FINANCE, sreda, 28. aprila 2010, št. 80www.finance.si

Jejmo manj, pa domače naj boČe se bomo zanašali le na izdelke funkcionalne hrane, pri tem pa še vedno jedli preveč, premastno, preslano in preslad-ko, potem za svoj organizem ne bomo dosti naredili.

HRAN

A ZA [ OGLASNA PRILOGA ]

ŽIVL

JENJ

E»Najbolj pomembno je delati z vsemi ljud-mi, vključenimi v proces prehranske ve-rige. Od vil do vilic. Od njive do mize,«

pravi Aleksandra Krumpak, direktori-ca Inštituta za aplikativno biotehno-logijo. 26, 27

Sem

anar

na L

jubl

jana

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 28. aprila 2010, št. 80www.finance.si26

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednica priloge:Aleksandra VagajaTel.: (01) 30 91 464E-pošta: aleksandra.vagaja@finance.si

Avtor člankov:Vlado Kadunec

Trženje:Vesna BizjakTel.: (01) 51 30 822E-pošta: vesna.bizjak@finance.si

Računalniški prelomRomina Colnarič

Lektoriranje: Tatjana Habinc

Hrana za življenje je oglasna priloga časnika Finance.

»Kakovost izdelkov zago-tavljamo z lastno kontrolo in kontrolo v okviru uradnega nadzora zdravstvene in vete-rinarske inšpekcije. Analize opravljamo v dveh lastnih la-boratorijih in nevtralnih zu-nanjih ustanovah, kot so slo-venski zavodi za zdravstveno varstvo, sodelujemo pa tudi s tujima analitskima laboratori-jema. Po priporočilih sistemov kakovosti HACCP in ISO se kontrola izvaja v glavnih fa-zah procesa na surovinah pred vgradnjo, med predelavo in na končnih izdelkih,« pojasnjuje Boris Kovač, tehnični direktor Mlinotesta iz Ajdovščine.

Sistematičnost postopkov »Varnost izdelkov iz žita

se zagotavlja s sistematičnimi postopki, ki zajamejo vse pri-delovalne in predelovalne faze, od primerne zaščite rastlin med rastjo do predelave in skladišče-nja končnih izdelkov, pri tem pa je treba paziti na fizikalna, kemijska ali mikrobiološka tve-ganja,« pravi Kovač.

Vsak udeleženec v pride-lovalnem, predelovalnem in distribucijskem procesu mora zagotoviti, da fizični tok bla-ga spremljajo informacije, ki se navezujejo na blago. Visoka kakovost izdelkov in popolna sledljivost procesov sta teme-lja najvišje stopnje varnosti živil. Nova zakonska zahteva po sledljivosti velja za vse živil-ske izdelke in živalsko krmo ter za nosilce živilske dejavnosti v vseh stopnjah prehrambne ve-rige – od kmetijskega sektorja do predelave, prevoza, distribu-cije in prodaje. »S celostnim in popolnim nadzorom vhodnih surovin in obvladovanjem vseh faz proizvodno-distribucijskega procesa zagotavljamo sledlji-vost izdelkov od pridelave do zaužitja. Dobra sledljivost je odločilna pri umikanju morebi-tnih slabih serij izdelkov iz pro-daje,« še razkrije sogovornik.

Zadržki pri razvoju izdelka Prav zaradi vseh spremlja-

jočih postopkov zagotavljanja neoporečnosti je razvoj vsakega izdelka zelo drag, saj mora biti natančno analiziran tako s pro-izvodno-tehničnega kot komer-cialnega vidika, pravi tehnični direktor Mlinotesta. Ob upošte-vanju usmeritev uprave podjetja trženjska služba prevetri dane zamisli, kar je tudi podlaga za morebiten začetek razvoja iz-delka. Glavni nosilec novega

izdelka je seveda razvojna služ-ba oziroma razvojnik, ki pa se lahko sreča s številnimi nepred-vidljivimi razmerami, zato niti ni nujno, da udejanji zamisel o novem izdelku, še dodaja Kovač.

Skrben nadzor nad razvojnim postopkom je zelo pomemben, saj ga je treba ustaviti, če na-daljnja vlaganja zaradi različnih ovir niso smiselna. V Mlinotestu so pravkar premagali vse ovire

Sledljivost je temelj najvišje Varnost izdelkov iz žita se zagotavlja s sistematičnimi postopki, kSodoben urbani porabnik je odtujen od izdelave hrane, kupuje predpakirana živila in nima pregleda nad proizvodnimi fazami. Zato ne želi tveganj, ki bi bila povezana z uživanjem hrane, in od proizvajalcev zahteva varno hrano.

Po priporočilih sistemov kakovosti HACCP in ISO se kontrola v Mlinotestu izvna končnih izdelkih.▶

Pri zelenjavi z domačega vr-ta natančno vemo, kako smo jo gojili, ne nazadnje smo vanjo vložili svojo energijo, zaradi česar je še boljša. K dobremu okusu zelenjave pripomorejo tu-di semena domačih, slovenskih sort zelenjave. To je tiste, ki so prilagojene našemu podnebju in našim prehranjevalnim na-vadam. Slovenci smo ljubitelji solat, predvsem krhkolistnih glavnatih solat. Tudi motovil-ca nihče ne poje toliko kot mi. Smo pa tudi zapriseženi jedci zelja in fižola.

Če ni preveč dežja, raste vse

»Poleg tradicionalnih sort na-šim ljubiteljem domače zelenjave vedno ponudimo kakšne nove vr-ste zelenjave in dišavnic. Vse no-vosti preizkusimo na našem polju na Ptuju, tako da zelo natančno vemo, kako nove zelenjadnice rastejo na naših vrtovih. Treba pa je vedeti, da ni težko vzgajati različnih vrtnin, niti tistih malo bolj eksotičnih. Ob skrbni negi in upoštevanju temeljnih navodil za vzgojo lahko na slovenskih vrtovih pridelamo zelo različno zelenjavo in dišavnice. Vzgoja je lahko težavna samo, če so poleti predolga obdobja dežja. Takrat je mrzlo, sonca je premalo in vse rastline rastejo slabše,« razlaga Kristina Škrbec iz Semenarne Ljubljana, kjer so si v svoji stole-tni tradiciji nabrali veliko znanja in izkušenj ter vzgojili tudi svoje domače sorte semen.

Zalivanje s cevjo za kapljično namakanje

Seveda pa moramo ob dol-gotrajnem vročem in sušnem obdobju zelenjavni vrt obvezno namakati. Pomembno je, da to počnemo redno, najprimernejša pa je uporaba cevi za kapljično namakanje. Tako so tla stalno vlažna in rastline optimalno pre-skrbljene z vodo. Rastlinam ne močimo listov, saj tako zmanjšu-jemo možnosti za pojav kakšne bolezni, pa tudi porabimo manj vode, kot če zalivamo kar pov-prek, pravi sogovornica.

Nezanesljivo nebo Ena večjih težav ljubiteljev

vrtnarjenja so nestanovitno oziroma nepredvidljivo vreme ter pogosta obdobja vročine in suše, nato pa hiter preskok v daljša obdobja dežja in nizkih temperatur. Kakšno bo poletje, je skorajda nemogoče napove-dati, zato je večno vprašanje, ali naj posejemo rastline, ki imajo raje vročino, ali pa bo, ko si tega najmanj želimo, veliko dežja in bo nato avgusta vse raslo zelo počasi ali pa bodo rastline zelo bolne. Težava je, da vremenskih pravil ni.

Uživajte v vrtnarjenju! Zato nam ne preostane dru-

gega, kot da si pač posejemo in vzgojimo vrtnine, ki jih imamo radi, ter da pravilno vrtnarimo, torej izberemo pravo lego in s pravilnim gnojenjem poskrbi-mo za rodovitnost tal. Seveda imamo mešane posevke, ne uporabljajmo fitofarmacevt-skih pripravkov, ampak ze-liščne, in se prilagajajmo vre-menskim razmeram, svetuje Kristina Škrbec iz Semenarne Ljubljana. In ne pozabi omeni-ti temeljne vrednote vrtnar-jenja: da pri tem na vso moč uživamo.

Seme in zdrava zelenjava z domačega vrtaSlovenci smo ljubitelji zelenjave, predvsem krhkolistnih glavnatih solat, motovilca, zelja in fižola Veliko se govori in piše o zdravem prehranjevanju. Najbolje pa je, da o tem ne govorimo preveč, ampak predvsem, da to počnemo. In seveda je daleč najbolj okusna zelenjava, ki jo pridelamo na domačem vrtu.

Ena večjih težav ljubiteljev vrtnarjenja so nestanovitno ozi-roma nepredvidljivo vreme ter pogosta obdobja vročine in suše, nato pa hiter preskok v daljša ob-dobja dežja in nizkih temperatur.

▶

Varnost in kakovost živil je zaradi raznih dogodkov, krize in usmeritev k zdravi prehrani postala splošno po-membna tema. Kaj se dogaja pri zagotavljanju varnosti javnega zdravja, kakšni so trendi, ukrepi, zakonodaja? Potrošniki pričakujemo in zahte-vamo varna in visoko kakovostna živila. Vedno bolj smo ozavešče-ni in beremo drobni tisk na pre-hrambnih izdelkih, ki jih kupuje-mo, vedno bolj se zavedamo vpliva

Kulture prehranjevanja bi se morali učiti že od malih nog

[ INTERVJU ] Mag. Aleksandra Krumpak, direktorica Inštituta za

O trendih zdrave prehrane in varnosti živil smo se pogovarjali z mag. Aleksandro Krumpak, znanstvenico, podjetnico, predavateljico, direktorico Inštituta za aplikativno biotehnologijo in vodjo projekta Zdrava hrana za zdravo življenje. Njena znan-stveno-poslovna usmeritev je razvoj izdelkov, ki temeljijo na prehrambni tradiciji naših krajev. Želi jih nadgraditi tako, da bi bili bolj zdravi.

prehrane na naše dobro počutje in zdravje. Kaj pa sploh je zdrava hrana? Pogosto ta izraz posploše-no enačimo z ekološko pridelano hrano, naravnimi živili, nizkokalo-ričnimi izdelki, sveže pripravljeno hrano, lokalno pridelano hrano ali s hrano, pripravljeno na tradicio-nalen način. Vse te vrste hrane so lahko zdrave, ni pa nujno. Zdrava hrana je tista hrana, ki je zaužita v pravi količini in na pravi način pripomore k našemu zdravju in ga krepi, optimalno vpliva na rast in razvoj, na dobro počutje in delovno storilnost.

Pravijo, da varna živila niso nujno tudi kakovostna, zato moramo razlikovati varnost in kakovost živil.Varna živila so tista, ki ne povzro-čajo tveganja za zdravje človeka. To praktično pomeni, da ne pre-segajo dovoljenih količin plesni in preostalih vrst gliv, bakterij, pesticidov, težkih kovin, antibi-otikov, aditivov, ostankov pralnih sredstev, ostankov embalaže in

drugih strupenih snovi. Kakovost živil v najožjem smislu zagotavlja našemu telesu kakovostno energi-jo za opravljanje njegovih funkcij. V širšem pomenu vključuje ugodje ob uživanju na videz vabljive in okusne hrane, v vseobsegajočem smislu pa hrano, ki je pridelana na okolju prijazen, etičen način. Še posebno je varna in kakovostna hrana pomembna za otroke, sta-rostnike in bolnike. To so skupine prebivalstva, ki imajo zmanjša-no imunsko odpornost. Ranljiva skupina so tudi nosečnice. Za te skupine je zagotavljanje varne in kakovostne prehrane v javnih ustanovah, kot so vrtci, šole, bol-nišnice ali domovi za starejše, še posebno pomembna in odgovorna naloga. Na žalost naredimo kot družba na tem področju premalo, saj ne razvijamo dovolj kulture prehranjevanja že od mladih nog. Najbolj skrb zbujajoče pa je to, da je pogosto edini kriterij pri izbiri živil v javnih naročilih njihova ce-na, ne glede na njihovo kakovost in izvor.

Kakšna so sistemska orodja za zagotavljanje varnosti živil, kakšne so tehnologije oziroma pristopi in dobre prakse pri zagotavljanju varnosti živil? Delo skladno z mednarodno priznanim standardom varnosti HACCP je obvezno za vse ude-ležence v agroživilski verigi EU (kmeti, predelovalci, trgovina, transport) in za vse uvoznike hrane v EU. Proizvajalci, zdru-ženja in trgovci imajo pogoste tudi svoje interne standarde, ki so strožji od zakonsko predpisa-nih. To za proizvajalce pomeni številne različne dodatne zah-teve in obremenitve, ki zaradi slabšega obvladovanja pogosto vodijo tudi v manj varen izde-lek. Zaradi tega so zdaj v razvoju celostni, »hygienomic« sistemi varne hrane, ki združujejo dose-danje standarde in omogočajo boljšo organizacijo dela, večjo učinkovitost, lažje delo, boljšo usposobljenost osebja in zni-žanje stroškov proizvodnje ob večji varnosti izdelka.

HRANA ZA ŽIVLJENJEFINANCE, sreda, 28. aprila 2010, št. 80www.finance.si 27

DIVITA. PRVOVRSTNI SVEŽI CMOKI IZ MLINOTESTA.

MLI

NO

TES

T Ž

IVIL

SK

A IN

DU

STR

IJA

D.D

., To

varn

iška

ce

sta

14

, 52

70 A

jdo

všč

ina

NIKOLIZAMRZNJE

NI

Zares sveži cmoki

Vas mikajo slastni sveži cmoki? Mmmm … marelični, slivovi ali skutini z orehi?

Tako zelo sveži in odlični so, da se vam bo zdelo, kot da vas je z njimi pocrkljala babica. In ne iščite jih v

zamrzovalnikih, ker jih tam res ne boste našli. Čakajo vas v hladilnikih, zato ker so sveži. Zares sveži.

stopnje varnosti živilki zajamejo vse pri- in predelovalne faze

vaja v glavnih fazah procesa na surovinah pred vgradnjo, med predelavo in

»Dobra sledljivost je odločilna pri umikanju morebitnih slabih serij izdelkov iz prodaje,« pravi Boris Kovač, tehnični direktor Mlinotesta iz Ajdovščine.

▶in razvili novo skupino inova-tivnih izdelkov – krompirjevih cmokov s sladkimi polnili, ki se od konkurenčnih razlikuje-jo po tem, da so pripravljeni v pičlih štirih minutah, pri tem

pa ne zahtevajo distribucijske verige za zamrznjene izdelke. Degustacijska ekipa poroča, da so enkratni, in poudarja, da ne vsebujejo umetnih dodatkov ali konzervansov.

aplikativno biotehnologijo

»Najpomembneje je delati z ljudmi, vključenimi v proces prehran-ske verige. Od vil do vilic. Od njive do mize. Ni dovolj imeti samo informacijo, pomembno jo je razumeti. Ljudje delamo manj napak, če razumemo,« pravi mag. Aleksandra Krumpak, direktorica Inštituta za aplikativno biotehnologijo in vodja projekta Zdrava hrana za zdravo življenje.

▶

Kljub vsem dodelanim orod-jem nadzora se vseeno dogajajo nepravilnosti, ki se pogosto po-javljajo v verigi predelave živil in ogrožajo njihovo varnost.Tehnologije predelave se skokovito razvijajo in širijo. V trgovini lahko kupimo izdelke, ki imajo osupljiv rok trajanja. Zakaj ob vseh dovr-šenih tehnologijah število zastru-pitev s hrano narašča tako na ravni EU kot globalno? Srečujemo se z izzivi globalnega trga, na katerem je vedno več izdelkov, ki so nastali na povsem drugem delu sveta, da-leč od nadzora. Pojavljajo se novi škodljivi organizmi, ki kljubujejo tudi najvarnejšim tehnologijam, najpogostejši vzrok za nepra-vilnosti pa je človeški dejavnik.Ali je mogoče zagotoviti varnost v vsej živilsko/prehransko/oskr-bovalni verigi od polja do mize?

Raziskovanja in praksa so poka-zali, da je varnost izdelka odvisna najbolj od dveh skupin dejavnikov: od upravljanja procesov in usposo-bljenosti – kompetentnosti osebja, ki je vključeno v celotno prehransko verigo. Zmagovalna kombinacija za varnost je skupek znanosti o živilih in prehrani, psihologije, upravljanja procesov in našega razumevanja kompleksnih procesov v naravi. Najbolj pa je pomembno delati z ljudmi, vključenimi v proces pre-hranske verige. Od vil do vilic. Od njive do mize. Ni dovolj imeti samo informacijo, pomembno jo je razu-meti. Ljudje delamo manj napak, če razumemo.

Kaj lahko v vsem tem procesu naredi potrošnik?Čeprav so živila danes varnejša kot kadarkoli prej, je dojemanje po-

trošnikov doseglo visoko stopnjo ozaveščenosti in s tem občutek zmanjšane varnosti živil. Mnogi pravijo, da so zmedeni in izgublje-ni med številnimi informacijami in nasveti o zdravem prehranjevanju, ki so si med seboj pogosto naspro-tujoči. V bistvu odločitev za nas kot potrošnika temelji na tem, ali lahko hrani zaupamo, zato je po-men označevanja in dajanja jasnih, enostavnih in natančnih informacij na strani tistih, ki komunicirajo z javnostmi, ključen. Pomembno je tudi zavedanje o vlogi negovanja kulture prehranjevanja, ki se začne z vzgojo doma in se nadgrajuje z uvedbo učnih vsebin v vrtce, osnov-ne in srednje šole, fakultete.

Kateri so glavni izzivi seda-njosti v živilsko/prehranski/oskrbovalni verigi?Dobro povzeti so v viziji evropske tehnološke platforma Hrana za ži-vljenje iz leta 2005, to je vizija za leto 2020 in naprej, kjer omenjajo učinkovito integracijo strateško usmerjenih mednarodnih raziskav na področju prehrane, živil, obna-šanja potrošnikov in upravljanja prehranske verige, ki bodo ponu-dile nove inovativne in izboljšane izdelke skladno s potrebami in pri-čakovanji potrošnikov. Ti izdelki bodo skupaj s priporočeno spre-membo v prehranskih režimih in načinu življenja ugodno vplivali na javno zdravje in kakovost življe-nja. Te ciljno usmerjene dejavnosti bodo podprle uspešnost in konku-renčnost vseevropske agroživilske industrije in bodo temeljile na go-spodarski rasti, prenosu tehnologij, trajnostni proizvodnji in zaupanju potrošnikov.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 28. aprila 2010, št. 80www.finance.si28

Doseganje dobrega zdravja pa ne pomeni samo zdravlje-nja bolezni, temveč tudi nji-hovo preprečevanje. In ker tudi hrana in prehranske na-vade pomembno vplivajo na nastanek različnih bolezni, je razvoj novih in učinkovitih strategij v proizvodnji živil, ki bi optimizirala človekovo zdravje in zmanjšala tveganja za nastanek bolezni, poveza-nih s starostjo in prehrano, že nekaj časa pomembna usme-ritev v Evropski uniji. Pri tem sta med drugim pomembna razumevanje in vrednotenje zdravih lastnosti živil oziro-ma identifikacija inovativnih zdravih živil s prepoznava-njem njihovih sestavin, ki vplivajo na funkcionalne lastnosti.

Živilci vseh dežel, ozavestite se!

Tehnološke platforme so od leta 2006 instrument evropske razvojne politike, s katerimi želi evropska ko-misija ob dejavnem sode-lovanju živilske industrije določiti prednostna področ-ja raziskav in tehnološkega

razvoja v proizvodnji hrane. Na podlagi ugotovitev bodo pospešili finančna vlaganja v novo znanje in inovativne tehnologije ter tako omogo-čili rast, trajnostni razvoj in ne nazadnje konkurenčnost EU.

Tehnološke platforme so tako široko odprt prostor za izmenjavo informacij in vpliva na podjetniški razvoj, razvoj-no politiko v živilski industriji in državno zakonodajo.

Usmerjeno delovanje in raziskave

Poslanstvo slovenske teh-nološke platforme Hrana za življenje, povezane z evropsko platformo Food for Life, je skrb za usmerjeno delovanje naše živilsko-prehranske ve-rige in raziskave, ki podpirajo njen razvoj ter navsezadnje zagotavljajo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

»To, kar počnejo v EU prek tehnoloških platform, počnemo na zbornici kmetij-skih in živilskih podjetij že v normalnem procesu našega dela v različnih delovnih sku-pinah. Pogovarjamo se o tem, kaj nam pomeni kakovost živil in kaj bomo v prihodnjih letih v zvezi s tem lahko ponudili porabniku. Naše ugotovitve predstavljamo v obliki pripo-ročil o primernih prehranskih navadah, na primer naj hrano

manj solimo ali da naj vsebuje manj maščob in sladkorja,« pojasnjuje Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetij-skih in živilskih podjetij pri GZS. »Tudi živilska podjetja se morajo zavedati, da so od-govorna za zdravo prehrano porabnikov. Tudi v Sloveniji namreč opažamo, da se de-belost pojavlja že v vrtcih in osnovnih šolah.«

Slovenska hrana je varna Smernice v prehrani in pri-

poročila se v imenu zaščite porabnikov sčasoma spre-minjajo v zakonske predpise. Prav zdaj se spreminja zako-nodaja o označevanju živil, po kateri naj bi dobil kupec čim bolj natančno informa-cijo o sestavi in zdravstveni varnosti živil.

»Medtem ko so tuji pro-izvajalci hrane svoja živila doslej marsikdaj pretirano označevali za zdrava, so slo-venska podjetja pri tem bolj previdna. Tako niso zlora-bljala doslej precej ohlapno zastavljene uredbe, zato smo bili v očeh porabnikov glede zdravosti živil nemalokrat videti kot nekonkurenčni v primerjavi s tujci. Zdaj so v evropski komisiji uredbe o zdravstvenih trditvah zastavi-li bolj strogo. Različni evrop-ski proizvajalci so denimo na komisijo poslali okoli 40 tisoč

O lastnostih živil zdaj bo[SLOVENSKA TEHNOLOŠKA PLATFORMA ] Nova evrops40 tisoč zdravstvenih trditev priznava samo štiri

Dobro zdravje prebivalstva je sestavni del uspešne sodobne družbe ter tesno prepleteno z gospodarsko rastjo in trajnostnim razvojem.

Velik uvoz hrane in pijače že močno ogroža več kot 500 sloven-skih podjetij živilske industrije in njenih več kot 14 tisoč zapo-slenih. »Razloge za ogroženost v živilski industriji lahko iščemo v majhnem vlaganju v razvoj in razpršenosti oziroma promocijski nepovezanosti podjetij v tej veji našega gospodarstva. Ni dobrega kmetijstva, če ni uspešne živil-skopredelovalne industrije, in nasprotno. Želimo si, da bi bila ta industrija bolj vključena v go-spodarsko strategijo države, saj je odločilnega pomena za neod-visno prehransko oskrbo države in ustrezno varno prehrano pre-bivalstva. Med najpoglavitnejšimi vzroki za stagnacijo prihodka v živilskopredelovalni industriji je na prvem mestu zmanjšanje povpraševanja po nekaterih izdel-kih oziroma to, da se je zanimanje kupcev močno osredotočilo na cenejše izdelke. Razvoj in obstoj živilskopredelovalne industrije – in s tem povezanega kmetijstva po naših standardih in okusu – sta najbolj odvisna od porabnikovega odziva, zato je uspeh spodbujanja

porabnikov v kampanji Kupujem slovensko odločilen za prihodnost naše živilske industrije in gospo-darstva,« je ob začetku tretje faze kampanje poudaril Iztok Bricl, predsednik upravnega odbora zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, ki je tudi or-ganizator kampanje Kupujem slovensko.

Ohranimo tradicijo Aktivnosti, v katerih želijo

ozavestiti domačo javnost o po-membnosti nakupovanja doma-čih izdelkov oziroma pospešiti prodajo slovenskih živil, so se začele že aprila 2008. S skupni-mi predstavitvenimi nastopi naj bi se povečala učinkovitost delovanja celotne agroživilske verige. V teh letih se je tako po-vezalo že 64 kmetijskih in živil-skih podjetij, ki so z logotipom kampanje S, ki označuje akcijo Kupujem slovensko, označili že okoli 500 kmetijskih in živilskih izdelkov.

Kampanja Kupujmo sloven-sko poudarja štiri temeljne vre-dnote: kakovost, varnost, tradi-cijo in okus slovenskih živilskih izdelkov, njena uveljavitev med domačimi kupci pa bo imela še eno pozitivno stran – ohranila bo delovna mesta v živilskopre-delovalni dejavnosti. Oznako S lahko nosijo le izdelki, kjer so surovine – slovenske ali tuje – predelane ali obdelane vsaj v

eni proizvodni fazi, ki poteka v podjetjih v Sloveniji. Oznake ni dovoljeno uporabljati na izdel-kih, ki se proizvajajo v drugih državah, čeprav gre za blagovne znamke slovenskega podjetja, niti na izdelkih trgovinskih bla-govnih znamk.

Slovenska vas Kampanja Kupujem sloven-

sko se te dni nadaljuje s povezo-vanjem živilskopredelovalnih podjetij s kupci na prodajnem mestu skozi Slovensko vas, ki pod zelenimi drevesi na prepo-znavnih prodajnih pultih zdru-žuje slovenske proizvajalce živil. »Slovenska vas se bo prihodnjih 40 dni predstavljala po Merca-torjevih nakupovalnih centrih po vsej Sloveniji, simbolizira pa prostor, kjer so združena slovenska kmetijska in živilska podjetja, da bi poudarila sloven-sko znanje, okus, varnost in ka-kovost živil. Med prvimi odzivi smo opazili, da so se nekateri kupci zamislili nad svojimi na-kupovalnimi navadami oziroma so ugotovili, da kupujejo izdel-ke tujih podjetij, ki so zaradi dolgega pojavljanja na našem trgu v njihovi zavesti dobili že kar domovinsko pravico,« je v imenu organizatorja kampanje Kupujem slovensko, zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, dejala njena direktorica Tatjana Zagorc.

Kupujete slovensko?Akcija spodbuja večje ravnotežje cen prehrambnih izdelkov, njihovo kakovost in ne nazadnje ohran

Slovenska živilska industrija že od leta 2003 stagnira in ima slabo stopnjo rasti, v uvozu in izvozu pa negativ-no bilanco, saj v zadnjem desetletju v našo državo uvažamo vse več tujih prehrambnih izdelkov.

Želimo si, da bi bila ta industrija bolj vključena v gospodarsko strategijo države, saj je odločilnega pomena za neodvisno prehransko oskrbo države in ustrezno varno prehrano prebivalstva.

Tako pravi Iztok Bricl, predse-dnik upravnega odbora zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.

▶

Slovenska vas se bo prihodnjih 40 dni predstavljala po Mercatorjevih nakupvenska kmetijska in živilska podjetja, da bi poudarila slovensko znanje, okus, v▶

HRANA ZA ŽIVLJENJEFINANCE, sreda, 28. aprila 2010, št. 80www.finance.si 29

trditev o zdravstveni neopo-rečnosti, vendar jih je ta po natančni proučitvi zredčila na štiri tisoč. Odslej bo vsaka zdravstvena trditev, ki je na-pisana na živilu, morala biti podprta z znanstveno raziska-vo, s kliničnimi študijami tudi na ljudeh,« pojasnjuje sogo-vornica spremembe zakono-daje pri označevanju živil.

Jemo vse več pripravljene hrane

Tatjana Zagorc še poudarja, da imamo v Sloveniji še iz časov jugoslovanske federacije visoke

standarde varnosti in kakovo-sti vzgoje in predelave živil, ki jih še nadgrajujemo, pozorno pa spremljamo tudi tovrstne smernice v EU. »Prehranske navade se spreminjajo, ljudje jedo vse več pripravljene hra-ne. Treba je zagotoviti, da tudi proizvajalci hrane spremljajo te smernice ter proizvajajo bolj raznovrstna in uravnotežena, ne preveč mastna ali preveč slana živila. O varni hrani lahko govorimo, ko ji lahko po določenih zdravstvenih standardih sledimo od polja do krožnika.«

olj po resniciska zakonodaja izmed predlaganih tisoč

»Živilska podjetja se morajo zavedati, da so odgovorna za zdravo prehrano porabnikov. Tudi v Sloveniji se debelost pojavlja že v vrtcih in osnovnih šolah,« opaža Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kme-tijskih in živilskih podjetij pri GZS.

▶

nitev delovnih mest v industriji

povalnih centrih po vsej Sloveniji, simbolizira pa prostor, kjer so združena slo-varnost in kakovost živil.

Prehransko verigo sestavljajo pridelovalci hrane, ki se ukvar-jajo s kmetijsko proizvodnjo, in njihovi dobavitelji ter živil-skopredelovalna dejavnost, ki obvladuje tudi pomožna tehno-loška sredstva, embalažni mate-rial. Udeleženci prehranske ve-rige so tudi logistična podjetja, ki prevažajo živila do trgovcev ali restavracij.

Osem let sledljivosti Uredba Evropske unije iz

leta 2002 predpisuje splošna načela in zahteve živilske za-konodaje oziroma da je treba za vsa živila, krmo in živali za pridobivanje hrane, pa tudi vse druge snovi, ki se bodo upora-bile v živilih ali krmi, zagotoviti sledljivost v vseh fazah pride-lave, predelave in distribucije. To pomeni, da je v celotnem procesu mogoče odkriti vsako osebo, ki je dobavila krmo, žival za pridobivanje hrane ali snov, ki bo uporabljena kot sestavni del živila. Pridelovalci in prede-lovalci pa morajo zagotoviti sis-tem in postopke, po katerih se bo lahko spremljala vsaka stopnja pridelave ali predelave. Živila in krma, ki se dajejo v promet v Evropski uniji, morajo biti torej ustrezno označeni, zaradi lažje sledljivosti pa jih mora obvezno spremljati ustrezna in natančna dokumentacija.

Če gre kaj narobe Sledljivost v prehranski ve-

rigi je odločilna, saj je nosilec živilske dejavnosti, ki daje živilo v promet, odgovoren za prehran-sko varnost živila. Če se ugotovi, da so bila na trg dana živila, ki ne zagotavljajo najvišjih standar-dov prehranske varnosti, mora nosilec živilske dejavnosti taka živila odpoklicati s trga. Zato je pomembno, da lahko na podla-gi podatkov o proizvodnji živila ugotovi, katera serija ni skladna, in vključi v odpoklic čim manj izdelkov. V postopkih zagota-vljanja sledljivosti mora vsak udeleženec v prehranski verigi zagotavljati evidenco podatkov o uporabljenih surovinah – tako imenovana sledljivost za korak nazaj. Zagotavljati pa mora tudi podatke o dogajanju v svojem tehnološkem procesu in podatke o tem, komu je izdelek prodal – tako imenovano sledljivost za korak naprej.

Vse pod eno streho »Skupina Panvita, največja

veriga podjetij v slovenski živil-skopredelovalni industriji, ki ob-vladuje pridelavo in predelavo hrane v celotni proizvodni verigi, osnovno surovino, potrebno za

proizvodnjo kakovostne hrane, proizvaja sama oziroma nabavlja iz domačega okolja. Sodelujemo z več kot tisoč družinskimi kme-tijami, ki po strogo nadzorovanih standardih proizvajajo pridelke najvišje kakovosti. Lokalna oskr-ba omogoča sistem zagotavljanja varne in okusne hrane, sestavljen iz več temeljev: sledljivost, sis-temi vodenja kakovosti, sodelo-vanje z nevtralnimi laboratoriji, vpeljava nadstandarda v živo proizvodnjo, stalno strokovno preverjanje in strokovni napre-dek,« nam je povedal predsednik uprave Dejan Židan. Pri izvaja-nju koncepta varne, sledljive in nadzorovane hrane se v skupini Panvita ne opirajo le na lastno znanje, temveč sodelujejo z vrsto najuglednejših ustanov v Slove-niji: s fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, biotehniško in veterinarsko fakulteto v Ljubljani, kmetij-skim inštitutom v Ljubljani ter številnimi uglednimi tujimi strokovnjaki.

Sledljivost je nujna za varno in zdravo prehranoŽivila, ki jih postrežemo na krožniku, praviloma nastajajo v več pridelovalnih in predelovalnih stopnjah oziroma procesih Za to, da je hrana, ki jo kupimo v trgovini ali pojemo v restavraciji, kako-vostna, prehransko varna in da ugodno vpliva na naše zdravje, morajo poskrbeti vsi udeleženci v prehranski verigi. Zapisani morajo biti vsi podatki, ki so pomembni z vidika prehranske varnosti živila.

»Skupina Panvita sodeluje z več kot tisoč družinskimi kmetijami, ki po strogo nadzorovanih standardih proizvajajo pridelke najvišje kako-vosti,« razlaga predsednik Panvitine uprave Dejan Židan.

▶

Tudi pridelovalci žita morajo zagotoviti sistem in postopke, po katerih se bo lahko spremljala vsaka stopnja pridelave. Živila in krma, ki se dajejo v promet v Evropski uniji, morajo biti ustrezno označeni, spre-mljati pa jih mora ustrezna dokumentacija.

▶

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 28. aprila 2010, št. 80www.finance.si30

RR

Najboljsi par

ˇDeviško oljčno olje je pridoblje-

no neposredno iz oljk in zgolj z mehanskimi postopki, brez kemij-ske ali toplotne obdelave ter brez aditivov. Ekstra deviško oljčno olje pa je sestavljeno predvsem iz tri-acilglicerolov z visoko vsebnostjo enkrat nenasičene oleinske kisli-ne, ki z zniževanjem ravni holeste-rola v krvi zmanjšujejo nevarnost za nastanek bolezni srca in ožilja. V manjših količinah vsebuje tudi negliceridne snovi. Te so izje-mno pomembne za kakovostno razvrščanje in ugotavljanje izvora – značilnih lastnosti oljčnih olj. Olju dajejo tudi aromo, prepreču-jejo njegovo staranje in imajo po-membno vlogo pri bioloških funk-cijah v človeškem organizmu.

V ekstra skrbnih rokah Kakovost oljčnega olja je ze-

lo odvisna od podnebja, sestave tal, sorte, primerne zaščite pred boleznimi in škodljivci, obdelave nasadov in gnojenja, obrezovanja, pazljivega obiranja, predelave in ne nazadnje tudi shranjevanja. Za kakovostno olje je zelo pomemb-no, da so vse faze, od pridelave oljk do njihove predelave, pravilno in kakovostno opravljene.

Najboljše kakovosti je ekstra deviško oljčno olje, ki prav zaradi posebne skrbi pri pridelavi sodi v višji cenovni razred. Stroški ročnega obiranja oljk – s tem pa zagotovitev čim manjšega poško-dovanja plodov in spremljanje prave optimalne zrelosti plodov – so namreč precej višji kot pri strojnem obiranju oljk. Pri oljč-nem olju je mogoče daljše skla-diščenje pobranih plodov, ki so zaradi strojnega obiranja povrhu morda še nekoliko poškodovani. Prav to pa pospešuje proces oksi-dacije oziroma hidrolize, zaradi česar je olje manj kakovostno.

Olje, ki varuje zdravje Oljčno olje se sicer pridobi tako,

da se plodovi zmeljejo, iz nastale oljčne drozge pa se nato po različ-nih mehanskih postopkih izceja oljčni mošt. S centrifugiranjem se iz mošta izloči olje, ki ga lahko takoj uporabimo.

Ekstra deviško oljčno olje je primerno za pripravo vseh vrst jedi, še zlasti hladnih, za solate in sredozemske specialitete. Zaradi visokega deleža enkrat nenasičenih maščobnih kislin, betasitosterola in zlasti skvalena je oljčno olje ze-lo primerno pri pripravi zdravih jedilnikov.

Stroge oči kakovosti Postopki nadzora ekstra de-

viškega oljčnega olja so izredno natančni, vedo povedati v Tovarni olja Gea. Za zagotavljanje stalne kakovosti in varnosti ekstra de-viškega oljčnega olja se izvajajo mnoge kontrole in analize, ki se opravijo ob prevzemu olja, pred polnitvijo, med njo in po končani polnitvi. Na olju se vedno opravi-jo analize kemijskih parametrov, kjer ugotavljajo kislost olja in vsebnost prostih maščobnih kislin ter vsebnost peroksidov, ki so ka-zalnik oksidiranosti olja. Analizira se tudi UV-absorbanca pri 232 in 270 nanometrih, kar je kaže, ali je olje staro, oziroma se pri tej analizi pokaže morebitna vsebnost dru-gih olj, bodisi nerafiniranih bodisi rafiniranih. V analizah ugotavljajo tudi morebitno vsebnost pestici-

dov, težkih kovin, policikličnih aromatiziranih ogljikovodikov.

Poseben vonj in okus »Poleg že navedenih analiz

se opravi še senzorično ocenje-vanje olja, ki ga izvajajo izšola-ni in izkušeni preizkuševalci, ocenjujejo pa barvo olja, ki je odvisna od sorte in časa obiranja oljk. Kakovostna ekstra deviška oljčna olja so lahko rumene ali zelene barve, vendar pa zgolj ustrezna barva olja še ne zago-tavlja kakovostnega olja,« poja-snjuje Doroteja Kitak iz Tovarne olja Gea. »Tega ocenjujejo še po aromi – kakovostna imajo po-navadi sadno aromo – ter vonju in okusu, ki morata spominjati na zdrave in sveže, optimalno zrele plodove oljk, jabolk, svežih mandljev, artičok, paradižnikov ali na sveže pokošeno travo.«

Pridobljen znak Varuje zdravje

Analize olja izvajajo v akredi-tiranem in lastnem laboratoriju. Pred postopkom polnjenja olja v steklenice na polnilni liniji se preverijo še delovanje in čistost polnilne linije, ustreznost em-balažnega materiala in končni videz izdelka glede na njegovo specifikacijo. Ekstra deviško oljčno olje Gea je zaradi ugo-dne sestave maščobnih kislin pridobilo znak Varuje zdravje, ki ga podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Oljčno olje varuje zdravjeČe že uporabljamo olje, izberimo oljčno; če je že oljčno, naj bo deviško Vonj in okus dobrega oljčnega olja morata spo-minjati na zdrave in sveže zrele plodove oljk, jabolk, svežih mandljev, artičok, paradižnikov ali na sveže pokošeno travo.

Najboljše kakovosti je ekstra deviško oljčno olje, ki prav zaradi po-sebne skrbi pri pridelavi sodi v višji cenovni razred.▶

Pojemo več, kot potrebu-jemo, hrana je presladka, premastna, preslana in za uveljavljeni sodobni sedeči način življenja že precej ne-primerna oziroma »premoč-na«. Posledice so sodobne bolezni, ki so med seboj po-gosto povezane, od sladkor-

ne do srčno-žilnih, pa tudi raka. Veliko bi storili že s tem, če bi zmanjšali količino hrane, jedli manj nasičenih maščob in enostavnih oglji-kovih hidratov, več bi morali jesti vlaknin, več hrane pa bi tudi morali pripraviti sami oziroma posegati po nepre-delanih in svežih živilih, ki imajo bolj zdrave hranljive vrednosti.

Živila z dodatki Prehranjevalna industri-

ja se s (pred)pripravljeno hrano seveda živahno odzi-

va na življenjske trende, po drugi strani pa se vse bolj krepi zavest, da je zdravje največja vrednota. Tudi tu je prehrambna industrija hitro prisluhnila in ponudi-la funkcionalno hrano, ki je pravzaprav naziv za vsako hrano, ki ima poleg običaj-nih hranljivih lastnosti še dodatne, ki imajo ugoden vpliv na zdravje, ga izbolj-šujejo ali pa preprečujejo razvoj različnih bolezni. Tako nam je na voljo de-nimo probiotični jogurt ali jogurt z vlakninami, pa

mleko z dodatkom kalcija in vitaminov. A če osiro-mašeni prehrani dodamo vitamine, minerale in dru-ge dobrodejne snovi, to še ne pomeni, da jemo same zdrave izdelke. Gre le za živila, ki jim proizvajalci z dodajanjem različnih do-datkov izboljšajo prehran-sko vrednost. Z njihovim uživanjem lahko le deloma odpravimo primanjkljaj hranilnih snovi, ki je sicer posledica posameznikovih neustreznih prehranjeval-nih navad.

Bogatenje živil Glavni dodatki, ki jih

proizvajalci dodajajo živi-lom, so vitamini, minerali, maščobne kisline, vlakni-ne, probiotiki in prebiotiki, fitosteroli, fitoestrogeni in izoflavonoidi. Živila so obo-gatena s hranili, ki jih sicer že naravno vsebujejo, ven-dar pa se je med predelavo njihova vsebnost zmanjša-la, a čedalje pogosteje jim dodajajo tudi hranila, ki jih živila naravno ne vsebuje-jo. Tako denimo maščobne kisline omega tri, ki jih na-

ravno vsebujejo predvsem ribe, dodajajo mlečnim iz-delkom ali jajcem, dodajo pa jim še minerale in vitamine. Za bogatenje pa so primerni še sokovi, čaji, različni žitni izdelki, čokolada, energijske ploščice in drugi prehranski izdelki. A pozor, če se bo-mo zanašali samo na izdelke funkcionalne hrane, pri tem pa še vedno jedli preveč, pre-mastno in presladko in če bo jogurt z dodanimi vlaknina-mi edini vir vlaknin, potem za svoj organizem pač nismo naredili kaj dosti.

Hrana, ki je hkrati zdraviloFunkcionalna hrana je novejši trend zdrave hrane, ki vsekakor ne škodi, a tudi koristi ne pre-tirano, če ne spremenimo sicer nezdravih prehranjevalnih navad

Funkcija hrane je zagota-vljanje energije in snovi, ki omogočajo normalno funkcioniranje organizma. Vendar pa današnji način stresnega življenja ni več v sožitju s tem, kar jemo.

Drea

mst

ime

HRANA ZA ŽIVLJENJEFINANCE, sreda, 28. aprila 2010, št. 80www.finance.si 31

Zdravo prehranjevanje je predvsem uravnoteženo – da uživamo kakovostno in razno-liko hrano v tolikšni količini, ko-likršno glede na svojo starost in telesno aktivnost potrebujemo. Enolična prehrana in uživanje energijsko bogate hrane, ki na-vadno vsebuje veliko maščob in enostavnih sladkorjev, lahko dolgoročno vodi do čezmerne telesne teže, s tem pa do debe-losti in povečanega tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni.

Mešano – zmešano Uravnoteženo prehranjeva-

nje pomeni, da v organizem vna-šamo mešano hrano, ki je dovolj raznolika in vsebuje primerne količine živil iz vseh prehran-skih skupin. Temelj zdrave, uravnotežene prehrane so živila, bogata s sestavljenimi ogljikovi-mi hidrati, predvsem škrobom. Mednje sodijo kruh, testenine in drugi izdelki iz žita, pa tudi riž in krompir. Uživati mora-mo dovolj sadja in zelenjave, ki sta vir vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin, zmerni pa moramo biti pri maščobah ter omejiti uporabo sladkorja in sladkih živil. V prehrano vklju-čujmo le kakovostna rastlinska olja in maščobe, bogate z omega tri maščobnimi kislinami.

Premalo prehranskih vlaknin

Ogljikovi hidrati naj v urav-noteženi prehrani pokrivajo polovico dnevnih energijskih potreb. Še zlasti priporočljiva so tista živila, ki vsebujejo se-stavine celega žitnega zrna, saj so bogata s prehranskimi vlak-

ninami in mineralnimi snovmi. Polnozrnati izdelki nas nasitijo za dlje časa, kar je še posebno pomembno za vzdrževanje ravni energije in koncentracije pri de-lu, spodbujajo pa tudi delovanje črevesja, kar je pri sedečih po-klicih zelo pomembno. Prehran-ske vlaknine so v prehrani zelo pomembne, a jih v povprečju praviloma zaužijemo premalo.

Po priporočilih strokovnja-kov naj ne bi zaužili več kot pet gramov soli na dan, a Slovenci v povprečju to količino precej pre-sežemo. Znano je, da je pretira-no uživanje soli pomemben de-javnik tveganja za povišan krvni tlak. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima v naši državi povišan krvni tlak kar 40 odstotkov odraslih prebivalcev.

Manj hrane, več gibanja Poleg uravnotežene prehrane

je za zdravo življenje odločilnega pomena tudi gibanje. Ljudje, ki so veliko telesno dejavni, lahko zaužijejo več hrane kot tisti, ki čez dan večinoma sedijo. Zelo pomembno je tudi uživanje za-dostne količine tekočin.

Priporočljivo je zaužiti vsaj dva litra tekočine na dan, ob in-tenzivni telesni dejavnosti tudi več. Pri tem odsvetujemo pitje sladkih in gaziranih pijač, dobra alternativa so nesladkani zelišč-ni in sadni čaji 1001 cvet.

Zajtrk še vedno najpomembnejši obrok dneva

Pomembno je, da so obroki ta-ko doma kot na delovnem mestu pravilno sestavljeni in usklajeni z našimi potrebami. Prehrambni strokovnjaki priporočajo, naj čez dan zaužijemo več (pet) manjših obrokov, najpomembnejši, a po-gosto izpuščen, je zajtrk. Idealno živilo za zajtrk so misliji, narav-na mešanica različnih kosmičev, oreškov in suhega sadja. »Če ste

ljubitelj opečenca, raje kot na-vadnega pojejte polnozrnatega,« priporoča Mateja Modic, direk-torica razvojno-tehnološkega sektorja v Žitu.

Male spremembe, velik učinek

»Zdrava varovalna prehrana je pomembna pri preprečeva-nju kroničnih bolezni in dobra popotnica za dolgo delovno aktivnost ter zdravo in polno življenje. Že z na videz majhni-mi spremembami navad lahko naredite veliko dobrega za zdra-vo prehrano. Namesto belega izberite nebrušen naravni riž, kakršen je rjavi riž Zlato polje, bogat z vitamini, zlasti vitamini B, in prehranskimi vlakninami. Poleg navadnih testenin posezi-te tudi po polnozrnatih, na pri-mer graham testeninah Grande. Namesto belega izberite polno-zrnati kruh ali kruh, bogat s pre-hranskimi vlakninami, kakršen je Srečkov črni kruh +. V Žitovih Grajskih pekarnah smo skladno s prehranskimi smernicami pri-pravili novost – kruh Veselko iz ržene in polbele moke, ki vsebuje 30 odstotkov manj soli kot običajen kruh. Odličen okus mu dajejo naravne sestavine, ki nadomestijo del soli v kruhu,« še pove Mateja Modic.

Koristna informacija pri kombiniranju živil so tudi ozna-čene dnevne orientacijske vre-dnosti – oznake GDA na živilih, ki jih postopno uvajajo tudi na Žitovih izdelkih. Te dajejo po-membne informacije o sestavi živila in njegovem prispevku k uravnoteženi prehrani. Ozna-ke GDA porabnika informirajo, koliko porcija izdelka prispeva k njegovim dnevnim potrebam po posameznih hranilih, in tako ozaveščenemu ne ponujajo le podatkov o sestavi živila, temveč pomagajo tudi pri načrtovanju uravnotežene prehrane.

Jejte redno, jejte zdravoZdrava prehrana je eden temeljev zdravja, na katerega pa ob vsakodnevnih delovnih izzivih vse prepogosto pozabimo

Če se neredni in neuravnoteženi prehrani pridružita še nezadostna telesna aktivnost in stres, se tveganje za bolezni precej poveča.

Temelj zdrave, uravnotežene prehrane so živila, bogata s sestavljenimi ogljikovimi hidrati, predvsem škrobom. Mednje sodijo kruh, testenine in drugi izdelki iz žita, pa tudi riž in krompir.▶

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 28. aprila 2010, št. 80www.finance.si32

Sodobne prehranjevalne smernice so usmerjene k pi-jačam brez konzervansov in dodanega sladkorja, saj je te-ga v dobrem sadju v zadostni količini.

Sorte, primerne za predelavo v sokove

Zanimalo nas je, kako oziro-ma s kakšnim tehnološkim pro-cesom skrbijo pri Fructalu, da se v pijači ohrani čim več pozitivnih lastnosti sadja, ne da bi dodajali konzervanse ali umetne dodat-ke. »Celotna proizvodnja naših sokov je zavezana k neuporabi konzervansov, proces predelave sadja je strogo nadzorovan. Vho-dna surovina, ki je seveda brez konzervansov, mora biti kako-vostna, kontroliranega porekla oziroma od preverjenih dobavi-teljev. Izbiramo samo določene vrste sadja, ki so najprimernejše za naše izdelke. Pomembno je, da izbor sadja naredimo že ob nasajanju, sadjarji, naši dolgole-tni partnerji, pa upoštevajo naša priporočila in sadijo sorte, ki so primerne za nadaljnjo predelavo v sokove. Porabnik mora dobiti vsakokrat enak izdelek, ne glede na letino,« nam je povedala Tina Tomažič iz Fructala.

Vpliv geografske lege Breskve, jabolka in hruške

za predelavo tako kupujejo ve-činoma od slovenskih kmetov, preostale sadne surovine, ki v Sloveniji ne uspevajo oziroma ne uspevajo v zadostnih količinah, pa uvažajo. Pri tem so pozorni, da sadje izbirajo z območij, na

katerih posamezna vrsta zaradi geografske lege, velikega števila sončnih dni in primerne zemlje najbolje uspeva, sadje pa izbirajo tudi po sortah, ki so najprimer-nejše za posamezni izdelek.

Vse več breskev v Vipavski dolini

Vsi pridelovalci, od katerih Fructal odkupuje industrijske breskve, so vključeni v sistem integrirane pridelave, kar pome-ni, da uporabljajo sredstva, ki so prijaznejša do okolja. V Fructalu sodelujejo tudi pri obnovi bre-skovih nasadov v Vipavski doli-ni; leta 2008 so sofinancirali pet tisoč sadik, lani 16 tisoč. Fructa-love kontrolne službe vsako leto že pred obiranjem iz naključno izbranih sadovnjakov analizirajo sadeže, nadzor pa opravijo tudi po predelavi.

»Za kakovost naših izdelkov je zelo pomembna tudi voda, ki jo uporabljamo. Je namreč s hribovskega območja, ki ni obremenjeno s poljedelstvom ali naselji,« še dodaja sogovor-nica. Pri tem poudarja, da je naslednji pomemben korak zagotavljanja kakovosti sokov tudi najsodobnejša tehnologija v proizvodnji. Proizvodne lini-je čistijo po posebnih postop-kih, ki izključujejo človeške napake. Obstojnost izdelkov v Fructalu dosežejo s sodob-nim (HTST) postopkom paste-rizacije, ko se sok za kratek čas segreje na višjo temperaturo in takoj nato ohladi, s čimer se ohranijo naravne sestavine iz sadja. Vsi Fructalovi izdelki v plastenkah in kartonski emba-laži so polnjeni aseptično, torej hladno v zaprtem prostoru, s čimer so onemogočene kakr-šnekoli okužbe iz zraka. Hkra-ti aseptična polnitev omogoča daljši rok trajanja in polnje-nje popolnoma brez uporabe konzervansov.

Stoodstotni sok Izdelki v kategoriji sokov,

nektarjev in sadnih pijač se med seboj razlikujejo predvsem po sadnem deležu. Medtem ko ima »čisti« sadni sok stoodsto-tni sadni delež, ga imajo sadni nektarji od 25 do 99 odstotkov, druge Fructalove sadne pija-če pa od 10 do 30 odstotkov. Najnovejši Fructalov izdelek je stoodstotni sok Selection iz sveže stisnjenega sadja, ki je seveda tudi brez kakršnihkoli dodatkov. Sadeži so pridelani v deželah z idealnimi naravnimi razmerami za njihovo rast in razvoj sočnosti, harmonično-sti okusa in seveda hranilnih vrednosti. Ananas iz Kostari-ke, pomaranče iz Brazilije in bele grenivke z Mediterana so sadeži resnično vrhunske kakovosti.

Dvakrat preverjeno Fructal za svoje sokove upo-

rablja le tisto stekleno, plastično ali kartonsko embalažo, ki mu omogoča ohranjanje kakovo-sti in varnosti izdelkov. Zago-tavljati mora zaščito izdelka pred fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi spremem-bami v celotnem roku trajanja. Za sokove je pomembno, da so zaščiteni pred oksidacijo in sve-tlobo. Embalaža je pod strogim nadzorom, ki preverja in zahteva popolno zdravstveno ustreznost materialov, ki prihajajo v stik z živili, dobavitelji embalaže pa morajo opraviti tudi ustrezne analize in si zagotoviti ustrezne certifikate kakovosti. »Redni interni nadzor mikrobiološke ustreznosti embalaže izvaja tudi Fructalova služba za kakovost, saj je ob ustrezni surovini in napredni tehnologiji odločilen korak do varnega in kakovo-stnega soka prav ustrezna em-balaža,« je pogovor sklenila naša sogovornica.

Sokovi, narejeni v sodelovanju z naravoSvežega sadja praviloma nimamo vedno pri roki, a vedno ga lahko nadomestimo z dobri-mi sadnimi sokovi Kakovostni sokovi dajejo energijo in skrbijo za dobro počutje, nekateri so polni mineralov, vitaminov in antioksidantov, ki upoča-snjujejo staranje in zavirajo nastanek različnih bolezni.

Fructalova embalaža je pod strogim nadzorom, ki preverja in zahteva popolno zdravstveno ustreznost materialov, ki prihajajo v stik z živili. Dobavitelji embalaže morajo opraviti tudi ustrezne analize in si zago-toviti ustrezne certifikate kakovosti.

▶

Boru

t Pet

erlin