č statisti - sursza besedilo državne himne je bila izbrana sedma kitica zdravljice, pesmi najve...

Statistični portret Slovenije v Evropski uniji Statistical Portrait of Slovenia in the EU

Uvodna besedaUvodna besedaUvodna besedaUvodna besedaUvodna beseda Introductory wordsIntroductory wordsIntroductory wordsIntroductory wordsIntroductory words

Evropske unije po več kot pol stoletja obstoja verjetno ni treba prav posebejpredstavljati. Danes je to skupnost sedemindvajsetih držav članic in vsakaizmed njih bogati to skupnost s svojo kulturo, s svojim jezikom in s svojimznačajem. Ta raznolikost pa jih ne razdvaja, saj spoštujejo iste vrednote inse zavzemajo za mir, demokracijo in za spoštovanje človekovih pravic.Leto 2011 je evropsko leto prostovoljstva. Prostovoljstvo pa ne le, da spodbujauresničevanje skupnih evropskih vrednot, kot sta solidarnost innediskriminatornost, ampak tudi povezuje različne družbene skupine, in toje v težkih ekonomskih razmerah zelo pomembno.

Pri pisanju skupne evropske zgodbe, pa so, da bi se ta gradila na trdnihtemeljih, pomembne pravilne odločitve. Pri tem ima pomembno vlogo pravuradna statistika, saj s pravočasnimi, kakovostnimi in dostopnimi podatkiomogoča, da se sprejemajo odločitve, ki bodo skupnost povezovale tudi vprihodnje.

Ta publikacija je naš prispevek k boljšemu poznavanju držav, združenih vEvropsko unijo; v njej so v obliki tabel in grafikonov pregledno predstavljenidejstva in podatki o Evropski uniji in njenih državah članicah. K vsakemuvsebinskemu sklopu smo dodali tudi kratek komentar, v katerem smo prikazalinajbolj izstopajoče in zanimive ugotovitve. Ker želimo, da bi bila publikacijarazumljiva čim širšemu krogu bralcev, smo za lažje in pravilno razumevanjeprikazanih kazalnikov na koncu publikacije dodali tudi nekaj definicij.

Želimo si, da bi s publikacijo prebudili vašo radovednost in da bi z veseljemprebrali zgodbo, ki jo o naši širši skupnosti pišejo statistični podatki.

After more than half a century of existence, the European Union does notneed any special introduction. Today it is a community of 27 MemberStates, each a rich community with its own culture, language and character.However, this diversity is not separating them because Member Statesrespect the same values and are committed to peace, democracy and respectof human rights. 2011 is the European Year of Volunteering. On the onehand, volunteering stimulates the implementation of common Europeanvalues such as solidarity and nondiscrimination, while on the other hand,volunteering also integrates different social groups, which is very importantin difficult economic circumstances.

When writing a common story of Europe, which should be built steady asa rock, correct decisions are very important. In this context official statisticsplay an important role. Timely, high-quality and easily accessible statisticaldata enable making the right decisions that will integrate Europe in thefuture.

This publication is our contribution to the knowledge of countries in theEuropean Union. Tables and charts present facts and figures about theEuropean Union and its Member States. In individual statistical field shortcommentaries were added which demonstrate the most outstanding andinteresting findings. At the end of the publication a few definitions wereadded so that the publication will be useful for a wide range of readers.

We hope that the publication will excite your curiosity and we hope that youwill enjoy the story about our wider community as written with statisticaldata.

Mag. Irena Križmangeneralna direktorica

Director-General

Statistični portret Slovenije v Evropski uniji

2

Vsebina/Contents

Splošni kazalniki .................................................................................................... 4General indicatorsPrebivalstvo ........................................................................................................... 6PopulationIzobraževanje ......................................................................................................... 8EducationTrg dela .................................................................................................................. 10Labour marketStroški dela ............................................................................................................ 12Labour costsSocialna zaščita ..................................................................................................... 14Social protectionZdravstvo ............................................................................................................... 14HealthŽivljenjska raven ................................................................................................... 16Level of livingBruto domači proizvod ........................................................................................... 18Gross domestic productZunanja trgovina .................................................................................................... 18External tradeKmetijstvo .............................................................................................................. 20AgricultureIndustrija ................................................................................................................ 22IndustryGradbeništvo .......................................................................................................... 22ConstructionEnergetika .............................................................................................................. 22EnergyTransport in informacijska družba ........................................................................ 24Transport and information societyTurizem .................................................................................................................. 24TourismOkolje ..................................................................................................................... 26Environment

Vse države članice EU EU-27 Total of EU Member StatesSlovenija SI SloveniaAvstrija AT AustriaBelgija BE BelgiumBolgarija BG BulgariaCiper CY CyprusČeška republika CZ Czech RepublicDanska DK DenmarkEstonija EE EstoniaFinska FI FinlandFrancija FR FranceGrčija EL GreeceIrska IE IrelandItalija IT ItalyLatvija LV LatviaLitva LT LithuaniaLuksemburg LU LuxembourgMadžarska HU HungaryMalta MT MaltaNemčija DE GermanyNizozemska NL NetherlandsPoljska PL PolandPortugalska PT PortugalRomunija RO RomaniaSlovaška SK SlovakiaŠpanija ES SpainŠvedska SE SwedenZdruženo kraljestvo UK United Kingdom

Statistična znamenja/Statistical signsni podatka … not availablepodatek manjši od vrednosti prikaza 0 less than half of the unit usedstatistično zaupno z confidentialprelom v časovni vrsti b break in seriesocenjen podatek e estimated valuezačasen podatek p provisional valueocena Eurostata s Eurostat estimatenezanesljiv podatek u unreliable datazelo nezanesljiv podatek ...u extremely unreliable data

Države in njihove kode/Countries and their codes

Statistical Portrait of Slovenia in the EU

3

Republika SlovenijaRepublic of Slovenia

Žive naj vsi naródi,ki hrepené doèakat' dan,

da koder sonce hodi,prepir iz svéta bo pregnan,

da rojakprost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak!

God's blessing on all nations,Who long and work for that bright day,

When o'er earth's habitationsNo war, no strife shall hold its sway;

Who long to seeThat all men free

No more shall foes, but neighbours be!

(V angleščino prevedel Janko LavrinTranslated by Janko Lavrin)

Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RepublikeSlovenije je bila sprejeta 25. junija 1991.

Slovenija je parlamentarna demokratična republika. Od decembra2007 je njen predsednik dr. Danilo Türk.

Državni zbor sestavlja 90 poslancev (88 izvoljenih predstavnikovparlamentarnih strank ter po en poslanec italijanske in madžarskenarodne skupnosti).

Za besedilo državne himne je bila izbrana sedma kitica Zdravljice,pesmi največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna (1800-1849) in v uglasbitvi slovenskega skladatelja Stanka Premrla (1880-1965).

Državni svet sestavlja 40 izvoljenih predstavnikov delodajalcev,delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev,negospodarskih dejavnosti in lokalnih interesov. Predsednik je mag.Blaž Kavčič.

Uradni jezik je slovenščina, na območjih občin, v katerih živitaitalijanska ali madžarska narodna skupnost, sta uradna jezika tudiitalijanščina ali madžarščina.

V začetku leta 2010 je na ozemlju Slovenije živelo 2.046.976prebivalcev, od tega 1.964.660 državljanov RS (96,0 %) in 82.316tujcev (4,0 %).

Denarna enota je evro. 1 EUR ima 100 centov. Uveden je bil 1. januarja2007.

Slovenska prestolnica je Ljubljana; ima 279.653 prebivalcev (1. 1.2010) in je največje slovensko mesto ter hkrati tudi politično, upravno,gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče Slovenije.

The Basic Constitutional Charter on the Independence and Sovereigntyof the Republic of Slovenia was promulgated on 25 June 1991.

Slovenia is a parlamentary democratic republic. From 2007 itsPresident is dr. Danilo Türk.

National Assembly consists of 90 deputies (88 elected representatives ofthe parliamentary parties and one representative each from the Italian andHungarian national communities).

The national anthem is the seventh stanza of the poem Zdravljica (AToast), writen by the greatest Slovenian poet dr. France Prešern(1800-1849) and set to the music by Stanko Premrl (1880-1965).

National Council consists of 40 elected representatives of employers,employees, farmers, tradesmen and the self-employed as well as thenon-commercial sector and local interest groups. President is BlažKavčič, Msc.

Offical language is Slovene; in areas of municipalities with the Italianor Hungarian national communities also Italian or Hungarian.

At the beginning of 2010 there were 2,046,976 people living on theterritory of Slovenia, among them 1,964,660 citizens (96.0%) and82,316 foreigners (4.0%).

The currency is the euro. 1 EUR equals 100 cents. It has beenintroduced on 1 January 2007.

The nation's capital Ljubljana has 279,653 inhabitants (beginning of2010) and is the largest Slovenian city as well as the political,administrative, economic, educational and cultural centre of Slovenia.


4

Splošni kazalniki

Skupna površina (1.000 km2) 2009 … 20 84 31 111 9 79 43 45 338 633 132 70

Prebivalstvo, 1. januar (mio.) 2010 501,1p 2,0 8,4 10,8 7,6 0,8p 10,5 5,5 1,3 5,4 64,7p 11,3p 4,5p

Delež prebivalstva v EU-27 (%) 2010 100,0p 0,4 1,7 2,2 1,5 0,2p 2,1 1,1 0,3 1,1 12,9p 2,3p 0,9p

Stopnja delovne aktivnosti, 2. četrtletje (%) 2010 52,1 55,0 58,2 49,2 47,0 60,9 54,1 60,3 49,4 55,8 51,7 47,6 52,9

Stopnja anketne brezposelnosti, 2. četrtletje (%) 2010 9,6 7,1 4,4 8,1 10,0 6,0 7,1 7,3 18,6 9,6 9,4 11,9 13,7

Povprečna letna stopnja inflacije (%) 2010 2,1 2,1 1,7 2,3 3,0 2,6 1,2 2,2 2,7 1,7 1,7 4,7 -1,6

BDP na prebivalca v standardih kupne moči (EU-27=100) 2010 100 86 126 118 44 98 80s 125 64 116 107 89p 127

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu 2009 78,81) 78,5 79,8 79,4 73,4 80,4 76,6 78,3 74,5 79,3 80,9 79,5 79,2

ČeškaLeto

EU-27Slovenija Avstrija Belgija Bolgarija Ciper rep. Danska Estonija Finska Francija Grčija Irska

Year Slovenia Austria Belgium Bulgaria Cyprus Czech Denmark Estonia Finland France Greece IrelandRep.

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, 2009Life expectancy at birth, 2009

… ni podatka/not available, s ocena Eurostata/Eurostat estimate, p začasen podatek/provisional value1) 2008. 2) 2004.

Vira/Sources: SURS/SORS, Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 2. 8. 2011 in 15. 9. 2011)

V začetku leta 2010 je v Evropski uniji živelo približno 501,1 milijona prebivalcev. Skorajtretjina vseh prebivalcev (29,2 %) je živela v dveh državah – Nemčiji (81,8 milijona) in Franciji(64,7 milijona). Poleg Nemčije in Francije sta imeli več kot 60 milijonov prebivalcev še dvedržavi, in sicer Italija in Združeno kraljestvo. Med državami članicami so imele manj prebivalcevkot Slovenija štiri države: Estonija, Ciper, Luksemburg in Malta. Prebivalstvo Slovenije jepredstavljalo 0,4 % prebivalstva Evropske unije. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu jebilo med državami članicami EU najdaljše v Italiji in Španiji, najkrajše pa v Litvi in Latviji. VSloveniji pa je bilo pričakovano trajanje življenja ob rojstvu 78,5 let, kar je približno enakoevropskemu povprečju.

At the beginning of 2010 around 501.1 million people were living in the European Union.Almost one third of the population (29.2%) lived in two countries: in Germany (81.8 million)and France (64.7 million). Besides Germany and France, two more countries had more than60 million people, namely Italy and the United Kingdom. Only four EU Member States -Estonia, Cyprus, Luxembourg and Malta - had fewer people than Slovenia, whose populationrepresented 0.4% of the European Union population. Life expectancy at birth was the longestin Italy and Spain and the shortest in Lithuania and Latvia. In Slovenia life expectancy at birthwas 78.5 years, which is almost equal to the European average.


5


Stopnja anketne brezposelnosti oseb, starih 15–24 let, 2. četrtletje 2010Unemployment rate of people aged 15–24, 2nd quarter 2010

Letna stopnja rasti BDP, 2010 - stalne ceneReal GDP growth rate, 2010 - constant prices

General indicators

301 65 65 3 93 0,3 3571) 42 3131) 92 238 49 506 441 2432) Total area (1,000 km2)

60,3 2,2 3,3 0,5 10,0 0,4p 81,8 16,6 38,2 10,6p 21,5 5,4 46,0 9,3 62,0p Population, 1 January (mio.)

12,0 0,4 0,7 0,1 2,0 0,1p 16,3 3,3 7,6 2,1p 4,3 1,1 9,2 1,9 12,4p Share of EU-27 population (%)

44,6 48,3 46,9 54,6 45,0 47,0 55,1 62,2 50,4 55,4 52,1 50,3 47,5 58,3 57,4 Employment rate, 2nd quarter (%)

8,3 19,4 18,3 4,3 11,1 6,9 7,0 4,5 9,5 … 6,8 14,4 20,1 9,3 7,7 Unemployment rate, 2nd quarter (%)

1,6 -1,2 1,2 2,8 4,7 2,0 1,2 0,9 2,7 1,4 6,1 0,7 2,0 1,9 3,3 Average annual inflation rate (%)

100 52 58 283 64 83 118 133 62 81 45 74 101 123 114 GDP per capita in PPS (EU-27=100)

81,21) 72,8 72,5 80,0 73,8 79,8 79,6 80,2 75,3 78,9 73,3 74,7 81,0 80,7 79,8 Life expectancy at birth

LitvaLuksem-

Madžar-Nizo-

Portu-Združeno

Italija LatvijaLithua-

burgska

Malta Nemčija zemska Poljskagalska

Romunija Slovaška Španija Švedska kraljestvoItaly Latvia

niaLuxem-

HungaryMalta Germany Nether- Poland

PortugalRomania Slovakia Spain Sweden United

bourg lands Kingdom


6

Prebivalstvo

Letna stopnja rasti prebivalstva (‰) 2009 2,8p 7,2 2,4 8,1 -5,6 7,9p 3,8 3,3 -0,2 4,7 5,4p 4,0p 4,0p

Delež prebivalcev, starih 0-14 let, med 2010 15,6p 14,0 14,9 16,9 13,6 16,9 14,2 18,1 15,1 16,6 18,5p 14,4 21,3vsemi prebivalci (%)

Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, 2010 17,4p 16,5 17,6 17,2 17,5 13,1 15,2 16,3 17,1 17,0 16,6p 18,9 11,3med vsemi prebivalci (%)

Koeficient starostne odvisnosti 2010 49,2p 44,0 48,1 51,7 45,1 42,7 41,7 52,4 47,5 50,6 54,2p 49,9 48,5

Živorojeni na 1.000 prebivalcev 2010 10,7p 10,9 9,4 11,7p 10,0 12,4p 11,1 11,4 11,8 11,4 12,8p 10,2 16,5p

Delež živorojenih zunaj zakonske zveze (%) 2009 37,4 53,8 39,4 45,7 53,4 11,7 38,8 46,8 59,2 40,9 53,7 6,6 33,3

Povprečno število otrok na eno žensko 2009 1,601) 1,53 1,39 1,84 1,57 1,51 1,49 1,84 1,62 1,86 2,00 1,52 2,07

Povprečna starost matere ob rojstvu vseh otrok 2009 … 30,1 29,7 29,6 26,6 30,4 29,4 30,5 29,1 30,1 29,9 30,2 31,2

Umrli na 1.000 prebivalcev 2010 9,7p 9,1 9,2 9,6p 14,6 6,7p 10,2 9,8 11,8 9,5 8,4p 9,4 6,2p

Umrli dojenčki na 1.000 živorojenih 2009 4,3 2,4 3,8 3,4 9,0 3,3 2,9 3,1 3,6 2,6 3,9 3,1 3,2p

Samomori moških na 100.000 moških2) 2009 16,7p 30,7 20,9 26,53) 15,6 5,9 21,8 15,8p 33,9 27,3 23,21) 5,2 18,6

Samomori žensk na 100.000 žensk2) 2009 4,4p 7,3 5,7 9,33) 3,9 1,3 3,7 4,3p 5,3 9,5 7,51) 0,9 4,7

Sklenitve zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev 2010 4,71) 3,2 4,5 4,2 3,2 7,94) 4,4 5,6 3,8 5,6 3,8 5,34) 4,84)

Razveze zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev 2009 2,01) 1,1 2,2 3,0 1,5 2,2 2,8 2,7 2,4 2,5 2,11) 1,21) 0,7

p začasen podatek/provisional value, … ni podatka/not available1) 2008. 2) Standardizirana stopnja./Standardised rate. 3) 2005. 4) 2009.

Vira/Sources: SURS/SORS, Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 3. 8. 2011)

ČeškaLeto



V začetku leta 2010 je bila skoraj tretjina (33,0 %) prebivalcev EU starostno odvisna (to so mlajši od15 let in starejši od 64 let). Razmerje med starejšimi in mladimi je bilo 17,4 proti 15,6.

At the beginning of 2010 almost one third (33.0%) of the EU population was age dependant (personsyounger than 15 years and persons aged 65 or more). The ratio between old and young people was17.4 to 15.6.


7


Population

4,9 -5,7 -6,2 17,4 -1,7 1,8p -2,4 5,4 0,8 1,0p -1,7 2,3 3,5 9,1 7,0p Annual population growth rate (‰)

14,1 13,8 15,0 17,7 14,7 15,6 13,5 17,6 15,2 15,2 15,2 15,3 14,9 16,6 17,4p Population aged 0-14 in % of total population

20,2 17,4 16,1 14,0 16,6 14,8 20,7 15,3 13,5 17,9 14,9 12,3 16,8 18,1 16,4p Population aged 65 or more in % oftotal population

52,2 45,1 45,0 46,4 45,7 43,7 51,8 49,0 40,2 49,4 43,0 38,1 46,6 53,1 51,2p Age dependency ratio

9,3p 8,6 10,8 11,6 9,0p 9,6p 8,3p 11,1p 10,8 9,5p 9,9p 11,1 10,4 12,3 13,0p Live births per 1,000 population

21,1 43,5 28,0 32,1 40,8 27,4 32,7 43,3 20,2 38,1 28,0 31,6 34,5 54,4 46,3 Live births outside marriage (%)

1,421) 1,31 1,55 1,59 1,32 1,44 1,36 1,79 1,40 1,32 1,38 1,41 1,40 1,94 1,94 Average number of children per woman

31,11) 28,4 28,6 30,7 29,1 29,2 30,2 30,7 28,6 29,7 26,9 28,5 31,0 30,7 29,4 Mean age of mother at all births

9,7p 13,4 12,8 7,4 13,0p 7,2p 10,5p 8,2p 9,9 10,0p 12,1p 9,8 8,2 9,6 9,0p Deaths per 1,000 population

3,9 7,8 4,9 2,5 5,1 5,3 3,5 3,8 5,6 3,6 10,1 5,7 3,3 2,5 4,7 Infant mortality per 1,000 live births

8,71) 37,6 58,5 16,7 37,1 14,4 15,1 12,0 28,2 13,4 19,9 19,8 10,3 17,7 10,5 Death by suicide: men per 100,000 men2)

2,41) 6,7 8,8 4,9 8,8 1,4 4,4 5,0 4,3 3,1 3,2 1,9 2,7 7,1 2,8 Death by suicide: women per 100,000 women2)

3,6 4,2 5,7 3,5 3,6 6,2 4,7 4,44) 6,0 3,7 5,4 4,7 3,6 5,4 4,41) Marriages per 1,000 population

0,9 2,3 2,8 2,1 2,4 … 2,3 1,9 1,7 2,5 1,5 2,3 2,1 2,4 2,21) Divorces per 1,000 population

Najugodnejšo starostno sestavo prebivalstva med državami članicami EU je imela Irska; več kotpetina njenih prebivalcev (21,3 %) je bila mlajša od 15 let. Najmanj ugodno starostno sestavo pa jeimela Nemčija; več kot petina njenih prebivalcev (20,7 %) je bila starejša od 65 let. Največji deležživorojenih otrok zunaj zakonske zveze je imela Estonija (59,2 %), sledile so ji Švedska (54,4 %),Francija (53,7 %) in Slovenija (53,6 %). Najnižji delež pa je imela Grčija (6,6 %).

The most favourable age structure of population among the Member States was observed in Irelandwhere more than one fifth (21.3%) of the population was younger than 15. The most unfavourableage structure was recorded in Germany where more than one fifth (20.7%) of the population wasaged 65 or more. The highest share of live births outside marriage was observed in Estonia (59.2%)followed by Sweden (54.4%), France (53.7%) and Slovenia (53.6%). The lowest share was observedin Greece (6.6%).

LitvaLuksem-

Madžar-Nizo-

Portu-Združeno


burgska



niaLuxem-



bourg lands Kingdom


8

Izobraževanje

Delež prebivalcev, starih 25-64 let, ki imajo 2010 72,7 83,3 82,5 70,5 79,4 74,1 91,9 76,5 89,2 83,0 70,8 62,5 73,5dokončano najmanj srednjo šolo (%)

Delež prebivalcev, starih 18-24, ki imajo končano 2010 14,1 5,0 8,3 11,9 13,9 12,6 4,9 10,7 11,6 10,3 12,8 13,7 10,5le osnovno šolo in niso vključeni v nadaljnjeizobraževanje ali usposabljanje (%)

Delež žensk v terciarnem izobraževanju med vsemi 2009 55,5 58,0 53,2 54,8 55,6 46,8 56,5 58,2 61,9 54,0 55,2 50,11) 53,9študenti v tercialnem izobraževanju (%)

Povprečno število tujih jezikov, ki so se jih 2009 1,4 1,5 1,3 1,7 1,6 1,7 1,5 1,3 2,21) ... 1,7 1,01) 0,9učili dijaki v srednjih šolah

p začasen podatek/provisional value, b prelom v časovni vrsti/break in series,u nezanesljiv podatek/unreliable data, … ni podatka/not available1) 2008. 2) 2006.

Vira/Sources: SURS/SORS, Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 10. 8. 2011) Delež javnih izdatkov za izobraževanje v celotnih javnih izdatkih, za vse ravni izobraževanjaskupaj, 2008Total public expenditure on education as % of total public expenditure, for all levels of educationcombined, 2008

V letu 2010 so imele med prebivalci v starostni skupini 25-64 let največ oseb z dokončanonajmanj srednjo šolo Litva (92,0 %), Češka republika (91,9 %) in Slovaška (91,0 %), najmanjpa sta jih imeli Malta (28,7 %) in Portugalska (31,9 %). Slovenija se je z 83,3 % takih osebuvrstila nad povprečje v EU.

In 2010 the percentage of the population aged 25-64 having completed at least uppersecondary education was the highest in Lithuania (92.0%), Czech Republic (91.9%) andSlovakia (91.0%) and the lowest in Malta (28.7%) and Portugal (31.9%). With 83.3% Sloveniaranked above the EU average.

ČeškaLeto




9


Vseživljenjsko učenje1), 2010Life-long learning1), 2010

Študenti, vpisani na študij matematičnih, naravoslovnih in tehniških ved, 2009Students enroled in mathematic, science and engeneering field, 2009

Education

55,2 88,5 92,0 77,7p 81,3 28,7p 85,8 72,3b 88,7 31,9 74,3 91,0 52,6 81,6 76,1 Percentage of the population aged 25-64 havingcompleted at least upper secondary education

18,8 13,3 8,1 7,1u 10,5 36,9p 11,9 10,1b 5,4 28,7 18,4 4,7 28,4 9,7p 14,9 Percentage of the population aged 18-24 withat most lower secondary education and not in

further education or training

57,7 63,7 59,2 51,62) 56,8 56,5 51,4 51,8 57,9 53,4 56,3 60,5 54,1 60,1 57,0 Women in tertiary education as % of all studentsin tertiary education

1,4 1,21) 1,4 2,4 1,3 0,52) 0,9 … 1,6 0,82) 1,8 1,6 1,2 1,5 0,5 Average number of foreign languages learntby pupils in secondary education

LitvaLuksem-

Madžar-Nizo-

Portu-Združeno


burgska



niaLuxem-



bourg lands Kingdom


10

Trg dela

Stopnja delovne aktivnosti, moški, 2. četrtletje (%) 2010 58,8 60,1 65,0 55,8 51,8 68,3 63,7 63,6 51,5 59,2 56,7 58,3 57,8

Stopnja delovne aktivnosti, ženske, 2. četrtletje (%) 2010 45,8 50,1 51,8 42,8 42,6 53,9 45,1 57,0 47,6 52,7 47,1 37,4 48,3

Stopnja delovne aktivnosti starejših oseb 2010 46,3 35,5 42,5 36,9 44,2 58,3 46,3 57,6 52,6 56,7 39,8 42,2 50,7(starih 55-64 let), 2. četrtletje (%)

Delež delovno aktivnih oseb z delovnim časom, krajšim 2010 19,4 11,5 25,4 24,5 2,4 9,1 6,0 27,1 11,6 14,4 17,8 6,4 22,1od polnega delovnega časa, med vsemi delovnoaktivnimi osebami, 2. četrtletje (%)

Stopnja anketne brezposelnosti, moški, 2. četrtletje (%) 2010 9,7 7,5 4,5 8,1 10,6 6,0 6,2 8,6 22,6 10,3 9,2 9,4 16,8

Stopnja anketne brezposelnosti, ženske, 2. četrtletje (%) 2010 9,5 6,7 4,2 8,2 9,4 6,1 8,3 5,8 14,8 8,8 9,6 15,3 9,8

Stopnja anketne brezposelnosti oseb, starih 2010 21,0 15,7 8,8 21,1 21,2 16,5 17,9 12,8 39,0 27,6 23,0 31,4 28,7manj kot 25 let, 2. četrtletje (%)

Delež dolgotrajno brezposelnih oseb 2010 39,8 44,6 26,3 50,4 43,3 18,3 41,6 18,1 45,6 19,8 40,7 45,4 46,6(več kot 12 mesecev) med vsemi brezposelnimi,2. četrtletje (%)

Delovno aktivno prebivalstvo od 15 do 64 let, 2010 212,7 0,9 4,0 4,4 3,0 0,4 4,8 2,7 0,5 2,4 25,6 4,3 1,82. četrtletje (mio.)

… ni podatka/not available

Vir/Source: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 4. 8. 2011)

Delež delovno aktivnih oseb, zaposlenih z delovnim časom, ki je krajši od polnega, je bil v drugemčetrtletju 2010 največji na Nizozemskem (49,1 % med vsemi delovno aktivnimi osebami), najmanjšipa v Bolgariji (2,4 %). Stopnja delovne aktivnosti starejših oseb (starih 55-64 let) je bila v drugemčetrtletju 2010 najvišja na Švedskem (70,1 %). V Sloveniji je bila takrat 35,5-odstotna; nižja je bilale še na Madžarskem (34,3 %), na Poljskem (33,3 %) in na Malti (30,2 %).

The highest percentage of part-time workers in the second quarter of 2010 was recorded in theNetherlands (49.1% of total employment) and the lowest in Bulgaria (2.4%). Total employment rateof older workers (aged 55-64) in the second quarter of 2010 was the highest in Sweden (70.1%).In the same period in Slovenia the total employment rate of older workers was 35.5%. Only threecountries had lower rates, namely Hungary (34.3%), Poland (33.3%) and Malta (30.2%).

ČeškaLeto




11


Labour market

55,2 51,1 48,7 62,5 51,5 63,8 60,9 68,4 58,0 61,2 59,6 58,1 54,2 62,2 63,0 Employment rate, men, 2nd quarter (%)

34,8 45,9 45,4 46,9 39,3 30,5 49,6 56,3 43,5 50,0 45,1 43,1 41,0 54,5 52,2 Employment rate, women, 2nd quarter (%)

36,6 50,0 47,2 42,4 34,3 30,2 57,4 53,6 33,3 49,3 42,8 41,0 43,4 70,1 56,7 Total employment rate of older workers(aged 55-64), 2nd quarter (%)

15,1 9,3 8,2 18,1 5,6 11,9 26,4 49,1 8,5 11,8 11,9 4,2 13,5 26,5 26,9 Part-time workers in % of total employment,2nd quarter

7,6 22,5 22,3 3,7 11,7 6,6 7,5 4,5 9,3 … 7,3 14,2 19,7 9,4 8,6 Unemployment rate, men, 2nd quarter (%)

9,4 16,3 14,4 5,1 10,5 7,5 6,5 4,5 9,8 … 6,2 14,7 20,6 9,2 6,6 Unemployment rate, women, 2nd quarter (%)

27,9 34,8 37,1 15,1 26,7 12,5 9,7 8,9 23,1 … 20,5 31,9 42,1 29,7 18,9 Unemployment rate of people aged less than 25,2nd quarter (%)

48,7 41,6 40,4 31,3 49,5 42,5 48,5 27,2 30,4 52,7 34,9 63,5 36,0 16,6 33,2 Long-term unemployed as % of all unemployed,2nd quarter

22,6 0,9 1,3 0,2 3,7 0,2 38,0 8,2 15,8 4,7 9,0 2,3 18,3 4,4 28,0 Persons in employment from 15 to 64 years,2nd quarter (mio.)

Stopnja anketne brezposelnosti oseb, starih manj kot 25 let, je bila v 2. četrtletju 2010 najvišja vŠpaniji (42,1 %); sledili sta ji Estonija (39,0 %) in Litva (37,1 %). Slovenija se je s 15,7-odstotnostopnjo v istem obdobju uvrstila med države z nižjo stopnjo anketne brezposelnosti mladih. Deleždolgotrajno brezposelnih oseb med vsemi brezposelnimi je bil v 2. četrtletju 2010 najvišji na Slovaškem(63,5 %), potem na Portugalskem (52,7 %) in v Belgiji (50,4 %); najnižji pa na Švedskem (16,6 %).Slovenija se je s 44,6 % uvrstila nad evropsko povprečje (39,8 %).

The unemployment rate of people aged less than 25 in the second quarter of 2010 was the highestin Spain (42.1%), followed by Estonia (39.0%) and Lithuania (37.1%). In the same period Slovenia’srate of 15.7% ranked our country among the Member States with low unemployment rates of youngpeople. Long-term unemployed as share of all unemployed in the second quarter of 2010 was thehighest in Slovakia (63.5%) followed by Portugal (52.7%) and Belgium (50.4%) and the lowest inSweden (16.6%). Slovenia's share of 44.6% ranked our country above the EU average of 39.8%.

LitvaLuksem-

Madžar-Nizo-

Portu-Združeno


burgska



niaLuxem-



bourg lands Kingdom


12

Stroški dela1)2)

Povprečni mesečni stroški dela na 2009 … 1.918p 3.890p 4.746 417 … 1.309 4.826 … 3.8483) 4.282 2.749 3.964zaposleno osebo (EUR)

Struktura stroškov dela:

prejemki zaposlenih oseb (%) 2009 … 85,6p 73,4p 67,8 83,3 … 72,7 87,7 … 77,43) 69,1 76,1 83,8

delodajalčevi socialni prispevki in 2009 … 14,4p 26,6p 32,2 16,7 … 27,3 12,3 … 22,63) 30,9 23,9 16,2drugi stroški dela (%)

… ni podatka/not available, p začasen podatek/provisional value1) Po SKD 2008 področja dejavnosti od B do N./NACE Rev. 2 sections of activities B to N.2) Vključena so podjetja, ki imajo 10 ali več zaposlenih oseb./Enterprises with 10 or more employees.3) 2008.


Stroški dela za opravljeno delovno uro1)2)3), 2009Hourly labour costs1)2)3), 2009

Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo so bili leta 2009 najvišji na Danskem(4.826 EUR), najnižji pa v Bolgariji (417 EUR); v Sloveniji so leta 2009 znašali 1.918 EURna zaposleno osebo.

Average monthly labour costs per person in paid employment in 2009 were the highest inDenmark (EUR 4,826) and the lowest in Bulgaria (EUR 417); in Slovenia they amounted toEUR 1,918 per person in paid employment.

ČeškaLeto




13


Izvoz na prebivalca, 2010Export per capita, 2010

Uvoz na prebivalca, 2010Import per capita, 2010

Labour costs1)2)

… 897 866 4.666 1.078 1.404 3.977 4.2893) 978 1.724 610 1.144 2.921 … 2.933 Average monthly labour costs per personin paid employment (EUR)

Labour cost structure:

71,13) 77,9 70,3 85,9 71,4 92,1 78,3 77,43) 77,73) 79,8 75,4 74,2 72,6 … 85,4 employees' incomes (%)

28,93) 22,1 29,7 14,1 28,6 7,9 21,7 22,63) 22,33) 20,2 24,6 25,8 27,4 … 14,6 employer’s social security paymentsand other labour costs (%)

LitvaLuksem-

Madžar-Nizo-

Portu-Združeno


burgska



niaLuxem-



bourg lands Kingdom


14

Socialna zaščita

Izdatki za socialno zaščito, delež od BDP (%) 2008 26,4p 21,5p 28,2 28,3 15,5 18,4 18,7 29,7 15,1 26,3 30,8p 26,0 22,1

Socialni prejemki na prebivalca v standardih 2008 6.603,6p 4.920,6p 8.763,0 8.170,7 1.660,7 4.425,6 3.773,7 8.941,9 2.548,0 7.723,8 8.310,4p 6.048,2 7.459,7kupne moči (SKM)

Delež izdatkov za socialne prejemke po področjih:za bolezen/zdravstveno varstvo (%) 2008 29,7p 33,8p 26,1 28,4 29,4 24,6 33,3 23,3 32,4 26,8 29,8p 29,0 40,9za invalidnost (%) 2008 8,1p 7,8p 7,8 7,1 7,7 3,7 8,2 15,2 9,9 12,6 6,0p 4,7 5,5za starost (%) 2008 39,1p 38,4p 42,1 32,7 45,1 39,3 41,7 38,4 42,3 34,6 39,4p 42,4 21,8za smrt hranitelja družine (%) 2008 6,2p 7,4p 7,1 8,0 4,5 6,0 4,1 0,0 0,7 3,4 6,5p 8,3 4,4za zaščito družine in otrok (%) 2008 8,3p 8,5p 10,3 7,8 8,7 11,4 8,0 13,2 12,0 11,6 8,4p 6,3 14,8za brezposelnost (%) 2008 5,2p 2,0p 5,0 12,5 2,3 4,5 3,5 4,8 2,1 7,1 5,8p 5,1 8,7za nastanitev (%) 2008 2,1p 0,0p 0,4 0,9 0,0 4,5 0,3 2,5 0,2 1,7 2,7p 2,0 2,0delež drugih izdatkov (%) 2008 1,4p 2,0p 1,1 2,7 2,3 6,1 0,8 2,6 0,5 2,2 1,5p 2,2 2,1

p začasen podatek/provisional value, e ocenjen podatek/estimated value,… ni podatka/not availableVir/Source: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 8. 8. 2011)

Največji delež izdatkov od bruto domačega proizvoda je v letu 2008 za socialno zaščito namenilaFrancija (30,8 %), sledili sta ji Danska (29,7 %) in Švedska (29,4 %); najmanjši delež pa sta temupodročju namenili Latvija in Romunija (12,6 % oziroma 14,3 %). V Sloveniji smo za socialno zaščitonamenili 21,5 % BDP oziroma 4.921 SKM na prebivalca, kar je 74,5 % vrednosti, ki so jo za socialnozaščito namenile države EU-27.

In 2008 France intended the greatest share of gross domestic product for social protectionexpenditure (30.8%), followed by Denmark (29.7%) and Sweden (29.4%), while Latvia and Romaniaintended the least (12.6% and 14.3%, respectively). In Slovenia, 21.5% of gross domestic productor PPS 4,921 per capita were intended for social protection, which is 74.5% of the average percapita amount intended for social protection in EU-27 Member States.

ČeškaLeto



Zdravstvo

Število postelj v bolnicah na 100.000 prebivalcev 2009 529 460 766 660 660 3751) 711 350 544 622 686 485 4931)

Število zdravnikov na 100.000 prebivalcev 2009 330 241 468 297 369 2871) 356 3431) 327 2721) 338 612 306

1) 2008. 2) 2007.Vir/Source: WHO (http://data.euro.who.int/hfadb, 8. 8. 2011)


15


Social protection

27,8p 12,6p 16,2p 20,1 22,7 18,9 27,8p 28,4p 18,6 24,3 14,3 16,0p 22,7p 29,4p 23,7p Social protection expenditure as % of GDP

7.090,1p 1.803,0p 2.513,5p 14.057,3 3.693,4 3.636,6 7.998,3p 9.557,2p 2.629,6 4.791,5 1.715,8 2.900,3p 5.846,0p 9.033,0p 6.895,3p Social protection benefits per capita inpurchasing power standard (PPS)

Social protection benefits as % of total benefits26,4p 29,5p 29,4p 25,2 25,0 29,7 30,5p 32,8p 24,4 28,0 25,2 32,5p 30,8p 26,0p 33,3p sickness/health care (%)

5,9p 7,3p 10,4p 11,5 9,4 5,9 7,8p 8,8p 8,8 9,3 9,8 9,0p 7,2p 15,1p 11,0p disability (%)51,3p 43,7p 41,0p 26,8 39,4 42,1 35,4p 35,4p 48,7 44,2 46,2 37,2p 30,7p 39,9p 38,9p old age (%)

9,4p 1,9p 3,5p 9,2 6,0 9,6 7,6p 4,5p 10,9 7,3 4,4 5,4p 8,9p 1,9p 0,8p survivors (%)4,7p 11,2p 12,0p 19,8 12,7 6,8 10,6p 6,6p 4,0 5,5 10,6 9,5p 6,8p 10,4p 7,3p family and children (%)1,9p 4,1p 2,5p 4,6 3,7 2,7 5,4p 3,8p 1,9 4,5 1,4 4,0p 13,6p 3,0p 2,5p unemployment (%)0,1p 1,4p 0,0p 0,9 3,2 1,2 2,2p 1,4p 0,4 0,0 0,2 … 0,9e 1,6p 5,4p housing (%)0,2p 0,9p 1,3p 2,0 0,6 2,0 0,6p 6,6p 0,9 1,2 2,2 2,4p 1,2p 2,1p 0,8p social exclusion n.e.c. (%)

LitvaLuksem-

Madžar-Nizo-

Portu-Združeno


burgska



niaLuxem-



bourg lands Kingdom

Health

363 640 680 560 714 482 824 468 665 335 662 651 319 276 329 Total number of hospital beds per 100,000 population

337 299 365 278 302 304 364 2871) 217 377 226 3002) 354 3731) 267 Total number of physicians per 100,000 population

Največ zdravnikov na 100.000 prebivalcev sta leta 2009 imeli Grčija (612) in Avstrija (468), najmanjpa Poljska (217), Romunija (226) in Slovenija (241).

In 2009 Greece had the highest number of physicians per 100,000 population (612), followed byAustria (468). Poland (217), Romania (226) and Slovenia (241) had the fewest physicians per100,000 population.


16

Življenjska raven

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo v 2009 6.746,0 20,7 151,3 173,0 23,3 12,6 73,3 107,3 7,6 89,5 1.057,8 177,2 74,7tekočih cenah (mrd. EUR)od tega:

delež za hrano in brezalkoholne pijače (%) 2009 13,1 14,9 10,9 13,5 21,81) 15,4 15,2 11,3 20,6 12,9 14,0 16,8 9,52)

delež za alkoholne pijače, tobak in mamila (%) 2009 3,5 5,3 3,3 3,7 3,71) 6,6 7,6 3,5 8,1 5,3 3,0 4,1 5,02)

delež za obleko in obutev (%) 2009 5,4 5,8 5,8 4,5 3,21) 6,2 4,0 4,6 4,2 5,0 4,5 6,8 4,52)

delež za stanovanje, vodo, elektriko, plin in 2009 22,9 19,0 22,5 23,7 20,01) 14,2 22,7 29,0 22,8 26,7 26,4 16,9 22,32)

drugo gorivo (%)delež za zdravje (%) 2009 3,7 3,9 3,3 5,7 4,01) 4,1 2,6 2,9 3,7 4,5 3,9 5,6 3,82)

delež za transport (%) 2009 13,2 14,5 12,5 11,6 18,01) 13,8 10,9 11,0 11,7 10,2 14,6 10,5 12,22)

delež za komunikacije (%) 2009 2,7 3,1 2,4 2,4 6,11) 2,1 3,5 1,8 2,6 2,2 2,8 1,2 3,12)

delež za izobraževanje (%) 2009 1,1 1,4 0,9 0,5 0,81) 3,3 0,7 0,8 0,5 0,5 0,9 3,4 1,22)

delež za rekreacijo in kulturo (%) 2009 9,1 9,3 11,2 9,6 5,41) 7,8 10,2 10,7 6,7 11,5 9,4 7,6 7,02)

delež za druge dobrine in storitve (%) 2009 11,0 9,4 9,4 12,6 4,11) 10,5 8,2 13,7 5,8 9,2 11,6 7,9 11,72)

Prebivalstvo v gospodinjstvih, brezdelovno aktivnih članov (%)staro 0-17 let 2009 10,2 3,9 5,3 11,8 12,2 4,2 8,0 3,32) 12,2 4,12) 9,4 4,8 17,2staro 18-59 let 2009 10,1 7,5 7,3 12,8 9,7 5,6 6,7 6,82) 10,4 8,12) 10,5 8,5 12,9

Stopnja tveganja revščine (%) 2009 16,3 11,3 12,0 14,6 21,8 16,2 8,6 13,1 19,7 13,8 12,9 19,7 15,0

Osebni avtomobili na 1.000 prebivalcev 2009 473e 517 522 483 329 579 424 4712) 407 521 4823) … 4373)

… ni podatka/not available, e ocenjen podatek/estimated value1) 2005. 2) 2008. 3) 2007.


Delež oseb, starih od 18 do 59 let, ki živijo v gospodinjstvih, v katerih noben član ni delovno aktiven,je bil leta 2009 največji na Madžarskem (13,1 %), najmanjši pa na Cipru (5,6 %). V Sloveniji je živelov takih gospodinjstvih 7,5 % oseb v starosti od 18 do 59 let.

In 2009 the share of persons aged 18-59 living in jobless households was the highest in Hungary(13.1%) and the lowest in Cyprus (5.6%). In Slovenia the share of persons aged 18-59 living injobless households was 7.5%.

ČeškaLeto




17


Level of living

919,1 11,2 18,1 14,3 50,7 4,1 1.315,3 256,4 187,1 111,7 71,9 37,7 614,8 140,5 952,6 Final consumption expenditure of householdsat current prices (mrd. EUR)

of which:14,7 18,6 25,8 9,2 17,3 16,7 11,4 11,7 20,1 16,23) 29,1 17,72) 14,0 12,6 9,9 food and non-alcoholic beverages (%)

2,7 6,7 6,7 8,8 10,1 2,6 3,3 3,2 7,0 3,13) 3,6 4,82) 2,9 3,7 3,7 alcoholic beverages, tobacco and narcotics (%)7,6 6,0 7,7 3,5 3,3 4,1 5,3 5,5 3,9 5,83) 3,5 4,42) 5,2 5,0 5,6 clothing and footwear (%)

22,1 25,9 14,6 23,4 21,6 13,1 24,9 24,0 24,4 14,33) 23,5 24,42) 19,1 26,9 22,8 housing, water, electricity, gas andother fuels (%)

3,2 6,1 4,9 2,0 3,5 2,5 5,1 2,7 4,1 5,33) 3,7 3,62) 3,7 3,4 1,7 health (%)13,0 10,5 15,9 16,4 13,4 12,5 14,5 11,7 9,2 14,43) 13,5 7,52) 10,9 12,2 14,7 transport (%)

2,5 4,1 2,4 1,8 3,7 4,5 2,9 4,2 3,0 3,13) 2,2 3,62) 2,8 3,2 2,2 communications (%)1,0 2,7 0,9 0,5 1,0 1,3 0,9 0,6 1,2 1,13) 2,0 1,42) 1,4 0,3 1,5 education (%)6,8 7,1 5,7 8,5 6,9 11,2 9,5 10,2 7,7 7,33) 4,9 9,62) 8,5 11,5 11,7 recreation and culture (%)9,2 4,9 6,6 10,7 7,1 9,7 11,4 14,7 12,0 12,13) 3,7 9,72) 9,8 10,5 12,6 miscellaneous goods and services (%)

Persons living in jobless households (%)

7,6 11,3 10,9 4,4 15,6 9,9 9,6 4,9 8,0 6,1 9,9 8,4 9,9 … 17,5 aged 0-17 years10,4 10,5 12,0 7,3 13,1 8,3 9,2 6,0 10,2 6,7 10,9 8,2 10,8 … 11,5 aged 18-59 years

18,4 25,7 20,6 14,9 12,4 15,1 15,5 11,1 17,1 17,9 22,4 11,0 19,5 13,3 17,3 At risk of poverty rate (%)

606 400 506 6782) 300 568 509 462 433 … 197 294 480 465 459 Passenger cars per 1,000 population

Največ osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev so leta 2009 imele države Luksemburg (678),Italija (606) in Ciper (579), najmanj pa Romunija (197). Slovenija je imela v istem letu 517 osebnihavtomobilov na 1.000 prebivalcev.

In 2009 the highest number of passenger cars per 1,000 population was recorded in Luxembourg(678), Italy (606) and Cyprus (579) and the lowest in Romania (197). In the same year Sloveniahad 517 passenger cars per 1,000 population.

LitvaLuksem-

Madžar-Nizo-

Portu-Združeno


burgska



niaLuxem-



bourg lands Kingdom


18

Bruto domači proizvod

BDP v tekočih cenah (mrd. EUR) 2010 12.248,5 35,4 286,2 352,9 36,0 17,5 145,0s 234,0 14,3 180,3 1.932,8 230,2p 156,0BDP v tekočih cenah na prebivalca (EUR) 2010 24.400 17.286 34.100 32.400 4.8001) 21.700 13.800s 42.200 10.700 33.600 29.800 20.400p 34.900Letna stopnja rasti BDP (%) 2010 1,8 1,4 2,3 2,2 0,2 1,0 2,3 1,7 2,3 3,6 1,5 -4,5p -0,4

Bruto dodana vrednost v tekočih cenah (mrd. EUR) 2010 10.952,5 30,8 258,6 314,5 31,0 15,8 130,4 201,2 12,5 157,1 1.738,0 203,2p 139,3od tega:

delež v kmetijskih dejavnostih (%) 2010 1,7 2,5 1,5 0,7 5,3 2,3 2,4 1,2 3,5 2,9 1,81) 3,3p 1,0delež v nekmetijskih dejavnostih (razen storitvenih) (%) 2010 24,7 31,6 29,2 21,9 31,3 16,4 37,7 22,1 28,8 28,9 19,01) 17,9p 31,9delež v storitvenih dejavnostih (%) 2010 73,6 65,9 69,3 77,4 63,4 81,3 59,9 76,7 67,7 68,2 79,21) 78,8p 67,1

Tekoči presežek (+)/primanjkljaj (-) sektorja država, 2010 -6,4 -5,6 -4,6 -4,1 -3,2 -5,3 -4,7 -2,7 0,1 -2,5 -7,0 -10,5 -32,4delež od BDP (%)Dolg sektorja država, delež od BDP (%) 2010 80,0 38,0 72,3 96,8 16,2 60,8 38,5 43,6 6,6 48,4 81,7 142,8 96,2

Delež bruto domačih izdatkov za raziskovalno- 2009 2,01s 1,86 2,75pe 1,96p 0,53p 0,46p 1,53 3,02e 1,42p 3,96 2,21p 0,58e2) 1,77p

razvojno dejavnost (BIRR) v BDP (%)

Zunanja trgovina

Izvoz (mrd. EUR) 2010 3.887,9 18,2 115,1 310,9 15,6 1,1 100,2 73,7 8,8 52,8 393,3 16,3 88,0Uvoz (mrd. EUR) 2010 3.966,5 19,9 119,9 294,5 19,2 6,4 95,2 64,0 9,2 51,8 458,0 47,9 45,4Saldo (mrd. EUR) 2010 -78,6 -1,6 -4,8 16,4 -3,6 -5,3 5,0 9,7 -0,4 1,0 -64,7 -31,6 42,6


s ocena Eurostata/Eurostat estimate, p začasen podatek/provisional value, e ocenjen podatek/estimated value, b prelom v časovni vrsti/break in series1) 2009. 2) 2007.

Vira/Sources: SURS/SORS, Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 14. 9. 2011 in 15. 9. 2011)

ČeškaLeto



V letu 2010 sta največjo gospodarsko rast dosegli Švedska (5,7 %) in Slovaška (4,0 %). Slovenijase je z 1,4-odstotno rastjo uvrstila na 16. mesto.

The highest real growth of GDP in 2010 was recorded by Sweden (5.7%) and Slovakia (4.0%).Slovenia ranked sixteenth with 1.4%.


19


Gross domestic product

1.548,8 18,0 27,4 41,6 98,4 6,2 2.476,8 588,4 354,3 172,7 121,9 65,9 1.062,6 346,7 1.696,6 GDP at current prices (mrd. EUR)25.600 8.000 8.300 82.100 9.800 14.800 30.300 35.400 9.300 16.200 5.700 12.100 23.100 37.000 27.400 GDP at current prices per capita (EUR)

1,3 -0,3 1,3 3,5 1,2 2,7 3,7 1,8 3,8 1,3 -1,3 4,0 -0,1 5,7 1,4 Real growth of GDP (%)

1.386,9 16,1 24,6 37,9 83,0 5,4 2.216,8 529,1 311,9 151,3 108,2 60,2 972,4 302,1 1.513,1 Gross value added at market prices (mrd. EUR)of which:

1,9 4,1 3,4 0,3 3,5 1,9 0,9 1,9 3,5 2,4 6,7 3,8 2,7 1,9 0,7 agriculture (%)25,4 21,8 28,0 13,0 30,8 19,5 28,2 19,5 31,7 23,0 39,7 34,8 25,7 26,6 21,8 industry (%)72,7 74,1 68,6 86,7 65,7 78,6 70,9 78,6 64,8 74,6 53,6 61,4 71,6 71,5 77,5 services (%)

-4,6 -7,7 -7,1 -1,7 -4,2 -3,6 -3,3 -5,4 -7,9 -9,1 -6,4 -7,9 -9,2 0,0 -10,4 General government deficit/surplus as % of GDP

119,0 44,7 38,2 18,4 80,2 68,0 83,2 62,7 55,0 93,0 30,8 41,0 60,1 39,8 80,0 General government gross debt as % of GDP

1,27p 0,46 0,84 1,68p 1,15 0,54 2,82e 1,84p 0,68 1,66p 0,47 0,48 1,38 3,62p 1,87p GERD as percentage of GDP

External trade

337,4 7,2 15,7 14,8 72,0 1,9 957,1 432,5 117,5 36,8 37,3 49,3 185,3 119,4 306,0 Exports (mrd. EUR)366,0 8,8 17,7 18,1 66,5 3,1 804,7 389,9 131,0 57,1 46,8 50,2 237,1 112,2 423,1 Imports (mrd. EUR)-28,6 -1,6 -2,0 -3,3 5,5 -1,2 152,4 42,6 -13,5 -20,3 -9,5 -0,9 -51,8 7,2 -117,1 Trade balance (mrd. EUR)

LitvaLuksem-

Madžar-Nizo-

Portu-Združeno


burgska



niaLuxem-



bourg lands Kingdom

V letu 2010 je k skupni blagovni menjavi Evropske unije največ prispevala Nemčija (24,6 %izvoza in 20,3 % uvoza). Prispevek Slovenije k skupni blagovni menjavi pa je bil 0,5 %.

In 2010 Germany contributed the most (24.6% of exports and 20.3% of imports) to total externaltrade of the EU-27 Member States. The contribution of Slovenia was 0.5%.


20

Kmetijstvo

Delež gozdnatih površin od skupne površine (%) 2009 … 66,51) 40,5 23,2 35,2 … 34,3 11,5 51,8 … 36,6 30,6 …

Delež kmetijskih zemljišč v uporabi od 2009 … 24,81) 38,4 45,1 46,3 13,1p 45,9 62,2 22,0 7,62) 55,3 29,2 60,8skupne površine (%)

Število kmetijskih gospodarstev (1.000) 2007 … 75,2 161,3 44,2 489,8 39,7 36,5 43,7 21,9 67,2 427,6 859,5 128,1

Delež gospodaric med gospodarji na 2007 … 26,3 32,1 14,7 19,9 25,5 17,8 11,8 41,5 10,7 23,1 30,3 10,4družinskih kmetijah (%)

Kmetijska proizvodnja v osnovnih cenah (mrd. EUR) 2010 344,2e 1,1e 6,1e 7,7e 3,5e 0,7e 3,9e 9,1e 0,6e 3,5e 63,8e 9,7e 5,6e

od tega:

delež rastlinske pridelave (%) 2010 54,5e 52,8e 48,5e 46,5e 58,7e 49,9e 55,3e 35,0e 43,2e 36,8e 58,5e 68,8e 26,6e

delež živinoreje (%) 2010 40,9e 45,4e 47,5e 52,9e 34,1e 50,0e 42,0e 59,5e 53,8e 60,8e 36,0e 27,3e 68,7e

delež kmetijskih storitev (%) 2010 4,7e 1,9e 4,0e 0,6e 7,2e 0,0e 2,8e 5,5e 3,0e 2,4e 5,5e 3,8e 4,8e

Govedo (1.000 glav) 2010 86.636p 470 2.013 2.510 531 55 1.319 1.630 236 909 18.992 679p 5.918

Krave molznice (1.000 glav) 2010 23.072p 109 533 518 292 23 375 573 97 284 3.641 144p 1.027

Prašiči (1.000 glav) 2010 zp 396 3.134 6.176 664 464 1.846 12.293 372 1.340 14.063 1.087p z

Pridelek pšenice na ha (t) 2010 … 4,8 4,93) 9,43) 4,22) 2,5p 5,0 8,03) 2,7p 4,13) 7,0 2,63) 8,6

Pridelek koruze za zrnje na ha (t) 2010 … 8,5 9,3 12,13) 4,22) … 6,7 … … … 8,7 9,83) …

Pridelek krompirja na ha (t) 2010 … 24,5 30,6 44,73) 16,32) 8,7p 24,6 35,3 16,0p 26,2 41,4 25,3 28,13)

… ni podatka/not available, p začasen podatek/provisional value, e ocenjen podatek/estimated value, z statistično zaupno/confidential1) 2007. 2) 2008. 3) 2009.


Po deležu žensk med osebami, ki vodijo družinske kmetije, je bila leta 2007 prva Latvija (47 %),zadnja pa Nizozemska (5,4 %); v Sloveniji so ženske tedaj vodile 26 % družinskih kmetij.

The highest share of female holders of total holders of family farms in 2007 had Latvia (47%) andthe lowest the Netherlands (5.4%); the share of female holders in Slovenia was 26%.

ČeškaLeto




21


Agriculture

36,52) 47,4 33,9 35,2 20,9 … … 10,2 30,5 … 28,2 41,8 36,7 58,2 2,81) Wooded area as % of total area

45,32) 29,5 42,9 51,0 63,9 32,6 … 57,0 51,4 … 59,6 40,1 48,5 7,5 73,71) Utilised agricultural area as % of total area

1.663,5 107,6 229,7 2,3 618,7 11,0 365,3 72,8 2.387,3 268,6 3.913,7 67,0 988,1 67,9 283,4 Number of agricultural holdings (1,000)

32,2 47,0 46,4 21,2 23,3 11,7 9,6 5,4 33,0 26,5 30,0 18,6 28,8 15,1 18,8 Female holders as % of total holders onfamily farms

42,8e 0,9e 1,9e 0,3e 6,4e 0,1e 44,9e 24,5e 19,3e 7,0e 14,2e 1,8e 37,8e 4,7e 22,3e Agricultural output at basic prices (mrd. EUR)

of which:

60,0e 55,1e 54,1e 38,5e 59,2e 41,3e 48,5e 50,4e 50,8e 57,6e 71,6e 52,0e 65,4e 44,7e 38,2e crop output (%)

33,6e 43,2e 42,9e 58,9e 34,9e 58,7e 47,5e 38,4e 46,8e 37,6e 27,2e 43,6e 33,5e 49,2e 56,7e animal output (%)

6,4e 1,7e 3,0e 2,6e 5,9e 0,0e 4,0e 11,3e 2,5e 4,8e 1,2e 4,4e 1,1e 6,1e 5,1e agricultural services output (%)

5.833 380 748 194 681 15 12.706 3.960 5.562 1.375 2.009 467 6.075 1.475 9.896 Cattle (1,000 heads)

1.746 164 360 46 239 6 4.182 1.518 2.529 275 1.191 159 845 349 1.847 Dairy cows (1,000 heads)

9.321 390 929 89 3.168 69 26.901 12.206 14.776 2.145 5.359 687 25.704 1.520 4.385 Pigs (1,000 heads)

3,53) 3,63) 4,23) 6,63) 3,93) … 7,83) 9,4p 3,9p 1,4 2,8 3,5 2,9p 5,4 7,93) Production of wheat per hectare (t)

8,63) … 4,8p 6,0 6,6 … 8,8p 9,7p 5,8p 6,9 4,1 5,5 9,9p 6,4p3) … Production of grain maize per hectare (t)

25,0 16,0 13,0 31,8 21,7p 6,7 40,0p 43,6 17,9p 14,9 13,5p 11,5 29,5p 30,1 44,43) Production of potatoes per hectare (t)

LitvaLuksem-

Madžar-Nizo-

Portu-Združeno


burgska



niaLuxem-



bourg lands Kingdom

Delež rastlinske pridelave v celotni kmetijski proizvodnji je bil leta 2010 najvišji v Romuniji (71,6 %),delež živinoreje na Irskem (68,7 %), delež kmetijskih storitev pa na Nizozemskem (11,3 %).

The highest share of crop output in total agricultural output in 2010 was recorded in Romania(71.6%), the highest share of animal output in Ireland (68.7%) and the highest share of agriculturalservices output in the Netherlands (11.3%).


22

Industrija1)

Indeksi industrijske proizvodnje skupaj 2010 97,9 101,2 109,3 118,3p 98,7 98,1 114,5p 87,3 103,4 101,1 91,5 83,8 108,7(2005=100)

rudarstvo (2005=100) 2010 81,6 129,1 111,0 97,3p 76,1 103,1 95,8p 71,7 110,4 90,6 88,4 76,2 75,1predelovalne dejavnosti (2005=100) 2010 98,5 101,8 108,1 118,8p 98,2 93,7 117,3p 90,1 101,5 98,2 90,2 83,8 110,0oskrba z elektriko, plinom in vodo (2005=100) 2010 99,6 85,1 122,7 111,4p 110,1 120,6 101,8p 98,7 114,2 116,6 102,0 86,0 zs

Gradbeništvo1)

Indeksi proizvodnje v gradbeništvu skupaj2) 2010 89,3 103,7 102,8 100,1p 126,0p 93,5p 104,7 76,7 77,1 121,4e 93,2 72,0 28,1(2005=100)

stavbe (2005=100) 2010 87,6 99,2 103,7 98,5p 109,7ps 87,0p 97,2 76,6 70,4 124,8e 94,3 44,9 20,8inženirski gradbeni objekti (2005=100) 2010 95,3 107,3 97,8 109,9p 158,7ps 119,8p 124,3 51,2 89,3 99,6e 88,2 101,3 75,3

Energetika

Skupna proizvodnja primarnih energetskih 2009 812.221 3.526 11.395 14.554 9.701 82 31.140 23.924 4.157 16.371 128.478 10.077 1.529virov (1.000 toe1))od tega:

delež trdnih goriv (%) 2009 20,4 32,9 0 0 47,0 0 67,0 0 79,2 13,3 0 81,1 38,2delež surove nafte in naftnih proizvodov (%) 2009 12,8 0 9,2 0 0,3 0 1,0 55,4 0 0,9 1,0 0,8 0delež zemeljskega plina (%) 2009 18,8 0,1 12,6 0 0,1 … 0,5 31,5 0 0 0,6 0,1 20,8delež jedrske energije (%) 2009 28,4 42,0 0 83,7 40,8 0 22,6 0 0 37,1 82,3 0 0delež obnovljivih virov energije (%) 2009 18,3 24,5 73,3 11,4 11,6 91,5 8,3 11,5 20,8 47,8 15,2 17,9 40,2

Poraba primarne energije (1.000 toe1)) 2009 1.702.755 6.986 32.289 58.231 17.570 2.788 42.288 19.407 5.292 34.009 262.687 30.629 14.854

Delež porabe električne energije, pridobljene iz obnovljivih 2008 16,7 29,1 62,0 5,3 7,4 0,3 5,2 28,7 2,0 31,0 14,4 8,3 11,7virov energije, v bruto porabi električne energije (%)

p začasen podatek/provisional value, s ocena Eurostata/Eurostat estimate, z statistično zaupno/confidential, e ocenjen podatek/estimated value, … ni podatka/not available1) Podatki so prilagojeni glede na vpliv števila delovnih dni./Data are working day adjusted. 2) Uporablja se tudi izraz "indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del"./The term "indices of the value of construction put in place" is also used.


0 podatek manjši od vrednosti prikaza/less than half of the unit used, … ni podatka/not available1) toe = tona ekvivalenta nafte/tonne of oil equivalent


ČeškaLeto



Industrijska proizvodnja se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2005 najbolj povečala na Slovaškemin Poljskem, in sicer za 43,2 % oz. za 34,0 %. V Sloveniji se je industrijska proizvodnja v istemobdobju povečala za 1,2 %.

Compared to 2005, in 2010 the industrial production increased the most in Slovakia (43.2%) and inPoland (34.0%). In the same period the industrial production in Slovenia increased by 1.2%.


23


Industry1)

87,8 98,0 104,6 89,8 108,0 99,5p 103,6 104,3p 134,0 92,0 123,4 143,2 84,2 93,2 90,2 Index of production total (2005=100)

72,8 111,9 64,2 56,3 89,8 55,1p 85,1 109,6p 87,1 79,1 82,8 101,8 71,7 116,9 72,0 mining and quarrying (2005=100)87,7 95,7 107,2 88,7 107,5 100,2p 104,6 102,2p 141,4 91,8 128,8 152,5 83,0 91,9 92,7 manufacturing (2005=100)95,6 107,1 92,2 105,7 97,6 94,7p 95,7 112,7p 97,3 96,2 112,0 111,9 98,8 94,3s 97,7 electricity, gas and water supply (2005=100)

Construction1)

93,4 62,3 73,8 104,3 69,6 114,6p 108,7 96,2e 161,0 76,0 144,4 116,2 58,2 122,1 96,9p Index of production total2) (2005=100)

z 44,9 54,7 … 71,2 … 110,0 ze 127,6 66,3 138,0 123,0 58,3 127,7 94,1p buildings (2005=100)z 86,9 103,6 … 68,7 … 106,4 ze 194,4 87,0 148,3 111,6 56,9 80,4 139,3p civil engineering (2005=100)

Energy

27.292 2.097 3.970 106 10.964 0 127.454 63.234 67.212 4.886 28.508 5.713 29.579 29.936 156.334 Total production of primary energy (1,000 toe1))

of which:0,2 0,3 0,4 0 14,2 … 35,9 0 83,5 0 23,0 11,4 12,3 0,7 6,4 solid fuels (%)

19,0 0 2,9 0 11,0 0 3,6 3,5 1,0 0 16,4 0,3 0,4 0 44,2 crude oil and petroleum products (%)24,0 0 0 0 20,9 … 8,7 89,2 5,5 0 31,4 1,5 0,0 0 34,4 gas (%)

0 0 71,7 0 36,4 0 27,3 1,7 0 0 10,6 64,5 46,0 45,0 11,4 nuclear energy (%)54,0 99,6 25,0 75,5 16,9 0 21,7 4,4 9,0 97,2 18,5 21,4 40,2 52,8 3,3 renewable energies (%)

168.916 4.329 8.349 4.363 25.308 821 326.598 81.599 95.309 24.969 35.427 16.807 130.188 45.929 206.809 Gross inland consumption (1,000 toe1))

16,6 41,2 4,6 4,1 5,6 0,0 15,4 8,9 4,2 26,9 28,4 15,5 20,6 55,5 5,6 Share of electricity from renewable energy togross electricity consumption (%)

Leta 2008 je največ električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije, porabila Avstrija(62,0 % bruto porabe električne energije); sledile so ji Švedska (55,5 %), Latvija (41,2 %), Finska(31,0 %) in Slovenija (29,1 %).

Contribution of energy from renewable sources to gross electricity consumption in 2008 wasthe highest in Austria (62.0%), followed by Sweden (55.5%), Latvia (41.2%), Finland (31.0%)and Slovenia (29.1%).

LitvaLuksem-

Madžar-Nizo-

Portu-Združeno


burgska



niaLuxem-



bourg lands Kingdom


24

Transport

Delež cestnega blagovnega prevoza v skupnem 2009 77,5s 84,7 59,5 72,9 67,4 100,0 77,8 90,8 47,3 73,31) 81,0 97,8 99,4kopenskem blagovnem prevozu, tonski km (%)

Delež prevoza z osebnimi avtomobili v skupnem 2008 83,3e 86,2 78,6 78,4 75,9e … 76,0 79,4 79,4e 84,5 84,2 80,8e 83,8e

kopenskem potniškem prevozu, potniški km (%)

Turizem

Hoteli in podobni objekti:število objektov 2009 203.653 667 13.645 2.036 1.784 699 4.469 471 387 867 17.723 9.559 3.624število ležišč1) (1.000) 2009 12.297 44 588 126 249 84 261 77 31 120 1.248 732 163prihodi domačih turistov (mio.) 2009 … 0,6 8,3 3,2 2,1 0,6 3,7 2,0 0,6 6,4 75,9 7,4 3,9e2)

prihodi tujih turistov (mio.) 2009 … 1,4 15,5 5,4 1,9 1,6 5,6 1,2 1,3 2,0 28,9 8,5 …prenočitve domačih turistov (mio.) 2009 839,7e 2,2 22,3 5,6 4,7 1,3 9,3 5,7 0,9 10,9 127,9 18,4 8,5e

prenočitve tujih turistov (mio.) 2009 670,8 3,7 57,8 10,3 9,4 11,5 16,0 4,3 2,6 4,2 63,8 45,9 …u

e ocenjen podatek/estimated value, … ni podatka/not available, …u zelo nezanesljiv podatek/extremely unreliable data1) Vključena samo stalna ležišča./Only permanent beds included. 2) 2008.


s ocena Eurostata/Eurostat estimate, e ocenjen podatek/estimated value, … ni podatka/not available1) 2008. 2) Posamezniki v starosti 16-74 let, ki internet uporabljajo vsaj enkrat na teden./People aged 16-74 who use the internet at least once a week.


Delež gospodinjstev z dostopom do interneta je bil leta 2010 najvišji na Nizozemskem (91 %), nekolikonižji v Luksemburgu (90 %) in na Švedskem (88 %), najnižji pa v Bolgariji (33 %). V Sloveniji je bildelež takih gospodinjstev nekoliko manjši od povprečja EU-27 (68 %).

In 2010 the percentage of households with Internet access at home was the highest in the Netherlands(91%), slightly lower in Luxembourg (90%) and in Sweden (88%) and the lowest in Bulgaria (33%).In Slovenia the percentage was slightly lower than the EU-27 average (68%).

ČeškaLeto



Informacijska družba

Delež gospodinjstev z dostopom do interneta (%) 2010 70 68 73 73 33 54 61 86 68 81 74 46 72

Delež prebivalcev, ki uporabljajo internet2) (%) 2010 65 65 70 75 42 50 58 86 71 83 75 41 63

Naročniki na mobilno telefonijo na 100 prebivalcev 2009 125 103 83 108 139 133 136 124 117 145 95 180 119

Naročniški telefonski priključki na 100 prebivalcev 2009 43e 41 32 43 29 52 20 37 32 27 55 53 30


25


Transport

91,0s 30,2 59,9 94,6 78,8 100,0 67,0 63,4 80,5 94,3 60,0 77,9 96,6 62,5 86,7s Share of road in total inland freight transport,tonne-km (%)

82,4e 80,6e 90,9 84,2e 62,1 … 85,1 86,5e 85,5 85,2e 77,2e 74,9 80,1 83,3 86,8 Share of car transport in total inland passengertransport, passenger-km (%)

Tourism

Hotels and similar establishments:33.967 451 380 261 2.042 158 35.814 3.151 2.836 1.988 4.566 1.324 18.387 1.982 40.415 number of establishments

2.228 25 24 15 157 39 1.694 204 222 274 247 74 1.737 222 1.411 number of bed places1) (1,000)43,7 0,3 0,4 0,0 3,1 0,2 81,1 10,1 9,6 6,2 4,7 1,3 45,1 12,4 48,3 arrivals of residents (mio.)32,6 0,7 0,7 0,7 2,9 0,9 21,0 7,8 3,4 5,9 1,3 1,0 32,0 3,0 17,3 arrivals of non-residents (mio.)

139,8 0,6 0,8 0,1 7,2 0,4 172,8 17,1 17,0 13,2 13,9 3,4 109,8 19,9 106,1 nights spent by residents (mio.)106,8 1,6 1,3 1,2 7,8 6,4 43,5 14,4 7,5 23,2 2,6 2,9 141,2 6,1 59,6 nights spent by non-residents (mio.)

Skoraj tri četrtine vseh prenočitev turistov v hotelih in podobnih objektih v Evropski uniji so v letu2009 zabeležile Španija, Italija, Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo. Med državami članicamiEU-27 je v letu 2009 tretjina držav zabeležila manj kot 10 milijonov prenočitev domačih in tujihturistov v hotelih in podobnih objektih. Med njimi je bila tudi Slovenija s skoraj 6 milijoni prenočitevturistov v hotelih in podobnih objektih.

In 2009 almost three quarters of all overnight stays in hotels and similar establishments in the EU-27 were recorded in Spain, Italy, Germany, France and the United Kingdom. Among EU-27 one thirdof countries recorded fewer than 10 million nights spent by residents or non-residents. Amongthem was also Slovenia with almost 6 million overnight stays in hotels and similar establishments.

LitvaLuksem-

Madžar-Nizo-

Portu-Združeno


burgska



niaLuxem-



bourg lands Kingdom

Information society

59 60 61 90 60 70 82 91 63 54 42 67 59 88 80 Share of households who have Internet access at home

48 62 58 86 61 60 74 88 55 47 34 73 58 88 80 Share of individuals using the Internet2) (%)

151 99 148 146 118 102 132 122 118 151 118 102 111 126 130 Mobile phone subscriptions per 100 population

35 28 22 53 31 62 59e 23 22 40 25 23 44 56 55 Main telephone lines per 100 population


26

Okolje

Emisije ogljikovega dioksida (CO2) v zrak (1.000 t) 2009 3.764.995 16.018 67.536 108.348 45.802 7.988 113.388 48.283 14.275 55.409 373.475 104.327 42.414

Emisije žveplovih oksidov (SO2) v zrak (1.000 t) 2009 5.015 12 21 76 658 17 173 15 55 59 303 427 33

Emisije dušikovih oksidov (NOX) v zrak (1.000 t) 2009 9.374 45 187 213 165 19 251 132 29 153 1.117 375 90

Emisije toplogrednih plinov (vključno s cilji 2009 83 105 102 87 53 178 68 90 41 94 92 117 114kjotskega protokola 2008-12 (1990=100)

Zbrani komunalni odpadki v kg na prebivalca 2009 512 448 591 489 470 775e 316 831s 346 480 535e 457 662

Odloženi komunalni odpadki v kg na prebivalca 2009 192 308 4 25 451 675e 228 32s 214 221 173e 371 387

Sežgani komunalni odpadki v kg na prebivalca 2009 102 7 174 168 0 0 33 399s 0 87 181e 0 25

e ocenjen podatek/estimated value, s ocena Eurostata/Eurostat estimate,0 podatek manjši od vrednosti prikaza/less than half of the unit used

Vira/Sources: EEA (http://dataservice.eea.europa.eu, 16. 8. 2011),Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 16. 8. 2011) Energetska intenzivnost gospodarstva1), 2009

Energy intensity of the economy1), 2009

Najnižjo energetsko intenzivnost med državami članicami Evropske unije je imela leta 2009Danska (107 kgoe na 1.000 evrov), najvišjo pa Bolgarija (843 kgoe na 1.000 evrov). Slovenijase je z 252 kgoe na 1.000 evrov uvrstila nad povprečje EU-27 (165 kgoe na 1.000 evrov).

The lowest energy intensity of the economy among the EU Member States in 2009 wasrecorded by Denmark (107 kgoe per 1,000 EUR) and the highest by Bulgaria (843 kgoe per1,000 EUR). With 252 kgoe per 1,000 EUR, Slovenia was ranked above the EU-27 average(165 kgoe per 1,000 EUR).

ČeškaLeto




27


Environment

417.212 6.979 12.990 10.710 50.443 2.511 788.803 169.823 310.404 56.078 85.884 35.087 296.942 46.621 477.245 Emissions of carbon dioxide (1,000 t)

231 4 36 3 80 7 448 38 861 76 460 64 430 30 397 Emissions of sulphur oxides (1,000 t)

981 29 65 19 167 8 1.370 276 820 239 247 86 1.056 149 1.086 Emissions of nitrogen oxides (1,000 t)

95 40 44 91 69 139 74 94 83 126 52 59 130 83 73 Greenhouse gases emissions(including Kyoto Targets 2008-12 (1990=100)

540s 334 361 701e 430 648 587e 611 316e 517 396e 322 547e 482 526 Municipal waste collected, kg per person

266s 308 327 121e 320 617 2e 4 206 314 304e 260 284e 7 259 Municipal waste landfilled, kg per person

69s 0 0 252e 41 0 190e 195 3 102 0 22 48e 234 58 Municipal waste incinerated, kg per person

Na komunalna odlagališča odpadkov je bilo v Evropski uniji v letu 2009 odloženih povprečno 192 kgkomunalnih odpadkov na prebivalca. Zaradi razvitih postopkov ravnanja s komunalnimi odpadki invisoke okoljske zavesti so tedaj v Nemčiji odložili le 2 kg, na Nizozemskem in v Avstriji pa le 4 kgkomunalnih odpadkov na prebivalca letno. Slovenija se po letni količini odloženih komunalnih odpadkovna prebivalca (308 kg) uvršča nad povprečje EU-27.

The average amount of waste disposed in the EU-27 in 2009 was 192 kg per person per year. Dueto people becoming more environmentally conscious, and especially due to the introduction ofseparate collection of waste, in Germany only 2 kg of municipal waste per person is being disposed,and in the Netherlands and Austria 4 kg. Slovenia is above the EU-27 average with 308 kg of wastedisposed per person per year.

LitvaLuksem-

Madžar-Nizo-

Portu-Združeno


burgska



niaLuxem-



bourg lands Kingdom


28

Definicije Definitions

Purchasing Power Standard (PPS)The selection of the currency in which the PPP results are expressed is conventional. Inthe Eurostat comparison the results are expressed in "currency" called PPS. PPS is anartificial, fictive currency which at the level of the EU equals to one euro. Currently 1 PPSequals 1 euro at the level of EU-27. PPS or "EU-27 euro" is a "currency" which reflectsthe average price level in the EU-27.Life expectancy is the average number of years a person aged x years can expect to liveassuming that mortality rates by age will remain unchanged since the year of observation.

Age dependency ratio is the ratio of the number of population younger than 15 and olderthan 64 years to the number of population aged 15-64, multiplied by 100.Population in jobless households - persons aged 0-17 (18-59) living in households whereno one works. Students aged 18-24 who live in households composed solely of studentsof the same age class are not counted.At risk of poverty rate is the percentage of persons living in households where theequivalised disposable household income is below the threshold, which is set at 60% ofthe national median equivalised disposable household income.Life-long learning - percentage of the population aged 25-64 participating in educationand training over the four weeks prior to the survey (Labour Force Survey).

Agricultural holding is a single unit, both in terms of organisational and operation, ofagricultural area, forests, buildings, equipment and labour force, which has singlemanagement and engaged in agricultural production. Agricultural holdings are dividedinto agricultural enterprises and family farms.Holder of a family farm is a natural person acting as its own account manager.Utilised agricultural area consists of arable land, kitchen gardens, grassland, orchardsand olive plantations, vineyards, and vine, fruit and forest tree plantations used for agriculturalproduction (irrespective of their ownership).

Standard kupne moči (SKM)Izbor valute za izražanje rezultatov je dogovor (konvencija). V Eurostatovi primerjavi serezultati izražajo v "valuti", imenovani SKM. SKM je umetna, fiktivna valuta, ki je na ravnipovprečja držav EU enaka enemu evru. Trenutno je 1 SKM enak 1 evru na ravni EU-27.SKM ali "EU-27 evro" je "valuta", ki odraža povprečno raven cen v EU-27.

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je povprečno število let življenja, ki ga oseba,stara x let, še lahko pričakuje - če predpostavljamo, da bo umrljivost po starosti od letaopazovanja dalje ostala nespremenjena.Koeficient starostne odvisnosti je razmerje med številom prebivalcev mlajših od 15 letin starejših od 64 let, glede na število prebivalcev, starih 15-64 let, pomnoženo s 100.Prebivalstvo v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov - osebe, stare 0-17 (18-59) let,ki živijo v gospodinjstvih, v katerih noben član ni delovno aktiven. Študenti, stari 18-24 let, kiživijo v gospodinjstvih, v katerih živijo samo študenti iste starostne skupine, niso zajeti.Stopnja tveganja revščine je izražena kot odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih zekvivalentnim razpoložljivim dohodkom pod pragom tveganja revščine. Ta znaša 60 %mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev v državi.Vseživljenjsko učenje (izobraževanje odraslih) - odstotek prebivalstva, starega od 25do 64 let, ki je sodeloval v izobraževanju in usposabljanju v štirih tednih pred anketo(Anketa o delovni sili).Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena ter enotno vodena celotakmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijskopridelavo. Kmetijska gospodarstva delimo na kmetijska podjetja in družinske kmetije.

Gospodar na družinski kmetiji je fizična oseba, ki vodi kmetijsko gospodarstvo za svoj račun.Kmetijska zemljišča v uporabi so njive in vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki, oljčniki,vinogradi, drevesnice ter trsnice in matičnjaki, ki jih kmetijska gospodarstva obdelujejo(lastništvo ni pomembno).

Zbrala in uredila Renata Rejec in Tomaž ValantičTiskano v tiskarni Littera picta d. o. o.

Publikacija je na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/pub.asp

Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 – © SURS – Uporabain objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira – Tiskano v 2.300 izvodih – ISSN 1854-5734

Edited by Renata Rejec and Tomaž ValantičPrinted by Littera picta d. o. o.

The publication is available at www.stat.si/eng/pub.asp

Issued and published by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Vožarski pot 12 –© SURS - Use and publication of data is allowed provided the source is acknowledged – Printed in2,300 copies – ISSN 1854-5734

č statisti - sursza besedilo državne himne je bila izbrana sedma kitica zdravljice, pesmi najve...

Documents