu so

se najbolj povišale cene v skupi-

nah izobraževanje (za 7,6 od-

stotka), alkoholne pijače in to-

bak <6,8), prevoz ter gostinske

in nastanitvene storitve (5,3),

cene v skupini komunikacije pa

so se v istem obdobju zn i ž ie za

1.7 odstotka. Cveto Zaplotnik

Hitreje do naslovnikov Kraiu - Vstop Slovenije v Evropsko unijo bo vplival ludi na hitrej-

še "potovanje" pisemskih pošiljk, paketov in DPD paJceiov na ob-

močju članic Unije. Območje Evropske unije, katerega del je od 1.

maja dalje tudi Slovenija, je enotno carinsko območje, na katerem ni

več carinskih postopkov za poštne pošiljke. Prenos pisemskih po-

šiljk. paketov in DPD paketov iz Slovenije v druge države, članice

Unije, se bo zato praviloma skrajšal za en dan. prispetje pošiljk iz

EU v Slovenijo pa od enega do dveh dni. DPD pakete je odslej mož-

no pošiljali v 22 držav, med drugim tudi na Češko, v Estonijo. Lat-

vijo, Litvo, na Madžarsko, Poljsko in na Slovaško; cena pošiljanja pa

se bo v povprečju znižala za 15 odstotkov. Sprememt^ so nastale

tudi pri pošiljanju Hitre pošte v tujino (SkyPak). Število mest,

kamor pošta zagotavlja prenos pošiljk v določenih rokih, se je pove-

čalo. zagotovljeni rok pa ne velja le za pisemske pošiljke, ampak

tudi za pakete oz. pošiljke z blagom. Rok za prenos paketa se bo

izenačil s tistim za pisemske pošiljke, medtem ko je bil doslej

praviloma za en dan daljši. Pošta je v skladu z novimi predpisi

začela obračunavali s L majem davek na dodano vrednost za

prenos priporočenih in vrednostnih paketov, DPD paketov in pošiljk

Hitre pošte v države Evropske unije. C.Z.

Znani kandidati za volitve člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) bodo izvolili nove člane sveta KGZS, svetov območnih enot in odborov izpostav območnih enot. V nedeljo bodo volili

* kmetje, v ponedeljek pa še predstavniki zadrug, kmetijskih podjetij in dnjgih pravnih oseb.

Kranj - Na (Jorenjskem. to je na območju upravnih enot Skofja

Loka, Kraru, Tržič, Kadovyica in Jesenice, bodo kmetje v nede-

ljo volili Sliri člane sveta K(>ZvS, devet članov sveta območne

enote Kran j in po pet članov odborov izpostav ^kof ja Loka.

Kranj , Tržič, Radovyica in Jesenice.

Lisic so žc potrjene, za svci

KGZS se poteguje pet kandidat-

nih lisi: Druitvo Članov sindikata

kmetov in Združenje govcdorcj-

cev Slovenije (Marko Dolinar iz

Vogcij. Marjeta Kokelj z MUike

nad LuSo, Boris KunSiČ s Penii-

kov in Janez Kert iz Kranja).

DruStvo SKZ - Slovenska kmeč-

ka zveza (Janez Porcnta iz Kra-

nja. Andrej Resman z Zgornjega

Otoka, Franc Smolej iz Prih(ôv

in Janko Jeglič, iz Podbrczij),

Kmečka lista - Društvo za razvoj

kmetijstva in podeželja (Janez

Eržen iz Žabnicc. Janko Golorej

iz Voklega. Andreja Šebat z

Blejske Dobrave in Janko Porcn-

ta s Sv. Duha), Forum za kmetij-

stvo in podeželje SDS (Peter Prc-

zelj iz Davče, Franc Dolenc iz

Loma nad Volčo. Lado Pcicrnelj

iz Škofje Loke in Marjan Vovk z

Dovjcga) iii Kmečko druStvo

Nova Slovenija (Anton Rupar iz

Bukovega Vrha nad Visokim.

Ivan Tičar iz Voklega in Jože Fr-

čej iz Zgornjih Laz).

Pet list za svet o b m o č n e enote

Za svet območne enote Kranj

se poteguje pet list: Kmečko

druSlvo Nova Slovenija (Slane

Lotri-Č z Jamnika, Anton Rupar

iz Bukovega Vrha nad Visokim.

Ivan Tičar iz Voklega. Jože Fr-

čej iz Zgornjih Laz in Anton

Dolar iz Vrbe), Kmečka lista -

Drufilvo za razvoj kmetijstva in

podeželja (DuSan Pintar iz Go-

renje vasi. Andrejka Šebat z

Blejske Dobrave, Bogomir Bajd

s SeniČnega, Ivan Vidmar iz

Osojnice. Tomaž Sifrer iz Žab-

nice, Peter MegliČ iz Zgornjih

Dupcij. Franc Tičar iz Vogcij,

Janez Zupan iz Bohinjske CeS-

njice in Mirko Rimahazi iz

Spodnjih Gonj). Društvo SKZ -

Slovenska kmečka zveza

(Zdravko Bogataj z Bukovice,

Ivan Janhar iz Lahovč, Alojzij

JeSe z Jame. Janko Jeglič iz

Podbrczij. Jožef Alojzij Pczdir-

nik z Dovjega. Franc Smolej iz

Prihodov. Anton Berdajs iz

Število kmetij se zmanjšuje Kranj - Po podatkih državnega statističnega urada se je 1. junija

lani v Sloveniji s kmetijsko pridelavo ukvarjalo nekaj več kot 77 ti-

soč kmetijskih gospodarstev, kar je za desetino manj kol leta 2000;

površina zemljiSč v uporabi pa se ni spremenila in je znaSala 927 ti-

soč hektarjev. Z živinorejo se je ukvarjalo 69 tisoč kmetijskih

gosptxlarsiev oz. 90 odstotJcov vseh. V primerjavi s popisom iz leta

2000 se je do lani občutno zmanjkalo Število rejcev krav molznic,

povečalo seje število rejcev krav dojilj, posebno zanimiva pa posta-

ja konjereja, saj seje Število konj povečalo kar za 17 odstotkov. Veči-

ni gospodarjev družinskih kmetij je kmetovanje stranska dejavnost

ali pa na kirietiji delajo samo občasno, neugodna je tudi njihova

starost in izobrazba. Dobra polovica gospodaijev je starejša od 55

let. več kot 80 odstotkov gospodaijev pa ima v kmetijstvu le prak-

tične izkušnje. C Z .

Dvorske vasi, Albin Rehberger

iz Podbrezij in Jože Soklič s

Sela pri Bledu), Govedorcjska

društva Kraijj - Tržič, Zgornja

Gorenjska in Škofja Loka (Šte-

fan Inglič iz Srednje vasi pri

Poljanah, Boris KunSič s Pemi-

kov, Anton Šenk iz Motemuž.

Franci Jurca n Brekovic. Mile-

na Novak s Prebačevega. Janez

Derlink iz Hraš pri Radovljici.

Helena Rozman iz Zadrage,

Marko Strupi z Rupe in Andrej

Lipovec iz Zgornjih Laz) in Fo-

rum za kmetijstvo in podeželje

SDS (Terezija Prevodnik iz

Zminca. Marjan Vovk z Dovje-

ga. Maks Debeljak iz Martinj

Vrha. Lado Peternelj iz Škofje

Loke, Viktor Šturm iz Stare

Oselice. Jernej Bogataj iz Češ-

njice (Železniki), Janez Ponik-

var iz Vincarjev in Marjan Kej-

žar iz Zgornje Sonce). Za. Člane

odbore izpostav se v radovljiški,

jeseniški iti kranjski izpostavi

potegujejo štiri liste, v škofjelo-

ški pet. v tržiški pa samo ena.

M e d kandidat i tudi predstavniki župnij

V ponedeljek bodo predstavni-

ki gorenjskih zadrug na eni stra-

ni ter kmetijskih podjetij in dru-

gih pravnih oseb na drugi volili

v organe zbornice Še vsak po

enega kandidata. Medtem ko so

zadruge predlagale za vse orga-

ne le po enega kandidata, .sta pri

kmetijskih podjetjih in drugih

pravnih osebah ponekod tudi

dva. Zadružni kandidat za svet

KGZS je Marko Oman (predla-

gala gaje KGZ Škofja Loka), za

svet kranjske območne enote je

Marjan Roblek (KGZ Sloga

Kranj), za odbor kranjske izpo-

stave Miro Jenko (K2 Cerklje),

za jeseniško Janez Šebat (KGZ

Sava Lcsce), tižiško Marija Štu-

lar (KGZ Tržič), škofjeloško

Marko Oman (KGZ Škofja

Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE

Sadimo grah, kumare in na vrt presadimo paradižnik Ibdi minuli teden je bil vrtič-

karjem naklonjen, saj je bilo

vreme kar toplo, nekaj dni je

tudi vsaj del dneva sijalo sonce.

Temperature bi bile lahko sicer

glede na ta letni Čas Se višje, res

pa je tudi. da bi bilo lahko Še

bolj mraz. Tam nekje do sredine

maja. ko pridejo tudi ledeni

možje, se lahko Se precej ohladi.

Zalo imamo rastline na vrtu v

veliki veČini Se vedno pokrite,

pa tudi liste, ki jih bomo posadi-

li ta teden, bomo pokrili.

Posadimo zgodnj i g rah

Prvič smo grah pod vrtno ko-

preno posadili konec marca. Zdaj

ima že približno dvajset centime-

trov. Ker želimo imeti svež pride-

lek, je zdaj čas. da spet posadimo

zgodnje sorte nizkega graha. Naj-

bolj znani sta mali provansalec in

kalvedonski čudež. Seme posadi-

mo vsaj tri centimetre globoko, v

vrniti naj bo med njimi od tri do

pet centimetrov razdalje, med vr-

stami pol metra. Grah pokrijemo

s kopreno.

Kumare kaiijo od 1 0 do 14 dni

Kuiîare pred mrazom zaSčiti-

mo. zato jih bomo posadili v to-

plo gredo ali pa jih prekrijemo z

vrtno kopreno. Lahko jih že po-

sadite na stalno mesto oziroma

tja. kjer bodo rasie, ko bomo

obirali plodove. Lahko pa jih po-

sadite v toplo gredo k drugim

rastlinam, sadike pa kasneje pre-

sadite na stalno mesto. Kumare

Paradižnik smo presadili na vrt. Bo ga pa treba še enkrat presaditi.

so odlične v solati, vložene, lah-

ko jih tudi pečete. Za solato in za

pečenje je med bolj priljubljeni-

mi sortami sončni potok, za vla-

ganje sta primerni sorti komiSon

levina F1 in pariSki korniSon.

Vse kalijo od 10 do 14 dni.

Sončni potok je zgodnja sorta.

Zahteva veliko toplote, vode in

dobro pognojeno zemljo. Plodo-

vi so srednje dolgi in valjasti.

temnozeleni s svetlimi progami

in ne pogrenijo. KorniSon levina

F1 in njena ,sestra pariSki komi-

Son sta hibrida. odporna na bo-

lezni in zelo rodna, tudi ona po-

trebujeta veliko vode, toplote in

pognojeno zemljo.

Paradižnik presadimo na vrt

Sadike paradižnika v zabojčku

niso več rasle, saj jih je bilo pre-

več in niso imele dovolj zemlje.

Zato smo jih presadili na vrt. Na

vrtni gredi 5e niso na stalnem

mestu, saj j ih bomo morali, ko

bodo Se malo zrasle. Se enkrat

presaditi. Se enkrat jih bomo

najverjetneje presajali po 15.

maju. Zdaj je na gredi med po-

sameznimi rastlinami paradižni-

ka 10 centimetrov razdalje, prav

toliko jo je tudi med vrstami.

Paradižnik pokrijemo s polivini-

lom. saj ga moramo zaščititi

pred mrazom. Ob sončnih dne-

vih pa gaje treba obvezno zrači-

ti, da ga utrjujemo.

Monika in Mateja

Bertoncey

Loka) in /a odbor radovljiške

izpostave Emil Peternel (KGZ

Sava Lesce). In kdo so kandida-

ti gorenjskih kmetijskih podjetij

in drugih pravnih oseb? Za

osrednji svet sta kandidata Jurij

Vonîna (KŽK Kmetijstvo) in

Simon Resman (Župnija Radov-

ljica), za svel kranjske območne

enote Karel Zelič (Župnija

Kranj) in Janez Bergant (KŽK

Kmetijstvo), za jeseniški odbor

izpostave Anton Klinar (Župni-

ja Jesenice), za radovljiškega

Janko Poklukar (Župnija Bled),

za kranjskega pa Jože Bizjak

(Župnija Kranj) in Janez Ber-

gant (KŽK Kmetijstvo).

Gorenjski kandidat i v ijubijanski voiiini enoti

V ljubljanski volilni enoti, ki

pokriva tudi del Gorenjske (Vo-

dice, Medvode. Kamnik. Ko-

menda, Domžale, MengeS. Tr-

zin. Lukovica in Moravče),

bodo kmeljc v nedeljo volili v

svet KGZS devet članov, v svel

območne enote trinajst članov, v

odbore izpostav (Ljubljana §i-

i ka - Bežigrad, Kamnik. Dom-

žale) pa po pet članov. Za volit-

ve v svet KGZS se poteguje pel

iisi. med kandidati so tudi go-

renjski kmetje, kot najviSje uvr-

SČeni na listah pa imajo največ

možnosti za izvolitev Janez Šu-

SleršiČ iz SeniČice (Kmečka li-

sta). Janez Per iz Mengša.

(Društvo SKZ). Jože Romšak iz

PodjeiŠ. Miran Žebovec iz Polja

pri Vodicah (oba Kmečko dru-

štvo Nova Slovenija). Janez Sle-

Marko Oman, zadružni kandidat

za svet KGZS.

vec iz Preserij pri Radomljah

(Dru.^tvo članov sindikata kme-

tov in Združenje govedorejcev

Slovenije) in Anton Hočevar iz

HruŠevke (Forum za kmetijstvo

in podeželje SDS). Tudi za svet

ljubljanske območne enote se

poteguje pet list. od gorenjskih

kandidatov so na listah najvišje

uvrSčeni Franc Mušič iz Trdina,

Janez TrebuŠak z Bele pri Mot-

niku (ob Društvo SKZ). Viktor

Matjan iz Podmilja (Kmečka li-

sta). Jožef Romšak iz Podjelš.

Miran Žebovec iz Polja pri Vo-

dicah (oba Kmečko društvo

Nova Siovenija), Damjan Zore

iz Zgornjih PirniČ (Forum za

kmetijstvo in podeželje SDS),

Tomaž Černivec iz Domžal. Ivo

Orehovec iz Zgornjega Motni-

ka. Blaž Koželj iz Vodic in Ja-

nez Pirnat iz Zgornjega 1\išianja

(Društvo članov sindikata kme-

tov in Združenje govedorejcev

Slovenije). Zadružni kandidat

za člana sveta KGZS je Martin

Noše (Zadružna zveza Sloveni-

je), med sedmimi kandidati

kmetijskih podjetij in drugih

pravnih oseb pa je tudi Milan

Rojnič (Agroemona Domžale).

Za svet območne enote se kot

zadružni kandidat poteguje tudi

Milan Sobočan iz Cerkelj (KZ

Medvode), med štirimi kandida-

ti pravnih oseb pa je tudi Milan

Rojnič (Agroemona Domžale).

Cveto Zaplotnik

O ukrepih letošnje kmetijske politike Kraixi - Na pobudo predsednika državnega sveta Janeza Sušnika

bo direktorica agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja mag.

Sonja Bukovec v Štirih krajih na Gorenjskem predstavila ukrepe

letošnje kmetijske politike, še zlasti neposredna plačila, podpore za

investicije na kmetijah in za dopolnilne dejavnosti, mlečne kvote in

ukrepe za razvoj podeželja. V četrtek ob 19. uri bo predstavitev v

sejni sobi 15 Mestne občine Kranj, v ponedeljek. 10. maja. ob 17. uri

v hotelu Transturist v Škofji Loki, v Četrtek. 13. maja. ob 17. uri v

osnovni Šoli v Tržiču in v ponedeljek. 17. maja, ob 19. uri v sejni

sobi Občine Radovljica. C ^ .

GRAFOLOŠKI KOnČB( Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe in druge!

Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spostovanf naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papitja ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poiščite svoje odgovore.

Šifra: HA3DA

Ko pride pomlad, je pred nami veliko dela, ki si ga moramo pravilno porazdelit i . Tudi sam začnem gradi t i hišo in vem, kako j e . Cvetlice in sonce nam povedo, da je konec dolgih zaspanih dni, da j e čas za ljubezen, toda zakaj čustva obračate nazaj, v pretek-lost, v spomine. Upam, da vas bo pomlad odprla, ker ste bolj zaprta i n zadržana ose-ba. V sebi čut i te potrebo po neodvisnosti. Misli imate neurejene in žel i te si več po-zornosti in družbe. Z razumom dosegate živ-ljenjske d l je i n s premišljenimi odločitvami. Do okolice imate prav prijeten odnos.

O »r^ M- f Llt^

i b - ^ , L o irO TrtlKJu- d d O *

. MAiDA

Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave. Partizanska 2,2319 Poljčane, Slavko Jurgec - 041/947 113

Pomlad je vsem najbolj pri srcu, kakor vam. Upam, da vam bo pustila lepe spomine. To je čas, ko bomo slekli zimska obladla in oblekli laga, bolj sproščena. Toda lepo je, če je naša notranjost prav tako sproščena, žal pa vaša ni. Saj pri svojih odločitvah omahujete. Čeprav ste v stroki, kjer imate veliko opravka z l judmi, v sebi čutite potrebo po nekom, ki bi vas rešil osamljenosti. Čustveno nikakor niste najbotj zadovoljni. Upam, da boste našli svo-j o l jubezen, ki vam bo pomagala živeti in vzgajati hčerko v prelepi Sloveniji.

-h ^ ^ / i

Ime in priimek

Ulica, hišn^ št., pošta in kraj

I Št. naročnika

i Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov Gorenjski glas. I Zoisova V 4000 Kranj, Sodelujeio lahko vsi naročniki I Goreniskeâ glasa V vsaki torkovi številki bosta objavi^ni j cNe anato Ce bo več pnspelih tekstov, bomo obravnavah ; po (latumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki

kotiček se stnnjajo t o b ^ svojega teksta in odgovora. I r

<)K> m

Prireditve od pusta naprej Koktica je daleč po Sloveniji znana po svojih čajankah, ki jih je tamkajšnje turistično dmštvo v 15 letih priredilo že 115.

Kokrica - Čajanke pu Sc

zdaleč niso edina prireditev, ki

druži Člane Turističnega druStva

Kokrica. Več kot ducai j ih jc,

namenjene pa so druženju, kul-

turi. zgodovini, oživljanju siarih

običajev. Vse bodo obdržali tudi

naprej, so sklenili na nedavnem

Janez Rihter

občnem zboru dru5tva. odprli

pa so tudi za nove zamisli.

Predsednik Janez Rihter jc

vnovič sprejel nalogo prvega

človeka v druiilvu. pod pogo-

jem. da bo vsak član upravnega

iKlbora prevzel odgovornost pri

organizaciji ene od prireditev.

Te sc začenjajo s pustnmi spre-

vodom. ki so ga prvič priredili

leia I99.V Polno desetletje je

stara tudi prireditev Dih pomla-

di, koncert domaČih glas-

benikov in znanega ansambla v

vedno polni krajevni dvorani.

Ob veliki noči se spomnijo sta-

rih običajev, sekanja in valican-

ja pirhov ter drugih običajev,

povezanih s tem praznikom,

ludi ta dogodek jc že enajst let

dobro obiskan. Pred prvim ma-

jem krcsujejo. T\idi letos so na

nogometnem igriiiču pozdravili

praznik dela in Evropsko unijo.

Avgusta pa na Kokrici obudijo

življenje iz Časa mamuta. Igral-

ci oblečeni le v kože uprizarjajo

življenje v kameni dobi,

pokažejo, kako so t drgnjenjem

kamnov zanetili ogenj, kako

izdelovali in uporabljali pre-

prosto orodje. Janez Rihter

obžaluje, da se to ne dogaja med

Sol.skim letom, da bi zlasti

otrokom na ta način prikazali

del prazgodovine, vendar le po-

leti lahko uprizarjajo jamsko

življenje, odeli zgolj v kože. Je-

sen spel prinaSa svoje čare.

Leios septembra bodo že petič

prikazali običaj ličkanja koruze,

večeri ob kruSni peči pa oživlja-

jo nekdanje družabne običaje,

preden jc ljudi zasvojil televi-

zijski ekran. Ob luSčenju fižola.

Eden od kokriških večerov ob krušni peči.

predcnju, pletenju in preprostih

družabnih igrah so minevali

dolgi zimski večeri, ki so jih

krajSali z ljudskim petjem. To

dogajanje vsako leto privabi v

dvorano na Koknci veliko ljudi,

željnih pretekle idilike. Kmalu

zalem je na vrsti miklavževanjc

z igrico in obdarovanjem okoli

dvestotih predšolskih otrok. Na

državni praznik med božičem in

novim letom gredo §e na nočni

pohod z baklami, v pozdrav

novemu letu pa vsakokrat

priredijo koncert Pihalnega

orkesira Mestne občine Kranj.

Razen osrednjih prireditev si

dvakrat na mesec krajšajo čas

tudi s pohodi, imajo pogoste

očiščevalne akcije (žal ne s prav

dobro udeležbo), urejajo kra-

jevni park. vsako leto pa na-

gradijo tudi pet najlepše ure-

jenih hiš. Danica Zavrl Žlebir

Bremenijo jih materialni stroški DFi) Svoboda Javornik - Koroška Bela je dru.<tvo z K2-letnu

tradicô* ki v svojih vrstah združuje dramske if>ralce. lutkarje,

pripravlja razstave, vendar se zadiija leta vse ho|j sooča s

težavami pri pokrivat^ju stroSkov /a vzdrževanje prostorov v

kulturnem domu, predv.seni ogrevai^ja.

Jesenice - Po poročilu predsednika društva Aleksandra Man-

deUca na letnem zboru članic in Članov 9. aprila lani je rcži.ser Fran-

ci TUSar na oder postavil igro Port)Čil sc bom s ivojo Ženo (gosto-

vanja v Svetem Duhu pri Skofji Loki, v Kamni Gorici, na Brezjah,

v Naklem, Breznici, nastop na Skofjelo.^kem gledališkem mara-

tonu), Janez Kejžar pa Lažnivko, ki jc v ireh predstavah vsakič priv-

abila po 700 gledalcev. Lutkarji so stxiclovah na medobčinskem

srečanju na Hrušici in gostovali v Trenti. Odprli ,so tudi osem dokaj

dobro obiskanih ra/slav in vsako podprli s kulturnim programom.

Kljub precejšnjemu irudu in prostovoljnemu delu okoli stotnijc

članstva (žal seje lelnega zbora udeležila le peščica) pa jih vse bolj

bremenijo stroški vzdrževanja prostorov v kulturnem domu na

Slovenskem Javorniku. Zaostanke pri plačevanju ogrevanja so ob

pomoči občine in velikem posluhu komunalnega podjetja Jeko-ln

/aenkrai uredili, čeprav bodo morali iskuti dolgoročnejše rešitve.

Župan Boris Bregant je pri tem opozoril, da so se Jesenicp na po-

dročju kulture znašle v situaciji, ko bo treba opredelili, katero infra-

strukturo biHlo imele posamezne dejavnosti, da bo kar najbolj izko-

riščena in jo bo občina zmogla financirati. Največja napaka pa bi

bila, če bi se zaradi materialnih težav ustavila dejavnost društva.

Mendi Kokot

Menjava v vodstvu Komenda - Na izrednem občnem zboru Turističnega društva

Komenda, katerega predsednica jc bila doslej Viki Drolec, so na

njeno željo sprejeli njen odstop. Za novega začasnega predsednika

do naslednjega rednega občnega zbora, ki bo jeseni letos, so izbrali

Primoža Kepica iz Most. ki bo društvo vodil do zbora. A. Ž.

Turistično društvo Kokrica je nastalo v sedemdesetih letih z namenom, da bi ohranili Čukov bajer in preprečili, da bt bilo tam občinsko smetišče. Društvo je tudi doseglo, da so to območje zaščitili, kar jim pozneje ob urejanju okolice sicer ni što najbolj na roko, saj zavod za zaščito naravne in kulturne dediščine ni dovoljeval novih posegov. Zgradili so brunarico, kjer se je odvijalo živahno dnjzabno življenje Kokrice. Ta je sedaj zaprta in propada, kajti vmes se je zgodila denacionalizacija, brunarice društvo ni moglo legalizirati, ker ni bilo lastnik zemljišča, lastniki pa za njen odkup niso bili zainteresirani. Tako je postalo to območje tarča vandalizma. žalostno meni Janez Rihter. društvo pa je svoje delovanje preselilo v krajevni dom.

Ob jubileju zbornik in razstava Turistično društvo Šenčur letos praznuje 30-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili ličen zbornik o svoji

zgodovini, do konca meseca pa v muzeju občine Šenčur poteka tudi razstava o dosedanjem delovanju.

turizem, poslovni turizem in

športni center, ena glavnih na-

log društva pa bo skrb za ure-

jenost Šenčurja in Srednje vasi.

Svoje prostore so našli v starem

in slabo ohranjenem gasilskem

Temeljni kamen za dom

V muzeju v Šenčurju poteka razstava ob 30Hetnici TD Šenčur.

"Mnogo materiala smo uvrstili

že v sam zbornik, ker pa imamo

v svojem arhivu shranjeno Še

veliko več, smo se odloČili za

razstavo. Mislim, da je vredna

ogleda," pravi nova predsednica

Turističnega društva Šenčur

Marinka Mohar , ki jc vodenje

društva letos prevzela od

Marinke Štirn. Na letošnjem

občnem zboru so Še ob 30-Ielni-

ci društva za Častnega predsed-

nika imenovali Ivana Rebemi-

Komenda - Za Planinsko drušivo Komenda je bilo preteklo leto ka, ustanovitelja društva in nje-

bolj umirjeno. V register so vpisali planinske poti in jih opremili s govega prvega predsednika,

kovinskimi žigi in lesenimi skrinjicami za vpisne knjige. Na parceli, "Društvo je v vseh letih delo-

kjer bodo 16. maja ob 16. uri položili temeljni kamen za gradnjo vanja precej prispevalo k pre-

lastnega planinskega doma, so posekali smreke, ki j ih je načel poznavnosti Šenčurja v Sloveni-

lubadar. Tako so opravili lani kar lepo Sievjlo prostovoljnih delovnih ji, za kar smo prejeli tudi priz-

ur. je povedal predsednik društva Peter Zmrclikar. nanji Turistične zveze Slovenije

V minulem letuje društvo pripravilo 25 pohodov, planinsko-turis- in Turistične zveze Gorenjske."

lični tabor na Komatih in v okviru občinskega praznika tek 12 ur pove nova predsednica. O us-

Šenturške Gore. Zelo aktivna je bila tudi Šolska sekcija. Poleg vod- pešnosti društva pa ne pričajo

nikov in mentoric spremljajo šolske in predšolske otroke na pohodih samo priznanja turističnih zvez

tudi starši, tako se na vsakem pohodu zbere od 40 do 50 pohod- Slovenije in Gorenjske, letos je

nikov. Zaradi zemeljskega vdora pa so lani morali zapreli pot Jagod- namreč društvo prejelo ludi sre-

či - Osredek. Za varno smer bodo poskrbeli letos spomladi. bmo plaketo občine Šenčur.

Pohodniško sezono so Člani Planinskega društva Komenda us- Turistično društvo so leta 1974

pešno začeli 2. maja. ko so se podali na spominski pohod po poti ustanovili, da spodbudi razvoj

Milana Šinkovca in sicer s Šenturške gore na Kriško planino, ki je turizma na območju Šenčurja,

hkrati ludi ena od prireditev v okviru leioSnjega praznovanja prazni- že tedaj pa so opredelili, da

ka občine Komenda. . Andrej Žalar bodo razvijali predvsem kmečki

Medvode - Na nedavnem ob-

čnem zboru Turistične zveze

Medvode, ki združuje zdaj že

osem društev, saj so se šestim

prejšnjim pridružili še TD Zgor-

nje Pirniče in TD Žlebe, so ugo-

tovili, da je bilo minulo leto pre-

lomno.

V turističnem biroju so nanovo

organizirali delo in razrešili tudi

nekatera kadrovska vprašanja.

Dogovorili so se, da bodo sku-

šali v prihodnje turistična druš-

tva ustanoviti v vsaki krajevni

skupnosti v občini. Turističnim

društvom Zbilje, Smlednik,

HraŠe. DragoČajna-Moše, Kata-

rina, Goričane-Vaše sta se hitro

pridružili Še društvi iz KS Zgor-

nje Pirniče in Žlebe. V drugih

NAROČILNICA krajevnih skupnostih pa so zdaj

Nepreklicno naročam i2vod(ov) knjige SUsti evropskih kuhinj po enega člana sveta KS zadol-

poprednaro^niSki ceni za samo 1.950 +poštnina ^^ ^^^^ ^^ turističnem po-

Ime in priimek: : droČju in za sodelovanje s turi-

stično zvezo Medvode. Uhca in hišna številka: ; ocenjujemo v zvezi.

Poštna Številka in kraj: : ^ ^ ^ ^ začetek," pravi predsed-

Naročila sprejemamo na naslov: Založba Forma 7, Koprska 9A, l U l Ljubljana, ^^^^^ po telefonu: 01 25 72 171 (24 ur) ali pa e poiti: [email protected] ^ ^ ^ ^ ^ ^

li svoje turistične vodnike, za

domu. ki so ga obnovili z lastni-

mi sredstvi, ki so jih zaslužili na

različne načine, ter kar 2.200 ur

prostovoljnega dela.

Med večjimi projekti društva

velja omenili izdajo razglednic

Šenčurja. Srednje vasi in Vokle-

ga leia 1996. tedaj so izdali tudi

zloženko. Leto kasneje so izdali

Še koledar Šenčur na starih raz-

glednicah. Leta 1997 so orga-

nizirali prvi Jurjev sejem, kas-

neje 5e trikrat. Leta 1997 so ob-

likovali svojo internetno stran

(www.gorenjska.si/td I5.html).

Leto kasneje so sodelovali pri

izdaji Turističnega vodnika po

občini Šenčur. Obnovili so ludi

tri znamenja.

Društvo je znano po svojih

razstavah ročnih del z različni-

mi tematikami - lojtrnek, črna

kuhinja, kmečka hiša, kozolec,

športniki Šenčuija Vsako leto

organizirajo kuharske, šiviljske

in pletilske tečaje, dneve godle.

vsako leto organizirajo tudi za-

nimive izlete.

Simon Šubic,


Mojstrska priprava in izbor reprezentančnih t a & k o ^ iz 25 držav EU gorenjskega avtorja Andreja Š ^ ^ p ^ ^ nosilca najvišjega francoskega kuharskega odtij^j^â

Andrej Šegi: Evropska kuhinja

Knjigo v kakovostni barvni izvedbi z enkratnimi recepti nove

I vetike evropske družine lahko bralci Gorenjskega glasa

naročite po iqemm " prednarocniški ceni z vključenim

DDV za 1,950 SIT + poštnina.

Prednaročniška akcija - darilo

naročnikom Gorenjskega glasa

veâ samo do 20, maja letos.

Mojstrska priprava in izbor reprezentančnih i m t i m r " ^ iz 25 držav EU gorenjskega avtorja Andreja Š ^ ^ g ^ 2 nosilca najvišjega francoskega kuharskega od^nj^ma ?n.- ^ številnih drugih evropskih priznanj, kuharja ^ ^ ^ / \ diplomatskih sprejemov itd.

Redna cena v prodaji - ' Za naročnike Gorenjskega glasa 1.950 511 f

prednaročniška cena

(akovostni barvni EVROPSKO CM nimi recepti nove BRALCEM GORENJSKEGA-6 ^ l A S i T

Turizem v krajevne skupnosti Turistična zveza Medvode združuje osem društev.

ni za projekt Turizmu pomagala

lastna glava." Lani .so uspešno

uresničih projekt Moja dežela

lepa in gostoljubna, ki je sicer

tradicionalna oblika ocenjeva-

nja urejenosti in podeljevanja

priznanj posameznim krajem,

domačijam in posameznikom.

Zdaj se lotevajo ludi projekta

ureditve petih kolesarskih poli.

Uspesno so se letos prvič pred-

stavili tudi na sejmu Alpe Adria.

Korak naprej na promociji obči-

ne pa je slikovno in pisno gradi-

vo. ki so ga pripravili oziroma

omogočili izid za vsako turistič-

no dru.^tvo v občini.

S promocijo občine, skrbjo za

urejenost in za povezovanje z

drugimi druStvi ob prireditvah

in različnih dejavnostih bodo le-

tos nadaljevali. Posebno skrb

bodo namenjali mladim, sicer

pa bo 'HiristiČna zveza Medvode

usklajevala in povezovala dejav-

nosti druStev in spodbujala pro-

jekte za celovito turistično pred-

stavljanje in turistični razvoj ob-

čine.

Andrej Žalar

Karel Vernik, predsednik Turistič-ne zveze Medvode

kar v občini pripravljajo tudi

poseben odlok. Želimo si. da bi

bil sprejel še letos.

Lani smo začeli uvajali Dan

turizma tudi v 5ole. Sprejeli so

ga v Pimičah in Smledniku sku-

paj z Zavodom Frana Milčin-

skega. Prizadevali si bomo, da

bi zainteresirali vse §ole v obči-


http://www.gorenjska.si/td

itf7 vstop pmmve^dGB Ana Cergotj

l in Čisio svež cvro-pozdravčck

vsem. Tak /

rumenimi

ivczdicami in

Odo radosti.

Ker jc naše

Članstvo

v Evropski

uniji čisio sveže, smo Sc

polni lepih pričakovanj in želja.

In Čeprav se nam veČini že zdi,

da vse ne more biti tako lepo.

kot izgleda, se bomo danes

.sprehodili prek glavnih ciljcv,

značilnosti in novosti, ki najii

Jih obljublja tiaša '*nova

družina" - Evropska unija.

Tokrat na malce bolj razumijiv

in preprost način. \ y

Cv^rče^

^ Slovenija, nova zvezdica Evrope Sedaj, ko smo že Štiri dni v veliki ev-

ropski družini, bi se prav zares Že mo-

rali počutiti zelo evropsko. Pa to ne

pomeni, da bi morali jesti francoske

rogljičke. piti irsko pivo, jesti avstrij-

sko čokolado, hoditi na moije na gr^ko

obalo, na veliko uvažati portugalski

portovec, se pozdravljati "ciao. bella"

po italijansko, imeti britanski naglas,

ko govorimo angleško, in kupovati

nizozemske tulipane namesto sloven-

skih. Ne. ne bo treba pozabiti na poti-

co, slovenske gore. morje, slovenščino

... kaj pa pravzaprav pomeni, da smo

sedaj "državljani EU"?

Foto: arhtv Gorenjski glas

K d o J e E U

Evropsko unijo, nekakšno veliko dru-

žino evropskih držav, od 1. maja naprej

sestavlja kar 25 Članic. To naj bi bile vi-

soko razvile države - demokratične, z

dobrim gospodarstvom, spoštovanjem

do kulture in z interesom po\'ezovanja

in sodelovanja z drugimi.

"Starim članicam" Belgiji, Franciji,

Nemčiji. Italiji. Luksemburgu, Nizo-

zemski, Danski, Irski, Veliki Britaniji.

Grčiji. Španiji, Portugalski. Avstriji.

Finski in Švedski smo se 1. maja pri-

družile Se nove članice. Kar 10 nas je in

po raziskavah le 4 odstotki Slovencev

znamo našteti vêh 10. Pa poskusimo:

poleg Slovenije še Češka, Slovaška.

Poljska. Litva, Laivija, Estonija. Mad-

žarska. Malta in Ciper.

Slovenija od osannosvojitve d o članstva

Ko smo se leta 1991 (ko se nekateri iz-

med vas niso Se niti rodili) osamosvoji-

li od takratne Juôslavije.*smo se zače-

li spogledovati z zahodnoevropskimi

državami, ki so bile povezane v Evrop-

sko unijo. To pomeni, da so bile pove-

zane gospodarsko, kulturno in Se na

druge načine. Prošnjo za članstvo v tej

"elitni skupini" držav smo vložili Štiri

lei a kasneje, leta 1996. Velika Evropa je

prošnjo podrobno preučila, saj jc za lo

potrebovala kar dve leti - in leta 1998

smo se začeli pogajati za vstop. To je

pomenilo, da smo morali vse naSe za-

kone. predpise pa tudi naše življenje

prilagoditi tistim v EU. Pogajanja so se

zaključila leta 2002. leta 2003 smo Sli

na referendum, na katerem smo odloča-

li. ali si sploh Želimo vstopili v EU, v

soboto, 1. maja. pa smo končno prižga-

li ognjemete in proslavljali naS vstop.

Spoštovanje človekovih pravic - t eme l j EU

Evropska unija v sebi združuje kar 25

držav - vse z različno kulturo, jeziki,

navadami, ljudmi, interesi. Da bi toliko

ljudi lahko Živelo skupaj, se dogovarja-

lo in sodelovalo, je nujno, da se med se-

boj spoštujejo, in se naučijo živeti s svo-

jo različnostjo. Pomembno je, da so vsi

državljani Evropske unije med seboj

enakopravni. To pomeni, da se med

nami ne sme delati razlik glede na na-

rodnost. raso, spol, vero. izobrazbo ali

družbeni položaj.

Če mislimo, da nam Je Evropska unija

(njene institucije in organizacije) krSila

le pravice, se lahko obrnemo na EV-

ROPSKEGA VARUHA ČLOVEKO-

VIH PRAVIC, ki rešuje pritožbe držav-

ljanov EU,

Enako spoštovanje mora vladati tudi

med Jeziki vseh držav članic. To pome-

ni, da lahko vsi predstavniki Slovenije

(poslanci, drugi delegati in vsi ostali

državljani) komunicirajo z drugimi v

svojem materncm jeziku. To na primer

pomeni, da čc boste hoteli varuhu

človekovih pravic napisati pritožbo, to

lahko storite v slovenščini. Prevajalci

bodo potem lo pritožbo za varuha pre-

vedli. nazaj pa bosie dobili odgovor

prav tako v slovenščini.

N a mladih Evropa stoji Že res, da mi. mladi, z naSim vstopa-

njem v evropsko družino nismo imeli

kaj dosti. Še bolj res pa Je. in Evropa se

tega zaveda, da smo mi prihodnost Ev-

rope. Mi bomo morali uresničevati viso-

ko leteče načrte, ki .so si jih zamislili vo-

ditelji članic EU. Velika pozornost se

zato v Evropski uniji namenja nam. mla-

dim. in našemu izobraževanju in zdrave-

mu. aktivnemu življenju. Številni pro-

grami in akcije mlade spodbujajo^ da ži-

vijo življenje brez alkohola, cigaret in

drog. Za naSe izobraževanje tudi izven

meja države, v kateri živimo, pa skrbijo

programi za izmenjavo. To pomeni, da

gremo laliko za leto ali pa tudi več na

študij v kakšno drugo diiavo Evropske

unije. Ti programi se že nekaj časa izva-

jajo tudi v Sloveniji in njihova imena so

vam najbrž že znana: SOCRATES. LE-

O N A R D O DA VINCi, MLAD I ZA

EVROPO (ta omogoča prostovoljne de-

javnosti v drugih državah).

Z a čisto okol je In zmanjševanje revščine

Hitre spremembe, ki se dogajajo ludi

v Evropi, prinašajo s seboj velik pro-

blem - brezposelnost. Vse več ljudi

osiaja brez dela. med njimi preveč mla-

dih. Evropa se zaveda lega problema in

ga skuša reSiti - s socialno politiko, ki si

prizadeva, da bi izboljšali življenje

najrevnejših prebivalcev Evrope in da

bi imelo čim več ljudi službe in tako

spodobno življenje.

Ura pravljic malce drugače Kako izgleda piratski otok, kako zveni zgodba o medvedku enkrat v angleščini, drugič nemščini, se otroci in njihovi

starši lahko prepričajo na lastne oči in ušesa.

Krai^ - V igralni sobi kavarne

Cukrarna v Kranju pravljice že

nekaj Časa potekajo na malce

drugačen način. Tričetrt ure se

iz igralnice vsak drugi torek po-

poldne sliši smeh zadovoljnih

malčkov, ki s pomočjo učiteljic

Jezikovne SoIe Jan iz Kranja

spoznavajo takšne in drugačne

pravljične junake v tujih jezikih.

Ob koncu ur pravljic pa se otro-

ci posladkajo še z okusnimi tor-

ticami. podarijo pa jim tudi ba-

lone.

Starši na ure pravljic pripeljejo

svoje malčke iz Kranja, pa tudi

okolice. Ko se oni potopijo v

svet domišljije, starši posedijo

ob kavi. izmenjajo izkušnje in se

pogovaijajo o vsakdanjih rečeh.

Svoje malčke lahko spremljajo,

ne da bi jih pri tem motili ali s

svojo prisotnostjo odvračali nji-

hovo pozornost. Pravljice so

brezplačne, namenjene Stiriletni-

kom in tudi stareJSim otrokom.

Pri nemški uri pravljic je bilo

zelo zabavno, saj je pozornost

v.seh prisotnih pritegnila pravlji-

ca o medvedku, ki ni običajen

medvedek. Mlade posluSalce je

skozi uro pravljic s pomočjo be-

Proti šolninam kot enostavnim rešitvam

LjubUana - Vlade se pri vprašanju financiranja visokega šolstva

pogosto zatekajo k iskanju preprostih rešitev, kot so šolnine, kar

lahko dolgoročno Škoduje razvoju visokega Šolstva in celotni

družbi, so ugotavljali predstavniki študentskih organizacij držav ju-

govzhodne in severozahodne Evrope v okviru konference o finan-

ciranju visokega šolstva pod naslovom Prihodnost financiranja vi-

sokega Šolstva kot javna odgovornost in javna dobrina.

Ob koncu konference, ki se je odvijala na fakulteti za upravo, so

predstavniki študent.skih organizacij oblikovali skupno politično iz-

javo, v kateri so zahteve in stališča do le problematike posredovali

svojim nacionalnim vladam. Vlade so med drugim pozvali k iskan-

ju konsenza med univerzami, delodajalci in študenti pri oblikovan-

ju strategije in politike financiranja visokega šolstva. "Najti je treba

primerne načine alternativnega financiranja visokega šolstva,

izboljšati uporabo obstoječih finančnih sredstev in iskati možnosti

za financiranje s suani gospodarstva, in sicer preko sodelovanja na

raziskovalnem in izobraževalnem področju " so se zavzeli. Obenem,

še dodajajo, bi bilo treba zaščititi temeljno vlogo visokega šolstva

v družbi, ki je preprečevanje neenakosti v družbi, spodbujanje

kritičnega miSljenja in krepitev demokratičnih vrednot. M . R.

Spoznavanje novih kultur skozi igro, besede in pesmice je za otroke zanimivo in poučno.

sede. igre in slike popeljala

Maja Zakotnik. Eva, Lana .

Robert in Gašper so uživali.

Ne da bi vedeli so vstopili v

svet znanja s pomočjo igre.

zabave in poslušanja.

Ana Žibert in Mihaela Kri-

stanec sta pripeljali Saro in Ga-

šperja na uro pravljic v angleš-

čini. Mihaelin štiri in poMetni

sin Gašperje bil tudi že na nem-

ški uri pravljic. Ana pa pripelje

svojo hči Saro, ki Je istih let kot

Gašper, na pravljice vsak drugi

torek, vendar je Sari angleški

jezik ljubši. Obe mami sta mne-

nja, da se otroci na urah pravljic

veliko naučijo in hkrati tudi

uživajo. Alenka Brun,

foto: Tina Doki

Mali frankofonski dan Krai\i - V Prešernovem gledališču v Kranju se bodo v torek že

tretjič srečale osnovne Šole, v katerih poučujejo francoski jezik.

Udeležence malega frankofonskega dneva, kot so poimenovali

prireditev, bo v mestni hiši najprej sprejel župan Mohor Bogataj.

Ob 15. uri se bo dogajanje preselilo v Prešernovo gledališče,

kjer se bo tristo učencev predstavilo v igri, pesmi, plesu in mimi-

ki. V avli gledališča si bo mogoče ogledati tudi razstavo učencev,

ob 17. uri pa bodo z igro in pesmijo natopili Se dijaki kranjske in

škofjeloške gimnazije. M . R.

Več zanimanja za naravoslovje Vpis bodo omejili tudi na kranjski fakulteti

za organizacijske vede.

Krai^j - V prihodi^jem Študgskem letu bo na Uubljanski, mari-

borski in primorski univerzi ter v samostojnih vLsoko^lskih za-

vodih bodočim študentom na voyo 23.555 študuskih mest, za

katere se j e prgavilo 27.749 kandidatov. Vpis za redni Studu

bodo omejili v 96 študij.skih programih in devetih programih

izrednega študâ. Preveliko število prâv i m ^ o tudi na fakulteti

za organizacuske vede v Kranju, kjer se je za 330 vpisnih mest

prgavilo kar 769 kandidatov.

Za redni Študij bo v prihod-

njem študijskem letu na voljo

15.996 mest. kar Je 653 mest

več kot lani, za izrednega pa

bo na voljo 7559 mest oziroma

43 mest več kot lani. Na razpis

za vpis v visoko šolstvo se Je

prijavilo 22.959 kandidatov za

redni Študij in 4790 kandidatov

za izredni Študij. Na Univerzi v

Ljubljani želi študirati 64 od-

stotkov prihodnjih študentovj

na Univerzi v Mariboru se je

prijavilo 29 odstotkov kandi-

datov, na Univerzi na Primor-

skem pa pel odstotkov kandi-

datov. Za Študij v samostojnih

visokošolskih zavodih sta se

odločila dva odstotka kandida-

tov. Največje zanimanje vlada

za redni Študij v visokošolskih

su-okovnih programih, za kate-

rega je kar 60 odstotkov preveč

prijav, za redni univerzitetni

Študij pa je 33 odstotkov pre-

več prijav. Še vedno je zelo ve-

liko prijav za družboslovni Štu-

dij. vendar &e umirja. Tako re-

cimo ne bo potrebna omejitev

vpisa za redni univerzitetni

Študij niti na Ekonomski fakul-

teti Univerze v Ljubljani niti

na Ekonomsko - poslovni fa-

kulteti Univerze v Mariboru,

prav tako ne na Pravni fakulte-

ti Univerze v Ljubljani. Ome-

jitve vpisa pa bodo kljub večji

ponudbi Še vedno potrebne

tako za redni kot izredni študij

za Študije z zdravstvenega po-

dročja.

Medtem ko se je v preteklih

letih število prijav za tehniške

študijske programe zmanjševa-

lo, pa se položaj zdaj nekoliko

izboljšuje. Za večino visoko-

šolskih strokovnih programov

s tega področja je na obeh uni-

verzah dovolj prijav, ponekod

bodo potrebne celo omejitve

vpisa - izjema so metalurške

tehnologije, rudarstvo in geo-

tehnologija, fizikalna merilna

tehnika in tekstilna tehnika. V

univerzitetnih študijskih pro-

gramih seje precej veČ mladih

kot v preteklih letih odločilo

za študij gozdarstva, elektro-

tehnike, gradbeništva, geode-

zije. računalništva in strojniš-

tva, premalo pa je prijav za

univerzitetni Študij kmetijstva,

kemije, tekstilne tehnologije,

metalurgije in materialov ter

prometa.

Mateja Rant

iTK

GORENJSKI GLAS • 22. STRAN A V T O M O B I L I Z E M , M O T O C I K L I Z E M , NAVTIKA / matjaz gregoric@g-glas si Torek, 4 maja 2004

Test: Volksvvagen Touran 1.6 FSI Basis

Skrivnosti za tančico zadržanosti Moda kompaktnih enoprostorskih avtomobilov še ne kaže znamenj pojemanja in avtomobilski proizvajalci imajo različne ideje, kako na čim manjšem prostoru udejanjiti filozofijo

udobnega in prilagodljivega vozila za različne potrebe. Nemški Volksvvagen je z lani novim touranom svoje karte v tem razredu vrgel na mizo pozno, vendar odločno.

S svojimi togimi in skoraj pre-

tirano oglatimi linijami touran

ni lepotni osvajalcc, Volkiiwag-

nova oblikovna konzervativnosi

pa jc s togimi in oglatimi karo-

.serijskimi potezami na tem av-

tomobilu izražena do mere, ko

se zastavljala vprašanji, ali je

oblikovalcem zmanjkalo domiii-

Ijije in koliko časa bo wolfsbur-

5ki avtomobilski mogotcc Se

lahko (uspcSno) vztrajal pri

takj^nih oblikovnih smernicah.

Po drugi strani Je touran po me-

rah največji med bližnjimi tck-

mcci, kar se odražti tudi v potni-

ški kabini, v kateri se lahko sku-

paj z voznikom pelje pet, ob do-

plačilu pa z dvema dodatnima

sedežema tudi sedem potnikov.

Za scdemscdcžno izvedbo sc je

treba odločiti takoj. kasnejSe

možnosti vgradnje dodatnih

dveh sedežev, ki sc lahko po-

grezneta v prtljažno dno. ni.

Tudi pri touranu velja načelo, da

manj sedežev pomeni veČ udo-

bja. Sedežna prilaginiljivost je v

TEHNIČNI PODATKI Mere: d. 4.391, š. 1,794, v. 1.652 m. medosje 2,678 m Prostornina prtljažnika: 690/1950 I Teža (prazno v./dovoljena): 1425/2090 kg Vrsta motorja; štirivaljni, bencinski, 16 V Gibna prostornina: 1598 ccm Največja moč pri v/min: . 85 kW/1l5 KM pri 5800 Največji navor pri v/min: 155 pri 4000 Najvišja hitnast; 186 km/h Pospešek 0-100 km/h: 11,9 s Poraba goriva po EU norm.: 6 .2 /9 ,4 /7 ,4 1/100 km Maloprodajna cena: 4.478.008 SIT Zastopnik: Porsche Slovenija. Ljubljana

tem avtomobilskem razredu

povsem običajna in zalo je mo-

OCENA ( • slabo - • • • • • odlično) Zunanjost: Notranjost: Udobje: Motor: Vozne lastnosti:

• • • / • t : ?

• • • • t i r Varnost (Euro NCAP): • • • • • Končna ocena: • • • • i ^

Pripravljenost na težko tekmo Nova Oplova Astra ima v samozavestni podobi pomembno orožje.

Najbrž so pri nemSkem Oplu

začetek prodaje nove astre tretje

generacije čakali vsaj tako težko

kot njihovi kupci. Avtomobil jc

bil prcmierno prikazan na lan-

skem avtomobilskem salonu v

Frankfurtu. naroČila, prejeta 5e

pred uradnim začetkom prodaje,

pa kažejo, da se mu obeta us-

peh. Opiov oblikovalski oddelek

je spravil skupaj kompakten in

dinamičen Stirikolesnik. ki se

spogleduje s tistim, kar je bilo

že uporabljeno pri drugih hiSnih

modelih, in je dovolj odločno

zazn v prihodnost. Izstopajo ži-

vahno oblikovana Žarometa, z

ločenimi elementi prekrita z

rahlo zatemnjenim steklom,

zadnje luči, pri katerih sla smer-

ni kazalec in vzvratna luč pre-

krita z mlečnim, namesto s še

vedno modernim popolnoma

prosojnim steklom in ne naza-

dnje mišičasta karoserija.

Enako pomembna kot zunanja

estetika je tudi astrina rast v vse

smeri, kar se seveda občutno

kaže v prostornosti potniške ka-

bine, ki je naravnana na udobno

potovanje štirih ali petih potni-

kov in prevozu razumne količi-

ne prtljage.

Nc manjka inovativnosti. veli-

ko noN-e tehnologije je mogoče

bolj čutili kol videli. Podvozje je

namreč opremljeno z elektroni-

ko za sprotno prilagajanje nači-

nu vožnje in konfiguraciji ceste

ter za krmiljenje vzmetenja.

vendar veČina teh dodatkov sodi

na doplačilni seznam opreme.

Ne glede na to pa je astra lahko

vodljiv avtomobil, ki natančno

uboga voznikove ukaze, se zve-

sto drži začrtane smeri v ovin-

kih in po potrebi odločno zavi-

ra. S pritiskom na gumb lahko

voznik aktivira Čvrstcjšo nasta-

vitev vzmetenja in prilagodi od-

zivnost pospeševanja, pri samo-

dejnem menjalniku pa se točke

preti kanja premaknejo v ob-

močje višjih motornih vrtljajev.

Skupaj je ali bo na voljo kar

osem motoijev. od tega pet ben-

cinskih in trije turbodizelski.

veČina jc nova ali vsaj temeljito

posodobljena. Bencinski del pa-

lete začenja 1,4-litrski (90 KM),

ki mu sledi 1.6-Utrski (105 KM),

v sredini je 1,8-litrski (125 KM)

in na vrhu dva 2-lilrska s turbin-

skim polnilnikom (170 oziroma

200 KMj. Vsi trije turbodizelski

slirivaljniki so razviti na novo in

(končno) je vbrizgavanje goriva

urejeno z visokotlačnim siste-

mom skupnega voda. Dva od

treh motoijev sta 1,7-litrska (80

in 100 KM), najmočnejši je 1.9-

litrski (150 KM), vsi nosijo

oznako CDTI. Menjalniki so

različni, pri SibkejSih petstopenj-

ski in pri močnejših motorjih

Seststopenjski ročni» pri dveh

bencinskih tudi rpbotizirani ea-

sytronic in Stirislopenjski samo-

dejni. Asirin prihod na slovenski

trg se začenja le dni, osnovna

različica (brez klimatske napra-

ve) Slane 3.33 milijona tolarjev;

kakšno je razmerje med ceno in

vrednostjo in kako bo novinka

kljubovala tekmecem, bo jasno

kaj kmalu. Matjaž Gregorič

RFNALI.T l U i h l j r n a vo/.ila

Ni ve l iko č a s a za razmis lek . Iskoristite še zadnjo izjemno priložnost.

prepričajte se splača se

Clio, letnik 2003, Okm Telefon: (04) 201 52 39, GSM 031 703 803, 041 790 192 -

VSE ZA VAŠ AVTO NA ENEM MESTU

Alpetour Remont d.d.Kran). gu61>»a«a e. ?2.4000 ODPRTO: - 19*' SOBOTA: - 13** Tel.: (04) 201 52 25. Faks: (04) 201 52 11 h t tp : / /www.a lpe tour - remont .s i

gočc i/vleči vse sedeže v drugi

vrsti, sredinskega prevrnili v

priročno mizico ali s prečnim

premikom obeh stranskih pri-

praviti več prostora za i5tiri po-

tnike. Za celovitost dobrega vti-

sa poskrbijo Še i^tevilni odlagal-

ni predali in poličke, ki jih je

skupaj kar 39, in kaj lahko se

zgodi, da pozabite, kam ste od-

ložili kakSno drobnarijo. Vozni-

kpvo delovno mesto jc skladno z

cnoprostorsko zasnovo postav-

ljeno nekoliko viSjc. medtem ko

jc globinsko in višinsko nastav-

ljivi volanski obroč nekoliko

položncjši. Prednja sedeža sta

Čvrsta in dobro oprijemljiva, na-

slonski del je nekoliko zožen,

vse skupaj pa naklonjeno nc-

utrujajoči vožnji. Z urejenostjo

armaturne ploSče. kjer kraljujejo

veliki in dobro pregledni meril-

niki, obkroženi s kromiranim ro-

bom. ter logično razporejena sti-

kala za nastavitev samodejne

klimatske naprave m radijskega

sprejemnika s C D predvajalni-

koni. touran dokazuje svojo

vzorno germansko vzgojo, ki je

nadgrajena Se s temeljito izdela-

vo in skrbno izbranimi materiali.

Motorno osnovo predstavlja

1.6-litrski bencinski Štirivaijnik

s 115 konjskimi močmi in nepo-

srednim vbrizgom goriva. Po-

gonski stroj je avtomobilu nav-

kljub leži in neugodni aerodina-

miki solidno kos, energije mu

zmanjka le pri naglih pospeških

ali hitrih prehitevanjih. Šeslsto-

penjski menjalnik je kot naro-

čen. saj se moior pri potovalnih

hitrostih vrti z nižjimi vrtljaji,

kar je prijemejše za ušesa pomi-

kov in tudi za denarnico; touran

1,6 FSI je dokaj zmeren z gori-

vom, saj se je mogoče vozili

tudi z manj kot devetimi litri na

sto kilometrov, res pa je. da to-

varna priporoča uporab 98-ok-

tanskega bencina, kar seveda

vpliva na operativne stroške.

21animivo. da si je pri touranu

kljub njegovi nedvomni družin-

NA KRATKO

ski naravnanosti mogoče naro-

čiti športno podvozje, ki pome-

ni manj nagibanja v ovinkih in

tudi bolj trdo odzivanje na cest-

ne grbine; te sc precej čvrsto

prenašajo v potniško kabino

tudi pri običajni nastavitvi in zdi

sc. da bi bil touran rad nekakšen

družinski enoprostorski šport-

nik. Kljub težkemu in dolgouraj-

nemu porodu je touran tia avto-

mobilski svet prišel samozavest-

no. Tudi Volkswagnova računi-

ca je bila očitno jasna, saj gre za

zelo priljubljeno avtomobilsko

skupino, poleg tega pa ciljajo

tudi na tržno pogačo, ki so j o

doslej obvladovali z večjim eno-

prostorcem sharanom. Še bolj

pomenljivo pa se zdi dejstvo, da

utegne touran zajedali tudi pa-

radnega konja golfa, kajti razli-

ke v ceni so smešno majhne.

Mat jaž (rregorič

Minijev pozdrav novim članicam

Sobotni vstop desetih novih

držav v Evropsko unijo so na

svoj način počastili tudi pri

nemškem BMW-ju oziroma nji-

hovi britanski podružnici Mini.

Na predvečer zgodovinskega

dogodka in prvega maja. ko so

Estonija. Litva. Laivija. Malla.

Poljska, Češka, Slovaška, Polj-

ska, Ciper in Slovenija postale

polnopravne članice razširjene

skupnosti, jc deseterica minijev

z zastavami novink, naslikanih

na strehah, skupaj z enajstim

malčkom, ki je imel evropsko

zastavo, vozila po bruseljskih

cestah in ulicah. Avtomobili so

se večkrat pripeljali tudi na tri

znane lokacije, med njimi tudi

na znameniti turistični atrakciji

Družba MITSUBISHI M O T O R S (MMC) je na izredni skupšči-

ni delničarjev imenovala novega predsednika uprave, izvršnega di-

rektorja Voichira Okazakija. Voichiro Okazaki, prej direktor družbe

Mitsubishi Hcavy Industries, je na tiskovni konferenci poudaril, da

jc družba pred enim izmed večjih izzivov v svojem obstoju. Z revi-

lalizacijskim načrtom notranje organizacije in delovanja družbe, ki

mu je eden večjih lastnikov DaimlerChrysler odrekel finančno pod-

poro. bo Mitsubishi Motors skušal na novo pridobiti zaupanje za to

blagovno znamko, ki se ji predvsem na evropskih trgih načrti ne

uresničujejo najbolje.

Češka avtomobilska tovarna ŠKODA AUTO je postala uradni

partner legendarne kolesarske dirke Tour de France. In s tem bodo

Sko<lina vozila prihodnja Štiri leta sestavljala tudi uradni vozni park

za kolesarsko dirko. V okviru razvojnega načrta nastopanja na

pomembnih evropskih trgih, vključno s Francijo, je Skoda iskala

povezavo z vrhunskimi mednarodnimi športnimi dogodki, ki bi

dopolnili izredno uspešen sponzorski projekt za svetovno prvenstvo

v hokeju na ledu. Število obiskovalcev in televizij .ski h gledalcev

kolesarske dirke Tour de France (13 milijonov obiskovalcev in dve

milijardi gledalcev med televizijskimi prenosi v 170 državah) uvršča

to prireditev na tretje mesto - za olimpijske igre in svetovno no-

gometno prvenstvo, kar je v popolnem soglasju z ambicijami in

strategijo znamke Škoda. M. G.

Mini Europe. kjer je razstavlje-

nih tristo pomembnih evropskih

objektov, kakršna sta Eifflov

stolp in Big Bcn. Znamki Mini

je od oživitve doslej uspel pro-

dor že v 73 držav, kjer jc bilo do-

slej prodanih 375 tisoč primer-

kov oživljene legende. Britanci

napovedujejo, da se bo že proti

koncu letošnjega leta iz proiz-

vodnih dvoran pripeljal polmili-

jonti mini. še prej pa bodo naj-

bt)lj zagreti kupili malčka tudi v

kabrioleiski izvedbi. Največ mi-

nijev je prodanih na domačem

britanskem trgu. M. G .

Oin«mi^ dtlo iU« sirokovnj«kf <

V sistemu D O N D O N sc ukvarjamo s proizvodnjo,

distribucijo in prodajo svežega pcciva. V obralu v K R A N J U

zaposlimo:

DELAVCE/KE

V PRO IZVODNJ I PECIVA

IN VZDRŽEVALCA

Zaposlimo delavce živilske ali gostinske izobrazbe ter delavce

brez izobrazbe. Delu sc jc mogoče priučiti. Delo je v popoldanski in nočni izmeni. Kandidati za delo

vzdrževalca morajo imeti izobrazbo strojne aii clektro smeri ter najmanj

tri leta delovnih izkušenj

C c imate delovne navade in ste se pripravljeni priučiti, se prijavite na oglas. Pisne prošnje poS^jite na

naslov:

DON DONd.o.o., Laze 16 p.p. 546 4001 Kranj

http://www.alpetour-remont.si

Prvega veselo pri Mežnarju Od lanskega do letošnjega maja je Štefanjo Goro obiskalo več kot 16 tisoč pohodnikov.

EKSTREMNO-ZANIMIVO-ŠPORTNO^REKREATIVNO

Slovenija, ostani to, kar si!

(*ura • Kmečki turi-

zem Pri Mežnarju je ludi na le-

toSnji prvi maj organiziral dru-

žabno prireditev na Štcfiir\ji

Gori.

Prireditev je tradicionalna, po-

svečena najzvesicjSim pohodni-

korn. tokrat pu so jo i/.peljali žc

devetič. Bila je na prostem in

kljub temu. da jim jc na začetku

nagajalo vreme, so jo izpeljali

brez zapletov. Podelitev je vodil

Jože Jerič, po njej jc sledilo dru-

žabno srečanje z ansamblom

bratov Poljanfick. Navzoča sta

bila tudi župana občin Cerklje

in Šenčurja Franc ČebuU ter

Miro Kozey.

Glavni krivec za zaključno pri-

reditev je knjiga, v katero se med

leiom (tid maja do maja) vpisuje-

j o listi, ki pridejo na Štefanjo

Goro pe5 ali s kolesom. Da bi

pohodnike moiivindi, so že pred

i s t im i leti uvedli značke in sicer

je njihova žlahtnost odvisnu od

Števila obiskov. Tako morajo

obiskali za bronasto Štefanjo

Goro 30-krat. za srebrno 50-krat

in zlato značko lOO-krai. Brona-

ste in srebrne značke so podelje-

vali že med letom so na priredit-

vi ptnielili samo zlate in pa maji-

ce. na katerih jc viden napis

KlOO. Podelili so 111 bronastih.

82 srebrnih in 59 zlatih značk.

Tisti, ki j im uspe obisk Gore

stokrat, postanejo člani kluba

Hotaveljska Grča Prvi majski pohod na Blegoš

bo v nedeljo. 9. maja. Začetek

jc ob 8.30. zbirno mesto pa

Dolar • Volaka.

Štefanjo goro je v soboto obiskalo približno 300 pohodnikov.

100, ki so ga ustanovili pohod-

niki sami. Klubu je letos predse-

doval Slane Breganl, nova pred-

sednica pa je Vida Potočnik. V

soboto pa so zadnjič podelili

tudi pokale zmagovalcem posa-

meznih kategorij, ker naslednjo

sezono bodo najboljši vsi. ki

bodo Štefanjo goro obiskali tri-

stokrat. Pokali so Sli v roke Pet-

ra MiroslaviČa iz Adergasa

(moSki do .50 let). Feliksa Grk-

mana iz Komende (mo.^ki od

50 do 60 let) in njegove .soproge

Anice (zmagovalka pri ženskah,

kj nimajo starostne omejitve) ter

Viktorja Pungartnika iz Ader-

gasa (moiiki nad 60 let).

Alenka Brun

Udin Boršt 2 0 0 4 Kokrica - Pred tednom dni je na Kokrici potekal Sportno-

rekreativni 11. Pohod prijateljstva in spomina Udin BorSt 2004.

Udeležilo se gaje več kot 400 pohodnikov. Namen pohoda ni samo

rekreacija, ampak tudi počastitev državnega praznika.

Pohod jc bil po dvanajst, sedem - in trikilomctrski trasi. Tako du

so si lahko pohodniki po svoje izbirali dolžino pohoda. Pohodniki

so prihajali med osmo in deseto uro dopt-)ldne. se posamezno ali v

manjSih skupinicah odpravljali po izbrani trasi, okoli dvanajste pa se

jc pred Gostiščem Dežman pričel svečani program, kjer so odprli

slikarsko razstavo slikarja Lojzeta Dežmana icr z različnimi nasto-

pajočimi (kvartet Rožmarin, pihalni orkester Mestne občine Kranj,

akademski pevski zbor Petra Liparja iz Kranja) in pozdravnimi go-

vori počastili praznik.

Popoldne je sledilo družabno srečanje pohodnikov in 5c živečih

borccv NOB ob zvokih domače glasbe ter pestri gostinski ponudbi.

Alenka Brun

Modrost, shranjena v zdravilni vodi

Tibetanci in vsi budisti praznujejo v času polne lune v Biku Vesak - Buddhovo rojstvo, razsvetljenje in dokončni doseg nirvane. Praznik je letos na današnji dan, 4. maja, ko je lunin ščip in mrk ob 22.34 zvečer. Luna naj bi nam

to noč pomagala narediti zdravilno vodo, v kateri bo zbrana modrost, ki jo potrebujemo za to leto.

v budističnih deželah so v

tem času lokalni samostani

okraiieni z rožami, prižganimi

svečami in papirnatimi svetilka-

mi. ki jih naredijo Številne tibe-

tanske družine, da bi svetile v

veličastnem žaru. Na ta dan se

menihi zberejo v templju ali

mcditacijski dvorani, ostali ver-

niki pa se jim lahko priključijo

pri religioznem petju in poslu-

šanju govora o življenju Budd-

he, ki ga poda predstavnik sa-

mostana. Vsakdo lahko v smeri

urinega kazalca trikrat obkroži

tempelj - za Buddho. Dhanimo

in Sangho. Verniki pri lem drži-

j o v roki rože. sveče in kadilo, ki

jih na koncu položijo na prostor

stupe. Za njih je to Čas učenja,

kontemplacije in meditacije.

Navado imajo ludi z dišečo

vodo umivati kipce Bude in pri-

rejati ognjemete. Tudi v Slove-

niji so budisti (Društvo za pod-

poro Tibetu in Slovensko Budi-

stično društvo), ki ta dan praz-

nujejo. Podobno kot pri nas, ko

v tem času novi verniki prcje-

Giasba in petje spremljata tudi največji budistični praznik.

majo &VC10 obhajilo in birmo,

tudi pri Tibetancih sprejmejo

osem navodil, po katerih naj bi

živeli kot budist.

Glavni dogodek praznovanja v

Tibetu jc obisk doline Vesak

pod Himalajo, v katero začnejo

romati tibetanski lame in ostali

romarji že mesec dni pred pol-

no luno v Biku. Zanimiva doli-

Budov nauk je bil prepn^t in trezen. Vzrok vsega trpljenja je poželenje, želja po moči. uspehu, denarju, spolnosti, udobju in drugih telesnih užitkih. Odrešenje je v lem. da izgubiš poželenje. Ni potrebno, da postaneš puščavnik ali popolnoma opustiš zadeve, ki so nujne za življenje, toda bistveno je. da ničesar ne detaš strastno. Posledica tega je, da veren budist običajno postane miren in veder.

na ima obliko podkve, v njenem

središču pa je postavljena skala

v obliki mize. Po obredenih mo-

litvah lame po.stavijo zvečer na-

njo veliko kristalno posodo,

napolnjeno z vodo, ki ostane

tam celo noČ. Tibetanci veruje-

jo. da Buda v tem času zliva na

Zemljo modrost, ki j o človeš-

tvo potrebuje za tisto leto vna-

prej. Nekateri zahodnjaki ; icer

menijo, da gre to delo pripisati

Mojstrom modrosti, vendar, ne

glede na "nebeško avtorstvo"

naj bi postala ta voda. izpostav-

ljena tem energijam, zdravilna.

Uporabljali in pili naj bi jo celo

leto. pri tem. da jo lahko "mno-

žimo" z preprostim homeopat-

skim postopkom: del "modro-

stne" vode zmešamo z navadno,

ki prevzame energijo zdravilne

vode. Pisali smo že o tem. da

ima voda veliko moč sprejema-

nja in hranjenja kakrSnih koli in-

formacij oziroma energij.

Tudi pri nas lahko naredimo ta

obred. Danes zvečer postavimo

steklenice z vodo na police, na

katere lahko delujejo lunini žar-

ki. Ostale lune v letu delujejo

drugače ali celo na negativen

način. Posebnost letošnjega

praznika je lunin mrk, za katere-

ga astrologi napovedujejo, da bo

okrepil naš pozitivni princip, a

ob tem se bo potrebno soočati z

lastnimi negativno.stmi.

Naslednja polna luna. torej

luna v znamenju Dvojčka, pa je

Kristusova luna. Takrat Buda

predaja oziroma zliva celotne-

mu Človeštvu povsod po svetu

Kristusovo znanje. Mimogre-

de. Številni ezoteriki danes me-

nijo. da napovedan Kristusov

prihod ne bo v obliki fizične

osebe, ampak v srcu posamezni-

ka. A tudi to si vsak razlaga po

svoje. Ne glede na to jc v času

obeh lun koristno meditirati in

ob tem molili ali ponavljati veli-

ko invokacijo. saj Človek lahko

izkusi globoka duhovna spozna-

nja in okrepi stik z Bogom.

Katja Dolenc

Nasmejani, zadovoljni in kolesarsko razpoloženi. Verjetno sta k temu

pripomogla tudi sončno vreme in okolica.

BašeU - Skupina navdušenih rekreativnih kolesarjev. sixlelavcev

in prijateljev Ognjišča seje v zadnjih dneh pred vstopom Sloveni-

je v Evropsko unô podala na pot s kolesi ob sloveaski meji. S

tem pa so počastili tudi 40-lctnico Ognjišča in desetletnico Radia

Ognjišče. Na osemdnevno pt)t so s kolesi krenili 23. aprila zjutraj iz

Nove Gorice in prispeli nazaj 30. aprila - na državno proslavo ob

vstopu v Evropsko unijo. Kdorkoli je želel, se jim je lahko na njihovi

kolesarski poii pridružil.

V osmih dneh so prekolcsarili več kot 1300 kilometrov in spotoma

obiskali nekatere slovenske božje poti, kulturne spomenike, rojstne

hiše. naravne znamenitosti, sem pa tja pa so jih v krajih prijazno

sprejeli domačini. V Bašlju. na primer, sta razpoloženo skupino

kolesarjev v četrtek zjutraj i okrepčilom in prijavnim pozdravom

.sprejela Metka in Boštjan Roblek. Na Gorenjskem so se namreč

zadrževali v sredo in četrtek, ko jih je med drugim pot vodila skozi

vasi pod Storžičem. V objektiv fotoaparata smo j ih ujeli nekaj

metrov pred vasjo Bašcij. Alenka Brun

Mavrični vodnik za duhovni razvoj

Mavrični vodnik vsebuje in-

formacije o alternativnih zdra-

vilcih. skupinah za osebno rast.

zdravem načinu življenja, trgo-

vinicah z naravnimi izdelki, as-

trologih, .skratka vseh. ki deluje-

jo v Sloveniji na področju oseb-

ne in duhovne rasti, dviga kako-

vosti življenja in odnosa do oko-

lja. Idejno ga jc zasnovala, zanj

gradivo zbrala in uredila Ange-

la Pajnkiher Prem iz Maribo-

ra. ki v Sloveniji že več let delu-

je kot mojstrica in učiteljica rei-

kija. rebirthinga in intenzivnega

razsvetljenja. Vsem ljudem, ki

iščejo sebe in so pripravljeni na

notranji razvoj, je že dalj časa

Želela ponudili vir informacij, ki

bi j im pomagale pri iskanju pri-

merne oblike duhovne pomoči

in vodstva, ki jo je na našem po-

dročju danes veliko. Obenem je

ljudem želela pojasniti tudi

osnovne pojme, s katerimi se

srečujejo pri iskanju, zato vod-

nik vsebuje ludi kratko predsta-

vitev in opis pojmov, tehnik in

delavnic z vei kol sedemdesetih

področij osebne in duhovne

rasti, zdravega načina življenja

in ekologije, kot so: aura soma.

akuprcsura. bioenergija. čakre.

džoliS, feng shui. hidroterapija,

joga, kristalna sol. masaže, me-

ditacije ...

Vodnik je izšel v tri tisoč izvo-

dih. obsega dvesto strani, pred-

stavlja pregled sedemdesetih

kategorij in združuje pregled

več kot stotih posameznikov in

skupin. Več informacij o njem

vam bo dal Aleš na 040 2.50-

686. K. D.

OBČINA ŠKOFJA LOKA

Program praznovaiâ Dneva Evrope -

8. maja 2004 - Mestni trg

8-00 - Tržnica kraeiyskih pridelkov in izdelkov

16.00' Rccital učenccv OŠ Cvetka Golaža:

Zcmâ domača ni prazna bcseda ^%r

10.30 - Igrica v izvedbi Marka Jenka:

Martin Krpan gre z nami v Evropo

11.00 - Koncert pihalnega orkestra iz MonoŠtra

12.00 - Koncert pihalnega orkestra a Siska

Slavnostni koncert:

I Sobota, 8. maja 2004 ob 19.30 uri na Loškem gradu.

Slavnostni govornik: predsednik Državnega sveta Republike

^ Slovenije Janez SušniJt

I Umetniški program bodo pripravili:

9 Vera Mlejaik, Miloš Mlejnik. Mestni pihalni orkester Škofja Loka

V primeru slabega vremena bo prireditev potekala

v Kristalni dvorani na Mestnem trgu.

Igor Draksler

Župan

;IEJIGLAS

I

I

SRANGA Fotografije in besedilo: France Štele

Ko p o veliki noči zacveti drevje, je pravi čas za ohce-

U ... Na poti do neveste so žen inu postavljene Številne

prepreke, ki jih mora odstraniti. Še zadnja je Sranga, s

katero po stari slovenski navadi fantje iz dekletove

vasi preprečujejo ženinu, da bi odpeljal nevesto, do-

kler ne plača odkupn i ne Stara izročila so že skoraj

povsem utonila v pozabo, sem in tja se je Se kaj ohra-

ni lo d o danes, da sie ljudje še zberejo na vasi... Tako je

bilo tudi v soboto, 17. aprila 20()4. na Gor i pri Komen-

di, ko sta se vzela Urška in Klemen.

I

I

Osnova za pogajanja o vi.^tni odkupn ine je tabla, na ka>

icro so vaSCani s kredo napisali grehe, ki jih je ženin

naredil v Času, ko je hodi l v vas: vznemirjal naj bi vaSča-

ne in domače živali, onesnaževal okolje, obrabi l ceslo,

mečkal iravo itd. Za vse to so m u izstavili visok račun,

ki pa ga lahko zniža z uspešnimi pogajanji, kjer mu je v

veliko p o m o č njegova poročna priča ... Vse se dobro

konča in v znamenje prijateljsr\'a nevesta in ženin, kot

so to delali že nekoč, razdelita kruh med prisotne.

Pogajanja so trda in neizprosna, na p o m o č priskočita

priči, žen in pa se mora izkazati v ročnih spretnostih ...

Naposled so pogajanja obrf>dila sadove. Odkupn i na je

tu, tudi stric je nekaj potegnil iz stare nogavice ... Čas

je, da vsi skupaj nazdravijo ...

Pa smo tu . . . v EU V petek, 30. aprila, je v Kranju potekata slovesna prireditev Evropa prihajamo, kjer so godbeniki MOK, mažoretke, plesalci iz Francije in Italije, folklorne skupine ter zvezdi večera Avsenikov tercet ter Alfi Nipič s svojim ansamblom,

skupaj s polnočnim ognjemetom počastili vstop Slovenije v Evropsko unijo.

Kranj je na dan vstopa Slove-nije v Evropsko unijo še pose-bej zasijal, saj sta se na odru pojavili dve zveneči imeni, na-mreč Avsenikov tercet in Alfi Ni-pič skupaj s svojimi muzikanti.

Dogajanje na Slovenskem trgu v Kranju je zaživelo ob 20. uri z nastopom godbenikov Mestne občine Kranj in kranj-

skimi mažoretkami. Nato so vse navzoče presenetile plesalke iz Francije in Italije. Plesni perfor-mance je bil res odličen in obis-kovalci so bili nad njihovimi plesnimi točkami res navduše-ni. Med plesnimi točkami je svojo imela tudi plesna šola Ur-ška. nato pa je na oder prišel Alfi Nipič s svojimi muzikanti, ki

forija je kar malo preuranjena, ampak jaz pravim tako, korak za korakom in Evropa bo tukaj"

Ste ponosni, da v Kranju go-stimo ponos siovenske p/asbe, Avsenikov tercet in Alfija Nipiča S svojimi muzikanti?

"Ja, gotovo. Naj Slovenija ob vstopu v EU pokaže svoje kvali-tete. in kaj je večja slovenska kvaliteta, kot ja ansambel bratov Avsenik in njihovi nasledniki."

Vsak mesec prilog

Organon-ov ZADETEK

Folklorna skupina Sava.

je igral tja do polnoči. Nastopila je tudi folklorna skupina Sava. preden pa smo zares vstopili v Evropsko unijo, je imel župan MOK svoj govor v počastitev Slovenije v EU. Nekaj besed je povedal tudi župan francoske-ga mesta La Ciotata, ki je kranj-skemu županu slovesno preda! evropsko zastavo. Ob tej prilož-nosti sem pokramljala s župa-nom MOK g. Mohorjem Boga-tajem.

Kaj pomeni vstop Slovenije v EU za Kranj in tudi širše po-dročje Slovenije?

"V tem trenutku to ne pomeni prav veliko, pomenilo pa bo čez čas, vemo. da je pretok delo-vne sile trenutno še vedno blo-kiran, torej se bo začel dogajati šele čez nekaj let, Tudi valuto tofar t>omo ohranili, v nekaj letih bo prišel evro in tudi drugi zna-ki kažejo, da se bodo zadeve odvijale postopno, današnja ev-

Alfi Nipič

Nato je nebo nad Kranjem raz-svetlil veličasten ognjemet, kot pn/i v EU pa so na oder stopili Avsenikov tercet ter Alfi Nipič s svojimi muzikanti. ki sta na odru sijala vse do jutranjih ur

Pokramljala sem tudi z Alfijem Nipičem, ki mi je zaupal marsikaj zanimivega.

Kako to, da ^e Štajerec po duši pridruži gorenjskemu ter-cetu?

"Ja. to je že dolgo, mislim, da je Slovenija tako majhna, da se nam ni treba deliti, zdaj sploh ne, ko vstopamo v EU. Jaz ved-no v šali rečem: Slovenci mora-mo skupaj držati, da se ne raz-drobimo v širnem svetu. Vedno sem rad potoval, ampak vedno znova se rad vračam domov v to naso deželo."

Vas daje nostalgija na stare čase, ko igrate glasbo Avseni-kov?

"Vsekakor, to je posebna glas-ba. Glasba nas vedno na nekaj spominja, nas spominja na lepe trenutke in vsekakor so bili to časi. ko smo vandrali z Avseniki po Evropi, lepi trenutki. Nekako smo se mi že privadili vsem ev-ropskim normam in natančnosti, če se je koncert začel točno ob 8. uri, smo točno takrat začeli in točno končali, če ne so bite po-tem tudi sankcije. Lahko rečem, da dokler smo bili skupaj, smo bHi. kot tudi drugi pravijo v ponos Slovenije in ta muzika je še ved-no pozitivna slvar v Sloveniji, prepoznavni smo po tej glasbi in upam. da bo še dolgo tako in da bo veliko slovenskih muzikantov vedno znova odhajalo v tujino in se z veseljem vračalo v Sloveni-jo." Polona Ramšak,

foto: Matjaž Repnik

Tekoei izzivi "Lahko noč Slovenija, dobro jutro Evropa,^ to so

bile besede slavnostnih govornikov na prireditvi ob vstopu v Evropsko unijo. Dan za tem so bile besede predstavnika Gorenjskih sindikatov ob praznovanju 1. maja na Joštu: "Vlada ne naredi do-

y ^ ^ ^^ delavce." Dušan Vaupotič pa je v ' Nedeljskem dopoldnevu temu pridal: "Mali bomo

še bolj mali." Važno je, da imamo nekoga, na katerega se bomo lahko vezali

naslednjih nekaj let in desetletij. "Nekoga moraš imeti rad." so že naši predniki razmišljalt, Ko smo bili pod dunajsko taktirko, pa nato pod beograjsko, sedaj pa je tukaj bruseljska. Ljudje. ki sem jih v zad-njih dneh opazoval okrog sebe. so bili zadovoljni. Želim jim. da jih to zadovoljstvo nikoli ne bo minilo. Prva možnost za upad evforije so lahko že evropske volitve. Gneča okoli korita je neizmerna in ljudem je približno jasno ZAKAJ? Stopnička pred politično upokojitvijo pri-naša sorazmerno visoko finančno nadomestilo ter varno zavetje pred domačo javnostjo. Koga pa t>o zanimalo, kaj naši politiki počnejo tam daleč na severozahodu Evrope? Vprašanje pa je. kaj se bo zgodilo z domačo politično sceno. Bodo dnjgokategomiki zmogli breme scenarija velikih? To bomo izvedeli šele po partamentamih volitvah. Vmes so še. hvala bogu. počitnice. Pa adijo. Gorenjska!

Beno Fekonja

R A Z V O J N A A G E N C I J A SO RA D.o.o.

išče

DIREKTORJA oz. DIREKTORICO

Pogoji: - najmanj visokošolska izobrazba družboslovne ali tehnične smeri, -aktivno znanje angleškega jezika, zaželeno še znanje kakšnega

drugega svetovnega jezika (nemščina, italijanščina ...), ^ - pet (5) let delovnih izkušenj pri pripravi in izvajanju ptojektov s

področja regk)nalnega razvoja. - opravtjeni vozniški izpit B-kategorije, -pripravljenost na dodatno izobraževanje in izpopolnjevanje,

dinamičnost, komunikativnost, samoinciativnost in ustvanalnost, - sposobnost vodenja, organizacije in koordinacije dela v skupini. - državljanstvo Republike Slovenije.

Pri svojem delu boste: - skrbeli za uspešno poslovanje podjetja, zlasti za pridobivanje

finančnih sredstev. - oblikovali strategijo razvoja podjetja. - strategijo konkretiziraJi s postavnimi načrti, ki jih boste samostoj-

no oblikovali in odgovarjali za njihovo izvedtK). - udejanjali zamišljene koncepte in vodili projekte na občinski,

medobčinski in regionalni ravni, -koordinirali in vodili najzahtevnejše razvojne projekte, podprte

tudi s strani EU. - sledili novim spoznanjem na področju regionalnega razvoja in

razvoja lokalnih skupnosti.

K vlogi priložite tudi svojo vizijo razvoja in program dela za mandatno obdobje.

Mandat direktorja/direktorice traja štiri (4) leta.

Če vas opisana dela zanimajo, nam najkasneje v 15 dneh po objavi pošljite svojo vlogo z vsemi potrebnimi prilogami na naslov: RAZVOJNA AGENCkIA SORA, d. o. o.. Spodnji trg 2. 4220 Š k o ^ Loka. z oznako "Ne odpiraj • Razpis za direktorja/direktorico".

10.teden mladih •--J.:'.

www.teden-mladih.com ART CENTER. GLAVNI TRG 20. KRANJ

10 Teden mladih -čas za mladost

V Kranju se bo od 6. do 15. maja odvijal že tradicionalni TEDEN MLADIH, ki bo letos prebivalce In obiskovalce Kranja že desetič razveseljeval s svojo igrivostjo in pisano ponudbo koncertov, športnih prireditev in možnostjo obšolskega izobraževanja. Te-den mladih - festival kulture, športa in izobraževanja, ki bo letos obletnici primerno trajal deset dni, obljublja program, ki bo s kul-turno hrano nasitil tudi najzahtevnejše obiskovalce. Deset dni fe-stivalskega dogajanja bo napolnilo mestne ulice z nasmejanimi obrazi, stiski rok ter željo po druženju in zabavi.

Mladost je norost! Mladost je čas. ko si lahko brez skrbi, ko lahko uživaš, se družiš s prijatelji in ustvarjaš brez zavor (beri: na-drejenih). ki bi ti kratile kreativ-nost in ideje. Je čas. ko se Iščeš, brskaš in poizkušaš nove stvari, raziskuješ, eksperimentiraš, si želiš uspeti, se postaviti pred vrstniki, starši. Prav komponenta aktivnega sodelovanja obiskoval-cev Tedna mladih na večini prire-ditev je ločnica med festivalom, ki je namenjen zgolj zabavi, ter fe-stivalom, namenjenemu mjadim in njihovim potrebam. Teden mla-dih tako ni le popestritev mestne-ga življenja, ampak je dogodek, ki pripomore h kvalitetnemu pre-življanju prostega časa, poskrbi za dviganje kulturne zavesti mla-dih in je ne nazadnje tudi dogo-dek. ob katerem lahko mladi po-zabijo na sivino mestnega vsak-danjika, iz katere so za preveliko število mladostnikov droge edini izhod, ki jim je na razpolago. Debelina denarnice - večni pro-blem mladih, postane na tednu mladih postranska stvar, saj bo dogajanje na festivalu večinoma brezplačno, razen nekaterih de-lavnic. prav tako pa bodo obisko-valci za koncerte na gradu Khisi-stein v centru Kranja odšteli sim-boličnih 500 tolarjev, za zaključni koncert Gibonnija pa 1500 tolar-jev. Člani Študentskega servisa

CMOK bodo vstopnice lahko do-bili po ugodnejših cenah. Že tako bogat program bodo po-pestrila še gostovanja mnogih ustvarjalcev, umetnikov ter preda-vateljev. Teden mladih združuje pod svojim okriljem Študentski kulturni festival ŠTUNF, hip hop festival. Politično inkorektni filrT>-ski festival PIFF. mednarodni ša-hovski tumir ter predstavitve raz-ličnih organizacij in ustvarjalcev. Med odmevnejšimi r^astopajočimi bodo več kot 60 tisoč obiskoval-cev razveseljevali Inspectah Deck (Wu Tang CIan), The StnDj, Gibonni, NecaFalk, Predin. Elvis Jackson. Reggae koncert. Pate-tico, Soul Rngersi, Magnifico in mnogi drugi.

Kot vsak velik projekt je tudi Te-den mladih velik finančni zalogaj, ki ga je mogoče "prebavitr le s pomočjo sponzorstev, donacij in denarja, dobljenega prek nateča-jev. Med "ustanove dobre volje", ki so podprie festival, so se letos med dnjgimi vpisali Mestna obči-na Kranj. Probanka, Študentski servis CMOK. Zavarovalnica Vza-jemna, Iskra Emeco, Gorenjski glas. Radio' Kranj in drugi. Za nadaljnje informacije o Tednu mladih klikni na: www.Teden-mladih.com

Urednik strani Jure Ramovš.

Novinarja Jure Ramovš in MoJcA Ocvirk.

ART CENTER - Zavod z a kulturo mladih obvešča, da bodo v Kranju od 7. d o 15. maja zarad i prireditve Teden mladih 2 0 0 4 naslednje Z A P O R E CEST: Popolna zapora Koroške ceste na delu od križišča z Blehveisovo cesto do Uubljanske ceste na Jelenovem klancu. Slovenskega trga na delu Koroške ceste do Gregorčičeve ulice ter ceste med Gk>bu-som in Delavskim domom od 7. maja od 18. ure do 8 maia do 4 ure ter 8. ma^ od 18. ure do 9 ntaja do 4 ure zaradi Izvedbe korv certov rta Slovenskem trgu

Popolna za(X)fa ceste med Gtobusom in Delavskim domom 8. maja od 9. do 22. ure zaradi postavitve skateiX>ltgona m koncerta. Popolna zapora Glavnega trga na delu od Poštne ulice do Cankar-jeve ulice, Poštne ulice, ceste skozi Huje ob kanjonu Kokre na delu od Čebelice do vojaškega mostu. Kokrškega t>rega. Na skali. Maistrovega trga. R^neeye ulice. Tomšičeve ulice ter Prešernove ulice 9 maja od 8. do 20. ure zaradi športne prireditve Popotna zapora Glavnega trga na delu od Prešernove ulice do Poštne ufice in Prešenr*)ve ulice 12. maja od 16. do 20. ure in i 3 . maja od 17. do 22. ure zaracfi športnih prireditev Popolna zapora Uublianske ceste na Jelenovem klancu 15. maja od 9. do 24 ure zaradi športne prireditve.

Programski dešifrator BUNKABRC Brc n bunko ("haki"')! Igra z riževo

žogo. ki izvira iz Azije, je lani na Tednu mladih doživela prvo javno pred-stavitev. Tudi letos nismo pozabili na to. med mladimi vse bolj priljublje-no igro! Letošnji tumir to sestavljen iz dveh sklopov, in sicer tekmovanja posameznikov oz. "freestyle" ter ekipne tekme v brcanju čez mrežo!

BIKE F I G H T Adrenalinski paralelni spust po Jelenovem klancu z gorskimi kolesi! Za mnoge možnost uresničitve sanj. za dnjge norost! Kakorkoli že: Teden mladih ponuja vsem adrenalinskim odvisnežem možnost spusta po slovitem Jelenovem klancu ob razsvetljavi reflektorjev in bučnem navi-janju gledalcev.

IzobraŽevanje Enološki večeri -za vinske sladokusce!

Med 11. in 13. majem bomo po tri večerne urice posvečali spozna-vanju vin iz posavskega, podravskega in primorskega vinorodnega okoliša. Ob predavanjih vrhunskih vinarjev (Miha Isteniča, Aleša Balona, Antona Kostelca, Mira Munde. Danila Steyerja iz Ptujske kleti. Stojana Ščurl^a, Tomaža Prinčiča in Bogdana Makovca - Vina Mansus) se bomo osredotočili na predstavitev in pokušino vin ter na spozna-vanje njegovih osnovnih lastnosti, kot so barva, cvetlica in aroma. Izvedeli bomo tudi podnDbnosti o proizvodnji in skladiščenju vina. v delavnici pa t>odo sodelovali tudi nekateri ugledni strokovnjaki, ki bodo še dodatno razširjali vinska obzorja udeležencev.

Alkohol - Ali je res tako *coor?! Si sit, da ti vsi "pametujejo", koliko alkohola je primemo popiti v petek zvečer? Misliš, da je tvoja razlaga kulture pitja tista, s katero bi se morali vsi strinjati in jo sprejeti kot svojo? Potem si vabljen na okroglo mizo o alkoholu, njegovih vplivih na posanneznika in dnjžfc)0. Glavni gost v strokovnem smislu bo Marjetka Hovnik Keršmanc z Za-voda za zdravstveno varstvo v Kranju.

Otroški program Ta z drevesa hruške stresa

Junaki predstave, nekakšne et-nološke igralnice, so prsti. Z ra-zličnimi lutkovnimi tehnikami izva-jalca uprizorita pet prstnih iger iz našega ljudskega izročila: junaki padajo v vodo, kradejo sladkari-je, nabirajo hruške, pečejo kruh. miška pa jim za konec skuha prav posebno kašo. Otroci igro sprva spremljajo kot gledalci v gleda-lišču,. potem pa se vse bolj vključujejo vanjo in jo zaključijo kot skupno ustvarjalno igranje.

Kultura PIFF - Politično inkorekten fi lmski festival

Filmi, ki te spodbudijo k drugačnemu razmišljanju in pogledu na svet! Si se že kdaj spraševal, ali dokumentarni filmi, novice in drugi medijs-ki dogodki prikažejo realnost ali so zgolj zrcalo vladajočih političnih elit in njihovih preferenc. Na PIFF-u si boš lahko ogleda! filme, ki prikažejo zamolčane plati perečih družbenih problemov.

Poslastice TM MAGNIF ICO - sobota, 8 . ma ja - Slovenski trg Na slovenski glasbeni sceni se najde samo ena osebnost, ki lahko po-čne stvari, katere si druge "slavne" osebnosti niti v sanjah ne morejo privoščiti, pa mu ugled ne bo padel. Pevec, kitarist, "hitmejker", pro-ducent, performer, čefur, seksi t>oy, igralec, za mnoge ženske "sexa-pil" no. 1: z eno besedo Magnifico!

PATETICO - torek, 11. m a j - P u n g e r t Glasba skupine Patetico izraža žlahtne prvine bluesa. jazza in swinga. Ljubek vokal pevke Nike Perunovič, tankočutna besedila Roka Vilčf i-ka in imenitna jazzovska instnjmentalna zasedba združujejo čaroben preplet zvokov in besed: ustvarjalci pa v svojem alkimističnem združe-vanju glasbenih in literarnih prvin danes pogosto zaničevani besedi "patetika" vračajo plemeniti pomen.

T H E STROJ - četr tek, 6. maja - Pungert

Nastopi urbanega plemena The Stroj, zasnovani kot urbani rituali z organsko proizvedeno repetitivno ritmiko, pozivajo k motorični akciji poslušalcev. Zvoki, ki jih člani plemena z energijo svojih teles izvablja-jo iz Stroja, zahtevajo, da se jih tudi posluša s telesom, njihova ciklič-na struktura pa nas vleče v zvočne pokrajine transa in ekstaze.

NECA FALK - četr tek, 13. ma ja - Pungert

Rdečelaso gospo bi lahko poimenovali tudi dekle tisočerih obrazov in izrazov, ki so se skozi njeno glasbeno pot spreminjali in prilagajali ak-tualnemu času. Le kdo se ne spomni jeze in energije v kontroverznih pesmih, kot sta Banane in Storila bom to. Nedvomno so vsem znane pesmi pete v intimi tabornih ognjev, kjer si zvoke podajata kitara in glas: Dravski most. Vsi ljudje hitijo. Maček Muri ...

ELVIS J A C K S O N - petek . 14. ma ja - Khislstein Najboljša ska-punk-hardcore-reggae skupina v Sloveniji, znana tudi po najdaljšem seznamu odigranih koncertov. Pozitivna energija, ki jo po-slušalec dobi na njihovem nastopu, je le dodatek kvalitelnl izvedbi in energičnemu nastopu.

ZORAN PREDIN - nedel ja , 9 . maja - Khislstein

Frontman legendarne in neuvrstljive mariborske zasedbe Lačni Franz, skozi katero je usmerjal ves svoj cinizem in črni humor. Zoran Predin v zadnjih letih izkazuje svojo ustvarjalnost izven neformalno upokojene-ga matičnega ansambla. Po odmevnem samostojnem prvencu Gate na glavo je sledil nepretenciozno zasnovan album Napad ljubezni, na-kar je znova udaril, tokrat v etno preobleki s skupino Šukar in ploščo Mentol bombon. Ob ugovoru, da ima Predin s Prešernom skupne le pn/e tri črke v priimku, se pojavlja vprašanje - kaj pa Zdravljica?

INSPECTAH DECK (WU-TANG-CLAN) - petek, 7. maja - Slovenski t rg Izogibanje komercializaciji je inspectah Dečku dodelilo status "skriv-nostnega onožja", saj je svoje impresije uličnega življenja in politične-ga prepričanja izražal na največjih hitih kolektiva Wu-tang-clana, kot so Triumph, C.R.E.A.M., Protect Ya Neck in mnogih drugih. Skratka hip-hop legenda, ki se od MTV-jevskih legend razlikuje po svoji drži do t. i. "gangsta" stila, zavračanju blišča tn poudarjanju pomena vsake izre-čene besede. Hip-hop dogodek, ki bo slovenske hip-hop ustvarjalce lahko mnogo naučil o pravilni drži, filozofiji in stanju duha ustvarjalca, ki ustvarja z dušo in namenom pomagati ljudem, za katere ustvarja.

G I B O N N I - s o b o t a , 15 . ma ja - Slovenski trg Sloviti hrvaški glasbenik je svojo kariero začel v 80. letih kot pe-vec v rt>ck skupini "Osmi putnik", nato je začel samostojno kariero, v kateri je sodeloval z mnogimi slovitimi imeni, kot so Dino Dvo-rnik, Severina, Olrver Dragojevič ... UNICEF-ov Ambasador dobre volje in izjemen glasbenik sta le dva argumenta za nepozabno glasbeno doživetje.

http://www.teden-mladih.com

Izobraževanje

• Oblikovanje v keramiki Gimnazija Kranj - 16.30 • Filmska delavnica - 17.00 • Predigra. PiaR v stovensKi POP kulturi Gimnazija Kranj -17 ,00 • Branje scenarijev, proze In poezije Manana • ves dan - ŠTUNF • Odprtje ŠTUNFA- Občinska avla - 18.30

• Branje scenarijev, proze m poezije Manana - ves dan - ŠTUNF • Filmska delavtîca -17 .00 • Oblikovanje v keramiki - Gimnazija Kranj - 1 6 . 3 0 • Tečaj klasične fotografije - JSKD -17 .00

• Branje scenarijev, proze in poezije Manana - ves dan - ŽTUNF • Tetiaj klasične fotografije - JSKD - 1 0 . 0 0 • Filmska delavnica - 11.00 • Loesje delavnica - Mitnica * 15.00

• Tečaj klasične fotografije - JSKD - 10.00 • Rimska delavnica -11 .00 • Branje scenarijev, proze in poezije Manana - ves dan - ŠTUNF • Zaključek ŠTUNFA - Kino Storžič • 17.00

• Branje scenarijev, proze in poezije Manana - ves dan - ŠTUNF = • Investiranje v domače in tuje vrednostne papirje - VEDI center i -16.00

0 • Delavnica o zaposlovanju mladih v EU Mladinski svet • 16.00 " • Filmska delavnica -17 .00

• Okrogla miza o EU - Kino Storžič - 1 8 . 0 0

• Branje scenarijev, proze in poezije Manana - ves dan - ŠTUNF • Delavnica Pantomime-Gimnazij Kfanj-16.00

^ • Oblikovanje v keramiki - Gimnazija Kranj - 1 6 . 3 0 ^ * Filmska delavnica • 17.00

• Posavski enološki večer - Mladinski svet - 18 .00

• Branje scenanjev. proze in poezije Manana - ves dan - ŠTUNF 1 • Oblikovanje v keramiki - Gimnazija Kranj - 1 6 , 3 0

• Filmska delavnica - 17.00 ^ • ALKOHOL - Ali je res tako cool'? Kino Storžič -17 .00

• Podravski enotoški večer - Mladinski svet - 18.00

: • Branje scenarijev, proze in poezije Manana - ves dan - ŠTUNF e • Delavnica Pantomime - Gimnazija Kranj - 16.00 co • Filmska delavnica - 1700

• Primorski enološki večer - Mladinski svet - 18.00

• Branje scenarijev, proze in poezije Maiâna - ves dan - ŠTUNF — • Stripovska delavnica - Mladinski svet - 16.00 i • Delavnica coctailov - Mitnica - 16.00 , , • Delavnica pantomime - Gimnazija Kranj - 16.00 ^ • Tečaj klasične fotografije - JSKD -17 .00

• Filmska delavnica -17 .00

• Branje scenarijev, proze in poezije Manana - ves dan - ŠTUNF jg. • Tečaj klasične fotografije - JSKD - 1 0 . 0 0 £ • Delavn ica coctailov - Mitnica - 14 0 0 i/i • Delavnica srbskih plesov - OŠ S. Žagar - 1 5 . 0 0

• Delavnica pantomime - Gimnazija Kranj - 1 7 0 0 • Filmska delavnica - 1700

Zabava

• The stroj - Pungert - 21.00 • Cetrtkanje - Alya. Gušti in Potona Kasal. Panda - Dvorana

Pnmskovo - 21.00 • Raptureblovv edition - Oue pasa - 22 .00

• Kocka. Kosta. Bolesr^ brača, Inspectah Deck (VVu Tang CIan) Slovenski trg - 20 .00

• AljoSa Jerič quartet - Pungert - 21.00 • d.j, Time - Manana - 22.00 • lllegal Kru predstavlja drum'n bass večer - Oue pasa - 22.00 • Sangria night - Mitnica - 22.00

• RASTUR - Urbani ^ t e dogodek - Low Vatue. MuHiball. Crash, Anavrin. X-Centar + presenečenje - Mc'Donalds -12.00"

• Lunapark, Frozen Chlld, Kiks, Psycho-palh. Hladno pivo. Feedback - Khiselstein - 19.00

• Soul Fingers, Magnifico - Slovenski trg - 21.30 • Oue techno pasa - Oue pasa - 23 .00

• Stovenski oktet - Cerkev - 21.00 • Bogunov, Predin - Khiststein - 21.00

Q • Sur - Wortd mysto - Purigen - 21.00, •

I* • Domski piknik - Double trouble. domski band, ^ the M l . Študentski dom - 1 9 00 - • PateliCb - Pungert - 21.00

5 • Dorrvski piknik - Pomtless. Saussages. Zablujena generacija. ^ Drinkersi - Študentski dom - 19.00 ^ • Duo Silence m Rožmarinke • Khiselstein - 21.00

• Festival neuveljavljenih skupin - Down lowi»-18.00 • Elektronika v sodelovanju z naravo - party - Kanjon Kokre -

19.00

¥• Trio Adijo - Pavšiarjeva hlia - 20 .00 ' • Comedy nlghl show - Prošporl - 20 00

co • Big k>and Undy hop show (Svving nastop) - Glavni trg - 20.00 • Neca Falk - Pungert - 21 00 • House soss^n- que passa - 22 0 0 • Večer svving glasbe In plesa s skupino.Cry babv

- Manana - 22.00

• Tamburaši iz Cirkovc - Glavni trg - 20.00 • Bitch Boys. Bambi Molesters, EMs Jackson - Khiselstein •

I 20.00 rt • Fake Orchestra - Pungert - 21 0 0

• Rhapsodv in blue - progressive event - Oue pai^ • 22 00 • Celovečemi nastop folktomrti skupin - Dvorana Primskovo -

20.00

• Nastop lolklornifi skupin - Glavni trg ^ 10-30 • Spaček sex in rock&roll - Glavni trg -11.30 ' • Uoveiy house beats - Focus bar - 1 6 . 0 0

f • Gibohni - Khiselstein - Î.OO • Kanjon pozitivnih vibracij - reggae party - Kanjon Kokre -

^ 2100

• Večer tetino glasbe - Mitnica • 22 ,00 • Disco večer 70's-90's -Manarvi - 22 .00 • Dubtafari crew - dub - Oue pasa - 24.00

Otroški program

Ustvarjalna delavnica za-otroke - Glavni trg - 1 8 , 0 0

Šola rolanja za otroKe - ProSport - 10.00 Glasbena unca s tolkali in pesmijo - Pungert - 1 3 . 0 0

Šola folanja za otroke - Prošport - tO.OO Potep po čarobnem svetu čarovnikov m velikanov - Glavni trg -18.00

Ttnček. peteltnček - Khisls&in • lO.dO Pravljica o mezinčku - Manana i 18.00

Delavnica reciklažnih materialov - Pungert - 1 0 . 0 0 Plesno popokJne za otroke - Glavni trg - 1 8 . 0 0

Lutkovna igrica Ena ena tri - Khlslstein - 9 . ^ Mict na dnjgem plafêtu - lutkovna predstava - Manana -18.00

S(tna moč - Slovenske ljudske pesmi, zvočila, ptičje uganke m pravljice - Pungert - 1 8 . 0 0

Ustvarjalna delavnicra za otroke - Glavni trg - 1 8 , 0 0 Kepanje - Glavni trg - 1 8 . 3 0

Ta z drevesa hruške stresa - Pungert - 1 8 . 0 0

Šport

• Bunkabrc - posamezniki - 1 0 . 0 0 - Študentski dom • Bunkabrc - ekipe - 15.00 • Finale ŠKISKM male nogometne lige - Dvorana Zlato polje -

12-00 . Tarok turnir - Mladinski svet - 1 6 . 0 0 • Prvt niednarodni odprti šahovski turnir Kranj 2004 - Hotel

Grelna - 18.00

• Državno tekmovanje v balvanskem plezanju - Glavni trg - kvali-fikacije-10.00: 18.00-finale

• RnaJe ŠKISove male nogometne lige Zlato polje - 1 0 . 0 0 -$TUNF

• Go turnir - Mladinski svet - 14 00 • Šah - Hotel Creina - 18.00

i • Tek po ulicah Kranja - Tok trojk za osrtovne dole • mesto -, 10.00 : • Dfiavno prvenstvo v baKanskem ptazanju (starejSl dekUce,

dečki)-Glavni t rg -10 .00 • Šah . Hotel Creina - 10.00 m nato 18.00

; • Tek po uhcah Kranja • dečki, deklice -10.4&: druge kategorije - 11.00 - mesto

: ^Rolanje - ASA Nakk) • Glavni t ^ • 16.00

^ i • Turnir v koAarKi - Gtevnl trg - 1 6 .30 o > Šah - Hotel Cr©»na - 1 8 . 0 0 ^ i . . .

• Turnir v košarki - Glavni trg • 16 .00 f . • Predstavitev Koren Sports adrenalinskih trampolinov - Glavni ^ ; trg - 16 00

: • Šah - Hotel Creina - 1 8 . 0 0

• Predstavitev Koren Sports adrenalinskih Irampollncv - Glavni i trg - 16.00

f ) • Tumir v odbojki - Prošport - 16.00

tsi • • Dirka z nakupovalnimi vozički Glavni trg - 16.00 • Predstavitev Airsofta - Glavni trg - 18.00 • Šah - Hotel Crolna - 18.00

• Turnir v odbojki - Pro&pon - 16.00

f * Predstavitev Koren Sports adrermlinskih trampolinov - Glavnt trg - 16.00

S2 - Š a h - Hotel Cretna - 1 8 . 0 0 • Red Buli Baby Soap Box - Glavni trg - 18.00

I : • Turnir v badmintonu - Prošport - 1 6 . 0 0 j • Šah - Hotel C r ^ - 1 8 . 0 0

' * K 3 6 0 Water Jump - 8nowboard akoki v vodo Savski jez -

f : btvde sejmišče - 1 3 . 0 0 • Mag« ihe gamenng - Mladinski svet - 1 5 . 0 0

« • Bike fight - Jelenov klanec trening: 17 00 /19 .00 - kvalifikaci-je. 20 .30 - tekma

Kultura

• Odprtje razstave šport na TM 94-04 - Prošport -17.00 • Predstavitev brazilskega plesa - Capoirea - Glavni trg - 19.30 • Povorka godbe - Mostno jedro - 20 .00 • Odprtje Tedna mladih - Pungert - 20.30 • Odprtje razstave o tednu mladih - Pungert - 20 .30

• Predstavitev filmov ŠTUNF - Kino storžič • 17.00 • Predstavitev filmskega festivala Ginema Isola - film Kandahar •

Kino Sloržič- 19-30 • Janočka (gledališče) - Glavni trg - 21.00 • Proza - ŠTUNF - Kadilnica - 22 .00

• Retrospektiva slovenskega skejt filma - Manana - 15.00 • Predstavitev filmov - Kino Storžič -17.00 - ŠTUNF • Branje scenanjev. proze in poezije - Manana - ves dan -

ŠTUNF • Odiseja 2004 - ples - Glavni trg - 1 9 . 0 0 • Odprtje razstave Loesje - Mitnica - 19.00 • Predstavitev poezije - Kadilnica - 22.00 - ŠTUNF

• Kralf alkohol - gledališče - Mitnica - 20.00 • Kenija 2002 - potopis - Kino Storžič - 20.00

• Open stand up comedv - gledališče - Manana - 20.00 • Odprtje razstave stripov - Ride -

Opuščena trgovina Alpine - 20 .30 • Zijah Sokolovič - Kobajagi donijela me roda -

Khislstein-21.00

• Med šamani plemena Kogi - potopis - Kino Storžič - 20.00 • Odprtje razstave stripov Diareja - Pungert - 20 .30

• Predstavitev mladih članov Rdečega križa Kranj -Glavni trg - 12.00

• Sama z mano - ples - arkade pred Prešernovim gledališčem - 20.00

• Nenavadna prevozna sredstva po svetu -potopis - ProšporI - 21.00

• Larabanga ali kako je pleme Slovencev dobilo hišo na robu savane - Mitnica - 20 00

• Big band Undy Hop show (svving nastop) - Glavni trg - 20.00

• Droge, aids in prvi koraki v spolnost - Glavni trg - 19.00 • Po minskih poljih do najvišjega vrba Afgariistana - Kino

Storžič- 20.00

• Sprevod folklornih skupin - mestno jedro - 10.00 • Fotografska razstava - Stara pošta - 17.00 • Masl^ - humoml pantomima shov/ - Glavni trg - 1 9 . 0 0 • Razstava skodelic delavnice oblikovanja keramike - Milnica -

ves dan • Sen ,kresne noči - Glavni trg - 20.00 • PI-FF - Political Incorect Film Festival v Kranju -

Kanjon Kokre - 22 .00

POKBOinTEUI PRIREDITVE TEDEN MLADIH:

• J PROBANKA m VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. ScuPa

ISKRAEMECO ' ••- J. i - •

Glavni medijski pokrovitelj

Telekom^^ Slovenije \ \

MESTNA OBCINA KRANJ

HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 0 4 / 2 0 1 - 4 2 - 0 0 Naročilo z« objavo sprejemamo po telefonu 0 4 / 2 0 1 - 4 2 - 0 0 . faksu 0 4 / 2 0 1 - 4 2 ' 1 3 ati osebno na Zotcovi 1 v Kranju oz. po poftli - do ponodelika Jn četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov In ponudb v rubfikt: Izredno ugodna.

ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91. Radovlilca tel.: 04/53-15-249

Trst, 7.5 ; Madžarske toplice 3.6. - 6.6.. 24.6. - 27.6.. 1 7. - 7.7. Lenti 15.5.; Pelješac ekskluzivod 10.6. do 176.;

ŠPORT: Torek. 4 maija. 20.00, Šport na velikem ekra(*j. PrefVJs potfinaia bge prvakov. Bar Mrtni-ca. vstop prost. Sreda. 5. nfiaj, 20.00. Šport na velikem ekranu. Prenos polfinaia Lige prvakcv. Bar Milnica, vstop prost. Četrtek. 6. maj. 13.00, M - planinski iztet. Planinski odsek. (Zbor pred Merca-tofjem, obvezne prijave do 5. maja 2004 na planincf@klub^hjdenta^kranj.si). Tosc (1021) Polho-grajski dolomiti, brezplačno za dane KŠK. Č e b ^ . 6. maP. 17.00, Tekaška sekc^, (Za garderobo in tuširanje je poskrbljeno). Prosport, Strazišče, brezplačno. Nedelja, 9. maja. 6.00, M-planinski iz-let. Planinski odsek. (Zbor pred Mertatofiem, obvezne prlja« do 5. maja 20CM na planinci@kkjb-

studentov^vanj.si). Potepanje po Krasu: krožna pot l_ačnaMinM-ačna. brezplačno za dane KŠK. IZOBRAŽEVANJE 6. do 16. m ja, 16.00, DelaMiica RLMSKA DELAVNICA. (Prijave na info točki KSK). Kranj. 10.000 SIT. KULTURA- Če-trta. 6. maja. 21.00. Četrtkanje. Študentske tematske zabave. TEDEN MLADIH 10. (TEDEN MLADIH SE PREDSTA-VI). Dvorana Primskao. za študente vstop prost, drugi 500 SIT. Petek. 7 maj. 21.30. V kRAnJ večer z DSem. Bar M»t-n»ca. vstop prost. Sobota. 8. maja. 15.30, Otroška hkovr delavnica. GOSENICE. Zdravka & Simona. Kavama Mitnica, vstop prost. Nedelja. 9. maja, 20.00. Potopisno predavanje, Carmen l^šič, Jarre^. Potepuh, vstop piost.

0 Glavni trg 6, 4000 Kranj

M. Ravenhill: NEKAJ EKSPLICITNIH FOTK. 7. maj ob 20.00 . za PETEK 2. IZVEN In KONTO. 8. maj ob 20.00, za SOBOTA 1. IZVEN in KONTO. 11. maj ob 19.30. za ŠTUDENTSKI. IZVEN in KONTO. D. Čož: SKORAJ DRŽAVA, satirični kabaret (Zbodec teater), za IZVEN. Rezervacije pri blagajni PG, teL 0 4 / 2 0 10 200. www.preser-novogledalisce.com.

Prevozi oseb BEVK Kristjan, s.p. Reteče 7/A, Škofja Loka 0 3 1 / 6 4 2 - 5 5 3

KOMBI PREVOZI NOVI MB VITO 8 + 1 od 11.5. do 16.5. INTER-NAVTIKA (Portorož). 18.5. in 19.5. LIDL, 10.5 in 21.5. MUNCHEN

GLASOV KAŽIPOT

nm Sama z mano Kranj - V petek. 7. maja, se bo ob 20. uri v KS Stražišče začel plesni dogodek v izvedbi skupine Mana Sama z nâno. V koreogra-fije Karmen Lasič in plesalk bodo nastopile: Sanja Božič, Polona Cvikl. Anča Gradišar. Spela Ko-ren. Lučka Lučovnik. Petra Narl-nik. Andreja Okom, Ana Šušter-šič ter Sanja in Tanja Vujanovič.

Odprtje Prešernove ulice Kranj - V četrtek, 6. maja. se bo ob 14. uri začelo odprtje Prešer-nove ulice v Kranju.

Dan Evrope Škofja Loka - V soboto. 8. maja, bo v počastitev dneva Evrope, ki je sicer 9. maja, v dopoldanskem času na Mestnem trgu organizira-na tržnica kmetijskih izdelkov in pridelkov. Predstavile se bodo ludi pihalne godbe sosednjih držav ter učenci Osnovne šole Cvetka. Sa-mostojno se bo predstavil tudi učenec Marko Jenko z igrico Mar-tin Krpan gre z nami v Evropo. Ob 19.30 uri pa bo na Loškem gradu potekal slavnostni koncert.

Za otroke v knjižnicah Jesenice - Iz Občinske knjižnice Jesenice vabijo otroke danes, v torek, od 15. do 17. ure na ustvarjalne delavnice in v četrtek. 6. maja, ob 17. uri na uro pravljic. Bohinjska Bistrica - V knjižnici s© bo ura pravljic za otroke, stare vsaj 3 leta. začela jutri, v sredo, ob 17. uri. Otroci si bodo lahko ogledali lutkovno predstavo Pi-

kec Ježek in gasilko Jež Andreja Rozmana Roze.

Spominska svečanost na Begunjah Begunje - Danes, v torek. 4. maja, na krajevni praznik Begunj, se bo ob 16. uri v graščinskem vrtu s kulturnim programom zače-la spominska svečanost, posve-čena osvoboditvi jetnikov iz zlo-glasnih gestapovskih zaporov.

Srečanje kulturnih društev Vrba - Danes, v torek. 4. maja. se bo ob 18. uri pri rojstni hiši dr, Franceta Prešerna v Vrbi začelo srečanje Kulturnega društva dr. F. Prešeren Žirovnica Breznica in Slovenskega pevskega društva Zvon z Nizozemskega. Po ogledu rojstne hiše Franceta Prešerna bo v kulturnem domu Zabreznica družabno srečanje s predstavitvi jO dela obeh dnjštev.

Tretji mali frankofonski dan Kranj - V Prešernovem gledališ-ču se bo danes, v torek, ob 14. uri začel Tretji mali frankofonski dan. srečanje osnovnih šol. kjer se poučuje francoski jezik.

Špičasti hrib 2004 Besnlca - Krajevna skupnost Besnica vas vabi na 21. spomla-danski družinski pohod na Špiča-sti hrib. ki bo v nedeljo. 9. maja, med 7. in 12. uro. Dostop je mo-žen iz Spodnje in Zgornje Besni-ce. iz Stražišča preko Čepulj ali Sv. Jošta. iz Selške doline in iz smeri Sv. Mohor. Nezahtevne

hoje je od 1 do 2 uri. V primeru padavin bo pohod prestavljen na naslednjo nedeljo. Dodatne infor-macije lahko dobite na tel. št. 04 250 30 34.

Na Blegoš Jesenice • Planinsko društvo Je-senice vabi v nedeljo, 9. maja, na 28. spominski in rekreativni po-hod na Blegoš (1.562 m). Odhod avtobusa bo ob 7. uri zjutraj z zgornje avtobusne postaje na Hrušici. Prijave z vplačili spreje-mamo na upravi društva do pet-ka, 7. maja. do 10. ure.

K R Č N E Ž I L E 7 0 5 6 4 0 0 2 3 3

Po Koroškem Kranj - Komisija za rekreacijo, šport in izletništvo Društva diabeti-kov Kranj vabi na izlet po Koro-škem. ki bo v soboto. 8. maja. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z av-tobusne postaje v Kranju (mesto št. 1). Prijave do zasedlê avtobu-sa najkasneje do 6. maja zbira Imia Zupan po tel.: 031/343-171.

Po Vojskem Kranj - PD Iskra Kranj vabi na planinski izleta iz M-progranfia. na izlet po Vojskem. prostrani plano-ti. Izlet bo v nedeljo, 16. maja. z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju. Predvidene je 6 ur lahke in zmerne hoje. Prijave zbirajo do srede. 12. maja. na običajnih mestih.

Na Staro povšno Kranj - PD Iskra Kranj vabi na iz-let iz M-programa. na popoldan-ski izlet na Staro Povšno, Pov-šnarjevo planino. Ovčo kočo in Murijevo planino - v četrtek. 20.

ma>a. Odhod z lastnimi prevozni-mi sredstvi bo izpred nakupoval-nega centra Mercator na Prim-skovem ob 13. uri. Predvidene je 5 do 6 ur zahtevnejše hoje. Prija-ve zbirajo do vključno srede, 19. maja. na običajnih mestih. Predmeja - Kucelj - Vrtovin

Na Blegoš Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v nedeljo. 9. maja, na planin-ski izlet na Blegoš. Tura je pri-merna tudi za manj izurjene pla-nince, saj tehnično ni zahtevna. Odhod na izlet le ob 7. uri izpred hotela Creina. Hoje bo približno 4 ure in pol. Prijavite se lahko v pisarni planinskega društva, do vključno četrtka, 6. maja, oziro-ma do zasedenosti avtobusa. Tradkiionalni pohod na Blegoš je letos že 28. po vrsti in je letos po-svečen vstopu Slovenije v EU

Struška in Veliki vrh Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto, 8. maja, iz-let na prostrano in odmaknjeno Struško v pogorju Karavank in na njen najvišji vrh Veliki vrh. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina v Kranju bo ob 6. uri. Prijavite se lahko pri vodnici Bredi Pire (070 485 882) in na običajnih mestih.

Potepanje po Krasu Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo. 9. maja. na zanimiv izlet po krožni poti Lačna - Mlini - Lačna. Zborno mesto bo na parkirišču Mercator center (vzhod). Pot je dolga 7 ur, a neza-htevna in prelepa. Ker pa ne bi radi preveč obremenili samotnih poti. je število prijav omejeno na osemnajst. Obvezno sporočite svojo udeležbo, pripiši tudi tele-fonsko številko: Tatjana Hribar, gsm 041-971537, [email protected]. pisarna društva ob sredah od 17. do 18. ure. Poslov-ni center Planina 3. Kranj, do vključno četrtka. 6. maja.

V Brixen Bled - Krajevna skupnost Rečica v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Bled 1004 organizira ob 1000-letnici prve pisne omembe Bleda v soboto. 15. maja. enodnevni izlet v Brixen. Odhod avtobusa bo ob 6. uri iz-pred gasilskega doma na Rečici, povratek pa pozno zvečer istega dne. Prijave s plačilom do zased-be avtobusa sprejemata Metka Žnidar. tel: 574 27 49 in Ana Mt-ler. tel: 040 88 30 66. Prednost pri prijavi imajo krajani Rečice in člani Zgodovinskega društva Bled.

E B E Zdravljenje v Izoli in izlet v Bernardin Kranj - Medobčinsko dnjštvo in-validov Kranj. Begunjska 10. ob-vešča člane, ki so prijavili za 7-dnevno zdravljenje v Izoli in za enodnevni kopalni izlet Portorož -Bernardin za dne 28. maja. da že

Rod io Triglav® Prvltlo/Corti^«'^ Prrl 9la/Xoor«Aj/«i*®

Hkm JtM«e. 4.08. Trg tof«u Cut«)« 4.4?70 Jnonct STEREO, RDS na frekvencah 96,0 GORENJSKA &9.6-Je8enlcfl. 101,5-Kranjska Gora, 101.1-Bohinj

Sprejemajo vplačila in sicer vsak ponedeljek od 9. do 11. ure ter v torek in četrtek od 15. do 17. ure. tel.; 202 34 33.

Fitofarmacevtska sredstva Kranj - Srednja biotehniška šola Kranj vabi na obnovitveno uspo-sabljanje za prodajalce fitofarma-cevtskih sredstev s temo novosti na področju varstva rastlin, ki bo v četrtek. 13. maja. ob 16. uri v prostorih šole. Prijave sprejemajo po tel.: 04 280 57 00 ali 04 280 57 20 do 30. aprila.

Predavanja O Jezusu In onstranstvu Bled - V knjižnici Blaža Kumerde-ja na Bledu bo jutri, v sredo, ob 18. uri dr. France Susman. pri-znani cerkveni zgodovinar, zgo-dovinar prehrane in parapsiholog v organizaciji društva Berem - be-reš - berimo skupaj Bled predaval o novejših odkritjih in spoznanjih.

Mošnje-850 let Radovljica - V Knjižnici A. T. Lin-harta se bo danes, v torek, ob 19.30 uri začelo predavanje in otvoritev razstave iz cikla Moie roke pismu, posvečene 850-let-nk;i pn/e omembe Mošenj v zgo-dovinskih virih ter vstopu Sloveni-je v EU. Naslov razstave je Moš-nje - 850 let. Predstavila jo bosta avtorja Stane Adam in Jure Sino-bad.

Humanitarni konecrt LJubljana - Komorni orkester študentov Univerze Brigham Yo-ung (BYU Chamber Orchestra) iz Satt Lake Cityia, Utah, ZDA prire-ja v sklopu evropske turneje do-brodelni koncert za nakup spiro-metra za Pediatrično kliniko v Ljubljani, v petek. 7. maja 2004 ob 19.30 v Kulturnem domu Španski borci. Zaloška 51, Ljub-ljana. Na koncertu sodeluje tudi Akademija za glasbo. Vstopnice so naprodaj na upravi Pediatrične

klinike v Ljubljani. Vrazov trg 1. Ljubljana (vsak dan med 7 in 16. uro pri ge. Alenki Lipovec) in uro pred koncertom (v petek, 7. maja) na blagajni KD Španski borci.

imm Razstavlja Zlata Bele Slovenski Javornik - Delavsko prosvetno društvo France Men-cinger Javornik - Koroška Bela obvešča, da je v galeriji kulturne-ga doma na Slovenskem Javomi-ku še vedno odprta razstava sli-karke Zlate Bele z naslovom VS vitalis && soma.

Slike Brigite Požegar Mutej Jesenice • V Gornjesavskem muzeju Jesenice bodo v četrtek, 6. maja, ob 18. uri odprii razsta-vo slik akademske slikarke Brigi-te Požegar Mulej.

Slovenija s svojimi biseri Gorenja vas - V Galeriji Krvina bodo v četrtek. 6. maja. ob 19. uri odprii razstavo likovnih del z naslovom Slovenija s svojimi bi-seri v Evropski uniji. Predstavila se bo skupina slovenskih akvare-listov v počastitev 1. maja. ko Slo-venija vstopa v EU. Predstavljeni bodo tudi vzorčni izdelki za pro-mocijo Slovenije v EU iz projekta Kranj - Prešernovo mesto.

Slike Jožeta Šubica Kranj - V prostorih Zavarovalnice Triglav na Bleivveisovi cesti bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo akademskega slikarja Jožeta Šubica.

Emm Srečanje lutkovnih skupin Slovenije Kranj - V četrtek, 6. maja. bo v Prešernovem gledališču in v Lut-kovnem gledališču na Gradu Khislstein potekalo srečanje lut-kovnih skupin Slovenije.

gradbinec glp i OBVEŠČA,

Nazoneva 1. Kran)

da bo zaradi gradnje parkirne hiše polovična zapora Nazorjeve ceste, od križišča z Dražgcško ulico do uvoza

Nazorjeve ceste št. 12. Polovična zapora bo od 10. maja do 30. oktobra 2004 .

V času izvajanja rušitvenih del od 10. maja do 13. maja 2004 bo na omenjenem odseku Nazorjeve ceste veljala polna zapora.

Prosimo za razumevanje!

GOSni^NA

RESTAVRACIIA 'Tri lo&rvca" B a g m ^

GALEEUIA &<Ki.AvB«rf. .p Begunje 21. Beounje

Torek. 4. maja - ansambel "Katerman' Sreda, 5. maja - "Gašperji"

Četrtek, 6. maja - "Razpotniki" Petek, 7. maja - hišni ansambel "Avsenik"

Sobota. 8. maja - hišni ansambel "Avsenik" Vse glasbene prireditve so ob 19, uri.

Informacije in rezervacije na tal. st. 0 4 / 5 3 3 3 4 0 2 , fax. 0 4 / 5 3 3 4 1 6 4 ali e-mail: avBenik®avsenik-sp.8i

MALI OGLASI

» 201-42-47 « 201-42-49 fax: 201-42-13

Mali oglasi se sprejemajo 23 objavo v petek - v vetfi dt 14. urt in za objavo v torek, v piftmfeljili di 8. uril

DELOVNI ČAS, in sicer od ponedeljka do petka neprekinjeno Ml 7. • l&M mt.

APARTMA-PRIKOLICE

Na otoKv Krku na lepi in mirni lokaciji oc^ (tem opremljen apartma t f 040 /756 -303

Ocklam opremljen APARTMA na Krku. t r 041/390-422. ^

Turen pri Bjogradu na moru oddam 2 apartmaja • za 4 oz. 6 oseb n 00385-23/38a-Q64.00365-98/805-193

OTOK RAB Kamport ockJamo 3-sobni apartma, velika terasa, vrt t r 00 385 51 776 3 3 0 . 0 0 385 51 776 3 4 2 mm

APARATI STROJI MOTOKULTIVATORJI - FREZE Ubm.

Mula BOS. pfofi vrtne kosilnice Harrv. na-hrbtne motorne kose profi Active. Na zalogi že vsi modeli in rezervni del« AGR0SERV15 Vode Maks. Osredke 44. 1282 Dot pri Liubltani t t 01 /563-93-20 i n *

Ugodno prodam puhalmk Tajfun, ventilator za $u6enje sena, molini stro) Alfa Lava! m kosilnico Olimp<ja 127 cm tt 574-01-28

Obračalnik za kutivator. Gorenje Muta. okrogli, pnktop. prodam g 588-01-24

Prod pralfK«ušiHstiTOi IT 031/330040

PfÂLNl STROJ Gorenje, brezhiben, pro-dam « 0 4 1 / 8 7 8 - 4 9 4 sso«

Prodam šivalni slnoj BAGAT DANICA v Kov-čku, mak5 rabljen, dotjro ohranjen t r 20-12-181 6620

Prodam puhalnik TAJFUN, ventilator za dosuševanje sena VIHAR in elektromotor • 11 kW i r 041/381-633 S5»

Prodam stroj z dek>m zaradi upokojitve ali oddam samo montažo, g 041 /66-40-98

Poceni prodam puhalnik in Far Pajek, t r 01/83-41.773 6S3?

Ptodaffl PUHALNIK GRIČ, g 051 /3e&^4

Poceni prodam ckkutar t r 041 /515-990

Prodam francosko MOŠKO KOLO, efek PISALNI STROJ, camp opremo. TV • radio tn MOTOR za čoln iT 041 /602 395 &6m

Prodain TROSILEC za hlevski gnoj, elek-tro motor. 1440 obratov. 5 .5 KW t r 031/442 038 SS73

Prodam MOTORNO KOSO StiN FS 120. rabljeno < /e sezoni s pnkliučki. žaga nitka, zvezda Itd t r 041 /539 3 8 8 w *

Ugodno prodam malo rabljen električni KOTEL za centralno ogrevanje Parterm 18 tr 040 514 114

Prodam SAMONAKLADALKO In TRACNI OBRAČALNIK SIP t r 040 /201 364

GR- MATERIAL Prodam BELO MIVKO cca i .5 m3. t r 25-

22-086 ^

ELEKTRO OMARICO gradbeno - pro-dam t r 031 /434-258 i * r i

izhePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!

Male oglase sprejemanno pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju In telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure. za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49. po faksu 04/201 42 13. po e-pošti malk^gtasiSg-gtas.si. ali na spletnem mestu lzt>en.si

^ ^ ^ oglasi, označer i s to ikono, so ot)javljeni tudi na spletnem mestu www.i2bori.si, kjer si lahko ogledate ludi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.

Qonwiifciotae doo Ze


http://www.i2bori.si

HISE PRODAMO NAKLO • stan hito. 140 m2 stanov povr-

šine na pafc«li 606 m2. I izgr 1962, obrobna leoa. v ceiotipodkletena, prodamo za 39.5 mk) srt Mike 4 Co d o.o., Bteiwe-isova 6. Kranj, 20.26-172. 031 60&-114.

mike-co.st

JOSi nad Kmntem - viKend, 76 m2 stan povnbne na parceli 2048 m2.1. ugr 1961. prodanmu 17.5mto6(t Mike&Co.d o o.. Btefvveisovo 6. Kranj. 20.26-172. 031 $05. 114. wwwmik©<o,si

KRANJ prodamo VILO, I 1940. tantastič-na parcela 700m2. cena 55 mio FRAST. d o o.. PE Suceva 27. 0 4 / 23 44 080 041/ 734 19a

STRAŽIšCE prodamo vrstno hi&o. 90 m2. parcela ca 200m2. i 64. cena 26 mio FRAST. d 0.0 . PE Šuceva 27. 0 4 / 23 44 080 041/366 696

Šen6jr bidina, novogradn^. lepa enodru-žinska hiia. 145 m2. parcela 360 m2. energijsko varčna, dve opc>|i nakupa, do 4 gradb.f Cena 35 mil SIT. aii na ključ: 39 mdi Srr. TRIOA nepr Na akah 4 Kran). 041 860 938, 04 2363 388

Oolnik, drujtir^Ka hi4a, 4 gradO faza, I 96, 300 m2. lahko dvodružinska. parcela 700 m2. lepa tokacija. cena 2 9 mil SIT. TRIOA nepr. Na skali 4 Kranj. 041 860 938. 04 2363 388

Bled, starejša kmečka hiša 160 m2 . t 56. parcela 1400 m2 . lepa lokacija, cena 66,90 mil SIT. TRIOA nepr Na skali 4 Kran), 041 860 938. 04 2363 388

Šenčur, stara kmečka hiša 160 m2. g. posl 190 m2, parcela 820 m2.s4ara preko 100 let, cena 24,5 mit. SIT, TRIDA r>epr. Na skati 4 Krant, 041 860 938, 04 2363 388

Loka btižina, hiša 3. g. faza. 270 m2. parcela 600 rn2.1. 01. cena 24 mil SIT. TRlDA nepr. Na skali 4 Kranj, 041 860 938. 04 2363 388

Upnica. eno<lruž hiša, I. 85. 270 m2. pare. 600 m2. cena 34 mil SIT. TRIDA nepr. Na skali 4 Kran), 041 860 938, 04 2363 388

BREG OB SAVI - novogradnja, na robu vasi, ob zelenem pasu. atnjska hiša v III gr fazi. s cca 400 m2 bivalne površir« *• klet Velikost z e m l j i cca 950 m2, cena 34 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA L0> MAN. d.o O ZevnlKova uU 11. Kranj. PE Mladinska u> 2. Kreni, tel.: 041/ 347 323. 04 / 2362890

PREDDVOR, stan.hiša. 18 let. 180 m2 povTšm • Wet, s postopjem 80 m2, primer-nim za obrtno delavnico, parcela 600 m2. cena 36 MIO sit. možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. NEPftEMIČ-NINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevniko-va ul 11, Kranj, PE Mladinska ul.2. Kranj. tel.: 041/ 347 323. 04 / 2362890

KRANJ - predmestje, severni del, dvosta-novanjska. letnik 1980. r>adstar>dardno ure-jena, obnovêna, 323 m2 * 124 tn2 visoke Ueti. na 509 m2 zemljišča, dve garaži, par-kirišča. urejen vrt. terasa z razgledom na JZ Možnost odprodaje v dveh k>čenih stan enotah, cena 95 MK) sit NEPREMIČNIN-SKA DRUŽBA LOMAN. d.0.0. Zevnikovaul. 11. Kranj. PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 0 4 1 / 3 4 7 323. 04 / 2362890

PREDDVOR, del starejše hiše (cca 80 leti v centru vasi. 120 m2 bivalne površine v nadstropju * nebdetana podstreha * neiz-delano pt ič je , cca 100 m2 pripadajočega zemîš^.Cena 17 MIO sit, možna menjava za dvosobno stanovanje v Kranju NEPRE-MIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.0.0. Kranj. Zevnikova ul, 11. Kranj. PE Mladin-ska ul.2. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04 / 2362890

BLED- Zasip, novogradnja, IV. gr.faza, pol-ovica dvojčka. 232 m2 upor, «tera-sa + 2 balkona, na 276 m2 parcele Cena. 38,9 MIO sH, NEPREMIČNINSKA DRUŽ-BA LOMAN, d.o.o. Kranj. Zevmkova ul 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel: 041/347 323. 04 /236 2890

Sorica - ob cesti Podn>št: Petrovo brdo prodanK) stanovanjsko hišo z garažo.veli-Kost zemljišča 1634m2.pnmema tudi za vi-kend.Objekt zgrajen leta 1977 z I l 0 m 2 stanovanjske površine, leži na lepi mirni k>-kaciji. Ogrevanje ck na pkn. Cena 23 mio sH. Loka r«premičnine Fajfar janež s.p. tel 041 647-547

TRŽIČ - CETHER, prodamo poskivno sta-novanjsko hišo v3. gradbeni lazi. stara 113 let. 254 m2 bivalne površine, podkletena, pritličje, 1. in 2. etaža, ter neizdelana man-sarda. brez CK. ncwa k/itina (tondach). nova fasada, prevzem možen takoi. CENA: 35.000.000.00 SfT AGENT KRANJ. Tavčar-jeva ulica 22. Kranj, tel 04-23-60430, 04-23^5-360. ag^Ttf^,nepremičnine,oet

ŠENČUR, prodamo novo dvodružinsko hišo na 1200 m2rofnliišča. stanovanjske površne 520 m2. v cek* podkletena. v prittčju se na-hajajo bivalni in spalni det s kopalnico, v 1. etaži se nahajaio spaJni def s kopalnico. beK kooi, terase, kritina je glazirani bobrovec. CK-

vsi 0fM)u6ki, možnost poslovnih prt»lo-roâvto saton, zot>na ordiriacija...) ter mož-nost nakupa 4000 m2 zeml f^ . KI se nahsh ja neposredno ob hiši, prevzem po dogovoru. CENA: 140.000.000.00 SIT AGENT KRANJ. Tavčaneva ulica 22. Krarij. tel 04-23-00-430, 04-23-65-360, agentkranj.ne-premičnine, net

KRANJ - OKOUCA. kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000.00 SIT in 40.000.000,00 s r r AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. agentkranj. nepremičnine .net

PREDDVOR - BAŠEU, prodamo manjšo enodružinsko hišo. ki stoji na 306 m2 zem-ljišč. stanovanjske p o v r ^ 125 m2. vce-k3h podkletena. pritličje, i.etaža. CK-olje. hiša je na robu vasi. urejena okolica, v s ^ va po dogovoru. CENA 32.130.000.00 SIT AGENT KRANJ. Tavčaneva ulica 22. Kranj. tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. ageritivani. nepremičnine. net

Medvode. Lad»a. samostojna nedokonča-na hiša. I 1984. 330 67m2. parcela 696m2. Cena 40 mk) STT ABC d.o o.. Ti-voi8ka48, Lj.. 040850000

Medvode. Ladja, samostoina hiša. 1. 1938. 74m2. parcela 437m2. kmetijsko zemljišče 473m2, primemo za obnovo alt nadon>estno gradnjo. Cena' 26 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48. U . 040850000

Medvode - Katanna, montažna hiša oz. nadstandardni vikend, letnik 1999. 165 m2, parcela 1050 m2. vat pnkiHički. opro-mlieno Možnoet zamenjave za stanovanje v Uublpni Cena 90 mk> SIT ABC d.o.o.. Ti-volska 48. L). 040850000

Radomlie. samoetoina htša, I 2002. 164 m2. parcela 432 m2. zek) mimo in zeleno okolje Možnost zamenjave za stariovanê Domžalah. Mengšu aii Kamniku Cena 59 mio srr ABC d 0 , 0 . . Tivolska 48. L| , 040850000

NAKLC^ 260 m2. stara 23 let. mima k)ka-clja, parcela 724 m2. dvostanovanjska CENA. 38,7 mio SrT SVET RE d 0 .0 , L|ubl}ana, Enota Kran(, tel 04 /28 11 000.

PREDDVOR - Zg. Bela: 160 m2. enodru-žinska. stara 28 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, mima lokacija, takoj vseljiva CENA: 36 mio SIT SVET RE d.O o,. Ljut^ Ijana, Enota Kranj tel 0 4 / 2 8 11 000.

ŠENČUR - SaJevčevD naselje 260 m?, 11985. bleiski fjrtek. ohranjeno, funkcional-no, mima k>kaciia. novejše naselje, vsi pri-k ^ , parcela 510 m 2 , d v o d r u ž i n s k a . ugodno CENA; 40 mio SIT SVET RE d.o.o . Liubliar^. Enota Krîj. tel 04/28 11 000

KRANJ - Stražišče, 280 m2, 3 gradbena fa2a. parcela 731 m2. sončna CENA: 29 mto Sn" SVET RE d.o.o , Ljubljana. Enota Kranj, tel 04 /28 i l 000.

ZBIUE, 360 m2,1.94-. razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska. parcela 804 m2, sončna, mirrta lega. CENA. 64.5 mio SIT. SVET RE d O.O , UubSjana, SP BRNIK: 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2. v notranjosti man|kajo zaključna dela, okoUca je urejena. Primerna za eno družino CENA 25 mio SrT. SVET RE d.o.o.. Ljubljana. Enota Krar j tel 0 4 / 2 8 11 000

PREDDVOR - okolica. 300 m2.1.99. luk-suzno opremljena, 685 m2 parcele, v nase-lju novejših hiš. CENA: 74 mio SfT. SVET RE d.o.o.. Ljubljana. Enota Kranj tel 0 4 / 2 8 11 000

BLED: v centru na parceli 568 m2 hiša stara 25 let vel. 120 m2 in poleg stara 9 0 tet hiša vel. 90 m2, cena • 35.7 mo SIT. K 3 KERN d.o.o.. Mastrov trg 12, Kranj, tet 04 202 13 53, GSM OSI 320 700

KRANJ, bližina: dvostan hiša (pritličje 116 m2. mansarda 105 m2. stara 4 leta, parce-la 500 m2, ločen vt)od. vseljivo po dogovo-nj, cena - 42,6 mio SIT, K 3 KERN d o.o . Maistrov trg 12. Kranj, tel 04 202 13 53. GSM 051 320 700

KRANJ (Pnmskovo): stanov.hiša. I. 38 . klet 75 m2. prttbčje 75 m2. nadstropje 75 m2. parcela 476 m2. cena - 25.0 mio STT. K 3 KERN d o o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel 04 202 13 53, GSM 051 320 700

GOLNIK stanovanje v 1. nadstropju hiše, 186. površina 91.30 m2. parcela 360 m2. cena - 20.5 m« Srf, K 3 KERN d.o.o., Ma-istrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700

GOL>llK: 18 let stara hiša, podkletena s pritliêm in mandardo (ni izdelana), površ^ na 85 m2 v eni etaži, podkletena, parcela 847 m2. cena - 39.0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700

GOLNIK: 43 let stara hiša, podkletena s pritličjem in mandanjo (ni izdelana). p(Mir-nd91 m2venietaži, podkletena. 729 847 m2. cena - 26.0 mk) SIT, K 3 KERN d.o.o , Maistrov trg 12. Kranj, tel 04 202 13 53. GSM 051 320 700

PODBREZJE (bUžina): 1 /2 stan. hiše, let-nik 39, bivalne površine 90 m2, parcela 770 m2 v deležu 1 /2 , cena • 13,0 mk) SfT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. g05l 320 700

K0KR1CA: stan.hiša z k)čeno garažo. 300 m2 površine, primerna tudi za dvostano-vanjsko hišo, stara 20 let. parcela 1.033 m2, cena • 60.0 mk? SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700

JEZERSKO: Stan htša, stara 40 let, vel 12 X 8m, delno obnovljena, na pan:eli 489 m2. v htš) ostane soba s sanitarijami z k>čenim vbodom, cena je 22,0 mto SIT. K 3 KERN d.0.0., Maistrov Irg 12. Kran). tel 04 202 13 53. GSM 051 320 700

SKOPJA LOKA: na parceb 2.600 m2. leta 96 prenovljena, razgiban tloris, 3 stanova-nja. skupaj 240 m2, mima k>kactja. cena -88.0 mk> srr , K 3 KERN d o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700

Kranj - Primskovo, dvojček, 120 m2 stano-vanjske površine, parcela 200 m2, novo-gradnja. III. podaljšana gr. faza. Nakup brez provizije in stroškov. Cena 35.700.000 STT. Tel 01/510 74 30.031 308 563 Prvi gra--den d.o.o.. Celovška 291. Lj. www.stano-varê.net. www.novogradr^.com

MŠE KUPIMO Kranj z o k o ^ : za znanega kupca kupimo

novejšo htšo do 57 mk>. hitro plačilo. RAST, d.č.O Šuceva 27, 041/ 734 198

V otolKi Kranja za nam znano stranko ku-pimo stanovanjsko hišo do starosti cca 30 let s pnpadajočtm zemtjiščem cenovni raz-red do 35 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj. PE Mladinska ui. 2. Kranj, tel: 041 / 347 323, 04 / 2362890

Za znanega kupca iščemo manjšo hišo na lokaciji od Domžal do Kamnika. Cena- do 30 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48. Lj., 040850000

IZOBRAŽEVANJE EZOTERIKA knjigi 0 0 PREBUJENJA VE-

SOUA DO PREBUJENJA ČLOVEKA in SKRIVNOST UNIVERZAl>JEG A ZNANJA IN VEČNE MLADOSTI ugodno prodam t t 031/225-870 6*64

Prodam poročnike, s katerim je učenje v šoli užitek. Praprotnik. Posavec 53 &603

KUPIM BAKER. ALUMINU, ROSTFREl. ALU in

BAKRENI PROFfU ter KABU. odkupujemo in odpeljemo, plačik) takoj 9 031/711-248

Kupim NAKLADALKO 14- aii 15-kub»čno. g 05 /380 6 0 95 ^

Kupun pajek SIP na 4 vretena i t 031/875-730 ^

Kupim samonakladalno prikolKO SIP m tračni zgrablialnik 9 031/885 549

LOKALE ODDAMO KRANJ okotica gostilna, pizzenja (krušna

peč) brez odkupa inventarja, ODDAMO v daljši najem V 041/711 530, 530 61 49

Oddamo več pisarn v centru mesta in v ne-botičniku. različnih velikosti, prevzem mo-žen takoj, pfoston pnrT>emi za različne de-javnosti. Mika &Co. d . 0 .0 . Bte(wetsova 6, Kranj. 20-26-172. 031 605-114. wwwmike-co.si-co.8i '

Oddamo 2 manjša lokala, v centru mesta, pnmema za tutro hrano ab manišo p r o d a j no, oprema dogovor. Mike & Co. d.o o., Bleiwi6ova6. Kranj, 20-26-172,031 605-114, www mike-co.si

RADOVUlCA. pntlični k)kai z izk>žbo. 21 m2.let 91. vsi priključki, v 8kk)puvečihk>-kak}v, oddamo za daljše obdobje Cena: 42.000 SIT/mesec • stroški! NEPREMIČ-NINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevniko-va ul.11, Kranj. PE Mladinska ul-2. Kranj. tel 041/ 347 323, 04 / 2362890

KRANJ - Primskovo: 11933, oddamo pi-sarno v izmen 40 m2. vsi priključki, parkiriš-če. prevzem takoj. CENA: 42.000.00 SIT/mesec • stroški. SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj tel 0 4 / 2 8 11 000

Kranj: 50 m2 v pritličju objekta za različne dejavnosti, obnova 02, cena - 100 000,00 SIT/mes, K 3 KERN d o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tet 04 202 13 53, GSM 051 320 700

Kranj: 58 m2 v nadstropju objekta za raz-lične dejavrvosti, obnova 96. cena • 1.428,00 SfT/m2. K 3 KERN d .0.0 , Mai-strov trg 12. Kranj, tel 04 202 13 53. GSM 051 320 700

LOKALE PRODAMO Kranj, bhžma sodišča, prostor za pisarne,

160 m2. 1. 35 , I Nadstr.. cena 1.200 EUR/m2, možen delen nakup etaže, TRIDA nepr. Na skali 4 Kranj. 041 860 938. 04 2363 388

ŠENČUR, obnno poskjvna cona. novo-zgrajeni posk>mi prostor v dveh etažah, v skupni izmen 286 m2, opremljen z vsemi pnključki, tremi parkirišči ter pripadajočim zemljiščem. nx>žnost opravljanja večino de-javnosti. Cena 49.7 MIO srt! NEPREMIČ-NINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevniko-va ul.ll. Kranj. PE Mladinska ul 2. Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04 / 2362S50

RADOVUlCA Prešernova. 23.52 m2. I. 1990. pntličje. primemo za trgovino ali mir-no stontveno dejavnost, takoj vseljivo Cena: 8 .200.000.00 SIT ALPDOM d.d Radovljkâ. Cankaneva i. 04 537 45 16. www.alp(K)m.S'

RADOVLJICA: 50 m2, pritličje. lasten vhod, dva prostora, čajna kuhinia. sanitari-je. za mimo stontveno dâvDost (trgovina, advokatura, računovodstvo...), novograd-nja. vseljivo novembra '04. Cena v maju' 402.510 SIT/m2 ALPDOM d d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 IS, vvv^.alp-dom.si

Ško^Loka, Tavčarjeva, I. 1998, 55.5m2, pntfičje. točeo vhod. pnmemo za mimo de-javnost. Cena 15.9 mto SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, L j . 040850000

MOTORNA KOLESA

Prodam skuter DAEUM. metalno turkizr>e barve, 1.00. lepo ohranjen. 9 031/250-687 »499

OSTALO LESTVE vseh vrst m dolžin dobite Zbllje

22, «01 /36 -11 -078 4»»

Pletem po naročRu tz vaše ali svoje volne. « 57^3-156. 0 4 0 / 4 6 0 ^ 2 0 saer

PRIDELKI Prodam SUHO SADJE (jabolka, hruške),

nad 5 ^ pripeljem na dom. O 51-20-495 &906

Prodam domače očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom. « 0 4 1 / 5 1 5 - 8 6 7 s w

Prodam KROMPIR za sajenje, lanski uvoz. « 0 4 1 / 2 1 & « 7 7 5479

Prodam semenski krompir, lanski uvoz. fia-na 60 )(g, cahngforl 60 kg. « 255-13-89 t4»

Prodam nebalirano SENO. 9 031/533-637 !Mi

Prodam SILAŽNE BALE. 9 041/294-244 &sae

Prodam SENO razsuto 9 5333 484 mu

POSESTI v Kranju prodam 2.5 ha njive in 5 manjših

parcel, skupaj cca 2 ha - gozd 9 051/302-006 ^

Zalog pri Cerkljah - prodam zazidljivo par-ček) 970 m2. sončna, mima izredno lepa k)kacija s čudmtim razgledom na Krvavec. Priključki in asfalt do parcele, dokumentaci-ja urejena 9 041/832-982 » G i

KOLESA Prodam dekliško gorsko KOLO 10-12 let •

podarimo čelado, cena po dogovoru, t r 2^-34-371 S4qg

Prodam fantovsko gorsko kolo. 15 pre-stav. ohranjen, cena 8.000 SIT 9 040/307-332

GOLNIK, parceia ca 1600 m2, ravna, mir-na, sončna lega ElektnKa, voda in brunan-ca na parceli, cena 12.000 sit/m2, pnmer-no za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, d o o Zevnikova ul. 11, Krarš, PE Mladinska ul 2. Kranj. tel. 041/ 347 323. 0 4 / 2362890

PREDDVOR - Možjanca; 484 m2. sor>čna parcela v naselju vtkendo/, rahk> v hribu, z razgledom CENA: 7,5 mk) SIT SVET RE d.o.o.. Ljubljana. Enota Kranj, tel 04 /28 11 000.

KRANJ - SUahinj: 750 ali več m2, ravna parcela, sončna lega. ob gozdu CENA 20 000,00 SrT/m2 SVET RE d.o o . Ljub-Hai\a. Enota Krat^, tel 04 /28 11 000.

BRITOF - Voge, 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega CENA 11,9 mio SIT SVET RE d .0.0 , Ljubljana. Enota Kranj, tel 0 4 / 2 8 11 000.

TRŽIČ: 5500 m2. vzhodna lega. v hnbu. ob gozdu Cena 3.540.00 SIT/m2 SVET RE d.o o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 0 4 / 2 8 11 000

MAVČIČE, bližina - večji kompleks stavb-nih in kmetijskih zemljitšč zemljišč s hišo In gospo.posiopjem (staro 100 let), parcela 8 800 m2, cena skupaj • 71,4 mto SfT, K 3 KERN d O.O., Maistrov trg 12, Kranj, tel 202 13 53. GSM 051 320 700

TRŽIČ. stavtKia parcela za po8k)vrx)-trgov-sko dejavnost cel.8.660 m2, cena -21.420.00 S r r /m2. K 3 KERN d.o.o.. Ma-istrov trg 12. Kranj, tel 202 13 53, GSM 051 320 700

NAKLO • prodamo lepo ravninsko parček). 701 m2 s PGD. cena 21 330 8it/m2. MiKe & Co d.o.o.. Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114. wwwmtke<o.si

Vodice. zazKJlj ravna parcela v posi stan Okolju. 924 m2. pnklg. so., cena 106,00 EUR/m2.TR1DAnepr Naskafi4Kranj,041 860 938 ,04 2363 388

čiKofja Loka-Hrastnica-prodanK) komunal-no opremljeno parcelo v izmen 573m2.r}a kalen bo zgrajena stanovanjska hiša do lll.gradb faze.z zunanjo ureditvijo.tloris l5xl0m.Cena25mio8it Loka nepremični-ne Fajfar janež s.p tel 04 5 0 - 6 0 ^ 041-647-5471

V neposrednji bližini Kranja kuptmo parce-k> velikosti do 2000m2. ravna, sončna, ne v bližini mdustnjskth objektov, za gradnjo in-dividualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, Tavčarjeva UIKM 22. Kranj. tel. 04-23-60-430, 04-23-65-360. agentkranj.ne-premičnine, net

GORIČE - LETENCE. prodamo vikend par-ceto 870 m2. prepis možen takoj. CENA: 13 145.00 Sn-/m2 AGENT KRANJ, Tavčar-jeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430,04-23-65-360, agentkranj.nepremtonine net

BTTNJE, prodamo 461 m2 zazidljive par-cele. prevzem po dogovoru CENA: 14.160 000.00 s r r AGENT KRANJ , Tav-čarleva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremlcni-ne.net

VELESOVO - TRATA, prodamo 4000 m 2 zazidljivega zemljišča, izdano gradbeno do-voljenje za gradnjo posk)vno stanovanjske hiše, na robu vasi. vsi pfiključKi poravnani, prevzem po dogovoru CENA: 90.000 000,00 SIT AGENT KRANJ, Tav-čarjeva u&ca 22, Kranj, tel 04-23-60-430. 04-23-65-360. agentkranj nepremlcr*h ne.net

PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetih škeâ z e m l j i ^ na katerem štčji iese>ta brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika In voda sta v bližini. CENA: 13,090,00 SfT/m2 AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremič-nine.net

SKOFJA LOKA - KAMNtTNlK. prodamo 1192 m2 zazidljive parcele, sončna, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 24.000.000.00 SIT AGENT KRANJ, Tav-č a r ^ ulica 22. Kranj, tel 04-23-80-430. 04-23-65-360. agentkranj. nepremtarth ne.nel

Za znanega kupca išč«n>o zazidljivo parce-lo do 700m2 v ŠkoTji Loki in okotid ABC d.o.o.. Tivolska 48. l j . . 040650000

Komenda, parcela zazkjljiva 725 m2. sor>čna. mima lokaaia. vsi priključki ob par-celi. prodamo. Cena 2 0 706.000 SfT. Tel 01/510 74 30. 031 308 563. Pni graden d.o.o., Celovška 291. Lj-. vvvAv.stanova-nje.net. www. novogradnje .com

POSLOVNI STIKI Ki^thoročni Krediti od 100,000 STT v eni

un 9 531-48-39, 070/302-014, Gorfin d.o.o.. Krar^ska c. 4. Radovljica mm

RAZNO PRODAM Ugodno pnxlam leseno PASJO UTO za

večjega psa, dim. 1.5x1 m. V 59-55-020 Mre

Prodam balirano slamo in seno, topk) cln-kane rešetke 100x80 cm in suha bukova dn^. 9 574-01-28 i*67

Kupim avtopnkollco in plug Regent, na-vadni ali obračalni. V 01/364-10-21 oo 18. uri 6491

Prodam strojeno kožo od košute in naga-čenega velike^ divjega petelina. 9 531-86-64 &4»3

Prodam WJETKO za hišnega kunca 7 0 x30. je skoraj nova 2 dodatno opremo, cena po dogovoru « 513-25-64 MOI

Ugodno prodam rotacijsko kosilnk:o PZ Zwegers Laser 240. odlično ohranjena, i r Pipanova 40. Šenčur

Prodam tn ključavnice, en ključ, prirobrv-eo Rčč. čelado, prtljažnik - strešni THULE. »041 /271 -515 &5te

Kupim robnike, g 204-68-74 Boris 56i7

Prodam dva ktubska tapecirana stola, kot nova. 7000 sit 9 574-4049 &5>o

Prodam BREZOVA DRVA t t 530 96 10 iMb

STANOVANJA KUPIMO

Kupim STANOVANJE afi Hl$0 v Kranju z

bližnjo okolico. « 0 4 1 / 6 8 1 - 5 1 0 ia*4

Skofja Loka - kupim GARSONJERO ali podstrešni prostor 9 041 /681 -047 m74

Kupim STANOVANJE potrebno obnove, Škofja Loka z okolico, t r 041/741-748

»4M

KRANJ - kupimo starejše stanovanje, lah-ko ie tudi potrebno obnove. Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6. Kranj. 20-26-172, 031-605-114, wvwv.mikfr<».si

PLANINA kupimo 2*2 SOBNO STANO-VANJE za zrwno stranko RAST, d o.o Šu-ceva27,04T/734 198

MEDVODE. SKOFJA LOKA. KRANJ. TR-ZiC kupimo ENOSOBNO In TRISOBNO STANOVANJE za kupca z gotovino. RAST d.oošuceva27 .041 /734 198

Za znane stranke kupirrto dvo tn trosobrx) Stanovanje v Kranju! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d 0.0. Zevnikova ul 11, Kranj, PE Mladmska ul 2, Krani. lel.. 041/ 347 323, 0 4 / 2362890

KRANJ -OKOUCA, kupimo več stanovanj različnih vehkosli za že naše zoane kupce Agent Kranj, Tavčarjeva ubca 22, Kranj, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360. agent-kranj nepremkîne net

KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO 2S.S.+ 1 AU MANJSE 3S.S.. NUJNO KU-PIMO. LAHKKO TUDI GRADBINČEVA JAMA. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ubca 22, Kranj, tel 0 4 - 2 3 ^ 0 ^ 3 0 . 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net

Za z n a n ^ kupca Iščemo garsonjero v ško^ Loki. najraje v Groharjevem naselju ABC d.o.o.. Tivolska 48. U - 040850000

Za znanega kupca iščemo manjše stano-vanje z balkonom do 11.5 mio SIT LoKach ja Kranj (Planina I. Zlato polje, Šortijevo na-selje) ABC d.o.o.. Tivolska 48, U . 040850000

Za znanega kupca Iščemo 2 5 SS ali 3 SS v škoî Loki, najraje na Partizanski c. ali v Grohahevem naselju Cena: do 18 mk) STT ABC d.0.0.. Tivolska 48. U-. 040850000

V Sko<ja Loki z okobco za znanega kupca, nujno kupirr>o enotnpolsobno ak dvosobno stanovanje. Nudimo gotovino. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786 Prvi graden d.o.o.. Celovška 291. g . . www.stanovanje net. vvvAv novogradnie.com

STANOVANJA NAJAMEMO

v Kranju naiamem 2,5 - 3-soboo stanova-nje za spnstTK) plačdo. 9 040/583-027

Za znanega najeoviika iščemo 2SS v Les-cah, Bledu ali Radovljici z možnostjo kas-nejšega odkupa ABC nepremičnine d.o.o.. Trvolska 48, Lj.. 040850000

STAN, OPREMA Prodam 6 KUHINJSKIH STOLOV 9

041/73-92-90 Moe

STORITVE Imamo zidarsko In fasadersKo skupino.

Delamo hHro in kvalitetno. 9 041/288-473, Gradbeništvo Gashi in ostali d.n,o., Struževo3a. Kranj 404i

ELEKTROINSTALACUE Janez VaRer s.p.. Nova vas 15 a. Preddvor - gradite hišo. adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste ElfKTROINSTALCU. SKIH DEL » 0 4 1 / 7 6 0 - 6 1 6 ^

SLO - DOM zaključna deta. montaža sten m stropov Knauf, Armstrong, izdelava pod-strešji in adaptacija stanovanj, laminati, okna, vrata, strešna okna Velux. Pleskanje in dnjga vzdrievalna dela. Markotič Slavko s.p.. Suška cesta 28, Ško^ Loka. 9 513-4063 , 041/606-751

Nudimo vam MARKIZE, brez stn>škov pre-voza, po meri, konkurenčne cene, npr osnovna markiza 400x195 * enostavna montaža * DDV 8,5% - 8 9 404 STT Role-tarstvo Berčan. Mala vas 3a. Lj.-Bežigrad, 9 01 /565-32-32. 041 /630-700 4««

SENČILA A,STERIKS, Rozman Peter,s.p.. Senkino 7. Križe, 9 5955-170, 041/733 709. ŽALUZUE. ROLETE, LAMBJÊ ZAVE-SE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKJ. ROLOJI. MARKIZE, PVC KARNISE. TENDE! Sestav-ni in nadomestni deli za rolete m žaKizije. iz-delovanje. svetovanje, montaža in servis -DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU! s.oe

CENTER GLORUA ZA DIAGNOSTIKO. PREVENTIVO IN TERAPUO (alternativne obitke zdravljer^. Nove metode diagnosti-ka ter nove n>etode za izboljšanje zdravja Pregled in svetovanje opravljan dr. med znanosti NOVE TEHNOLOGUE d.o.o,. Tr-dinova ul. 8, L j u b ^ 9 01/23-01-245

BYTYQI IN OSTAU, GRADBENIŠTVO d.n.o.. Glavni trg 14, Kranj, izvaja vsa grad-tiena dela. notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije In novogradnje. 9 041/760-614, 20-27-031 ^

Sprejmem vsa gradbena dela z materia-k>m ali brez. 9 031 /442-779, Kolgeci Niha s.p.. Struževo3a. Kranj

Astattiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pral-nih p k ^ . Izdelava vseh vrst škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, t r 01/839-46-14. 041/630-751. Adrovič & comp. d n o.. Jek>vškova 10, Kamnik &4si

Želite na novo POBARVATI FASADO ali LESENI NAPUŠČ? Smo zeks ugodni in hitn. Pokličite 041/570 957.041/421 820. Me-gamalnx. d.o.o., Staretova ul. 39. Kranj, 9

041/570 957,041/421 820

STANOVANJA PRODAMO

Ško^ Loka - 3-sobno STANOVANJE na Mestnem trgu prodam 9 041/681-047

S473

Prodam 2-30bn0 STANOVANJE na Jese-nrcah popolnoma renovirano. lastna CK, zi-dana garaža P 031/572-330 »C^hhiri^

KRANJ Prodam 2-sobno STANOVANJE 62,5 m2.176.16,800 000 STT. odlična k>-kacija in razporeditev pn»torov. nizek bMi.. 1. nadst., vseljivo v roku 2 mesecev. 9 040/225-968 6SIO

Prodam GARSONJERO 25 m2, v Kranju, cena po dogovoni t r 041/787-550 m s

KRANJ - CENTER, garsonjera. 28 m2. I nad . obnovljenavcetoti, etažna CK, l.obn 2003. prodamo za 7.2 mio sit. Mike & Co.d.o.o Blefweisova 6. Kranj. 20-26-172,031 605-114. wvw.mike^8i

KRANJ - PLANINA I. 2ss . 63,10 m2. 10 nad., leto izgr. 1974, prodamo za 15.8 mio stt. Mike & Co.d.o o., îvveisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, www.mike<».si

PLANINA lil-2'«obno s kabinetom. 76.27 m2, 5 nadetropfe. leto izgradnje 1987, prodamo la 19.9 mio sn. Mdce &Co d o o . Bleivveisova 6, Krar^. 20-26-172,031 605-114. wwM mika-co si

PREDDVOR - okobca, 3 ss v 2 mvojih, 74 m2. novogradr^, leto izgradnje 2003, pro-dan>o iB 17,9 mio sit Mtke & Co. d o.o , 6leiweisova 6. Kranj. 20-26-172. 031 605 114. www.mtke-co si

PREDDVOR - okolica. 4 ss 92 m2. v 3 ni-vojih. lasten vhod. novogradnja. 1 izgr 2003. prodamo za 19.9 mio sit. Mike &Co d o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172. 031 605-114, wvywinike<o.«

PLANINA III • 2-0Obno stanovanje. II nad. obrobna lega, 58.5 n\2. I izgr 1987. pro-damo za 16.1 mio sil. Mike & Co.d o o . Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114. vww.mike-co SI

KRANJ; prodamo GARSONJERO. 28 m2, adaptirano I, 98. 2 nad., cena: 8.2 mio FRAST, d.0.0 Šuceva 27, 04 / 23 44 080 0 4 1 / 3 6 6 896

GOLNIK: prodamo stanovanje, 2 nad, 75 m2, delno adaptirano 1.2000, cena 16 mio FRAST d 0.0 Šuceva 27, 04 / 23 44 080 0 4 1 / 3 6 6 896

GORENJSKA REGIJA S 040 85 00 00

www.abc.si KRANJ: prodamo ENOSOBNO STANO-

VANJE. 35 m2. adaptirano I 2003 Cerâ 11 mto FRAST d o.o. Šoceva 27. 04 / 23 44 080 041/ 366 896www frast.si,

RADOVUlCA: prodamo TRISOBNO STA-NOVANJE, 70 m2, nad.3/3,1 84. adapti-raiK). opremljeno I. 01. Cena. 22,5 mto RAST, d.o o. šuceva 27, 04 / 23 44 080 0 4 1 / 3 6 6 896.

ŠKOFJA LOKA prodamo TRISOBNO STANOVANJE. 75 m2. I 73. vzdrževarK). ZK Cena: 21 mto RAST, d.o o Šoceva 27, 0 4 / 23 44 080 041/ 366 896,

TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVA-NJE. 59 m2. 1.64. adaptirano 2003. nad.1/2. Cena: 14 m « RAST. d.o.o šuce-va 27. 04 / 23 44 080 041/ 366 896,

PLANINA 3: prodamo ENOSOBNO STA-NOVANJE, 47m2.1.86, 2.ndd. Cena: 13,5 mio RAST, d.o.o. Šuceva 27. 04 / 2 3 44 080 0 4 1 / 3 6 6 896.

KRANJ: prodamo GARSONJERO. 35m2. 1.60. delno adaptirano 1.03, pritličje. Cena 9 mto RAST. d.o.o. Šuceva 27. 04 / 23 44 080 0 4 1 / 3 6 6 896,

KRANJ: prodamo ŠTIRISOBNO STANO-VANJE v 4-sianovanjski hiši. 80m2, 2,nad.. I. 60. Cena 16.9 mto STT. RAST, d.o.o. Šu-ceva 27, 04 / 23 44 080 041/ 366 896. vAvw.frast.8j, •

PLANINA 3 prodamo TRISOBNO STANO-VANJE. 82.3 m2.1.87, cena 19 mto. RAST d.o.o. Šuceva 27. 0 4 / 23 44 080 041/ 734 198.

ŠKOFJA LOKA; prodamo DVOSOBNO STANOVANJE. 40 m2. 2.nad.. I. 95. ZK. Cena: 14,3 mto RAST. d.o.o. Šoceva 27. 0 4 / 23 44 080 041/ 366 896. sWAV.frasl.8j.

PLANINA 3: prodamo luksuzno tnsobno stanovanje, 88m2, adaptirano 2000. cena 22.5 mto. RAST d.o.o. Šuceva 27 .04 / 2 3 44 080 041 /734 196.

ŠKOFJA LOKA; prodan« GARSONJERO. 18 m2. t. 72 . terasa. Cena: 8.7 mio RAST. d.o.o. Šuceva 27, 0 4 / 23 44 080 041/ 366 896.

Stražišče, enosobno stanovanje 37 m 2, btok 14 let. 3 nadstropje, prMjučki garaža Cena 11,9 mto sit. Prodam. Pianova nepre-mičrtine, Špela škofk: s.p..Tomtnčevac. 2. Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101

Stara cesta. dvosobrw stanovanje 55 m2, bkxk. polličje. priključki, prazno Cena 11.7 mio sit, Prodam. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2. Stražiš-če 23 15 600.041 / 774 101

Struževo. 1 nadstropje hiše - 80 let. trisob-no stanovanje-lOO m2. ck, garaža, vrta 250 m2. Cena 18 mto sit. Prod^. Pianova nepremičnine. Špela Škofic s.p., Tominče-va C 2, Stražišče 23 15 600. 041 / 774 101.

PREDDVOR, novogradnja, dvoelažno 3-sotM>o. razgibano stanovanje z balkonom, velito steklenih površin, južna lega, 77 m2, lastni parkirni prostor. Cena: 240.000 SfT/m2 NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LO-MAN. d.0.0 Zevnikova ul.11, Kranj. PE Mla-dinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/ 347 3 2 3 , 0 4 / 2362890

KROPA, enosobno stanovanje 29 m2 tet. 1975.1. nad8tropje/4-ih. J lega. CK. praz-no. lepo ohranjeno, takoj vseljivo. Cer»a: 6 ,5 MIO sH. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul.11, Krarq, PE Mladinska ul.2, Kranj, tel 041/ 347 323. 0 4 / 2362890

škofja toka-Groharjevo naselje.prodamo 2-sobno stanovanje 57m2 4 nadstr stolpiča zgrajeno leta 1965.stanovanje je obr>ovl{e-no lep razgled z vsem» pnključki. Infonmativ-na Cena 17 mio sit Loka nepremičnine Faj-far janež s.p lel 041 647-547

• l i i M Iraf t t i i I M

m t a p M i A a a l mi

traQtai» stv Intfl ri Min. TfL: 02/ZMM26,

wmu\nwm.

041/I31-M1.

Prodaja vozi) NUMERO UNO. Dušan Šimunovič. s.p. Mttnska ul. 212000 Maribor

http://www.stanovanje

http://www.mtke-co

http://www.abc.si

iZDePlSi lab«rt.M • VMdovMtBkI porUi nuMSi O UAOV OdiM ••t>Ko rw tpMtu oMM« tvoi riMli ogH« u M<»fm ilov«^^ pnol*du|«Ui Un> obiMano ponudbu. prvtvuuM« tvmtti* Man w d« ia» n«|nov«)ti kadrovtKi ogtMl trtlUKil« p« m«Hh offiattti nNioM nI bNo t«ko utfoboo.

800euu£j0

DELO NoifičE prisuutks novice VESTNIH

OOMAIKKIUIM DE« ZUTTM I K/IR«

AGENT KRANJ d.o o. Vam ponuja novo-gradnjo v Bntofu pn Kranju, 15 ocMh stano \,iini z 6)evci za htadno m toplo vodo. kalon-metn vsa slanovan]d tma o baHu>n Na m -poJago Se nekaj stanovanj od 25 73m2 do 57.26m2. ki bodo vseljiva 30 04 .2005 C«na m m2 znaia 1 400 EUR/m2 » pro-dajni tečaj BS • obvezen nakup enega par-' Kirnega prostora 4.000 EUR > prodajnt te-daj BS Cene že vključujejo O O V (8.5%) AGENT KRANJ, Tavčarjeva UIK» 22. Kranj, tol 04-23-60-430. 04-23-e5-360.agent-krani nepremičnine net

S T ^ I š č E . prodamo garsonjero s pnpa-dajočim vrtom in parkiriščem, 33.36 fn2, stara 40 let. pnMidje, ogrevanje • elektrika, vsi pnkijučkj. txez botkona. kuhinja, vseljiva po dogovoru. CENA: 9 000.000.00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva uUca 22. Kranj, te) 04 -23^0^30 . 04-23^5-360. agent-kranj nepfemk:ntne net

KRANJ - OKOUCA. NUJNO kupimo več garsonjer različntti velikosti za nam že zna-ne stranke AGENT KRANJ. Tavčaneva ul»-ca 22. Krani. tel 04-23-80-430. 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net

KRANJ - PLANINA I . II ali III nujno kupi-mo več enosobno stanovanj za nam že zna-ne kupce AGEt^ KRANJ. Tavčaneva uhca 22. Kranj, tet 04.?3-6(M30. 04-23-65-360. agenikranj. nepremičnine net

V nalem ponujamo 136 m2 prostora v poslovni stavbi na Zoisovi 1. Kranj pred trgovino Her/is • Spar.

Možnost gostinskega tokata aTi trgovine. Ponudbe pošJjtte na naslov MLa.Hr1aMMi i l .Kn4

t M a 04/21 l e m

KRANJ - P I ^ I N A 1. prodamo prazno In zelo lepo enosobno stanovanje s kabine-tom. 54.t0 m2. staro 29 let. Il.nad , bal-kon, CK. VSI priključki, vseljivo po dogovo-ru CENA 14,000 000.00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23^5-360. agentkran;.ne-premičnine net

KRANJ - PLANINA II. prodamo zelo tepo enosobno stanovanje, 42.70 m2. staro 23 let, P /d . atnj, vsi pnključki. komplet pre-novljeno 1.2004. vseljivo po dogovoru. CENA 14 200 .000 .00 SIT AGENT KflANJ. Tavčarjeva ulica 22. Kranj. tel. 04-23-8CM30. 04-23-65-360. agenikranj ne-premicntne,net

KRANJ - PLANINA I. prodamo lepo m vzdr-ževarK) stanovanje, predelano v enosobno sfanovanje s kabinetom. 42.20 m2. staro 22 let. PR,/3. vs» priključki, komplet opre-nnljeno. kuhinja brez bel, tetinike, vseljivo po dogovoru. CENA. 13,300.000.00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-2S«>-430. 04.23-65-360. agent-kranj nepremičnine net

KRANJ - PLANINA 111. prodamo enosobno stanovanje 43.70 m2. 2. nadstropje/7, staro 18 let. JV-iega. kuhinja z belo teh . balkon, vsi pnključki. vseljrvo po dogovoai. CENA. 13.300.000.00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj tei.04-23-65-360. agenikranj.nepremičnine,net

KRANJ - OKOUCA. kupniK) več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že zna-ne stranke AGENT KRANJ. Tavčarjeva uli-ca 22. Kranj, tel 04-23-8CM30. 04-23-65-360. agentkrani.r>epremicnine-net

ZLATO POUE. prodamo zelo lepo dvo-sobno stanovanje, 54 m2. staro 43 let, 3,nad /4 . zastekljen balkon, kuhinja brez ^ l e teh.. CK-(>lin. vsi pr)kliij6ki. nova okna m notranja vrata, bručeni parket, vseljivo po dogovoru CENA 15 800 .000 .00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj nepremičnine net

KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvo-sobno stanovanje predelano v dvosobno stanovanje s kabinetom, staro 18 tet. 58.52m2. 2/7. CK. balkon, vsi prtMjiičhj, prevzem možen po dogovoru CENA 16.200.000.00 SIT AGENT KRANJ, Tav-čarjeva ul 22. Kranj, tel 04-23-65-360 agentkranj nepremičnine. r>et

KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovar^. 63 m2. 3. nadstropje/12.. stam 30 tet. balKon. CK. vs pnključki. vseljivo po dogovoru, CENA, 15.500.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčtfje^ ul. 22. Kranj, tel 04-23^5-360. agentkranj neoremicnir)e net

MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah. 65,70 m2. staro 4 lota. mansanld. vsi prMjučKl, stanovanje je prazno in vseljivo taKoj, CENA 23.200.000.00 SIT AGENT KflANJ. Tavčar-jeva uhca 22. Kranj, tel 0 4 - 2 3 « M 3 0 . 04-23-65-360. a g e n t i ^ neprerTticng>e net

KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma. 96.60 m2. pnlličje, 2 - atrij. vSi phkllvčki. sta/O 22 tet. vseljivo po dogovom. CENA 20.000.000.00 SfT AGENT KRANJ. Tav-čarjeva ul 22. Kranj, tel 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnlne.net

KRANJ - PLANINA III. prodamo zek) lepo dvosobno stanovanje s kabinetom 75.40 m2.6 natfstroote/8 .staro21 let.vsipnMjuč-ki. vseljivo po dogovoru. CENA 19.500.000.00 StT AGENT KRANJ, Tavčarjeva uhca 22. Krar^.lel 04-23^0430. 04-23^S<360. agentkranj.nepremičnine net

ZASIP 2 km od Bleda, novogradnja-sed-merček. prosto to 91.04 m2 v podpntličiu. 3ss s teraso (283.370 SIT/in2) in 45.45 m2 v pntltčju. Iss z balkonom (333.971 SlT/m2). vsi pnključki, vselitev, julij 2004. več info na vtfvv atpdom si ALPOOM d,d. Radovljkâ. Cankarjeva t. 04 537 45 15. www alpdom.si

ZG. GORJE: 45,9 m2. večja 1 ssv 2. nad-stropju. popolnoma obnovljerv) pred 7 leti. mirna okolica, bivalna kuhinja, soba. sanita-rije. etažna CK. shramba, drvamkâ. Cena 10,600,000.00 SIT ALPOOM d d, Radov-ljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16. wwwalpdom.si

ZAPUŽE: 46 m2. 28S v 2. nadstropju. I 1999. zastekljen balkon, klet. vsi priključki. Individualno ogrevanje, takoj vseljrvo. vsa nova oprema Cena 17.000.000.00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1.04 537 45 16. aipdom.si

ZG GORJE. 55.85 m2. v©4j€ Iss v 2 nadstropju. I. 1935. predsoba, kuhinja, soba. sanrtanie. shramba, klet, drvarnica, etažna CK. Cena: 9,500.000.00 SIT ALP-DOM d.d. Radovljica. Cankarjeva i . 04 537 45 16. vAvw,aipdQm,si

RADOVLJICA: 78,28 m2 m 79,25 m2, dve večji 2ss kabinetom, novogradnja, prv tbčje. dnevna soba. spalnica, kabinet, kuhi-nja z jedilnk^). kopalnica. wc, možen lasten VIKX] skozi atrij, terasa, klet. vsi priUjučki, dvigalo, vselitev: noveml>er 04. cena v maju/m2: 363.935 SIT, več info na vww.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva i . Q4 537 45 15. www.alp-dom si

ZAPU2E 84.96 m2. večje 3ss v 1, nad-stropju. mirna okobca. I 1999, balkon, klet. indrvklualno ogrevanje, delno opremljeno (predsoba, spalnica, kuhinja, kopalnica). Cena stanovanja 24 700.000.00 SIT. oprema po dogovoru ALPDOM d.d- Ra-dovljica. Cankarjeva 1. 04 537 45 16. www.alpdom si

BLED 90 m2. 4S5 v J nadstropju, obnov-ljeno 1987. balkon s pogledom na grad. klet. drvarnica, garaža, vrt, etažna CK. vsa oprema. takoj vseljivo. Cona 20 000,000.00 SIT - znižano ALPOOM d d Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16. aipdom.si

RADOVUlCA 105.36 m2 in 105.91 m2. 3 nadstr /mansarda. duêx. dnevr\a soba, kuhinja, jedilnica, spalnica. katMnet, kopal-nica. wc. balkon, bivalna mansarda. klet. vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev november '04. cena v maju/m2 363 935 SIT. več info na www.alpdom si ALPDOM d d Radovljica. Cankarjeva i . 04 537 45 15. vAvwalpdom.si

Škotja Loka. Puštal. t. 1945. 3.5 SS. 96 rT>2, Možnost predelave v 2 stanovanjski enoti ali zamenjave z mar^j^ stanovanjem, C ena: 20.6 mlo SIT ABC d o o . Tivolska 48. U.. 040850000

Krant. Savska c.,1. 1964. 2 SS. 55.1 m2. obnovljeno. Cena 11.7 mio SIT ABC d.0.0- Tivolska 48. U . 040850000

Kamnik. Groharjeva. I 1981. 2 SS. 6 9 9 m2. 2 balkona, zeleno okolje, vsa infra-stniktura. Cena 18.9 mio SIT. ABC d,o,o,. Tivolska 48. Lj.. 040850000

Kamnik. Klavčičeva. I 1976. 2 SS. 6 3 9 m2 Cena: 19.5 mo SIT ABC d.o.o . Trvol-5kfl48.Lj.. 040850000

KRANJ - Planina II. 89 m2. trisobno. 7 nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razporBd,blokstar23lel CENA 18.5 mio SIT SVET RE d.o.o.. Ljubljana. Enota Kranj, tel 04 /28 11 000.

KRANJ - Planina III, 88.10 m2. nizek bloK, kompletno obnovljeno, luksuzno 3 sobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nad-stropje, staro 16 let, takoj vseljk«. oprema v ceni CENA 22.5 mio SIT SVET RE d.o.o.. Ljubljana. Enota Kranj, tel 0 4 / 2 8 11 000

TRŽiC - Deteljica, enosobno stanovanje. 39,41 m2,1. 1976, 7 nadstropje, nova ko-palnica, zastekljen balkon. Hitro vseljivo. CENA: 10.6 mio SIT SVET RE d.o.o.. Ljub-liana. Enota Kranj, tel 04 /28 11 000.

RADOVUlCA; trisobno stanovanje. 70.22 m2.1 2000 v celoti adaptirano, lepo ohra-njeno, balkon m nadstrešek za avto CE?^ 22.4 mio Srr SVET RE d o.o.. Ljubljana. Enota Kranj, tel. 0 4 / 2 8 11 000

ŽELEZNIKI: dvosobno stanovanje, brez opreme, prazno, pritličje, staro 34 let z po-kritim l>a{konom. vsi pnključki CENA: 12 mio SIT SVET RE d.o.o Ljubljana. Enota Kranj, tel 04 /28 U 000.

JESENICE: 2 SS 63.85 m2 v 1. nadstrop-ju. letnik 60. cena • 12.5 mio SIT. K 3 KERNd.o,o..Ma>stTovtrg 12, Kranj, tel 04 202 13 53. GSM 051 320 700

KRANJ - 1 SS 42.70 m2 v pritličju, letnik 1982. cena - 14,6 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700

KRANJ - 1 SS 45.30 m2 v pnthčju. letnik 1960, cena • 13.9 mio SIT. K 3 KERN d,0,0. Maistrov trg 12. Kranj, tel 04 202 13 53, GSM.051 320 700

ZAHVALA

V 84. letu nas je zapustil drag mož, oče, ata. praded in stric

ALOJZ BAJT pokopan v Nemčui, kjer je živel.

Ob smni dragega aia se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo palru Filipu in vsem, ki ste se iz do-movine priSii poslovil od naSega ata. Sorodnike, prijatelje in znance pokojnega vabimo, da se udeležite sv.

maše, ki bo 30. dan po slovesu, dne 21. maja ob 19. uri v cerkvi sv. Mar-

tina v StražiSču pri Kranju. •

Žalujoči: žena Lojzka in otroci z družinami

KRANJ - 2 SS 67.70 m2 v 3 nad . letnik 1985. cena - 16.5 mio S i t K 3 KERN d o o . Maistn^v trg 12. Kranj tel 04 202 13 53. GSM 051 320 700

KRANJ - 3 SS 72.9 m2 v 4,nad.. letnik 1989. cona - 14.7 mlo SIT. K 3 KERN d.o.o.. Majstrov trg 12. Kranj, tel 04 202 13 53. GSM 051 320 700

KRANJ - 3 SS 88.7 m2 v 6 nad., letnik 1982, cona - 20.0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel 04 202 13 53. GSM 051 320 700

KRANJ. Rantna I - 3 SS 77.6 m2 v i nad . letnik 1974, delno obnovljeno, bal-kon, cena • 16.5 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel 04 202 13 53. GSM 051 320 700

DUPUE 3 SS82 m2 v večstan hidl. z ga-ražo 14,00 m2 in teraso 4 0 m2. letnik 2003. cena • 26.0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o . Ma«trov trg 12. Kranj, tel 04 202 13 53. GSM 051 320 700

Tržič - DeteljKa. prodamo 1-eobno stano-vanje - 4 0 m2 v 25 let stanh btokjh na Dete-ljici. Stanovanje se nahaja v 7. nad od de-vetih Je obnovljeno m opremljeno. Cena I0,6miij,sit Oglaševalec INF-INGd o.o. Šonijeva l l , Kranj, tel 04-236-3730. 041-429-330. vwvwinfHng Si

Kranj - ZJato polje -1 .5 sobno stanovanje. 46 m2 v 2. nadstr. od Stinh v 40 let starci bkikih Stanovanje je popolnoma adaptira-no z elektnčnimi radiatorji za ogrevanje. Cena 14.5 milj.Srt Oglaševalec INF^NG d 0.0 . Šodijeva l i . Kranj, tel: 04-2326-2730, 041-429-330. wwwinf-ing.s»

Kranj - Planina III. prodamo 1-sobno sta-novanje 44 m2 v 2,nad. Od sedmih. Stano-vanje je preurejeno v dvosobno In je vpisa-no v ZK. Bloki 90 stari 18 let Cena 13,2 milj Sit, Oglaševalec INP-ING d.o.o.. Šorih jeva 11. Kranj, tel 04-236-2730. 041-429-330. www infHng.si

Kranj, Planina II. prodamo 1-sobno atrijsko Stanovanje 43 m2. vpisane v 2K. Stanova-nje je popolnoma adaptirano Blok je star 22 let. Cena: 14,5 milj Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o.. Sorlijeva 11, Kranj, tel,: 04-236-2730. 041-429-330. wvw infnng si

Kranj. Zhato polje, 30 m2. iS. pk. letnik 1975. svetk). kompletno prenovljeno, S/J lega. Cena 10.500 000 SIT tel 01/510 74 30. 041 739 786, Pn/i graden d.o.o.. Celovška 291. Lj,. www.slanovanje net,

novogradnje com

Kranj, Janeza Puhar)a, 33.40 m2. iS. 7 nadstropf«. letnik 1979. lepo vzdrževano. (Jelno adaptirano Cena 12 300.000 SIT tel 01/510 74 30. 041 739 786 Prvi gra-den d.o.o . Celovška 291. L j . www stano-vanje.net. wvAv.novo9radnie.com

Kranj. Orehek. 45.82 m2. 2S z balkonom, novogradnja, izdelano na ključ, garažni box in shramba Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena 19.380,000 S!T tel 01/510 74 30. 041 739 786. Prvi graden d o o , Cetovška 291. Lj,. www stanovanje net. www novogradnje, com

Šenčur. 97,55 m2. 3S. nosK>gradnja. izde-lano na kliuč. možnost nakupa garaž boxa Nakup brez provizije Vseijrro cena: 26.809.(X)0 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 78& Prvi graden d 0.0.. Celovška 291. Lj. wvyw.stanovanie.nel. vvww.novo-gradnje com

Ško^ Loka. Trata, vrstna hiša. 171 m2 sta-novanjske površine, novogradnja. III. poda-ljšana gr faza. Nakup brez provizije Cena 28.7l9.350SJTTel. 01/510 74 30.041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291. Lj., vvwwstancv3nie.net, wAw.novogradn»e.com

STANOVANJA ODDAMO

Šorhjevo naselje- ODDAMO GARSONJE-RO. 30 m2. adaptirano 2003. cena 53000 sit/mes: FRAST. d.o.o.. Suceva 27. 04 /2344080 041/366 896

Kranj, Sorlijeva ultpa, dvosobno, 52 m2, 1. nad./4. opremljeno, delno obnovljeno. CK. CATV Cena najema: 65.000.00 SIT/mes

stroški, varščina! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul.11, Kranj. PE Mladinska

t GflNTflR ^ ^ ^ ^ T.- f.i. PRODAJA IN M0NTA7A IZPUŠNIH SISTEMOV TfR -AVTOMOBILSKIH ^ ^ ^

VIKENDI šk Loka. kamnito lesena brunarica 27

m2. parcela 600 m2, lepa lega. I, 1995. cena 13 mil SIT. TRIDA nepr Na sKati 4 Kranj. 041 860 9 3 8 . 0 4 2363 388

VOZILA DEU Prodam letne gunie, mah) rabljerie. Prevo-

ženih 3000 km, Continental Contact 185/60 R 15, i r 255-13^9 S4»4

Prodam 4 alu platišča z letnim« gumami Michelm. dim 165/60 R/14 od., cena po dogovoru i r 0 4 l / 7 0 & 6 7 l 6672

VOZILO KUPIM AVTO - KARAMBOURAN, tudi lolalka, ku-

pim m nudim najvB<i i r 031/770-833 431«

VOZILA ODKUP, PRODAJA. PREPIS RABLJENIH

VOZIL. GOTOVINSKO PLAČILO. 9 20-11-413. 041/707-14S. 031/231-358. AVTO KRANJ d 0,0,. Savska c. 34, Kranj «ma

Ugodno prodam CUO 1,4 RT. I. 93. siva metalna banra. elek paket, lepo ohranjen t r 031/263-297 »pubtA i t 4000

MfTSUBJSHI PAJERO 3.0. V6. dogi mo-del. I 90, ugodno prodam « 04V614 -0 4 8 » 3 L I K « U I 40»«

PAJERO PININ I. 04, kovinsko srebrna. 3 vrata, cena 4 190 000 SIT 9 27-99-200 »Outa fu i 4«a&

Prodam RENAULT CUO 1.2. I. 99. bele ban«, 48 000 km. dobro ohranjen. 2x air bag. cena po dogovoru 9 250-33-52. 041/744-705 »^tikmtM u n

Prodam žeto dobro ohranjen R 19. 1 95. cena po dogovoru. 9 031 /823-406

Prodam FIAT PUNTO 1.99, 2x a.r bag. električni paket, lepo ohranjen i t 041/456-150 MM

Prodam \ M PASSAT 16. 1.90. IT 040/621-941 »(^tj^mLd fr4W

FORD ESCORT 1 8 16 V. (.92. 140.000 km. v manjši okvan « 0 4 1 / 5 0 9 - 2 6 8 Moe

GOLF tV. 1,9 TDi 1.98. confortline, clima-tronic in vsa oixenta, kot nov, prodam za 2 400.000 srr, t r 041/672-094 »OBKVUL FT5M

RENAULT MEGANE coupe 1.6 e, 1.96. rumene ban«, avto je dObro Ohranjen. 1 lastnik, garažiran, električni pomik stekel spredaj in zadaj, meglenke spredaj, tonira-na stekla . vredan ogleda. 1100.000 SIT. Domen i r 041/652-744 » n

Prodam Škodo Felfcio EUO. letnik 1995. 1. lastnik. 5 vrat. nekarambokrano. ceca po dogovooj. 9 041/607-492 &&?3

Prodam dva traktorja Zetor. 1.77 m 1,88 s priključki. Škodo Octavio. 1.97 in cisterno za kunino olje 1500 I « 204-26-32. 0 4 0 / 8 5 6 0 5 2

Prodam AUDI A 4 1.8 T, I 95, kov srebr-ne barve, veliko dodatne opreme, avtomat-ska kitma. reg do septembra. Cena po do-govoru, g 031/265-242 isss

Prodam CITROCN SAXSO 1.0. I. 97. 91000 km. iTKKjre barve, t r 041 /568 320

Prodam FIAT TIPO, Odlično ohranjen, I 94. klima t r 031/243-643 arr

ZAPOSLIM VOZNIKA C ali C in E kategorije v medna-

rodnem transportu redno zaposlimo 9 041/614-722. Vrba d.o.o-. Struževo 4. Kranj 4 i n

Redno zaposlimo AVTOKLEPARJA t r 041/614-722, Vrba d.o.o . Stnjževo 4. Kranj»(9uM.t i 4ms

Dek> dobijo študentke med počitnicami za Strežbo v dnevnem baru. t r 040/651-605.

Katra bar. Podnart 42 b. Podnart

Redno zaposlimo 4 zastopnike In vodjo skupine za prodajo novih tehničnih artiktov. Po^rbimo za uvajanje, redna izplačila in možnost napredovanje, t r 031/634-584. 041/793-387. Smkopa. d.o.o.. Žirovnica 87. Žrovnica » 5i38

Zaposlim simpatično DEKLE za pomoč v strežbi in PICOPEKA z izkušnjami na krušni peči, Dare Pavkn s p., okrepčevalnica Ko-zolec. Sp, Bitnje 2, 4209 Žabnica s?er

Iščemo osebo za kontrolo gostinskih loka-loo in dekle za delo v strežbi Inter trend d o o , HotftmA?« 50. Preddvor, t r 041/692-621 SMI

Zaposlimo žensko za jDomoč v strežbi 9 59-62-055. Picenja Pod gradom, Dolhar Joža s.p . Koroška c 26. Tržič »40i

Iščemo natakanco za dc^KsMansko delo m natakarja -ico za popoldansko • nočno deto v klubu Hombre 9 040/327-087. Kovačič Srečkosp . Gerbtčeva 61, Ljubljana b*:-*

Zaposfamo \Hûiene šivilje za šivanje sobmh copat, t r 040/980-820 od 14 do 18 ure, Naveršnik Monto s.p . Cankarjeva 16. Kranj

Za delo v kuhinji iščemo KUHARJA i r 236*13^2, Pizzerija Gorenc. Stare • Hnbar Mateja a.p,. Koroška 59. Kranj

Zaposlim KV siikopleskarja mlajšega od 40 let f r 041/452-940 Slikopleskarstvo. Alojz Čibej 8,p.. Blegoška ulica 24. 4224 Gorenja vas » Outortai 54oe

Honorarno zaposlim delavca v ročni avto-pralnici tr 041/389-828. Lavi d o,o , C na Brtfo 22. 4000 Kranj 64g?

Redno zaposlim dekleta v strežbi t r 51-32&01. 041/719-018. Mifiari Enver s.p., Kk^nčeva 67. SkoQa Loka ^

Iščem mlajšega moškega za pomoč pri pospravljanju kleti in vrta. t r 041/643-494

Iščem simpatično dekle za deto v strežbi v športnem parku ob vikendih in praznikih t r 031/538-881. Kava bar Lev. Dvorski trg 18. Pred<fvor»Ouk«tu hm

Agrarno skupnost Snv>kmi - Rodine išče pastirja za pažo živine » 5 8 - 0 1 - 2 7 8 »M/

V Poljanski dolini zaposlimo ŠOFERJA C kategofê t r 041/652-138. Vema grad d 0.0 . Žk vrh sv. Urbana 24. Gorenja vas

»M

ZaposJimo VOZNIKA E kategorije i r 041/678-336. Berioncelj Pavel s.p.. Na trati 22. Lesce S663

Zaposlimo izkušenega FASADERJA ali SUKOPLESKARJA. Megamat>x. d.o.o , Staretova ul 39. Kranj, t r 041/421 820, 041/570 957 ^

Zaposlim delavca v Krovstvu. tesarstvu in suhomontaži t r 041/571-029. Pogačar Andrej s. p . Čopova ul, 25. Lesce um

Želite delati in zaslužiti'' Ste nezadovoljni, delavni in pošteni? Potem ne čakajte . pri-tožnost za vas je tu! Pnpravljeni smo vam pomagati Jancomm, d.o.o . Retnje 54. Križe 9 031/246 359 med 17. In 19 uro

Redno zaposlim AVTOKLEPARJA z izkuš-njam« Avtostekla Jekjvčan. d.o.o.. Žabn»ca 24. Žabnjca, t r 041/756-188 ab 2310-222

ZAPOSLITEV IŠČE INŠTRUKTOR MATEMATIKE išče deto t r

040/381-295 bVi

ŽIVALI Prodam več JAGNET t r 255-10-02.

031/858-644

Oddam mlade MUCKE, stare mesec dni 9 25-03-501 ^

JAGNETA za zakol ali nadaljnjo rejo pro-dam t r 031/312-323

Prodam JUNČKA simentalca. starega 3 mesece, 9 572-55-36 M«^

Prodam 4 ČEBEUE DRUŽINE AŽ, t r 041/583-617 ^

Zaradi smrti moža prodam 12 PANJEV ČEBEL, t r 25-22-788 ali 031/429-660

P r o d ^ teličke simentaike stare 10 dni ali menjam za bikca t r 041 /386-757 M?«

Prodajamo bele piščance za dopitanje in pave ja i^ce. t r 25-11-875 sMr

Prodam 3 teličke simentaike. stare od 14 dni do 6 mesecev t r 519-71-98 s&so

Prodam piščance Brojierje za zakol afi na-daljno rejo, t r 031/330-519 ssaa

RJAVE JARKICE v začetku nesnosti m PETEUNE. prodam. Globočnik. Utališka 14.Vog)je. Šenčur. 041/644 221

BELE PIŠČANCE ZA ZAKOL ali dopitanje prodajamo po 290 SIT/kg, vsak delavmk od 8. - 17. ure. sobota do 13. ure. Penjtninar-stvo Gašperlm, Moste 99 pri Komendi, t r 01/83 43 586 5se»

ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado pitano GOVEDO -

krave, teleta, t r 041/650-975 &?9o

Kupim BIKCA simentakra aii belgijca. sta-rega l5dn i . t r 518-27-27 ^

Kupim bikca simentalca, 200 kg težkega t r 231-03>28 zvečer 56m_

Kupim bikca, t r 041 /944 -287 »i8

Kupim bikca simentalca. starega do 14 dni, t r 259-12-69 5«i

Ni te na vrtu vrt*, ne med gredicami,

ni te na polju več, ne med meglicami,

ne več v .šumenju voda, niti vej.

ni te nikjer več. kjer bila si prej.

V S P O M I N

Včeraj, 3. maja, je minilo dolgo leto od (istega Črnega dne, ko nas Je

mnogo prezgodaj zapustila nafia draga

IVICA SAJOVIC Vemo, da nič več ni tako. kot s tabo. draga mami. je bilo. Hvala vsem. ki

spomin nanjo nosite v svojih srcih, ji prižigate sveče in postojite ob

njenem preraneni grobu.

VSI NJENI

Suha, 3. maja 2004

O S M R T N I C A Ni smrt tisto, kar nas loči,

in iivijenje ni, kar druti nas.

So vezi močnejše.

Brez pomena zanje so razdalje, kraj in Čas.

(M. Kačič)

Sporočamo žalostno vest, da nas je v 85. letu starosti zapustil naS dragi

mož, oče. ded. praded in tast

CIRIL WEINGERL - PEPE udeleženec NOB iz Šenčurja, VVeingerlova ulica 16

Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, dne 5. maja 2004. ob 16. uri

na pokopališču v Šenčuiju. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mr-

liški vežici na tamkajšnjem pokopališču.

Ž A L U J O Č I VSI N J E G O V I

Šenčur, 2. m ^ a 2004

http://www.alpdom

http://www.alpdom

http://www.slanovanje

VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo

TOREK SREDA ČETRTEK

5 5

V

od 9 ' C od 10 od 11 C do 14 C do 13 C do 15 "C

Danes, v torek, bo oblačno, začelo bo de-ževati. Popoldne bodo možne tudi posa-mezne nevihte. Tudi v sredo in četrtek bo prevladovalo oblačno vreme s pogostimi pa-davinami, deloma nevihtami. Meja sneženja bo na okoli 1900 metrov nadmorske višine, v četrtek se bo spustila na 1500 m.

Prvomajske Karavanke Sobota je bila na mednarodnem mejnem prehodu Karavanke mirna. Carinikov ni bilo več, bili so le še policisti.

Karavanke - Minuli teden so

bili zadnji dnevi pred vstopom v

Evropsko unijo. Avstrijske trgo-

vine so bile polne Gorenjcev, pa

tudi drugih Slovenccv. Kupovî

so predvsem oblačila in hrano.

Na.^li so se tudi taki. ki so se od-

ločili. da bodo novo hiSo "opre-

mili" raje v avstrijskem kot slo-

venskem Rutarju, NajboijSa je

bila izjava rdečelasega Gorenj-

ca, čeS da "nikoli ni hodil v Av-

strijo. ker pa imamo Slovenci

novega ccnejšega letalskega

prevoznika, pa je tako vseeno,

Če se popoldne zapelje do Lon-

dona."

Prvomajska sobota je bila na

mednarodnem mejnem prehodu

Karavanke deževna in pusta.

Promet je bil tako na slovenski

kot avstrijski strani redek.

Ljudje so navajeni, da se pred

zapornico ustavijo, da na mej-

nem prehodu skozi avtomobil-

sko okno kar sami od sebe "mo-

lijo" potne liste in osebne doku-

mente. Prvomajsko soboto pa so

bili malce zmedeni. Zapornic ni

bilo več. redki pa so opazili na

praznem poslopju (manjši kabi-

ni), mimo katerega so se peljali,

modro nalepko, ki je v šestih je-

zikih razlagala, da sc lahko

Slovenski in avstrijski policisti pri novem načinu dela na mejnih prehodih dobro sodelujejo (policist Grega Lavtižar in avstrijska kolegica Belinda Maier.)

prosto peljejo mimo. do nasled-

njega objekta, kjer pa policisti

še opravljajo mejno kontrolo.

Pomočnik komandirja Postaje

mejne policije Karavanke Ro-

man Zupane nam je opisal pr-

vomajsko dogajanje na mejnem

preh(û: "Ostaja samo še mejna

kontrola. Mejna kontrola na no-

tranji meji se izvaja Se do popol-

ne priključitve Slovenije k

Schengenskemu sporazumu, ko

bo celoten informacijski sistem

deloval po tem sporazumu in bo

ostalo prenehalo." Na mejnem

prehodu v Podrožci (slovenska

eksteritorialn#"cona). na avstrij-

ski strani lunela, je sistem kon-

trole dokumentov ob vstopu v

Slovenijo do včeraj še vedno de-

loval po starem. "Zaradi tehnič-

ne zahtevnosti." razlaga dalje

pomočnik komandirja Roman

Zupane: "Prvo kontrolo opravi

slovenski policist, drugo, zadnjo

opravi žandar in dovoli vstop. V

Podrožci opravi kontrolo doku-

mentov žandar, druga pa jc

skupna. Bistvena jc skupna,

fleksibilna kontrola. Vsi držav-

ljani Evropske unije, ki presto-

pajo državno mejo, morajo ime-

ti veljavno osebno izkaznico.

Jug Evrope so Kanarski otoki Na južnem delu otoka Gran Canaria slikovite peščene sipine bolj spominjajo na Afriko, toda v uradnih vodičih po

sicer španskih Kanarskih otokih je jasno zapisano, da je prav na tem mestu najjužnejša točka Evrope.

Maspalomas • Takrat, ko Ev-

ropejci Se niso vedeli, da je svet

okrogel, so bili prepričani, da sc

konča na jugu Portugalske, na

rtu Sao Vicente. Visoke pečine

bi $e danes skorajda prepričale

popotnike, da bi se svet utegnil

končati prav na-tem rtu, toda

Zemljina okroglina je pač preveč

nedvoumen dokaz, da je končna

točka pač tam. kjer se ustavimo.

Laže pa je seveda dokazati

skrajne točke posameznih konti-

nentov In ker jc nedvoumno, da

Kanarski otoki spadajo k Špani-

ji, so Španci ponosni, da je prav

LOTO

Rezultati žrebanja 18 kroga igre na srečo

2. majA 2004

Izžrebane številke: 5. 17. 26. 30. 33. 34. 37

in dodatna?

Izžrebana Lotko številka pa je 608459

V 19. krogu za sedmico 65.000.000 SIT

dobitek Lotko predvidoma 41 000.000 SIT

na otoku Gran Canarii (enem od

sedmih otokov, ki spadajo v

skupino Kanarskih otokov) naj-

južnejša točka Evrope. Čeprav

so Kanarski otoki le okoli sto ki-

lometrov (morja) oddaljeni od

afriške celine (Zahodne Saha-

re), pa na saharsko puSčavo spo-

minjajo le na skrajnem jugu oto-

ka. kjer je osem kilometrov dol-

ga peščena sipina Maspalomas.

Sicer pa je otok Gran Canaria v

Gorertjski novorojenčki

v minulem tednu smo Gorenj-

ci dobili 48 novih prebivalcev,

od tega v Kranju kar 36. na Je-

senicah pa 12.

V Kranju se je tokrat rodilo

13 dečkov in kar 23 deklic. Naj-

lažji je bil deček, ki jc tehtal

2.350 gramov, najtežja pa dekli-

ca. ki jt je tehtnica pokazala

4.310 gramov.

Na Jesenicah se je prvi jok

zaslišal iz 12 malih ustec. Rodi-

lo se je 8 deklic in 4 dečki. Naj-

lažja je bila deklica z 2.460 gra-

mi porodne teže. Tbdi najtežja

je bila deklica, tehmica ji je ob

rojstvu pokazala 3.910 gramov.

resnici kontinent v malem, saj

so v sredini visoke gore (tudi

okoli dva tisočaka), vulkanske

planine, pa tudi prekraîna po-

bočja z bujnim zelenjem, bana-

novimi nasadi in množico pre-

čudovitih kaktusov.

Na severu otoka je večna po-

mlad. na jugu večno poletje,

tako tudi ni čudno, da je Gran

Canaria z nekaterimi predeli po-

stala turistični raj za mnoge,

predvsem Evropejce, ki težko

prenaSajo dolge in mrzle zimske

mesece. Na najjužnejši točki

Evrope se je ob temperaturah

med 20 in 25 stopinj Celzija

mogoče pogreti tudi sredi zime.

Vilma Stanovnik

RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1. KRANJ TELEFON: (04) 2022-82 5 REDAKCUA

(04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022 -222 PROGRAM

FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025 -290 TRŽENJE

E-poSta; [email protected]

Spletna stran: http://www.radio-kranj.si

PVAJ80U POSLUŠANA RAOMSKA POSTAJA NA GORENJSKEM

R O K O M E T KONČNICA

RD TERMO - RK GORENJE Hala Poden, v sredo, 5. 5. 2004 , ob 20. uri

TU RD ^katvi Uka. Podkibndt t /c . Ško^ LDM

državljani tretjih držav pa pač

določene dokumente, ki* jih do-

ločajo sporazumi - praviloma

polne liste, vizume. S tem se

morajo iikaitati. Glede na slo-

vensko zakonodajo je pač po-

tnik. ki pride na mejni prehod,

dolžen pokazati potni doku-

ment. Olajšave, ki so najbolj de-

mokratične. najboljše, veljajo le

za državljane Evropske unije. Še

vedno ne potujete popolnoma

svobodno, saj na notranji meji

pokažetc osebno izkaznico, pa

vendar greste lahko v Nemčijo.

V petek se to še ni dalo."

Slovenski policisti na medna-

rodnem mejnem prehodu Kara-

vanke tako sodelujejo z žandarji

mejne žandarmarijske postaje v

Podrožci. Po besedah Romana

Zupanca so zadevo zelo dobro

sprejeli, čeprav jih je na začetku

skrbelo sporazumevanje. Da pa

to ne bo prevelik problem, se je

pokazalo že takoj v jutranjih

urah prvega maja. ko je pred-

stavnica žandarmarije mejne

žandarmarijske postaje v Po-

drožci Belinda Maier opravlja-

la svoje delo s slovenskimi poli-

cijskimi kolegi na slovenski

strani: "Sem zelo pozitivna gle-

de novega sistema. Nimam pro-

blemov. Sporazumevam se v an-

gleščini, imam pa avstrijske ko-

lege, ki znajo tudi slovensko."

Alenka Brun,

foto: Tina Doki

Želja: zaposlitev v vojski Druga generacija vojakov na

prostovoljnem usposabljanju je

slovesno prisegla v petek. 30.

aprila, v vojašnicah na Bohinj-

ski Beli in v Novem mestu. Na

Bohinjski Beli je priseglo tri-

intrideset vojakov, ki smo jih

povprašali, zakaj so se odločili

za prostovoljno usposabljanje in

kakšna so njihova pričakovanja.

Tomaž Ger-

Šak« Koro.^ka:

"Misl im. da

bom postal po-

klicni vojak.

Pričakovanja se

zaenkrat Se

niso uresničila, ker napori bodo

prišli. Kaj in

kako pa bom

kasneje v voj-

ski. pa naj po-

kaže čas."

Igor Kneže-

vič, Mar ibor :

GLASOV JEZ

#

"Želim postati profesionalni vo-

jak. Do sedaj Se ni bilo kakih

večjih naporov. Želim ostati v

vojski. Kaj bom počel, še ne

vem točno. Morda pehota."

Nejc Podgor-

nik, Bohinj:

"Tole je šele

začetek uspo-

sabljanja. Ven-

dar zaenkrat

razmišljam o

tem. da bom ostal v vojski. Se-

veda bi rad dosegel čim več. pri-

šel v vojski Čim višje."

Dejan Radu-

ha. Murska

Sobota: "Odlo-

čil sem se zara-

di nadaljnje

službe v vojski.

Pričakovanja pa

se počasi izpolnjujejo."

Alenka Brun,

foto: Tina Doki

t Ni hujšega za državni proto-kol, če ne gre vse po načrtu. Na tromeji nad Ratečami /e naš protokol v pričakovaniu najvišjih državnikov s treh strani meje mislil na vse - tudi na morebitni dež, zato /e osebje protokola ob priredit-venem prostoru naložilo en cel kup črnih dežnikov in tri ure živčno dirkalo sem in tja, da je bilo na prireditvenem prostoru res vse OK. Dežja ni bilo, bila pa je druga nerod-nost. ki pa so jo na srečo pra-vočasno opazili. Poleg slo-venske, avstrijske in evrop-ske zastave so najprej izobe-sili madžarsko zastavo, a so jo potem na hitro zamenjali s pravo, italijansko. Lahko se

zmotiš, če nisi ravno poznavalec zastav, saj sta obe enakih barv, Je s to razliko, da je madžarska vodoravna rdeče - beJo • zelena, itali-janska pa navpično zeleno - belo - rdeča...

E O -


http://www.radio-kranj.si

* n stran 1ai 1 ^glas^arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040504_l.pdfdr. vvolfgan schusselg...

Documents