001 megalitski jeziki

Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Knjizhnica Revije SRP

Lucijan VugaMEGALITSKI JEZIKI

Pogum Revije SRP 2004/1

Izdajatelj edicije Pogum Revije SRP/na iternetu/:Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum /,zavod za zalozhnishtvo na podrochjukulture in umetnosti, Ljubljanae.m. [email protected]. http://www.revijasrp.si

Naslovnica: Megalit ob Nadizhi pri Robichu

Urednishtvo:Rajko Shushtarshich - odg. urednikIvo Antich - lektor in korektor

CIP - Katalozhni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjizhnica, Ljubljana94(373)903VUGA, LucijanMegalitski jeziki [Elektronski vir] : / Lucijan Vuga.- Ljubljana : Revija SRP, 2004. -(Pogum Revije SRP, ISSN 1408-9254 ; 2004,1)Nachin dostopa: http (URL) ://www.revijasrp.siISBN 961-6109-30-8214668800

Vsebina

TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE – PREDGOVORSPOMIN NA KARLA OSHTIRJA

OD KOD VENETI?

SLOVANI IN ETRUSHCHANI

VENETI IN ANTI

DIVJE BABE

MEGALITI, GRADISHCHA IN KASHTELIRJI

PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA

ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/knjizh.htm

mailto:[email protected]

http://www.revijasrp.si/

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/mega15n.htm

Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

SVETOLUCIJSKA KULTURA

STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI

Iz vsebine celotne knjige

Pogum Revije SRP na internetu 2004, shtevilka 1

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

Pogum Revija SRP 2004/1Lucijan Vuga

MEGALITSKI JEZIKI

PISHCHAL IZ DIVJIH BAB, BARJANSKO KOLO,SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE

*

~TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE~

»On je pach znanstvenik in kadar ne zheli,da bi neka stvar imela kakshen pomen,je ipso facto nepomembna.«

David Herbert Lawrence(FIN, str.8)

VZPOREDNICE MED NAJDBO NAJSTAREJSHEGA KOLESA NA SVETU NALJUBLJANSKEM BARJU, PRESENETLJIVIMI ODKRITJI SVETOVNO ZNANESVETOLUCIJSKE KULTURE, BLIZHNJIM NAHAJALISHCHEM PRI DIVJIH BABAHNAD IDRIJCO Z NAJSTAREJSHO PISHCHALJO NA SVETU IN VENETSKIMIBANJSHICAMITUDI TOD SO GOVORILI MEGALITSKE JEZIKE Akademik France Bezlaj v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) obravnavaBanjshice pod geslom toponima Benetke, izvedenke so Benechija, Benechan, pridevnik benechanski; v16. st. Benetki (Trubar), Benezhani (Bohorich), v 18. st. Benetki, rodilnik Benetek (Megiser), s'Benetku(Kastelec), mestnik u'Benedkih (Rogerij), narechno she Benitcьh (rezijansko), Banitkah poleg Banitke(rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci, Bьnetьke (Ramovsh); italijansko Venezia iz star. Venetia,toda nem. Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem preko chesh. Benatky. Kakor slovensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci, Mnjeci, starejshe in narechno Beneci, Bneci (Cres), od 13. -17. st. Beneci, narechno Beneće (Skok). Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti, pisano tudiVenethi, Venedi, Venadi, Оύενθι, Βεριδοι (<Βενιδοι), Ούεν(ε)τικος κολπος = Baltsko morje (Niederle,Manuel), dalje tudi 'Ενετοι v Italiji, Enedi v Iliriji, Veneti v Galiji (Armorica), lacus Venetus v Alpah(Krahe). Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. st. za Slovane, tudi Skandinavci imenujejoPomorjance vindr, vindland, Finci imenujejo Ruse Venäjä, Nemci Luzhichane, Pomorjance inSlovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola); k temu pridevnik windisch in priimek



Windischer (Kossina). Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι, latinizirano Antae »Anti«<vety. Ni pamogoche dolochiti, ali je slovanski toponim Bate, narechno tudi bete, bętę, leta 1200 Beht, 1291 inBetach, 1300 Betackh, Betockh<* bętę (=*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T.Logar) iz slovanskega * vętę (=Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti. Much izvaja Venetiiz indoevropske osnove kakor germansko *weni, staroirsko fine »prijatelj«; soglasha Krahe; todaBrandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). Tako torej Bezlaj razgrinjastrokovna izhodishcha za te toponime, ki jih razlichni avtorji po eni strani povezujejo z Anti inSlovani, po drugi strani pa z Veneti, med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj. »ImenaBate, Baske, Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. Bate so kakor Benetke iz *veneticiakuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt, vëndi ”bivalishche”,kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. Takshnadejstva bi govorila za sklepanje, da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelopovrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. Staroselci na nashemozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo polegvulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore.« (BEZ I, str. 140)In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F.Bezlaj: »Veneti, ki so nam pustili imena kakor Benetke, prevzeto prek romanshchine in Banjshice,Bate, Baske verjetno she direktno, so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani,so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev, ki ga domnevamo nanekdanjem ozemlju luzhishke kulture.« (BEZ I, str. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahkorazlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti, verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.«(BEZ I, str. 291)Kot bomo videli, ima ta iztochnica zelo globoke korenine in nadvse pomembne tervznemirjajoche posledice, kar je povezano z imenom Karla Oshtirja, jezikoslovca, eneganajvechjih, a nekam zamolchanih slovenskih znanstvenikov.Da, Slovenci smo imeli v dvajsetem stoletju vrhunskega jezikoslovca Karla Oshtirja, ki ga shtejejomed enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (gl. Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana,1975), raziskoval je megalitske jezike (kot jih je sam poimenoval!), kakrshne so govorila”predindoevropska” ljudstva v Evropi pred davnimi tisochletji... In njegova dognanja je vsekakormogoche plodno primerjati s teorijo kontinutete Maria Alineija o neolitski prisotnosti Slovencevv Vzhodnih Alpah, she pred njim pa s teorijami Giuseppa Sergija o praslovanskem izvorulatinshchine in Giovannija Semerana o akadsko-mezopotamskih vplivih na Evropski prostor. SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA V tem delu se bomo srechali z deli Karla Oshtirja, enega najvechjih slovenskih znanstvenikov(Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975; mimogrede, ta ima napachno letnico njegovegarojstva 1881 – pravilno 1888), ki po mojem mnenju nakazuje vrsto reshitev v zvezi z ugankami oEtrushchanih, Venetih, Slovanih itd. V razlichnih enciklopedijah (Narodna enciklopedija srpsko-



hrvatska-slovenachka, Bibliografski zavod, Zagreb, 1928; Slovenski biografski leksikon, SAZU,Ljubljana, 1952; Enciklopedija leksikografskog zavoda, Zagreb, 1961; Enciklopedija Slovenije, MK, Ljubljana, 1994; Veliki sploshni leksikon, DZS, Ljubljana, 1998) ter v arhivu SAZU (Slovenskeakademije znanosti in umetnosti v Ljubljani) preberemo o njem naslednje:Rojen 13. 10. 1888 v Arnachah pri Sht. Ilju/Shoshtanju/Velenju, umrl v Ljubljani 27. 12. 1973.Primerjalno jezikoslovje je shtudiral v Gradcu in na Dunaju, zlasti pri slovitih profesorjih R.Meringherju in P. Kretschmerju. She pred prvo svetovno vojno se je izpopolnjeval v Sankt-Peterburgu na Akademiji nauk (1912-13) in Londonu v British museum (1913-14), kjer ga jezatekla prva svetovna vojna. Vrnil se je domov in prezhivel leta med 1915 in 1918 v rovih nasoshki fronti. Po vojni je leta 1919 doktoriral v Gradcu z disertacijo o izvoru indoevropskegadolgovokalnega intranzitiva (Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs). V njej se lotevapredvsem dveh izmed najtezhjih problemov sodobne lingvistike: (1) z razmerjem slovanskeganaglashevanja do baltishkega, ugotavljajoch nastanek t.i. metatonije (sprememba zlogovneintonacije) zhe v dobi prabaltoslovanske jezikovne skupnosti ter (2) z alarodshchino (Alarodi,skupno ime za stara predindoevropska ljudstva; alarodshchina – istorodni jeziki ljudstev naozemlju, ki so ga kasneje zasedli Indoevropejci), raziskujoch alarodsko dedishchino vindoevropskih jezikih ter vpliv alarodshchine na razvoj indoevropejskih jezikov. Zhe v zgodnjihletih se je najvech ukvarjal z indoevropskim primerjalnim jezikoslovjem, pretezhno z etimologijoin glasoslovjem, manj z oblikoslovjem in narechji. Oshtir je mednarodno priznan kot eden odpionirjev laringalne teorije. Najobsezhnejshi del njegovega opusa pa je posvechen pravalarodskim jezikom. Vzpostavil je alarodsko glasoslovje, prozodeme (dolzhine zlogov innaglashevanje), shtevilne glasovne zakone, okoli 1200 besednih druzhin, praoblike slovarskihenot, v besedotvorju je dognal shtevilne predpone in pripone itd. Etimoloshko je obravnavalsredozemske izraze za poljedelska orodja, kovine, zhivali, druzhbene in naravne pojave, alarodskeshtevnike in vodna imena.Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1922 postal docent, prevzel ugledno mesto po FranuRamovshu, leta 1924 je bil izvoljen za izrednega in leta 1932 za rednega profesorja ter do leta1959, ko se je nad sedemdeset let star upokojil, predaval indoevropsko primerjalno jezikoslovje intudi vechina njegovega opusa je posvechena predindoevropskim jezikovnim ostankom v Evropiin na Blizhnjem vzhodu, posebej she v Mali Aziji. Udelezhil se je 1. bizantoloshkega kongresa vBeogradu in 1. etruskoloshkega kongresa v Firencah. Leta 1953 je bil izvoljen za rednega chlanaSAZU, a nadvse nenavaden in kontroverzen je njegov izstop iz nje. Tudi to, da po letu 1930 niobjavil nobenega znanstvenega dela vech, kazhe svojskost njegovega znachaja. Res, da je medvojno leta 1944 pogorela knjizhnica njegovega seminarja in med pozharom je zgorelo tudinjegovo pomembno delo neprecenljive vrednosti, slovar alarodskih jezikov, s chimer bi se dalorazumeti, da je temu posvechal vso svojo energijo in chas. Njegov opus zajema dve knjigi in 28razprav, vse je napisano v skrajno zgoshchenem slogu in veliko stvari je temeljnega in trajnegapomena za primerjalno jezikoslovje, zlasti nekatere njegove etimoloshke razlage ter njegovovztrajanje pri neindoevropskem znachaju shtevilnih slovarskih enot v indoevropskih jezikihsredozemskega obmochja; mednarodna kritika poudarja Oshtirjevo velikansko erudicijo (spiseknjegovih del je na koncu knjige).



Karel Oshtir, kot preprichan alarodist, je med drugim objavil tudi temeljito razpravo Veneti inAnti (Etnolog II, 1928, Ljubljana, str. 46), v kateri v uvodu pravi (zgolj kot kuriozum je izrazjekakor v izvirniku):»Radi boljshega razumevanja sledechih izvajanj o razmerju med Veneti in Anti par besed opredslovanskem jezikovnem substratu. V srednji Evropi razlochujemo sledeche jezikovne plasti:

(a) Illiro-Venete, ki tvorijo z Etrusko-Raeti, Liguro-Iberi (>Baski) in Pelasgi predindogermanske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljuchno Semite) v severniAfriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Lyki, Lydi, Kari, Predhethiti, Kavkazi, Elami, Mitani,Sumeri);(b) centralno-indogermanske (op. L.V.: indoevropske) Thrake, kjer sta indogermanskipalatal in labijovelar sovpala v velar;(c) na illyrothrashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani, ob Baltijskem morju Balti,zapadno od obeh – vendar locheni po ozkem illyrothrashkem pasu – Germani, v juzhniRusiji Skythi.«

Kasneje se bomo vrnili k njegovemu obravnavanju odnosa med Veneti in Anti, navezujoch se nazgoraj citirano besedilo Franceta Bezlaja o venetskih Banjshicah.V Oshtirjevi knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Znanstveno drushtvo, Ljubljana, 1930,str. 150) je povzetek v slovenshchini iz katerega navajam (izrazje kot v izvirniku):»Tri predslovansko-etrushka imena ptic – V uvodu ugotovi avtor trojni odnos med Etruski inSlovani:

(a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine;(b) etrushke izposojenke iz italshchine, ki je s slovanshchino indoevropskega porekla;(c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbaltoslovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini.«

V tem Oshtirjevem razmishljanju je izjemno zanimivih vech stvari, od katerih naj nashtejemposebej izstopajoche:

1. Baltoslovani so si izposojali besede iz etrushchine – kdaj in kje? Che naj bi Slovani prishli shele v srednjem veku do Vzhodnih Alp, kot pravi danashnja standardnazgodovina, tedaj tam zhe vsaj pol tisochletja ni bilo vech Etrushchanov, che so predtem zhe kdaj bili. Torej so po Oshtirjevem mnenju morali biti ti stiki nekje vZakarpatju ali/in na severnem Balkanu. Ker pa je Oshtir mnenja, da gre pri tem zapredslovansko fazo, bi se to dogajalo tisoch in vech let pred nashim shtetjem. S tempa se odpre dodatno vprashanje: Ali so Etrushchani v Podkarpatju ali Zakarpatjupopolnoma izginili, potem ko naj bi se odselili v Italijo? S tem bi se Oshtirpridruzhil zagovornikom t. i. severne priselitvene teorije Etrushchanov v Italijo;ostali dve sta she, da so avtohtoni ali da so prishli iz Male Azije. Toda tak sklep sene ujema z jasnim Oshtirjevim zagovarjanjem Alarodov, to je predindoevropskihprebivalcev Evrope, med katere prishteje tudi Etrushchane; takshno stalishche papredstavlja pristajanje na avtohotonost Etrushchanov. Che je Oshtirjevo mnenjedokonchno takshno, potem iz tega izhajajo tri mozhnosti, da si je slovanshchina



sposojala etrushchanske besede:(a) kot smo zhe rekli, da so Etrushchani zhiveli tudi v Zakarpatju;(b) da so Slovani zhiveli v stiku z Etrushchani v Italiji;(c) da so si Slovani izposojali etrushchanske besede prek posrednikov, s tem seodpre she podvprashanje, kdo naj bi bili ti posredniki in ali je bilo Slovanom restreba izposojati si imena za ptice pri oddaljenih Etrushchanih, in to celo prek nekegavmesnega ljudstva?2. Che so si Slovani izposojali besede od Etrushchanov, ali si niso tudi Etrushchaniizposojali iz baltoslovanshchine, in che ne, zakaj ne?! Kako bi bilo mogoche, da greizposoja besed zgolj v eno smer?3. Od kod in kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje? Oshtir namrech pishe v shtudiji Kpredslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I, Ljubljana 1926-1927, str. 13): »Kdaj soprishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Illyro-Traki v Karpatih, sopostranska vprashanja (podchrtal L. V.), ki nas, che operiramo s predslovanskimillyro-trashkim substratom, ne tangirajo; da bi bili Illyro-Traki kdaj podvrgli Slovane,o tem ne ve zgodovina nichesar...«. To Oshtirjevo stalishche je toliko boljnenavadno in presenetljivo, ker poleg tega she zapishe (str. 10): »... neverjetno je, dabi *Chъrvatъ she le iz germanskih ust prishel do Praslovanov, to radi tega, ker ni bilomed Praslovani in Pragermani nikakrshnih stikov, izvzemshi identitetestaroevropskega substrata...«. Kako je lahko vprashanje prihoda Slovanov vZakarpatje postransko vprashanje?! A zgodovina ne ve nich she o marsichem drugem, zato pa je potrebno raziskovati, povezujoch razlichne zvrsti znanosti.

Osebno delo Karla Oshtirja nadvse visoko cenim in menim, da ga je treba ponovno brati inpreuchevati v luchi najnovejshih jezikoslovnih, arheoloshkih, prazgodovinskih, etnoloshkih,genetskih in drugih odkritij. O tem pa v posebnem poglavju, ki govori o Venetih in Antih.Akademik Ivan Grafenauer, tajnik razreda za filoloshke in literarne vede, ga je 4. januarja 1953predlagal, da ga izvolijo za rednega chlana SAZU v tem razredu, z utemeljitvijo, da je KarelOshtir temeljit raziskovalec predindoevropskih in predslovanskih jezikovnih in etnichnih osnovslovanskih jezikov in narodov. Poudaril je njegovo znanstveno delo na podrochjuindoevropeistike najstarejshe dobe, baltoslovanshchine in armenshchine, predindoevropskihjezikov na mediteranskem obmochju, to je v juzhni Evropi, Prednji Aziji in severni Afriki preddoselitvijo indoevropskih in semitskih ljudstev. Za nas je she posebej zanimivo, kar preberemo vnjegovem Curriculum vitae (ki sicer ni podpisan, toda domnevam, da ga je sam napisal) pod »(a)obseg znanstvenega dela: indoevropeistika: najstarejsha doba, baltoslovanshchina, armenshchinain (b) predindoevropski (megalitski) jeziki (podchrtal L.V.) v mediteranskem okrozhju (staraEvropa, stara Prednja Azija, bela Afrika) pred doselitvijo indoevropskih in semitskih dialektov;«pod (c) [je seznam publikacij]. Tudi che Karel Oshtir ni sam napisal CV (kar bi biloneobichajno), je ta listina vsekakor del Grafenauerjevega predloga in je bila podlaga za Oshtirjevovisoko akademsko izvolitev.Toda Karel Oshtir je bil poleg genialnosti tudi svojevrstna osebnost, o kateri ne krozhi maloanekdot; povzrochil je nadvse nenavadno in enkratno zagato: pet let po imenovanju za rednega



chlana Akademije je iz nje sam izstopil, podobno se ni zgodilo ne pred tem, she manj po tem.Takratna dogajanja so po svoje nejasna; v javnosti krozhijo razlichne domneve, od katerih je enamanj verjetna od druge. Po odobritvi Izvrshnega odbora SAZU mi je predsednik Akademijeprijazno dovolil vpogled v arhiv in osebno mapo Karla Oshtirja (slednja je zelo skromna invsebuje le njegovo fotografijo malega formata ter par listov, ki so rabili kot osnova za sprejemmed chlane SAZU). Iz zapisnikov organov SAZU je razvidno:Ob pol enih popoldne dne 30. maja 1953 se je v sejni sobi Akademije sestalo predsedstvo SAZUpod predsedstvom Josipa Vidmarja, prisotni so bili she podpredsednik Bozhidar Lavrich, glavnitajnik Milko Kos ter tajniki razredov Stele, Grafenauer, M. Vidmar, Hadzhi in Lajovic. Pod tch. 2– tekoche zadeve je razredni tajnik Grafenauer predlagal: »Drugi razred predlaga za redna chlanadr. Karla Oshtirja in Antona Sovreta, oba redna profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, zadopisna chlana pa dr. Petra Skoka, rednega profesorja v pokoju na Univerzi v Zagrebu, terLuciena Tesniera, profesorja na Univerzi v Montpelierju.«

V zapisniku seje predsedstva SAZU, ki je bila pet let kasneje, 13. januarja 1958 ob 11h dopoldne,prisostvovali so predsednik Josip Vidmar, podpredsednik Bozhidar Lavrich, glavni tajnik MilkoKos ter razredni tajniki France Stele, Ivan Grafenauer, Milan Vidmar, Anton Melik in AntonLajovic, pod tch. 2 dnevnega reda – porochilo predsednika, v deveti, zadnji zadevi preberemo:»Predsednik sporochi, da se je akademik Oshtir z dopisom datiranim z dne 18. novembra 1957odpovedal chlanstvu pri Akademiji, z motivacijo ”ker hochem imeti mir”. Predsednik je posredoval, da bi akademik Oshtir svojo odpoved umaknil, pa ni uspel - Sklene se, pustiti zaenkratvprashanje odprto. Predsednik pa tudi drugi chlani predsedstva naj ”neuradno” poizkusijoposredovati, da bi prof. Oshtir she nadalje ostal chlan Akademije. Predsedstvo vzame porochilopredsednika na znanje in ga odobri.«Tej je v dvorani Akademije sledila she ena seja predsedstva SAZU v torek 17. junija 1958, odprejshnjih je bil opravicheno odsoten le podpredsednik Bozhidar Lavrich. Pod tch. 2 – porochilopredsednika v drugem odstavku pishe: »Prof. dr. Karel Oshtir se je z dopisom z dne 18.novembra 1957 na lastno zheljo odpovedal chlanstvu v Akademiji. Ker poizkusi, da bi prof.Oshtirja odvrnili od tega sklepa niso uspeli, vzame predsedstvo odpoved na znanje.« Iz zapisnikani videti, da bi o tem potekala kakshna razprava, saj se zapisnik o tej tochki koncha. »Predsedstvovzame porochilo predsednikovo na znanje in ga odobri.« Seveda se nam zdi to belezhenjenenavadnega in izjemnega dogodka, ki nima primere, suhoparno in formalistichno.Tema sejama predsedstva SAZU sta sledili dve skupshchini, prva je bila izredna 17. oktobra 1958ob desetih dopoldne z edino tochko devnega reda: Volitve novih chlanov Akademije.Predsedoval je Josip Vidmar, zapisnichar je bil glavni tajnik Milko Kos, navzochi she akademiki(op. L.V.: v zapisniku so samo priimki brez osebnih imen): Bevk, Brodar, Grafenauer, Kalin, G.A. Kos, Koshir, Kuhelj, Lajovic, Lobe, Melik, Rakovec, Stele, Shnuderl, Tavchar in M. Vidmar.Opravichila sta se akademika J. Hadzhi in V. Koroshec (op. L.V.: to je rokopisno dodano). Zapisano je she: »Predsednik sporochi, da se je predsednik marshal Tito pismeno opravichil; priskupshchini ne more biti navzoch, pozdravlja pa skupshchino in ji zheli uspeshno delo.«Kljub temu, da so bile na vrsti volitve novih chlanov, se zdi nenavadno, da o izstopu enega odchlanov, Karla Oshtirja, ni niti besedice.



Nekaj kasneje, 29. decembra 1958 dopoldne, je potekala redna seja skupshchine Akademije.Navzochi so bili poleg predsednika Josipa Vidmarja in glavnega tajnika Milka Kosa she chlani:France Bevk, Bogdan Brecelj, Srechko Brodar, Ivan Grafenauer, Jovan Hadzhi, Boris Kalin,Viktor Koroshec, Gojmir A. Kos, Alija Koshir, Anton Kuhelj, Gorazd Kushej, Anton Lajovic,Feliks Lobe, Josip Plemelj, Ivan Rakovec, Maks Samec, Anton Sovre, Lucijan M. Shkerjanc,Makso Shuderl, Lado Vavpetich, Milan Vidmar in Fran Zwitter; opravicheni: Marjan Kozina,France Stele, Igor Tavchar, na potovanju: Bozhidar Jakac in Bozhidar Lavrich. Opravichila sta setudi predsednik republike Josip Broz-Tito in podpredsednik Zveznega izvrshnega sveta EdvardKardelj. O Karlu Oshtirju niti besede.Morda niti ne bi bilo tako pomembno razglabljati, zakaj se je Karel Oshtir odpovedal mestu vAkademiji, toda v tistem burnem povojnem chasu, v katerega lahko vshtejemo tudi leto 1958, seje tudi na Akademiji dogajalo marsikaj, takrat naj bi bili nekateri akademiki izkljucheni zaradimedvojnega obnashanja ali kakshnih drugih politichnih motivov. Chesa takega proti KarluOshtirju ni bilo zaznati, prav nasprotno, med chlane Akademije je bil takrat (1953) shele sprejet;toda tudi motivacija, chesh ”da hoche imeti mir”, se zdi prevech preprosta, saj neposredno izchlanstva ni izvirala kakshna dodatna obremenitev kot praviloma le skupshchina enkrat letno,sicer pa ni zaznati kakshnih sankcij proti morebitni nerednosti chlanov. Kaj je bilo zadaj, ali reszgolj njegovo ”chudashtvo”?Po svoje je zgovorno nadvse nenavadno nakljuchje, da v arhivu SAZU kljub skrbnemu pregledu(maja 2004) ni mogoche najti Oshtirjeve pisne odstopne izjave, ki je sicer izrecno omenjenav zapisnikih njenih organov. Seveda je mogoche domnevati, da se je listina preprosto z letimorda kam zalozhila, ne moremo pa povsem odmisliti tudi za takratni chas uposhtevanja vrednodrugo mozhnost, da ”se je komu izgubila”... Tako izjemen dogodek, kakrshna je prostovoljnaodpoved chlanstvu v najvishji intelektualni instituciji nekega naroda, kot je Akademija znanosti inumetnosti, ki ekskluzivno zdruzhuje cvet narodovega uma, vanjo pa si prizadevajo priti vrhunskiznanstveniki, ustvarjalci, umetniki ipd., vsekakor ni obroben in pozabe vreden primer, da ne bitakrat koga skominalo to prikriti ali marginalizirati.Akademik Rajko Nahtigal, eden velikih slovenskih jezikoslovcev, se je v Slavistichni reviji (VIII,1955, str. 164-168) takole izrazil: »... Karel Oshtir /.../ z znano svojevrstno, tezhko umljivo, vsvojem smislu tako imenovano alarodistichno, oblikovano z nekim lingvistichno - izraznimshportom tekmujocho in tudi sicer drugachno utemeljitvijo, proti metodi katere so se chulisvetovno - lingvistichni glasovi (A. Meillet). O veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma.«Moram rechi, da tudi Nahtigal ne izrazha svojih misli prevech preprosto... Iz tega navedka sekazhejo dolochene tezhave, ki jih je imel Oshtir v znanstvenih krogih, ochitek ”tezhko umljiv” jelahko sinonim za zavrachanje, poleg tega tudi definicija ”v svojem smislu tako imenovanoalarodistichno” kazhe na sumnichav odnos do Oshtirjevih teorij, to pa se she stopnjuje spridatkom ”oblikovano z nekim lingvistichno - izraznim shportom tekmujocho”, ki asocira nagonjo za rekordi za vsako ceno, tega ne ublazhi niti priznanje ”o veleuchenosti pa seveda ninobenega dvoma”.Franc Jakopin je objavil prilozhnostni chlanek Karel Oshtir – osemdesetletnik (Jezik in slovstvo,XIII/6, str. 169-170), v katerem pravi: »Mladi obiskovalci jezikoslovnih oddelkov Filozofske



fakultete v Ljubljani komajda she vedo, da je mozh s pipo, ki ga srechujejo v knjizhnicah,ena od nashih odlichnih in najbolj svojevrstnih osebnosti.« Kako hitro gredo ljudje vkrivichno pozabo! Nepolnih deset let je minilo, kar je genialni Karel Oshtir opustil predavanja, inzhe ga mladi shtudentje niso vech poznali... Toda tudi sicer se mu poslej ni bolje godilo niti vstrokovni javnosti, saj so v reviji Linguistica leta 1973 objavili razpravo Bojana Chopa OshtirsSprachwissenschfatliche Ideenwelt v nemshchini z avtorjevim opravichilom, da hochejo tudi na tanachin razshiriti v znanstvenih krogih poznavanje njegovega dela, dasi je tudi vrsto svojihnajpomembnejshih del Oshtir napisal v nemshchini.Franc Jakopin je v zgoraj omenjenem chlanku she zapisal: »Kot Mehringerjev slushatelj se jeOshtir trdno drzhal povezanosti besed in stvari (Wörter und Sachen) (podchrtal L.V.) ...[zavedal se je, da] lepega dela indoevropskega gradiva ne bo mogoche pojasniti z notranjimiglasovnimi zakoni ... Za ugotavljanje alarodske (azianske, jafetitske) jezikovne osnove, ki jo je vEvropi prekrila indoevropshchina, je imel raziskovalec na razpolago tri vrste virov: danashnjezhive jezike kot neposrednega nadaljevalca alarodshchine (bashchina, berbershchina in kavkashkijeziki); jezike, ki so se ohranili v bolj ali manj bogatih pisanih spomenikih, ki pa deloma she nisozadovoljivo prebrani (mednje spadajo sumershchina in ostanki nekaterih drugih prednjeazijskihjezikov, stara egiptshchina in etrushchina); in staroevropska narechja, ki so jih vsrkaliindoevropski jeziki, vendar so jim vtisnila sledove predindoevropskih prvin.Karel Oshtir se je oborozhil z gigantskim znanjem v vseh treh smereh, toda tezhishchenjegovega dela je bilo prejkoslej v odkrivanju predindoevropskih in posrednishkih (ilirske,trashke) jezikovnih plasti na jugu Evrope. Izkazalo se je, da je prav Balkan zlata jama zarazpletanje jezikovnih klobchichev; in tem je Oshtir v svojih delih posvetil veliko pozornost.Toda kljub izjemni gmoti svojega nakopichenega znanja in svoji genialni kombinatoriki si jevelikokrat moral priznati, da je iz drobcev kaj tezhko zgraditi preprichljivo podobo jezika in da sonpr. kavkashki jeziki she vse premalo opisani in raziskani, da bi bilo mogoche rekonstruiratinjihovo prakavkashko obliko, ki bi kot temeljni kamen pomagala ozhiviti prvotno alarodshchino.Prav med temi so jeziki z najpestrejshim glasovnim sistemom, saj imajo nekateri celo nad 70fonemov (medtem ko jih imajo evropski jeziki med 30 in 40).«Toda pretrese nas Jakopinova ugotovitev, ki na svoj nachin razgrinja dramatichno Oshtirjevousodo kot vrhunskega znanstvenika, ki je dalech pred svojim chasom in zato nerazumljen.»Oshtirjevi spisi so prava ”lingvistichna stenografija”, nabita z asociacijami, zato je njih branjeskrajno zahtevno,« ugotavlja Jakopin in se obenem navdushuje: »Kako imenitne zveze so bilenpr. potrebne pri povezavah: ficus – smokva – indzhir!« Ob tem bridko ugotavlja: »Njegova[Oshtirjeva] ustvarjalna domishljija pa je bila za marsikaterega lingvista presilovita, zato naletimona pripombe (npr. Vasmerjeve, v ruskem etimoloshkem slovarju), da se Oshtirjeve ugotovitvegibljejo komaj she na mejah verjetnega. Res pa za Oshtirja lahko trdimo, da je imel premaloadekvatnih poznavalcev, ki bi bili njegovo delo lahko spremljali enako kompetentno kritichno,kakor se je sam suvereno gibal po tako odmaknjenih jezikih svojih raziskav. Zhe danes smemotrditi, da je profesor Oshtir s svojim nekonvencionalnim nachinom mishljenja in s svojosamotarsko zagnanostjo vechkrat prehitel svojo vedo in prerasel svoje jezikoslovno okolje;vrednost njegovega dela bo narashchala, in ne upadala, kakor se to v znanosti dogaja. To



potrjujejo tudi nova odkritja arheologije in antropologije. Za Oshtirja nikakor ni ”vse iz vsegaizpeljivo” ali pa vsaj iz shtirih ”slovitih” Marrovih elementov (sar, ber, yon, rosh), niti zanj nimaveljave trombettijanska jezikovna monogeneza; verjame le jezikovnim dejstvom, zaupa le mochikombinacije.« (podchrtal L.V.)Prilozhnostno je Bojan Chop (eden od edinih dveh, ki sta doktorirala pri Oshtirju v vsej njegoviznanstveni karieri!) objavil chlanek Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo,XIX, sht. 1-2, 1973/74, str. 1-6), kjer pravi: »Ker je shtudij predindoevropskega jezikovnegagradiva za Oshtirja tako pomemben, da si ga je izbral za zhivljenjsko nalogo, je prav, da se prinjem pomudimo nekoliko obshirneje. V vseh indoevropskih jezikih, posebno v grshchini inlatinshchini, naletimo pogosto na besede, ki je njihova glasovna zgradba tezhko zdruzhljiva stem, kar so nas nauchile besede nesporno indoevropskega izvora [op. L.V.: Giovanni Semeranose je pri njihovi razlagi naslonil na najnovejsha odkritja v akadshchini] ... Takih besed je vevropskih indoevropskih jezikih vse polno. Vechinoma oznachujejo tudi predmete, stvari, pojme,ki niso mogli biti doma na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)[podchrtal in op.: L.V.: kje naj bi bila indoevropska pradomovina, je she vedno nadvse sporno,Colin Renfrew pravi, da je bila Anatolija, a predvsem v kulturnem pogledu, potem je tu sheteorija kontinuitete – o tem vech v nadaljnjem besedilu]; ... Oshtir je pri obravnavanju tegapredindoevropskega gradiva prishel do zakljuchka, da morajo biti jeziki na gori razmejenempodrochju medsebojno sorodni, tj. da izvirajo iz skupnega prajezika, podobno kot indoevropskaali semitska skupina. Dal jim je ime alarodijski po antichnem maloazijskem narodu Alarodioi; valarodijsko jezikovno druzhino shteje naslednje jezike: sumershchino, kavkashke jezike,maloazijske neindoevropske jezike (za take so takrat imeli likijshchino, lidijshchino, karijshchino)starega veka, v Evropi baskovshchino in vse t. i. predindoevropske substratne jezike (predslovanshchino, predbaltshchino, predgermanshchino, predkeltshchino, predgrshchino itd.), v severniAfriki pa hamitsko skupino. Tudi v zahodnejshih semitskih jezikih naj bi zhiveli ostankipredsemitske-alarodijske jezikovne plasti.« Kot vidimo se Chop izrazha v pretekliku, poglejmozakaj: »Po [drugi svetovni; op. L.V.] vojni se je polozhaj v marsichem precej preobrnil. VOshtirjevo dobro gre npr. dejstvo, da so tudi drugi zacheli z raziskovanjem odnosov med jeziki,ki jih je Oshtir imel za alarodijske, tako Bouda, ki je primerjal baskovski in kavkashki besednimaterial. Posebno mesto v usodi alarodijskega jezikoslovja pa zasluzhijo dela Hubschmida, saj jeta priznal Oshtirjevo alarodijsko teorijo kot v bistvu pravilno in nabral iz juzhno- inzahodnoevropskih modernih jezikov toliko predindoevropskega besednega in slovnichnegagradiva, da je Oshtir nekoch, ko je prebral eno od njegovih del, zhalostno vzdihnil: Sedaj pa mije zhal, da nisem vech mlad. Resnichno si lahko predstavljamo, kaj naj bi genialni etimologdognal sedaj, ko je na razpolago neprimerno vech materiala kot v dvajsetih letih ... Oshtir jezachel svoje delo kakih 50 let prezgodaj.« To Chopovo dognanje kazhe v jasni luchi usojenostgenijev, da se rode ”pred svojim chasom”, vendar pa je prav to chasovno navzkrizhje v saminaravi odkritij, ki prelamljajo z ustaljeno paradigmo in jo nadomeshchajo z inovacijo, redkokdajrazumljeno in hitro sprejeto. Kot slovit primer nam lahko rabi Albert Einstein, ne le najvechjifizik dvajsetega stoletja, ampak eden od stebrov chloveshkega duha nasploh, ki ni nikoli dobilNobelove nagrade za svoje poglavitno genialno delo, relativnostno teorijo, dobil pa jo je zaodkritje s podrochja kvantne teorije. A glejte paradoks, Einstein kljub svoji vlogi intelektualnega



revolucionarja ni mogel sprejeti vseh sprememb, ki so preplavile fizikalni svet, tako tudi ne Heisenbergovega nachela nedolochenosti, ker ni mogel verjeti, da igra nakljuchje tako pomembnovlogo v vesolju, a se je krepko motil!Tako tudi Chop o Oshtirju pravi: »... Oshtir je zachel svojo alarodijsko teorijo v chasu, ko je biloraziskovanje ustreznih jezikovnih podrochij she v povojih: Kavkashki jeziki niso bili niti zadostnopopisani, kaj shele, da bi imeli kako primerjalno shtudijo, /.../ maloazijski jeziki, posebnohetitshchina, protohatijshchina, huritshchina, so bili shele v zachetni fazi raziskovanja itd. /.../Danes bi se tudi v presoji jezikov, ki jih je on nekoch shtel za gotovo alarodijske, marsikajdrugache glasilo: likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski(anatolski) skupini, isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu, s tempa, se resno bojim, tudi za etrushchanski jezik (ki pa seveda nima nich opraviti s slovenshchino!)«[op. L.V.: Chop se ”resno boji”, da je etrushchina indoevropski jezik, torej meni, da jeindoevropski jezik, nasprotno od svojega uchitelja Oshtirja, a tudi v mochnem nasprotju zmnogimi sodobnimi znanstveniki, o chemer glej vech v nadaljevanju]. In Chop nadaljuje zrazlago, v chem se je she oddaljil od svojega profesorja: »Sploh se je izkazalo, da je indoevropskielement v Mali Aziji dalech mochnejshi, kot so mislili v dvajsetih letih in prej [op. L.V.: na tej tochki velja spet opozoriti na mnenje Colina Renfrewa ter Maria Alineija, da je Mala Azija zibelkaIndoevropejcev – toda predvsem v kulturnem in ne genetskem smislu, gl. mojo knjigo Davninagovori]. Tudi za mikensko dobo v Grchiji se je izkazalo, da je bil indoevropski element tam zheprevladujoch (mikenska grshchina!). Skratka, od Oshtirjeve alarodijshchine bi morali danesmarsikaj odbiti. Pa tudi znotraj neindoevropsko-predindoevropskega jezikovnega kroga so nastalespremembe: Hubschmid misli, da je okoli Mediterana treba domnevati vsaj dve razlichni neindoevropski plasti: juzhno-zahodno z berberskimi jeziki in sorodnim substratom v Shpaniji in nasredozemskih otokih na eni strani, drugo, ki sega po severnih ozemljih Sredozemlja od Baskovdo Kavkazcev, na drugi strani. Le zadnja bi nekako ustrezala Oshtirjevi alarodijski skupini.«In kot da to ne bi bilo dovolj, Chop navrzhe she naslednjo misel, ki nam sprva ohladinavdushenje nad Oshtirjevimi jezikovnimi bravurami: »Dosledno obravnavanje tujih elementov vindoevropskih jezikih kot alarodijskih pa je ogrozheno she z drugimi teorijami: Tu je Illich-Svitycheva nostratishka teorija, ki shteje za sorodne z indoevropsko skupino ne le semitsko inhamitsko ter uralsko in altajsko, temvech tudi kavkashko. S tem pa bi mogli za marsikateribesedni element v indoevropskih jezikih, ki naj bi bil mediteransko-predindoevropskegaizvora, rechi, da je v resnici le soroden [podchrtal L.V.]. Ker sam prihajam vedno bolj dopreprichanja, da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni, med Uralciin Indoevropejci na drugi, sem mnenja, da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropskiostanek dobil drugachno etiketo.«Chop spodobno zakljuchi s poklonom profesorju tik pred njegovo smrtjo: »Kljub vsem temkritichnim pripombam pa ostane neizpodbitno dejstvo, da ima Oshtir velikanske zasluge zarazvoj raziskav na podrochju predindoevropske stare Evrope. Celo vrsto etimologij so mupriznali; in njegovo teorijo o alarodijski skupini v bistvu danes priznajo kot pravilno taki mojstrikot Hubschmid. She vech priznanja pa zasluzhi Oshtir zaradi neshtevilnih pobud napredindoevropskem podrochju: te so pogosto vech vredne kot rezultati sami.«



Bojan Chop spregovori o Karlu Oshtirju tudi ob stoletnici njegovega rojstva v Hundert Jahre einesbekannten slowenischen Sprachwissenschaftlers, Professor Dr. Karel Oshtir (Linguistica, XIX, 1989, str. 3-12),ko je bil zhe dobrih petnajst let pod rusho, v katerem v bistvu ponavlja pravkar izrechene misli, spoudarkom na hitrem razvoju jezikoslovja in na posledicah za Oshtirjevo dedishchino, ki jih imazlasti nostratichna teorija ter npr. spoznanje, da tudi sumershchina sodi med nostratichne, torej zindoevropskimi sorodne jezike, s katerimi ima veliko skupnih jezikovnih osnov.Bojan Chop skusha pojasniti, zakaj tolikshna zadrzhanost do Oshtirjevih teoriji, z navajanjem izOshtirjevega dela Beiträge (str. 133); pri tem spoznamo zapletenost postopkov na primerualarodijske zveze in razchlenitve skupine besed za »figo«, kar Chop oznachi kot »nedvomno enonajobsezhnejshih in najbolj zapletenih v vsej svetovni etimoloshki literaturi«; mochno skrajshanaje videti takole:

(a) latin. ficus < *thwoikos (th = spirant);(b) armensko thuz < *thwuz, to pa iz *thwügo (z dolgim -ü-);(c) grshko tykon, sykon; vse troje iz predbalkanskega *thwoko; to iz *thwωg;(d) starocerkvenoslovansko smoky, gotsko smakka, kjer je alarodska menjava th : th-spirant(ta substituiran s slovanskim in germanskim s) in alarodska menjava w : m (leniran) itd.(glasovne finese moram zaradi pomanjkanja znakov opustiti) edino sredstvo za povezavo za-c;(e) tako pridemo do praoblike *thimωg (th = spirant), ki zhivi she v sumerskem dib < *dingw

(ngw = labiovelaren nosnik), to pa iz *timg; starejshe *tingw she zhivi v izposojenki asirskotintu ( idr. semitske besede, npr. arab. tinu), tudi egipchansko d'b, koptsko kente(disimilirano iz *tente ?)?(f) novoperzijsko ändzhir, staroindijsko anjira itd., prairansko *anchira < *ankira, karspominja na koptsko kente (prv. *t-ngk) in na alarodsko *timg v predsemitshchini *tin(a)tu,(gl. tch. e); odpad t naj bi bil sumerski oz. alarodski;(g) kitajsko a-tsang, izposojeno iz nekega alarodskega dialekta;(h) kavkazijsko : gruzinsko legwi, minojsko-grshko lugi itd., vse iz *lüg, ozhje z armenskimthuz (gl. tch. b) povezljivo; l je iz th kot tudi sicer;(i) nekaj hamitskih oblik.

Chop k temu pripominja, da bi bila prvotna oblika nashe besede nekako *tηmωg, she bolje *thηmωg (th = spirant). Druge Oshtirjeve etimologije so nekaj manj obsezhne ali chisto kratke,toda objavil jih je v svojem zhivljenju vech tisoch; samo v Beiträge jih je 942, vendar niso razenprve, ki smo jo pravkar na kratko povzeli, nich vech opremljene z glasoslovnimi inoblikoslovnimi razlagami; ochitno, kot pravi avtor v uvodu, so zaradi pomanjkanja prostora (poprvi svetovni vojni je bila vsesploshna kriza in tudi pomanjkanje papirja) njegove razprave pisanev telegrafskem slogu, skoraj brez razlag, brez citatov in v formularichni obliki. Che bi hotel Oshtir vse svoje etimologije v Beiträge tako razlozhiti, kakor je »figo«, potem bi knjiga obsegala vechkot 1000 strani. Seveda je tu eden od najpomembnejshih vzrokov, zakaj vechina jezikoslovcevOshtirjevih alarodistichnih spisov ne pozna in ne citira (npr. Skok v svoji Etimologijskem rjechniku)ali celo namerno ignorira. Meillet, navajen znanega francoskega leporechja, je nekoch napisal, da



se pri branju Oshtirjeve razprave chloveku zachne vrteti v glavi, konchuje Chop.Toda tudi Chop postavlja bralca, nespecialista, v negotovost, ko utemeljuje: »Ker sam prihajamvedno bolj do preprichanja, da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski naeni, med Uralci in Indoevropejci na drugi, sem mnenja, da bo v blizhnji prihodnosti marsikakpredindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo. Naj tu omenim eno tozadevnih etimologij:latinsko lepus, -oris »zajec« je bilo spoznano za predindoevropsko in zdruzheno v enotno skupinos siciljskim (tozh.) leporin in masiliotskim leberis, nato pa she z latinskim laurex »kunec«. Todapomen in glasovna oblika vajenega jezikoslovca takoj spominjata na naslednjo uralsko skupino:madzharsko nyul »zajec«, laponsko njoammel, mordvinsko numolo, zirjatsko nimal, jurjatsko nääßaitd.; praoblika je *nomala in zadnje gre prav lahko k alarodskemu *d/labar.«In po vsem tem morda ni presenetljivo, da Chop ta chlanek konchuje z naslednjo mislijo: »Torej,ali ni jezikoslovje tudi najvishja poezija?« * Che pustimo njegove nenavadne osebnostne lastnosti ob strani – do skrajnosti predan delu,skoraj samotarski, in nenavaden slog pisanja – , mislim, da je Karel Oshtir najpomembnejshi kotizvrsten jezikoslovec, ki se je loteval nadvse drazhljivih, a ne le jezikoslovnih, marvech tudietnogeneznih raziskovanj o nashih davnih prednikih, ki tudi danes vedno bolj vzbujajo zanimanjejavnosti ter sprozhajo kontroverzne odzive. Oshtir je med drugim raziskoval (po njegovi lastnidefiniciji) megalitske, ”predindoevropske” jezike; za kakshne jezike gre in zakaj ”megalitski”jeziki, to je predmet te knjige, she zlasti zato, ker menim, da predstavljajo vez s sodobno teorijokontinuitete Maria Alineija.

OD KOD VENETI?UVOD

Odkod Veneti

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.htm[16.11.2010 10:13:48]

Pogum Revija SRP 2004/1Lucijan VugaMEGALITSKI JEZIKI I

OD KOD VENETI?

UVOD Najdba bakrenodobnega kolesa na Ljubljanskem barju vzpodbuja k razmishljanju v dveh smereh:

- A) o sami tehnoloshki iznajdbi, izdelavi in uporabi kolesa kot takega, s tem v zvezi pa tudio njegovi avtohtonosti na nashem ozemlju;

- B) o shirshih ekonomskih in druzhbenih vzrokih ter posledicah uporabe kolesa.(A)Medtem ko je bilo o problematiki pod to tochko zhe veliko preuchenega in napisanega v

svetovnem okviru, nam za raziskavo vseeno ostajajo vprashanja o (ne)avtohtonosti oz. oshirshih kulturnih sovplivanjih med Mezopotamijo in Evropo.

(B) V tej tochki je vech stvari, ki terjajo odgovore. (1) Z vozovi je bilo mogoche prevazhativeliko vech tovora, kakor pa ga nositi na chlovekovih plechih ali na hrbtih tovornih zhivali– torej sta se mochno razmahnili proizvodnja in trgovina! (2) Zlasti za vozhnjo na vechjerazdalje je bilo treba utrditi in pripraviti poti, to pa terja organizirano delo vechje skupineljudi v daljshem chasovnem obdobju, kasneje tudi za njihovo vzdrzhevanje. Organizacijatake skupine delavcev zahteva neko obliko organizacije druzhbe in zadostne vire, da jim jebilo mogoche (zachasno) opustiti redno delo, potrebno za prezhivetje posameznika innjegove druzhine. To sicer sovpada s tch. 1, da so bile poti potrebne zaradi vishkaprodukcije in izmenjave dobrin. Ni pa sama po sebi umevna druzhbena organiziranost,njene oblike in delovanje. (3) Prav menjava dobrin, trgovina, je pripomogla h kulturniizmenjavi na vechje razdalje, prenos tehnologij, vpliv na jezike itd. In ker je z odkritjemkolesa dokazano, da je bilo Ljubljanske barje na takem visoko kulturnem podrochju, jepotrebno raziskati takratna dogajanja tudi v prostoru svetolucijske kulture.

Doslej je veljalo, da so vozove s kolesi poznali v Mezopotamiji morda zhe v drugi polovici 4.tisochletja pr.n.sht. (glinene igrache ali votivni predmeti?), najbolj podrobne upodobitve pa so izokoli 2700 pr.n.sht., vendar so bila vozila okorna, kolesa tezhka, izdelana scela. Zato domnevajo,da so jih vlekli voli, a le na kratke razdalje ter sprva po utrjenih nasipih, ker je bilo drugodpremehko ali zamochvirjeno. Ker so zacheli uporabljati tudi bojni voz, je to vzpodbujalo kinovacijam, da bi postal chim lazhji; tako so se kasneje pojavila kolesa z naperami.Enako smemo domnevati za Ljubljansko barje, da so na njem kot poti uporabljali utrjene odsekezemljishcha, bodisi nasipe ali kar namensko grajene poti. Sklepamo lahko, da je bil prostorSlovenije obenem proizvajalec dolochenih shirshe iskanih dobrin in zaradi tega dovolj bogat, da

Odkod Veneti


si je lahko privoshchil nakupe blaga od drugod. Za to je bila potrebna razvita trgovina in promet.Ker se razvoj evropskih cest najpogosteje povezuje z Rimljani, je treba spomniti, da so prevzelitehniko cestogradnje od Etrushchanov ter so na svojih osvajalnih pohodih pretezhno utrjevali,razshirjali in standardizirali zhe obstojeche poti; njihova zasluga, ki je izhajala iz vojashkih potreb,je predvsem "posodabljanje" starih poti. Te so bile zdavnaj tudi na Ljubljanskem barju kot delushirshega evropskega omrezhja zhe tisochletja, o chemer pricha prav najdeno kolo, ki je bilo naDunaju datirano z radiokarbonsko metodo med 3350 in 3100 pr.n.sht., se pravi v chasnajstarejshih mezopotamskih koles. Da bi se bralec lazhje znashel pri chasovnih opredelitvah, naj navedemo posamezna chasovnaobdobja, ki jih je treba jemati le kot priblizhna in nihajo za razlichna podrochja: starejshi paleolitik: starejsha kamena doba,med 1.000.000/800.000 in 50.000 pr.n.sht. (lenajbolj grobo koshcheno in neobdelanokamnito orodje); nekateri delijo paleolitik she naspodnji (lower) med 1,5 mio in 150.000pr.n.sht., srednji (middle) med 150.000 in 45.000pr.n.sht., zgornji (upper) med 45.000 in 20.000pr.n.sht. ter mezolitik (epipaleolitik) med 20.000in 10.000 pr.n.sht., pri nas nekako velja: mlajshi paleolitik: med 50.000 in 10.000pr.n.sht. (uporaba ognja, pojav stenskih risb,prvi kipci, ki kazhejo na kulte); mezolitik, mesolithic, epipaleolithic, srednjakamena doba, nekako med 20.000 in 10.000pr.n.sht., na prehodu iz starejshe kamene dobe(paleolitik) v mlajsho kameno dobo (neolitik)(izpopolnjevanje lova, nabiralnishtva inribishtva) – ta oznaka je dokaj neopredeljena,zato se redkeje uporablja in je velikokratpredmet strokovnih razprav; neolitik: mlajsha kamena doba, od 10.000pr.n.sht. do odkritja bakra nekako 3.000pr.n.sht. (chlovek je zachel brusiti in gladitikamen »doba glajenega kamna«, v tem chasuchlovek izdeluje vse orodje in orozhje iz kamna,lov je najvazhnejshe opravilo, poglavitnoorozhje je lok, zachetek zhivinoreje inpoljedelstva, prve stalne naselbine s kolibami izvejevja in protja, ki jih v paleolitiku she ni bilo,zachenja se loncharstvo; nastajajo rodbinskezveze, ljudje ne zhive vech v krdelih, ampak se

»Divje babe«, najstarejsha, neandertalska pishchalna svetu, ok. 45.000 let pr.n.sht.

Arheoloshki oddelek Narodnega muzeja Slovenije

»Robich – Kobarid in okolica« neolitske najdbe

Odkod Veneti


zdruzhujejo po krvnem sorodstvu vmatriarhalnih skupnostih – to je chas Vinche,Lepenskega vira itd. ter Ljubljanskega barja; eneolitik ali halkolitik, bakrena doba(chalcolithic – cooper age; aeneolithic;eneolithic) [od calco gr. chalcos »baker«], kositrain brona, to je do priblizhno 3.000 – 2.000pr.n.sht.; bronasta doba: 3.000 pr.n.sht. – vrh pri 2.000pr.n.sht. – koncha se z zhelezno dobo; zhelezna doba – halshtat (Hallstatt) – starejshazhelezna doba – v Evropi od 1.000 do 500pr.n.sht. (v nashih pokrajinah je kronologijarazlichna; pridobivanje in predelava zheleza;nastale so organizirane drzhavne oblike; v religijiantropomorfni politeizem; mnozhichnaizmenjava dobrin; nekatera starejsha pojmovanjapripisujejo to dobo Ilirom); ter laten (La Tene)–mlajsha zhelezna doba – od 500 do nashegashtetja (uporaba zheleznega orodja: kose,shkarje ipd., zachetki suzhnjelastnishkegagospodarstva; nekatera starejsha pojmovanjapripisujejo to dobo Keltom).

»Barjanska kultura« ok. 4.500 pr.n.sht. domnevnivdori Indoevrop. na Balkan (?) »Barjansko kolo« 3.350 – 3.100 pr.n.sht.»Veneti se selijo iz Panonije (?)– po Devotovi teoriji proti koncu 3. tisochletjapr.n.sht.«sumersko kraljestvo ok. 2.7000 (?) pr.n.sht.egip. piramide v Gizah ok. 2.000 (?) pr.n.sht. Gradishcha na Krasu, v IstriHetitsko kraljestvo ok. 2.000 pr.n.sht.

»Banjshki depo« (?) Svetolucijske najdbe – trojanska vojna 1.180 pr. n.sht. Svetolucijske najdbe Veneti v severovzhodni Italiji (med 1.000 in 700 pr.n.sht.?)zachetek olimpiad – 776 pr.n.sht.ustanovitev Rima – 753 pr.n.sht. Svetolucijske najdbe

OD KOD VENETI?

Naj zachnemo zuradno nadvsepodprtozgodovinskointerpretacijo venem od svetovnorazshirjenih del, kiima tudi nekakshenpechatuniverzalnosti in

Odkod Veneti


verodostojnosti,cheprav naj karvnaprej opozorimbralca, da samvselej in she vednovse berem zdolochenimzadrzhkom ali, kotse reche, spridihom dvoma.Tako tudi to delo,ki sem ga omenilzhe v svojihprejshnjih knjigahJantarska pot inDavnina govori,obsezhno Zgodovinochloveshtva (ZGO),ki jo je izdalUNESCO in joimamo tudi vslovenshchini. V

njej ugledni zgodovinar Luigi Pareti spregovori (resda bolj na kratko!) tudi o Venetih. V poglavjuIlirski narodi in narechja lahko preberemo:»Iliri, indoevropski narod – vendar ni jasno, ali je spadal k vzhodnemu ali vmesnemu tipu – somorali zacheti svoje prodiranje na severo-zahodni del Balkanskega polotoka najpozneje v 14.st.pr.n.sht. Potiskali so Trachane na jug in na vzhod, ta pritisk pa so posredno chutili tudi Grki,ker jih je gnal v isti smeri... Nemalo sodobnih avtorjev pa misli, da nam pri dokonchni obnovistare ilirshchine ne more pomagati samo albanshchina, ki je nastala iz meshanice ilirskega intrashkega jezika.Tako si morda lahko razlozhimo razliko med tako imenovanimi starimi kolonijami Ilirov v Italiji:venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik, kolonije v Apuliji in Mesapiji pa

Odkod Veneti


hibridno juzhno narechje, ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom.«Pri tem je treba pripomniti, da Paretijevo mnenje o kolonizaciji Benechije iz Ilirije podpira npr.znani zgodovinar J. Whatmough (The Prae-Italic Dialects, London, 1933), odlochno pa gaspodbijata M. Beeler (The Venetic Language, Berkeley, 1949) in H. Krahe (Sitzungs-berichte,Heidelberg 1950).Zlasti pa presenecha nadaljnje izvajanje Paretija v zvezi z Veneti, ko sicer ugotavlja, da je bilabeneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe, ko je vzklila znachilna"atestinska" civilizacija, a da sta Herodot (I, 196) in Polibios (II, 17) izrecno ugotovila, da so biliVeneti Ilirci; Polibios je pri tem celo poudaril, da se venetshchina mochno razlikuje odkeltshchine, dasi sta si bili civilizaciji podobni. Zato je po Paretijevem mnenju chisto mogoche, da so bili Veneti – kakor Liburni pri Aternu vPicenu (ob katerih se spomnimo Liburnov v Iliriku; Plinij, Naturalis historia, III, 110, 112) – pravtako ilirskega rodu, vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi vobeh dezhelah, kjer so se naselili. Ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje sose jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu. Po Paretijevem mnenju ni jasno, ali so biliLiburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih "predsabelijskih" napisov,najdenih na jadranski obali. Cheprav v nadaljevanju Pareti opominja, da so selitveni tokovi vjuzhno Italijo z Balkanskega polotoka svojevrstni spricho tega, da so bili zhe pod mochnimvplivom Trachanov.Ta Paretijeva teza o ilirskem oz. venetskem elementu pri stapljanju z jezikom neindoevropskihstaroselcev na Apeninskem polotoku, pri chemer naj bi nastala nova tvorba – prvotnalatinshchina, mochno spominja na vztrajne in poglobljene trditve znanega italijanskegazgodovinarja Giuseppa Sergija, ki pa niso osamljene, saj stoje za njimi tudi nekateri nemshki indrugi zgodovinarji. Toda Sergi je pri tem she bolj dolochen, govori, da so bili Indoevropejci, kiso prishli v Italijo, kar Praslovani.Zato imajo Paretijeva stalishcha she prav posebno tezho, ker so objavljena v Unescovi Zgodovinichlovestva, razshirjeni po vsem svetu.Seveda pa imamo tudi prav nasprotna stalishcha, ki uvrshchajo venetshchino med germanskejezike...Na primer André Martinet, francoski jezikoslovec svetovnega slovesa in tvorec funkcionalnelingvistike, je v svojem velikokrat in v razlichnih jezikih ponatisnjenem delu Des steppes aux oceans– L'indo-européen et les "Indo-Europeens" (Payot, Pariz, 1986) spregovoril o Venetih takole:»Primer Venetov ponazarja mozhnost, da se isti narod iz tretjega in drugega tisochletja pr.n.sht.kasneje pojavi v treh razlichnih delih podceline, v jezikovnih oblikah, ki jih razvrshchamo vrazlichne veje indo-evropejshchine.Nekaj stoletij pr.n.sht. srechamo v Benechiji, to je okoli Benetk (it. Venezia), narod Venetov,katerega jezik poznamo po nekaterih napisih. Skrbno preuchevanje dopushcha, da ga povezhemoz drugimi indoevropskimi jeziki osrednje Italije, she posebej pa z latinshchino.«Nato Martinet opozarja, da se je Cezar med osvajanjem Galije v Armoriku (danes je to departmaVan) spopadel z Veneti, o katerih pripadnosti skupnosti galskih naselij nihche ne dvomi, zato soto obmochje Rimljani poimenovali Venetia; tam danes govorijo vanetski jezik, to je bretonsko

Odkod Veneti


narechje. Nekateri menijo, da bi vanetski dialekt lahko bil ostanek galshchine v Franciji in ne kotostala narechja v Armoriku, ki izhajajo iz Velike Britanije. Po mnenju Francoza Martineta nimogoche dvomiti, da so bili armorishki Veneti z atlantske obale Kelti.V nadaljevanju Martinet ne pozabi omeniti, da se je en rokav Bodenskega jezera na severovzhoduShvice v antiki imenoval Venetus Lacus, kar naj bi po njegovem potrjevalo venetsko prisotnost natem podrochju, vendar ne ve, ali bi jih pripojil k italijanskim ali h galskim Venetom.Toda Martinet zachuda niti ne omeni paflagonskih, panonskih in drugihVenetov, ki so prav takoizprichani v tistih delih antichnih piscev, na katere se sicer rad sklicuje. Dvomiti moramo, da je tostoril iz pozabljivosti, saj se tako pomembnega dela, ki pomeni osebni zhivljenjski cilj, ne napishev enem zamahu, poleg tega je izshlo vech ponatisov v razlichnih svetovnih jezikih in bi ga na tokdo utegnil opozoriti. Je iz nekega posebnega razloga zamolchal paflagonske Venete? Nemoremo se znebiti obchutka, da ne gre zgolj za spodrsljaj, saj je v ozadju njegovega pisanjachutiti pridih frankofilstva...Cheprav so javnosti ti podatki zhe kar znani, jih tu navajamo zgolj zaradi tega, ker jih v svojemznanstvenem aparatu uporablja tako priznan jezikoslovec, kot je Martinet, ki nadaljuje s tem, daopozarja na kasnejsho germansko rabo oznak Winida v visokonemshkem in Winedas vstaroangleshkem jeziku, ki popolnoma ustrezajo latinskemu pojmu Veneti, s katerim so oznacheniSlovani, nastanjeni v tistem chasu po nizhinah severne Evrope od Pomeranije do Mecklenburga!Wenedes se je pri Nemcih obdrzhal za oznachevanje slovanskega prebivalstva v Spreewaldu (jugovzhodno od Berlina), ki sebe imenujejo Sorbi. V Avstriji se pridevnik windisch nanasha napodrochja, ki so tradicionalno naseljena s Slovenci.In Martinet se vprasha: »Kaj naj sklepamo na temelju obstajanja iste besede kot oznake italskega,keltskega oziroma slovanskega naroda?«Ali gre zgolj za preprosto homonimijo?In si odgovori: »Malo verjetno! Formalna identichnost je tem bolj presenetljiva, ker jeneprichakovana indoevropska oblika "e" v dveh zaporednih zlogih.« Zato Martinet predpostavljaobstoj naroda Venetov (wenet s pristavkom "-os" v imenovalniku mnozhine, s chimer hochepotrditi staroangleshko Winedas, ki pa je v keltshchini in latinshchini zamenjan z "-i"). Ponjegovem mnenju se v tem imenu pojavlja dobro znani koren wen- kot pri Venus, v nemshchiniWunsch, v angleshchini wish »zhelja«, v danshchini ven in shvedshchini van »prijatelj«, vshvedshchini tudi »prijeten, ljubezniv, mil«.Che so Veneti sami sebe imenovali tako, bi lahko pomislili, da so to privzeli tudi njihovi sosedje.Toda Martineta pri tem moti, da so bila indoevropska plemena v sploshnem zelo bojevita in boljkot ljubeznivost so kazala sovrazhnost. Zato se nagiba k sklepu, da korenu wen-pripishe pomen»zmagati, pokoriti«. S tem je Martinet pokazal, da je pristash t.i. teorije invazije Indoevropejcev innjihovega nasilnega osvajanja Evrope, ki jo je v novejshem chasu zagovarjala Maria Gimbutas.Presenecha dejstvo, da Martinet ne poskusha razlozhiti besednega korena ven she na podlagikakshne druge jezikovne skupine, npr. slovanskih jezikov... Zakaj tako, o tem bomo spregovoriliv nadaljevanju.Martinet se loti she razvojnih problemov venetshchine. Ko ugotavlja, da je mogoche postavitiVenete v chasu ob koncu III. in v zachetku II. tisochletja v nizhavja severne Evrope, nekam medBaltik in cheshke gore, morda nekoliko vzhodneje ali zahodneje, meni, da so predstavljali

Odkod Veneti


jezikovno samostojno enoto, ki pa le ni onemogochala sporazumevanja z okolishkimiindoevropskimi plemeni. (O problematichnosti takega pristopa bomo razpravljali kasneje priDevotovi teoriji o panonskem izvoru Venetov. Kako je mogoche, da se na tako majhnempanonskem prostoru razvije takshna mnozhica razlichnih indoevropskih jezikov?!) Toda v nekemzgodovinskem trenutku so tiste Venete, ki so prebivali zahodneje, povlekli za seboj sosedje, kibodo kasneje postali Kelti, saj tako kot pri Keltih tudi pri Venetih zachenja slabeti glas *p, ki bokonchno dal glas h-, kar naj bi potrjevalo ime gozda Hercynienne < *per-kwus »hrast«. Veneti naj bis Kelti nadaljevali pohod proti zahodu in se zlagoma stopili z njimi. Drugi Veneti, razvija svojemisli Martinet, so se povezali s plemeni, ki so krenila na jug in se nekaj chasa zadrzhevala vpodolju Donave. Iz tega obdobja so nasledili nezveneche aspirante Italcev in Grkov (ph, th, gh).Vsi drugi Veneti, ki so ostali v stari domovini, so se deloma germanizirali ter pod pritiskomprishlekov s severa izgubili svojo identiteto. Vendar jih je ostalo dovolj, da je za Germane Wendesobichajna oznaka vzhodnih sosedov. Podobno so Germani za svoje jugozahodne sosede ohraniliime enega od keltskih plemen Volka, s katerimi so bili v stiku. Vzhodne sosede Germanov bo doV. stoletja n.sht. preplavil tok Slovanov.Na tem mestu naredi Martinet presenetljiv sklep:»V tem chasu, tisochletja po razhodu med zahodnimi kentumskimi in slovanskimi satemskimijeziki, je bilo nemogoche prichakovati postopno prilagajanje venetshchine jeziku slovanskihosvajalcev, pach pa zgolj njeno izginotje. Morda ostajajo v dolochenih zahodnoslovanskihgovorih sledovi jezika staroselcev, v nasprotju z nazalnimi in denazaliziranimi vokali v drugihslovanskih jezikih ima poljshchina skupino samoglasnik+nazalni soglasnik: izg. zömp, ki je vpraslovanshchini bil *zobъ, kar je v rushchini in srbshchini ter hrvashchini dalo zub, vslovenshchini zob, v bolgarshchini pa z'b.«Ta Martinetova analiza pa je pomanjkljiva, saj se zanasha zgolj na knjizhne oblike posameznihjezikov. Zhe na primeru, ki ga sam navaja, slovensko zob, zaznamo v slovenskih narechjih velikerazlike; samo na Primorskem zasledimo na primer: zab, zu∂b, z'b, in pri tem je glas b izgovorjentudi skoraj kot p.A Martinet ne pove nich o tem, kaj se je zgodilo z beneshkimi Veneti. So se stopili z Italci?Kratko malo so izginili tudi v tem primeru, kakor pravi za one ob Baltiku, da soutonili v slovanski poplavi? Poleg tega so Veneti znani she dolgo, vse do nashega shtetja, kotjasno opredeljen narod, pa cheprav so prishli pod rimsko oblast. Martinet o Venetih pravi (MARstr. 76): »Venete so dolgo enachili z Iliri, so pa po jeziku blizhe Latincem.«To pa je v nasprotju z zhe omenjenim stalishchem Paretija; torej smo pricha mnenju predstavnikov dveh zgodovinskih shol, od katerih ima vsaka mnozhico svojih privrzhencev. Todaobstajajo tudi drugachna mnenja. Vrnimo se she enkrat k jezikoslovcu Martinetu, ker je zanimivo, kako zlahka je mogoche zaiti v past starih, ukoreninjenih pojmovanj. Martinet (MARstr.94) v poglavju o Slovanih pravi:»Na sploshno lahko stiki med narodi razlichnih jezikov izzovejo ali pospeshijo jezikovni razvoj,iz chesar lahko sklenemo, da so baltski jeziki ohranili arhaichnost, ker so jih govorila ljudstva,stalno naseljena v predelih, ki so zunaj poti velikih migracij. Videti je, da so Balti od davninenastanjeni v prvobitnih gozdnatih predelih, med mochvirji Pripjata na jugovzhodu in Baltika naseverozahodu, kjer zhive se danes, in ti predeli so zelo neprimerni za nomadsko zhivljenje

Odkod Veneti


zhivinorejcev...Danashnji shtevilni slovanski jeziki, ki zavzemajo dokaj obsezhno podrochje, izhajajo precejpozno iz neke oblike indoevropejshchine, ki so jo morda govorili v zachetku nashega shtetja naseverozahodu danashnje Ukrajine, torej v neposredni blizhini domnevne domovine Baltov,vendar na podrochju, ki je bilo izpostavljeno stikom z nomadi. Nekatere izposojenke, npr. zabesedo sto, kazhejo na stike z Iranci, verjetno s Skiti, ki so nekaj stoletij pred nashim shtetjemzhiveli severno od Chrnega morja. Vendar kazhe, da so imeli she najvech stikov z Goti,Germani, ki so prihajali iz Skandinavije in se shirili proti jugovzhodu, z izhodishchem na dolnjiVisli. Od njih so v prvih stoletjih nashega shtetja dobili kulturno spodbudo, ki je povzrochilanjihovo shirjenje... Tehnichni napredek, ki je posledica tega stika, je bil, po vsem sodech, vzrokza demografsko ekspanzijo, ki si jo moramo zamisliti, che zhelimo pojasniti kasnejsho slovanskoshiritev.« Poskushajmo Martineta brati kritichno, zastavimo si nekaj vprashanj ter nanje odgovorimo. l. Tu je uposhtevana nenehno ponavljajocha se teza o pripjatskih mochvirjih, do katerih naj biproti jugu segali Balti, z juga pa naj bi od Chrnega morja navzgor ozemlje naseljevali Skiti, torejbi "Slovanom (?)" ostalo le neznatno ozemlje za Karpati, in sicer v tistem mochvirju, ki niprimerno ne za kmetijstvo ne za zhivinorejo! Torej je to moralo biti kaj maloshtevilno ljudstvo,saj ni bilo gospodarske podlage za zhivljenje. Kljub temu (chemu?!) so sem silili Germani, ki najbi tem zaostalim Slovanom prineli visoko kulturo... Toda za Skite so prazgodovinarji odkrili, daso bili na visoki kulturni stopnji, sodobna znanost celo trdi, da je prav pastirstvo odigralopomembno vlogo pri razvoju kmetijstva iz poljedelstva. Zhivina, ki so jo poljedelci gnali s seboj,ko so iskali nove obdelovalne povrshine (pozhigalnishtvo, trebljenje), je predstavljala zanesljivopremozhenje in osnovo za prezhivetje tudi, ko nove njive she niso bile pripravljene ali se na njihni obneslo pridelovanje, da ne govorimo o slabih letinah. Neverjetno je, da bi Slovani chemeli vmochvirjih, ne da bi bili v stiku z najrazvitejshim svetom tedanjega chasa – z Balkanom,Mezopotamijo in egejskim podrochjem, saj mnoge vodne poti, ki so od nekdaj rabile kotnajprimernejshe za povezave na velikih razdaljah, vodijo ene na jug, druge na sever, torej so bilina krizhishchu najpomembnejshih prometnic. 2. Iz te svoje nepreprichljive teze Martinet (je le eden od predstavnikov te "mochvirnishkeshole") preide na she bolj trhlo nadaljevanje, ko tudi sam ponavlja, da so Slovani sicer bili v stikuz nomadi (Skiti?), ki so zhiveli severno od Chrnega morja, za katere pa je znano, da so kljubnomadstvu imeli visoko razvito kulturo in so bili v neposrednem stiku z najbolj razvitimicivilizacijami na Blizhnjem vzhodu! Toda, glej chudo, po Martinetu naj bi Slovanom kulturoprinesli Germani iz daljne Skandinavije, ki je bila od sredozemskih zharishch kulture she boljodmaknjena, in bi jim prav nasprotno Slovani sluzhili kot vmesni, povezovalni chlen. 3. In ta "visoka germanska kultura" (Germane so ves stari vek vsi shteli za barbare!) naj bi tolikoprispevala k namnozhitvi Slovanov, da so se iznenada pojavili in preplavili dobrshen del Evrope!Kakshen pa bi bil lahko "tehnishki prispevek Germanov", ki bi v pripjatskih mochvirjih

Odkod Veneti


omogochil ustvariti tako blaginjo, da bi se Slovani mnozhili kot kobilice? V mochvirjih bi moralizgraditi osushevalne jarke s celim sistemom jezov in zadrzhevalnikov, potem pa na izkrchenihledinah zorati polja. No, poglejmo, polja brez gnojenja so plodna le kratek chas, gnoj pa dajezhivinoreja, za to so potrebni travniki, teh na mochvirjih bodisi ni, bodisi so neustrezni in znekakovostno krmo, torej intenzivna zhivinoreja ni mogocha. Poleg tega je celotno obmochjeprecej tesno in surovega podnebja. 4. Ta "germanska" tehnichna superiornost zveni kot odmev na poskuse uveljavitve pojma"indogermanski" namesto "indoevropski".Kako to, da ochitno takrat shtevilnejshi Balti v zelo podobnih okolishchinah niso razvili takeekspanzivnosti in po tisochletjih she vedno zhive prav na istih prostorih? In to je celo pomagaloohraniti njihov arhaichni jezik(!), ker so bili vsem od rok. Kako razlozhiti fenomenslovenshchine, za katero akademik Bezlaj trdi, da sodi med enega najbolj arhaichnih jezikov,cheprav je v samem sredishchu najvechjih migracij in interesov velikih narodov zhe tisochletja? 5. Che so tudi Slovani Indoevropejci, je nenavadna trditev, da so dobili besedo sto od Irancev oz.Skitov, saj je veliko vprashanje, kdo je od koga kaj dobil, ko pa gre za obsezhno indoevropskoskupnost. Che so Germani kentumci, se vprashajmo, kdo je njim dal besedo za sto, pa cheprav sostari 'k' nadomestili s 'h' v 'hundert'... 6. In ne nazadnje se vprashajmo, kako je mogoche tako zlahka opraviti s slovanskimi jeziki:»...izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine, ki so jo lahko govorili...« Odznanstvenika takega formata, kot je Martinet, bi prichakovali drugachno formulacijo, razen chene domnevamo, da je tudi sam pristash tiste shole, ki govori o "nezgodovinskosti Slovanov« oz.»o Slovanih kot o ponesrechenem poskusu zgodovinskega razvoja«... V veliki italijanski enciklopediji MOTTA pishe pod geslom »Veneti: Antichno indoevropskoljudstvo, razlichno od Keltov in Italcev, naseljeno v danashnji Evganski Benechiji (VeneziaEuganea) – tj. prostor [na severovzhodu Italije] med mesti Padova, Este, Belluno in Feltre. ImeVeneti je dokaj razshirjeno med antichno toponomastiko; tako zasledimo Venete v Galiji,Paflagoniji in - z imenom Venedi ali Vendi – v vzhodnem delu centralne Evrope ter v Pribaltiku.Ni mogoche ugotoviti zanesljivih relacij med Veneti iz Benechije in drugimi, zlasti ker ime Venetipogosto dajejo ljudstvom razlichnih izvorov. Uposhtevajoch zgolj Venete iz Benechije, lahkorechemo, da je bilo to ljudstvo, ki se je pretezhno ukvarjalo s trgovino (zlasti z jantarjem) [op.L.V.: to pomeni hkrati najtesnejsho povezavo z Baltikom po jantarski poti, ki je povezovalaBaltik z Jadranom]. Vselej so bili v dobrih odnosih z Rimljani in na miren nachin vkljucheni vrimski imperij. Njihov jezik kazhe na podobnosti z germanskimi, s kakshnim slovanskimjezikom (poudaril L.V.), z italskimi jeziki in so ga pisali s chrkopisom, podobnim retskemu (alisevernoetrushchanskemu).« Znani italijanski semitolog in lingvist Semerano v svojem monumentalnem delu Le origini dellacultura europa [Izvor evropske culture] (SEM) Venete obdeluje pod posebnim poglavjem in

Odkod Veneti


zachenja z Livijem ter njegovo legendo o Antenorju, ki naj bi pripeljal Venete iz Paflagonije, odkoder so bili pregnani, vse do zgornjega Jadrana, kjer naj bi pregnali Evgance. Seveda je trebatakoj spomniti, skupaj s Prosdocimijem (La lingua venetica, II, 235), da je klasichna literatura o temljudstvu pod vplivom Homerjeve omembe (Iliada, 2, 851): »Pilemon vodi Paflagonce έξ Ένετων«.Strabon potrjuje (I, 3, 21), da so Ένετωί prishli iz Paflagonije na obale Jadrana. Po SofoklejevihAntenoridih sledi, da so shli Enetoi pod Antenorjem iz Paflagonije chez Trakijo proti Jadranu, kotmeni tudi Polibij (II, 17, 6) in drugi tragediografi. Etnonim Paflagoncev, prebivalcevchrnomorske obale v Anatoliji, na jugu omejenih z reko Halys, gre po Semeranovi tezi iskati vasirshchini: baal-palag [akadsko belu, aramejsko ba'la, hebrejsko ba'al »gospod, gospodar« +akadsko palgum, palag »kanal, prekop« je ime za Pontus Euxinus (Chrno morje), saj je grshki pontos vakadshchini pattu »kanal, prekop«], kar je primerljivo tudi v imenu Pelagonija v Makedoniji.Paflagonci naj bi potemtakem bili »vladarji vodnih poti« ali »gospodarji morja«, Chrnega morja,od koder so se proti koncu 2. tisochletja pr.n.sht. razvejili mnogi tokovi kapadokijskih ljudstevpod asirskim vplivom. Herodot omeni Venete v Iliriji (Ένετωί, I, 196), da bi poudaril sovpadanjenjihovih obichajev z babilonskimi. Ko govori o Siginih (V, 9) navaja, da se njihove mejerazprostirajo vse do Enetov, ki zhive na Jadranu. Strabon (C 553), ki povzema po Majandru,potrjuje, da prihajajo Ένετωί iz dezhele Levkozirov (Leukosyroi) [op. L.V.: mitichni Beli Asirci], toje Kapadokijcev asirskega porekla, ki so prishli iz Troje skupaj s Traki in se naselili na severnihobalah Jadrana. Ne bi smeli she spregledati niti Katonovega prichevanja (najdemo ga pri Pliniju,Nat. hist., III, 130-131) "Venetos troiana stirpe ortos" (SEM vol. 38, str. 643-647). Tu smo citirali Semeranove navedbe, ki so mu rabile za razlago posameznih imen na osnoviakadshchine, opozoriti pa je treba na drugachne vire, ki postavljajo pod vprashaj anatolski izvorVenetov; o tem najde bralec vech tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. Kljub temuso Semeranove raziskave pomembne, saj kazhejo na she premalo raziskana razmerja medakadshchino in slovenshchino. Tako malo naprej pri Semeranu beremo, da Strabon (7, 6.1)porocha, da se je mesto Aenus v juzhni Trakiji na obali Egejskega morja prej imenovalo Poltyobria,v trashchini bria pomeni »mesto« [op. L.V.: na Krasu je vech naselij Brje], tudi v akadshchini jebirtu, hebrejsko bira »mesto, utrdba, grad« [op. L.V.: slovanska vzporednica bor kot Branibor ipd.],polti pa naj bi bilo ime trashkega kralja, kar ustreza akadskemu in starobabilonskemu paltu »mechz dvostranskim rezilom« [op. L.V.: Bezalj razlaga v (ESSJ) balta, balda »sekira, kij, bat, krepelo«,izprichana v vseh slovanskih jezikih; Sadnik-Aitzetmüller izvajata ta izraz iz slovanskih osnov bul-, buld-, bald- (gl. bula)]. Tak mech je sodil h kraljevemu dostojanstvu (SEM vol. 38, str. 643-647).Po Semeranovi metodologiji Poltyobria zlahka preberemo na slovenski osnovi kot *Balto-brje>Balto-bor, kraljevi grad ali kraljevo mesto. Semerano nadalje pravi, da je tisti predel Kapadokije ob reki Halys in vzdolzh Paflagonijeuporabljal dvoje narechij z obilico paflagonskih imen, npr. Bagas, Biasas. Aeniates, Rhatotes itd.(Strabon, 12, 3, 25); v zadnjih dveh imenih po Semeranu prepoznamo podobni imeniRhaetia-Retia v Alpah in tamkajshnjo reko Aenus (Inn) ter zgoraj zhe omenjeno trashko mestoAenus. Ime Rhaetia naj bi izhajalo iz akadskega ratum, aramejsko rahat »reka, vodni tok« [Merkuomenja rahot<grohot »grob pesek, grushch« kot pogost hidronim, MER 97; Bezlaj she omenja, da

Odkod Veneti


na Gorishkem pravijo rohot »posebna oblika struge«, sicer pa najdemo na Slovenskem hidronimeRohot, Rohat ipd. (ESSJ)]. Ime Ένετωί spominja na Enieni, Ένιηνες (Iliada, 2, 749), ki so vHomerjevem katalogu navedeni kot ljudstvo iz zgornjega dela doline reke Sperhej (Herodot, 7,132, 185); sufiks -ηνες ustreza starobabilonskemu enum »gospod, gospodar, vladar«, sumerskemuen. Predpostavljamo podobno primerjavo etnosov kot Veneti, Galci v Armoriku (are mori = admare) med Loaro in Seno. Plinij (Nat. hist., IV, 105) Armoriku pridruzhuje she Akvitanijo (aqua),obmochje juzhno od Garone; Akvitanijo etimoloshko lahko pridruzhimo Aquilei (kjer orel-aquilanima kaj pocheti) [keltski ostanki, obelezhja keltskih kraljev, prichanja o Belenovem kultu terhidronim Aquilis kazhejo, da je ime Oppidiuma predromansko in kazhe na keltskega boga Akinka,romaniziranega v Aquincum; primerjati gre she z Aκυλιν (Zosim., V, 29; Sozom., Hit. Eccl., I, 6) vIstri] ob laguni Gradezha, kjer se izliva v morje reka Natiso. Pomembni so she slovanski Veneti vsrednjem in spodnjem toku Visle, a tudi Venosti, po katerih je dobil ime zgornji konec dolinereke Adizhe (Adige) (SEM vol. 38, str. 643-647).Ime Raetia Secunda je bilo postopoma nadomeshcheno z Vindelicia, ki izhaja iz hidronimov Vindo,Vinda (Werlach) in Licias, Licus, ki z rekama Isar (Isarcus) in Inn (Aenus) techejo chez toobmochje. Tod je veliko imen s korenom Vind-: Vindelicia, Vindobona (Dunaj), Vindonissa,(Windisch) - shvicarska trdnjava med reko Aar in Reuss, Vindalum – mesto Kavarov (Cavares) vGallia Narbonenses ob sotochju rek Rodan in Sulgas, ki ustreza akadski osnovi id »voda, reka,vodno bozhanstvo«, krizhani z bazo, ki ustreza akadskemu (w)idum »meja, rob, kraj« [op. L.V.: Taprimer je pomemben za razchlenjevanje imen Videm, zlasti tistega v Furlaniji-Udine, ki nimaetimolshke razlage niti ni kakorkoli povezljiv z germanskimi izhodishchi.]. Hidronim Liciasustreza akadskemu alikum »ki teche, ki gre« iz akadskega glagola alakum »tok, pot, hod« [op. L.V.:Slovensko osnovo lahko najdemo v lochiti, praslovansko *lochiti, ki je ponavljalni glagol sprvotnim pomenom *»kriviti, ukrivljati«, od koder izpeljanke loch, lok, loka, lokav, -lekniti, pa tudislok, slochiti, odlok (SES)].

Semerano obdela she vech hidronimov s podrochja Venetov.Toda stvari so bolj zapletene kot so videti.Zhe précej na zachetku naj navedem, zakaj je pomembno obravnavati vprashanja, kot jihnachenja Devoto: (1) ali so Veneti zhiveli (tudi) v Panoniji, (2) ali so se od tam preselili naseverne obale Jadrana in (3) kakshni bi lahko bili morebitni odnosi s tako razporejenimi Veneti inSlovani v tistem chasu.Zakaj razpravljati prav o stalishchih Devota? Ker postavlja skupaj z nekaterimi drugimisodobnimi raziskovalci, kot so Lejeune in Pellegrini-Prosdocimi (mimogrede, Prosdocimi jedoktoriral pri Devotu) itd., izvor Venetov v srednjo Evropo. Poleg tega znameniti genetikCavalli-Sforza postavlja Devota v skupino tvorcev velikih teorij o izvoru Indoevropejcev.*Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli, che so sploh od kod prishli?To je she vedno ena najbolj zapletenih ugank sodobne (ne le zgodovinske) znanosti; obstaja celavrsta teorij, ki si jih najlazhje predochimo na prilozhenem zemljevidu, dasi so stvari veliko boljzamotane z antropoloshkega, genetskega, arheoloshkega, kulturoloshkega, etnoloshkega,jezikoslovnega itd. vidika. Ker sem o tem nekaj vech spregovoril v svoji knjigi Davnina govori,

Odkod Veneti


bom tu zgolj izredno na kratko povzel tri prevladujoche teorije o izvoru Indoevropejcev (IE),razshirjene v mednarodnih strokovnih krogih v zadnjih desetletjih, med seboj so sicer dokajrazlichne teorije, a so si glede geografskega izvora na neki nachin blizu.Predvsem bi rad opozoril z najnovejshim primerom, kako pereche je to vprashanje, che navedemdelo Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 (v prevodu) Konji, bojni vozovi in Indoevropejci, ki gapodnaslavlja Temelji in metode raziskav bojnih vozov z gledishcha primerjalnega indoevropskega jezikoslovja.Seveda se ne more izogniti vprashanju, od kod Indoevropejci, pri chemer navaja nad ducatznanstvenih teorij (ki jih omenjam tudi jaz v tej in drugih svojih knjigah), ter se ne moreodlochiti, katera bi bila prava, dasi se nagiba k tistim teorijam, ki postavljajo indoevropskezachetke okoli Chrnega morja: na severno stran v juzhno Ukrajino, na juzhno stran pod Kavkazin v Anatolijo, na zahod v Panonijo. Toda pri konkretni obravnavi, kdo je bil prvi, ki jeudomachil konja in izdelal lahek bojni voz, se ne more prav odlochiti, ali naj bi se to zgodilo vMezopotamiji in bi od tam dobili Indoevropejci te nadvse napredne kulturne doeszhke ali jeinovacija nastala med Indoevropejci, od katerih se je razshirila med Babilonci in Asirci, prichemer naj bi imeli Hetiti pomembno vlogo. Skratka, tudi najsodobnejsha znanost she vedno nenajde dokonchnega odgovora, s katerim bi se vsi strinjali o izvoru Indoevropejcev in s tem,logichno, tudi, od kod Slovani in ne nazadnje Slovenci!2.1 Invazionistichna teorija, ki jo lahko imenujemo kar "tradicionalna", temelji na domnevi, da

so bili IE, preden so se razselili, bojeviti pastirski nomadi, ki so v halkolitiku (bakreni dobi),torej v IV. tisochletju pr.n.sht., vdrli v Evropo, akulturirali dotedanje prebivalce in popolnomanadomestili prejshnji(e) jezik(e) z indoevropejshchino. Vidna predstavnica moderne oblike teteorije, pokojna Litvanka, delujocha v ZDA, Marija Gimbutas, je v shestdesetih letih 20.stoletja razvila svojo "teorijo kurganov", po kateri naj bi bila zibelka IE na severni straniChrnega morja, torej v juzhni Ukrajini oz. juzhni Rusiji, od koder so z vojashko silo zavzeliEvropo. Njena pomembna pristasha sta med drugimi v ZDA rojeni severnoirski arheologJames Mallory in amerishki lingvist Wilfred Lehman.

2.2 Ekonomistichna teorija, po kateri naj bi IE prishli z vzhoda kot prinashalcirevolucionarnega gospodarstva – nov nachin kmetovanja: to naj bi bilo v VII. tisochletjupr.n.sht., torej kar tri tisochletja (!) prej, kot to predvideva tradicionalistichna teorija, inpredstavlja zachetek neolitizacije Evrope. Najpomembnejshi predstavnik te shole je njenustanovitelj, Anglezh lord Colin Renfrew (REN), ki je teorijo prvich celovito predstavil leta1987, podpira pa ga vrsta genetikov, med njimi Cavalli Sforza z univerze Stanford vKaliforniji. Po tej teoriji naj bi se IE oblikovali na Blizhnjem vzhodu, natanchneje v Anatoliji,in od tam naj bi se difuzno, miroljubno, predvsem s svojo inovativno tehniko poljedelstvashirili po Evropi.

2.3 Indigenistichna/domorodna ali teorija kontinuitete (TK), po tej teoriji naj bi IE neprishli v Evropo in Azijo ne v halkolitiku ne v neolitiku, ampak so bili preprosto dedichi prvihskupin Homo sapiensa, ki so prishli iz Afrike in se naselili v Evropi in Aziji v srednjem oziromav spodnjem paleolitiku (odvisno od modela o razvoju Homo sapiensa). To teorijo je razvil vdrugi polovici devetdesetih let 20. stoletja italijanski historichni lingvist Mario Alinei, delujochna univerzi v Utrechtu, ki ga med drugimi podpira tudi belgijski arheolog Marcel Otte.Skratka, po teoriji kontinuitete naj bi danashnji prebivalci zhiveli v Evropi na bolj ali manj

Odkod Veneti


sedanjih ozemljih zhe v paleo-mezolitiku; posebej velja, da so Slovani zhe tedaj zhiveli naobmochju jugovzhodne Evrope ter se od tam selili proti severu, in tako so tod zhiveli tudiSlovenci, ki pa so nekoch segali globlje v Italijo in do Shvice. [Pri tem bi bilo zanimivoomeniti Conteja (CON), ki navaja, da se je del Slovencev(!) preselil proti severu ob Ilmenskojezero, tam ustanovil Novgorod in se dolgo razlikoval od Rusov.]

Vse do sedemdesetih let 20. stoletja ne le, da se o tem ni razpravljalo, ampak arheologija celonikoli ni podvomila o "veliki selitvi narodov" (!) na nashi celini, ki naj bi jo povzrochila bojevitaIE ljudstva. V tistih letih je evropska arheologija dozhivela le dvoje velikih revolucij: (a)kronoloshko, povezano z novimi tehnikami radiokarbonskih, dendroloshkih in drugih datacij, kije za nekaj tisochletij poglobila prazgodovinska dogajanja v Evropi ter ji tako priznala kulturnirazvoj, neodvisen od velikih dogodkov na vzhodu; (b) druga revolucija je bila interpretativne inmetodoloshke narave, glede na razvojne oblike evropske prazgodovine; medtem ko se jearheologija prej zatekala k velikim in obsezhnim "migracijam ljudstev" kot prednostnim razlagamza vsakrshne velike spremembe, med temi tudi za zamenjave jezikov, se sedaj jemlje celotenrazvoj evropske prazgodovine kot notranjo evolucijo, s socialnimi in ekonomskimi protislovji, zrazshirjanjem naprednih proizvodnih postopkov in novih zamisli. In she vech, na osnovichedalje natanchnejshega branja arheoloshkih virov in njihovih implikacij danashnjaarheologija odlochno zavracha vsakrshno invazijo celinskih razsezhnosti v novejshemchasu – to je tako v halkolitiku kakor v neolitiku!Na lingvistichni ravni so te najnovejshe spremembe chasovnih okvirov in metodoloshkihpristopov sledile arheologiji z zakasnitvijo, vendar z ogromnimi posledicami za preuchevanjeenega od evropskih ljudstev, ki jih imenujemo - uralska. Prej je veljavna tradicionalna teorijaizhajala iz predpostavke, da so tudi ta ljudstva prishla v Evropo od zunaj v razmeromanovejshem chasu ter da so nadomestila dotedanje prebivalce podobno, kakor naj bi IEnadomestili Predindoevropejce v preostalem delu Evrope. Danes nam nova teorija govori o"uralski kontinuiteti" v severovzhodni Evropi, ki jo z obema rokama sprejemajo tako arheologikakor jezikoslovci ter je zhe postala del sploshne kulturne osveshchenosti. Trdi pa, da so vsauralska ljudstva potomci skupin Homo sapiensa, ki so se pred deglacializacijo znashli v vzhodniEvropi, juzhno od polarne kapice, in so po otoplitvi, z nastopom danashnjega podnebja(holocen) naselili obsezhna ozemlja severovzhodne Evrope.Pomembnost in odmevnost celovite objave teorije Colina Renfrewa v letu 1987 je v njeni prvitemeljni in argumentirani kritiki tradicionalistichne teorije, ki jo je nadomestil z revolucionarnozamislijo, da IE niso bili bojeviti napadalci, invazorji, marvech preprosto le prvi poljedelci, ki soprishli iz zahodne Azije, akulturirali so evropske mezolitske lovce in nabiralce ter spricho vishjekulture nadomestili njihov(e) jezik(e) z indoevropejshchino. Torej ne z orozhjem, ne z vojashkosilo ali rasno vechvrednostjo, kot so govorile tradicionalne teorije, ki so po Renfrewu povsemnesprejemljive, temvech uveljavljanje z naprednejshim poljedelstvom, ki je dajalo vechjegospodarske uchinke kot lov in nabiralnishtvo, to je IE dvigalo ugled, jim dajalo gospodarskotrdnost in jim omogochalo vechjo nataliteto, s chimer so tudi prevladali in razshirili svoj jezik naostala ljudstva. Neolitizacija ali neolitska revolucija pa zajema tudi nova znanja v metalurgiji(baker, bron), pri obdelavi in uporabi gline itd.

Odkod Veneti


Toda presenetljivo, medtem ko skoraj brez izjeme vsi soglashajo glede "uralske kontinuitete", jeRenfrewova teorija naletela na huda nasprotovanja ne le med indoevropeisti, tesno navezanimi natradicionalno "veliko preseljevanje" bojevitih nomadskih pastirjev v bakreni dobi, ampak sokritike nanj letele tudi s strani arheologov, ki so brez velikih tezhav lahko dokazali, da se jepoljedelstvo razshirjalo med avtohtonim prebivalstvom tudi tam, kjer ni bilo zaznati kakshnepomembnejshe migracije z vzhoda oziroma kjer se je poljedelstvo razshirilo celo kasneje in nesovpada z naselitvijo IE. Na osnovi takshne kritike Renfrewove sicer napredne teorije so (Alineiin drugi) razvili najsodobnejsho teorijo kontinuitete (TK), ki pa ima z njegovo mnogo skupnega:(a) obe pomikata datacije za vech tisochletij v preteklost v primeri s tradicionalisti; (b) obepripisujeta kontinuirano etnichno sestavo evropskega prostora vse od neolitika do danashnjegadne; (c) obe korenito spreminjata okvir tradicionalnih zamisli o jezikovnem razvoju na evropskicelini. Toda najnovejsha TK je veliko doslednejsha in je naredila she korak naprej; tako Alinei –poglavitni zagovornik TK- med drugim trdi, da je nujno popolnoma opustiti misel, da jeimel antichni Rim odlochilno vlogo pri oblikovanju vseh neolatinskih jezikov, to pa je zapreuchevanje Venetov izjemnega pomena!

Zanimivo, daBojan Chop,uchenec KarlaOshtirja, pravi(Jezik in slovstvo,XIX, sht. 1-2,1973/74, str. 3): »...na tlehindoevropskepradomovine(nekakodanashnjaUkrajina)«, torejnaj bi bila zibelkaIndoevropejcevprav tam, kjer najbi zhiveliPraslovani, predenso se razlili nekako

dva do tri tisoch let kasneje po Evropi – to je bilo po zdaj veljavnih razlagah shele v zachetkusrednjega veka. Torej so Praslovani chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem, ko so sezhe vsi drugi odselili na vzhod, zahod, sever in jug! Zakaj so vsi odhajali, le Praslovani soostajali? Razlag je toliko, kolikor je (pra)zgodovinarjev!

*

Odkod Veneti


Kaj o tem pravijo stari viri? Na kratko jih obnovimo:

Bolj proti zahodu, na spodnjem toku Istra (Donave) omenja Apian (Bellum Mithrid. C. I. V.)"obdonavske" Venete v soseshchini Dardanov in Sintov do meja Makedonije: »Enetois kaiDardaneas, kai Sintois, perioikia Makedonion ethne«. Makedonija je tedaj segala do gore Orbelos,danashnjega Balkanskega gorstva. Dardanci so naseljevali ozemlje od Shar planine, ob Drini terizvirih Morave naprej proti jugu. Zato bi za te Apianove Venete prishlo v poshtev podrochje odNisha, po desnem bregu Morave, chez Jagodo do Pozharevca na zahodni strani in od Vidina doZheleznih vrat na Donavi na vzhodni strani. Te Venete zasledimo tudi pri Anonimusu, ki gapovzema Evstahij (Ad Hom. Iliad. 852) in jim dolocha prostor do Timoka. Zelo zanimiva jeAnonimusova pripoved, da so ti Veneti prishli iz Paflagonije v Trakijo in od tam she najadransko obalo. Pri tem pa drugi zgodovinarji opozarjajo, da je bilo morda res nasprotno, da soKelti (Skordiski) leta 370 pr.n.sht. pri svojem prodoru iz Galije skozi severno Italijo povlekli sseboj she kakshno pleme jadranskih Venetov. Grshki pisec Arian (pri Evstathiju Ad Dyon. Pierg.V. 378) porocha, da so Veneti svojo pradomovino v Aziji zapustili, ker so jih napadli Asirci, topa je bilo okoli leta 2200 pr.n.sht. ali kakshnih sto let po svetopisemskem Abrahamu. NashDavorin Trstenjak je bil s Krügerjem mnenja, da se je takrat zachelo preseljevanje arijskihplemen v Evropo, ter je nasprotoval Gilferdingu, ki je postavljal to dogajanje v leto 1270pr.n.sht., to se je Trstenjaku zdelo prepozno (Krüger, Urgesch. des Indogerman. Stammes I, 34; MosesKhorenski pri Shafařiku, Abkunft der Slav., 140). S tem v zvezi je tudi domneva o venetskempreseljevanju iz Male Azije v Evropo, kar naj bi trajalo vech kakor sto let; a po kateri poti, sesprashuje Davorin Trstenjak ter odlochno meni, da to ni potekalo le chez Kavkaz in pojuzhnoruskih stepah proti Baltiku, ampak tudi po jugovzhodnih obalah Chrnega morja v spodnjePodonavje in nato na zgornji Jadran; in morda edinole po tej smeri. Zhe Shafařik (Über dieAbkunft der Slawen, str. 147-148) je opazil, da je v cerkveni starobolgarshchini dvoje jezikovnihsubstratov, eden izhaja od Slovanov, ki so zhiveli v pradobi v Iliriku, drugi, primeshan od kasnejedoseljenih Antov, Slovanov s severa, to pa po Davorinu Trstenjaku kazhe na ostanke ApianovihVenetov, ki jih omenja Moses Khorenski v Trakiji. Tam Prokopij (leta 552) navaja naslednjetrdnjave: Vraziste, Labutza, Skaplitza, Klesvetitza, Balesina itd. In upravichena je domneva, da jeimel Herodot (I, 196; V, 9) v mislih prav te Venete, ko je zapisal – »to kai Illyrion Eneton«, da bijih razlocheval od jadranskih Venetov, saj je she zapisal, da so Singini medijsko ljudstvo,razshirjeno od Istra (Donave) do Venetov ob Jadranskem morju. Iz tega bi bilo mogochesklepati, da so v pradobi venetska plemena naseljevala obsezhna podrochja od izliva Donave,skozi Panonijo, Norik, Karnijo do Ravene v zgornji Italiji, na zahodu pa severnoTirolsko doBodenskega jezera, lacus Veneticus (Pomponij Mela II, 4 in Ptolomej), kjer se je ohranilo ime lädis zaladje (Allg. Conversat. Lex. für das kath. Deutsch. von Bodensee). "Jadranski" Veneti so v literaturimorda she najbolje obravnavani od vseh in kasneje bomo pogledali tudi te izsledke. ZaTrstenjakov chas pa je znachilno iskanje povezav med jadranskimi in baltskimi Veneti. Kotnekakshen osrednji dokaz naj bi veljalo trgovanje z jantarjem, ki je potekalo vzdolzh "jantarskepoti" s severa na jug (o tem gl. obshirneje v moji knjigi Jantarska pot). In ker je (za vechino)nesporno, da so bili baltski Veneti Slovani, sledi, da so tudi jadranski Veneti njihovi sorodniki(tako Surowiecki, Shafařik, Schlötzer, Mannert, Schultze, Wersebe, Müller, Landau, Shembera,Hanush itd.) (TRS 1871, str. 162 in naprej). [Ammian Marcelino omenja: "alpium juliarum, quas

Odkod Veneti


venetas appellabant antiquitas", tj. Julijske Alpe so se v starih chasih imenovale Venetske (TRS 1875,str.127)]. Kako naj bi menda prishli jadranski Veneti po padcu Troje v danashnjo Benechijo, jevech razlichic. Eni menijo, da po morju, drugi, kakor Strabon (XII, 3. 8), ki povzema poSofoklejevi (izgubljeni) tragedij Zavzetje Iliona, da je legendarni Antenor s svojimi sinovi in spreostankom Venetov po pokolu v Troji prishel v Trakijo ter shele od tam na zgornji Jadran(TRS 1875, str.130); toda o tem sem vech napisal v svoji Jantarski poti. "Baltski" Veneti naj bipo Trstenjakovem mnenju prishli z juga, z obmochja Donave, torej so bili norishko-panonskaveja, to naj bi potrjevali stari viri, kot je Nestor, da so namrech severni Slovani prishli iz Norika vPodonavju; tako poljski Krak(ov) s Koroshke, Lel in Cheh iz hrvatskega Zagorja ipd., od kodernaj bi jih potisnili Kelti. Po neki tedanji teoriji naj bi zhe v predzgodovini iz preostankovSlovanov, Keltov in Germanov nastali Svabini, Svavi, Svebi. Od tod zakljuchek, da so Venetiprvotno naseljevali obshirno obmochje Podonavja in okolico Panonske nizhine, s chimer bi serazlozhilo, kako je preostal obroch baltskih, jadranskih, spodnjedonavskih in zahodnoevropskihVenetov.Preden nadaljujemo, naj v zvezi s tem omenimo obskurno zadevo, ki je v zadnjem chasurazburila strokovno javnost. Gre za tezhko razumljivo afero z arheoloshkimi najdbami zdomnevno venetskimi napisi v kraju Szentlörinc pri Pecsi na jugu Madzharske, ob desnem breguDonave, nedalech od srbske meje. Med leti 1950 in 1966 so tam petkrat izkopavali nekropolo izlet 440 – 340 pr.n.sht., o tem je arheologinja E. G. Jerem leta 1968 objavila obsezhno porochilo,v katerem pa ni omenjala nobenih napisov na lonchenih chrepinjah. Shele dobrih dvajset letkasneje (1985) je madzharski raziskovalec J. Harmatta objavil analizo shtiridesetih grafitov stakratnih najdb, ki jih je prebral kot venetske, npr.: uposedos, magrio.i, mego, mag, teutabado.s, vontar,augar otnia.i, mego urleiatolerreitia.i, iuvio.i, augar vhug, moldu/t.s itd., kar je vzbudilo nemalopozornosti. Ugledni Michel Lejeune, chlan francoske akademije in nekdanji profesor omenjenegaHarmatte, je na tej osnovi napisal razpravo za Comptes Rendu de l'Academie des Inscriptions et BellesLettres (CRAI), jul.-oct. 1990, pp.629-653, pod naslovom Venetes de Pannonie, kar je razumljivo shepodzhgalo arheologe in jezikoslovce, da so se zacheli podrobneje zanimati za stvar. In tako so senekateri odpravili v Pecs, da bi v muzeju she sami preuchili slovite najdbe, toda chakalo jih jegrenko presenechenje – na omenjeni lonchevini ni bilo sledu o napisih. Ko so s tem seznaniliLejeuna, se je chutil prevaranega in osramochenega, ter je menil, da bi bilo najbolje pozabiti nato sramoto. Kljub temu se je pojavilo v strokovnem tisku nekaj chlankov, ki so opozorili naHarmattovo sumljivo delo, da ne bi she kdo nasedel.Vendar je, ne oziraje se na ta temachni dogodek, med delom zgodovinarjev she vedno zhivomnenje, da je prvotna domovina Venetov prav Panonija ali da so vsaj od tam kot iz vmesnepostaje na dolgi predzgodovinski poti selitve, torej s severa, prishli na severne obale Jadrana,morda v 7. st., morda v 10. st. ali celo she veliko bolj zgodaj pred nashim shtetjem.*Na panonski stichni tochki postanejo stvari nadvse zanimive, che uposhtevamo enega najvechjihsodobnih italijanskih etimologov Giacoma Devota (Dizionario etimologico, Felice Le Monier Ed.,Firenze, 1968; zemljevid I), ki v 2. tisochletju pr.n.sht. postavlja Venete (skupaj s Protolatinci) vPanonijo severno od Donave, nekako na ozemlje danashnje Slovashke oziroma v zahodneKarpate, torej v neposredno sosedstvo s Slovani (ki jih Devoto namesti pod vzhodne Karpate na

Odkod Veneti


znanem podrochju Prilesja, v pripjatska mochvirja). Vmes vrine v osrednje Karpate le majhnoskupinico Trachanov, ki so potem menda shli na jug v danashnjo Bolgarijo. Germani so bili ponjegovem takrat dalech od Slovanov, v juzhni Skandinaviji in na obalah zahodnega Baltika. Takarazporeditev etnosov, pri chemer so po njegovem Tirenci (Etrushchani) zhe takrat na zahodnihobalah srednje Italije, kazhe (che ne pozabimo na teorijo kontinuitete Maria Alineija!) nekopredhodno razvojno stopnjo, torej tisto, med katero so se Etrushchani zhe odselili iz Panonije inpustili tam Venete ter Protolatince. Kdaj je to bilo? Morda v tretjem tisochletju pr.n.sht. ali sheprej, che so po Devotu Veneti v Panoniji v 2. tisochletju pr.n.sht.! Devoto postavlja jugozahodnood Slovanov Ilire v porechje Tise, pod njimi, v danashnji Srbiji, so zhe takrat Grki, vzhodno odteh Arijci (na podrochju zgornje Volge in Dona do reke Ural), nad Arijci Toharci, ki so sekasneje preselili dalech v vzhodni Turkestan, na mejo s Kitajsko, she severneje pa so Finci.Severni sosedje Slovanov so bili zhe takrat Balti.Takshen Devotov razpored pa omogocha in celozahteva poseben razmislek, ali je in v kolikshni meri je mogoche vzpostaviti takshno jasnoprostorsko razlochevanje in razmejevanje, uposhtevaje dolocheno mobilnost, predvsem pakulturne izmenjave in jezikovne vplive. Zato naj nas ne chudi, che Mario Alinei pravi, da jetreba tako Ilire kakor Trachane shteti v shirshi sklop Praslovanov; morda podobno, kakor velja zaBalto-Slovane, kar je she posebej pomembno, ker Devoto postavlja svoj razpored ljudstev zhe v2. tisochletje pr.n.sht. Taka umestitev Venetov v severno Panonijo pa nam logichno prikliche vspomin, da najstarejshi zgodovinski viri postavljajo v pribaltski prostor Venete, ki naj bi bilioznaka za Slovane, torej v neposredno blizhino Devotovih Venetov, zlasti she zato, ker si jedovolil pustiti dokajshen prazen prostor v Karpatih, kjer je zanj bela lisa. Zakaj?! Kaj bi se tamlahko dogajalo, che ne bi pustil praznine?Che sprejmemo Devotovo izvajanje, ki se izkazhe za pristajanje na podonavski izvorIndoevropejcev, je vzpostavljena ozemeljska povezava med baltskimi in jadranskimi Veneti, ki sojo veliko kasneje pretrgali Obri in Avari, danashnji zgodovinarji pa pravijo, da so se vrinili medzahodne in juzhne Slovane, dolochneje med Slovake in Slovence, toda tidve imeni so oboji dobilishele v zadnjih stoletjih. Giuseppe Sergi je tudi zagovarjal severni, oziroma chezalpski izvorVenetov, katerih del se je po njegovem mnenju priselil v severno Italijo med 7. in 12. st. pr.n.sht.,in za tako domnevo najde potrditev tudi v nedorechenosti povezav med Etrushchani in Retijcioz. severnimi Etrushchani (kakor jih nekateri imenujejo, a drugi temu odlochno nasprotujejo),med katere so na vzhodu prishli (ali so zhe bili) Veneti, che Devotovo lokacijo razumemo le vsmislu razporeditve, vendar pa je bilo ozemlje v resnici razsezhnejshe.

Po

Odkod Veneti


Devotu indoevropska jezikovna podrochja v 2. tisochletju pr.n.sht. (DEV, zemljevid 1) Kar nam na tej sliki she pade v ochi, je to, da se je po Devotu skupina »Veneti-Protolatinci«premaknila (1) v severovzhodno Italijo na ozemlje spodnjega Pada ter (2) chez severozahodniBalkan in Jadransko morje na jug Apeninskega shkornja. Che naj bi bilo tako, potem so biliVeneti in Protolatinci najtesneje povezani ter so she v 2. tisochletju pr.n.sht. tvorili jezikovno(!)dokaj enovito skupino, ki je bila shele po selitvi razdeljena na dva nasprotna konca italijanskegapolotoka, med katera so se vrinili Osko-Umbri, ki so bili pred tem v Panoniji njihovi vzhodnisosedje.Toda zlasti glede italijanske etimologije velja spomniti na opozorilo samega Giacoma Devota(DEV, str. I-VIII): »Italija je bogata z etimoloshkimi slovarji v tradicionalnem smislu tega pojma:od obsezhnega in bogatega, ki sta ga pripravila Battisti in Alessio, do vitkega in zanesljivegaizpod peresa Migliorininija in Dura. Tem se na svoj nachin pridruzhujeta she A. Prati, ki seopira na narechja in je bogat z bibliografijo, ter D. Olivieri z obiljem toponomastichnegagradiva. S tako celoto imamo zagotovljeno pravshnjo informacijo. Pa vendar, te vzornopripravljene knjige bralca zaprejo v nekakshno kletko. Ta se imenuje romanska filologija, veda, kisodi med najbolj bogate in raznolike, obenem pa med najbolj tiranske, zaprta je v tradicionalniokvir geneaoloshkih sorodnosti, saj zase najde v latinshchini shchit in obenem svoje meje. Zakajbi si morala etimologija kot svoj ideal vzeti latinshchino in se pochutiti srechno, cheostane znotraj nje, zato pa ostati povsem odrezana od vsega, kar je zunaj latinshchine?[Podchrtal L.V.] Etimologija sama po sebi ne pomeni nich: je le uchena ugotovitev, da se je nekabeseda nekoch lochila od druge besede in pri tem pozabila na svojo staro povezanost,etimologija pa le ponovno vzpostavi to davno sorodstvo s postopki "iskanja ochetovstva"...Konchno je temeljna nuja ugotoviti chas rojstva neke besede, tudi che je to bilo pred nastankomkonvencionalnega latinskega izraza... Iz tega izhaja potreba ne toliko po ponovnem zbiranju

Odkod Veneti


etimologij, kolikor po razvoju nove, sodobnejshe etimologije. Ta mora osredotochiti svojopozornost na znamenja, ki nam lahko rabijo kot vodila za razlago... Na koncu te svoje raziskavene pridem samodejno do diagnoze, ampak le do dushevnega razpolozhenja (stato d'animo), ki ga,morda z neustreznim izrazom, imenujem "patos" [op.L.V.: zanos]: kakrshen je zdravnikov patos,ki potem, ko je preuchil in povezal bolezenska znamenja, postavi diagnozo; ali sodnikov patos, kiz uposhtevanjem vseh dejstev razsodi; tako (manj dramatichno) etimolog po preuchitvi vsehpodatkov dolochi besedi njen izvor... Da bi se osvobodili prej omenjene jetnishke kletke, se morabralec zavedati razlichnih dejstev. Predvsem mora biti jasna osnovna predstava o latinshchini kotmeshanici "mediteranskih" besed, ki so se nahajale na tistem prostoru, in "indoevropskih" besed,ki so jih prinesli v Italijo z obmochij vzhodnega dela srednje (centro-orientale) Evrope v vechvalovih, s prenikanjem, ki je trajalo vech stoletij (17. - 9. st.pr.n.sht.). Mediteranske besede se nenanashajo na neko stalno obmochje. Vchasih jih tu oznachujemo kot "paleoevropske" in torejustrezajo nekemu zelo obshirnemu podrochju, ki more segati od Shpanije pa vse do Kavkazaprek povezav, ki so lahko bile evropske ali severnoafrishke: primere zelo razshirjenihmediteranskih besed lahko, po mnenju Devota, vidimo pod gesli ausonio, magiostra in tabarro.Druge besede pa so omejene le na dolocheno podrochje, npr. "ibersko", "ligursko" itd. Tretjespet so prikrite v presenetljivo velikem shtevilu latinskih besed, opredeljene v razlichnih geslih zoznako "brez verodostojnih povezav", ki si jih, tujih latinskemu leksichnemu svetu, ne tvegaminterpretirati«.To poslednje Devotovo priznanje se sklada z ugotovitvami Giovannija Semerana (SEM), ki pa jena podlagi tega, da je nenavadno veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako "etimologijaneznana", zachel njihovo vechdesetletno preuchevanje, izhajajoch iz akadshchine, to je staregasemitskega jezika z Blizhnjega vzhoda, ki je bil v zadnjih desetletjih izredno dobro dokumentiran,potem ko so postopoma deshifrirali na tisoche glinastih klinopisnih tablic, najdenih medarheoloshkimi izkopavanji v Mezopotamiji in njeni shirshi okolici v drugi polovici 20. stoletja.Nato Devoto nadaljuje: »Poleg indoevropskih in mediteranskih besed obstaja dolocheno shtevilolatinskih besed, ki so se ohranile v italijanshchini in jih oznachujemo z "brez verodostojnihpovezav". Te predstavljajo besedni zaklad, ki chaka na bodoche raziskave... Iz te moje razlage silahko bralec ustvari nazorno sliko, kako megleno je izhodishche, ki po eni plati zajemaindoevropski besedni zaklad, po drugi pa mediteransko nasledstvo. Na tej stopnji se zachenjaproces zgoshchevanja, ki pripelje do zagate o latinshchini, ki je bila na svojem zachetku omejenana zelo majhno ozemlje okoli Rima. In temu sledi she ena zagata, to je florentinshchina, s sheozhjega ozemlja, kot je bilo latinsko, in iz katere je bila izpeljana normativna italijanshchina... Vtem pogledu je ta moj etimoloshki slovar novost v primeri z vsemi prejshnjimi... saj prvich zaitalijanshchino uvaja na sodoben nachin probleme latinske etimologije, s chimer zagotavljaskladen in izchrpen pregled«.Devoto s svojim pristopom, ki presega ozke meje, saj hoche iz "kletke" latinshchine in vkljuchujemediteransko in drugo dedishchino v svoje raziskave, se priblizhuje Sergijevim (SER)stalishchem, da je latinshchina nastala na tleh Apeninskega polotoka s spojitvijo jezikamediteranskih ljudstev ter praslovanshchine in torej ni bila prineshena od drugod! Seveda se Sergirazlikuje od Devota v tem, da neposredno govori o praslovanshchini, medtem ko Devotu to nepride na misel in govori le o presenetljivem shtevilu besed, ki si jih ne upa interpretirati... !!

Odkod Veneti


Toda kljub Devotovim opozorilom sta v prizadevanjih italijanskih (pa ne le teh!) etimologov shevedno "alfa in omega" latinshchina in antichni rimski svet. Temu seveda botruje tudi to, da jevechina etimoloshkih del izshla zhe v prvi polovici dvajsetega stoletja ali pa so bila kasneje lemalo popravljena. Takih monumentalnih in izvirnih del, kot je Giovanni Semeranovaetimologija grshkega in latinskega jezika (SEM 1-2), je zelo malo, in na svoj nachin (saj gre zadrugachen, t.i. generalistichen pristop, kot ga avtor sam oznachuje) se temu pridruzhuje MarioAlinei (ALI 1-2) s svojo teorijo kontinuitete.Prav Mario Alinei s teorijo kontinuitete, ki predpostavlja, da so zhe v neolitiku, che ne celo prej,Slovenci zhiveli na sedanjem ozemlju, da so oni prinesli nove tehnike poljedelstva in uvedli bronv Alpe ter prispevali k "poslovanjenju Italidov" (italidi slavizati) na ozemlju danashnje Furlanije invse do ladinske Shvice, nas vzpodbuja, da se v luchi novih spoznanj kritichno lotimo poglobljeneanalize toponimov na tem podrochju.*Kaj nam Devoto razlaga pod zgoraj omenjenimi (zanj) kljuchnimi gesli ausonio, magiostra in tabarroin ali so tudi za slovensko etimologijo zanimiva; che drugega ne, zato, da spoznamo dolochennachin razmishljanja? Povzemimo njegovo izvajanje:AUSONIO – iz latinskega Ausonius, in to iz Ausones, Avzoni, skupno ime plemen, zhivechih naobmochju med Garigliano in Volturno, preden so se spustili nadnje Volski in Samniti. Ausonesmorda izhaja iz mediteranskega izraza ausa, gl. asolare: »prebivalstvo z obmochji, ki so bogata zizvirki«, v nasprotju s Hernici: »prebivalstvo s skalnatih obmochij (sabinsko herna "sasso","kamen")«. Che pogledamo she asolare – "alitare" – "pihati, pihljati, veti", v vulgarni latinshchiniausulare, gre za krizhanje med mediteranskim glagolom *ausare "sgorgare" – "izvirati, privreti (iz)"(*ausa "fonte", "izvir, vir, vrelec", ki je mediteranski izraz, primerljiv z ausonio in esaurire) terklasichnim halare "alitare" – "dihati, pihati", gl. alito – iz latinskega halitus "alito" – "dihati, pihati",ki izhaja iz halare "esalare, emettere un sofio" – "izpuhtevati, izhlapevati; vzdih; izdihniti; pih,pish, dih; shum", morda iz nekega zelo starega *anslare z onomatopoetichnim (posnemajochim)h- in s podaljshanjem kot nadomestilom za ansl- v –al-. Nekateri vidijo v *anslare iterativnizhelelni glagol, izhajajoch iz korena ane, v latinshchini anima: glej animo in primerjaj z anelito.Animo izhaja iz latinskega animus, z indoevropsko osnovo, za oznachevanje "zhivljenjskega diha",posvetno v grshchini dnemos – "veter", najdemo tudi v armenshchini le z neznatno spremenjenoobliko. Z drugimi priponami je beseda izprichana na podrochju Keltov, Germanov in Slovanov[podchrtal in op. L.V.: shkoda, da Devoto ne navaja nobenih primerov! Mislim, da bi lahko semprishteli slovensko: nem "brez besed, brez diha"...]. V obliki chistega korena ane se, kot kazhe,pojavlja v Indiji, z neko predpono v gotshchini in morebiti v latinskem in-anis "brezzhivljenjskega diha", gl. inane. Za morebitno obliko gl. alito, anelito iz latinskega anhelitus, -u, izanhelare, primerljivo z alito. Alito iz latinskega halitus "alito", kar smo zhe obdelali zgoraj. Esaurireiz latinskega exhaurire, sestavljenka iz haurire in ex-, negotovega izvora (prvotna oblika mordaaurire? ali orire?), s prvotno soglasnishko konchnico –s (gl. esausto), in zato se zdi njen izvor izmediteranskega ausa "la fonte", "(iz)vir(ek)", skupaj z grshkim auo "attingo" – "zajemam, chrpam,dosegam" iz *auso; prim. asolare.Po mojem se Devoto vrti v zacharanem krogu, saj se je po dolgem ovinku vrnil na zachetek.Tako smo zhe ob tem prvem primeru spoznali, kako zapletena in po svoje tvegana je

Odkod Veneti


rekonstrukcija razvoja prastarih besed, a je *ausa za nas zanimiva tudi zato, ker imamo vechtoponimov, kot je npr. Ausa pri Livku nad Kobaridom in drugod. Bezlaj to obrazlaga podgeslom: Avsha, »hidronim v Sochini delti«, furlansko Ause, Ausa, v antiki Alsa je verjetno iz*alika »jelsha«; prim. furl. Aussa di Luic, Auzza; morda spada zraven tudi slovenska Ajshevica(ESSJ). Presenecha, da je Bezlaj spregledal (?!), da je Aussa di Luic nasha vasica Avsa pri Livkunad Kobaridom, saj tega ne omenja; poleg tega ne omenja sorodnih Avche in Avshje v Soshkidolini. Uposhtevati velja tudi reko Avsha v Sochini delti, ki teche skozi Chervinjan (Cervignano)in je morda bila v davnini celo skupen izliv za Socho in Nadizho, saj je dognano, da se je deltaSoche s stoletji pomaknila proti severu. Slovenski izraz za rechne izlive pa je ustje, srbhrv. ushćeitd., zato nas ne bi smelo presenetiti, che bi imena za vodne iztoke, izvire, izlive izvajali iz osnoveusta, ustje > ushche, (a)ushche, kot je potok Avshchek, desni pritok Soche nad Kanalom ob Sochi.Drugi primer starinske besede, ki vznemirja Devota in je ne zna drugache razlozhiti kot le znavedbo:MAGIOSTRA – "fragola", "jagoda", paleoevropska beseda, ki je prezhivela v Lombardiji,Piemontu in Emiliji, vendar s povezavami, ki segajo celo do baskovskih ozemelj. Skromnarazlaga za Devotu tako pomembno besedo.Vendar pa osnovo lahko najdemo v slovenshchini, zato jo poskushajmo poiskati pri FrancetuBezalju, ki pa pod geslom: jagoda razlozhi, da gre za sploshnoslovansko besedo, ki ima svojoosnovo v praslovanskem *agoda (ESSJ), le to in nich vech, torej po tej strani ni videti nikakrshnesorodnosti. Che pa se oslonimo na izgovarjavo: magiostra – madzhostra, nam Bezlaj pove podgeslom: mezdra – »spodnja kozhica pri tkivu«, tudi »smetana na mleku«, »strzhen, spodnjakozhica« ipd., da gre za besedo, ki je razshirjena po vseh slovanskih jezikih; cerkvenoslovanskomjazdrica »jajchna kozhica«. Bilo je vech poskusov etimoloshke pojasnitve tega izraza, takoMachek opozarja na cerkvenoslovansko mezhdra < *mezdja; slovenska oblika na -zdr- se pojavljanamesto -str-. Ta etimologija bi izhajala iz znachilnosti jagode, da je njena kozhica nezhna,mehka, zlahka poshkodljiva. Podobno osnovo najdemo prav tako pri Bezlaju pod geslom:mezheven – »nezhen«, pri chemer je mogoche izhajati iz praslovanskega *miz(g)ati in to lahkoprimerjamo z ruskim mizun »ljubljenchek, razvajenec«, z ukrajinskim myza »usta«, myzaty »lizati«,myzatsja »prilizovati se«, poljskim umizgać sie »prilizovati se«, cheshko narechno mizat se »crkljati se«itd. Po drugi strani pa sta stara slovenska izraza za »robido« ostrozhina, ostrozhnica, za katero jeznano, da ima plodove podobne jagodam, le da so slednje nezhnejshe, mehkejshe, medtem ko sorobidnice chvrstejshe, ostrejshe. To nam omogocha rekonstrukcijo z redukcijo:*mezdja+ostro(zhina) > medzhostra »mehka, nezhna, sladokusna robidnica«.Ostane nam she:TABARRO – mediteranska beseda, povezana s poznim latinskih izrazom tabae "tabarro, pellesLibycae", z evro-afrishko pripono –arro; toliko Devoto. Medtem ko Zingarelli (ZIN) navaja:tabarro, negotove etimologije, v pomenu (1) ital. "ferraiolo", "shiroko brezrokavno ogrinjalo, ki sosi ga odevali chez obleko ali celo chez drugi plashch"; ter (2) ital. "pastrano", "vojashki plashch,shinjel".Ker se Devoto pri razlagi naslanja na pozni latinski izraz, je dvomljivo, ali je to prava pot dorazlage zelo stare besede. Bezlaj obravnava slovensko otava, »seno druge koshnje«, iz o-tava, *taviti»odebeliti; zrediti«, s pogostim prehodom v>b, kar nam ponazarja posledice funkcije ogrinjala

Odkod Veneti


povrh druge obleke, ki chloveka razshiri, odebeli, zlasti che pomislimo, da so si v davnini takaogrinjala spletali pastirji iz trave ali poljedelci iz slame. Ne gre prezreti tudi primerjave s tovor, tovar– kar se nese (chlovek, zhival) na hrbtu, skratka, nekaj, s chimer se (ali koga) oblozhimo.Iz teh treh primerov, ki jih Devoto navaja kot posebej znachilne tujerodne sestavine latinshchinein jih z lahkoto razlozhimo na slovenski etimoloshki podlagi, je ochitno, da se ne moremozadovoljiti s tako meglenimi opredelitvami "paleoevropski, mediteranski, predindoevropski ipd."za stare izraze, ki jim z latinshchino ne morejo do zhivega, marvech moramo posechi tudi poslovenskih ali slovanskih osnovah.*Che nadaljujemo z novejshimi preuchevanji o Venetih v Panoniji, je nemogoche mimo avtoritet,kakrshne so Giambattista Pellegrini, Luciano Bossio in Dante Nardo, ki v delu Storia della culturaveneta (FOL str.61) pishejo: »Altinum, danes manjshe naselje ob izlivu reke Sile v Beneshkolaguno, je bilo nekoch cvetoche mesto (Strabon V, I, 7: "to Altinon"; Tacit Hist. III, 6 itd.), in munajdemo primerjave v imenih mest Altinum in Altina v Panoniji; morda je primerljiv tudi zimenom reke Alto (v Iliriku), prav tako ne smemo prezreti etnika Altinas (C.I.L., V, 745,Aquileia)«.Za nas je zanimiva navedba, da sta bili tudi v Panoniji dve mesti Altinum in Altina, iz chesar jemogoche razumeti Pellegrinijevo opozorilo, da so morda tudi tam zhiveli Veneti ali da so od tamprishli Veneti na obale Jadrana.V muzejskem vodichu Il museo archeologico nazionale e le aree archeologiche di Altino (Ministero per ibeni culturali ed ambientali d'Italia, Quarto d'Altino, Venezia) je naslednji opis: »ALTINO – Iz 7.st. pr. n. sht. so najstarejshi dokazi o paleovenetski naselitvi Altina, ki lezhi na severnem robubeneshke lagune zhe od predzgodovinskih chasov, kjer je, zahvaljujoch svoji izjemni zemljepisnilegi, imel vlogo trgovskega sredishcha in prometnega vozlishcha med Jadranom in celinskimzaledjem. Romanizacija je kot v vsem Venetu potekala postopno in mirno, zachela se je 131pr.n.sht. z izgradnjo vie Annie, prometne zhile med Riminijem in Oglejem, ki je tekla mimoAltina. Med leti 49 in 42 pr.n.sht. je mesto dobilo rimsko drzhavljanstvo, bilo je povzdignjeno vmunicipium in vpisano v rod Scaptia. Odtlej je bilo, skladno z rimsko pomorsko politiko skozicelotno 1. st.pr.n.sht. eno najpomembnejshih pristanishch zgornjega Jadrana, na katerega se jenavezovalo gosto cestno omrezhje«. V nekem drugem delu G. B. Pellegrini-A. L. Prosdocimi (PEL, str. 8-9) pisheta: »Sploshnomnenje med jezikoslovci je, da so v prvih stoletjih prvega tisochletja pr.n.sht. nekateraindoevropska plemena, Veneti, zelo verjetno prishla iz srednje Evrope in po vech selitvahdosegli jadranske obale, kjer so ustvarila znano atestinsko civilizacijo, ki se je postopomauveljavila z vechjo ali manjsho izrazitostjo in ochitnostjo v severovzhodni Italiji. Na tempodrochju so Veneti ustvarili prvo indoevropsko plast in obvladali ter podredili starejsho, ki joobichajno oznachujemo "evganska". Evganci niso zapustili nikakrshnih toponomastichnih sledov– ime Evganske gore so si izmislili humanisti«. Glede jezika Venetov pa pisca omenjata razlichnepristope in zakljuchujeta (PEL, str. 7): »Zasluga Kraheja in Pisanija je pravilna razlaga znaneHerodotove (I, 196) navedbe, ki je bila velikokrat napachno navajana kot potrditev, da so Venetipripadali ilirskim ljudstvom... razshirilo se je mnenje Pisanija, Devota, Porruja in drugih, da je

Odkod Veneti


venetshchina samostojen jezik... , tem sta se pridruzhila she Kretschmer... in Beeler, kiuvrshchata venetshchino med "italske" jezike (latinshchina-falishchina in oskijshchina-umbrijshchina)... temu je pritegnil she Krahe s spozanjem, da predromanski jezik v Venetu niveja ilirshchine, ampak da gre za avtonomni govor z izoglosami [chrta na zemljevidu, ki vezhekraje z enakimi jezikovnimi pojavi, op. L.V.] v razlichnih indoevropskih jezikih«. Ali tudi vslovanskih?! Spricho take ugotovitve in uposhtevajoch, da naj bi bili Veneti predhodno vPanoniji, torej v sosedstvu s Praslovani (po sedaj veljavni tradicionalni zgodovini), se moramovrniti na spochetka postavljena in sedaj she bolj izostrena vprashanja tudi v luchi teorijekontinuitete:

(1) Ali so po teh teorijah Veneti v tisochletjih pr.n.sht. zhiveli samo v Panoniji ali pa so zhetakrat zvezno naseljevali prostor od Baltika do Jadrana? In che so se iz Panonije preselilina severne obale Jadrana, ali so se selili tudi na sever, kjer so nedvomno zgodovinskoizprichani baltishki Veneti, ter na zahod armorishki Veneti in na vzhod paflagonski Veneti?

(2) Kakshni bi lahko bili v Panoniji odnosi med Veneti in Slovani v tistem chasu (a) glede naDevotovo tezo in (b) glede na teorijo kontinuitete?

(3) Seveda je pri tem razmishljanju mogoche predpostavljati, da so zhe takrat obstajalerazpoznavno agregirane skupine ljudi, ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni?!), da jih danes Devoto opredeljuje kot Germane, Balte, Venete itd.

ad.1 Devoto izhaja iz predpostavke, da je pradomovina Indoevropejcev shirshi prostor centralnein vzhodne Evrope med Uralom in Alpami ter Skandinavijo in Balkanom, od tam so se shirila navse strani ljudstva z obrobja, le (Pra)Slovani, Balti in Germani so she po 2. tisochletju pr.n.sht.ostajali na svojih ozemljih. Che je Devoto lahko v 2. tisochletju pr.n.sht. ozemeljsko lociral zhediferencirana indoevropska ljudstva, so ta morala tam zhiveti zhe zelo dolgo – nekaj tisochletij –pred tem! Che bi to sprejeli, bi se morali vprashati, zakaj so se tiste obrobne mnozhice ljudstevselile na vse strani, sredishchna ljudstva, med njimi Slovani, pa ne? Ena mozhnost bi bila, da so seobrobna ljudstva mnozhila in so iskala zhivljenjski prostor tako med Neindoevropejci po vsemBalkanu, na Apeninskem in Iberskem polotoku ter v zahodni Evropi, vkljuchno z Britanskimotochjem, kakor proti Aziji (in celo kot Toharci na Daljnem vzhodu) ter na Blizhnjem vzhodu;za kaj takega bi morali biti Balti, Slovani in Germani v hudem demografskem zaostanku, prichemer pa ne moremo razlozhiti, kako to, da so se kasneje tako izredno razmnozhili, da soprekrili pol Evrope. Druga mozhnost, da so se zlasti Slovani mochno namnozhili zhe v drugemtisochletju pr.n.sht. in so pritiskali na ostale Indoevropejce okoli sebe, da so se odmikali. Toda tobi pomenilo, da so se Slovani zhe takrat morali razshiriti chez Karpate v Podonavje in v Evropoter so zasedli prostor svojih umikajochih se sosedov. Tudi tretja mozhnost, da so bila vsaindoevropska ljudstva v demografski ekspanziji in so se zato ozemeljsko shirila, bi pomenila, daso se tudi Slovani najkasneje zhe v 2. tisochletju pr.n.sht. premaknili na zahod chez Karpate in vPanonijo, che so bili dotlej le v mochvirjih zakarpatskega Prilesja. Zato lahko po Devotovi (innjegovih somishljenikov) teoriji jemljemo kot veliko bolj verjetno, da bi se morala takrat vsaindoevropska ljudstva mnozhiti in shiriti ter izprazniti Panonijo (ali lep del srednje Evrope),kamor bi po tradicionalnih gledanjih na dogajanja morali zhe takrat priti Slovani. Potradicionalnem zgodovinopisju obstaja she chetrta mozhnost, za katero po mojem mnenju tudinajdemo zgodovinske pritrditve, da so namrech bili Veneti razshirjeni ne le po Panoniji, ampak

Odkod Veneti


tudi na zahodu, na Jadranu, na Baltiku in dalech na vzhodu, s chimer je bil zhe v davninivzpostavljen obsezhen venetski prostor.ad.2 Kakshni bi lahko bili odnosi med Veneti in Slovani v Panoniji v tistem chasu, che (1)uposhtevamo Devotovo tezo in she (2) uposhtevamo teorijo kontinuitete? Izhajajoch iz teorijekontinuitete, izvaja Mario Alinei tezo, da so zhe v neolitiku zhiveli na Balkanu in po vsehVzhodnih Alpah Slovani, Slovenci, ki so tja prinesli neolitsko revolucijo poljedelstva intehnologijo brona. Po Devotu pa so se v 2. tisochletju Veneti (s Protolatinci!) preselili izPanonije v severno in juzhno Italijo, mednje so se v Italiji vrinili Osko-Umbri, prav tako prispeliiz Panonije. Nastaja polozhaj, ko se moramo vprashati, (a) ali obvelja ena ali druga teza, che so sepo Devotu zhe v 2. tisochletju pr.n.sht. izoblikovale jezikovne skupine ljudstev, ki jih tudipoimenuje z danes znanimi imeni, vendar ne razreshi, kaj pa je bilo pred tem; (b) ali veljata obeteoriji, le da ju je treba uskladiti, kar bi bilo mogoche opraviti tako, da bi Veneti shli neoviranochez ozemlje zhe naseljenih Slovanov na Balkanu in v Vzhodnih Alpah (po teoriji kontinuiteteM. Alineija) v prazno (?!) Italijo, kar si je tezhko predstavljati, cheprav teoretichno ni nemogoche,ali (c) da so bili Veneti skupaj s Protolatinci zelo (!) sorodni Slovanom, kar bi se ujemalo s tezoGiuseppa Sergija, da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika mediteranskih ljudstevna tleh Italije; (d) in konchno, da ne velja nobena od obeh, ko moramo dodati vprashanje, katerapa je tretja mozhnost. Da se Indoevropejci niso oblikovali v centralni-vzhodni Evropi, ampaknpr. v Anatoliji (po Renfrewu), in od tam v neolitiku predvsem kot "kulturni val" in le v manjshimeri kot selitev ljudi napredovali proti zahodu, severu in vzhodu, kar je potrditev teorijekontinuitete.ad.3 Seveda je pri tem Devotovem razmishljanju predpostavljeno, da so zhe takrat obstajalerazpoznavno agregirane skupine ljudi, ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni?!) injih danes razpoznavamo kot Germane, Balte, Venete, Slovane itd. Ker so v tistem chasu poDevotu bili vzhodneje od Slovanov Toharci, Arijci, Armenci, Traki in Hetiti, bi bilo nemogocheupravichiti zaznavne primesi semitskih jezikov – akadshchine (tudi) v slovanskih jezikih (gl. SEMin JAN).Iz vsega povedanega izhaja – glede na teorijo kontinuitete – veliko vechja verjetnost, da jeprihajal indoevropski "kulturni val" iz Anatolije obenem z omejenim shtevilom kmetovalcev,obrtnikov ipd., ki je prekvasil ljudstva, zhivecha v Evropi pretezhno zhe najmanj od neolitika nasedanjih ozemljih, med njimi so bili tudi Slovenci. Najsodobnejshe raziskave potrjujejo, da jeBalkan predstavljal zhe zelo zgodaj enakopravnega kulturnega sogovornika Blizhnjemu vzhodu.Zato nas ne sme chuditi, da je bilo najdeno verjetno najstarejshe kolo na svetu prav naLjubljanskem barju, da je bila v pechini Divje babe nad reko Idrijco izkopana verjetnonajstarejsha pishchal na svetu, kar oboje potrjuje visoko kulturo tega podrochja zhe v pradavnini,ter ne nazadnje, da se je na prostoru zgornjega Posochja zelo zgodaj razvila svetovno znanasvetolucijska kultura. Banjshka planota z nadvse ugodno lego prav v tem trikotniku, in tudi njenaokolica, vkljuchno z dolino Idrijce in Soche, po mnenju nashega priznanega jezikoslovcaFranceta Bezlaja predstavlja obmochje Venetov.Che hochemo prazgodovinsko pravilno ovrednotiti to podrochje, moramo zacheti s svetolucijskokulturo; oglejmo si njeno umeshchenost v prostor.

Odkod Veneti


IZHODISHCE – SVETOLUCIJSKA KULTURA

Poglavitne smeri prometnic na podrochju Soshke doline proti Jadranu in Panoniji Za izhodishche si vzemimo svetolucijsko kulturo, ki predstavlja enega od dejavnikov prirazvozlavanju enigme o Venetih.Akademik France Bezlaj v svojih delih govori o venetskem znachaju Banjshic, ki so tik nad SvetoLucijo-Mostom na Sochi in predstavljajo temu kraju naravno zaledje; domneva, da je ime Anti vbistvu le razlichica imena Veneti; takega mnenja je tudi akademik Karel Oshtir, ki pa ima gledeprazgodovinskih osnov za ta imena drugachno stalishche od Bezlajevega, izhaja namrech izpradavnine in megalitskih, predindoevropskih jezikov.

Zhe Simon Rutar je pisal v svoji Zgodovini Tolminskega (RUT str. 10 in naprej), da je na hribcu Sv.Mavra in na njegovem podnozhju, kjer lezhi trg Sv. Lucija, nekoch zhe bila pomembna naselbina,ki ji ne vemo imena, to je mogoche sklepati po obilnosti izkopanin, ki jih je prvi odkril domachikmet na svojem polju Na Kuku leta 1848 na levem bregu blizu mostu chez Idrijco. Od takrat so,spochetka nenadzorovano, izkopali najrazlichnejshe rimske kovance, posodje, kmetijsko orodjeipd., nekaj tega je k srechi za svoj denar kupil tamkajshnji zhupnik Tomazh Rutar, ki je takomarsikaj reshil, preden se je razneslo po svetu. Kasneje so izkopavali chedalje bolj strokovno inpod nadzorom, toda velik del najdb je konchal v tujih muzejih, predvsem na Dunaju.

Odkod Veneti


ZHELEZNODOBNE NAJDBE Osnovni zemljevid je po Mihu Mlinarju (MLI)

A. Najdishcha halshtatske svetolucijskeskupine (pochrtano oshtevilchenje)

1 - Bovec, 2 - Podbela, 3 - Sedlo, 4 -Staro selo, 5 - Robich, 6 - Kobarid, 7 -S. Pietro al Natisone /ShpeterSlovenov, 8 - S. Quirino, 9 Chedad /Cividale, 10 - Darnazzacco, 11 - MonteCalvario / Kalvarija, 12 -Tolmin, 13 -Most na Sochi, 14 - Idrija pri Bachi, 15- Slap ob Idrijci, 16 - Shentvishka gora,17 - Jelenshek nad Godovichem, 18 -Koritnica, 19 - Rut, 20 - Zhlan, 21 -Brod, 22 - Bohinjska srednja vas, 23 -Jereka, 24 - Ajdovski gradec, 25 -Bitnje, 26 - Lepence, 27 - Bodrezh, 28- Sv. Katarina nad Novo Gorico(dodano po Gabrovec, Svoljshak 1983)B. Najdishcha mlajshezheleznodobne idrijskeskupine1 - Kobarid, 2 -Volarje, 3 - Dolje, 4 -Zhabche, 5 - Modrej, 6 - Most naSochi, 7 - Koarshche, 8 - Idrija priBachi, 9 - Logarshche, 1.0 - Koritnicaob Bachi, 11 - Slap ob Idrijci, 12 -Vrhgradu (Pechine), 13 - Berlotov rob(Shentvishka gora), 14 - Reka priCerknem, 15 - Cerkno, 16 Avche, 17 -Bodrezh, 18 - Darnazzacco, 19 -Vrhovlje, 20 - Sv. Katarina nad NovoGorico, 21 - Chrniche, 22 -Kovachevshe, 23 - Planina pri Vipavi,24 - Rubije, 25 - Zdravshchina /Poggio Terza Armata (dodano po

Gushtin 1991). Arheolog v Tolminskem muzeju Miha Mlinar, ki je v zadnjem chasu pripravil pregled dosedanjihizkopavanj (MLI), pravi: »Most na Sochi sodi med najkompleksnejsha arheoloshka najdishcha naobmochju jugovzhodnih Alp z dokumentiranimi najdbami iz bronaste dobe, starejshe in mlajshezhelezne dobe, rimske dobe, ter zgodnjega srednjega veka. V stoletju in pol arheoloshkih raziskav

Odkod Veneti


je bilo odkritih kar 7000 prazgodovinskih in rimskih grobov, stavbne ostaline iz bronaste dobe,skoraj 40 hishnih temeljev iz starejshe zhelezne dobe, tri mlajshezheleznodobne hishe, devetrimskih objektov in zgodnjesrednjeveshka lonchenina.«Mlinar tudi podaja pregled dolgotrajnih prizadevanj arheologov, da bi raziskali to nadvsepomembno nahajalishche. Po Tomazhu Rutarju, ki ga Mlinar oznachuje kot zbirateljaarheoloshkih predmetov, se je leta 1881 del lotil dr. Paolo de Bizzarro in naletel na 70prazgodovinskih grobov na levem bregu Idrijce, sledil mu je Enrico Maionica v letih 1881, 1884,1890 in 1891 z 52 odkopanimi grobovi na levem in 23 na desnem bregu Idrijce, nashel pa je tudirimskodobno stavbo. Naslednji je bil Alojzij Carli v letih 1881, 1882, 1887 in 1888, zasluzhen zaodkritje rimske stavbe s hipokavstom in drugih starin. Uspeshnejshi je bil Anton Vuga leta 1882 s36 grobovi na desnem bregu Idrijce.Vsekakor pa je rekord dosegel dr. Carlo Marchesetti v letih1884-1886, 1888, 1890-1894, 1897-1899 in 1902, ki je raziskal kar 3960 grobov na levem breguIdrijce. Za njim ni veliko zaostajal Josef Szombathy v letih 1886, 1887 in 1890 z odkopom 2500grobov tudi na levem bregu Idrijce. Seveda je kasnejshim raziskovalcem ostala po tehmnozhichnih odkritjih shtevichno skromnejsha bera, ki pa je ne gre zanemariti, ker so ta odkritjadodatno osvetlila nejasnosti, vsekakor pa v taki meri, da je Miha Mlinar zapisal: »Izjemnostmaterialne kulture starejshe zhelezne dobe Mosta so dopolnila in she utrdila prichujocha triletnaarheoloshka raziskovanja Tolminskega muzeja. Z dokumentirano izkopanim bogatim gradivomprihajamo do novih izsledkov in spoznanj, ki nam bistrijo vedenje o zhivljenju v prazgodovinskivasi, ki je zhe kazala, kot je ugotovil njen raziskovalec Svoljshak, dolochene zametke urbanizma.«(MLI, str. 35). Poleg Brune Forlati-Tamaro, 1927, s 4 grobovi na levem bregu,Valentina Taljata,1927, s 3 ali 4 halshtatskimi in latenskimi grobovi na levem bregu, Nikolaja Mozeticha, 1957, 14halshtatskih grobov, vsi na levem bregu Idrijce, je prav arheolog Drago Svoljshak v novejshemchasu pomembno prispeval k poglobljenim raziskovanjem. Zachel je leta 1971 in od leta 1977she s strokovno sodelavko Beatriche Zhbona Trkman do leta 1984 raziskal eno stavbo izbronaste dobe, 31 stavb iz starejshe zhelezne dobe, tri iz mlajshe zhelezne dobe, shest izrimskega chasa. Poleg tega je bilo na levem bregu Idrijce raziskanih 10 zheleznodobnih grobovter v obdobju 1978-1984 na vzhodnem obmochju naselbine tudi latensko-rimsko grobishche s162 zhganimi in skeletnimi grobovi. Drago Svoljshak je tudi v letih 1988 in 1991, 1993, 1994,1995, 1997 s sodelavci opravil precejshnje delo. Nato se z letom 1999 pojavi novo obetajocheime Mihe Mlinarja, mladega raziskovalca pri Tolminskem muzeju, ki je med drugim leta 2000raziskal kar 30 halshtatskih, latenskih in rimskih grobov ter leta 2001 she 30 zhezezodobnih,oboje na levem bregu Idrijce.Ochitno raziskav she ni konec, cheprav je bilo dokumentirano odkritih zhe skoraj 10.000 grobov,ki prichajo o shtevilnih pokopih v daljshem in zveznem chasovnem razdobju, segajochem odbronaste dobe do srednjega veka. Tudi stavbne ostaline segajo v bronasto dobo in najdbe oproizvodnji, predelovanju in namenskem odlaganju bronastih in zheleznih predmetov kazhejo, daje mogoche vsaj za chas od 6. st. pr.n.sht. dalje tod domnevati manjshi metalurshki obrat.

Toda pomen Mosta na Sochi je shirshega znachaja. Podrochje, ki naj bi sodilo v svetolucijskokulturo, sega v Bashko grapo, dolino Idrijce, mimo Tolmina, po Soshki dolini navzgor doKobarida, od tam v Nadishko dolino in Breginjski kot ali ob Sochi navzgor do Bovca. Todanikakor ne bi smeli izzvzeti shirshega obmochja pogorja Kolovrata od Livka do Kambreshkega

Odkod Veneti


in Liga, od koder se svet spushcha prek Gorishkih Brd v Furlansko ravnino. In seveda, tu so sheBanjshice.V davnini so potekale poti predvsem po vishinah in gorskih slemenih, ena od takih je z gorishkeravnine peljala na vrh Sv. Katarina (danashnji Kekec), mimo Grgarja in Kanalskega vrha chezBanjshice tako proti Mostu na Sochi kakor proti Shebreljam. O tem pricha pomembna depojskanajdba na obmochju Banjshic.K svetolucijski kulturi in njenim vplivom na shirshi prostor se bomo vrnili potem, ko si bomoogledali nekatere she vedno nadvse kochljive (pra)zgodovinske probleme. Med temi so vsekakorzagonetni Etrushchani, Veneti, Kelti, Anti, Iliri in njihovi odnosi z nich manj problematichnimizvorom Slovanov.

SLOVANI IN ETRUSHCHANI

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]


SLOVANI IN ETRUSHCHANI Giuseppe M. Della Fina v delu La scoperta degli Etruschi (De Agostini Rizzoli Periodici, Bergamo,2004) (FIN str. 8) izpove arheologovo stisko, ki se je ne more nikoli znebiti, namrech »neuspeha,da bi kamni spregovorili«, da ne bo sposoben iz arheoloshkih podatkov odtegniti zgodovinskipozabi – vsaj za nekaj trenutkov, kolikor traja branje kakega chlanka – manj znamenito osebnost,ustvarjalni podvig, neko zamisel: kar je najplemenitejshe in skrivnostno poslanstvo tistega, ki siizbere poklic arheologa.Arheologom so podobni etimologi, ki ne rijejo po zemlji, da bi prishli do najdb, marvech seprebijajo skozi pragozd jezikov, v katerem je ne le veliko odmrlih vej in posushenih debel, ampakni vech sledu niti po drevesih, ki so strohnela, a so ochitno nekoch zelenela. Karel Oshtir je eden takih "lingvistichnih arheologov", ki je segel vse do davnih chasovmegalitskih kultur in se je podrobneje lotil tudi vprashanja etrushchine in njenih odnosov s(pred)slovanshchino, posebej she v svoji knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen, a predenrazgrnemo njegova razmishljanja, poglejmo, kakshno je najnovejshe stanje etruskologije.

Etrushchani – teorije za 21. stoletje Etrushchani so she vedno neizchrpen vir preuchevanj. In medtem ko po svetu sprejemajovsakrshen (celó najbolj nenavaden, kar bomo spoznali tudi v tem prispevku) nov pogled kotprispevek k iskanju odgovorov na stoletne skrivnosti, se v Sloveniji (zlasti etablirane osebnosti)zmrdujejo nad domachimi preuchevanji, da ne rechemo, da jih kar zanichujejo in zasmehujejo.Septembra 2002 sem se v Firencah locheno srechal z mednarodno priznanima jezikoslovcemaGiovannijem Semeranom in Mariom Alineijem, ki sta mi napovedala skorajshnji izid vsak svojeknjige o Etrushchanih oziroma etrushchini, v katerih sta podrobneje povzela rezultate lastnihraziskovanj tega nadvse enigmatichnega ljudstva. Ta "skorajshnji izid" se je zavlekel za leto dni,vse do jeseni 2003. Najprej povejmo nekaj o avtorjih in knjigah, nato she o vsebini.Giovanni Semerano, filolog, iz shole znamenitih profesorjev na univerzi v Firencah, kot so bilihelenist Ettore Bignone, semitolog Giuseppe Furlani, lingvisti Giacomo Devoto, BrunoMigliorini in Giorgio Pasquali; med drugim je avtor monumentalnega dela Le origini della culturaeuropea (Olschki, Firence, 1984-1994); tokrat je napisal Il popolo che sconfisse la morte – gli Etruschi e laloro lingua (Bruno Mondadori, Milano, 2003; tj.: Ljudstvo, ki je premagalo smrt – Etrushchani in njihov



jezik. (SEM 2003). Semerano izhaja iz ugotovitve, da sta grshchina in latinshchina prepolni besedz oznako "etimologija neznana". Kot priznani semitolog je postal pozoren na akadshchino,semitski jezik, ki so ga govorili v Mezopotamiji okoli 3000 pr. n. sht., znanstveno relevanten pa jepostal po odkritju in obdelavi tisochih glinenih tablic, izkopanih predvsem v drugi polovici 20. st.na podrochju Evfrata in Tigrisa. Z natanchno primerjalno analizo je Semerano odkril, da se dávechino prej nerazlozhljivih grshkih in latinskih besed razvozlati prav na osnovi akadshchine. Otem sem vech napisal v knjigah Jantarska pot in Davnina govori. Mario Alinei, profesor emeritus univerze v Utrechtu, kjer je predaval celih osemindvajset let(med 1959 in 1987). Ustanovil je in vodi revijo Quaderni di semantica, je predsednik in glavniurednik Atlas Linguarum Europae, predsednik Societa internazionale di dialettologia e geolinguistica. Izmednjegovih del naj omenimo La struttura del lessico (1974), Lingua, dialetti, struttura (1985) in predvsemOrigini delle lingue d'Europa (1996 in 2000) v dveh delih, kjer je podrobno, na 2000 straneh obdelalin utemeljil teorijo kontinuitete, ki pomeni nov pogled na razvoj Indoevropejcev, temelji pa nadomnevi, da so bili narodi, ki danes zhive v Evropi, naseljeni na teh ozemljih zhe najmanj vneolitiku, vsaj 5000 let pr. n. sht., med njimi izrecno navaja tudi Slovence, premiki so bili lelokalnega znachaja, niso bili masovni, niso se selila cela ljudstva, temvech obchasno le relativnomajhne skupine vojashko organiziranih elit, ki so si podjarmljale lokalno prebivalstvo, kar jeustvarjalo videz identifikacije staroselcev z na novo prispelo elito. Seveda pa so med tedanjimiljudstvi obstajali kulturni in tehnoloshki tokovi, kar je prinashalo tudi jezikovne inovacije, vse odMezopotamije chez Balkan do zahodne Evrope. (Bralec si lahko nekaj vech o tem prebere vmojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori, slednja je pravkar izshla.) Njegovo zadnje delo jeEtrusco: una forma arcaica di ungherese (ALI 2003) »Etrushchina – starinska oblika madzharshchine«.

Oba znanstvenika v svojih najnovejshih knjigah razvijata poglede, izhajajoch iz svojih temeljnihnazorov: Semerano, semitolog, se opredeljuje za t. i. "vzhodni izvor Etrushchanov", medtem koAlinei, tvorec teorije kontinuitete, vidi njihov zachetek v Panoniji, to je razlichica "severnegaizvora Etrushchanov". Poleg teh dveh obstaja she tretja skupina, ki zagovarja "avtohtonostEtrushchanov". Vsaka skupina zagovornikov utemeljuje svoje teorije zhe z najstarejshimi pisnimiviri antichnih piscev, ki so vsak po svoje navajali eno od teh treh mozhnosti. Zato bo koristno,che se nekoliko posvetimo temu vprashanju.

Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi

O Etrushchanih je bilo zhe zelo veliko napisanega in zgodbe she vedno ni konec; vchasih sezazdi, da je komu konchno uspelo jasno osvetliti prastaro skrivnost, toda vselej znova sledi



razocharanje. Tako je bilo tudi tokrat, ko je prishla na svetlo:Tabula Cortonensis, senzacionalno odkritje, ki je veliko obetalo, toda skrivnost je ostalanerazvozlana in je to le she ena, nova etrushchanska uganka. Po vsem, kar je zhe bilo napisano oEtrushchanih, je pri vsaki novici o njih chlovek zelo previden. Toda to, kar sta profesorja nauniverzi v Perugi Luciano Agostiniani in Francesco Nicosia objavila leta 2000 (celih osem let poodkritju!) v knjizhni obliki pod naslovom Tabula Cortonensis, je vredno vse pozornosti. Gre zanovejsho najdbo enega najdaljshih etrushchanskih napisov (poleg zagrebshkega mumijskegapovoja, tabule iz Capue in cipusa iz Perugie), o katerem so upali, da bo bistveno pripomogel prirazvozlavanju enigme prastarega jezika, zlasti spricho nekaj desetin povsem novih besed, ki jihetruskologija doslej ni poznala.Zhe sama zgodba o tej najdbi je skrivnostna in nerazjasnjena. Che povzamemo po zapisnikukarabinjerjev, naj bi se stvari odvijale takole:Na karabinjerski postaji v kraju Camucia pri Cortoni se je 14. oktobra 1992 oglasil tesar GiovanniGhiotini. Ta je povedal, da je nekega vechera med 18. in 20. septembrom istega leta pokonchanem delu opazil pri izhodu z gradbishcha na kupu izkopane zemlje nekaj kovinskega.Pobral je nekakshen valjast predmet, pod katerim je bilo she nekaj kosov iz podobne kovine. Vseskupaj je dal v prtljazhnik avtomobila, ne da bi vedel, za kaj gre. Po nekako shtirih ali petih dnehje to omenil prijatelju, ki je précej ocenil, da je to etrushchanska najdba, o kateri je treba obvestitizavod za spomenishko varstvo. Zato je naslednjega dne o vsem obvestil vodjo gradbishcha inlastnika zemljishcha, ta pa sta o tem obvestila zavod za spomenishko varstvo. Karabinjerji sonajditelja ovadili sodishchu, ki pa je (ne)srechnika oprostilo, chesh da si ni nichesar prisvojil in jezadevo prijavil. Toda v razsodbi je zanimiva navedba: »Celotna preiskava primera ni razjasnilatega, kje so bili predmeti resnichno najdeni. Kraj, ki ga navaja Ghiotini, ni pravi. Iz chesar pa nimogoche sklepati, da si je kaj prisvojil, temvech le, da so najdeni predmeti prishli od drugod, alipa mogoche, namrech le mogoche, da je bil na mestu najdbe she kakshen drug predmet.«Ta navedba iz oprostilne sodbe je pomembna zaradi tega, ker je sedaj zhe slovecha napisnabronasta ploshcha (namerno?) razbita na osem dokaj enako velikih delov, od katerih en delmanjka. Si ga je kdo prisvojil? Je ostal kje zakopan? Toda kje? Namrech, za gradbenike je pravamora, che morajo zaustaviti gradnjo zaradi kakshne zgodovinske najdbe, k chemur jih zavezujezakon. Zato se ne morejo izogniti skushnjavi, che je mogoche najdbo zamolchati ali jo vsaj nekajchasa prikriti, da dokonchajo kakshno gradbeno fazo. Kako je bilo v tem primeru, ni mogocheugotoviti. Glavni inshpektor ministrstva za kulturno dedishchino je izjavil: »Najditelj lazhe.Kopali smo tam, kjer nam je pokazal, ne da bi nashli kakrshnokoli sled, ki bi potrjevala njegovenavedbe. Preprichani smo, da je bila ploshcha najdena na obmochju Cortone in izrednopomembno bi bilo natanchno vedeti, kje je to bilo, saj bi nam to omogochilo morebitnenadaljnje najdbe, izredno pomembne za razvozlavanje preteklosti tega skrivnostnega ljudstva.«Tako se nam je ohranila le okrnjena bronasta ploshcha, ki so jo za zachetek zelo natanchnopreiskali, ali ne gre za kakshen ponaredek, a izkazala se je kot pristen etrushchanski izdelek.Preiskave in preuchevanja so trajala tako dolgo tudi zaradi razvpitosti etruskologije, ki bi ji bilprej v shkodo kakor pa v korist kakrshenkoli prenagljen sklep. Cheprav obstaja strokovnomnenje, da sodi ta najdba med najdaljshe etrushchanske tekste, ki je zapovrh she eden redkihjuridichne narave (nekateri so mu zhe nadeli ime: Stoletna pogodba) in ga je zato treba shteti med



obvezne referenchne tekste za vsakogar, ki se ukvarja z etruskologijo, pa profesorja zhe na uvoduknjige posvarita bralce, naj ne bodo razocharani, che so prichakovali zhe tudi prevod besedila.Pristavljata, da bi bil tak prevod nedvomno zelo koristen, vendar je njuno mnenje, da nizadostnega znanja za kaj takega, kljub temu, da sta pritegnila k sodelovanju vrsto specialistov.Za razumevanje vsebine Tabule Cortonensis je treba nekaj povedati o mestu Cortona, saj je tosloveche etrushchansko mesto Curtun, kar naj bi pomenilo – utrdba, in je igralo pomembnovlogo zhe v sivi davnini. Giovanni Semerano (Le origini della cultura europea, vol. 38, Leo S.Olschki, Firenze, 1984; str. 866) pishe: »Cortona, etrushchansko Curtum, pomeni oppidum,utrdba, trdnjava, utrjeno mesto, kot Gyrton, Kyrtone, Gortina: ugaritsko qrt (trdnjava), hebrejskoqeret (mesto), kar kazhe na afiniteto etrushchine s semitskimi jeziki oziroma na njen vzhodniizvor.« V blizhini Cortone so kopali bakrovo in zhelezovo rudo, tam je skrivnostno Trazimenskojezero in she slavnejsha Perugia. V tretjem stoletju pr. n. sht. so Rimljani chez etrushchanskoozemlje pospesheno gradili konzulske ceste: Avrelijo, Klodijo, Kasijo, Amerino in Flaminijo. Pot,ki je vodila iz Rima proti severu, se je vzhodno od jezera Bracciano razcepila na Via Amerina inVia Cassia, ki je skozi Sutrium pripeljala do znamenitega jezera Bolsena, ga obshla po vzhodnembregu in po 150 km pripeljala do mesta Chiusi, ki lezhi jugozahodno, nedalech od Trazimenskegajezera. Naprej je na njegovi severni obali Cortona, kakshnih 180 km severno od Rima;nadaljevanje bi nas privedlo chez dobrih 30 km do Arezza, ki je ob izvirih Tibere in Arna.Tabula naj bi bila s konca III. ali zachetka II. stoletja pr. n. sht., ko so Rimljani zhe dodobraobvladovali polozhaj. Tako so 295 pr. n. sht. v Sentinu premagali zdruzheno vojskoEtrushchanov in Galcev, 280 pr. n. sht. so zmagali nad Vulci in Volsini, 241 pr. n. sht. pa soporazili Falerce. Zhe leta 204 pr. n. sht. pa so morala slavna etrushchanska mesta Cere,Populonija, Tarkvinija, Volterra, Arezzo, Perugia, Chiusi in Roselle sodelovati z Rimljani protiHanibalu.Napis je na obeh straneh najdene bronaste ploshche, hrbtna stran ni povsem popisana, v celotiobsega 40 vrstic in kazhe, da je delo dveh pisarjev. Raziskovalci ugotavljajo, da ostaja vsebinaskrivnost, cheprav razlagajo, da se verjetno zachenja takole: »Pod magistraturo Larth Cusuja, sinaTitineje in Larisa Salinija, sina Auleja...«, vendar pa je celoten zapis nerazreshljiv. Od 60leksichnih enot v besedilu jih je kar 27 takih, kot jih niso zasledili v nobenem dosedanjemetrushchanskem napisu.Misterij etrushchine ostaja nerazkrit kljub temu, da naj bi poznali glasovno vrednost posameznihchrk (ki so grshkega tipa) in so celo izdelali nekakshno slovnico; nichesar zanesljivega ne vemo opomenu posameznih besed, razen o tistih, ki se zelo pogosto ponavljajo na nagrobnikih in okaterih je mogoche z veliko verjetnostjo rechi, da gre za osebna imena in priimke. Zato staprofesorja zapisala, da sta uspela dojeti zgolj smisel zapisa, ki naj bi predstavljal pogodbo meddruzhinama "gens Petru Scevas in "gens Cusu", sklenjeno ob navzochnosti prich in predstavnikaoblasti.Besedilo ploshche vsebuje 17 znakov (epsilon v normalni in zaobrnjeni razlichici), poleg teh pashe znak za lochilo (pika) in poseben znak za oznachevanje odstavkov med tekstom, ki ga niopaziti v drugih etrushchanskih besedilih (znak je podoben tistemu, ki ga danes uporabljajokorektorji za oznako "napravi odstavek" – to je lomljena chrta, podobna Z). Pri tem jenenavadno, da manjkata chrki heta in phi, ki bi ju prichakovali pri tem tipu alfabeta, kar je she



posebej obchutljivo pri vprashanju datiranja, cheprav je chrkopis ochitno t. i. reformirana severnarazlichica, vendar z nekaterimi lokalnimi znachilnostmi. Za phi je zhe znano, da se izredno redkopojavlja v etrushchini. Manj razumljiva je odsotnost heta (grlni oziroma mehkonebni pripornik –glas med k, g in h, morda nekaj takega kakor primorski gh), saj je ta fonem v etrushchini zelopogost. Profesorja razlagata, da je odsotnost tega fonema nakljuchna, chesh da se v besedilu pachni pojavila nobena takshna beseda... Tezhko razlozhljiva je tudi uporaba razlichic epsilona; tistinazaj obrnjeni (retrogradni) naj bi bil tudi zgolj nakljuchna raba. Vendar so o taki goli nakljuchnosti dvomili zhe ob prej znanih primerih, saj je v besedilu vechje shtevilo take oblikovne rabe,ki se kazhe kot natanchna in namenska; retrogradni epsilon se pojavlja na zachetku zloga ali pa vkonchnem zlogu, vendar le, che je epsilon razvojna oblika dvoglasnika "ai". Torej je mogocheizkljuchiti nakljuchnost, menita raziskovalca. Takih nestrtih orehov je v besedilu she vech.Avtorja sta poskusila interpretirati napisano, vendar sta se pri tem jasno zavarovala z opozorilom,da sta to naredila v luchi njunega domnevanja vsebine! Z zelo zapletenimi primerjalnimi inrazlagalnimi postopki sta se trudila, da bi se dokopala do smisla posamezne besede, pri tem stanavajala tudi drugachna branja, ki jih ponujajo ostali etruskologi. Avtorja gradita nametodoloshkem izhodishchu, da mora hermenevtika (razlaganje tekstov) zaupati notranji zgradbicelotnega besedila in primerjavi z vzporednimi besedili. Zato sta tudi postavila domnevo, da grev tem primeru za pravno, zemljishkolastnishko pogodbo, in na tej podlagi sta poskushala podatisvoje tolmachenje. Toda s primeri pokazhimo, kako dalech sta na tak nachin prishla.Med besedami, ki so se na Tabuli Cortonensis pojavile prvich, sta tudi zacinat in priniserac, ki sta,po vsem sodech, brez primere v drugih tekstih ter sta celo oblikovno in skladenjsko dvoumni, sajje mogoche prvo obravnavati tudi kot zacina-t ali zacin-at, s chimer se spremeni njen pomen.Priniserac se prav tako lahko razchlenjuje brez konchnega –c in she kako drugache. Tako nimogoche dolochiti niti besedne osnove; she tezhje je z mnogimi drugimi besedami.Znachilen je npr. izraz tiur ali tivr, o katerem avtorja menita, da pomeni "luna" ali "mesec" (tudikot chasovni pojem). V kontekstu, v katerem se beseda pojavlja, bi lahko obstajal tudi tretjipomen, menita raziskovalca, in sicer kot mera za povrshino zemljishcha (kakor je bila znananashim prednikom: jutro zemlje). Vendar avtorja Agostiniani in Nicosia tudi sama dvomita o takirazlagi. Slovenci lahko v tem primeru z zanimanjem pogledamo v Etimoloshki slovar slovenskegajezika akademika F. Bezlaja, ki pod geslom "jutro" razchlenjuje izvor tega pojma, in tako najdemostare izraze: utr, utra, utrenja, utrina. In bi z metatezo prishli do tura, oz. v primeru jutro do tjura.Etruskologa pa omenjata she eno mozhnost: v tem terminu naj bi se morda skrival obichaj, da jeimel kupec zemljishcha "en mesec ali shtiri lunine mene" chasa, da bi ugotovil, ali je res dobil spogodbo predvideno posest. Mesec se z menami obnavlja, pomeni vrtenje, tisto, kar se na novotvori. Ne nazadnje poznamo tudi tvar v pomenu predmet, rech, stvar, zadeva, to pa smiselno sodiv pravno izrazoslovje.Potem je tu she beseda cel oz. celtina, ki naj bi pomenila zemljo, zemljishche; che pobrskamo poBezlaju, preberemo, da je celina nezorana zemlja, to je star agrokulturni termin, izpeljan iz korenacel.Avtorja Agostiniani in Nicosia sta se v uvodu zahvalila: »To delo je nastalo z neshtetimiizmenjavami misli in razpravljanji med avtorjema. Vsak od naju ima seveda svojo znanstvenoizoblikovanost in svojsko podrochje, ki ga obvlada. Zato delo izpod dvoje peres, kot je tole,



vsebuje nekatera poglavja, ki jim je potrebno jasno dolochiti avtorja.« Iz tega je videti, kakozapletena je ta snov, she vedno prepolna iskanja in hipotez, zaradi tega je tako mikavna inprivlachna; ne nazadnje tudi kontroverzna.Toda poleg zhe znanih hipotez se tudi v zadnjih letih pojavljajo novi poskusi. Navedimo le nekajznachilnih primerov.

Hermann Bengston (Griechische Geschichte: von den Anfängen bis in die römische Kaiserzeit, München,C.H. Beck'sche Verlagsbuchhandlung, 1977; L'Antica Grecia dalle origini all'ellenismo, Il Mulino,Bologna, 1989, str. 45-52) pishe:»V Sredozemlju se je pred letom 1200 pr. n. sht. zachelo veliko preseljevanje. Njegove sunke jebilo kaj kmalu mogoche chutiti skoraj po vsem vzhodnem sredozemskem obmochju, oditalskega polotoka do Mezopotamije, od Ogrske do meja Egipta. V zgodovini civilizacije velikopreseljevanje pomeni jasno razmejitev med bronasto in zhelezno dobo, ki se je zachela skorajsochasno v vsem Egeju. She enkrat so se prvi migracijski valovi sprozhili na ogrskih ravninah,kjer je premik enega ljudstva pod pritiskom drugih prisilil blizhnja ljudstva, da so se odselila. Predniki Ilirov in druga ljudstva so bili v drugi polovici II. tisochletja potisnjeni proti jugu. Razlogiza ta premik she danes niso pojasnjeni. Mnenje, da so hotela ta ljudstva dobiti v posest zhelezo,nad katerim so imeli monopol Hetiti, je zgolj domneva. Migracija Protoilirov in drugih plemenproti jugu se je odrazila na sosednjih ljudstvih: Trachane je potisnilo na vzhod, proti Mali Aziji,medtem ko so se prebivalci Grchije preselili she bolj na jug, na Peloponez, in od tam she naprejcelo na Kreto in na Sporade. Tudi migracijo vechje skupine Italcev na apeninski polotok si lahkorazlozhimo z mnozhichnim pritiskom Ilirov. V sploshnih potezah smo pricha ponovitvidogodkov, ki so se odvijali v zachetku II. tisochletja pr. n. sht.: po dolgem obdobju stalnenaseljenosti so indoevropska ljudstva, premaknjena iz nekega sredishcha nemirov in nereda, spetspravila v gibanje svetovno zgodovino.Pritisk trashkih plemen je prisilil Frigijce k umiku, tako da je na evropskih tleh ostala za njimi leskromna sled (to so "Brygi"). Zdruzheni z ilirskimi elementi, so potem nashli novo domovino vMeziji na zahodni anatolski planoti. S Trachani prodre v Malo Azijo tudi t. i. lonchevina sshtrlinami, izboklinami (Buckelkeramik, ceramica a protuberante, knobbed ware), ki izvira izmakedonskega in trashkega okolja ter predstavlja razpoznavni znak tiste kulture. Mogoche jetrashko prodiranje okoli leta 1200 pr. n. sht. pripomoglo k porushenju Troje VIIa, ne pa TrojeVI, kot je svoj chas domneval W. Dörpfeld.Iliri so pritisnili na Trachane, poleg tega pa she na Dorce, ki so zhiveli na severu Grchije (naobmochju Pinad?). Njihov premik na jug, t. i. "dorska selitev", je odprl novo obdobje v grshkizgodovini in je zakljuchil indoevropeizacijo Grchije...Prisotnost nekaterih elementov iz starejshih jezikov v dorshchini nam daje misliti na vdiranjeIndoevropejcev v zachetku II. tisochletja pr. n. sht. v dorski svet; ime Dorieis je okrajshava zadorimahoi, vojshchaki s sulicami...Rezultat dorske migracije je bila popolna sprememba skupin in rodov v notranjosti Grchije. Nakoncu tega obdobja postanejo Dorci prevladujochi element na vzhodu in jugu Peloponeza, zlastiv Argolidi in kasneje tudi v Laokoniji; dorski vpliv se je razshiril na obsezhno podrochje, ki se je



razprostiralo od Peloponeza chez Egej ter doseglo Anatolijo...Gledano z vidika svetovne zgodovine, ima invazija trashkih plemen v Malo Azijo she vechjeposledice kot pa vdor Dorcev in severozahodnih Grkov v Helado. V Anatoliji je kmalu po letu1200 pr. n. sht. vrtinec velikega preseljevanja unichil hetitsko kraljestvo, ki je trajalo skoraj petstolet. Kot vidimo stvari danes, je precej znamenj, da so hetitsko kraljestvo unichila "ljudstva zmorja". To velja tudi za mesto Ugarit (danes Ras Shamra, predmestje Latakije v Siriji), kot namdokazujejo pred kratkim v njem odkrite glinaste ploshchice. Da je propad hetitskega kraljestvapovezan z gibanjem "ljudstev z morja", je izprichano tudi iz napisa Ramzesa III. (arheoloshkonajdishche Medinet Habu ob Nilu): "Od Khatov naprej se nobena dezhela ni mogla upiratinjihovim vojskam: Kedi, Karkemish, Arvad in Alyshija so bile unichene..."Posledica velike egejske selitve je bila korenita etnichna sprememba starega sveta. Hetitskokraljestvo je izginilo, vendar je njegova civilizacija prezhivela stoletja v majhnih drzhavicahseverne Sirije in v notranjosti Anatolije. Konchno v XII. st. pr. n. sht. iz teh rushevin vstaneTiglatpilesar I. in ustanovi srednjeasirsko kraljestvo, ki se med razshirjanjem proti zgornjemuEvfratu spopade s Frigijci. Obenem pa se razcvetajo predvsem fenichanske mestne drzhavice.Med letoma 1000 in 800 pr. n. sht. so Fenichani v Sredozemlju zapolnili vrzel, ki je nastala popadcu Krete in izginotju Ahajcev. Skupaj z njimi, na istem morju, so se pojavili Etrushchani, kiso odshli priblizhno v istem chasu z egejskih obal (morda iz Mezije) in prispeli v Italijo tam, kjerje danes Toskana, v dezhelo, ki se bo po njih imenovala Etrurija. Spricho njihove povezanosti skulturami Vzhoda, so presadili na Zahod del vzhodne civilizacije. Posamezne skupine so verjetnozaostale v Egeju, na primer na otoku Lemnos.«In na str. 88 Bengston dalje pravi: »Veliko ugodnejshi pogoji za kolonizacijo so bili na Zahodu.Tod ni bilo neke velike politichne sile, kot je bilo na Vzhodu asirsko kraljestvo; italska ljudstva,med seboj neslozhna in kot Etrushchani prihajajocha z Vzhoda, pa so bila popolnoma odprta zatrgovino in za grshko kulturo. Kolonizaciji sta botrovala gradnja chedalje vechjih ladij ternaposled poznavanje zemljepisa zahodnega sveta, ki so ga kopichili grshki morjeplovci vse odkonca mikenskega obdobja... Med helenskimi kolonijami na zahodu ni bilo nobene, ki bi se lahkomerila s Kumo (Kyme), prvo halkidishko (Chalcidis, Halkis na grshkem otoku Evbeji) kolonijo;ta je verjetno prenesla halkidishko abecedo ne le Etrushchanom, ampak prek njih tudiRimljanom, saj to lahko zaznamo she danes, ko preberemo X kot "ks" in ne na grshki nachin kot"kh".«

André Martinet (Des steppes aux oceans. L'indo-europeen et les "Indo-européens", Payot, Paris, 1986) vpoglavju Ob zori zgodovine pishe:»Koncu II. tisochletja pripada tudi gibanje, imenovano "gibanje dolgih mechev", ki se zachenjana severu in sega chez vso Evropo do Balkana. Domnevno je seglo tudi onkraj Sredozemlja, vsedo Palestine, kjer so se potem izoblikovali Filistejci. Drugi opozarjajo na mnenje V. Georgijeva vIntroduction to the history of the Indo-European languages, da je treba postaviti ta selitveni val precej boljdalech v preteklost in pomisliti na Pelazge, najstarejshe prebivalce Grchije, ki jih nekateri imajoza najstarejsho indoevropsko predhodnico.«



V Malo Azijo so chez Kavkaz prishli Indoevropejci, imenovani Anatolci, in v posebnem delu soto Hetiti, ki so vzpostavili zelo tesne stike z Mezopotamijo. Lahko si mislimo, da so shli Indo-Iranci, od katerih so nekateri pustili sledove v Mali Aziji, po isti poti, cheprav z dolochenozakasnitvijo. Jezikovna preuchevanja pa kazhejo, da so predniki Grkov in Indo-Irancev dolgozhiveli v tesnem stiku. Poleg tega, che uposhtevamo, da so se v zgodovinskem chasu iranskaljudstva pojavila v stepah severno od Chrnega morja in tudi na zelo oddaljenih azijskihpodrochjih ter so bila v zelo odmaknjenih chasih sosedje Ugro-Fincem, zagotovo na mejah Sibirije, postane legitimno vprashati se, ali ni mogoche domnevati nekega vala, ki je shel porazlichnih poteh na vzhod in zahod od Chrnega morja vse do obeh obal Kaspijskega jezera ter sekonchno stekel v Iran in v dolino Inda.Ta preseljevanja so povzrochila velike premike na vsem obmochju Sredozemlja.Ob koncu II. tisochletja pr. n. sht. se pojavi obred sezhiganja mrlichev z naknadnimzakopavanjem zhar na t. i. zharnih poljih. Taka polja najdemo na severnih ravnicah, v Luzhici, atudi v severni Italiji z villanovsko kulturo, ki se razshirja iz Emilije. Veliko stoletij predvillanovsko kulturo je zahodneje od nje obstajala kultura terramare. Nekoliko severneje se nahajat. i. atestinska kultura Venetov. Vse te kulture pripisujejo ljudstvom z indoevropskimi jeziki.Ljudstva terramare so se prva premaknila proti jugu: lahko jih imamo za prednike Latincev. Koso se Villanovljani podali vzdolzh Apeninskega polotoka, izogibajoch se Etrushchanom, so jihpoznali kot Umbre, Sabince, Oske, Samnite, ki vsi pripadajo eni, dobro opredeljeni jezikovniskupini. Veneti, ki so jih dolgo enachili z Iliri, so po jeziku precej podobni Latincem.. Gledano zvidika kulture, se Villanovljani ne razlikujejo veliko od Etrushchanov, ki so zgodovinsko lociraniv Toskani, torej bolj na jugu. Vendar pa je med njimi velika jezikovna razlika, saj etrushchinabrez najmanjshega dvoma ni indoevropski jezik. KDO JE BIL GIUSEPPE SERGI? Res je treba nekaj vech rechi o Giuseppu Sergiju. Leta 1922 je fashizem v naskoku zavzel Rimin uvedel diktaturo. Chedalje bolj je zatiral vse neitalijansko; osnova nabuhlega nacionalistichnega"creda" je bil vechni Rim. Ena poglavitnih nalog, ki jo je Mussolini vselej in ob vsaki prilozhnostivsiljeval, je bila obnovitev rimskega imperija. Italijanski kralj je po zavzetju afrishkih kolonijpostal she imperator, uvedeni so bili rimski pozdrav z dvignjeno roko in drugi atributi rimskeimperialnosti. Zakonsko predpisano je bilo tudi rimsko shtetje let, ki se je zachenjalo z letomfashistichnega pohoda na Rim, ki naj bi bil vechen, kot bo vechen novi, fashistichni rimskiimperij. V takem vzdushju je prof. Giuseppe Sergi leta 1926 objavil svoje delo Le prime e le piuantiche civilta (Prve in najstarejshe civilizacije). Sergi je bil rojen v Mesini na Siciliji ob Mesinskemprelivu 20. marca 1841. To je prastaro kulturno in trgovsko pomembno mesto, ki so ga ustanoviliGrki zhe v 8. st. pr. n. sht., z univerzo iz leta 1549. Mnogim je Mesinska ozhina, ki povezujeJonsko s Tirenskim morjem, bolj znana po Scili in Karibdi, saj je med otokom in celino komaj3,5 km shiroka, skozi njo pa teche mochan morski tok s shtevilnimi vrtinci, kar je burkalochloveshko domishljijo, da so nastali shtevilni miti o nevarnostih, ki prezhijo na mornarje inpotnike. V takem okolju se je oblikoval mladi Sergi, ki se je komaj devetnajstleten pridruzhilGaribaldiju v Milazzu, od koder se je veliki revolucionar odpravil s tisocherico rdechesrajchnikov



v juzhno Italijo, kjer je zbral kmechke upornike in od tam nadaljeval svoj znameniti pohodzedinjenja Italije. Sergi je bil po svoji osnovni izobrazbi antropolog in je sprva na liceju predavalfilozofijo ter grshko knjizhevnost, dokler ni prevzel stolice za antropologijo na univerzi v Bologni (1880), nato pa she v Rimu (1884 - 1916). Vendar je ob antropoloshkih raziskavah spoznal,da mora problematiko zajeti shirshe, zato se je lotil indoevropske filologije, s tem pa je nujnomoral sechi na podrochje prazgodovine in zgodovine. Bil je izredno razgledan in svobodomiseln,veliko je objavljal, zapustil je nad 400 del in tako sodi ne le med pomembne italijanske zgodovinarje in antropologe, marvech med pisce shirshega podrochja chloveshkega ustvarjanja.V vech knjigah je razgrnil in utemeljeval svoja dognanja, ki so v marsichem odstopala od takratin she danes uveljavljenih zgodovinskih teorij, med katerimi so tudi zelo izstopajoche tiste, kigovorijo o naselitvi in razvoju ljudstev v Italiji. Nekatere stvari bomo navedli v tem poglavju,druge pa v nadaljevanju. Za obseg in predmet tega pisanja naj se zadrzhimo pri Indoevropejcih vItaliji. Te je Sergi obdelal z antropoloshkega, arheoloshkega, zgodovinskega in lingvistichnegastalishcha, ni se omejil zgolj na en vidik, saj opozarja na premajhno multidiscplinarnost (Arii e Italici, Fratelli Bocca Ed., Torino, Milano, Roma, Firenze, 1898, str.13-14): »Osrednji razlog, kipovzrocha zmedo in s tem napake pri sintezi, kot je mogoche zlahka ugotoviti, je v tem, da se tohoche storiti na osnovi arheoloshkih dosezhkov; ena stroka ne more dati vech od tistega, karraziskuje, in siliti jo, da prestopi meje, znotraj katerih mora naravno ostati, pomeni napeljati jo kzgreshenim ugotovitvam. Lingvistika ne more biti etnologija ne antropologija ljudstev ter jihrasno razvrshchati, saj se jeziki izgubijo, se nauchijo ali spreminjajo; arheologija ne more obravnavati ne narodnosti ne antropologije, saj poznamo preprost in sploshno znan nachin, ki omogocha prenashanje kulture in njenih izdelkov: trgovino; tej je treba dodati invazije, kolonizacije intuja osvajanja. Antropologija ne more govoriti o kulturi ali jeziku, saj preuchje le telesneznachilnosti ljudstev in njihovo razshirjenost. Vendar che vse te stroke na koristen nachinpovezhemo, che dosezhke enih zdruzhimo z dosezhki drugih, che se v kompleksni raziskavi, kizajame lingvistichna, arheoloshka in antropoloshka vprashanja, tri stroke pri tem med sebojujamejo ter dopolnjujejo, potem pridemo do rezultatov, ki so blizu resnici in so sprejemljivi. Nanesrecho... ni vselej tako.«Kot smo zhe povedali, je bil Sergi antropolog, lingvist in arheolog, torej je zdruzheval vse tripotrebne discipline, ki so pristojne za verodostojne sklepe (n. d., str. 135-153):»K srechi med mnogimi razlichnimi obichaji in izdelki, ki so jih arheologi natanchno preuchili,obstaja dvoje nespremenljivih dejstev, ki nam lahko sluzhita kot chvrsti oporni tochki zarazmishljanje in postavitev zgodovinske zgradbe: gre za razliko med znachilno arijsko vrstopokopa z upepelitvijo in mediteranskim skeletnim pokopom ter arijsko in italsko obliko lobanj,ki se med seboj zelo razlikujeta. Ti sprejeti in ustaljeni dejstvi nas pripeljeta do odgovora oetnoloshki pripadnosti.Mediteranska rasa je vdrla in zavzela pretezhni del Evrope od vzhoda do zahoda, in prvoprebivalstvo Italije sta bili veji iste rase, z etnichnimi imeni Ligurijci in Pelazgi. Ostali drugotni inmaloshtevilni etnichni elementi so se pomeshali med njimi in niso spremenili prvotneantropoloshke enotnosti. Ligurijci in Pelazgi so imeli skupne temeljne telesne znachilnosti,drugotne razlike lahko zanemarimo, saj so iz shtevilchne rase, ki izvira od drugod in so dozhivelispremembe ter delitve zaradi razlichnih vplivov, ki pa ne sodijo v to razpravo.



Kazhe, da so ti poseljevali celoten Apeninski polotok, vkljuchno s Padsko nizhino... V 16. st. pr.n. sht. je v Sredozemlju cvetela velika kultura, ki jo imenujemo mikenska ali egejska, ker je bilabolj razvita na vzhodnem delu, zlasti v Egejskem morju, najprej pa so jo odkrili v Mikenah,mestu Pelazgov. Takrat je tudi Italija zajeta v to civilizacijo, mogoche pa so bila njena severnaobmochja in dolina Pada manj razvita ter skupaj z ostalo Evropo she v neolitiku. V tej Padskinizhini, tako kakor v Shvici in drugih delih Evrope, so nastala objezerska bivalishcha ter mostishcha na mochvirnatem zemljishchu, postavljena tam, kjer so v nashih chasih nashli terramare izkasnejshe bronaste dobe. Pri teh gradnjah ni opaziti nobene prekinitve... Toda niso bila naseljenale mostishcha, marvech tudi jame... Ligurijci in Pelazgi so bili prvi prebivalci Italije; kazhe, da soLigurijci naselili Padsko nizhino in zgradili mostishcha... Ob zori civilizacije kovin, ko so se zvzhoda valile trume ljudstev z drugachnimi telesnimi znachilnostmi, vsaj deloma z bronastimorozhjem, divja in kruta. Ta ljudstva so preplavila Evropo in se stalno naselila povsod tam, kjerniso naletela na prevelik odpor. Podredila so si staroselce in jim vsilila svojo civilizacijo ter jezik;schasoma so se tudi pomeshali med seboj. Obichaje in jezik imajo razlichne od prvotnih na tistihozemljih: upepeljujejo mrliche ter pepel pokopljejo v preprostih zhganih ali na soncu sushenihglinastih vrchih; prejshnji prebivalci pa so skeletno pokopavali v grobove, v podzemnih jamah aliv gomilah.Te preseljevalne trume so zelo verjetno prishle iz Azije, toda preden so se premaknile v srednjoEvropo, so se morale ustaviti v vzhodni, v Rusiji, od koder so se premikale v valovih, v skupinahproti osredju in jugu, morda izmenoma, tako da so eni prishli na zahod, drugi na sever Evrope.Te selitve so morale dolgo trajati, che uposhtevamo obsezhnost ozemlja, ki so ga zavzeli, inmoralo jih je biti izredno veliko...Kot izhaja iz kasnejshe zgodovine o najstarejshih selitvah in sedanjega zemljepisnega stanja, somorale biti tri glavne skupine te azijske rase, med seboj razlichne le po jeziku, brez dvoma tiste,ki predstavljajo Protokelte, ki so morda prvi prodrli v srednjo Evropo in se potem razshirili ponjenem zahodu, nato Protogermane in Protoslovane...Germani, Kelti in Slovani imajo enake variante lobanj, obraza in telesnih znachilnosti, razlikujejose le po jeziku... In arijci so imeli enake antropoloshke znachilnosti, kot jih imajo danes Kelti,Germani in Slovani...«Vendar pa je pred njihovim prodorom v Evropo na tleh Nemchije zhivelo prav takomediteransko ljudstvo, kot so bili na Apeninskem polotoku Italci; vdor arijcev jih je v Nemchijipotisnil proti severni Nemchiji in v Skandinavijo, v Italiji pa proti jugu, nekako do Tibere.V neolitiku in eneolitiku je Evropa dozhivela arijsko invazijo, ki je pomenila tako preseljevanjeljudstev, kakrshnega she ni bilo. V Italijo so arijci prodirali iz dveh smeri: chez osrednje Alpe,morda chez Brenerski in Gotardski prelaz, ter chez vzhodne Alpe. Slednja je verjetno nekolikokasnejsha od keltske, ki je zhe imela svoj prostor v Lombardiji; v Felsini (kasnejsha Bologna) si jeustvarila svoje sredishche, saj se niso ustavili v spodnjem porechju Pada. To so bili Umbri, ki sozavzeli vzhodni del jadranske obale, segli chez Apenine na zahodni del, tja, kjer je she danesUmbrija, cheprav so jih od tam kasneje nagnali na novo prispeli Etrushchani. Umbri so prishlido Lacija, kjer jih je Tibera delila od mediteranskih Latincev, zhivechih na levem bregu, in znjimi so se zacheli spajati. O tem prichajo antropoloshke raziskave, ki za prvi chas po ustanovitviRima, za obdobje kraljev, ugotavljajo dvoje etnichnih elementov: arijce in mediteranske Italce.



Toda prihrumel je vihar – Etrushchani so vdrli v Italijo konec 8 st. pr. n. sht. na tirenske obaleter si postavili svoja prva primitivna mesta. Spopadali so se z Umbri, jih premagali in zavzelinjihovo zahodno ozemlje, ki se bo odtlej imenovalo Etrurija. Pri tem je zanimivo, da niso shlichez Tibero, ob kateri pa so na desnem bregu postavili svoje mesto Vejo. Na levem bregu je takoostala manjsha skupina mediteranskih Italcev, osvobojena umbrijske nadvlade, in Etrushchani sojih v zachetku pustili pri miru. To je bila usodna napaka, Latinci so si na desnem bregu Tibereustanovili mesto, ga utrdili in chedalje bolj shirili. Nastal je Rim, ki je s stoletji narastel v imperijin konchno unichil tudi Etrushchane. Vendar pa so pred tem Etrushchani dozhiveli svojo zlatodobo in dolga stoletja obvladovali dobrshen del Italije ter Tirensko in Jonsko morje.Sergi opozarja, da se z naselitvijo Etrushchanov ni bistveno spremenila antropoloshkasestava na tistem ozemlju, ki so ga zasedli. Med izkopaninami je najti nove etnichneelemente, ti so res etrushchanski, toda ti so prishli iz vzhodnega Sredozemlja in so iste rase kotprvotni prebivalci, tisti, ki so jih pred prihodom Etrushchanov podjarmili Umbri, ki so biliIndoevropejci, vendar so bili prekratek chas na tem ozemlju, da bi bistveno spremeniliantropoloshko sestavo prebivalstva, zato nastop Etrushchanov pomeni, da sta se po dolgihstoletjih srechali ljudstvi iste mediteranske rase. To je preprosta razlaga dejstva, da najdemo v etrushchanskih grobovih okostja dveh ras, arijsko-indoevropske in italsko-mediteranske, medslednjo so pomeshane prvotne italske in nove etrushchanske znachilnosti. Natanchne raziskaveso namrech pokazale, da se okostja iz predumbrijskega in predetrushchanskega obdobja, torejprava italska, v nichemer ne razlikujejo od zanesljivo ugotovljenih etrushchanskih. Podobenpolozhaj je mogoche najti v primitivnem Rimu; vendar pa velja za obe podrochji, etrushchanskoin rimsko, za slednje she posebej, da prevladuje italski, tj. mediteranski element. Ko je arijskanadvlada nad Lacijem tako naglo ugasnila, je naravno moral prevladati prvotni italski etnichni,staroselski element. arijska, umbrijska oblast je popolnoma prenehala nekako v 5 st. pr. n. sht., koso Etrushchani prodrli na sever, preshli Apenine, zasedli umbrijsko trdnjavo Felsina in zasedliprecejshen del Padske nizhine; tam se ponovno pojavijo skeletni grobovi, o chemer prichajogrobishcha v Marzabottu, v Certosi pri Bologni ipd. Umbrom je ostalo le majhno ozemlje.Vendar pa Etrushchani niso zasedli Veneta!Sergi je sam raziskoval, povzel pa je tudi rezultate drugih arheologov in antropologov, ter prisheldo jasnega sklepa, da je v neolitiku in eneolitiku prodrlo v severno in srednjo Italijo novoljudstvo, arijci, ki je obvladovalo ta prostor nekaj stoletij, vse do prihoda Etrushchanov inustanovitve Rima. Od tega trenutka naprej zachenja peshati vladavina tega ljudstva in konchnopovsem ugasne v 5 st. pr. n. sht. z etrushchansko okupacijo Felsine.Sedaj nam ostane, pravi Sergi, da natanchneje opredelimo tisto arijsko, indoevropsko ljudstvo, indobesedno zapishe: »Ta tuja ljudstva so bili arijci, o tem ni najmanjshega dvoma, tako glede nanjihove telesne znachilnosti kakor glede civilizacije, ki so jo prinesli s seboj na zasedena italskaozemlja. Sedaj je pomembno dognati, za katero vejo arijcev gre, kateri arijci so zasedli tistoozemlje; dobro je znano, da jih lahko razdelimo na tri glavne veje, ki jih razpoznamo posodobnih etnichnih imenih: Kelti, Germani in Slovani.«Bralcu tu ne sme uiti, da Sergi sploh ne omenja Romanov, pri tem pa ne gre za spodrsljaj, ampakza njegovo sistematichno razvijanje zamisli, da teh sploh ni in so zgolj lokalna tvorba, nastala izprvotnih Mediterancev in kasnejshih Indoevropejcev. Toda katerih?



Sergi se vprasha (n. d. str. 71): »Kakshne so bile telesne znachilnosti teh prvotnih prebivalcevterramare v Piemontu, Lombardiji, Emiliji ter v Venetu. Temu bi lahko kdo oporekal, chesh daso se lahko med seboj pomeshali s prishleki. Vendar nam tu pomaga obichaj, da so staroselciskeletno pokopavali, novinci pa sezhigali mrliche. Che so bili Ligurijci Mediteranci, so morali bitipodobni drugim po Sredozemlju. Vendar danashnji prebivalci Padske nizhine, razen redkih izjem,kazhejo drugachne znachilnosti. Iz mojih raziskav (G. Sergi: Liguri e Celti nella valle del Po,Archivio per l'Antropologia, Firenze, XIII, 1883) in tudi iz tistih, ki so jih opravili drugi, ochitnoizhaja, da imajo Piemontijci, Lombardijci in Emilijanci keltske znachilnosti, Veneti paznachilnosti Slovanov (podchrtal L. V.), eni in drugi so si skoraj enaki, che obravnavamonjihovo obliko okostja. To je torej druga rasa od mediteranske, ki je v tem regionu izginila, cheodmislimo nekaj sporadichnih primerov in izvzamemo obmochje same Ligurije, kjer someshanci.«Kdaj pa so prishla ta ljudstva v takem shtevilu, da so nadomestila prejshnja primitivna,mediteranska ljudstva? Tudi Sergi je kot drugi sprva pomislil na 4. st. pr. n. sht., glede na podatkeo vdorih Galcev v Italijo. Toda potem ko je dodobra preuchil vsa dejstva in najdbe, je prishel dosklepa, da tista doselitev ni bila niti trajna niti shtevilchna, da bi lahko poselila Padsko nizhino;glavni naselitveni val, ki je odplavil mediteranske Ligurijce, je moral priti zhe v zgodnji bronastidobi. Toda to velja za severno Italijo. Sergi namrech ugotavlja (n. d. str. 84): »Obstaja torej jasnain natachna delitev med Umbrijci in ostalimi italskimi skupinami, po kateri lahko razdelimoItalijo na dva jasno lochena dela, na severni in juzhni del; dolina Tibere priblizhno ustreza tejmeji, cheprav najdemo tu pa tam otoke prebivalcev, ki prekinjajo povezanost dveh regij. In kdoso pravi Italci, so tisti na severu ali oni na jugu, so to Umbri s svojo enovito civilizacijo ali onidrugi, ki so imeli v davnini mnoga in drugachna imena, vendar jih v glavnem poznamo kotSabelijce? Na to vprashanje nam daje odgovor antropologija.«Tako pravi Sergi, obenem pa ugotavlja zhalostno dejstvo, da je bilo v pionirskem obdobjuarheologije unichenih veliko okostij; ko so odprli kakshen grob, so kosti unichili ali zavrgli kotnepotreben balast, vchasih so jih zgolj spravili na kup in shranili v kakshnem muzeju, to pa neomogocha nikakrshnega natanchnejshega in zanesljivega preuchevanja. Nemalokrat je to bila posledica zanichevalnega odnosa zgodovinarjev do arheologov, kot je lepo oznachil Goethe: Ljudjeso navajeni zanichevati vse, chesar ne razumejo; nergajo nad dobrim in lepim, ker je po njihovem tezhavno.Sergi nadaljuje (Arii e Italici, str. 157): »Videli smo jasno opredeljeno obmochje na italijanskemvzhodu, ki se razteza tudi onkraj Alp proti severu ter sega na vzhodu do Donave in nizhje spodajdo Bosne in Hercegovine. To je podrochje civilizacije zgodnje zhelezne dobe, od Bologne doHallstatta, Vach, Sarajeva ter od Bologne do Albalonge na jugu. Na tem obsezhnem ozemljudanes prisotni antropoloshki elementi so v celoti ali prevladujoche slovanski. Antichni pisci inRimljani so poimenovali kot Ilire mnoga ljudstva, ki so dospela do Jadrana; za Istrane in Veneteje recheno, da izhajajo v celoti ali delno iz Ilirov. Tradicija nam sicer sporocha she mnoge drugestvari, ki jih tu zanemarjamo in se oslanjamo zgolj na dogovorjena dejstva, chetudi jih ne boveliko, da so le zanesljiva... (str. 164-166): Che k temu dodamo nasha antropoloshka opazhanja,najdemo potrditev za etnichno sorodnost tudi med modernimi prebivalci, ki zhive na podrochjihzunaj Italije, in tistimi, zajetimi na velikem obmochju civilizacije zgodnje zhelezne dobe. Danes soti prebivalci pomeshani, vendar je velika vechina slovanska. Slovani so Chehi, Slovani so



prebivalci Kranjske, Shtajerske in Koroshke, Slovani so v Bosni in Hercegovini, in velikoshtevilo Slovanov je tudi v sami Istri. In che dobro premislimo, pripadajo Veneti po svojihtelesnih znachilnostih slovanski druzhini, vsaj v vechini. Res so med 4. in 3. st. pr. n. sht. vdrliKelti kot povratno (retrogradno) gibanje z zahoda proti vzhodu, kar lahko zaznamo v obdobjuimenovanem La Tene; vendar ta invazija ni mogla spremeniti prebivalstva, ki je tam zhivelo zheod davnine; niti ni mogoche opaziti razlik ali podobnosti telesnih znachilnosti dveh arijskih vej,Keltov in Slovanov, saj se le malo razlikujeta in sta v bistvu identichni.Che so torej sodobni pripadniki Slovanov potomci starega arijskega ljudstva, ki je zasedlo opisanaobmochja izven Italije in je prishlo v Italijo z Veneti in drugimi plemeni ter dospelo vse dodoline Tibere, imenujemo te prednike Slovane, Praslovane, kot smo imenovali Prakelti prednikeKeltov. Moramo vedeti, da stara etnichna imena, enako kot tudi danes, ne dolochajo rase,plemen, rodov in podobnega. Ta imena so le poimenovanja za frakcije nekega rodu, kot so biliIliri, ki so bili odcep arijske veje, ki ga danes s sploshnim izrazom imenujemo Slovani, kar je vresnici novejshe ime, vendar razumljivo in sprejemljivo za oznachevanje slovanskega rodu,kjerkoli se zhe nahaja, na Cheshkem, v Srbiji ali na Hrvashkem (tu je koristno primerjati deloRudolfa Virchowa: Zur Craniologie Illyriens, K. Akademie der Wissenschaften zu Berlin, 1877).Torej nam je arheologija bolj kot antropologija, na nejevoljo tistih, ki sklepajo le na osnovi ozkihin enostranskih pogledov, omogochila spoznati neko vse do danes pri nikomer omenjeno dejstvo(cheprav so nam podatke o tem dajali vsi arheologi in raziskovalci starih chasov), da je bila odtreh poglavitnih arijskih vej Italija delezhna v najstarejshih obdobjih vdora dveh od njih,Prakeltov in Praslovanov.Prakelti so prishli med vsemi arijci prvi in zavzeli Padsko nizhino, zasedli kolishcha in terramareprejshnjih mediteranskih prebivalcev – Ligurcev; drugich so vdrli she vedno pred zgodovinskodobo ter zapustili ostanke v Golasecci in drugod v blizhini ob Ticinu. Spustili so se v osrednjoItalijo in zavzeli del etrushchanskega ozemlja, preden je to postalo etrushchansko; o tem namprichajo grobishcha s kamnitimi obrochi, podobnimi onim v Golasecci in v Franciji.Praslovani ali Iliri so vdrli v Italijo s severovzhoda, zavzeli so venetsko ozemlje in dospeli vse dodoline Tibere, kjer so na ozemlju Faliskov zapustili ostanke svojih mest, zgrajenih po njihovihobichajih na vrhovih vzpetin s kamnitimi obzidji, kot so to delali na Cheshkem, v Istri, Dalmacijiter v Bosni in Hercegovini.Zanimivo in zgovorno je dejstvo, da najdemo dve arijski veji, Prakelte in Praslovane, vedno medseboj v stiku, prve na zahodu in druge na vzhodu, tako kot so she danes na velikih obmochjih, kijih zasedajo, Kelti na zahodu in Slovani na vzhodu.Torej je tudi mogoche, da so bili Umbri Praslovani in ne Prakelti, che je res, da njihov jezik, kotizhaja iz Brealovih opazhanj na evgubinskih tablicah, ni imel nichesar skupnega s keltshchino. Kosem ob neki drugi prilozhnosti obravnaval ta vprashanja, sem menda omenil, da so imeli Kelti lemajhen vpliv na Italce. Vendar so me nova in najnovejsha preuchevanja bolj preprichala, da naumbrijskem ozemlju niso prispevali k preoblikovanju primitivnega jezika Kelti ali Prakelti, marvech Praslovani, kot je jasneje razvidno iz prej omenjenih arheoloshkih odkritij.Ti moji sklepi se ujemajo z nekaterimi Paulijevimi ugotovitvami (Pauli, Die Veneter und ihreSchriftdenkmaler; Helbig, Bull. Inst., 1882; Ghirardini, Sulle scoperte del fondo Baratola, Notizie degliscavi, Roma, 1888, str. 377 in naprej) o venetskem jeziku iz napisov v Este, imenovanih evganski;



to, kar ti vsebujejo, ni ne italski ne etrushchanski, ampak ilirski ali praslovanski jezik. Tam, kjerso se bolj nakopichile mnozhice priseljenih Praslovanov, so prinesle svoj jezik, ki je ostalnespremenjen; tam pa, kjer naselitev ni bila tako mnozhichna in so predstavljali le del, tretjinovseh prebivalcev, kot je bilo v Umbriji, je prvotni jezik prebivalstva utrpel spremembe, ni pa izginil.Iz vsega, kar sem razlozhil, ochitno izhaja, kako malo so utemeljena razmishljanja tistih, kitrmasto trdijo in podpirajo italskost arijskih priseljencev, cheprav so ti Italcem tuji. Iz istih dejstevizhajajo zadnje potrditve, da niso bili prebivalci terramare, ki so se spustili v dolino Arna inTibere ter postavili svoja mesta po etrushchanskem in rimskem obichaju. Tam imamo take oblikebivalishch teh arijcev oziroma Prakeltov ali Praslovanov, ki nam prichajo, da ti niso bili Italci,razen che nochemo poimenovati kot Italce tudi prednikov Chehov in vseh zahodnih Slovanovter prav tako tudi prebivalce v Franciji, kjer najdemo cromllech (op. L. V.: kromlek, besedabretonskega ali velshkega izvora, llech = kamen, skala, ploshcha, lega in crom; zhenska oblika od crwm= kriv, krivulja, krog, krov[?]), prazgodovinsko gradnjo v zahodnih in nordijskih dezhelah,sestavljeno iz monolitov, razporejenih v krogu, na katerih je vodoravno polozhena shirshakamnita ploshcha, vchasih je sredi kroga she vechji kamniti steber (megalitna grobnica), kot so vGolasecci in Vetuloniji.«

Sergi je torej snov obdelal s stalishcha antropologije in arheologije pa tudi lingvistike; o tej teminavedimo she nekaj njegovih sklepanj (n. d. Arii e italici, str.171 in naprej):»Temeljna napaka jezikoslovcev in arheologov, ki jim nekritichno sledijo, je, da so bili arijci medprodiranjem v Evropo zhe razdeljeni na ljudstva z razlichnimi, zhe izoblikovanimi jeziki. Zamisliliso si grshko-italsko-arijsko ali grshko-italsko-keltsko ljudstvo, ki se je oddvojilo na lochenoevropsko obmochje, to naj bi bil Balkan, vdrlo v Grchijo in Italijo ter prineslo nova, izoblikovanain chista jezika – italski in grshki. Podobno so si umislili neko azijsko arijsko ljudstvo, ki jegovorilo v eni veji sanskrt, v drugi zend. To je huda napaka, ki jo na nesrecho podpirajo jezikovne avtoritete, tem pa slede sloviti arheologi in zgodovinarji, in je, tako kazhe, ni mogocheodpraviti. Upamo pa, da jim bo reshitev arijskega problema v Italiji s pomochjo antropologije,kot poskusham storiti, odprla ochi in se bodo preusmerili k drugachni interpretaciji dejstev oizvoru razlichnih oblik jezikov arijskega tipa.Che so arheoloshki spomeniki, ki sem jih preuchil in primerjal z drugimi, z obmochja,kjer arijci predstavljajo Prakelte in Praslovane, obstajajo znamenja, da so bili arijci, ki soprodrli v Italijo, natanko Prakelti in Praslovani; che antropoloshke grobne najdbe izEtrurije, Lacija in z obmochja Bologne potrjujejo te rezultate, ni mogoche spregledati, dati arijci niso prinesli s seboj italskega jezika, ampak jezike, ki so morali biti istega tipa,kot so tisti, ki jih danes imenujemo keltski ali slovanski, ter izpeljani iz prakeltskega inpraslovanskega, torej iz prvotnih in izvirnih jezikov.V chasu teh arijskih vdorov je morala imeti Italija neki jezik, nedvomno z vech dialekti, ki ni imelprav nichesar skupnega z arijskim. Che je bila rasa, ki jo je zavzela v pradavnini, mediteranska inje bila, kot sem dokazal, razdeljena na vech ljudstev, med katerimi najdemo Egipchane, Libijce inIberce, so jeziki morali biti istega tipa kot tisti, govorjeni v Egiptu, Libiji in na Iberskem



polotoku, torej hamitskega tipa, mochno razlichnega po fonetiki in morfologiji od arijskega tipa.Torej je naravno domnevati, da so arijci, ki so vladali italskim ljudstvom v Padski nizhini in vosrednji Italiji, ne le vzrok spremembam navad, ki so zakoreninjene in trdozhive v najglobjihchloveshkih obchutjih, kamor sodijo tudi verska chustva, saj so sprejela pogrebne obredeupepeljevanja, ampak so povzrochili tudi spremembo jezika...In she eno pomembno dejstvo je, ki ga ne smemo spregledati: da so v italskih dialektih znatnevariacije v glasovih in fleksiji; dovolj je primerjati umbrijski in oskovski jezik s staro latinshchino,sabeljishchino nasploh, da se o tem preprichamo. Ti razlichni italski dialekti so videti bolj kotfragmenti jezikov kakor pa dodelani jeziki; kazhe, da je razloge za to kaj lahko najti. Arijskadominacija je bila omejena na severno in srednjo Italijo do doline Tibere; tod je bil vpliv arijcevna Italce naravno mochnejshi in s tem tudi spremembe preprostejshe, spricho stalnega stika medetnichnima elementoma. Tako pa ni bilo v primeru Sabelijcev in vseh tistih, ki so prebivalijuzhneje od arijske dominacije; tu se je jezik spreminjal le zaradi preprostega vpliva ali trgovine,ne pa zaradi nadvlade.Podobno so prishli arijski predmeti med antropoloshko nearijsko prebivalstvo vse do Sibarov, dopodzemnih jam v Kampaniji na jugu itd.; tudi jezik se je spremenil, cheprav le delno, kar sekazhe po fragmentarnem videzu mnogih njegovih dialektov, zlasti v juzhni Italiji.To ni nov in izjemen pojav. Jezik je najnaravnejshi in najpreprostejshi nosilec komuniciranja medljudstvi, saj je potreben na vseh podrochjih posameznikovega ali druzhbenega zhivljenja, zatobrez tezhav prodira med najbolj oddaljena ljudstva, skupaj z razlichnimi proizvodi obrti...«Povzemimo: dve arijski veji sta prodrli v Italijo, Prakelti in Praslovani, tudi che so slednjeimenovali Iliri, in vsaka je imela, ker sta bila jezika istega tipa, recimo tako, drugachendialekt, ki je bil jezik s posebnimi znachilnostmi; tako bomo lazhe razumeli razloge,zakaj Bréal ni nashel nich keltskega v umbrijshchini na evgubinskih tablicah. Domnevalismo zhe, da so Praslovani sledili smeri z vzhoda v Veneto in proti Bologni ter od tam doTibere, medtem ko so se Prakelti zadrzhevali na zahodu od tega vzhodnega obmochja.Mozhno je njihovo medsebojno meshanje, kot je videti na osnovi izkopanin v Vetuloniji,cheprav so zhiveli v lochenih skupnostih na istem ozemlju in so ohranjali svojenacionalne obichaje.Seveda, che so jezikoslovci nashli skupne lastnosti med keltshchino in italshchino, ne gre zanakljuchje ali osamljen primer. Moja interpretacija pojasnjuje te odnose, vendar na drugachennachin, kot ga imajo drugi, ki so domnevili sorodnost med dvema jezikoma, ne pa spremembitalskega jezika pod vplivom keltshchine. Na ta pojav sem opozoril glede Italije in se je moralzgoditi tudi v Grchiji, ki je bila prav tako delezhna arijskih vdorov, verjetno v istem chasu, in jezato dozhivela tudi preoblikovanje svojega prvotnega jezika, ki je moral biti pelazgovski. Odslejbi morala biti naloga jezikoslovcev, da ne ishchejo med arijskimi jeziki le sorodnosti zaradiskupne fleksije, ampak tudi razlike, ter da raziskujejo ne znotraj arijske vsebine, marvech za drugim predhodnim jezikom, prvotnim, ki sem ga poimenoval mediteranski in so se od njegaohranili le nerazvozlani ostanki.Prav etrushchina mora predstavljati ta prvotni jezik, ki ga Briton po pravici hoche zajeti medlibijske jezike, ki so istega antropoloshkega izvora. In tako ni nich chudnega, che najdemokakshen skupni element med italskimi jeziki in etrushchino, saj je osnova prvih kot slednjega



mediteranska; presenecha pa vztrajanje, da bi v etrushchini nashli arijshchino, kar je sicermogoche v manjshi meri, glede na kasnejshe vplive, ko so Etrushchani obvladovali prebivalstvo,ki je po jeziku in obichajih postalo arijsko, ker so jih obvladali in se z njimi pomeshali umbrijski,arijski elementi.Zagotovo je propadel poskus Corssena in ostalih vse do Lattesa, ki so trdovratno pojasnjevalietrushchino z arijshchino; da se o tem preprichamo, ni potrebno biti lingvist, tolikshna jeneskladnost Corssenovih in drugih poskusov prevajanja etrushchine. Ko neki prevod kakegabesedila nima nikakrshnega smisla, pomeni, da ni razlozhen, ni razumljen; ko dva prevajalca istobesedilo prebereta popolnoma razlichno, je nesmiselno, saj niti eden niti drugi nista razumelajezika, ki ga hocheta tolmachiti. Tako je s prevodi etrushchine, che si pomagamo z jezikom zarijskimi znachilnostmi. Jaz, ki sem sledil precejshnjemu delu teh prizadevanj, sem se chudil, dase ugledni ljudje, dolocheni jezikoslovci in etruskologi, ne zavedajo takshne pogojenosti stvari.Meni se pach zdi koristen poskus De Cara, da bi razlozhil mnozhico zemljepisnih in osebnihimen ter nazive bozhanstev zahodne Azije in grshkih otokov, ki jih imajo za arijske, s pomochjotistega jezika, ki nam je zapustil veliko napisov, to je egipchanshchina, hamitski jezik, ki je moralbiti veja mediteranske skupine jezikov; podobno se je Briton lotil etrushchine z libijshchino. Topa zaradi tega, ker arijshchina ni unichila prejshnjega jezika v Grchiji in Italiji, marvech ga je lespremenila, zato moremo v obeh najti sestavine obeh jezikov v razlichnem sestavu...Zakljuchim naj z mislijo, da bodo prihodnji jezikoslovci odkrili, da je arijska rasa azijskega izvora,v Evropo je prishla z enotnim jezikom, ki se je razcepil na tri osnovne veje pod imeni keltski,germanski in slovanski, poleg skupnih, temeljnih telesnih znachilnosti; drugi jeziki, ki jihuvrshchajo med arijske, zlasti tisti iz juzhne Evrope, v Grchiji in Italiji, niso bili nikoli izvirnoarijski, ampak so se preoblikovali v arijske, pod zunanjim vplivom, zlasti Prakeltov inPraslovanov, ki so prodrli na to obmochje. Enak pojav je zaslediti pri ljudstvu, ki ima telesne inskeletne znachilnosti kot prvotni prebivalci Evrope, ki so kolonizirali Skandinavijo in jih je shemogoche najti v severni Nemchiji, to so tisti, ki so jih razglasili za vzor germanstva, t. i. tipReihegräberja. Ta tip kakor oni italski je prishel pod dominacijo arijcev in je prevzel jezikosvajalcev.«Ta Sergijeva razmishljanja so pisana s takratno terminologijo in je potrebno med branjemnekatere izraze posodobiti ali vsaj razumeti v danashnjem smislu. Toda bistvo njegovihrazmishljanj je v naslednjem:

- prvotni prebivalci Italci so bili Mediteranci, medtem ko so arijci vdrli na polotok s severa;med seboj se razlikujejo po telesnih, etnoloshkih in jezikovnih znachilnostih: eni in drugipredstavljajo dve chloveshki rasi in dve civilizaciji. Mediteranska ljudstva so afrishkegaizvora, razshirila so se okoli Sredozemlja in tudi shirshe, sodijo v evrafrishko raso kakortudi mnozhica hamitskih ljudstev, ki so zelo razshirjena po Afriki; imajo skupne,dominantne telesne znachilnosti;- evrafrishka rasa se deli na dve veliki skupini, na afrishko in evropsko, zajema pa polegsevernoafrishkih Mediterancev she Atlantike, prebivalce Sahare in ljudstva Fulbi, Tebu,Nubi, Begia, Fungi, Abesinci, Danakili, Galla, Somalijci, Massajci, Wahuma itd. Vsi imajoenake znachilnosti lobanje in obraza, kljub manjshim razlikam v obliki; zunanjeznachilnosti polti in tkiva, vkljuchno z barvo kozhe, las in ochi, pa se mochno razlikujejo



ne le med posameznimi ljudstvi in narodi, ampak tudi znotraj vsake skupine. Evrafrishkarasa se je razshirila (verjetno v kvartarju) chez vso Evropo, vkljuchno z Veliko Britanijo inSkandinavijo (to morda shele kasneje pod pritiskom prodirajochih arijcev, morda vse doLadoshkega jezera, kot je sklepati po nekaterih najdbah), in jo poznamo pod imenom"cromagnonski ljudje"; postopoma so se do neolitika izoblikovala posamezna evropskaljudstva, pri chemer so bili hitrejshi tisti na sredozemski obali. Podnebje in okolje stapospeshevali spreminjanje zunanjih znachilnosti. Tudi v sami Italiji ti prvotni prebivalci,Mediteranci, niso enotno ljudstvo, marvech se delijo na plemena z razlichnimi dialekti;- ob koncu neolitika pride do vdora arijcev; ponekod bolj, drugod manj se pomeshajo sstaroselci, nato pridejo she Etrushchani. Ljudstva, poimenovana Sabelijci, so ostala shenajbolj chista, medtem ko so Latinci utrpeli vechje arijske spremembe. Etrushchani pa nisomogli spreminjati italskega tipa prebivalstva, ker so bili tudi sami Mediteranci, podobno,kot je bilo tudi kasneje v 6 st. pr. n. sht., ko so se pojavile grshke kolonije na italijanskihtleh, saj so biti tudi Grki mediteranske rase;- Sergi ves chas poudarja, da so Kelti, Slovani in (juzhni, ne tisti iz severne Nemchije in izSkandinavije, ki so evrafrishkega izvora) Germani antropoloshko razlichni odMediterancev, cheprav se po nekaterih zunanji znakih, barvi kozhe, ochi in las, razlikujejomed seboj, enako kakor evrafrichani;- glede izvora arijcev je veliko teorij in ni dokochnega soglasja, po vrsti indicev pa jemogoche sklepati, da so prishli z vzhoda, iz Azije. Tako jih hoche De Ujfalvy (Les Aryensau nord et au sud de l'Hindou-Kouch, Paris, 1896) postaviti v Hindukush, to je ob zgornji tokreke Ind, ki je na severu v sosedstvu s Pamirjem, na zahodnem obrobju Himalaje; drugiavtorji jih potiskajo she bolj na vzhod, posebno she po odkritju indoevropskih Toharcevna meji s Kitajsko;- vendar evrazijska in evrafrishka rasa nista bili edini v Evropi, saj so bili neandertalci zhepred njimi na teh ozemljih, a so bili potisnjeni dalech proti severu, in kazhe, da je tu patam she danes opaziti njihove sledove, pomeshane med sodobnimi prebivalci. Nearijskiotoki so danes na severu Evrope Laponci in Finci, v srednji Evropi Madzhari, v ShpanijiBaski in na Balkanu Turki;- za Italijo velja ugotoviti, da je juzhno od Tibere ohranila mediteranski tip prebivalstva,proti severu pa je chedalje vech arijskega elementa, ki dosezhe vrh v Alpah; Padskonizhino je mogoche imeti za pretezhno arijsko, na zahodu poseljeno s Protokelti, navzhodu pa s Protoslovani.

To so bistvene sestavine Sergijevega razmishljanja, ki jih je utemeljeval z antropoloshkega,zgodovinskega, arheoloshkega in jezikovnega stalishcha.Vprashanje je tudi, kako razumeti njegovo opredeljevanje azijskega izvora Indoevropejecev vluchi sodobnih teorij, ki postavljajo njihovo pradomovino na severno stran Chrnega morja (MariaGimbutas) oziroma v Anatolijo (Colin Renfrew).

Giuseppe Sergi (Le prime e le piu antiche civilta, Fratelli Bocca Ed., Torino, 1926, str. 162) pishe, daje bil Pauli verjetno prvi, ki je zaznal nekakshne povezave med domorodnimi Azijci pred



helensko kolonizacijo v Mali Aziji in Etrushchani, ko je objavil razpravo o napisu iz Lemnosa(Eine vorgriechische Inschrift von Lemnos, Leipzig, 1886) ter sklenil, da gre za etrushchansko besedilokljub temu, da so neke razlike z italijansko etrushchino. Na jezikovno primerjalni osnovi je zgradil nekakshno pelazgichno teorijo, v kateri ni mesta le za Etrushchane v Sredozemlju, ampak tudiza druga ljudstva v Mali Aziji; povezave med temi ljudstvi ter Etrushchani in Pelazgi pa izvirajoshe iz predhelenskih chasov! To teorijo je prevzel in razshiril Hommel, ki je to skupino jezikovimenoval alarodsko; zachel je z elamitskim in shel proti severu do mitanijskega, vannskega,hatijskega ter zajel skupino maloazijskih jezikov, likijskega, lidijskega in druge, nato je shel v Sirijoin konchno proti nubijshchini, berbershchini, libijshchini, mavritanijshchini, ibershchini, baskovshchini, etrushchini in omenil tudi ligurijshchino. Torej so vkljucheni ne le jeziki iz prednje Azije,marvech tudi jeziki iz Sredozemlja pred arijskim vdorom. Vsi ti jeziki, razen baskovshchine,berbershchine in nubijshchine, so ugasnili. Nenavadno je, da v spisku ne najdemo sumershchine(!); tudi Trombetti je ni imel, jo je pa sprejel pozneje. Te jezike so razdelili v tri skupine:

1) kaldejski ali vannski, mitanski, elamski in kosejski ali kaspijski, hatijski in arzawski;2) domorodni maloazijski jeziki, likijski, lidijski, karijski, mizijski, pisidijski, isaurijski,likaonijski, kapadokijski; etrushchanski in lemnishki, kretski;3) iberski in baskovski.

Od teh je prezhivela le baskovshchina.Trombetti je predlagal, da bi namesto alarodski uporabljali izraz mediteranski jeziki, kot je Sergiuvedel izraz mediteranska rasa.Etrushchani so emigrirali iz Lidije, kot pravi Herodot, razmeroma pozno, vendar zhe takrat, koHeleni she niso obvladali Azijcev, predstavljajo povezovalni chlen med vzhodom in zahodom,med Azijo in Evropo, in so skoraj edina pricha tega davnega in prastarega sorodstva. Sled sopustili tudi na Lemnosu.Zadnji preostanek teh starih jezikov je baskovshchina v indoevropskem morju, ki sicer ni azijska,marvech je mediteranskega, iberskega tipa. Mediteranska rasa je v davnini poseljevala celotnoobmochje med Atlantikom in Iranom ter morda she onkraj, kot kazhejo antropoloshkeznachilnosti prebivalcev himalajskih gora.Sumerci, ki jih zgodovina postavlja v spodnjo Babilonijo, niso prishli iz osrednje Azije, bili soveja Mediteracev in imeli z njimi skupen jezik. Spochetka niso bili locheni od ostalih, ki so zhiveliob povodju Evfrata in Tigrisa. Na zahodu je bila sirijska pushchava, v kateri so zhiveli semitskinomadi in beduini, in prav ti so vpadli mednje ter s tem lochili skupino, ki jo imenujemoSumerci, od ostalih sorodnih plemen, ki so ostala v hribih na severu in se chedalje bolj lochevalamed seboj. Sumerijska civilizacija naj bi se zachela okoli 3500 pr. n. sht. Morda takrat spodnjiEvfrat she niti ni bil naseljen, spricho nezdravega in mochvirnatega okolja. Toda prav semitskivdor je verjetno pognal del ljudstva proti jugu, kjer so se znashli, kakor so vedeli in znali. Deltega ljudstva pa je zagotovo ostal na starih selishchih in se pomeshal s semitskimi osvajalci, o temnam pricha Akad na severu Sumerije, saj se je tam jezik prejshnjega prebivalstva, ki je bilsumerski, semitiziral in je nastala akadshchina. Omika pa se vsaj nekaj chasa ni spremenila,saj so bili Semiti barbari in so prevzeli tako omiko kakor vero. Torej so Semiti prishli z zahoda izpushchave, niso prishli s severa, kot nekateri domnevajo, to je le navidezno, zlasti che gledamo iznotranjosti Sumerije. Je pa Asirija, ki je severneje od Akada, kasneje postala popolnoma semitska.



Sergi je preprichan, da so Etrushchani prishli iz Male Azije, ne le zaradi jezikovne in kulturnesorodnosti s tamkajshnjimi ljudstvi, marvech tudi glede antropoloshkih znachilnosti. Mediteranskirasi naj bi po njegovem Etrushchani pripadali zato, ker so meritve 44 lobanj pokazale 10brahimorfnih in 34 dolihomorfnih, od slednjih je vechina mediteranskega tipa, razen dveh alitreh. Ta pretezhna vechina dolihokefalov se ujema z neolitskim prebivalstvom Italije, Krete,egejskih otokov in predhelenske Grchije; so identichni z libijskimi, egipchanskimi, iberskimi tersrednje- in zahodnoevropskimi lobanjami, vkljuchno s skandinavskimi iz neolitika. Nobenegadvoma ni, da je bilo etrushchansko prebivalstvo evrafrishke vrste, ki se je razvila v mediteranskoin nordijsko razlichico. Prisotnost brahikefalov evrazijskega tipa med italijanskimi Etrushchani sirazlozhimo tako, da so Etrushchani prishli v Italijo po evrazijskih migracijah in se pomeshali znjimi. Imena naselij so etrushchanska in ne evrazijska, npr. Cere, Veio, Vulci, Populonia,Vetulonija in mnoga druga. To nam kazhe, da so Etrushchani nagnali prejshnje prishleke, evrazijske prebivalce, in gradili mesta po svojih navadah, stavbe so bile zidane, chesar prejshnjiprebivalci niso poznali. Teh prvih etrushchanskih mest sprva ni bilo veliko in postopoma so setudi zacheli meshati s prejshnjimi evrazijskimi doseljenci. She starejshega prebivalstva, ki je bilomediteranskega tipa, pa ni mogoche razlochevati od Etrushchanov, saj sodijo mednje.Eden od dokazov naj bi bila tudi stela iz travertina, posvechena Larthi Atharniesu, ki so jo nashliv kraju Pomarance v Volterranu in je zdaj v firenshkem muzeju. Predstavlja vojshchaka v dolgituniki s shlemom, izpod katerega mu padajo na ramena dolge kite; v rokah drzhi veliko krivosabljo, ki se proti vrhu razshirja; na nogah ima sandale z dolgo, navzgor zavihano konico, kar vseustreza Hatijcem, kot jih poznamo s spomenikov, kar she poudarjajo dolgi lasje in obrita brada.Gre za Etrushchana v opravi, ki kazhe njegov izvor, torej enega od Hatijcev, ki so vladali v MaliAziji in mnogo njihovih spomenikov je najti tudi v Lidiji, od koder so prishli Etrushchani.Druga stela iz Vetulonije ima podobo etrushchanskega vojshchaka z napisom Aules Feluskes. Tapa nima hatijske opreme, je bos, nosi grebenasto chelado, okrogel shchit in dvorezno sekiro, ki jejasen znak povezanosti s Hatijci, imajo jo na razlichnih upodobitvah, ter z minojskimi Krechani,za katere je dvorezna sekira bozhji simbol.Tretja stela iz Fiesola je iz peshchenjaka, z vklesano podobo etrushchanskega bojevnika,imenovanega Larthi Anines, vendar brez shlema, z gostimi lasmi, ki mu nazaj segajo do ramenkot Larthi Atharniesu, spredaj pa ima kodre, v desnici tishchi sulico, v levici pa sekiro s krivimrochajem; je bos in s kratko obleko.She ena stela z Monte Qualandra pri Perugi prikazuje dvojico bojujochih se vojshchakov, oba staz okroglim shchitom, kratko sulico in kratkim bodalom; kazhe, da sta brez chelade, vendar zdolgimi, do ramen segajochimi lasmi, tako kot Hatijci.Razlozhiti je treba te spremembe v noshnji, ki od hatijskega postaja nekaj, kar le spominja naprvotno opravo. Etrushchani so ob migraciji v Italijo nedvomno ohranili izvirno nosho,postopoma pa so jo spreminjali in se prilagajali zlasti grshkim navadam, od katerih je prihajalmochan vpliv.Obstajajo pa she druge reminiscence, med katerimi je dvorezhnjast shchit, dobro znan s Krete.Na eni paleoetrushchanski bronasti ploshchi je videti Tetido, Ahilovo mater, ki sinu podajaorozhje. Tema je helenska, stil pa med etrushchanskim ter minojskim ali hatijskim; Ahil ima nizekshlem in na ramena padajoche lase pa tudi brado; shchit je dvorezhnjast.



Takih primerov je she vech. Toda zanimivejsha je grobna najdba v Vetuloniji, imenovana"liktorska", ker so tam nashli dvorezno sekiro, povezano v snop zheleznih palic. Zhe SiliusItalicus je ta znak pripisal Etrushchanom iz Vetulonije, prevzeli so ga Rimljani in mnogo kasnejetudi fashisti.Tudi sarkofage, ki so kretskega in maloazijskega izvora, so v Italijo vpeljali Etrushchani, imajo pavse izvirne znachilnosti, skupaj s kultom in obredom pokopa ter s postavljanjem velichastnihnagrobnih spomenikov, kakrshne najdemo v Lidiji, na Kreti in v mikenskem obdobju na grshkicelini; imeli so tudi svoje prav tako lepe grobnice, imenovane tholos, kot bivalishcha opremljene ssvechniki in drugimi predmeti umetnishke vrednosti iz zlata in srebra.Povsod tam, kjer so se naselili Etrushchani, pred njimi niso poznali zidanih zgradb ne utrjenihmest, obzidanih z mogochnimi zidovi. Etrushchani so gradili iz pravilno oblikovanih blokovbrez veziva, tako kot so bile postavljene palache v Knososu in Faestosu, v Mikenah in Tirintu, toje t. i. kvadratna gradnja, v nasprotju do koch, ki so pripadale domorodcem in Evrazijcem,Italcem, kot jih sicer in obichajno imenujejo arheologi. Na zhalost so Rimljani vechinoetrushchanskih mest in spomenikov unichili; bolj kot ostanki Vetulonije so velichastne rushevineetrushchanskega mesta Marzabotto, ki je dozhivljalo svoj vrh, ko so Etrushchani v 5. st. pr. n.sht. na vishku mochi prestopili Apenine in zasedli obmochje Bologne ter zavzeli villanovskomesto, kateremu so mu dali svoje ime Felsina in ki kazhe izreden smisel za urbanizem, za zunanjividez zgradb in njihovo notranjo opremo, s pravokotno sekajochimi se in tlakovanimi ulicami, zvodovodom, greznicami in odtoki, chesar se ne bi sramovalo nobeno sodobno mesto.Najvechje spremembe v predzgodovinskem chasu in kmalu po njem zaznavamo v Padski nizhini,v Piemontu, Lombardiji, Emiliji in Venetu; Ligurija je podrochje zase, saj je she danes mogochezaznati prastare etnichne elemente na vsej obali. Liguri so bili eno od najpristnejshih ljudstevmediteranske rase. Samniti, Marsi, Picenci, Umbrijci, Sabinci, Latinci, Sabelijci in mnogi drugi sole imena plemen, ki so se razmnozhila in razshirila po Italiji in oblikovala svoje drzhave ter semed seboj vojskovala, dokler ni eno od njih premagalo vse ostale; to je zgodovina Rima.Za zmedo okoli Etrushchanov so po mnenju Sergija krivi italijanski in drugi zgodovinarji,arheologi in glotologi, kar bi jim bilo mogoche oprostiti v tistem chasu, ko marsikaj she ni biloznanega, zlasti ne o Azijcih, toda po vsem, kar je zhe bilo odkrito, ni vech opravichila. Uveljavilase je napachna shola, chesh da so grobnice rabile za zharno pokopavanje s posebnimiznachilnostmi, ki pripadajo villanovski civilizaciji, poimenovani po vasi s prvimi odkritji v blizhiniBologne. Toda opozoriti velja, da so poleg tega tipa pokopov v istih grobnicah ali v njihoviblizhini tudi grobni pokopi. Poleg tega so v nekaterih krajih grobovi v obliki prostorov podzemljo, hipogei, pa grobovi s kupolo ali tholosi, chudoviti, kot jih najdemo v Cerah, Chiusiju,Vulciju in drugod. Nekateri she trde, da so Italci: Arijci, tisti prishleki, ki so zapustili zharnegrobove ter prinesli italski jezik in arijsko kulturo v Italijo, obenem dopushchajo, da so grobnipokopi z ochitnimi etrushchanskimi obelezhji razvojno nadaljevanje zharnih pokopov. Torej sopo njihovem Etrushchani Italci, ki so prishli s severa in se naselili na krajih, kjer so bili najdeniostanki etrushchanskih mest in pokopalishch, to so Vejo, Cere, Vetulonija in druga. Ti Italci najbi po njihovem spremenili obichaje iz zharnega v grobno pokopavanje, iz oblike groba z zharo vgrob z jamo in she kasneje s sobami, kupolami ipd. Zmeda je nastala zato, ker so v vseh tehgrobovih nashli enake grobne dodatke, skoraj istega izvora, in sklepali, da pripadajo istemu



ljudstvu. V grobnici kralja Vetulonije so nashli tudi vazo z etrushchanskimi napisi in za arheologeje bil to jasen znak, saj je to bil zharni grob.Toda ne sme nam uiti, da obstajajo stare grobnice, preproste po gradnji in vsebini, in novejshe, zdrugachno gradbeno tehniko in z orientalskimi dodatki, ki jih ne najdemo v starejshih grobnicah.V teh zadnjih je najti bron, zlato, srebro, obdelane vrche, ki jih prej niso poznali; te grobniceimajo dodatke kot etrushchanske in so vchasih bajno bogate.To si lahko razlagamo tako, da je bil pri Evrazijcih, ki so Indoevropejci in primitivnejshi, vnavadi pokop v jamo, in tega niso spremenili, ko so jih podjarmili Etrushchani, marvech je toobstajalo vzporedno z novimi etrushchanskimi obichaji, cheprav so se postopoma stapljali znjimi, zato so v grobovih staroselcev tudi grobni dodatki etrushchanskega tipa in zetrushchanskimi napisi. Ta proces etnichnega stapljanja se je konchal tako, da se o Evrazijcih negovori vech, temvech le o Etrushchanih. Torej je bil evrazijski, indoevropski vdor s severa levmesno, razmeramo kratko dejanje med she starejsho mediteransko kulturo in njeniminosilci, mediteranskimi ljudstvi, ter prihodom Etrushchanov; Indoevropejci so se utopilimed enimi in drugimi.To tezo potrjuje tudi zasnova mest, nachin gradnje hish, templjev, razpored ulic, kar so vseprevzeli kasneje Rimljani, to se kazhe tudi pri vzpostavljanju kolonij in pri nastajanju vojashkihtaborov (castra).

Pokazalo se je, da so Etrushchani ob svojem prihodu poznali grobne pokope kakor vsi drugiMediteranci v Mali Aziji in v Egeju; shele mnogo kasneje, ko so jih premagali Rimljani, so zacheliupepeljevati svoje mrtve, kar je mogoche videti v kanopah iz Arezza, Chiusia ter drugod. Kanopeso zhare, ki so dobile ime po egipchanskem mestu Kanopo in so jih uporabljali v Egiptu terEtruriji. Njihova znachilnost je, da imajo zgoraj obliko chloveshke glave, pogosto so rabile zashranjevanje chloveshkega drobovja. Ta postopna sprememba nachina pokopa nam tudiomogocha razlago, zakaj je mogoche v isti grobnici najti obe vrsti pokopa, saj so v druzhinskogrobnico pokopavali svojce v daljshem obdobju.Legende o nastanku Rima so plod kasnejshe domishljije, ki se je opirala na stara in nejasnaizrochila, vendar so mesto ustanovili domorodci in ne prishleki, kakrshen naj bi bil Enej, okaterem poje Eneida. Latinci in Sabinci so bili domorodci, ki jih z nobeno etimologijo nimogoche povezati z Indoevropejci. In podobno je z vsemi starimi mesteci okoli Rima. SpajanjeEtrushchanov z rimskimi plemeni, Ramnenzi in Sabinci, Titienzi, se kazhe tudi v imenu Luceres.

*

Prvotno jedro etrushchanske naselitve je spodnja Etrurija, ki sega proti jugu do desnega bregaTibere, na levem bregu je bil Lacij, kamor niso prodrli, na vzhodu so mejili na Umbre, na severuje Luni predstavljal mejo z Ligurijci. Kasneje so se shirili, prestopili Apenine in prishli tudi doMantove, Piacenze in izliva Pada, do Adrije. Precej etrushchanskih napisov so nashli dalechnaokoli, kar kazhe na njihovo vplivno obmochje, npr. blizu Trenta, Bocna, v Piemontu, priLuganu, Nici itd. Zhe grshki in potem latinski pisci so omenjali, da je etrushchanski dominij segal



od doline Pada do Mesinske ozhine, vendar so svojo prevlado dosegali ne le na kopnem,temvech tudi na morju, saj so si pridobili naziv gospodarjev morja shirom po Sredozemlju.Za tako zahtevne podvige na obsezhnem ozemlju pa njihovo shtevilo ni zadoshchalo, zato so narazlichne nachine vkljuchevali prejshnje naseljence, vendar so ohranjali vodstvene polozhaje. Nata nachin si razlagamo izginjanje Evrazijcev, Indoevropejcev, ki so za sabo pustili sledove vobliki zharnih grobishch, kaj vech jim ni bilo mogoche, saj so bili le prekratek chas na temobmochju in tudi njihova kultura, pa tudi ta, pridobljena z vzhodnega Sredozemlja, ni bila naravni etrushchanske.Ta Sergijeva izvajanja kazhejo, da po njegovem ne le etrushchanska kultura, ampak tudi omikanjihovih predhodnikov Evrazijcev, Indoevropejcev izvira iz vzhodnega Mediterana. Toda pomnenju Sergija je najvechja nesrecha, ki je lahko doletela bistvo natanchne in naravneinterpretacije, t. i. italska arijska teorija, ki so jo uvedli filologi in glotologi ter jo apliciralina italijansko in grshko arheologijo. Po tej teoriji naj bi v Grchijo vdrli Heleni shelenskim, v Italijo pa naj bi prishli Italci z italskim jezikom. Sergi je zhe leta dokazoval,da ta teorija ne vzdrzhi mochi dejstev, saj je plod nacionalistichne germanske arijskemiselnosti. V Italiji so se pomeshali vladajochi, visoko omikani Etrushchani, z Evrazijci,nedvomno Arijci, vendar ne italskega rodu, ki so izginili iz spomina tudi najstarejshih piscev, kiniso nikoli omenjali teh neitalskih priseljencev, z izjemo galske invazije v 4. st. pr. n. sht.; pri temSergi misli na srednjo in ne na severno Italijo, saj je Livij pisal o she starejshem keltskem vdoru,ki je dosegel Rim.Na tej tochki se je treba vprashati, ali je prishlo tudi do stapljanja med na novo prispelimievrazijskimi ljudstvi in domorodci (pravimi in resnichnimi Italci) pred etrushchanskim vdorom?Sergi temu pritrjuje! Zato se vprasha: kdaj pa so prishli Etrushchani v Italijo? Nekateri menijo, daje to bilo v 7. st. pr. n. sht., drugi trde, da so prishli zhe v 10. st. pr. n. sht., Sergi pa meni, da seje to zgodilo najkasneje konec 8. ali v zachetku 7. st. pr. n. sht., natanchneje je tezhko dolochiti,cheprav je bil zelo verjeten povod, ki je povzrochil gibanje ljudstev, prodor Joncev v Malo Azijo.Ti so se umikali pred prodiranjem Dorcev. Najsi so se imenovali Etrushchani, Raseni, Tuski aliTirenci, z umikom so se reshili pred suzhenjstvom in smrtjo. To veliko premikanje ljudstev jeposledica indoevropske invazije v Sredozemlje, ki je trajala dokaj dolgo. Ko so Etrushchaniprishli v Italijo, so vsrkali prejshnje prebivalstvo, kasneje pa so sami postali zhrtev nastajajochegarimskega imperija. Z romanizacijo Italije so ugasnili vsi drugi jeziki, zato je tezhko rekonstruiratiprvotno stanje. Toda Sergi meni, da so she pred Evrazijci (Indoevropejci in Etrushchani)zhe od neolitika v Italiji zhivela mediteranska ljudstva! In medtem ko so bili evrazijskidoseljenci druge rase in jezika ter so vplivali na jezik starih naseljencev, s chimer so serazvile umbrijshchina, oskijshchina, sabelshchina in arhaichna latinshchina, so bili shekasnejshi Etrushchani spet Mediteranci, vendar sorodni domorodcem.V takih pogojih je naravno, da je etrushchina na neki nachin prishla v leksiko in fleksijorazlichnih italskih dialektov. Torej je prvotni jezik neolitskih mediteranskih domachinov, ki se jestapljal z indoevropejshchino priseljenih Evrazijcev, kasneje vplival tudi na sorodno etrushchino.Iz tega sledi, da je malo ali veliko tega starega jezika in etrushchine vkljucheno v stare italskedialekte in tudi v latinshchino. Kakorkoli zhe, za razvozlavanje etrushchine, kretshchine,hatijshchine si je treba pomagati s preuchevanjem mediteranskih jezikov. V skromnih ostankih



teh starih jezikov in v latinshchini je treba iskati prastare besede. Tega se je lotil tudi G.Semerano, kot bomo videli v nadaljevanju. Kaj domneva Sergi o Indoevropejcih? Kdo so bili ti Indoevropejci, o katerih je tu tolikokrat govora?!Sergi v zhe omenjenem delu (str. 261-264) pishe: »Vendar imamo natachne vesti o migracijahEvrazijcev v Italijo s severa v prvem obdobju zhelezne dobe. In vechkrat sem zhe navedel, da soz zahodnih Alp prishla keltska plemena in zavzela Piemont ter Lombardijo, z vzhoda pa soprishla plemena, ki jih hochejo imenovati ilirska, vendar sem jih jaz zhe imenoval Praslovani(Protoslavi) zaradi sorodnosti Slovanov z Iliri, ki so prishli v Veneto in prodrli vse do Bologne inokolice, do Riminija, izrazhali pa so civilizacijo, imenovano po Villanovi, grobishcha nedalech odBologne, kot nakazujejo ilirske imigracije; grobishcha v Ticinu pa so najstarejshi dokazi keltskihvdorov. Vendar pa nista le ti obmochji podvrzheni invaziji v zgodnji zhelezni dobi; Evrazijci soprishli chez Apenine celo do Lacija, zavzeli so Albanske gore in tudi dolino, v kateri bo kasnejeustanovljen Rim, svoja selishcha so postavili tudi na ozemlja, ki bodo postala potemetrushchanska...Tezhko je dolochiti chas teh vdorov, v sploshnem jih postavljajo priblizhno v 8. st. pr. n. sht.,vendar se mi zdi ta chas pozen, che ga primerjamo z ahajskimi vdori v Grchijo in razmislimo ochasu etrushchanske kolonizacije, ki je bila najmanj eno stoletje pred ustanovitvijo Rima, ki joMontelius postavlja v 10. st. pr. n. sht.Tem plemenom oziroma Protokeltom in Protoslovanom je treba pripisati spremembo jezika vItaliji. Jezik, kot sem zhe dokazal, ni bil prineshen od zunaj kot italski jezik, kakor mislijonekateri, marvech je lokalna tvorba kot posledica sovplivanja med jezikom staroselcev in jezikompriseljencev, podobno, kot se je zgodilo v Grchiji. Tako so nastali dialekti v Italiji kakor tudi vGrchiji iz obstojechih domorodnih dialektov ter iz izgovorjave in naglashanja evrazijskih jezikov,ki so prav tako imeli svoje dialekte... Ta jezik, ki so ga govorili domorodci, ki so imeli svoj jezik,je dozhivel vse mogoche spremembe, pach glede na dialekt plemena, v katerem se je uporabljal...Posledica je naravno ta, da je moral nastati nov jezik, ki je konchno postal latinshchina, sestavljenjezik italskega tipa, izoblikovan na tleh Italije... Po mnogih stoletjih, ko je Rim obvladal drugaljudstva ter zavladal Italiji, je latinshchina postala nacionalni jezik ter privzela dokonchneklasichne oblike, kot jih poznamo od latinskih piscev.«G. Sergi zapishe celo naslednje (Italia – Le origini, Fratelli Bocca Ed., Milano, 1919, str. 420): »Iztega, kar pripovedujem, se potrjuje na najbolj jasen nachin, kar sem trdil zhe pred dvajsetimi letiin trdim zhe ves chas: nobena indoevropejska italska veja ni prishla na italijanska tla, marvechIndoevropejci druge veje. Ta samosvoja zamisel, ki se nanasha na oblikovanje italskih jezikov, seje razvila do osnovnega nachela, ki sem ga razlozhil ob neki drugi prilozhnosti. Sprejel sem, da jeod mnogih arijskih jezikov v Evropi treba nekatere jemati kot prvotne, izvirne ali zelo blizuizvirnim, drugi jeziki so lokalne oblike, torej taki, ki so se izoblikovali na ozemlju, kjer senahajajo. Jaz sem tudi uvrstil med prvotne, izvirne jezike ali veje keltshchino, slovanshchino ingermanshchino; vse ostale veje zunaj teh, ki po obliki izvirajo iz prvih, so drugotne veje. Tadelitev ima velik pomen in lahko pojasni razlichnost ter podobnost med posameznimi arijskimijezikovnimi vejami. Italskim jezikom so iskali sorodnosti enkrat z grshkim, drugich s keltskim,vendar ni nobenega potrdila ali dokazila, ki bi potrjevalo te hipoteze. To rushi tudi tisti stari kon



cept indoevropskega ljudstva z enotnim jezikom, ki je dozhivel spremembe po neki biblijskirazselitvi ljudstev. (Tu se Sergi sklicuje na svoje tri knjige: Arii e Italici – Gli Arii in Europa e inAsia – Europa; op. L. V.)Po delu nemshkega filologa (Feist: Kultur, Ausbreitung und Herkunft der Indogermanen, Berlin, 1913),o katerem ne vem, kako mu je uspel tako izjemen obchutek za resnicoljubnost, ki je dokazal, dagermanska kultura ni izvirna, ampak izpeljana od Keltov, se mi vzbuja dvom, ali ni tudigermanski jezik le drugotna oblika (sekundarna formacija) ali izpeljanka. Glejte edinstvenoprotislovnost o Nemcih med Nemci samimi! Medtem ko se Braungart trudi dokazati, da so Keltile Germani (Die Südgermanen, München, 1914), hoche Feist odvzeti Germanom njihovo nadutopoimenovanje Indogermani (kar je nadomestilo za Indoevropejce, chesh da so Germani vsiHeleni, Italci, Slovani, Kelti, Litvanci) in bi rad uvedel izraz Indokelti, saj pishe: »Ker moramo danesmi, skupaj z nekaterimi prazgodovinarji in jezikoslovci ter sporazumno z njimi, absolutno zavrniti identichnostGermanov z Indogermani, nam ne preostane nich drugega kot sprejeti naslednje: Germani so bili germaniziranipod vplivom nekega sosednjega ljudstva, ki je bilo kulturno in politichno odlichnejshe. Glede na nashe poznavanjestvari, ne moremo imeti za dominantno v predzgodovinskem chasu v osrednji Evropi drugega ljudstva kot Kelte.Da so bili Kelti mochnejshi od Germanov, je zelo verjetno; o tem nam prichajo shtevilne germanske besede zapojme iz drzhavne uprave, kulture, kar potrjuje, da so jih v veliki meri prevzeli od Keltov pred fonetichnimispremembami... A Keltski vpliv na Germane se je nadaljeval she potem, ko je zhe prishlo do germanskihfonetichnih sprememb... Zelo verjetno je tudi, da so zhe v predzgodovinskem chasu Kelti prinesli svojindogermanski dialekt Germanom, ki so pred tem govorili drug jezik, ki je dozhivel velike spremembe vgermanskih ustih, kot se naravno zgodi, ko se uveljavi nov jezik med ljudstvom z drugachnim jezikom.« Takopishe Feist in dodaja(n. d., str. 480-485): »Germanshchina nam ne kazhe le, da je v svojem bistvenem jedruzmeden indogermanski jezik, ampak tudi, da je v svojem besednjaku brez pomembnega dela nekaterih povezav zdrugimi indogermanskimi jeziki. Zhe na drugem mestu sem ocenil na eno tretjino neindogermanski del v celotnemgermanskem besednjaku. Kako naj si razlozhimo njen nastanek, che naj bi bila germanshchina pristen jezik,razvit iz nekega izvirnega indogermanskega jezika?« (n. d., str. 511), pribija nemshki jezikoslovec Feist!«Po vsem tem Sergi pride do preprichanja, da je germanshchina sekundaren jezik, izdruge roke, in ne more predstavljati indoevropskega tipa jezika, ki ga naduto imenujejoindogermanski. Ker je bil Sergi obenem antropolog, so ga antropoloshka preuchevanjapreprichala, da ni le njihov jezik, ampak so tudi njihova plavolasost, modrookost indolihokefalnost znamenja afrishkega izvora.

Nekateri so (hote ali nehote) napachno razumeli Sergija in mu pripisovali rasistichne nagibe, topa absolutno ni res in je krivichno tako do njegovega celotnega znanstvenega opusa kakor donjegovega zhivljenja, saj je bil med tesnimi sodelavci Garibaldija ter svobodomislec. Seveda nirazpolagal s sodobnimi dognanji genetike in antropologije, toda v okviru tedanjega chasa inmozhnosti je uposhteval tudi genetsko komponento pri raziskovanjih chlovekovega razvoja.Navedimo tudi nekaj o tej problematiki.Etrushchani so bili otok ljudstev kontroverznega izvora in jezika zhe v davnini, vse naokoli njihje bilo morje Indoevropejcev; tudi o njihovem izvoru je prav toliko hipotez kakor okoliEtrushchanov, le da so prvi kot narod izginili, Indoevropejci pa so se razshirili po vsem svetu.



Toda kdo so ti Indoevropejci, gledano s stalishcha sodobne znanosti? Jezikovni vidikIzvor indoevropskih jezikov je v sredishchu pozornosti preuchevalcev pradomovineIndoevropejcev; v zadnjem chasu pa kazhe, da sta dve obmochji vredni vechje pozornosti:Anatolija in Ukrajina.Anatolijo zagovarjajo mnogi jezikoslovci, med njimi so najbolj vneti predlagatelji nostratichnejezikovne druzhine (A. B. Dolgopoljski, The Indo-European homeland and lexical contacts of Proto-Indo-European with other languages, Merediterr. Lang. Rev., 3/1988), predvsem na temelju shtevila starihleksichnih izposojenk od sosednih ljudstev, ki so obilnejshe in preprichljivejshe za semitskejezike. Anatolsko teorijo krepko zagovarja tudi arheolog Colin Renfrew (Archaeology and Language:The Puzzle of Indo-European Origins, Jonathan Cape, London, 1987), to je nenavadno, ker sepraviloma arheologi niso izrekali o jezikoslovnih zadevah, saj arheoloshke najdbe pred odkritjempisave ne povedo nich o jeziku. Vendar se pri tem svojem opredeljevanju Renfrew sklicuje napreprichanje, da se lahko neki jezik nadomesti z drugim samo v dolochenih okolishchinah,odvisnih od socialne sestave zajetega prebivalstva, o chemer pa arheologija lahko dá pomembnepodatke. Spricho tega se je posebej posvetil preuchevanju antropoloshkega procesa. Tako navaja,da so se prvi poljedelci razshirili po Evropi med letoma 6500 in 5000 pr. n. sht., pri tem pa meni,da so to bila anatolska ljudstva oz. na sploshno ljudstva z obmochja plodnega polmeseca zindoevropskim jezikom. Po njegovem je prodor poljedelcev v Iran in Indijo sochasno shiril tudiindoevropejske jezike proti vzhodu (hipoteza A), cheprav ne izkljuchuje alternative (hipoteze B,ki je bolj zakoreninjena), po kateri so te jezike prinesli arijski nomadski pastirji, ki so zasedli taozemlja okoli 1500 pr. n. sht. Svojo hipotezo A je Renfrew kasneje dopolnil in je postavildomnevo o razshirjanju poljedelstva z Blizhnjega vzhoda, pri chemer so nastale tri jezikovnedruzhine: indoevropejska v Evropi, dravidska v Pakistanu in Indiji ter afroazijska v Arabiji inseverni Afriki; to med drugimi podpira tudi Cavalli Sforza (The History and Geography of HumanGenes, Princeton University Press, 1994), ki za to teorijo najde tudi genetske dokaze. Ker pa nisona voljo neposredni dokazi o jeziku prvotnih poljedelcev, je to poglavitna opora hipotezi, da soanatolski poljedelci prinesli v Evropo indoevropejshchino, zato ostaja Renfrew na ravni teorije.Tej teoriji stoji nasproti Maria Gimbutasova (Proto-Indo-European culture: The Kurgan culture during thefifth, fourth, and third millenia B.C., University of Pennsylvania Press, Philadelphia, 1970), ki meni,da so indoevropske jezike po Evropi in Indiji razshirili nomadski pastirji iz zahodnih step, zobmochja kulture kurganov, na severni strani Chrnega mora oziroma v juzhni Ukrajini. V bistvupa obe teoriji nista neskladni. Shirjenje kurganov, o katrih domneva Gimbutasova, je velikokasnejshe od neolitskega preseljevanja poljedelcev z Blizhnjega vzhoda; lahko se je zgodilo oboje,kot kazhejo genetske analize. Morda so ljudstva kurganov izhajala iz tistih prvotnih neolitskihpoljedelcev, to je tezhko zanesljivo dokazati iz jezikovnih primerjav. Da bi podkrepila svojehipoteze, je Gimbutasova uvedla koncept "domovine" Indoevropejcev, ki jo je identificirala napodlagi preuchevanja jezikovnih korenov drevesnih imen, ki so skupna vechini indoevropskihjezikov, kot je pokazal P. Friedrich (Proto-Indo-European Trees: The Arboreal System of a PrehistoricPeople, University of Chicago Press, 1970). Mnoga od teh dreves so bila pred 5000 leti pogosta vjuzhni Rusiji, cheprav niso znachilna le za to podrochje in ni mogoche izkljuchiti, da so rastla ta



krat tudi v Anatoliji.Renfrew postavlja v ospredje dokaze sodobne arheologije za chas kurganov, kot ga navajaGimbutasova, da tisto podrochje ni imelo potrebne sociopolitichne in vojashke mochi, da biglede na opisani model vladajoche elite pastirji lahko uveljavili svoj jezik na obsezhnem osvojenem ozemlju. Kasneje morda, v chasu arijskega vdora v Indijo, se je neka elita lahko razshirilapo Evropi. V chasu, ki ga predvideva Gimbutasova, to je med koncem neolitika in zachetkomdobe kovin, je bila Evropa zhe gosto naseljena, bilo je prepozno, da bi prishlo do zamenjavejezika kot posledice ekspanzije nekega ljudstva, po drugi plati pa je bilo prezgodaj za procesdominacije neke elite. Zato Renfrew meni, da se je indoevropejshchina shirila s poljedelci zBlizhnjega Vzhoda, seveda pa je v dolgem obdobju dozhivela na posameznih obmochjih mnogespremembe in chlenitve. Tam kjer je bilo poljedelcev vech kot pa lovcev-nabiralcev, je verjetnoprevladal njihov jezik, le redka prvotna mezolitska ljudstva so uspela ohraniti svoj stari jezik.Baski so tak primer. Tudi drugi jeziki, npr. etrushchina, so dolgo prezhiveli (cheprav mogocheprihajajo iz drugih krajev, kot nam prichajo antichni pisci in stare legende). Nekateri evropskijeziki, ki pripadajo drugim druzhinam (altajski in uralski), so prishli v novejshem chasu in sozgodovinsko dobro dokumentirani.Privrzhenci Gimbutasove so zlasti kritichni prav do lingvistichnega vidika Renfrewjeve teorije.Kelti predstavljajo she vedno zelo veliko uganko, cheprav naj bi v severni in osrednji Evropipredstavljali ob svojem chasu zelo razshirjeno jezikovno podskupino. Ni verjetno, da so serazshirili na podoben nachin kot prvi poljedelci, zhe zaradi tega ne, ker je bila takrat Evropa zhegosto naseljena. Ostane nam, da razlozhimo, kako sta se po Evropi razshirila keltski jezik inkultura, brez demografske ekspanzije in brez ustrezne sociopolitichne organizacije. Na zhalostimamo dokaj malo zanesljivih elementov: keltska identiteta hallstattske in naslednje latenske kulture. Arheoloshki zemljevid nam nam pokazhe, da se je ekspanzija keltske kulture nadaljevala vsedo 1 st. pr. n. sht., ko so jo zaustavili Rimljani. V tistem trenutku, torej pred 2000 leti, je bilakeltshchina prevladujoch jezik v severni Italiji, v Franciji in na Britanskem otochju ter v deluShpanije, Rimljani pa so ga nadomestili z latinshchino, zato se je keltshchina ohranila le naodrochnih krajih oziroma tam, do koder Rimljani niso (trajneje) segli. Che so se torej keltskijeziki razshirili v drugi polovici II. tisochletja pr. n. sht. ob udelezhbi le manjshega shtevila Keltovali ponekod celo brez njihove prisotnosti, je verjetno, da je ostalo malo genetskih sledov za njimi.Drugi primer kulturne ekspanzije, za katero je tezhko najti genetske in jezikovne sledi,predstavljajo antichna ljudstva, ki so gradila megalitske spomenike po Evropi.Posebej je treba obravnavati razshirjanje drugih indoevropskih podskupin: romanskih,germanskih, baltskih in slovanskih jezikov, cheprav se zadnji dve zelo pogosto pojavljata kot enabalto-slovanska podskupina. Podobno kakor keltshchina so morda tudi te bile lokalni dialekti, kiso se razshirili na vechja obmochja z neposredno selitvijo ljudi, vojashko silo ali le s kulturnimvplivom. Romanske jezike so Rimljani razshirili z vojashkim osvajanjem in s temu sledechogospodarsko, politichno in kulturno prevlado. Veliko manj pa vemo, kako so se shirili germanskiin slovanski jeziki; verjetno pa je njihova shtevilchnost odigrala pomembnejsho vlogo kot vprimeru shirjenja latinshchine. Chas, potreben za regionalno diferenciacijo jezikov, je verjetnopodoben v vseh primerih, le za slovanske jezike je bilo to obdoje morda krajshe.Ostale indoevropske podskupine so morale nastati zhe prej in so zelo stare, ali pa niso bile



uspeshne, tako da jih danes govorijo redki ali sploh nihche vech, ker so izginile. Antropoloshki vidik

Antropologija se srechuje z nekaterimi problemi v zvezi s spreminjanjem chlovekovih telesnihznachilnosti, ker se je chlovek skozi stoletja spreminjal, bil je vishje ali nizhje rasti ipd., na topoleg genetske zasnove vplivajo prehranjevalne navade, druzhbene in zemljepisne okolishchineitd. Zlasti Evropa je bila v zadnjih dveh stoletjih podvrzhena mochnim spremembam, veliko boljkot ostale celine, zato so antropometrichne raziskave zelo tvegane. Barva kozhe, las in ochi soshe bolj negotovi kazalci genetske pripadnosti, saj niso dovolj znani nasledstveni mehanizmi. Chebo kdaj v prihodnosti razvozlana molekularna genetika, bo morda mozhno koristneje inzanesljiveje uporabiti tudi te elemente, seveda pa jih tudi danes ni mogoche zavrechi, marvech leskrbno in z vso previdnostjo interpretirati, saj je ochitno barva las in ochi proti severu vpovprechju vse svetlejsha, vendar pa so npr. na Siciliji, proti prichakovanju, zelo pogostisvetlolasi ljudje, kar gre zelo verjetno pripisati vdoru in dolgi okupaciji Normanov; ali pa naBlizhnjem vzhodu, kjer ne bi prichakovali toliko svetlolascev, toda ochitno se mnozhice krizharjev tam niso ukvarjale le z osvobajanjem Svete dezhele. Na skrajnem severu se medplavolasimi Skandinavci pojavi otok temnolasih Laponcev; to naj bi bila posledicaprehranjevalnih navad. Laponci so pretezhno ribichi in lovci ter dobijo dovolj vitamina D vhrani, medtem ko so bili Skandinavci pretezhno poljedelci in so morali sami sintetizirati tazhivljenjsko potreben vitamin tako, da so se bolj izpostavljali soncu. Seveda je takih dejavnikov,ki jih morajo antropologi uposhtevati, she vech, in ne nazadnje gre tudi za njihovo medsebojnoprepletanje.Tudi v novejshem chasu so opravili ponovne kraniometrichne analize izkopanih lobanj, da bipreverili prejshnje shtudije, a so rezultati neenotni. Med najbolj ugledne raziskovalce sodiamerishki ekonomist W. Z. Ripley, ki je konec XIX. st. opravil temeljit antropoloshki pregled.Evropske rase je razdelil na nordijsko, ki zajema severozahodno Evropo, ljudje so visoke postave,svetle polti, plavolasi in dolihokefalni (s podolgovato lobanjo); alpsko, v srednji in vzhodniEvropi, ljudje so nizke rasti, chokati, temnolasi, porashchenega telesa in brahikefalni (z okroglolobanjo); in mediteransko, ki zajema iberski polotok, juzhno Italijo, Grchijo, severno Afriko,Blizhnji Vzhod in Arabijo, ljudje so majhni, vitki, temni, pogosto kodrastih las in dolihokefalni.Po mnenju nekaterih antropologov ta Ripleyeva klasifikacija prevech poenostavlja zelo zapletentisochletni proces in posamezniki so jo poskusili izboljshati, vendar z zelo nasprotujochimi sirezultati. Genetski vidikSpricho vseh teh tezhav si v zadnjih letih antropologi veliko obetajo od hitro razvijajoche segenetike, a tu se ne bi spushchali vanjo, zanimajo nas dosezhki in njen domet v prihodnosti, sajshe ni na razpolago dovolj genetskih podatkov, da bi si ustvarili dokonchno sliko o prebivalstvuEvrope, kaj shele sveta. Za nekatere drzhave pa so bile zhe opravljene podrobnejshe primerjave,med temi je dokajshen del Evrope z Balkanom in Anatolijo. Che se zadrzhimo pri Italiji, ki je



genetsko dobro raziskana: tu so se oprli na poglavitne komponente, temeljeche na 34 genetskihfrekvencah. Dognali so, da se Sardinija popolnoma razlikuje od ostali 13 italijanskih regij. Zgenetskega stalishcha je severna Italija podobna srednji Evropi, medtem ko je osrednja in juzhnaItalija bolj podobna Grchiji in drugim sredozemskim drzhavam, vseeno pa je Grchija nekajposebnega, pomeshanega, zato ni vkljuchena v podskupino Italije, Shpanije in Portugalske. VItaliji je jasno razvidna polarizacija med severom in jugom; na severu so Srednjeevropejci, najugu pa Mediteranci. Za nas je she posebej zanimivo stanje na italijanskem severovzhodu, to jeob Jadranu proti meji s Slovenijo. Okoli Ferrare je otok temnejshih ljudi, kar si antropologi razlagajo s tem, da so to podrochje nekoch kolonizirali Etrushchani in v bizantinskih chasih Grki,oboji pa so bili Mediteranci. Podobno je z obmochji, ki so bila v davnini kolonizirana zEtrushchani, severno od Rima, v juzhni Toskani in severnem Laciju ali she juzhneje naapeninskem shkornju, kjer so Grki.

ETRUSHCHINA – KOINE SEMITSKIH JEZIKOV Sedaj pa k Semeranovemu delu. Giovanni Semerano zhe v svojem obsezhnem delu (Le originidella cultura europea, Torino, vol. 38, str. 781 in naprej), ki ima celo v naslovu In appendice il messaggioEtrusco, kot zachenja dodatek v knjigi, ki bi lahko bil samostojna knjiga (in to se je v razshirjeniobliki uresnichilo s pravkar izdano knjigo Il popolo che sconfisse la morte – Ljudstvo, ki je premagalosmrt), s kritiko pristopa k "etrushchanskemu misteriju"; poudarja zapletenost vprashanja, saj grepo eni strani za jezik, po drugi strani pa za izvor Etrushchanov. Toda z etrushchanskimmisterijem so podobno povezani tudi misterij Keltov, enigma Fenichanov, skrivnost antichneBritanije, ne smemo pa pozabiti niti na "sardinijsko sfingo". In le stezhka si je kdo upal torazshiriti she na temachna obdobja Grchije.Najprej povzemimo iz Le origini. Semeranu se je tedaj zdelo pomembno zacheti z napisi vKarnaku in na "izraelski steli" iz Bet-Seana, s katerimi je hotel faraon ovekovechiti svojo zmagonad Libijci in njihovimi zavezniki "ljudstvi z morja", o katerih meni, da jih zgodovinarjizavajajoche oznachujejo kot Indoevropejce, cheprav nobeno od teh ljudstev, ki so jim Egipchanirekli "prebivalci z otokov, ki so sredi Velikega zelenja", ni upravicheno do takega imena. Egejcipod starodavnim vplivom asirske, fenichanske in mezopotamske omike, ljudstva minojskekulture, katerih imena se tu pa tam pojavljajo v korespondenci iz El Amarne, so se med sebojsporazumevala v kakshnem semitskem dialektu ali v egipchanshchini, ne pa v indoevropejshchini,in lahko spremljamo, kako je linearna pisava B (zlogovna pisava v chasu kretsko-mikenske kulture)hitro in lahkotno sledila razvoju enega od tistih govorov, ki je postal starinska oblika grshkegajezika. Med imeni ljudstev, ki so bila omenjena na tistih napisih trinajst stoletij pred nashimshtetjem, najdemo Turusha, Aqaiwasha, Shardana, Shekalasha itd.; spominjajo na imena, ki jihpoznamo she danes: Teukri, Ahajci, Sardinci, Siculi itd. Aqaiwasha, kar naj bi bili po mnenju nekaterih Ahajci, Semerano razlaga iz akadskega aga'u, sumersko a-gi-a, latinsko aqua, v chemer je



odmev imena samega Egeja (Aigaios, Aigaion / pelagos). Ko je mikenska civilizacija zashlaobenem z bronasto dobo v temachno obdobje med 1200 in 750 pr. n. sht., je to le slabotnoosvetljeno z omenjenimi napisi faraonov Merneptaha in Ramzesa III. Semerano meni, da naj bitudi ime Shardana izhajalo iz akadshchine: shar-dannu, "mogochni kralj"; ime Ahajci (Ahaioi) imakoren v akadskem ahu, morska obala. Iz napisa Jnw-Twrsh na sarkofagu iz Kahuna v despresijiFajum je v akadshchini razbrati "vladar Turushev": Jwn akadsko inu, enu – gospod, vodja, visokduhovnik, in Twrsh = Turushi. Che je bil eden od turushkih kraljev s chastmi pokopan v Egiptumed XIX. dinastijo, to pomeni, da so obstajale tesne vezi in stiki s tujci, ki so bili kot Shardancivkljucheni med najemnike v egipchansko vojsko. Na to kazhe obstoj kolonij tujerodcev naegipchanskem ozemlju, npr. v Memfisu, ki je bil kozmopolitsko mesto. Zato ni nich chudnega,che najdemo templje, posvechene azijskim bozhanstvom, kot so Ba'al, Anat, Reshef, slednji skupajz Astarto postane zashchitnik konjenice. Tako ima podoba moshkega z orlovskim nosom, ki jevklesana na sarkofagu ob imenu T(j)wjrs' z morja (Turushi z morja), simbolni pomen: predstavljasposhtovanje do velike sile, ki je bila sicer pred tem premagana, namrech hetitskega kralja. Odkod pa ime Turushi in kaj pomeni? Semerano izhaja iz akadskega taru, turru hoditi naokoli,potovati kot trgovec, -shu pa nakazuje trajanje, ponavljanje, torej popotovati, trgovati.Cheprav so Grki Etrushchane imenovali Tirsenoi, so si sami pravili Raseni, tj. vladajochi, vakadshchini reshu, hebrejsko rosh vodja, vladar, kralj. A tudi Tuski naj bi koreninili v akadskibesedi tush, ki pomeni prebivati. Semerano domneva, da je le neposrechena domislica Dionizijaiz Halikarnasa, da so Etrushchani avtohotni na Apeninskem polotoku, saj ne omenja imenaRaseni, she manj bogate semitske sestavine v njihovem jeziku, marvech le to, da je Herodotslishal govoriti o Pelazgih. Pri tem Semerano opozarja na razhajanje med etruskologomaParetijem in Pallotinom, saj slednji priznava pomembnost besedila na steli iz Kaminije na Lemnosu, ki naj bi prichala o otoshkem jeziku pred atensko zasedbo leta 510 pr. n. sht., chepravskushajo to njeno pomembnost iznichiti z domnevo, da je na otok prishel tujec iz Male Azije,morda celo Etrushchan. K srechi so prishli na Lemnosu na dan she drugi dokazi, ki potrjujejo,da gre za predgrshki otoshki jezik, ki je bil she v zgodovinskih chasih podoben etrushchini.Zhe Herodot (I, 94) omenja, da so del Apeninskega polotoka kolonizirali Lidijci oziroma Pelazgi,ti naj bi se po Dioniziju iz Halikarnasa (I, 28, 3) po preselitvi imenovali Tirenci, in navaja poHelaniku: kralj Pelazg in Menipa, Penejeva hcherka, sta imela sina Frastora, ki je imel sinaTevtamida, ta pa Nanasa, in med vladanjem slednjega so Heleni nagnali Pelazge iz njihovedomovine, da so jadrali do izliva reke Spinete v Jonskem zalivu, tam pustili ladje ter v notranjostizavzeli mesto Crotono, od koder so se shirili in ustvarili Tirenijo. O Pelazgih - Tirencihporochata she Tukidid in Sofoklej. To, kar posebnega izhaja iz teh porochil, je, da so Tirencidobili to ime v Italiji.Bralce je treba opozoriti, da so Grki, kot porocha Herodot, imenovali Jonsko morje sedanjeJadransko morje vse do chrte, ki vezhe skrajni konec Istre z Raveno oziroma Spino na drugistrani, le sedanji Trzhashki zaliv je pomenil Jadran. Spinete pa je reka Pad, ki se pri Ravenioziroma Spini izliva v morje v obliki obsezhne delte, ki se je skozi stoletja izredno spreminjala.Izvirno ime Cortone je dal Dionizij iz Halikarnasa za Crotono, mesto, ki so ga zavzeli Pelazgi, kiniso bili Heleni. Crotona, Curtum, tako kot Crotona v Veliki Grchiji, ponavlja osnovo Gortyn,Gortina, za Corythus, etrushchansko mesto in gora (Serv. Ad Aen., 3, 170), za Corithus, za Carteia,



shpansko mesto itd. Vse ustreza ugaritskemu qrt, hebrejskemu qeret in aramejskemu qarta, karpomeni mesto.Herodot se je lotil tudi jezika Pelazgov in zapisal, da govore jezik, ki ga le oni sami razumejooziroma ga je mogoche enachiti z jezikom Tirencev ter se popolnoma razlikuje od sosednjihjezikov, vendar pri svojem izvajanju ni natanchen in omogocha vrsto razlag.Legenda o Antenorju sodi med najbolj razvpite. Eneti, Veneti, Enetoi, ljudstvo iz Paflagonije,zhiveche ob reki Parthenios, naj bi po Semeranu dobili ime kot "prebivalci ob reki", akadsko enu,semitsko ain pomeni reka; iz iste osnove je Ainos, staro mesto v Trakiji ob Ebru. Paflagonce obreki Halys so razpolavljala ljudstva iz Kapadokije, kjer je bil sedezh najstarejshih asirskih kolonij,in s katerimi so si bili etnichno in kulturno sorodni. Izrochilo, ki nam ga prenasha Arijan, govori,da so prav Asirci nagnali Enete. Paflagonija, imenovana tudi Pylaemenia, je morda nekdajzajemala tudi Bitinijo. Antenorjeve dogodivshchine so prishle do nas na razlichne nachine. Zheskupna prisotnost Trachanov in Enetov prihaja iz neke dokaj kasne tradicije. Legenda iz 5 st. pr.n. sht. govori o Antenoridih, ki so skupaj s Helenom pristali v Cirenah, kjer je neki polotok dobilime po njih; drugo izrochilo je porochalo, da je Antenor ostal v Troji z namenom, da bi ustvarilnovo kraljestvo. Jean Berard je zelo natanchno preuchil Antenorjevo legendo ter njegov pritanek s Pelazgi v delti Pada, kjer je s svojimi otroki ustanovil mesto Patavium, Padovo; Antenorje le sinonim za Eneja, ker izhaja iz akadskega adi-nari "vzdolzh reke".

Glede verodostojnosti besedil starih piscev Semerano opozarja na zhalostno dejstvo, da so poletu 525, ko je bila ukinjena atenska shola, fanatichno unichevali vse, kar je bilo starega inpoganskega, to je pomenilo konec vechjega dela rokopisov, ki so jih kot dosegljive unichili,poskrite ali spregledane pa je unichil zob chasa. Niti leta 850 obnovljena univerza vKonstantinoplu niti peshchica pogumnih in razsvetljenih mozh nista mogli v celoti obnovitistarih mojstrovin. Uspelo jim je prepisati Hesioda, Ajshila, Sofokleja, homersko himno Dionizija,Herodota, Tukidida, Likofronta, Dionizija Periegeta, vendar so se pri tem zhe pojavljale ne lenakljuchne napake, ampak tudi namerni popravki, ki so nastajali iz hotenja po arhaizaciji ali zaradi dopolnjevanja manjkajochih poglavij.Zhe Servij (Interp., X, 198) postavlja domnevo o stari (Etruria vetus) in novi Etruriji (Etruria nova);prvi naj bi pripadala Mantua, eno od dvanajstih etrushchanskih mest, nova ali inferior (spodnja)pa je tista iz chasov Eneja, kot so menili Tebanci, ustanovitelji Mantue (Serv. Aen. 209, str. 799).Na tej osnovi so nekateri poskushali dognati, od kdaj je stara Etrurija, in so prishli vsaj do koncaIII. tisochletja pr. n. sht., to bi Etrushchanom dalo polozhaj izredno starega ljudstva. S tem bi sepotrdila tudi trditev Varona (De Orig. Linguae latinae, Lyd., De mag., II, 13) o razliki med jezikomTuskov in jezikom Etrushchanov (etera mev Thuskon alle de Etruskon leksis), ki doslej ni bila dovoljuposhtevana in izvira iz starih eruditov, kot so Kapiton, Fontej, Labeon, Figul in Plinij (Lyd. DeOstensis). O teh ostankih prastarih jezikovnih plasti pricha etrushchanska beseda, ohranjena vobliki Ambra "reka", Alba "tok". Prav tako pripada koren Tus-ci najstarejshemu etrushchanskemusubstratu, ustreza pa sumerskemu tush bivati, stanovati. Zaradi imena Etrushchani je biloprelitega veliko chrnila. Dionizij iz Halikarnasa je ime Tuski imel kot prvotno ime za Quoskooi, to



je aruspex, haruspex vedezhevalec, oglednik drobovja, pach glede na njihovo neprekosljivoveshchino, povezano z daritvenimi obredi. Isti pisec pa she dodaja, da so jih Rimljani imenovaliEtruski po dezheli, v kateri so bili nekoch nastanjeni. In posamezni pisci so navajali razlichnekraje v Anatoliji s podobnim imenom: Otrus, Otrusa, Othrusa, Otreios, ali pa kraje, kot je Odrusi obEbru. Po Semeranu je mogoche najti osnovo v blizhnjih mestih, kot so (Vel-)itrae, staro ime zaVelletri, (Vel-)athri, sedanja Volterra, (Oen)otri, to je Enotrii, saj pomenijo konchnice -itrae, -athri, -otri, che sledimo Dioniziju, zemlja; torej so Etruski, Tuski prebivalci tiste zemlje.Prav tako ni dovolj kritichno uposhtevana she ena Dionizijeva navedba, chesh da je bilo pravoime Etrushchanov Rasenna, Rasna, ki naj bi po njegovem izhajalo iz imena enega od njihovihpoglavarjev. Na egipchanskih napisih je najti Rsnw, domnevno prebivalci Sirije in Palestine, tatermin je sinonim za seranim, kar je naziv za filistejske poglavarje dvanajstih kanaanskih plemen.Che to povezhemo s Herodotovim prichevanjem, da je bil Tyrsenos kralj ljudstev, ki so se priselilaz vzhoda, etimologija Tyrsenos (poglavar) potrjuje osnovo ras- v imenu Rasenna z akadskim pomenom rashu kot poglavar, voditelj, poveljnik, v mnozhini rashanu. V etrushchanskih besedilihnajdemo osnovo ras- v smislu poveljnik, vodja, npr.: amce mechl rasnal (je bil na chelu poveljstva).Tirencev iz Kolhide ne moremo lochevati od Etrushchanov v Italiji, ki so dominirali na Lemnosuin jih pred davnimi stoletji najdemo v Atenah. Vendar jih ne smemo jemati zgolj kotposnemovalce grshke kulture, saj so v VIII. – VII. st. pr. n. sht. skoraj ignorirali Grchijo. Res paso obstajale tesne trgovske povezave s Ciprom, Sirijo, Malo Azijo in Egiptom, kar ni ostalo brezvplivov. Sem sodi nedvomno pisava.Zhe shtiri stoletja pred ploshchicami iz Pyrga je nastal fenichanski napis v Capo di Pula, odkritleta 1773, ki je po dveh stoletjih she vedno predmet razlichnih razlag. Gre za grb iz Ea, ki je boljkot mesto pomembno kot velikansko fenichansko skladishche – emporij. Na tem napisunajdemo besedo ngr, ki ustreza asirskemu nagiru in oznachuje visokega uradnika v Asiriji in vElamu. V celoti pishe: »Tukaj (je) molilnica: postavil jo je odposlanec iz Ea na Sardiniji: tu je pisnoizrazhena kraljeva zhelja: da kot odposlanec postavi zgradbo pred obalo«. Razchlemba napisa pokazhejasno povezavo z akadshchino: Et – rsh – sh – ngr – sh – Ea – b – Shrdn – shlm – et – shm – sbt –mlk – t - nb – nsh – bn – ngr – lpn – j (vedeti moramo, da takrat she niso dosledno zapisovalisamoglasnikov). Et = akad. itti, primer. fenichansko et, pomeni tu, ob, blizu, tukaj; rsh = akad.ershu, pomeni molilnica, kapelica; sh = akad. sha, pomeni tisti ki; ngr = akad. nagiru, pomeni visokiuradnik, odposlanec; Ea = pred Kartagino so Fenichani v 11. st. pr. n. sht. ustanovili vechkolonij: Ea (bolj znana kot Oea, danashnji Tripoli), Sabratha, Leptis na obali zaliva Sirta; b =primer. sem. b-, pomeni v; Shrdn = Sardinija; shlm = akad. shalmu, pomeni zgraditi; shm = primer.hebr. shem, pomeni znamenje, pomnik; sbt = akad. sibutu, pomeni zhelja; mlk = akad. melku,pomeni kralj, vladar; t = akad. tu, pomeni napisano; pisno; nb = akad. nabu, pomeni (iz)govoriti;nsh = akad. nashu, pomeni postaviti, dvigniti, nositi; bn = akad. banu, pomeni zgraditi; lpn =primer. ugar. lpn, pomeni spredaj; j = primer. hebr. i, pomeni obala, otok.O izvoru chrkopisa pa znachilno pishe Tacit (Ann., XI, 14), da so bili Egipchani prvi, ki so misliizrazili s pomochjo zhivalskih slichic in ti najstarejshi dokazi chloveshkega spomina so vklesani vkamen. Oni so izumitelji pisave; Fenichani, gospodarji morja so pisavo prenesli v Grchijo,prisvajajoch si izum, ki so ga sami dobili od drugod. Po izrochilu naj bi Kadmos (fenichanskiprinc) pristal s fenichanskim brodovjem na grshkih obalah in neizobrazhenim prinesel pisavo.



Nekateri trde, da so bili Atenec Kekrop in Tebanec Lino ter v chasu Troje Palamed iz Arga tisti,ki so sestavili shestnajst chrk, kasneje pa so bili she drugi, zlasti Simonides, ki so dodajali novechrke. V Italiji so Etrushchani dobili alfabet od Demarata s Korinta, drugi domorodci odArkadijca Evandra. Oblika latinskih chrk ustreza najstarejshim grshkim, v zachetku jih je bilomalo, kasneje pa vech. Za etrushchino pa je znachilno, da je chrka X za glas th povzeta izfenichanshchine in ne iz grshchine; podobno je z znakom za ś, ki je enak kot fenichanski shinipd. Tudi etruskoidni napisi na Lemnosu kazhejo, da so Tireni imeli alfabetsko pisavo pred 7. st.pr. n. sht.. Shele kasneje se je na to osnovo cepila abeceda Tirsenov – Pelazgov iz Halkidike.Grki so ime Tirseni razshirili tudi na Rasene iz stare Etrurije (Etruria vetus), kot se je ime Rimljanirazshirilo na vsa italska ljudstva, cheprav skupno ime ni preprechilo, da se ne bi med sebojvojskovali.

V svoji najnovejshi knjigi Il popolo che sconfisse la morte Semerano podrobno razvije svojo zamisel,da »Moltissime testimonianze in questo senso avvalorano l'origine dell'etrusco da una koinemediterranea di linguaggi semitici« (mnoga prichevanja v tem smislu utrjujejo izvor etrushchine iznekega mediteranskega koine semitskih jezikov; str. 9). (Op. L. V.: koiné = iz vech narechij nastaliskupni jezik Grkov, sporazumevalni jezik.) Ker sem zhe v Jantarski poti posvetil poglavjevprashanju akadshchine in njenih sledov ne le v grshchini in latinshchini, temvech tudi vslovenshchini, bom tokrat spricho narave tega prispevka omenili zgolj nekaj takih primerov, kijih najdemo tudi v tej Semeranovi knjigi:

str. 14: etrushch. Φersipnai, v prvem delu Φers-, akadsko parsu, parasu "lochiti, razdeliti; semantichno: konec",slovenske vzporednice "parati; porezati, prerezati; poraziti";str. 15: etrushch. Φersipnai, v drugem delu -ipnai, grshko -foni, je izpeljivo iz akadskega bunnu "ustvarjati,vzpodbujati rast, biti lep", slovenske vzporednice "bujen, (vzpod)bujati, buniti (se), buna (vstaja)",str. 20: etrushchansko tanasar "varuj, zashchiti, nadziraj", semitsko iz glagola nasaru, slovenska vzporednica"na(d)zor";str. 22: etrushch. Tages, Tagetes, akadsko tahhisu, tahhitu "opomin spomina, tihi klic (narave) ", slovenskavzporednica "tiho(tno)";str. 24: etrushch. Tarchunus,semit. targuman(n)u "prevajalec, tolmach", iz akadske osnove ragamu "(iz)klicati(ven), pozivati, napovedovati, prerokovati", slovenske vzporednice "rek(ati)>rechi; rega(ti)>rezhati; rogati(se)";str. 35: etrushch. truia "krog, kolo, labirint", akad. tajjaru "narediti krog", tajjartu "krog, obrat, povrat",slovenske vzporednice "torkljati, (ko)trljati; trajati; (nazaj) terjati";str. 37: etrushch. thu "ena, eden", akad. (w)edu, idu "eden, edin";str. 40: etrushch. maχ, mah "shtevilno, mnogo", akad. magal "mnogo, veliko";str. 40: etrushch. śa, akadsko sheshshet "shest";str. 40: etrushch. cezpz "shtiri", akad. qa(tu)+shabashshu "prijeti s shtirimi prsti", slov.vzpored. "shchep(ec)";str. 41: etrushch. usil "zora, svit", akad. asu, usu, sumersko uzal "vzhajati, vziti, zdaniti se", slovenskevzporednice "vzshlo, ushlo; sel; sil(iti)";str. 41: etrushch. tin "dan", semit. sin, akad. zin "svetloba, sij", slov. vzpored. "sin(iti); sin(ji)";



str. 42: etrushch. velcitanus "marec", akadsko walku "glavni, poglavar, kralj", slov. vzpored. "velik" in idanu,adannu "dolocheno chasovno obdobje, ki je po nechem znachilno ali med katerim se nekaj posebnega dogaja",slov. vzpored. "dan", in sestavljenka v nashem primeru walku idanu "veliki dan, zachetek pomladi";str. 43: etrushch. cabreas (beri kabreas) "april", akadsko kabru "debel, rejen, obilen; odkrit", slov. vzpored."(na)brekati; kobul [grucha, kopa, grozd]; kobniti [nastati, napochiti; dober znak;]; kabrati [brazdati, orati;gaziti, tacati, kolovratiti]";str. 45: etrushch. celius (beri kelius) "september", akadsko qalu (suh, presushen, pozhgan; goreti), slov.vzpored. "kaliti [vroche zhelezo utrjevati v vodi,; osushiti, otrditi";str. 49: etrushch. Curtun, danes mesti Cortona, akad. qaritum, qardu "utrjen kraj, mesto", slov. vzpored. "grad;krit(je)";str. 49: etrushch. Velathri, mesto Volterra, akadsko aduru "posestvo, kmetija na vlazhnem, mochvirnatemzemljishchu", atra "kraj, zemljishche, predel" slov. vzpored. "morda: jutro [stara mera za povrshino]zemljishcha, (v)dira(ti) se, dor, odor" in etrushch. vel, akad. belu "gospod, gospodar, veliki", torej "gospodovozemljishche";str. 51: etrushch. Pyrgi, mesto, akad. pirku "(za)preka, ograja, del ograjenega zemljishcha, meja, (pre)preka"; aliakad. parakku "prerok>prero(chishche), svetishche";str. 51: ertushch. Arretium, mesto, akad. arittum "navzdol, strmo; ostro rechno koleno, ob toku (rechnem)",slov. vzpored. "riti, dreti";str. 52: etrushch. Camars, kraj, akad kamaru "zid, obzidje, nasip", slov. vzpored. "kamenjara>kam(n)ara";str. 52: etrushch. Clevsin, kraj, akad. kalum "zapora, (za)klon" in shinnu "vishina, vzpetina, vrh (gore)";str. 52: etrushch. Capena, mesto, akad. kappu, kapum "nabrezhje, nasip", slov. vzpored. "kopno";str. 54: etrushch. Emporis, mesto ob reki, akad. ebar "onkraj", erebu "prechkati vodo", slov. vzpored. "brod;bara, barje; reber, rebro";str. 56: etrushch. Vesulus (mesto Besançon); Vesevus (Vezuv), akad. wasu "visok(o), vrh gore", slov. vzpored."vish(e), vis(ok)";str. 56: etrushch. Faltona, Falterona, akad. belt "pomemben" + herrum "jar, jarun [mesto, kjer se voda v rekipeni]; jarek";str. 57: etrushch. Ferentium, mesto, akad. bireti "zemljishche, obdano v vodami", slov. vzpored. "vreti, vrelci,vrela; barje, bara";str. 58: etrushch. śpural, akad. supuru "obzidje", slov. vzpored. "zapora",str. 58: etrushch. puratum, akad. puru "jarek poln vode", slov. vzpored. "barje, brnja, brnik (tudi toponimBrnik) [blato]";str. 60: etrushch. Luna, Luni, mesto, akad. luhamu/luhawu "luzha, lug, luzhevje, mochvirje";str. 60: etrushch. Manto (mesto Mantova) in Mutina, "mesto Modena", akad. matu "umreti", mutu "smrt", slov.vzpored. "mrtev; (o)med(leti)";str. 62: etrushch. Sepis, Sapis, karj, akad. sapu, sepu "mokro; mochiti", slov. vzpored. "(na)supiti kruh";str. 63: etrushch. Perusia, Pirusio, mesto, iz akad biru "bran, branik, ovira, utrdba";str. 65: etrushch. Prilius, jezero, akad. beri-illu "med mochvirji", buru "bara, vodna povrshina, jarek", illu "ila,blato";str. 67: etrushch. Vulci, grshko Оύόλκοι, mesto, akad. walku "vladar, kraj, vodja", slov. vzpored. "velik(an),volk", pri. Valuk; itd.V prirochnem besednjaku so she mnoge slovenske vzporednice, od teh npr.:str. 140: etrushch. nuthanatur "darovalec" in nuthan "nuditi, dati, darovati", akad. nadanu "nadar, dati, darovati";str. 140: etrushch. epruś "zemljin, od zemlje", sem. apar[s], eper[s] "prst, zemlja, tla";str. 140: etrushch. is "iz, priti ven";str. 141: etrushch. suthiu "zasuti,pokopani";str. 141: etrushch. tal "dvigniti", slov, vzpored. "tla";str. 142: etrushch. suthive "pokop, zakop", slov. vzpored. "zasutje";



str. 142: etrushch. naś "postaviti gor, dvigniti", akad. nashu "dvigati", slov, vzpored. "nos(iti)";str. 142: etrushch. thui "tu(kaj)";str. 143: etrushch. tars, akad. darish "trajno, vechno", slov. vzpored. "traj(ati); drzh(ati)";str. 144: etrushch. niś, akad. nishu "domachi, druzhinski", slov. vzpored. "nashi";str. 146: etrushch. eteri, akad. eteru "odstraniti", slov. vzpored. "otreti";str. 147: etrushch. sval, akad. swalu "dosechi celoto chasa", slov. vzpored. "zvelichanje",itd.

Seveda je Semerano po svoji metodi prevedel znana daljsha etrushchannska besedila, o katerihsem zhe pisal v prejshnjih sestavkih.Poleg vsega drugega je zanimivo, koliko slovenskih vzporednic najdemo za akadske besede (otem sem vech pisal v svoji knjigi Jantarska pot) in s tem tudi v etrushchini. SO ETRUSHCHANI PRAMADZHARI? Chas je, da se poblizhe seznanimo she z najnovejshim delom Maria Alineija, ki je she velikobolj presenetljivo tako v svojih izhodishchih (teorija kontinuitete – TK) kakor v izvajanju insklepih, kar zaslutimo zhe iz naslova knjige: Etrusco – una forma arcaica di ungherese (Etrushchina –arhaichna oblika madzharshchine). Svojo teorijo utemeljuje z jezikoslovnimi, etnoloshkimi in(pra)zgodovinskimi argumenti. Zgodovinski vidiki

Kdo so (bili) Madzhari? Alinei se pri obravnavi tega vprashanja oslanja na najnovejshe raziskaveo izvoru Madzharov. Klasichno porochilo o t. i. honfoglalas (osvojitev domovine) pripoveduje oArpadu, ki je leta 895 vodil madzharsko vojsko chez Karpate v Panonsko nizhino in jo zasedel.Vendar stvari niso tako preproste, nasprotno, zelo zapletene so in povezane z misteriozno tersporno srednjeveshko selitvijo Slovanov! Madzhari so ljudstvo z uralskim jezikom in zato sodijov krog ljudstev, za katera velja shiroko uveljavljena sodobna teorija uralske kontinuitete. Ta pravi,da so se uralska ljudstva naselila v severovzhodni Evropi kmalu po zadnji ledeni dobi, vmezolitiku, iz chesar sledi, da so morala zasesti velik del evropskega srednjega vzhoda zhe obkoncu paleolitika. To bi sovpadalo s prvimi naselitvami homo sapiens sapiensa na tem podrochju.Na podlagi te domneve je nesprejemljiv pozen prihod v Panonijo v 9. st., tudi che uposhtevamonajnovejsho teorijo o "dvojni osvojitvi domovine". Grover S. Kranz je, izhajajoch iz teorijeColina Renfrewa o izvoru Indoevropejcev ter o uralski kontinuiteti, nedavno objavil, da soMadzhari prav lahko v Panoniji zhe od paleolitika. Alinei opozarja, da je mogoche taka tezanekoliko prenagljena, vendar nakazuje mozhnost, da so bili Madzhari na sedanjem ozemlju zheveliko pred 9. stoletjem, saj so ostali na dotedanjih zemljepisnih shirinah, medtem ko so ostali



Uralci shli proti severu obenem z umikanjem ledenikov, sledech svoji dotedanji ekokulturi, ki jijim je omogochala lov in prezhivetje. Madzhari so "prishli" v Panonijo iz zahodnega uralskegapredglacialnega obrobja. V bistvu teorija vzdrzhi kritiko in obenem ohranja smiselno honfoglalas,cheprav je naselitev potekala zhe veliko prej.Kaj pravi najnovejsha teorija o dvojni Madzharski osvojitvi Panonije? Zhe v 19. st. je zgodovinarArmin Vambery domneval, da so Arpadovi Madzhari v resnici turshko pleme, proces oblikovanjaMadzharov se je zachel zhe v chasu Hunov in Avarov, konchal pa se je z Atilo. Tudi v 20. st. jebilo vech raziskovalcev, ki so bili podobnega mnenja. Leta 1978 je arheolog Gyula Laszlopostavil teorijo "dvojne osvojitve", po kateri so bili Madzhari na sedanjih ozemljih zhe predArpadom kot pozni Avari, arheoloshko identificirani na lonchevini z okrasjem "vitic in vejic";toda ta prva naselitev naj bi bila le 200 let pred drugo, sovpadala pa naj bi z obdobjem poznihAvarov, ki so prishli tja 670. Toda tudi ta datacija je sporna, po Alineiju je to bilo zhe mnogoprej. Zakaj? Zgodovinsko-etnichni argumentiProtislovja izhajajo zhe iz dokumentov iz Arpadovih chasov, a tudi iz arheoloshkih,jezikoslovnih, antropoloshkih in drugih raziskovanj. Najochitnejsha nasprotja izvirajo izbojevnishke, "nomadske in stepske" narave Madzharov pred osvojitvijo Panonske nizhine, vchasu osvojitve in naslednjih vojashkih podvigov ter poljedelskega znachaja madzharske druzhbeneposredno po naselitvi. Tako nenadne spremembe niso mogoche, lahko pa jih razlozhimo spredhodno madzharsko prisotnostjo na tistem ozemlju. Etnografske shtudije so potrdile, da soMadzhari zhe stoletja pred Arpadom znali graditi zidane hishe s strehami, kar pa ni v skladu znomadskim zhivljenjem. Podobno lahko rechemo za metalurgijo, loncharstvo in samo kmetovanje. She vech: cheprav so v Panoniji in jugovzhodni Evropi stoletja pred Arpadom dominiraliAvari, ti so altajsko ljudstvo mongolskega izvora in mednje pogosto napachno shtejejoMadzhare, nam viri porochajo zgolj o Hunih in celo te zamenjujejo z Madzhari. Nadaljnjakontradikcija, ki je doslej ni uspelo she nikomur razvozlati: proti komu so se v resnici bojevaliArpadovi vojshchaki med osvajanjem Panonije?! To omogocha domnevo, da so bili onkraj Karpatov zhe drugi Madzhari.Che povzamemo; tradicionalni pogled ne dopushcha uskladiti dvoje nasprotujochih siznachilnosti Madzharov: po eni strani naj bi to bilo ljudstvo z razvitim poljedelstvom inmetalurshko ter loncharsko tehniko, po drugi strani pa so bili Madzhari zhari nomadski osvajalci.Prav tako ni mogoche zadovoljivo povezati ochitnih turshkih etnichnih, jezikovnih in kulturnihznachilnosti Arpadovega ljudstva (dokazane so s pisnimi viri in z arheoloshkimi najdbami) zzanesljivo pripadnostjo madzharshchine uralskim jezikom.In konchno, dodaja Alinei, ne smemo zamolchati v ochi bijochega dejstva, da je toponomastika vkarpatskem bazenu zvechine slovanska, kakor tudi ne domnevne slovanske pozne "preselitve"kot protislovja, ki vkljuchuje tudi Madzhare in njihove odnose s Slovani. To pa lahko zadovoljivorazreshimo edinole s teorijo kontinuitete in priznamo, da so Slovani avtohotni na danashnjihozemljih. Jezikoslovni vidiki



Izhajati velja iz treh temeljnih vprashanj, ki naj bi nam omogochila to pojasniti: (a) ali soMadzhari od nekod prishli ali so od nekdaj tod bili; in che so od nekod prishli, (b) od kod ter (c)kdaj.She preden zachne Alinei odgovarjati na ta vprashanja, opozori na nekaj dognanj v zvezi zMadzhari pred Arpadom, ki so slabo poznana.(1) V srednjem veku so govorili madzharsko tudi v t. i. Magna Hungaria (pri chemer pomeni magna"stara"), na ozemlju, ki v grobem ustreza danashnji Bashkiriji, okoli 2000 km vzhodno odKarpatov. O tem je pisal fra Giuliano leta 1235; gre za tisto podrochje, ki ga omenja muslimanBalkhi (umrl 934) in Madzhare imenuje Bashkirci. Isto ljudstvo potrjujejo tudi arheoloshkaodkritja madzharskih grobov v bashkirskem Sterlitamaku.(2) Madzhari so zhiveli tudi na obmochju starih povolshkih Bolgarov, ki so turshko ljudstvo,sorodno Chuvashem. To potrjuje madzharsko pokopalishche v kraju Bolshije Tigani ob sotochjurek Kama in Volge.(3) Pisni viri, arheoloshka izkopavanja in jezikoslovna raziskovanja soglashajo, da so imeliMadzhari in Hazari (tudi turshko ljudstvo) zelo tesne odnose neposredno pred osvojitvijoPanonije, ko so Madzhari zhiveli v t. i. Levediji.(4) Nekateri znanstveniki menijo, da so bili Madzhari v 7. st. v sklopu hongurskega imperija (odtod njihovo ime Hungari).(5) Med tremi bolgarskimi ljudstvi turshkega jezika – ob izlivu Donave (danashnja Bolgarija), vVeliki Bolgariji in na Volgi – je prav slednjemu najsorodnejsha madzharska arheoloshkadedishchina.(6) Viri omenjajo tudi prisotnost Madzharov na podrochju, imenovanem Atelkozu (madzh.Etelköz), verjetno "med rekami", torej Dneper, Bug, Prut in Seret. Po Alineiju vse to brez sence dvoma kazhe, da so bili Madzhari pred t. i. osvojitvijo karpatskegabazena prisotni na precejshnjem obmochju Evrope, ki je mejilo na osrednjo Azijo. Vendar namto ne pomaga veliko, saj nismo dobili odgovora na vprashanje o najstarejshi naselitvi Madzharovv Evropi ali v Aziji niti ne o chasu njihovega morebitnega prihoda na njihovo zgodovinskoozemlje, ki je v avstro-ogrskem obdobju zajemalo tudi dele z manjshinami v danashnji Romuniji,Slovashki, Hrvashki in Srbiji.Po vsem tem se moramo resno vprashati, ali te uganke ne velja reshiti na podoben nachin, kot joTK razpleta za domnevno selitev Slovanov? Odstraniti bi bilo treba napachno domnevo onaselitvi in po TK domnevati enako kot za Slovane, ki niso nikoli "prishli" v vzhodno Evropo,ker so pach od nekdaj tam bili; tako naj bi bilo tudi z Madzhari. To bi podpirala tudi sploshnosprejeta teorija uralske kontinuitete, po kateri naj bi se uralska ljudstva po zadnji poledenitvi prvanaselila na severovzhodu Evrope, prishla pa naj bi z vzhodnega dela osrednje Evrope, inMadzhari bi preprosto ostali tam, kjer so she danes. Vendar – drugache kot glede Slovanov – tateza glede Madzharov ni vzdrzhna. Nekaj resnice je le v teoriji o madzharski osvojitvi Panonije.Razlogi, da Madzhari niso avtohtoni v Panoniji, so v prvi vrsti lingvistichni in se nanashajo nanajtesnejshe odnose madzharshchine z drugimi turshkimi jeziki, ki so jih raziskali samimadzharski strokovnjaki.(1) Veljavno mnenje madzharskih jezikoslovcev je, da so prednike zgodovinskih Madzharov po



tistem, ko so prishli v stik s turshkimi ljudstvi, ti organizirali v nomadsko-pastirsko skupnost,nakar so prodrli v jugovzhodno Evropo.(2) Tudi madzharski lingvist Peter Hajdu, ki se je odpovedal tradicionalni teoriji in privzel teorijodveh osvojitev, pritrjuje: »Madzhari, organizirani po turshkih obichajih in pod vplivom turshkekulture, zhivechi skupaj s turshkimi plemeni, so se v 5. st. zacheli razseljevati po obsezhni ravninijuzhne Rusije«. To je ustvarilo turshki videz Madzharov glede na navade, obichaje ipd., medtemko jih je polnomadstvo do neke mere razlochevalo; skratka gre za amalgam dveh kulturnihizvorov.(3) Znanstveniki pravijo, da je bila madzharska vodilna plast dvojezichna, uporabljala jemadzharshchino in turshchino.(4) Politichna organizacija madzharskega vodilnega razreda je bila turshko-hazarskega izvora.(5) Domnevajo, da so obstajali med Madzhari in Hazari celo dinastichni odnosi.(6) Obstoj dvojnega principata, delitve oblasti, gyula in kende (kar ustreza etrushchanskemu zila incamthe), je tipichna tako pri Hazarih kakor pri Madzharih.(7) Po Györffyju so bila med nomadskimi ljudstvi, ki so se premikala po stepah, le tista napolnomadska, kakor Bolgari z Volge (Turki) in Madzhari, sposobna organizirati stabilne drzhave, kiso se ohranjale, medtem ko so povsem nomadska ljudstva izginila.(8) Madzharska mitologija nudi obilo podobnosti z juzhno Sibirijo, to je z altajskim podrochjem.(9) "Dvojna dusha" Madzharov se odrazha z ene plati v njihovem jeziku, ki je ugro-finski, zdruge plati v ljudski glasbi, ki je aziatskega izvora.(10) Znachilna za madzharsko etnogenezo so turshka osebna imena v chasu njihove "pojavitve" vEvropi, z izjemo imena, s katerim se sami oznachujejo: Madzhari; to je ogrskega izvora. Turshkaimena pa v sploshnem kazhejo na azijsko nomadsko ljudstvo. To kazhe, do kakshne mere so biliMadzhari pomeshani s turshkimi ljudstvi v trenutku nastopa na zgodovinskem odru.

Jezikovna argumentacijaPo tem kratkem povzetku zgodovinskih in etnichnih elementov madzharske etnogenezepoglejmo she jezikovno plat.Alineijevo pozornost je zhe zdavnaj pritegnila nenavadna podobnost etrushchanskihpoimenovanj za vodilne funkcije, saj med prve dosezhke etruskologije shtejejo prav razvozlanjenazivov za najvishje druzhbeno-politichne funkcije. Med temi je Alinei posebej izlochil zila,»princeps civitatis«, "stareshina, vodja skupnosti" in canthe, "rex", "vrhovni politichni oblastnik", zakatere je nashel vzporednice v stari madzharshchini, ker predstavljata delitev vrhovne oblasti vdrzhavi. Tudi za druge etrushchanske nizhje druzhbeno-politichne funkcije (etrushchansko maro,purth/purt, lauxum/luc(u)mo, cep-, thuta - tutun, tarxun – tarjan) podaja ustrezne razlage.Za utemeljitev svoje teorije je moral she nakazati druzhebno-politichne funkcije pri starihMadzharih, ki so tudi poznali dvojno delitev vrhovne oblasti med gyula in kende. Tako je bilArpad »vrhovni poveljnik« gyula in kende »kralj« obenem in je jahal na chelu vojske, toda sicer jebila oblast deljena in resnichno moch je imel v rokah poveljnik vojske, vojvoda, kralj pa lepolitichno in simbolno, nekako tako, kot je danes v zahodnoevropskih kraljevinah razmerje medkraljem/kraljico in predsednikom vlade.



Primerjave po Alineiju:str. 20: etrushch. zila, "dz'la", ki se pogosto pojavlja v etrushchanskih napisih, v stari madzharshchini"gyula" (beri: dzhula). Zhe najstarejshi preuchevalci etrushchine so opozarjali, da zilath, zilac, zilacal, zilc,zilcthi, zilci, zilx, zili itd. sodijo v skupino z osnovo zila. Madzharski Gyula je danes znan zgolj kotantroponim, ime ali priimek, izvirno pa je pomenil vojskovodja, vojvoda v chasu "osvojitve Panonije";str. 22: etrushch. canthe, canthce, canthus, camthi, v stari madzharshchini kende (kndh, knde, knda) Grossfürstdes Bundes der ungarischen Stämen, kralj brez dejanske mochi, avtoriteta; (op. L. V.: na Slovenskem soznani priimki Kenda in Kante);str. 23: etrushch. maru, marunu, marunux, marunuxva, maruxva "(zaprisezheni) zemljemerec", madzharskomerö "merec", (föld)merö "zemljemerec"; pomembna in posebej obchutljiva druzhbena funkcija; obenemAlinei v primeru maru "mera" pravi, da je pramadzharshchina to morda dobila od Slovanov (str. 23),kar kasneje tudi v drugih primerih vechkrat poudari z opozorilom, da so bili po teoriji kontinuitete nateh prostorih Slovani zhe v prazgodovini;str. 25: etrushch. purth, purt "dvorezna sekira", v stari madzharshchini *purte "bojna sekira", znamenjeoblasti; tu Alinei opozarja na slovansko osnovo balta. (op. L. V.: v Bezlajevem ESSJ imamo toobdelano pod vech gesli: bolt I, balta "prepad, vodna jama", nedvomno iz *bъltъ, belt "vrtinec", belty"usedlina, toda tudi bolt »ribishko tolkalo", boltenь "zidarska zhlica", bovtati "tolchi, kaliti"; boltec "uhelj";balta "sekira, kij", kar naj bi prishlo iz turkotatarshchine, toda pri obliki balda "kij, bat, krepelo, sekira";Sadnik in Aitzmüller opozarjata na mozhnost domache slovanske vzporednice iz osnov bul-, buld- inbald- kot pri bula z vrsto izpeljank, za slednjo ne zdrzhi, da bi bila izposojenka);str. 27: etrushch. lauxume, lauc-, luc-, lauxum-, luxum "lucumo" »od kralja, pripadajoch kralju«, vmadzharshchini lo "konj" + him "moshki, chlovek" torej "konjenik, vitez-kraljevi mozh"; glede osnovelo "konj", je najti staromadzharske izraze adluazu, Lougudi, Lowaz ipd., ki kazhejo na staro osnovo low,luw morda "dolzhnost, obveza+napeti, (v)prega(ti) = naprezanje, oprezanje", izposojeno iz neznanegajezika, (op. L. V.: morda pa ne gre za osnovo lo v smislu konj, ampak za osnovo lov, lovec, kar je bilo vdavnini nedvomno eksistenchnega pomena);str. 28: etrushch. thuta, (tutun) "gospod", staro turshko (*staromadzharsko) tudun "vojashki poveljniknekega obmochja, guverner";str. 29: etrushch. tarxun, tarxies, staroturshko tarkan, tarqan, tarjan "pooblashchenec, vrhovni vodja" aliharuspeks primus "vrhovni vedezhevalec na osnovi zhivalskega drobovja" (op. L. V.: zanimiva se mi zdiprimerjava z slovenskim izrazom "iztrgati drobovje", kar opravi "trgalec drobovja");str. 30: etrushch. cep- "insignija, naziv, chastni polozhaj", staromadzharsko kep "(verski) simbol,podoba itd."; po Alineiju se pojavlja tudi slovanska vzporednica kip, staroslovansko kapь "soha, idol,podoba, simbol";S tem smo zgolj namignili na Alineijevo metodo podrobnega jezikovnega vzporejanja etrushchine inprotomadzharshchine.

Med etrushchanskimi besedami, ki jih Alinei obravnava in za nekatere izrecno navede tudislovansko paralelo, za druge pa ne, si oglejmo nekatere:str. 44: etrushch. am "biti" in izpeljanke, slov. "sem";



str. 45: ati "mati";str. 47: atrium, Alinei: slovansko trem, terem, triem "dvorana, tla(k), veranda, obok, grad" (op. L. V.: mordasodijo sem toponimi Turjak, Turje, Terje ipd.);str. 49: calu "mrtev", slov. "(za)klan";str. 49: c(a)lan "mrtvec, ki se preseli v novorojenchka; otrok od", slov. "kal, kliti, kalchek; klica zarodek,poganjek";str. 52: cexa1 "(v) korist, naklonjenost, usluga; iz ljubezni do ipd.", slov. chezhnja "hrepenenje";str. 52: cexa2 "zgoraj, vrh, vrhnji del; vishji, nadrejeni", slov. "konec, kjer se kaj koncha", "knez";str. 58: eta, ita, ta "ta";str. 60: fler "kopija, kip, soha; videz", po Alineiju tudi slov. "pol, napol";str. 63: hupnina "grob z nasutjem, gomila", slov. "kup(chek), (iz)kopanina, kupnina";str. 66: zivas "zhiv(eti)";str. 67: mathcva "medeno, z medom, medica";str. 67: me, mi "jaz«, mene, mini "meni, me";str. 70: mut(a)na "nagrobnik, znak, oznaka, primer, prichanje", slov. "(po)mota;(s)(po)mnik, (po)meniti";str.: 71 nac "velik" ali "noch" ali "ne", slov. "nak [izrazha mochno zanikanje, nejevoljo]" ali "noch";str. 80: suthina "grob(ni), pokop(ni) ", slov. "suti, (za)suti, (za)sutje";str. 83: thui "tu(kaj";str. 83: tular "meja, kraj", slov. "tul, tulec, tulka; tule [tukaj]; (s)tul(iti) se [kriviti se]";str. 84: tur "dar, darovati, dati";str. 85: -thr, -thur, -thura "pripona za oznachevanje izvora ali pripadnosti", slov. "-(t)ar,-(t)ur", npr. nemshku-tar, nemch-ur, kmetavz-ar, bregar ipd.";str. 86-87: vacal, vacil, vacl "odmevno dejanje, daritev, svet(ost), magichna vez ipd."; Alinei opozarja tudi naslov. "baj(ati), baj(ka)"; (op. L. V.: tudi slov. "vekati, vikati [vzklikati])";str. 87: zic, zix "vrezati, zarezati, nacheti, vplivati; pisati, risati, chrtati", slov. "zhig(osati)";str. 87: zin "narediti", slov. (u)chin(iti);str. 88: ziv "zhiv(eti)", zivas, s[i]val, s[i]valke "zhival, zhival(ice)";str. 94: klumie "zhekno, ustje pechi" iz kul- "pech", po Alineiju iz gur- "pech" (op. L. V.: po mojem se toujema s "kur(iti), kur[ishche]") in -umi ipd. "jama, odprtina, luknja";str. 100: har, hara, hurt "boj, borba ipd.", Alinei opozarja na razshirjenost v slovanskem svetu "harcovati,harcować [bojevati se]"; (op. L. V.: tudi Bezlaj v ESSJ ima harati "tepsti, tolchi, nadlegovati, sitnariti" zrazlichno etimologijo);str. 101: ixeme "pij", slov. "ozhemi";str. 110: parliu "kuhati na pari", slov. "pariti"; Alinei meni, da to potrjuje prisotnost Slovanov pred prihodomMadzharov;str. 111: pazu "pechi, kuhati";str. 111: penthe, penthna, penthuna, penznas "pokriti, urediti, pripraviti, pogrniti", osnova pen(th)- omogochavzporejanje s slov. "(na)pen(jati), (vz)pen(jati), (na)peti; opna; ponjava";str. 112: pulum "hodnik; steza, tekalishche; medkrovje, medpalubje", slov. vzpored. "polje; puliti; peljati; pluti;paluba";str. 112: raśna, rasna "okraj/okres, okrozhje, pokrajina", slov. vzpored. "okreshelj [gozd med otrebljenimsvetom]", cerkvenoslovansko okrьstь, okrьstъ "okolje, okrog; krog; okraj";str. 114: sal "bivalishche, zavetishche, stanovanje", slov. "selo, selishche";str. 115: śel "obnoviti, ozhiviti", slov. vzp. "zhil, zhivel; zhila; zhelja";str. 116: snuiaf "tvorba bodochega zaveznishtva"; slov. vzpored. "snovati, (za)snova";str. 117: sren "(na) pamet; razum", slov. vzpred. "zrenje/zreti; (na)zoren, (na)zor";str. 118: tamera "grobnica, grob", slov. vzpored. "temnica; teme(rje)<teme [zgornji, obli del chesa, kupola,



obok, lok; najvishja zgornja ploskev]";str. 119: tanasa "sorodnik, druzhinski", slov. vzpored. "ta nashi; tesni (blizhnji) chlani";str. 120: thapicum, thapintaś "teptati, gnesti z nogami";str. 120: tarils lat. "cursus" "tek, tok, smer, pot", slov. vzpored. "tir, tirnica, tirati";str. 121: thaura "dobrina, lastnina, oprema, imetje", slov. vzpored. "tovor; tvar [snov, materia]; tvorba, tvoriti";str. 122: tesinth "jesti", slov. vzpored. "teshiti (lakoto); teshch (kot vzrok za jelo)";str. 123: thel "delo, opraviti nalogo, dopolniti";str. 128: vatiexe "voditi, voziti; vodich, vozach";str. 128: viskri "zahteva vrnitev (darila)", slov. vzpored. "vrisk, vreshchi";str. 128: vrath "zadeti z izstrelkom; kaznovati - povrniti mu", ver "zadeti, potolchi", slov. vzpored. "vrechi;vrteti (s pracho); vrniti mu";str. 128: zamathi "macheha"; ker je napis na fibuli, je mogocha tudi slov. vzpored. "za mati";str. 129: zat "boj, bitka", slov. vzpored "cheta, chetati se";str. 132: Pupluna, Fufluna, mesto Populonia "prestolnica ognjishch, pechi, topilnic", slov. vzpored. "paliti,popaliti";str. 133: Vetluna, mesto Vetulonija, "vodnik, vodilni; uzde", slov. vzpored. "vajeti, voditi";str. 133: Vei(s), mesto Vei, "jez, zajezitev, zagrada; ribogojnica", slov. vzpored. "jez [vechja sladkovodna riba];jezbica [gradbena naprava ob bregu, ki z usmerjanjem vodnega toka varuje breg; jezbica iz vej]; jez [naprava,prechno na tok vode]; *vej-jez;str. 134: Imola, verjetno gre za etrushchansko ime mesta, pomenilo naj bi "mochvirje ali rastlina glavinec(centaurea)", slov. vzpored. "mulj: muljava [trava, pasha]";str. 177: cleva "je potrdil pogodbo", slov. vzpored. "(za)kletev; klej [lepilo, sredstvo za utrditev, pechatenje]";itd.str. 196: zixuxe "vrezati, zarezati, napisati", slov. vzpored. "chachka";str. 196: mini "mi; meni";str. 198: naceme "a me, verso di me; meni, k meni; v neko smer", slov. vzpored. "nekam, nekomu";str. 199: ithalu "pijacha", slov. vzpored. "jedilo";str. 202: mulvenike "daritev, darilo", slov. vzpored. "moliti, molitev; molek";str. 213: śuplu "shibati, bichati", madzh. supal, suppan "bichati, tepsti", slov. vzpored. shibati; zhupan (kar imajonekateri za slovensko izposojenko iz madzharshchine);str. 213: hasmunkxx, hasmuni "trebuh" po Alineiju ustreza slov. "muka";str. 214: runs "razchetverjen; umazan, pokvarjen", slovan. vzpored. "ruzhan";str. 225: osebni zaimki:

madzharsko italijansko slovensko en io jaz ten tu ti ön lui, lei on min noi mi tin voi vi

Posebej zanimiv je na str. 194 primer napisa na zrcalu: eca sren tva ixnac hercle unial clan thra sce, karAlinei prebere kot: »(usa) questo (specchio) ponendo a mente come Ercole figlio di Giunone sinutriva di latte« [(uporabljaj) to (ogledalo) in dobro razmisli, kako je Herkul sin Junone sesalmleko]. Namrech, na bronastem zrcalu iz Volterre iz 3. st. je prikazana Junona, ki iz svojih prsidoji odraslega, bradatega Herkula. Alineijeva razchlemba, ki jo je sicer razlozhil na ugrijski etimoloshki podlagi, dopushcha tudi slovensko razlago, zato navajam moj komentar:etrushchansko eca "questo (qui), ta (tu))" - ugrijsko "ez; eke, eko"- slov. "ta (ki)";



sren "a mente; mente; dobro premisli, dobro pomni" - "eszren; eszre" - "zri, zreti, (u)zren[ugledan]; zrcalo";tva "porre; dati, polozhiti" - "tesz, teve" - "da[va](ti), postaviti, polozhiti";ixnac "cosi, in questo modo, tako, na ta nachin" - "igy, igyen + nac" - "v znak, opomin, spomin";hercle – Herkul;unial – od Junone;clan "figlio; sin, otrok" - brez ugrijske primerjave - "kal, kliti, klica, zarodek";thra "latte; mleko" - "tej+ra" [z mlekom] – "trese";sce "mangiare; jesti" - "eszik [jesti]" – "sesek, sesati".Tako bi prishli do slovenske razlage:»To zrcalo si postavi v opomin, da je Junona dojila Herkula«.Seveda ne mislim, da je to dovolj za kategorichno trditev, da so bili Etrushchani Slovani; menim,da je zadeva veliko bolj kompleksna. Toda preden koncham, poglejmo she neko pomembnopodrobnost.Alinei razlaga, da so se Etrushchani sami imenovali Mex (mexl, mexlum), kar naj bi izhajalo iz isteosnove kakor Madzhari, saj nastopa v znachilnih povezavah z drugimi izrazi v tako pomembnihdokumentih, kakrshni so "ploshchica A iz Pyrgyja" in "tabula Cortonensis". Prvich je poimenovanjemagyar izprichano v arabskem viru leta 870 v obliki m.g.γ.riya (pripona –riya je arabska),bizantinska grshchina pishe Meγere (10. st.), v spisu Arabca Ibn Rusta okoli 930 Majgar, PerzijecGardizi med 1050-1053 belezhi Majgar, Hudud al-alam (982 - 983) pa Majgar, v slovanskih virihiz 12. st. stoji Mager, v madzharski kroniki Anonima (12. st.) beremo: »in sua lingua propriamogerie vocatur«, v mongolskih, kitajskih in perzijskih delih iz 13. st. najdemo obliko Majar inchedalje pogosteje podobne razlichice. V zachetku gre za sestavljenko iz (1) mänći etnonim"Mansi", manś »ime, dano skupnosti Mansov in Khantyev (Voguli in Ostiaki); v jeziku khantypomeni mant "ime ene od bratovshchin Khantov«, vse iz ogrskega manć "mozh, chlovek, oseba,rod, klan, bratovshchina"; in sestavine (2) –er, ki ga najdemo v ember, oznacheval naj bi "mozha,chloveka, mladenicha, sina", oziroma gre verjetneje za Er (danes Udmurti), ime plemena, ki jezhivelo med Volgo in Uralom. Ime Madzhari, Magyar, naj bi tako bilo sestavljeno iz imenljudstev Mansi in Er, ta skupnost pa naj bi bila najmochnejsha med sedmimi plemeni, ki sosodelovala pri "osvojitvi Panonije". Bizantinski cesar Konstantin Porfirogenet je v svojem delu iz10. st. De administrando imperio zapisal v grshchini Megere; to obliko najdemo v 12. st. pogostozapisano za imena krajev, od katerih so nekatera she danes zhiva: Megyer, Babonymegyer,Bekasmegyer, Belmegyer, Kaposztasmegyer, Mezömegyer, Nogradmegyer, Poscmegyer, Vasmegyer itd. Vse toomogocha Alineiju sklep, da so se tudi Etrushchani sami imenovali Mex, imeli so se za Meg-(er)/Magy-(ar), madzharski dedichi Mansev. Tako lahko gladko prevedemo mex thuta, pripisanThefariei Velianas na ploshchici A iz Pyrgija, kot "etrushchanski/madzharski vodja". Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj?V okviru TK, pravi Alinei (str. 366), je spochetka imela metalurgija, kot nekakshna specializacijaali delitev dela, etnichni znachaj, prinashalci so bili drugachnega jezika, morda so obvladali dvajezika; med njimi so v severni Italiji na zahodu prevladovali Kelti, na vzhodu pa Slovani, prvimetalurgi Evrope, ki so obvladovali znamenita in obsezhna balkanska nahajalishcha bakra in



zlata, ti so v vzhodnih Alpah ustvarili slovanski superstratum na ladinskem in furlanskemobmochju. Ni nakljuchje, da se je v tem obdobju osrednja kultura razvila na severovzhoduApeninskega polotoka, kjer kultura s slovenskim obrazom (facies) in prisotnostjoznachilnih slovenskih izdelkov, imenovana Ljubljansko barje, dokazuje, da »the EastEuropean pastoral migrants who had made their homes in Austria and Slovenia also gotas far as the Mediterranean [Barfield, 1971]« (str. 367). Ter v nadaljevanju: »...is the firstevidence of the subsequent, almost continuous, presence of Central European influenceat the head of the Adriatic around Trieste [i. a. prav tam]«. Malo naprej (str. 369-370) Alineishe zapishe:»Medtem pa so v Toskani Pramadzhari v bistvu pomenili le maloshtevilno elito, ki je prishla vItalijo iz Panonije, postala dvojezichna, da je lahko obchevala s toskanskim, pretezhno italidskimljudstvom, med seboj pa so she dolgo ohranili svojo govorico, kar je vplivalo tudi na jezik. Todavmes je she vpliv semitskih jezikov (str. 278), kar je mogoche dokumentirati z dvojezichniminapisi na tablicah iz Pyrgija in izhaja iz tesnih povezav celotnega mediteranskega obmochja zBlizhnjim vzhodom.«Tudi nestanovitna uporaba pisave ( t = Θ, f = φ, c = χ, s = ś) (str. 138) in veliko razlichnozapisanih posameznih besed je mogoche razlozhiti (str. 264) z zelo skromno literarno tradicijo.Znano je, da je med doslej odkritimi etrushchanskimi besedili ogromna vechina kratkihnagrobnih ali prilozhnostnih zapisov. Tudi najdaljshi znani tekst z zagrebshke mumije je, povsem sodech, religiozne narave. Po sociolingvistichnih kriterijih je odnos med nestalnostjo pisavein literarno tradicijo zelo mochan. Etrushchanski (ne prav shtevilni) pisarji so bili funkcionarji vsluzhbi tujerodnih priseljencev, ki niso bili le brez knjizhevnosti, ampak so bili predvsem in vpolni meri zaposleni z gospodarstvom in upravljanjem osvojene dezhele, zato niso imeli chasa zabesedno umetnost. (Op. L. V.: Tu naj opozorim na dolocheno sovpadanje z mnenjem Semerana,da je etrushchina koiné, cheprav po njegovem iz semitskih jezikov, medtem ko Alinei semitskimdodaja she madzharske in ne nazadnje tudi slovanske besede.) Alinei kazhe na hermenevtichnozagato (str. 264) etruskologije, ki je morala na temelju skromnega besedishcha in kratkih besedilzgraditi teoreme za rekonstrukcijo neznanega jezika; od tod arbitrarna idealizacija samegachrkopisa, ki naj bi bil zadovoljiv odraz fonoloshkemu sistemu (to je dvomljiv poskus, che si leogledamo samo primer angleshke pisave). Zhe interpunkcija predstavlja torishche neskonchnihrazprav med strokovnjaki, che naj bo ostanek pisave po zlogih, ki naj bi bila znachilna zaarhaichno etrushchino. (Op. L. V.: Ker gre pri Etrushchanih za obdobje, dolgo mnogo stoletij,samo pomislimo, kakshna je bila slovenshchina brizhinskih spomenikov v primerjavi zdanashnjo.)

Po Alineiju (ki ima arheoloshke, prazgodovinske in lingvistichne predhodnike) so Madzhariprishli v Etrurijo iz karpatsko-podonavskega bazena. Tako Hencken meni, da je bil doslejpoglavitni razlog, zakaj ni bil vzpostavljen enachaj Madzhari = Etrushchani, zgolj v veljavni intrdozhivi kronologiji pozne priselitve Madzharov v Panonijo. Ker je za obrambo Alineijeveteorije treba odgovoriti na vrsto nasprotnih argumentov, naj navedem zgolj enega, ki je na prvipogled videti kljuchen: zakaj se je Etrurija razvijala z juga proti severu, che pa naj bi Etrushchani



prishli iz Panonije? In odgovor, ki ga daje zhe Peroni: v juzhni Etruriji je villanovska kulturameshanica z drugimi sestavinami, medtem ko je na obmochju Bologne edina povsem chista inizvirna; che bi prihajala z juga, bi bila prav tako meshanica (str. 396-370).Tudi za pogosto uporabljano latinsko ime Tusci, Etrusci ne bi bilo nich chudnega, che bi izhajaloiz Turki, Tursci, zato tudi Toski, Toskana, in je "e" zgolj v olajshanje izgovarjavi. Po najnovejshihodkritjih obstaja tudi razlichica *tursike, *turse z osnovo *turs. Cheprav obstajajo ti podatki shelepo letu 551, ko se je ljudstvo z imenom Türk pojavilo v osrednji Aziji, so bili ti Altajci po TKtam zhe od prvih naselitev chloveka, zato lahko pojavljanje Turkov na evropskih tleh zhe velikopred letom 551 uposhtevamo brez velikega tveganja (str. 416). Madzhari naj bi po tem scenarijuprishli na Apeninski polotok med koncem bronaste in zachetkom zhelezne dobe iz Panonije.Njihova elita, druzhbena ureditev in dobrshen del besednjaka so bili turshki (str. 415 - 416). Koobravnavamo ugro-finsko jezikovno skupino, je zanimivo, da madzharsko kmetovalsko besedjekazhe, da so bili Madzhari "neolitizirani" (pojav poljedelstva) pod oblastjo nekega turshkegaljudstva, kar ne velja za Fince in ostala uralska ljudstva, ki so v prazgodovinskem obdobju todozhivela prek Baltov in Germanov (str. 418). Che torej domnevamo, da so bili Madzhari neolitizirani pod nekim turshkim ljudstvom, potem v V. tisochletju pr. n. sht. niso mogli biti vsrednji Evropi, kamor je v neolitiku zhe segel z Balkana drugi kulturni val v obliki lengyelskekulture, ki je skladno s teorijo kontinuitete slovanska po jeziku. Che pa bi bili Madzhari zhe odprej v karpatsko-podonavskem bazenu, takrat ko se je pojavila ta kultura, bi bilo logichno, da biprevzeli nove proizvajalne tehnike in jim tudi dali svoje izraze ali pa si jih izposodili iz drugihjezikov, kot je to bilo pri Grkih, Italidih, Germanih in Slovanih. Tako pa so prevzeli poljedelsko-pashnishko tehniko in izrazje od nekega vladajochega turshkega ljudstva. Ker so jih neolitiziraliTurki, so se morali nahajati zelo dalech od izvornega blizhnjevzhodnega sredishcha neolitizacije,ko je ta prodirala v Evropo. Da bi pojasnili to njihovo veliko oddaljenost, ni drugachne razlagekot: (A) ko so se po zadnji poledenitvi umikali ledeniki proti severu Evrope, so se tudi Madzharikot ostali Uralci iz vzhodnega dela srednje Evrope, kjer so zhiveli, ohranjajoch tradicionalnipaleolitsko-mezolitski nachin lovstva in ribishtva, pomikali za divjadjo na sever; (B) med tempomikanjem proti severu je zahodnejshi del uralskih ljudstev – ki ga oznachujemo kot balto-finskega – dosegel Baltik in prishel v stik z zhe neolitiziranimi Indoevropejci (Balti in Germani),od katerih so si izposodili poljedelsko terminologijo. Protomadzhari na vzhodnem krilu pa so semorali usmeriti proti Uralu, kjer so prishli v stik s turshkimi (altajskimi) ljudstvi ter z njihovimnachinom agropastirstva in seveda z izrazjem s tem v zvezi (str. 418). Shele takrat se je v drugipolovici halkolitika v III. tisochletju pr. n. sht. del Pramadzharov premaknil kot nomadski pastirjikurganov (po Alineiju) proti karpatsko-podonavskemu bazenu, cheprav she ne moremo govoritio enotnem madzharskem ljudstvu. Za njihovo etnogenezo so odlochilni: (a) kronoloshko izvirnaslovanska kultura Baden; (b) kulturno in delno etno-lingvistichno turshka kultura kurganov; (c)lingvistichno Ugri iz zahodne Sibirije (428-430).Iz Panonije, kjer so bili pred njihovim prihodom Slovani lengyelske kulture, so Etrushchani –Madzhari prishli v Italijo, po enem mnenju chez Jadransko morje, po drugem pa po kopnemprek ozemlja, zhe naseljenega s Slovenci. Alineijeve jezikoslovne analize kazhejo, da soEtrushchani – Madzhari organizirali svojo skupnost shele po dokonchni ustalitvi na villanovskemobmochju in pred pojavom zgodovinske Etrurije, kar nam potrjuje razshirjenost etrushchanskih



toponimov Felsina, Velsna in Alsium, s chimer je potrjeno, da je takrat sever tvoril celoto scentrom (Velzna) in jugom (Alsium). To pa pomeni, da je villanovsko ljudstvo govorilo neko vrsto arhaichne madzharshchine (str. 399).

Che strnem svoje razmishljanje, uposhtevajoch omenjene raziskave in teorije, bi rekel o (1)Semeranovi tezi o etrushchini, ki naj bi bila koiné iz semitskih jezikov, da je bilo v celotnemSredozemlju nedvomno chutiti mochan kulturni, a le delno tudi migracijski vpliv Semitov zBlizhnjega vzhoda, vendar pa po moje etrushchina kazhe tudi mochne primesi drugih jezikov,med temi ochitno tudi slovanshchine, kar je posredno mogoche izpeljati tudi iz (2) Sergijeveteorije o latinshchini kot lokalno nastalem jeziku iz praslovanshchine in jezika staroselcev, prichemer seveda etrushchina ni mogla biti izzvzeta iz teh vplivov, saj je bila v neposrednem stiku zlatinshchino (cheprav je Sergi zagovornik blizhnjevzhodnega izvora Etrushchanov). A tudi (3)Alineijeva teorija o etrushchini kot arhaichni obliki madzharshchine se mi zdi potrebna popravka,uposhtevajoch prav njegovo domnevo iz TK o Slovanih kot staroselcih na obmochju vzhodnihAlp, da so namrech ti morali imeti (najmanj, kar lahko rechemo) mochan vpliv na kulturni injezikovni razvoj villanovskega ljudstva in s tem Etrushchanov samih. Ker pa so po Alineijeviteoriji Protomadzhari pomembno vplivali na genezo Etrushchanov, Protomadzhari pa so ponjegovi TK prishli v tesen stik z zhe prej v Panoniji in vzhodnih Alpah naseljenimi Slovani in sotorej dozhiveli kulturno in jezikovno akulturacijo, preden so prispeli na etrushchansko obmochjev Italiji, in che sprejmemo njegovo tezo o madzharski eliti (tega ne moremo v celoti izkljuchiti),je ta tja indirektno zanesla slovansko kulturo in jezik. To potrjujejo same njegove analize.

Po mnenju Alineija danashnja kriza tradicionalne indoevropeistike izvira iz vztrajanja na domnevio mnozhichnih invazijah bojevitih ljudstev z vzhoda ter iz absurdno nizke kronologije, ki dolochamnozhichne selitve ljudstev v srednjem veku. Zato se ni treba chuditi, che so danes tolikshnemednarodne razprave o dveh velikih teorijah – Renfrewovi teoriji o neolitski razshiritviIndoevropejcev in Alineijevi teoriji kontinuitete, od katerih ima vsaka svoje zagovornike, v bistvupa sta si podobni v tem, da povsem na novo postavljata izvor Indoevropejcev, predvsem padomnevata relativno veliko naselitveno stabilnost zhe od prazgodovinskih chasov.Iz navedenega je videti, da je pred zgodovinarji in jezikoslovci she precej tezhkega dela, toliko, daso nekateri zhe odnehali in rekli, chesh da to nima nikakrshnega smisla vech. Vendar pa kljubtemu ostaja veliko neumornih in navdushenih raziskovalcev, ki jih tudi tak pesimizem ne bozaustavil, in gotovo bomo imeli mozhnost she velikokrat slishati o (presenetljivih) raziskovanjihtudi na polju etruskologije. Che skushamo strniti najnovejshe teorije mednarodnih strokovnjakov, se nam utrjuje vtis, da zheod antike sem znana razhajanja o izvoru Etrushchanov – da so avtohtoni na tleh Italije, daprihajajo z Blizhnjega Vzhoda, da so se priselili s severa – vse tako kazhe, lahko povezhemo vdomnevo, da je vse troje res: tu so se zdruzhila ljudstva in kulture avtohtonega prebivalstva,



priseljencev z vzhoda in severa. S takega zornega kota poskushajmo analizirati dela KarlaOshtirja. ETRUSHCHINA – MEGALITSKI JEZIK Karel Oshtir je, kot recheno, obdelal odnos med Etrushchani in Slovani predvsem v knjigi Dreivorslavisch-etruskische Vogelnamen (astrębъ : άρακος; lunjь : vel; kanja : capys), kjer zachenja takole(prevod L. V.):»Odnosi med Etrushchani in Baltoslovani so trojne vrste:a) Med Italijo in Baltikom oziroma med zakarpatskim obmochjem skozi vso zgodovino obstajazhivahna trgovina: s severa so dobavljali jantar (op. Oshtirja: Bernstein, jantar z Baltika, je dospeldo Egipta; primerjaj *baltsko > egipchansko sacal »jantar« s pristavkom w-i dobimo *wiskl, kar jeohranjeno v imenu reke *wiksl > novovisokonemshko Weichsel, slovansko Visla; obmochje rekeWeichesl je bilo podrochje jantarja) in kozhe, z juga zlato, vino, juzhno sadje, umetnishkepredmete itd. Tako je ligursko langurium »jantar« izposojeno iz baltskega *lang »jantar, kar jeohranjeno v litavskem langus »okno« in tudi v etrushchanskem malena »zrcalo«, kjer je prishlo dom>b iz nordijskega *bat »jantar«, kar zhivi v imenu jantarskega otoka A-bal-us. Prav tako jeetrushchansko τήßεννος rimsko »toga«, v *pontski > srednjeveshki latinshchini tebellus »zobel;sobolj«, kot izposojenka, zdruzhljiva s predtrashkim te- > tię- > sa- in slovanskim soboljь.Z juga pa je prishlo v letshchino ęrms »opica«, primerljivo z etrushchanskim άριµος »opica«; tudigermansko-slovansko *ap- »opica« in germansko *ap-ana > Affe ter slovansko op-ića, k chemuretrushchansko apa »chlovek, mozh« in prek p<>b tudi libijsko ‘Αßεννα <> ‘Αßιλη »Χimiera (<latinsko simia »opica«). Tudi litavsko áuksas »zlato« velja za italsko izposojenko; za to preditalskobesedo imamo npr. predsabinsko ausom, predlatinsko aurum, in z au > neutrum je etrushchansko*zamt(h) »zlata kovina« (predgrshko µέταλλον), etrushchansko zamath »zlato« in predlatinskosanterna »boraks za lotanje zlata«.Znana je razshirjenost predlatinskega capuo »Krämer, kramar« (pripada z au<>a predgrshkemuκάπηλος [op. K. O.: z a<>o in z etrushchanskim pt > (h)t (razvoj je takshen: septumius > sehtumial> setume), latinsko *cop-t > *coht-io > coctio, cotio, cocio »Makler, Händler; posrednik, trgovec],prishlo od Rimljanov h Germanom, gotsko kaupon, od koder nato she finsko kauppa in slovanskokupiti; kar najdemo she v staroislandshchini kot turs »Riese; velikan« - od Germanov finsko tursas– in predpoljsko *Trъch, nasproti etrushchanskemu Τυρσηνοι > Τυρρηνοι, Tu[r]sci, kar vse najbi bilo posledica zhivahnega trgovanja med Italijo in srednjo Evropo ter Baltikom inZakarpatjem.b) Baltoslovani pripadajo indoevropski jezikovni skupini in etrushchina ima zaradietrushchansko-italske simbioze prevzeto marsikatero indoevropsko besedo od Italikov; v takihokolishchinah je to drugi vir skupnih etrushchansko-slovanskih besed. Tako npr. etrushchanskorauf iz italskega *roufo nemshko »rot«, slovansko rъděti. Vedno znova pojavljajocha se hipoteza oindoevropskem izvoru Etrushchanov je tezhko sprejemljiva tudi v predindoevropski preobleki.Nostratichno sorodstvo Staroevropejcev, med katerimi morajo tudi Etrushchani najti svoje mesto



skupaj z Indoevropejci, je sicer mogoche, toda ta hip je nedokazano in ‘’napihnjeno’’; skladnostimed Indoevropejci in Etrushchani so onomatopoetichne (posnemanje naravnih glasov) oziromazamotanega praizvora.c) Mnozhica etrushchansko-slovanskih besednih dvojic izhaja iz predindoevropskegaprasorodstva predslovanshchine z etrushchino; oba dialekta pripadata s predskitshchino,predgermanshchino, prediliro-trashchino, predgrshchino, retshchino, liguro-piktshchino in ibero-baskovshchino k staroevropski jezikovni skupini na tleh Evrope, medtem ko jestaromaloazijshchina s sorodnimi jeziki segala na drugo stran proti Mali Aziji ter se stikala shamitshchino (razen semitshchine) v severni Afriki. Od predindoevropske predslovanshchine jetemeljno razlichna centralnoindoevropska predslovanshchina, ki je bila verjetno neki iliro-trashkidialekt, v katerem palatali in labiovelari skupaj preidejo v velare. Od tod torej gosь namesto *zosь»gos« in chopljo < khapjom nasproti latinskemu capio, oziroma chorna s k<>kh nasproti litavskemushérti, in bitijnijsko Τιος iz indoevropskega *diw. Shele iz te centralnoindoevropeiziranestaroevropshchine se je razshirila na vzhodu iranska skitshchina in satemska baltoslovanshchina,na jugu tudi satemska indoevropska albansko-armenshchina (in morebiti drugi balkanski satemskidialekti), ter na zahodu, od Baltoslovanov locheni s pasom prediliro-trashkih Venetov,kentumski-indoevropski Germani.«Za Oshtirja so karakteristika (Drei Vogelnamen..., str. 3) staroevropejshchine instaromaloazijshchine – pri chemer je v analizo zajel maloazijshchino, predgrshchino,predilirshchino, predslovanshchino, etrushchino-preditalshchino – naglasno pogojene glasovnemenjave ter neposredno nizanje delov stavka z anaforo (ponavljanje iste besede v zachetkuzaporednih stavkov ali verzov, npr. Tlachani na svet se rodimo – tlachani ga spet zapustimo)zaimka, od koder izhajajo prefiksi, infiksi ter sufiksi; tudi iz tega izhajajo njegove analize, kar pani vse, takih izhodishch nashteje in utemelji celo vrsto ter za vsako daje primere, ki so zelopomembni, ker v mnogih primerih med drugim nachenjajo vprashanje, ali smo si res Slovanitoliko izposojali od Germanov oz. Nemcev ali gre za skupno dedishchino. Po tako temeljitipripravi preide na prvi primer:(1) Slovansko astrebъ, jastrebъ in jastrebь lezhi dalje v ruski-cerkveni slovanshchini jastrabъ, ruskojastrebъ, starejshe jastrjabъ, cerkvenoslovansko jastrub, jastrib, narechno rastrub, srbsko in hrvashkojastrieb, jastrebovi, jastrebast »jastrebove barve«, slovensko jastreb, jastran, cheshko jestrab, starejshejastran, poljsko jastrzab, gornjeluzhishko jatrob, jatreb, spodnjeluzhishko jatśeb, polabsko jostrab.Domnevno *astreb iz indoevropskega *akros, chemur ustreza grshko okus = staroindijsko ashush»hitro«. Med razvijanjem etimologije jastreba vechkrat posezhe po vzporednicah z etrushchino,tako (str. 33) za etrushchansko ime reke Tibere: Tiberis, Teberis, Thubris, v italsko-latinskem okoljuAlbas, Albula, iz preditalskega alfo>albo »bel«, tako etrushchansko *tub(∂)r ali *teb(∂)r domnevno»bel«. Primerljivo s predslovanskim topol »populus alba« po b<>p itd. Njegova konchnaugotovitev je, da si podobnosti med slovanskim jastrebъ< *asr = etrushchansko *asr v arakos‘’ieraks’’ nista v nasprotju. Znan je prehod za slovanski ja- iz e- in ai- ter tudi iz a-, v etrushkem*ar pri arakos je -s- odpadel.(2) Predslovansko lunjь se pojavlja v cerkvenoslovanskem lunjь »nem. Geier je slov. jastreb«,rusko lunjь »nem. Mäusefalke, Turmfalke; vrsta sokola«, cerkvenoslovansko-rusko łunj »nem.Weihe, Bussard; slov. kanja, mishar«, srbsko in hrvashko lunja »Gabelweihe«, slovensko lunj »nem.



Sumpfweihe«, cheshko lunak »Hühnergeier«; lunь, beseda se povezuje z lupiti.Osnovna oblika slovanskega lunь se naslanja na *wlangnj; wl- > baltoslovansko l- je znan pojav;zato slovanski glasovni premik -gn- > -n-, tako da iz *wlangnj nastane *lognj- > *lonjь in lunjь. Za-gn- > -n- primerjaj rusko dvigatь : dvinutь, toda vsebovano v ognjь, zato lunjь iz lonjь.Praoblika *wlangnj ali *wlaungnj je v korenskem zlogu *wl- (iz *waxl-) identichna z etrushchanskimimenom ptice *vel- »nem. Häher, Falke, Geier; shoja, sokol, jastreb«; za etrushchansko vel imaizhodishche v staroevropskem *wan.V dolgi in podrobni utemeljitvi te svoje ugotovitve Karel Oshtir na mnogih primerih analizirasorodne slovanske in etrushchanske besede; naj jih navedemo le nekaj, saj so znachilne zaosnovni besedni zaklad kateregakoli jezika:

– *slanka »Schnepfe; sloka, kljunach«, predbaltoslovansko, je najti v etrushchini snena»schmücken; okrasiti, in v snenath »Zofe; spletichna, hishna«, kar se z ustreznimjezikoslovnim aparatom dá primerjati s slovanskim snaga <>etr. snena, *snecna (str. 59);– mogyla, »gomila, grobni grichek«, predslovansko, etrushchansko eclthi, po kall, *kallis,razvojno -gyla <>-gela kot v maloazijskem *Suag-gela »kraljeva grobnica«, (str. 67);– esenь »jesen«, predslovansko, etrushchansko esia »Ariadna je *boginja jeseni« (str. 68);– detelja, predslovansko, kot »krma (za konje)«, etrushchansko damnos (ippos) (str. 68);– lanъ, predslovansko »Joch oder Haufe Landes, aratura, Acker, Feld < *laknu:etrushchansko < latinsko acnua »100« < Feldmass...« (str. 69);– *lody »Frau, gospa«, *lodъka »gospodichna«, predslovansko lad- »Gatte, Gattin, Mädchen;soprog, soproga, dekle«; *lodъka lezhi tudi v predgrshkem *Ladua > Leda, etrushchanskolatva; za *lad- tudi etrushchansko *laut- »Frau, Mutter; gospa, mati« (str. 70);– jata, predslovansko, »Hütte; kocha« (str. 70, v opombi);– perunъ, predslovansko, »Donnerkeil; strela«, prek p<>ph in d<>t etrushchansko *f[e]ront vfrontac »fulgurator« in v latinshchini frontesia ostenta »Blitz und Donnerzeichen; blisk inznamenje strele« (str. 71);– rajь, slovansko, *rajut, predbaltoslovansko, »Paradies; nebesa«, etrushchansko rel»Graburne; grobna zhara« (str. 71, op. 1);– mъnogъ, starocerkvenoslovansko, »mancher; marsikateri, mnogi«, etrushchansko mantisa,mantissa »additamentum; dodatek, privesek« (str. 72);– *poja, predslovansko, (sъ)pojiti (zhena>zheniti), etrushchansko puia »soproga« (str. 73, op.1);– kъmetь, predslovansko, »(Frei)bauer, Landmann, Grosshüfner«, morda etrushchanskocam[e]thi »*censor, Vetter; cenitelj, sodnik, stric, strichnik=bratranec« (str. 73), op.);– laty, latъka, predslovansko, »Topf; lonec, latvica«, etrushchansko lut(h) (str. 73, op.);– wl->l-, glasovna premena v slovanskih jezikih, znana tudi v etrushchini: Vel(c)itanus >let(h)a »Kriegsgottheit; bozhanstvo vojne« (str. 79) itd.

(3) Predslovansko kanja, rusko kanja, kanjukъ »Milan, Weihe; sokol«, malorusko kanja, kanjuk,bolgarsko kanjak, srbsko in hrvashko kanja, slovensko kanja, kanjuh, kanjec, cheshko kane, poljskokania, narechno kaniuk, zgornje- in spodnjeluzhishko kanja. Slovansko etimologijo kana kazhe



primerjati z latinsko ciconia, conia, indogermansko *kan- »peti«, latinsko cano,spodnjevisokonemshko Hahn (str. 79-80). V preditalskem reduplikatu ci-conia je oblika primerljivaz etrushko ki-kinda. Alternacija *kewnja : *kephnja s premenami w<f<ph ob predslovanskem*keph[n]ja > chaplja je za konchnico -nja podobno kakor pri *kewnja>conia in predslovanskem*kapnja>kanja po pravilu -pn- > -n-, s korenom *kap- ali *kab- se izide v ka[p/b]nja »Weihe etc.;kanja, sokol itd.«, primerjati kazhe s predslovanskim *kab- v kobьćь, kobuzaъ (skob /skop) »vrstasokola, skobec«. Predslovansko chaplja, predlatinsko *kewnja>conia in etrushchansko capys <>predslovansko ka[p]nja (str. 80-82).V razshirjenem utemeljevanju posameznih pravil besednega razvoja se Karel Oshtir nenehnoozira na etrushke osnove, ker je bil sicer njegov namen, izrazhen zhe v naslovu, da bo primerjal(pred)slovanska imena ptic z etrushkimi. Zato navedimo she nekaj njegovih izpeljav:

banja, predslovansko, »Krug, Gefäss, Wanne, Kuppel«, iz *baknja, kjer je slovanski -kn- > -n- , romansko bacca »Wassergefäss«, predlatinsko bacar, bacarium, bacario, baccinum,etrushchansko muki »kozarec« prek m<>b, predslovansko *bъkь > bъchьvь, bъchьka »Fass,Kübel, Bottich« (str. 83). Verjetno gre za skupno osnovo z:buky, slovansko, slovensko bukev, danes ohranjeno tudi v imenu pokrajine Bukovina,predslovansko *baukun > buky, bukъ, predgermansko *bauk, silva Bacenis > bok (ali bokoi)»Buche; bukev«, predgalsko Baco »Gott des Waldes Bacones en Saintonge (str. 83). To izvajanje jezelo pomembno, saj s tem Karel Oshtir dokazuje skupni besedni zaklad in dodaja kargumentaciji, ki nasprotuje pangermanskemu prisvajanju imena drevesa bukev, s chimerskushajo celo dokazati, da so bili Germani naseljeni dalech bolj proti vzhodu, na ozemljihSlovanov, in da so Slovani prevzeli ime bukev od Germanov! Si predstavljate primitivneSlovane, ki she celo za drevo niso imeli svojega imena, cheprav naj bi zhiveli po gozdovih indivjinah Zakarpatja...;*cheshj > chasha, predslovansko, etrushchansko *cash »Kopf; glava« (str. 86);Volynjь/Velynjь, predslovansko, *wel[u]nija > predlatinsko Velia »palus«, iz *vel[n]ia, kakor vetrushchini varia=varnal (str. 87);inьjь, predslovansko, ynis iz *indnij predlatinsko, kakor etrushchansko andas (»boreas«),predgermansko *wintr > Winter (str. 87);bъdьnjь, predslovansko, »Bottich, Art Fass, Art Kufe; kad, vrsta soda, vrsta chebra«,predslovansko in predgermansko *beud v slovanskem *beud > bljudo (> srbsko in hrvashkobljudo), »Schüssel, Korb, Tisch; skleda-latvica, koshara, miza«; etrushchansko puti »Vase,Becher; posoda, vaza, kozarec«, t<>l etr. puln (ali iz *putln?) (str. 87+op.2);sk[ъ]renja, predstarocerkvenoslovansko, »scurrilitas; norchevanje, shala, burke«, z -nj- k*etrushkemu (prim. Scur(n)a, Scurra) > lat. scurra »Spassmacher, Witzbold, Stutzer«, in shetretji, kakor v rushchini, »der dritte > Schiedsrichter; razsodnik, posrednik«, *etr. > lat. sculna»Schiedsrichter« (str. 88);korstelь - *korsterь, predslovansko, predlatinsko coturnix »Wachtel; prepelica«, kost(ь)rъ»Holzstoss; skladovina, sklad drv« pa je z mnozhinskim formantom -r- primerljiv zetrushchanskim kot npr. clenar »sin«, saj je drugache predgrshko kaston iz *k[a]s- (str. 89);prav tako je primerljiv predslovanski *tir > slovansko -tь[r]-, -ter-, kot v predslovanskemnъ/ьktьva »mactra, macto; chashchen, zhrtvovan, kaznovan«, v korenu nъk- ali nьk-



primerljiv z etrushchanskim nac- v pomenu »Grab; grob«. (str. 89); ta razlaga postane shezanimivejsha, ker vsebuje zelo razvpito besedo ekupetaris, o kateri je veliko razlichnih innasprotujochih si razlag; Karel Oshtir pravi:ekupetharis, e-kupe-t(h)aris, predvenetsko, »Grabeimer, grobna posoda«; predslovansko pektь,pek-ter-a »Höhle; votlina; pech, pechina«, torej pech- in zgoraj obdelani *tir > slovansko -tь[r]-, -ter- (str. 89); dodatno obrazlozhitev ostalih sestavin ekupetaris najdemo v nadaljevanju;petro, predslovansko, »lacunar, Gerüst, Gebälk, Sockwerk, Art Balken; strop, oder, tramovje,podporje« iz *pen-tr ali *pen[∂]k-tr, slovansko pьnjь »tronc d’arbre; shtor« (str. 90);kanja<*kap[u]nja, predslovansko, etrushko capys »sokol« (str. 90);utro, slovansko, poleg ustro iz *aushr) »Morgen; jutro«, morda iz *uchtro, kontaminirano iz*aushaxr > *uchaxr + ustro, s formantom -tr- iz *auk-tr , etrushchansko aukelos (str. 90);*demtel>detel, predslovansko, »Klee; detelja« : *deb-tel > *detel, poljsko koniczyna »detelja« izkonjь, krma za konje, morda iz druzhine z etrushchanskim damnos ippos (str. 92);koprъ, predslovansko, »(See)fenchel, Dill; (morski)janezh, koper«, etrushchansko kapra;morda uposhtevamo she slovansko *az- »Ziege; koza« pod vplivom *koprъ »koza«, zizpadom k- (str. 92);kremy, predslovansko, »Kiesel, Feuerstein; kremenjak, iskrilo«, e<>a krams, etrushanskocrapshti »in den Nischen?, v vdolbini« (str.92);bergъ, predslovansko, etrushchansko bargena »*Gebirgler; gorjan« (str. 94);kolachь, slovansko iz kolo, , etrushko halχ »Bier?, Gefäss?; pivo, posoda, zhila« (str. 94);krusha, predslovansko, »Birne; hrushka« (tsh<>sht), etrushko Crustumerium »mit beliebtenBirnen« (str. 99); itd.

Kaj je Karel Oshtir ugotovil glede treh ptichjih imen?

(a) Predslovansko astrebъ izvaja iz debla *asr-, ki ga ima tudi etrushki άρακος ‘’ιέραξ’’; formant eb-in menjavanje r<>l v predgrshkem aisaron ‘’eidos’’ : aisalon sta predindoevropskega izvora. Prvotnipomen debla *a(i)sr- je »bozhji, svet«, na kar kazhe etrushko ais(ar) »bog«.(b) Predslovansko lunjь je nastalo iz *lonjь < lognjь ter izvira iz prvotnega *wlangnj, in to povechinoma disimilatorichnem menjavanju n<>l iz *wnangnj; h korenu wl- spada etrushko vel‘’voltur’’. K isti praobliki *w(a)nang je ob uposhtevanju pojava n<> – (z ustreznimi slovanskimirefleksi) pristaviti she predlitavsko vanagas »jastreb« in predirsko fang »lunj«. Etrushko vel jeohranjeno, izvzemshi predlatinsko obliko voltur, le she v imenu Vel=C(aius); opisano je bilo vechslichnih dvojezichnih primerov italsko-etrushchanskega sozhitja.(c) Predslovansko kanja se je razvilo iz *kapnja; deblo *kapn < *kapun je ohranjeno v *kapun

etrushchanske besede capys »falco, sokol«, predgrshko Kapis, predlatinsko *accaput(ax)r > accipiter»jastreb« in predgermansko *khaphun > *xabukaz > novovisokonemshko Habicht; po alternacijilabiala z labialnim nazalom (obdelani so tudi predslovanski primeri) sodi semkaj she predgrshkikumindis. Slovanski refleksi menjavanja neaspirate z aspirato (capys : *xabu), in sicer k : ch, t/d : s/zin p/b : w so potrjeni s primeri. Po obshirni analizi Karel Oshtir sklene, da obstaja v jeziku trojni odnos med Etrushchani in



Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine; (b) etrushke izposojenke iz italshchine, kije s slovanshchino indoevropskega porekla; (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnostipa je v pripadanju predbaltoslovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini.Ali res obstajajo zgolj ti trije odnosi? Kljub velikemu sposhtovanju do Karla Oshtirja je trebavprashati, kako to, da ni she naslednjih odnosov med Slovani in Etrushchani:(d) etrushchanske izposojenke iz baltoslovanshchine?(e) etrushchanske izposojenke v italshchino?(f) che je obstajala neka predindoevropska jezikovna skupina, na kateri se je kasneje (kdaj in kje?)oblikovala pred- > pra- > slovanshchina, je (ne)mogoche uposhtevati, da je bila (ne)homogena,eno- ali raznorodna, z enako/isto(?) kulturno podstatjo...(e) ko Oshtir izrecno operira s pred- in praslovanshchino, si vechkrat postavimo vprashanje,koliko je pri tem vkljuchene same slovenshchine kot nedvomno veliko kasnjeshe jezikovnetvorbe, toda ob uposhtevanju spoznanja Franceta Bezlaja (gl. uvod k Slovenskemu etimoloshkemuslovarju): »Skupni slovanski izrazni fond je sorazmerno skromen, zdi se, da ne presega tisoch sedemsto izhodnihbesed ... Slovenshchina je v tem pogledu izredno arhaichna ... Ni pa lahko odgovoriti na vprashanje, koliko jeslovenska leksika zhe raziskana ... « Toda omenili smo zhe, da je Oshtirjev uchenec Bojan Chop ob petinosemdesetletnici rojstvaKarla Oshtirja (Jezik in slovstvo, XIX, sht. 1-2, str. 5) zapisal: »... likijshchino sta Pedersen inLaroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini, isto velja danes zalidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu (op. L.V.: v katerih mnogi vidjo inberejo etrushchino), s tem pa, se resno bojim, tudi za etrushchanski jezik ...«; torej je zaChopa etrushchina verjetno indoevropski jezik! Zanimivo dopolnilo k Oshtirjevemu razvijanju etrushchansko-slovanskih povezav najdemo meddrugim npr. pri Milanu Groshlju (O posesivnem adjektivu v slovanshchini in toharshchini, Slavistichnarevija, VIII, 1955, str. 2-10), kjer se loteva posebnosti v slovanskih jezikih, da se ne reche hishaocheta, klobuk brata, ampak ochetova hisha, bratov klobuk, ter ugotavlja, da svojilni pridevnik poznaizmed indoevropskih jezikov le she toharshchina. Ta jezik so govorili v prvem tisochletju pr. n.sht. v Turkestanu, prve ostanke tega jezika so objavili shele 1908. Znameniti shvedski latinistLöfstedt je pokazal, da je v grshchini svojilni pridevnik omejen na homerski jezik, ki ima toposebnost od eolskega narechja, in da najdemo nekaj sledov tudi v stari latinshchini in vpatronimiku (ime, narejeno po ochetovem rojstnem imenu – npr. Petrich iz Peter) v sanskrtu,iranshchini, ilirshchini, venetshchini ter germanshchini. Pri razlaganju, od kod te sorodnosti,Groshelj pravi, da so se skupine ljudi razselile z zelo ozkega prostora, kjer je bila prvotnaindoevropska pradomovina, toda kje je to bilo, o tem obstajajo zelo razlichna mnenja, iskali so jovse od Mezopotamije do Nemchije (op. L.V.: tudi v Egiptu, Skandinaviji, sredi Azije; nekaj o temtudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori). Npr. H. Krahe je v predavanjuSprachverwandtschaft in alten Europa (1951) prishel do sklepa, da so bili zametki ali praceliceindoevropskih jezikov okoli leta 2000 pr. n. sht. med Skandinavijo in Alpami ter Atlantikom inVislo (ali she malo chez njo proti vzhodu). Podrochje severno od Alp seveda ni bilo prazno,arheologija, pravi Groshelj, ima za to neshteto dokazov v ostankih starih kultur. Za zahodno



Nemchijo, Francijo, Britanijo in Irsko pa tudi Shpanijo sta arheologija in antropologija dognali zapredzgodovinsko dobo vsaj zhe shtiri selitve: ljudi stare in srednje kamene dobe, sredozemskegachloveka nizke rasti, ki se je shiril iz Afrike, chloveka visoke rasti – zopet iz Afrike – ki jeprinesel megalitsko kulturo (op. L.V.: drugi odlochno trdijo, da je megalitska kultura starejsha odegipchanskih piramid in je nastala na evropskih tleh), in konchno, okoli leta 1850 pr. n. sht.,chloveka, ki je zanj znachilna chasha zvonchaste oblike. [Kasnejshi] Indoevropejci so torej dalineke skupne poteze raznim [predhodnim, neindoevropskim] rodovom, ki so pa v izgovoru inbesedishchu, v nachinu izrazhanja ohranili nekaj svojih posebnosti. Tudi je verjetno, da se jeproces indoevropeizacije starejshega prebivalstva vrshil v vech fazah, med katerimi so bili krajshiali daljshi presledki. Nove oblike in sintaktichne zveze so se shirile iz raznih sredishch v oblikikoncentrichnih krogov (»valovna teorija«). Okoli pracelic germanshchine, latinshchine itd. so sejeziki shele polagoma izkristalizirali, ko so nastale vechje druzhbene celote.Koliko ljudi pa je sploh zhivelo v posameznih (pra)zgodovinskih obdobjih?Jean-Noël Biraben je poskusil opraviti to oceno, ki jo je sicer treba jemati z zadrzhkom, todavsekakor nam lahko rabi kot podoba urejenih velikosti shtevila prebivalstva, ki naj bi bilo za vessvet videti takole:

pr. n. sht. 1.000.000 leti nekaj tisoch ljudi 10.000

1.000 0

1.6501.800

1.950

5.000.000 ljudi100 milijonov200 milijonov600 milijonov900 milijonov2.500 milijonov itd.

Leta 400 pr. n. sht. naj bi v Evropi zhivelo okoli 20 milijonov ljudi in prav toliko v Aziji, zhe letanich n.sht. pa naj bi jih bilo v Evropi 30 in v Aziji 170 milijonov. Ko je bilo leta 10.000 pr. n.sht. (tj. v zachetku neolitika, mlajshe kamene dobe) na svetu vsega 5 milijonov ljudi, je navsakega odpadlo 20 km2 kopnega, ob taki gostoti bi, po rachunu, v Sloveniji zhivelo komaj 1.000ljudi! Vendar se tudi v srednji Evropi pred 10.000 leti zachenja bohotenje prebivalstva, ko se jekonchala chetrta, zadnja ledena doba (Würm) in je v vsej Srednji Evropi zhivelo komaj nekajstotisoch ljudi, npr. v danashnji Franciji 50.000. Srednjo Evropo je tedaj pokrivala tundra, ljudjeso si vedno bolj pomagali z ognjem, bivali so zhe v pokritih votlinah, kazhe, da so gradili prvepechi in dimnike. Ledeniki so kajpak she vedno segali globoko v doline, zime so bile dolge inhude. Toda v desetem tisochletju se je v komaj treh do shtirih stoletjih podnebje hitro ogrelo,ledeniki so se umaknili dalech na sever, na Shvedsko in Irsko, in prichakovali bi, da se bochloveshtvo razcvetelo v blagodejni toploti. J. N. Biraben pa trdi ravno nasprotno: chlovek jezashel v hude tezhave, vsesploshna lakota je mochno zavrla razvoj civilizacije. Namesto tundreso ozemlje hitro prekrili gozdovi iglavcev, brez in lesk, to pa je ob toplejshem podnebjupomenilo konec nosorogov, mamutov, severnih jelenov, divjih konj, turov – in sploh velikedivjadi, od katere je zhivel chlovek-lovec. V devetem tisochletju so od velike divjachine prezhivelizgolj jeleni. V osmem tisochletju pa so se gozdovi she naprej shirili – prevladovati so zacheli



hrasti, bresti in bukve. Mesa je bilo vse manj, lakota je dosegla vrhunec. Chlovek se je selil kmorju in zhivel od nabiranja shkoljk, pa k velikim rekam in jezerom, kjer je nabiral polzhe, sicersi je pomagal z naravnimi plodovi, zlasti s kostanjem in zhelodom. Skratka: posebno prilagodljiviti ljudje niso bili, in zato jih je bilo po treh tisochletjih znatno manj kot ob koncu dozdevno takokrute ledene dobe! Shele med osmim in chetrtim tisochletjem, v mezolitiku ali srednji kamenidobi je chlovek z nenehnim poskushanjem le obvladal spremenjeno zhivalstvo in rastlinstvo,spoznal hranljive, strupene in zdravilne rastline, in po letu 4.000 je nastala prava eksplozijaprebivalstva, ki je trajala vse do leta 1.500 pr. n. sht. Temeljila je na razvoju kmetijstva inzhivinoreje, izboljshevanju hrane, upadanju otroshke umrljivosti in rasti delezha deklet, ki sozhivela do materinstva! Ob vishkih kmetijske proizvodnje so se kazali prvi znaki trzhnegagospodarstva, rasla so mesta. Okrog leta 3.000 se je v srednjo Evropo razshiril vpliv civilizacijSrednjega vzhoda, zacvetela je trgovina. V naslednjem pomembnem obdobju med 1.000 pr. n.sht. – 1.000 n.sht. se je prebivalstvo Evrope zelo razmnozhilo, na 100 milijonov, ob obilnihnihanjih spricho epidemij, hudih sush ali zmrzali itd. Obstajajo celo zelo natanchne shtevilke; JulijCezar porocha, da je med pohodom nad Helvete 58. pr. n. sht. zaplenil arhiv, kjer so bili seznamivseh 92.000 za vojsko sposobnih moshkih, pa seznam zhena, otrok in starcev (286.000). Toda ta shema ima kar nekaj bistvenih pomanjkljivosti. Prvich je prevech evropocentrichna,prevech uposhteva zgolj razmere v Evropi in premalo razvoj v Afriki in Aziji. Zlasti slednja je zveliko shtevilnejshim prebivalstvom ustvarjala pogoje za hitrejshi razvoj. Samo Kitajska naj bishtela nekaj stoletij pr. n. sht. zhe 70 in vech milijonov, shtevilo, ki je obchasno silno nihalospricho vdorov, zlasti s severa, in drugih ujm. Tudi Indija naj bi po mnenju indijskega demografa,ki je temeljito raziskal zapise o shtetju prebivalstva v mestih ob Indu v tisochletju pr. n. sht., zheleta 2.000 pr. n. sht. imela 50 milijonov prebivalcev; podobno nam o Indiji porocha AleksanderVeliki s svojega pohoda v Azijo.Skorajda ni znanstvenika, ki ne bi priznaval, da je bila za Evropo pomembna Mezopotamijaoziroma Blizhnji vzhod kot zharishche neolitske revolucije, tj. poljedestva in metalurgije;posamezni odtenki se razlikujejo zgolj po tem, koliko je bilo she pred tem visoke kulture naprostoru proti Indiji ali she naprej na Kitajskem, od koder naj bi se civilizacijsko napajale dezhele“Plodnega polmeseca”. Po drugi strani pa predvsem sodobna arheologija, prazgodovina,paleolingvistika in genetika odkrivajo nova dejstva glede pomembne vloge Balkana po eni straniin megalitskih kultur na zahodu Evrope po drugi.Zato ne sme biti prav nich chudno, che so nekatere teorije, ki so se v preteklosti zdele povsemdokonchne in neizpodbitne, kar naenkrat izgubile verodostojnost in jih je treba spreminjati,dopolnjevati ali celo nadomestiti z novimi. S tem se vechkrat srechamo tudi v tej knjigi, tako karse tiche same (pra)zgodovine kot tudi lingvistike. Droben primer, ki se tiche Slovencev, glede posebnega polozhaja slovenshchine v okviruslovanskih jezikov, naj tu nakazhem zgolj z enim samcatim problemom izgovarjave(Obshcheslavjanskij lingvistecheskij atlas, serija fonetiko-grammaticheskaja, refleksy *ě,Mezhdunarodnyj komitet slavistov [sodelovala tudi SAZU – Slovenska akademija znanosti inumetnosti], Belgrad, 1988):



Rusija e Chrna gora ijeBelorusija i Vzh. Bosna ijeUkrajina i Bosna i:Poljska a Dalmacija i:Slovashka e Slovenija i∂, i:, e, ẹ, ie, iε:, e:, ẹi, ai, a:i (op.*)Cheshka e Makedonija e Vzh. Srbija e Op.: (*) Na zhalost nisem imel na voljo vseh natanchnih fonetichnih znakov, toda za razumevanje te navedbe jedovolj jasno, da imajo vsi slovanski jeziki le po en glas, celo tako shtevilen narod, kakor so Rusi, le maloshtevilniSlovenci imamo »za vsako vas svoj glas«. Slovenshchina sodi med jezike z najvech dialekti, podobno je zitalijanshchino, toda slovenski rekord je absoluten. Che to povezhemo z arhaichnostjo slovenshchine, potem nas mora to vzpodbuditi k iskanjuglobljih vzrokov za tako stanje, ne le pojasnjevati vse z nekakshno goratostjo, zgodovinskorazdeljenost na razlichne drzhave ipd. Prav spricho tega je pomembno poiskati dejavnike inodnose, ki so vplivali na razvoj jezika, v veliko bolj odmaknjenih chasih, kakor pa je srednji vek.In zato ne nazadnje, kako, na kakshen nachin ter kdaj in kje so se prenashale ne le besede, ki jihomenja tudi Oshtir, med Etrushchani in Slovani, ampak tudi kultura?! Che predpostavljamo, ali(a) da neolitska revolucija izhaja z Blizhnjega vzhoda ali (b) da je bil tudi Balkan (skoraj) hkratienako mochno zharishche neolitske, vsekakor pa bronastodobne kulture (zgodnje rudarjenje,metalurgija Balkana je v zadnjem obdobju povsem potrjena), kar bi posledichno povzrochilopostopno shirjenje (predvsem kulture in le drugotno selitev ljudstev) proti zahodu, je (c) t.i.megalitska kultura (Karel Oshtir enachi predindoevropske jezike z megalitskimi jeziki), ki je zazdaj potrjena predvsem na zahodu in jugozahodu Evrope, (c 1) z Blizhnjega vzhoda in/aliBalkana nekako preskochila centralno in severno Evropo, che zhe izpustimo vzhodno Evropo,ali pa (c 2) je zajemala megalitska kultura tudi centralno in severno Evropo, le vzhodna Evropa jebila izkljuchena iz tega procesa neolitizacije, in prav od tam ali she bolj proti vzhodu so“Indoevropejci”, ki naj bi kasneje (kdaj?) prodrli v “megalitsko” Evropo in jo indoevropeizirali... Skoraj prevech vprashanj, da bi dobili konsistentne odgovore. Znanost naj bi se po“Okhamovem nachelu” izogibala nepotrenega kompliciranja, bolj kot se stvari jasno in preprostopostavljene, “lepsha” je teorija!Kako se dá vse to poenostaviti?!Po mojem mmnenju je temu blizu TK – teorija kontinuitete, ki jo eden od njenih utemeljiteljev,Mario Alinei, definira takole: Ljudstva, ki danes zhive v Evropi na danashnjih ozemljih, so todzhivela zhe najmanj v neolitiku, che ne celo zhe v mezolitiku, torej vsaj 10.000 let pred nashimshtetjem. Neolitska revolucija (kmetijstvo in metalurgija) je prvenstveno kulturni pojav, ki jezajemal shirshe obmochje in le v veliko manjshi meri selitev celih ljudstev. Cheprav se ne morem znebiti obchutka, ki se opira na nachin Oshtirjevega podajanja snovi in



utemeljevanja, da se je skushal izogniti frontalnemu napadu na pangermanstvo oz. je poskushalspraviti na skupno (kulturno, jezikovno) praosnovo vse narode Evrope zato, da mu ne bi ochitaliheretichnosti oznanjanja drugachne teorije od prevladujoche nemshke o Indo-GERMANIH inne Indo-EVROPEJCIH, jemljem njegovo obetajoche “megalitsko” izhodishche kot osnovo zaplodno nadgradnjo. Che za zdaj she enkrat ponovimo po Oshtirju:»Nekoch« so zhivela v Evropi staroevropska neindoevropska, megalitska ljudstva, v enem deluEvrope so govorili predindoevropsko predslovanshchino, ki je bila temeljno razlichna odkasnejshe centralnoindoevropske predslovanshchine...Podobno operira Oshtir z drugimi predindoevropskimi jeziki.Chas je, da si pogledamo she odnos med Veneti in Anti!

VENETI IN ANTI

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]


VENETI IN ANTI Karel Oshtir je posebej obdelal to vprashanje v razpravi Veneti in Anti (Etnolog, II, 1928), dasi seje tega loteval tudi v drugih spisih, med katerimi je za nash namen zanimiv K predslovanski etnologijiZakarpatja /Etnolog, I, 1926-1927), kjer nam pade v ochi poudarek na “etnologiji”; cheprav je bilizrazit lingvist, je chutil potrebo, da svoje jezikoslovne analize povezhe z etnologijo(narodoslovje), kar je zelo sodoben pristop!Toda preden se vrnemo k Oshtirju, she nekaj drugih mnenj o Antih, saj gre za pravcati misterijizginulih Antov.Anti naj bi bili izumrla veja vzhodnih Slovanov in predstavljajo eno najglobljih in nerazreshenihzgodovinskih ugank, tako glede njihovega izvora, obstoja kot nenadnega izginotja, vendar so jihmalo raziskovali.Kako je mogoche, da se je ob tem, ko za ostale Slovane velja, da so (po tradicionalnih teorijah)iznenada preplavili velik del Evrope, izgubila sled za tem pomembnim in mochnim ljudstvomAntov?Kaj sploh vemo o Antih? Kashen je bil odnos med Anti in Veneti?Zhe v 19. st. so nekateri pisci kritichno povzemali iz Iliade, da naj bi Antenor po padcu Trojepripeljal prezhivele Venete na severni Jadran; kot Gilferding so menili, da ime Antenor izhaja iz Antes aner “mozh Antov, vodja Antov”, ki naj bi mu ga kot nadimek dali Grki, njegovo pravoime naj bi bilo Venet, kot so svoje vodje imenovali Veneti, in je osnovo Ant mogoche izpeljati izslovanske podstati. Tako kakor starobolgarsko ant, rusko, srbsko in starocheshko ut, slovansko ot,jo je najti v staroruskem osebnem imenu Utin (leta 945), starocheshkem Uta in toponimih namochvirnatem, jezernatem ozemlju Ut, Uty, Utinka, Utovo, Utin; obstajajo tudi osebna imena Utin(iz leta 945), starocheshko Uta. Upravichena je domneva, da je mogocha izpeljava iz osnove uta,utva “(divja) raca”; v starobolgarshchini anty, onty, anta, onte “raca”, rusko utka, srbsko utva. Staraplemena so si dajala imena po totemskih zhivalih: Volki, Sokoli, Orli, Medvedi itd. Zato nas nebi smelo chuditi, che bi bi bilo poglavarju plemena ime Ant, chlanom plemena pa Anti. Jordanesje o Antih zapisal: »paludes et sylvas pro civitatibus habent«. Prav tako bizantinski pisciporochajo o Antih, da so se prikrili pod vodo blizhnjih rek in jezer ter dihali skozi dolge votletrse, nato pa iz zasede napadli sovrazhnika. Che najdemo slovansko etimologijo za prvi delimena, ga dobimo tudi za konchni del. Koren nor pomeni “potopiti(se), ponikniti”, vslovenshchini je ohranjen v (po)nor “kjer voda ponikne”, v cheshchini norec “potapljach”, poljskonurek, srbsko norac, gornjeluzhishko norjak, litovsko naras, vse “potapljach”. Tako bi Antenor



izrazhal lastnosti race potapljachke, kar je she posebno pomembno, che vemo, da so Veneti takov Benechiji kakor na Baltiku, v Panoniji in spodnjem Podonavju, ob shvicarskih jezerih, naatlantski obali ali ob Chrnem morju zhiveli ob vodah, jezerih, mochvirjih in celo na kolishchih(TRS 1875, str. 131).Na drugem mestu pravi Trstenjak (TRS 1870 [1869?] str.51), da Antje, Ανται niso niti takostanovitno niti tako sploshno ime kakor Slovani, dasi jih omenjajo Jordanes, Prokopij, Agatias,Menander, Maurikij, Theofilakt, Hronikon Paskal, Teofan in Pavel Diakon za obdobje kakshnihdvesto let, in soditi je, da njihovo ozemlje nikoli ni bilo obsezhnejshe od zgornjega dela Dneprater okolice Chrnega morja. Po Jordanesovem navajanju je mogoche sklepati, da so bili poglavitnirod Vinidov med Dnestrom in Dneprom na severozahodu od Chrnega morja, kako globoko vnotranjost, pa ne pove. Prokopij pishe podobno kakor Jordanes, le da naseljujejo ozemlje shenekoliko bolj proti severu: »Mejotski zaliv (lacus Maeotis, danes Azovsko morje, v katerega sesteka Don, nekdanji Tanais) je povezan s Chrnim morjem; tamkajshnji prebivalci so bili nekdajKimerci, zdaj pa so Uturguri, ozemlje od njih proti severu naseljuje brezshtevilno ljudstvoAntov”. Prav tako se strinjata, da so Antje sosedje Slovanov, ki so nekoch imeli isto obche ime;oba porochevalca pa postavljata Dneper kot mejo med obema ljudstvoma«. Od kod ime Anti, nilahko dolochiti, Grki so shele od Gotov in drugih Germanov zvedeli zanj; ko so ti odshli, so tudiGrki pozabili na Ante. Nekateri vidijo osnovo v anglosashki besedi ent “velikan”, vendar jestaronemshki izraz anzi, od koder je mogoche izpeljati gotsko ants ali antus(?). Shafarik je menil,da je pravo ime slovansko Uti, v ednini Utin (op. L.V.: nasho pozornost pritegne nenavadnapodobnost z Utinum, najstarejshim zapisom za Udine, Videm).Tako so pisali pred priblizhno 150 leti.

*In kakshni so sodobni pogledi na Ante?V Stanojevichevi Narodni enciklopediji srpsko-hrvatsko-slovenachki (STA) iz okoli leta 1920 (knjiganima letnice) je razlozheno: Anti, latinski in bizantinski pisci v 6. st. omenjajo Slovane in Anteskupaj, kot plemeni istega imena in ljudstva, kot zelo hrabre ljudi, stanujoche vzhodneje odSlovanov med Dnestrom in Dneprom. V 6. st. so se hudo spopadli s Slovani in leta 602 so jihAvari pokorili, odtlej ni o njih vech govora v starih listinah. Zelo verjetne so predpostavke ruskihuchenjakov, da pod imenom Slovani pisci v 6. st. mislijo na juzhne Slovane, medtem ko podimenom Antov razumejo plemena vzhodnih Slovanov oziroma Rusov (A. Shahmatov, Uvod uhistoriju ruskog jezika; L. Niederle, Manuel de l’antiquite slave, I, 1923). Toliko a Antih in nich vech!Eden najpomembnejshih slovenskih znanstvenikov Karel Oshtir (1881-1934), chlan Slovenskeakademije znanosti in umetnosti, ki je protestno izstopil iz nje (!), je raziskoval predindoevropskein indoevropske jezike ter napisal za nashe razpravljanje dvoje zanimivih del: Veneti in Anti(Razprave Znanstvenega drushtva, II, Ljubljana, 1928) in Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen(Razprave znanstvenega drushtva v Ljubljani, 8, 1930).Nekoliko obshirneje in po svoje bolj izpostavljajoch je opis v Hrvatski enciklopediji (HRV) iz leta1941: Anti, drugo ime za Cherkeze, ki so ga vsilili sosednjim lezgijskim plemenom Andov. Ko soHuni unichili okoli leta 375 drzhavo gotskega kralja Ermanrika, je del Gotov pod vodstvomVidimera zbezhal k Antom in ubil njihovega kralja Boksa. To ali prodiranje Hunov, ki sozasledovali gotske ubezhnike, je povzrochilo veliko preseljevanje. Roji Antov, ki so se jim



prikljuchili sorodni Srbi in iranski Hrvati, so se zatekli s Kavkaza na slovansko Zakavkazje inprodrli onkraj njega celo do Odre, tako da so Germani Gornjo Shlezijo zhe v zachetku 5. st.imenovali »dezhela Antov (Anthaib)«. Sto let za tem je bila ta kavkashka zmes zhe poslovanjena,vendar je ohranila toliko naravne energije, da je okoli sebe zbrala pod vodstvom svojegavodilnega plemena Antov vse Slovane od Zakarpatja do juzhnoruskih step. V chasu cesarjaJustinjana I (518-527) so zachele njihove skupine prodirati na Balkan skupaj z bolgarskimiKutriguri in Slovani iz Dakije, sosedi zahodno od Dnestra. Da bi razbil to trojno zvezo, jebizantinski cesar okoli leta 540 odobril Antom, »najhrabrejshim med Slovani«, pravico pobiranjadavka in jim prepustil mesto Tyras (Akerman) v ustju Dnestra, prav na poti, po kateri so trgovciKutriguri prihajali do Donave. Odtlej jih je razdvajalo krvno sovrashtvo, kar je bil pravzapravcesarjev namen. Ko so Avari okoli 560 napadli antsko zvezo, so se jim prčcej pridruzhile trumeKutrigurov, ti so celo vzpodbujali k zahrbtnemu uboju antskega poglavarja Mezamira, ki jeprishel k avarskemu kaganu na pogajanja. Pod neusmiljenimi napadi Avarov je antska oblastskoraj povsem razpadla. Podobno kakor 200 let prej pod Huni, tako so sedaj Anti bezhali predAvari na Cheshko, v Turingijo, na ustje Visle in na jug v Alpe (podchrtal L.V.). Kar je ostalo ljudi,so trpeli pod avarskim jarmom; ta strahotni chas se je ljudem tako vtisnil v podzavest, da shedandanashnji pod Karpati ob Visli velja za psovko rechi »ty obrzynie«, »ti si Avar«. Vendarsuzhenjstvo ni trajalo predolgo; odhod glavnih avarskih sil na Madzharsko je tako oslabil njihoveposadke med Anti, da je slednjim uspel osvobodilni upor okoli 580. Zato se je she za Nestorjagovorilo v Rusiji: »Izginili so kot Obri, brez potomcev in naslednikov«. In zhe 583 so Anti spetna spodnji Donavi kot zavezniki Bizantincev proti Avarom, prav tam jih najdemo she 602.Odtlej v zgodovinskih virih o njihovem imenu ni vech nobenega sledu – vse tako kazhe – ker seje kavkashki gospodovalni, vladajochi sloj okoli 626 zhe drugich razredchil z odselitvijo Hrvatovin Srbov na jug, na Balkan. (Schora-Beknursin-Nogmow, Sagen und Lieder des Tscherkessenvolks, Ed.A. Berge, 1866; M. Grushevskij, Istorija Ukraini-Rusi, 1904; L. Niederle, Antove, Vestnik cheskeAkademie, 12, 1909; N. Zhupanich, Izvor in ime Antov, Etnolog, 7, 1934; L. Hauptmann, Kroaten,Goten und Sarmaten, Germanoslavica, 3, 1935.) In she ime, ki je omenjeno na zachetku: Anado –kavkazijski jeziki; avarski.

Tu je zanimivo:(1) da je navedena ena od kontroverznih razlichic, od kod izhajajo Srbi in Hrvati;(2) da so se Anti umaknili do Alp, torej v kraje, kjer danes zhive Slovenci!Nato sledi sovjetska verzija v Boljshoj sovetskoj enciklopedii (BOL) iz leta 1950: Anti, poimenovanjeza vzhodnoslovansko veliko plemensko zvezo med 4. – 6. st. med Dnestrom in Dneprom.Bizantinski in sirijski pisci so prvi verodostojni porochevalci o Slovanih na vzhodnoevropskihravnicah. Jordanes omenja, da so bili v 6. st. Anti skupaj s sorodnimi Sklavini, ki so zhivelizahodno od Dnestra, prej znani pod skupnim imenom Venedi, te pa so dobro poznali rimskizgodovinarji v 1. in 2. st. Jordanes tudi prenasha staro legendo o vojnah Antov zvzhodnogotskim kraljem Vinitarom, ki so ga premagali Huni (376); po tej legendi nekaterimislijo, da je zdruzhitev Antov potekala med boji slovanskih plemen z Goti in Huni. Po pisanjuProkopija Cesarejskega in Mavricija Stratega so bili Anti stalni naseljenci, kmetovalci (proso,zhito) in zhivinorejci, zhivechi v gozdnatih stepah in na gozdnatem podrochju na bregovih rekter jezer v “kuchah, skirdah”. Niso imeli vrhovnega vodje, ampak so se upravljali na



skupshchinah. Imeli so zelo razvito metalurgijo in trgovino tudi z bolj oddaljenimi dezhelami.Arheoloshke najdbe potrjujejo, da je bilo zhe dokaj opazno socialno razslojevanje, cheprav soAnti zelo slabo arheoloshko raziskani. Ker se niso lotili sistematichnih odkopavanj, so vPodneprovju odkrili le nekaj njihovih gradishch (op. L.V.: Rusi uporabljajo enako ime kot pri nastako razshirjen toponim gradishche), ki so stala na tezhje dostopnih vzpetinah, obdanih z nasipi inrovi. V 5.-6. st. so skupaj s Sklaveni napadali Bizanc in v zachetku 7. st. so zasedli Balkan.Bizantinski in sirijski zgodovinarji podajajo podroben opis njihovega vojashkega delovanja, zimeni sklavenskih in antskih vodji, s shtevilom vojshchakov, z oborozhitvijo, ki se je postopomazelo izboljshala. Arabec Masud v 10. st. she porocha o njihovi nekdanji drzhavni zvezi vzgornjem Podnestrovju, cheprav po 7. st. o njih ni vech podatkov (zadnji je pisal o njih TeofilaktSimokatton). Po mnenju tvorcev te sovjetske enciklopedije so Anti zachetniki kijevskedrzhavnosti v 9.-11. st. in she dodajajo, da so do sovjetske revolucije normansko usmerjenizgodovinarji ignorirali Ante!Nato ta sovjetska enciklopedija (BOL) pove she: Venedi – zahodnoslovanska plemena, ki so v1.st. naseljevala ozemlja od severnih odrastkov Karpatov (Venedske gore) do Baltskega morja(Venedski, danes Pomorjanski zaliv); sorodna vzhodnoslovanskim plemenom Antov. Plinij je v 1. st.prvi omenil Venede; bizantinski porochevalec Prokopij (6. st.) je pod skupnim imenom Venedioznacheval Sklavene (ali Sklave) in Ante. Od 1.- 2. st. do poznega srednjega veka se je imeVenedov razshirilo na velik del zahodnoslovanskih plemen.Italijanska enciklopedija (TRE, S, Slavi, str. 943): Anti (Antae, Antes, Άντες, Άνται) je v 4. st. bolj kotime nekega mochnega plemena oznaka za skupnost vzhodnih Slovanov (izvor imena jepopolnoma neznan). Za 6. st. imamo pomembno vest od Jordanesa (Get., 35) »Antes vero, qui sunteorum (torej so “Venetharum natio populosa”) fortissimi qua Ponticum mare curvatur a Danastro extendunturusque ad Danaprum«; in enako od Prokopija (Bellum Goticum, IV, 4). S teh svojih selishch obDnestru si Anti niso upali na Balkan in ogrozhati rimski imperij, so pa to storili pod pritiskomAvarov; za tem, na zachetku 6. st., je njihovo ime izginilo iz tedanjih porochil. Kaj se je zgodilo stem ljudstvom? Po mnenju ruskih in ukrajinskih zgodovinarjev naj bi bili ti Anti predhodnikibodoche ruske drzhave, ki je nastala dobrih dvesto let potem na povsem drugachnih osnovah inverjetno z delno novim prebivalstvom, ki je medtem prishlo iz stare domovine Slovanov. Sheleta drzhava “Russov” iz Skandinavije (pod tem ne smemo razumeti le vrhnje, vladajoche plasti), sajje skandinavsko tudi samo ime, ki so ga dali osvajalci dezheli, t.j. obmochju okoli Kijeva; kotdokaz naj bi bilo to, da Finci she danes pravijo Shvedom Ruotsi, Estonci pa Röts, in to imespravljajo v zvezo z Roslagen, obalnim obmochjem Shvedske, s prebivalci Ropiggari, kar izhaja izstarejshega röthsbyggiar, primerljivo z islandskim rodr “obala”. Nenavadno je, da sami Rusi danesrechejo svoji domovini Rossia, to je oblika, ki je nastala pod grshkim vplivom iz ´Ρως.In nato she Enciklopedija leksikografskog zavoda FNRJ – Federativne Narodne Republike Jugoslavije,Zagreb, 1955 (ELZ): Anti, skupnost slovanskih plemen v chasu selitve Slovanov na Balkan.Prvich jih imenuje Jordanes okoli leta 370 v zvezi s prodori Hunov v Evropo, ko so Ostrogotipremagali Ante. Njihovo ime ni slovansko. V 6. st. so prebivali vzhodno od Dnestra in severnood Azovskega morja, ko med njimi in Slovani ni vech razlike; viri jih opisujejo skupaj in zenakimi znachilnostmi ter jezikom. Napadi Antov in Slovanov na Bizanc zachnejo leta 514; okolileta 560 Avari razbijejo Ante in podjarmijo Slovane. Poslednjich jih viri omenjajo leta 602.



Po danashnjih slovenskih knjizhnih virih so Anti skupina slovanskih plemen v chasu slovanskihselitev na Balkanski polotok; verjetno so bili predniki vzhodnih Slovanov. Prvi jih omenjaletopisec Jordanes (druga polovica 4. st), in to v zvezi z vdorom Hunov v Evropo in njihovimprihodom na vzhodne meje ostrogotske drzhave, ki so se ji Anti uprli in v prvih spopadihzmagali, vendar so jih Ostrogoti kasneje premagali in ubili njihovega vladarja Bozha s sinovi inshtevilnimi velikashi. Ime Anti ni slovanskega izvora in mnenja o njih se razhajajo. Vech vesti onjih sporochajo bizantinski pisci iz 6. in 7. st., to je od zachetka njihovega pritiska na Bizanc doizginotja vsakrshne njihove sledi v virih. Po Jordanesu in Prokopiju so zhiveli v pokrajinahvzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja. Med njimi in Slovani ni bilo vechjih razlik;po Prokopiju so govorili isti jezik, zavzemali velika prostranstva in se ukvarjali s poljedelstvom inzhivinorejo. Zhiveli so vechinoma v rodovno-plemenski druzhbeni ureditvi; od chasa do chasa sonastajale plemenske zveze pod stareshinskim svetom in ljudsko skupshchino. Ko so v 6. st.napadli Bizanc, se je pri delitvi plena pokazala druzhbena in premozhenjska neenakost inlochevanje stareshin od drugih chlanov plemena. Skupaj s Slovani so napadali Bizanc med leti514 in 517, pozneje pa tudi samostojno. Okrog leta 560 so razbili njihovo plemensko zvezoAvari, Anti se nato kot zavezniki Bizantincev borijo proti avarsko-slovanski plemenski zvezi.Leta 602 poshljejo Avari vojsko proti Antom in od takrat o njih ni vech nobene vesti. Presenetljivo, da po mnenju nekaterih zgodovinarjev in jezikoslovcev niso slovanskega izvoranaslednja imena: Slovani, Hrvati, Srbi, Anti, Bolgari, Rusi, Makedonci ... in tudi ne Veneti!Sodobni francoski raziskovalec, profesor na Sorboni in direktor Slovanskega inshtituta, FrancisConte v svojem delu Les Slaves (CON, str.12-14) pravi, kakshna srecha je, da je Jordanes v svojiknjigi De rebus Gethicus strnil Kasiodorovo (ok. 480 – ok. 575) izgubljeno Zgodovino Gotov, iz katereje chrpal mnoge podatke. Zemljepisna preuchevanja za dolochitev ozemelj, s katerih so prihajaligotski zavezniki ali sovrazhniki, so navedla Jordanesa, da je dolochil prostor tudi za Venede, ki seje razprostiral na velikanskem trikotniku, na eni strani z vzhodnim bokom Karpatov in onkrajnjih do zgornje Visle na severu, na vzhod do Dnepra in na zahodu do Pruta. Obenem razlochujepoglavitni skupini (III, 34-35): »Od izvirov reke Visle je na neizmernih shirjavah naseljenoljudstvo Venedov; cheprav se njihova imena spreminjajo od plemena do plemena in od kraja dokraja, se vsi skupaj imenujejo Sklaveni in Anti. Sklaveni zhive na ozemlju, ki lezhi med mestomNovietum [vse op. tu F. Conte: juzhno od Ljubljane], jezerom Mursjanski [jezero Balaton ali mordaeno od jezer na sotochju Pruta z Donavo], Danastrom [Dnester] in na severu Vislo. Tod ni mest,so le gozdovi in vodovja. Anti, najpogumnejshi, zhive, kjer se uslochi Pont [v sedlu Chrnegamorja med Dnestrom in Dneprom]. Med tema rekama je vech dni hoje...«. Nekaj kasneje (XXIII,119-120) dodaja: »Kot smo zhe predhodno ugotovili ob nashtevanju ljudstev, izhajajo vsa izistega rodu, cheprav nosijo tri razlichna imena: Venedi, Anti in Sklaveni«. Za velike mnozhiceAntov naj bi vesti potrjevale, da zhive v stepah severno od Azovskega morja. Poleg tega sonatanchneje oznacheni zahodni Slovani kot Venedi. Conte zakljuchuje (CON, str. 318):»Problem ni toliko v neposredni povezanosti med Skiti in vzhodnimi ali juzhnimi Slovani, ampakpredvsem v stoletni prisotnosti iranskega substrata, ki je opazen v mentaliteti, jeziku, omiki,religiji in celo v strukturiranosti oblasti ljudstev romanskega ali iranskega govora, ki izhajajo izistega indoevropskega jedra – v katerem so Slovani, Germani, Balti, Heleni ali Kelti... pri Antih je



opazna dvojna sestavina, slovanska in iranska... V bojih proti Gotom in nato proti Avarom soAnti pridobili posebne znachilnosti in omiko, ki je temelj za “chernjahovsko kulturo”, ta je imedobila po vasi pri Kijevu«. Z omenjenim nam Conte dopoveduje, da je iranski vpliv veliko shirshiod samih Antov, cheprav je tam morda najbolj opazen, in obenem, da so Anti postavili temeljekulture okoli Kijeva, kjer je kasneje nastala prva ruska drzhava.She posebej je za nas pomembna njegova pripomba, da so Anti segali do okolice Ljubljane!To smo zhe prebrali v prej navedenih virih, da se je del Antov preselil v Vzhodne Alpe.Posebno shtudijo o odnosih med Veneti in Anti je pripravil A. Dostal (Venetove-Antove, »Slavia«,XIX, 1949, str. 62-72); nakazuje vrsto problemov, ki bi jih morali raziskati ali so bili zanemarjeni,ker se niso vklapljali v nobeno shemo, izoblikovano pri posameznih teorijah.Che sedaj skushamo strniti tako nanizane informacije, nam ostaneta dva odgovora na vprashanje,kam so izginili Anti v 6. st.:

1. Da so se odselili na zahod kot Srbi in Hrvati vse do Vzhodnih Alp; kar nas spominja nat.i. “gotski izvor Hrvatov”, kot ga najdemo pri Hauptmannu in drugih, pri chemer zajamejokot naselitveno obmochje tudi Slovenijo. Toda pri taki razlagi nastane dodatna tezhava, kajin kam z Veneti? Che pritegnemo Jordanesu, da so pod tem pojmom zlasti v kasnejshihstoletjih razumljeni zahodni Slovani ter da so bili prej Slovani, Anti in Veneti poznani podskupnim imenom Veneti, je ob uposhtevanju migracijske teorije, da je del Antov na svojipoti na zahod tam naletel na zhe domnevno prej odseljene Venete, s katerimi so zhiveli Antipred tem v skupnosti, treba vprashati, kaj pa je z onimi Veneti, ki so bili tam zhe najmanjtisochletje pred tem? Po tej teoriji, naj bi se po tisoch ali vech letih slovanski Veneti zvzhoda priselili med zhe dolgo zhiveche Venete na zgornjih obalah Jadrana... In morebitniAnti-Hrvati ali Anti-Srbi, ki naj bi prishli v Vzhodne Alpe, bi tam nashli zhe venetskepredhodnike!2. Da so ostali na (shirshem) obmochju Kijeva, kjer so (okoli dvesto let) kasneje v novihokolishchinah in s spremenjeno etnichno strukturo osnovali drzhavnost v Kijevskiknezhevini; slednje zagovarja dobrshen del sodobnih ruskih zgodovinarjev.

Preden nadaljujemo razpravo o Anith ter razmerju med Anti in Veneti, bo koristilo, che sezaustavimo na vprashanju Keltov in Japodov, v nadaljevanju nam bo jasno, zakaj ta zastranitev.

ZAGONETKE O KELTIH Tudi o izvoru Keltov in njihovi vlogi v zgodovini potekajo v mednarodni znanstveni srenji hudepolemike, ki neredko prestopajo na tla politichnega obrachunavanja. Tako Peter S. Wells v svojiknjigi Beyond Celts, Germans in Scythians: Archaeology and Identity in Iron Age Europe (Duckworth,2001) pojasni, kako se je spremenil nash koncept Keltov z razvojem arheoloshke in zgodovinsketeorije, prakse in dojemanja, in razkrije, kako je popreproshcheno prevzemanje grshkega inrimskega oznachevanja Keltov, Germanov in Skitov postalo sploshna akademska praksa, ki jo jenujno presechi in reinterpretirati stare vire, kar seveda ni brez posledic za odnos do polozhaja invloge vseh ostalih ljudstev v Evropi. V strokovnih krogih je to delo ocenjeno kot pomemben



prispevek k velikim razpravam o Keltih, ki se veliko premalo naslanjajo na arheoloshka odkritja.Tudi druga shtudija, ki je izshla v knjizhni obliki in jo je prispeval Barry Cunliffe – The Celts: Avery Short Introduction (Oxford University Press, 2003), se osredotocha na dejstvo, da sodobnakultura uporablja in izrablja pojem “Kelti” in “keltsko” ter z njim ljudje opredeljujejo nasprotnestvari, ideje in ljudstva! Zato je potrebno vnesti v znanstvene kroge ter med shiroko javnost jasnezgodovinske in arheoloshke opredelitve, da se bodo zavedali zmotnosti dosedanjih vsakdanjihoznak za “Kelte”.Prav tako se lotevajo avtorji prispevkov v knjigi, ki sta jo uredila Gillian Carr in Simon Stoddart,Celts from Antiquity (Antiquity Papers 2, 2001), identitete “Keltov”, z jasno ugotovljeno potrebopo reinterpretacijah evropske arheologije.Toda vsi ne mislijo tako; naj za uvod citiramo Johna Collisa, ki je tudi sam kritichen do zablod o“Keltih” in je dozhivel hude napade in politichne diskvalifikacije s strani po-starem-mislechih; obnjegovem delu The Celts: Origins, Myths, Inventions (Tempus Publishing, 2003) se bomo nekolikodlje ustavili.Kdo in kako napada Johna Collisa?Toda preden na to odgovorimo, si oglejmo, kaj sploh trdi. Kaj John Collis trdi takega, da je v nasprotju z obichajnim naukom?Sam izjavlja, da radikalno reinterpretira Kelte, in svoje ugotovitve strne v dvanajst tochk:

1. Sploh ne vemo, kako so v preteklosti definirali Kelte, to se spreminja od enega dodrugega antichnega avtorja, zato je treba razumeti kontekst in stalishcha vsakega posebej.2. Povezane oznake, kot sta Kelti in Galci, so bile sploshno v rabi za skupine ljudstev odShpanije na zahodu do Male Azije na vzhodu ne le pri Grkih in Rimljanih, marvech so se taljudstva tudi sama tako oznachevala; toda ti termini niso bili nikoli uporabljeni za prebivalcebritanskih otokov, le izjemoma v najsploshnejshem pomenu za vse prebivalce zahodneEvrope, vkljuchno z Neindoevropejci, kot so Baski.3. Termin “keltski” za opis jezikovne skupine je inovacija iz 18. st. in jo gre pripisatinapachnemu razumevanju, da je moderna bretonshchina prezhiveli ostanek jezika starihKeltov, ki so zhiveli v Galiji, v resnici gre za novejshi vnos iz Britanije.4. Opredeliti za Kelta nekoga, ki govori ali so njegovi blizhnji predniki govorili keltshchino,je prav tako izum 18. st., in je napachno to uporabiti za prebivalce Britanije in Irske.5. “Keltska umetnost” je bila prvich definirana na Irskem sredi 19. st. in je imenovana“pozno keltska” na osnovi zmotne domneve, da so bili Kelti stari prebivalci Britanije inIrske.6. Izvor tega umetnishkega sloga je bil ugotovljen v severni Franciji, juzhni Nemchiji in naCheshkem, toda to ne uposhteva tezhnje po shirjenju (npr. odsotnost grobov v srednji inzahodni Evropi in zaradi tega odsotnost najdb), saj je lahko bilo izvorno podrochje velikoshirshe in je zajemalo vechino Francije, Nemchije, Cheshke, Shvice, del Avstrije ter celo delseverne Italije in juzhne Britanije.7. Ena interpretacija zgodovinskih in jezikoslovnih podatkov tudi skusha najti izvor Keltovv jugozahodni Nemchiji, toda druga razlaga klasichnih virov je prav tako mozhna, morda



celo verjetnejsha, poskusha pa zajeti osrednjo in zahodno Francijo.8. V poznem 19. in zgodnjem 20. st. je bilo sprejeto, da arheoloshke “kulture” ali “skupinekultur” lahko definiramo s pomochjo slogov oblachenja, umetnosti, pogrebnih obredov,tipov hish, lonchevine itd., ter da se te kulture ujemajo s starimi ljudstvi; seveda so teopredelitve pogosto svojevoljne, saj ne moremo sprejeti ujemanja s katerokoli staro etnichnoskupino, v resnici se to pogosto izkazhe za napako.9. Za zhelezno dobo sta bili opredeljeni dve prevladujochi “kulturi”: zgodnejsha »Hallstatt«in kasnejsha »La Tene«. Slednja korelira s Kelti iz 5. st.pr.n.sht. na gornji Donavi. Ker lahkodokazhemo kontinuiteto, posebej she v zahodni Nemchiji, med pogrebnimi obichaji Hallstatta in La Tena, je bilo tudi sprejeto, da je keltska tudi »hallstattska kultura« na tempodrochju in da tako predstavlja izvor Keltov. Seveda kontinuiteto lahko dokazhemo alisugeriramo za veliko shirshe podrochje.10. Uporabljajoch rasne koncepte 19. st., je bilo sprejeto, da so Kelti posebna rasna skupina,katere izvor in shirjenje je mogoche dolochiti z uporabo arheoloshkih podatkov. Te zamislije razvil Gustav Kossinna in so jih uporabili nacisti pri zasnovi svojega koncepta germanskegospodujoche rase. Interpretacije shirjenja Germanov in Keltov uporabljajo identichnometodologijo in so nesprejemljive.11. Kolonialistichne teorije, da razvoj obichajno vzpodbudijo zunanji vplivi in da se“domorodci”, prepushcheni sami sebi, “spridijo, degenerirajo”, vodi do migracionistichneinterpretacije kulturnih sprememb (npr. za Britanijo je to pomenilo, da so bili za nove idejev preteklosti potrebni prishleki s celine).12. Za rase so si zamislili karakteristichne znachilnosti, kot je religija, druzhbena ureditev,jezik itd. To vodi do rasne stereotipizacije, in zamisel, da razlichne izvore z razlichnihpodrochij in v razlichnih chasih lahko zlepimo skupaj za definiranje “keltske kulture”, jekoncept o “brezchasnih Keltih”, to je ideja, ki she vedno prevladuje v vechini knjig o Keltih.



Morebitna najvechja razshirjenost keltskih jezikov v 2. in 1. st. pr.n.sht. (John Collis-COL)

Na zemljevidu je jasno videti, da sta bila po njegovem Balkan in Vzhodne Alpe izven keltskegaobmochja; na to je potrebno opozoriti, ker se bomo v nadaljevanju srechali s tem vprashanjem,ko bo govor o teoriji kontinuitete, ki zagovarja stalishche, da je bilo to obmochje zhe v neolitiku,che ne celo prej, kontinuirano naseljeno s Slovani oziroma na zahodu s predniki Slovencev.

*

John Collis je profesor arheologije na univerzi v Sheffieldu in je vodilna britanska avtoriteta zaevropsko zhelezno dobo. Kar smo pravkar prebrali, je torej plod dobre strokovne razchlembevirov, dejstev in najrazlichnejshih domnev. Zato nas zachudi, chemu ga nekateri tako napadajo;che bi zhe shlo za strokovne polemike, bi bilo to razumljivo in, po mojem preprichanju, tudipotrebno, saj bi to koristilo vsem stranem, da izostrijo ter dopolnijo svojo argumentacijo. Todachemu se ga lotevajo s politichnimi sredstvi?Sam si to dogajanje razlaga na naslednji nachin (prav tam, str. 225): »Kot je bralec te knjige zheugotovil, zavracham mnoge od konceptov in metodologij, ki sem jih nashel v vechini knjig oKeltih, che zhe ne v celoti pa vsaj kot sploshne teorije in pristope. Doumeti moramo, od kod toprihaja in kakshne so posledice, to je bil moj poglavitni smoter. Ta alternativni pogled na Kelteni bil brez prerekanj. Ko je prvich izshla knjiga The Atlantic Celts (British Museum Press.,London, 1999), je njen avtor Simon James moral ugotoviti, da je dobil lepo shtevilo sovrazhnihsporochil, v enem je bila neposredna obtozhba za “genocid”! Znachilen komentar sta na najunaslovila Ruth in Vincent Megaw, da sva skrajna desnicharska nacionalista, z izjavo: »vZdruzhenem kraljestvu ... posebej v Angliji, je protievropska mentaliteta globoko ukoreninjena;podpihovanje strahu “pred izgubo suverenosti” se zdi za torijsko desnico poglavitno upanje, daohrani politichni nadzor. Kelte, stare in sodobne, vidijo kot mozhni simbol notranjedezintegracije in zunanjega vpliva; od tod, morebiti, dvom o dolgo veljavni predpostavki oKeltih, Piktih ali Anglo-Saksoncih kot nekdanjih otoshkih “ljudstvih” (Megaw in Megaw)«. Ali pashe druga obtozhba izpod istih peres obeh Megaw: »Evropska unija, ki se ji je Zdruzhenokraljestvo pozno in nerado pridruzhilo, je bila za Anglijo dolgo politichna grozhnja, nikakor pane prilozhnost. Zato bi bilo chudno, che ne bi proizvod visokosholskega sistema odrazhal,seveda nezavedno, tega strahu.« Skoraj vsi, ki smo se oprijeli te nove interpretacije, tezhimo klevicharski liberalni politiki, ter smo v sploshnem proevropski, zato je za marsikoga takshnoobdolzhevanje chudashko. Niti Simon James niti jaz nisva nameravala razgraditi sodobnegakoncepta Keltov ali zanikati regionalno razlichnost (drzhalo bo prej narobe!) ... Kot sem zherazlozhil, je bila moja izvirna namera izhajala povsem iz problema arheoloshke interpretacijekrajev in obmochij, kjer sem raziskoval.«Tako je bil napaden in tako se brani John Collis. Morda she citat iz njegove knjige, ki ima vnaslovu tudi vprashnje mitov o Keltih, in se spet nanasha na politizacijo arheologije, s chimer senikakor ne more strinjati, ko navaja Rhodrija Morgana, vodjo Valizhanske skupshchine, ki je navprashanje, kaj meni o delu Simona Jamesa, odgovoril: »Keltshchina in ponos nanjo! To jeangleshka zavist. Mi smo bili prvi civilizirani. Najstarejsha pesnitev v poklasichnem jeziku je bilav valizhanshchini. Kelti so bili tu, ko je Cezar stopil na kopno. To je sodobna anglo-saksonska



propaganda.« K temu je Collis dodal, ter tako zakljuchil svojo knjigo, misel uglednega profesorjaBarryja Cunliffa, v kateri sluti tudi kritiko svojega dela: »Najizzivalnejshe delo o celotnemvprashanju veljavnosti “keltskega” koncepta je M. Chapmana The Celts: construction of a myth.Zasluzhi si skrbno branje, ker je tehtno uvajalno. Drugi pisci so precej prevzeli politichnokorektno nasprotovanje uporabi oznake “Kelt”, cheprav obichajno brez Chapmanovepoglobljene uchenosti.« John Collis ne skriva, da je mogoche iz tega povzeti, da prihajajopushchice tudi z akademske strani, ker pach dvomi o tradicionalni interpretaciji Keltov.

* Za nas je posebej zanimovo, ko John Collis v poglavju Northern Italy she zapishe (prav tam, str.191): »Zgodovinsko sosledje v severni Italiji je popolnoma preprosto. V sedmem stoletju pr.n.sht.so jo zavzeli krajevni Ligurci, morebiti Galci, kot na primer Lepontci (ki jih je Katon oznachil zaGalce), ter italsko govoreche skupine, kot na primer Veneti; v 5. st. pr.n.sht.so del Padskenizhine: zasedli Etrushchani. Zelo pozno, v 5. st. ali v 4. st. (che zanemarimo Livija z njegovo[sporno] letnico 600), so razlichni Galci v vech valovih prishli chez Alpe ter jo kolonizirali,zachenshi na zahodni strani Padske nizhine; naslednje skupine, ki so nashle zhe s predhodnikiposeljeno ozemlje, so shle malo naprej, in naslednje she dlje, dokler niso poslednji Senoni prishlido obal Jadrana, pred tem so she okoli leta 387 pr.n.sht. oplenili Rim. Nekaterih predelov nisokolonizirali – med temi je bilo ozemlje Venetov. Vendar so v naslednjih stoletjih sem prodrlinekateri novi prishleki in vmes so nenehno potekali spopadi, med katerimi so Rimljanipostopoma zasedali ozemlje, na katerem je preostalo nekaj Galcev, medtem ko so se ostali, kotBoji leta 193, umaknili nazaj chez Alpe.Toda (nadaljuje John Collis) arheoloshka dejstva she zdalech niso tako preprosta. Prvich, obstajaznatno shtevilo epigrafov z nagrobnih stel, z grafitov na posodah in bronastih izdelkih, kiprichajo, da so Lepontci v resnici govorili keltsko zhe najmanj od 6. st. pr.n.sht. in verjetno sheprej, saj obstaja kontinuiteta (podchrtal L.V.) kulture vse tja do pozne bronaste dobe, verjetno vsajdo 1300 pr.n.sht. Napisi nam omogochajo domnevati etnichno pripadnost posameznikov, zatona tej osnovi ugotovimo, da so bili po imenu Etrushchani, ki so se porochili s Kelti, imena tujcevnajdemo tudi v njihovih naselbinah ali pokopalishchih. Prichakujemo neko vrsto kompleksnosti,che predpostavimo, da cheprav so priseljenci zavzeli prostor, so prejshnji prebivalci prezhiveli inso se ali integrirali s prishleki ali so poslej zhiveli poleg njih. Che k temu dodamo she ostanke materialne kulture, postaja polozhaj she bolj zapleten. Dejanskoimamo dokaze, da so skozi vse zgodnje obdobje prvega tisochletja pr.n.sht. obstajali chez Alpezhivahni stiki in so prihajale skupine iz Padske nizhine, ter celo one iz centralne Italije, in jih vkulturnem smislu smemo shteti med regionalne razlichice “kulture zharnih polj” na severni straniAlp, s podobnimi slogi lonchevine, bronastih izdelkov in pogrebnih obredov. Po tem scenarijusmemo dopushchati stalne stike skozi celo prvo tisochletje pr.n.sht., ne pa, da bi shlo zanekakshno neprepustnost Alp, kot nam jo orishejo klasichni avtorji ob prvem vdoru Galcev aliob pohodu Hanibalove vojske chez Alpe... Kulturni razvoj severno in juzhno od Alp je potekalvzporedno, to je videti v narashchajochem bogastvu grobnih dodatkov, uvajanju shtirikolesnih



voz, orozhju, uvozhenih grshkih in etrushchanskih kovinskih izdelkih, keramichnem posodju zagostije ter v osebnem okrasju... razvila se je umetnost situl...« Toda sedaj pride na vrsto nekaj posebno pomembnega, ko John Collis izjavi: »Naj povzamem;arheoloshka dejstva kazhejo znatno podporo zgodovinskim virom o nekem vdoru zgodaj v 4.st.pr.n.sht., ker obstaja dolochen porast shtevila predmetov srednjeevropskega sloga, vendar pravtako obstaja ochitna kontinuiteta (podchrtal L.V.). Prav zares, za obmochja, kakrshno je Veneto, ki nibil koloniziran, a je najti latenske predmete v grobovih, antichni pisci pripominjajo opodobnostih med Veneti in Galci, kljub jezikovni razlichnosti. Vsekakor pa so bile razlike vpogrebnih obredih med Italijo in centralno Evropo v pogledu prisotnosti etrushchanskih ingrshkih izdelkov ter v bogastvu krajevnih predmetov, kot so mechi, chelade in zlate ogrlice.«(prevod L.V.) Tako smo pri vprashanju kontinuitete, ki je prav tako eno osrednjih “bojnih polj” danashnjezgodovine. JAPODI

Zakaj tu govoriti o Japodih? Ker gre za zelo zapleteno vprashanje o Ilirih! O Japodih nam zgodovinarji nashtevajo marsikaj o njihovem izvoru in pripadnosti. V chasurimskega imperija naj bi bilo to mochno ilirsko pleme naseljeno od notranjskega Snezhnika doreke Sane, ki izvira zahodno od Jajca in se zliva v Uno ta pa v Savo pri Novski, in do rekeZrmanje, ki se zliva v jadranski Podgorski kanal pri Obrovcu pod juzhnimi obronki Velebita.Njihovo naj bi bilo obsezhno ozemlje zahodne Bosne, hrvashkega Primorja, do Istre inNotranjske. Po tej verziji naj bi po vdoru Keltov v 4. st. pr.n.sht. prishli pod njihov vpliv, vendarnaj bi v svoji kulturi ohranili stare ilirske elemente. Japodi so se zbirali v teritorialne skupine okoliutrjenih sredishch. V 2. st.pr.n.sht. so od tod pogosto odhajali na roparske pohode v severnoItalijo. Rimljani so jih poskushali pokoriti, to se je dokonchno posrechilo shele cesarjuOktavianu v spopadih med leti 35-33 pr.n.sht., ko je zavzel njihovo poslednjo utrdbo Metulum.Na slovenskem ozemlju je vech nahajalishch, ki prichajo o njihovem posebnem ilirskemznachaju.V Zgodovini chloveshtva II/1, str. 59-60 (DZS, Ljubljana, 1970) nam Luigi Pareti spregovori o Ilircihkot indoevropskem narodu, za katerega ni jasno, ali spada k vzhodnemu ali vmesnemu tipu,svoje prodiranje na severozahodni Balkanski polotok pa so morali zacheti najpozneje v 14.stoletju pr.n.sht.. Potiskali naj bi Trachane na jug in na vzhod, to so posredno chutili tudi Grki,ki jih je zato gnalo v isti smeri. Neposredno dokazno gradivo o Ilircih je zelo pichlo, sajpoznamo zgolj kratek napis iz Skadra v Albaniji in nekatera lastna imena. Dolgo so mislili, da binam lahko besedishche in izgovarjava sodobne albanshchine (njeni najstarejshi zapisi izvirajoshele iz 15. st.n.sht.) razkrila chisto ilirsko jedro, che bi izlochili vse novodobne grshke, latinske,beneshke, turshke, slovanske in druge izposojenke. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli, da nampri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati sama albanshchina, ki je nastala iz



meshanice ilirskega in trashkega jezika. Tako si morda lahko razlozhimo razliko med starimikolonijami Ilircev v Italiji – venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik, kolonije vApuliji in Mesapiji pa hibridno juzhno narechje, ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskimjezikom.Luigi Pareti she dodaja, da je v narechju starih Venetov ohranjenih poleg lastnih imen she okolidvesto kratkih napisov v severnoetrurskem chrkopisu, ki je bil v rabi od 4. do 1. st.pr.n.sht.Seveda je bila po njegovem beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zheleznedobe [torej po letu 1.000 pr.n.sht.], ko je vzklila »atestinska« civilizacija. Herodot (I, 196) inPolibios (II, 17) izrecno ugotavljata, da so bili Veneti Ilirci; Polibios trdi, da se je njih govoricarazlochevala od keltske, cheprav sta si bili civilizaciji podobni. Zato je chisto mogoche, da so biliVeneti – kakor Liburni blizu Aterna v Picenu (ob katerih se spomnimo na Liburne v Iliriku; PlinijNaturalis historia, III, 110, 112) – prav tako ilirskega rodu, vendar so se v Italiji pomeshali zdomachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah, kjer so se naselili; ta ljudstva so biliEvganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci vPicenu. Ni jasno, ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih»predsabelijskih« napisov na jadranski obali.Tu naj prekinemo navajanje Paretija z opozorilom, da shteje Venete k Ilircem, medtem ko jihdrugi imajo za Italce (npr. Devoto) ali za Kelte. Poleg tega nam ne sme uiti, da naj bi se Veneti vItaliji pomeshali s Predindoevropejci, ki naj bi bili Evganci in severni Etrushchani. O Evgancihobstajajo povsem nasprotujocha si mnenja, celo taka, da jih nikoli ni bilo (gl. mojo knjigoDavnina govori), o severnih Etrushchanih pa so prav tako mnenja deljena in se krizhajo zvprashanjem Retov. Sergi je mnenja, da so bili predvsem Praslovani tisti, ki so bistveno prispevalih genezi ljudstev v Italiji, potem ko so se pomeshali s tamkajshnjimi avtohtonimiPredindoevropejci – Mediteranci, kot jih imenuje. Mario Alinei v teoriji kontinuitete zagovarjatezo, da so bili Iliri v bistvu Slovani oziroma kvechjemu za dolochen chas zgornja, vodilna plastslovanskih ljudstev, prav tako naj bi bili Trachani zgolj praslovanska veja. Oshtir pa se oslanja naIlire in Trachane kot podstat kasnejshim slovanskim ljudstvom in prav zaradi tega se tuzaustavljamo pri ilirskih Japodih, s katerimi je Oshtir utemeljeval svoja alarodska preuchevanja.Pareti pa she dodaja, da je prav tako prishlo z Balkana vech drugih narodov, katerih ilirski izvorje izprichan, vendar so prispeli po morju, she preden so Grki ustanovili kolonijo v Tarentu.Imenovali so se Davni (prim. Festus, Egipt, 69 M), Pevceti (Plinij, III, 102), Salentinci (Probus oVirgilu, Ecl., VI, 31; Festus 329) in Mesapijci (Nikander v Antonius Liberalis, 31). Skupno seimenujejo Japigi, to ime pa zhe Hekataios spravlja v zvezo z Japodi, ki so zhiveli onstranJadranskega morja. Njihova lastna imena in dvesto ohranjenih napisov nam omogochajopreprichljive primerjave med njimi in zgodnjim jedrom ljudstev v Albaniji. Verjetno izvirajo izjuzhnega dela Ilirika, kjer je bila bolj obchutna primes trashkih ras.Po tem, kar smo tu na kratko navedli, je videti, da she zdalech ni mogoche rechi, kdo naj bi biliIliri, in zato tudi Oshtirjeva razglabljanja, ko postavlja alarodske, predindoevropske jezike kotprvotne, na katere naj bi se kasneje nalozhili nekakshni predslovanski jeziki ter naj bi iz tegameshanja nastala praslovanshchina, velja ponovno interpretirati.Karel Oshtir zachne svojo razpravo Japodi (m-prefiks) (Etnolog III, / 1929, str. 87) s pregledomstanja ter na jadranskem obrezhju jezikovno razlochuje naslednje plasti: (a) Palaevropejci, ki so



avtohtoni in sorodni z Etrusko-Reti, Liguro-Pikti, Ibero-Baski, Predgrki(1), Staroprednjeazijci(Kari, Liki, Predhetiti, Kavkazijci, Alamiti, Sumerci, Mitanijci) ter Hamiti, izvzemshi Semite. (b)Doseljeni centralnoindoevropejci Iliri(1) , Veneti(1) in Mesapijci(1) . (c) Sat¶m-indoevropskiAlbanci in kentum-indoevropski Itali; in slednjich v juzhni Italiji Grki iz Grchije in Gali terSlovani na vzhodnem Jadranu.[Op.(1): Kjer se je avtohtona plast ohranila le v doseljenih Indoevropejcih, jo oznachuje Oshtir spred–, torej Prediliri itd.; cheprav je dotlej predindoevropsko plast na vzhodnem Jadranuimenoval kar Ilire, centralnoindoevropsko plast pa Trake.]Na zhalost Oshtir te stratifikacije chasovno ne opredeljuje dolochneje, zato imamo kar precejtezhav pri spremljanju in sprejemanju njegovega razmishljanja, saj je ochitno, da je razpondogajanj lahko zelo razlichen, tudi za nekaj tisochletij. Toda kljub temu je njegovo razmishljanjeizredno pouchno in koristno, tudi che ga bo potrebno v (pra)zgodovinskih okvirihreinterpretirati.Oshtir nas uvede z nashtevanjem razlichnih zapisov imena Iapodes, ‘Ιάποδες, Iapydes, ‘Ιάπυδες, medIstro in reko Uno so Iliri, pomeshani z Galci; deblo *japud, *japod nahajamo tudi v Italiji, in sicerv *Iapudiskom > Iapuzkum numen na iguvinskih tablah ter v Apuli(a) ob gori Garganus vjugovzhodni Italiji. Zachetni j- v *japu/od > Apuli je izginil: bodisi chez grshki *Apod, *Apud vjuzhnoitalski Veliki Grchiji, che je tu she prehajal j>h, bodisi verjetneje chez etrushki *Apud,*Apod – v etrushchini odpada zachetni j, npr. latinsko Iuno > etrushko uni itd., – in sicer na potiiz jugovzhodne Italije prek etrushke Kampanije v Rim. Prehod d>l v *japud, *japod >Apuli je alilatinsko (dialektichno?) kakor v dacruma>lacrima ali pa zhe prediliromesapijsko kakor npr.Dasimos<>Lasimos itd.; o to iz drugih paleoevropskih dialektov, tudi predilirotrashke zglede,obshirno obravnava v drugi razpravi (Vorindogerm. Metallnamen in Alteuropa, Arh. arbanas. IV).Ne moremo se izogniti prikazu podrobnejshega Oshtirjevega jezikoslovnega razchlenjevanja,cheprav se bo to marsikomu zdelo duhamorno in razvlecheno, toda v resnici je potrebno, davidimo, kako zahtevna so ta prodiranja v stanje davnih jezikov.Recimo, Oshtirja zanima, kako se je izgubil j-, to se formalizirano zapishe j- > 0, kar jevsebovano v primeru *japud, *japod > Apuli. Po njegovem je to zhe predmesapijski pojav, k temuje mogoche dodati iz paleoevropshchine predkimrijski primer iach <> (kk < k <> k),predgrshko akos itd., torej ni izkljuchena sorodnost med *(j)apud, *(j)apod v imenu Iapuzkum inApuli ter *[(j)a]poid v Poediculi = Peuketioiv apulijskem grichevju (Le Murgie) juzhno od rekeAufidus. K izpadu zachetnega samoglasnika a- v *(j)apu/od > *poid velja primerjatipredmesapijskoilirski Apenestai <> Penestai, Aloufoi <> Lopsi, Avendone <> Ouendon, kolikor a- nia-prefiks.Kar pa se tiche u/o v *japo/ud > Iapuzkum, Apuli <> Poediculi, je primerljivo sprediliromesapijskim Calucones (< *caluca : *calanca »burrone; prepad, globel«) v Alpah <>Kaloikinoi v Iliriji; Monetion <> Moentinoi (che ne *Monet-) v Iliriji; Onaion <> Oineus – poleg *aun,*oun v Una – v Iliriji; morebiti semkaj sodi tudi u <> ui v ilirskem Muccurum <> Mouikouron.Che obstaja vez med *(j)apod v Iapo/udes, Iapuzkum, Apuli in *[(j)a]poid v Poediculi – ki jihprishtevajo k ilirskim Poidikoi ob izlivu Murice v Muro na meji med Norikom in Panonijo – se damorebiti s precejshnjo verjetnostjo dognati tudi prvotni pomen debla *(ja)po(i)d. Spricho naziva



Peuketioi za rimsko Poediculi ni nemogocha domneva, da je *poid v Poediculi = grshko peuke »pinmaritime; morski bor« v Peuketioi. S tem *poid »grshko peuke; bor« je s prehodom oi <> aidentichen ligurskemu *pad v padi »Kiefern; borovje« – Plinij 3, 122: »...quoniam circum fontem (sc.Padi) arbor multa sit picea, quales Gallice vocentur padi...« (»...ker je zhe okoli izvira [namrech Pada]veliko dreves bora, ki jim galsko pravijo padi...«) – izraz »Gallice« oznachuje le »v jezikih Galije«,kjer pa se je poleg galshchine govorilo na jugu tudi iberoakvitanski in ligurski.K razjasnitvi prehoda oi <> a pa tole: v Poediculi »Peuketioi« <> padi »bor« primerjaj deloma oi <>o/u v Poediculi : Iapo/udes itd., deloma o/u<> a v liguropredvenetsko Bodegkos <> (b <> p) Padus»Po; reka Pad« (sorodno z etrushkim pute »Quelle, Fluss; izvir, reka« > latinsko puteus itd.).Mesto Abdera z r-formantom praoblike *jap[ax]dar > *jabdar > Abdera – a:e je ali grshko narechnia > e, ki odrazha maloazijsko-etrushchansko a <> e, ali pa je zhe predgrshkega izvora – gre pa zapodaljshan *jabd »abietineae« z -l- v predslovanskem *jabdla > jedla (lat. ebulus »Holunder; bezeg«,zaradi dozdevnega nastanka iz krvi padlih vojshchakov, k predgrshkemu abantes nekroi in alibantes;k *l[i]b »nekros; truplo«) »elate; abies; Tanne; jelka, hoja« prek ja > je na slovanskih tleh, ter sslovanskim bd > d kakor v ebdomos > sedьmъ ipd. Seveda se dá izvajati slovansko jedla tudi iz*jebdla s poznanim mediteranskim a <> e, s tem velja primerjati poleg predslovanskega Danapris,Danastris : Dъnepr, Dъnestr predvsem etrushchansko clan : clenar, maloazijsko atli : etli itd. Praoblika*jebdl se opira predvsem na predbaltsko *jebdlje > *edle v staropruskem addle, litavskem egle,letonskem egle »Tanne; jelka«.Kakor se je ob gori Garganus prvotno pojavilo ime Apuli iz *(j)apod »peuke; bor, pinija« in se natorazshirilo na celotno Apulijo oziroma na Mesapijo in Japigijo – Messapia Appulia; Iapygia autem est,quae nunc Apulia appellatur – prav tako se je najbrzh tudi ime predmesapijskoilirskega narodaIapuges, Iepuges raztegnilo ne le na kalabrijski polotok od mesta Tarentum do kraja Brundisium,ampak na célo jugovzhodno Italijo od mesta Metapontum, celo od kraja Thurii oziroma Kroton dogore Garganus. Iapug, ohranjeno tudi v iapuks »severozahodni veter iz Kalabrije«, vezhejo z Iapud,Iapod, tako da se glasi koren *jap- in da je -od- oziroma -ug- le priponska podaljshava.H korenu *jap »abietineae« v Iapodes, Iapudes, Iapuges itd. s preglasom a <> u kakor etrushchanskoafle <> ufle; simpleks *jup(p) tichi morebiti v *alpskoromanskem > valtellinskem güp, gup,tessinskem zhüp, gip, gub, wallisanskem zhup, engadinskem gok »Alpensrose; slech, ravsh«... (str.91).Toda Oshtir she vedno misli na jug, ko ime prvotno pach kalabrijskih Iapuges po *jap »abientinae«podkrepi she z naslednjimi okolishchinami: (a) Kalabrija je bila v starem veku gozdnata inpechke njenih pinij so uzhivale velik sloves; (b) ime kalabrijskih Sal(l)entini se tezhko lochi odpredlatinskega saltus »gebirgiger, waldiger Landstrich; gorska, gozdna pokrajina«, (a <> i) Sila »einWaldland; gozdna dezhela«, silva »Wald; gozd« itd. (c) Slednjich sodi ime severnokalabrijskihMessapioi k predlatinskemu sa(p)inus »Art Tanne oder Fichte; vrsta jelke, hoje ali smreke«. (Prehodpredgrshkega *juph < ufear je po Oshtirju podoben predslovanskemu ьmela »Mistel; omela« (i <>a), predlitavsko amalas k predjugoslovanskemu *[ь]molik »pinus peuce« (l <> r) omora »Fichte;smreka«.) Ime Mesapijcev se je razshirilo na Sal(l)entince, Kalabrijce, Peucence = Poediculi,Daune in Apulijce. Poleg tega so Mesapijce deloma istovetili z Japigi.Pri Ebesos Oshtir navaja, da je glasoslovno spricho b <> bh identichno predgrshkemu Efesos,che spominja zhenski spol mesta Efesos na feminina imena drevja in che je Samorna “Efesos” =



Smirna sorodno s predslovanskim *(s)smark, *(s)smerk, *(s)smirk > smoьrk, smeьrk »Fichte, Tanne,Wacholder, Zeder; smreka, jelka, hoja, brin, cedra«, smerkъ. Tudi Amorges “Efesos”, Ephesosmorebiti iz *Amorg, kakor tudi Elloi : Seloi iz *samorg (g <> k) predslovansko smeьrk, smoьrk.Najslavnejshi boginji mesta Efesos, Artemis Efesia, je bila posvechena cipresa, ki je iglasto drevo,podobno kakor »abietieae«, pri tem prvotni pomen kiparissos, cupressus, dasi spominja ef- zaradichebele na efeshkih novcih (chebela je bila sveta zhival efeshke Artemis) prek bh <> b napredgrshki plural *[e]br »chebele« ter z e <> a in b <> p na predlatinsko apis »chebela«. Sicer paje najverjetneje Amorge “Efesos” z u <> a identichno s predslovanskim *(a)mar »abietineae« vsrbshchini-hrvashchini omora »Fichte; smreka«, jugoslovansko molik.Z izpadom zachetnega (j)a- v *[(j)a]bar primerljivo s paleoevropskim *baru »Wald von abietineae«(alpsko in subalpsko *bora, *borra »legno rotondo, pedale; okrogel les, deblo, steblo«, npr. vnarechju livinallunga boreshk »bosco di conifere; iglichasti gozd«; semkaj tudi predskitsko Borouskoi»Volk in Sarmatien neben den Abijoi, Bewohner der Hylaia...«, Boruskoi) (str. 93), pragermansko*baru, praslovansko borъ, grshko barues “dendra”.Oshtir pa nam zna pripraviti tudi presenechenje, npr. ko naenkrat pravi, da so se kalabrijskiMesapi prvotno morda imenovali tudi *Atabi, che izhaja veter Calaber atabulus iz narodnega imena*Atabu(lu)s (kakor grshki iapuks < Iapuks); o tem vetru poje Horacij (Sat. I 5, 78), pri tem jesamoglasnik a- v atabulus ali predpona ali sodi h korenu in je v Thebae : (Me)tabon odpadel. Pravta Oshtirjev vlozhek nas opogumlja, da njegovo delo ustvarjalno nadgrajujemo inreinterpretiramo v skladu najnovejshih dognanj, saj nam odpira drugachne mozhnosti razlage.Oshtir opominja, da je na Balkanu vech gora z imenom Messapion, v Bojotiji, na Evboji in vPajoniji; poleg tega ob uposhtevanju p<>b she Messaba »mesto v Kariji«, Messapeai »kraj vLakoniji«, Messapia = Boiotia, Messapioi v Lokridi, Metapa »kraj v Ajtoliji, Metapioi v Elidi,Metapontis = Sime in slednjich na Kreti potok Messapios iz *ssap »abietinieae« kakor borъ > ruskipotok Borovenka; ravno tako morebiti reka Bradanus pri Metapontu; Messapos je tudi imePozeidonu (?) in njegovima sinovoma (Bojochan, Etrushchan) in na bojotski gori Messapion lezhieno izmed najznamenitejshih svetishch Pozejdonu. Oshtir meni, da je mogoche *Messap(i)os =Pozejdon razlagati iz *ssap »abietineae«, in te so, zlasti elate »jelke, hoje«, posvechene Pozejdonu,chigar priimek Asfal(e)ios iz asfales »ferme; trd, chvrst, krepek« + asphal »abietineae« < ss[a x]p ,prim. asfaltos »*abietineae« > *pix > bitume, asphalte; smola«.Thob(h) > predslovansko topol »popupus alba = lat. albarus« : asfodelos »albucus« : alfos : afuo »ętreou devenir blanc; biti ali postati bel«; *asp »albus« tudi predslovansko *as (< aps) > as, os »Silberpappel, Zitterpappel, Espe; topol, jagned, trepetlika, osika«, predstarovisokonemshko aspa »Espe;osika, trepetlika«, predbaltsko *apsa, apse, s *kar »niger; chrn, temen« je sestavljeno predslovanskoosokor »Schwarzpappel; chrni topol«.Che povzamemo: Oshtir se je v prvem delu svoje razprave za izvajanje imena japodo-japigijskegaMetaponta: Thebe, Thebae, Metabon, Metapontion (: Messapioi) : Alubas (: Iapudes, Iapuges) osredotochilna *thap »abietineae« ter prek zapletenega lingvistichnega postopka prishel prek predromanskega*sappo <> na predslovanski elovьćъ »Wacholder; brin«, *elaw, *welawij; predgrshko elate »sapin;smreka, jelka«, kar pa ne spada k novovisokonemshkemu Linde, ki iz *limth gre kpredkimrijskemu llwyf (m<>ph), predslovansko lipa (str. 101).Med obsezhno obravnavo prefiksa m(a)x- v Metabon, Messapioi itd. je vech zanimivih povezav z



etrushchino ter drugimi paleoevropskimi jeziki, toda znachilno se mi zdi naslednje: predslovanskomesto »Ort, Stadt« iz *megst, kar omogocha primerjavo z etrushkim methl »populus«, ki ga zravennavaja tudi Oshtir, a ne vzporeja; prav tako je *meg- najti v grshkem megaro »large imposingbuilding, mansion; velika imenitna zgradba, grashchina« (109).Malo pred tem beremo predgermansko *meluk »nemshko Milch«, predslovansko melko,predlatinsko melca (alpin *malga »Alpenwirtschaft«) < *mel¶k : predlatinsko *lak najdemo v de-licus(str. 108), kar potrjuje praobliko, kajti kaj bi bilo bolj osnovnega za chloveka, kakor je mleko,bodisi da je to materino mleko – prva hrana novorojenchka, ali mleko molznic. Si je mogochemisliti, da bi za to zhivljenjsko pomembno hranivo neko ljudstvo ne imelo imena? In kljub temunaj bi si Slovani to izposodili pri drugih ljudstvih... Chesa bolj nemogochega si ni misliti!Ali pa predslovansko modrъ »blau« < *madr »Waid, Färbepflanze; oblajst, Isatis tinctoria« (kakorvornъ »Rabe > schwarz; vran, krokar, vranje chrn«), tudi madrua »prunelles, creques« morda kakorliveo > sliva; predlatinsko *widr > vitrum »Waid : blau« (str. 109). Cheprav Oshtir tega ne vzporeja,pa se mi zdi smiselno prikljuchiti predslovansko moder[b]njь »Lärche; macesen« (str. 109), ker vnaseljih Modreje, Modrejce in Bacha pri Modreju na obeh straneh jezera pri Mosti na Sochi oz.ob Bachi ishchejo etimologijo zunaj slovenshchine, mislim pa, da nam omogocha moder[b]njь»Lärche; macesen« lepo razlago.Predslovansko Mokoshь »malakia; mehkuzhnost« : -koshь »Wollust; naslada, poltenost«,predlitavsko kekshe »Hure; vlachuga«; (op. L.V.: Janezhichev slovar – mokosh(zh), makosh, kosec»Ralle«; Pletershnikov slovar – mok(r)ozh »der Regenwind; (Janezhich) mokrec, mokozh«; mokosh,mlakosh = »das Rohrhuhn “gallinula”, liska, tukalica«).Oshtir povezuje tudi navidez zelo oddaljena imena, predgrshko mormunos (n<>l/r) mormuros,mormulos »vrsta morskih rib« : (m-n<b-n) terebinthos>terminthos, predslovansko ryba »Fisch«;egipchansko rm, baskovsko arrain preko n<m? Zraven she murm[n]e »vrsta rib«, murmillo »gladiator,ki mu na vrhu chelade shtrli riba« (str. 110).Ali celo predlitavsko mo[t]muo »Scheitel; teme« : predslovansko teme preko m-n<p-n : (t<>-)predlatinsko apex »Spitze; ost» (egipchansko tp »Kopf; glava») (str. 111).Etrushchansko mursh »urna« < *murcen (kakor Felsina<felcna) : predlatinsko urceus, urhe (-<>n)ur[c]na (-<>k) predslovansko kъrk, kъrg (str. 112).Prav na koncu pa se Oshtir bezhno zaustavi na veverici, ki jo Mario Alinei shteje kot enega odpomembnih imen zhivali za dokazovanje slovanske kamenodobne naseljenosti v VzhodnihAlpah. Takole Oshtir: predlatinsko mustella »Wiesel < *muksterla »nevestъka = Wiesel; podlasica«: gr. kester “neanias”. K razvoju »jung; mlad > Braut; nevesta > Wiesel; podlasica« primerjatiobravnavo v delu Falk-Torpa (str. 113).Nadvse nenavadno kratek je Oshirjev povzetek v nemshchini k obshirni jezikoslovni obravnaviJapodov, pri chemer se je osredotochil na etnikone: »Iap-odes aus *jaxB- : *t/ssaxB- »abietineae«;wozu mit m(ax)- Präfix auch Με-σσάπιοι.« (»Iap-odes iz *jaxB- : *t/ssaxB- »abietineae«; k temu s predpono m(ax)- tudi Με-σσάπιοι .«)

* Kaj smo bistvenega zvedeli iz Oshtirjeve razprave? Po mojem mnenju to, kar smo od njega kot



alarodista prichakovali: da naj bi indoevropski jeziki prevzeli lep del besed od predindoevropskih,staroevropskih, megalitskih ljudstev. Gradivo za podrobnejsho analizo je nabral z zavidljivovztrajnostjo in erudicijo, vendar pa se nam vseeno vzbuja dvom, ali spricho izredno majhnegashtevila ohranjenih japodskih, ilirskih besed lahko postavljamo verodostojne sklepe. Oshtir setega zaveda, in kot smo spotoma opazili, to vechkrat nakazhe, tudi z izrecnim »morda,morebiti«...Najvazhnejshe pa se zdi to, da je mogoche tudi to delo z ustrezno interpretacijo priblizhatisodobni teoriji kontinuitete. Njegove razchlembe predindoevropskih jezikov, ko je uspelvzpostaviti lingvistichne odnose z indoevropskimi jeziki, lahko razumemo tudi drugache, da gre vresnici za prajezik(e) v Evropi, ki so ga govorila takrat in she danes tod prebivajocha ljudstva, a seje v pet do deset tisoch letih nujno moral spreminjati. Zakaj tako velik razpon pet do deset tisochlet? Tradicionalni jezikoslovec Devoto npr. postavlja indoevropske jezike v tretje tisochletjepr.n.sht. – tj. bronasta doba, medtem ko eden od tvorcev teorije kontinuitete Mario Alinei govorio lahko celo koncu paleolitika ali zachetku neolitika – to pa je deset tisoch let pr.n.sht.Che je Oshtirjeva rekonstrukcija »Iap-odes iz *jaxB- : *t/ssaxB- »abietineae«; k temu s predponom(ax)- tudi Με-σσάπιοι«, predstavljata osnovi *jaxB- : *t/ssaxB- ter m(ax)- vzorca za evropskiprajezik, in dovoljujem si rechi, da ju je potrebno obravnavati, poleg Oshtirjevega nachina, tudi vsmislu teorije kontinuitete, kar pomeni, da bi bili v takem primeru praslovanski besedi; (1) cheizhajamo iz predpostavke, da ta evropski prajezik ni bil en sam, ampak jih je bilo vech, bi se tuomejili le na praslovanski (v Oshtirjevem izrazoslovju: predslovanski, kar seveda ni povsem istokakor praslovanski, saj sam Oshtir opozarja v eseju Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog, IV,1930-31, str. 2): »Zatorej pomeni “pred-” npr. v “predslovanski” itd. dvoje: (A) predslovansko =ilirotrashko, npr. indoevropsko *ghans > ilirotrashko *g(h)ans > slovansko gosь »Gans«; (B)predslovansko = staroevropsko (seveda po ilirotrashkem posredovanju) npr. etrushchansko*ablon »Apfel« = staroevropsko *ab(ax)l v slovanshchini ablan, germansko *apl itd. Razlichne odteh reliktov so izposojenke kakor letonsko erms »Affe« iz etrushkega arimos; poleg tega jemnogokrat nemogoche dolochiti, ali je slovanska, z ilirotrashkim korelatom prekrivajocha sebeseda ilirotrashki relikt na praslovanskem teritoriju ali poznejsha izposojenka od sosednjihkulturno vishje stojechih Ilirotrakov, kar velja npr. za bersky »Pfirsich« iz latinskega persica zilirskim p>b in z ilirsko femin. konchnico u namesto latinske a.«; ali (2) che je Oshtirjevapredpostavka o neindoevropskem prajeziku in predslovanshchini tochna, kakshne so relacije sSergijem in Semeranom.(1) Prva predpostavka: praslovanshchina je bila eden od prajezikov v Evropi, skladno s teorijokontinuitete, Iliri(-Traki) so bili Praslovani oz. so tvorili le neslovansko vrhnjo, vodilno, elitnoplast, ki je vladala Slovanom, kot pravi teorija kontinuitete.(2) Druga predpostavka: Oshtir je imel prav – kakshne so potem relacije do Sergijeve teze olatinshchini kot sinteze jezika staroselcev in praslovanshchine na tleh Italije ter do Semeranoveteze o mochnih semitskih (izhajajoch iz akadshchine) sledovih v Evropi, pri chemer je trebaopozoriti, da Oshtir izrecno in vechkrat poudarja, da izkljuchuje Semite v kontekstuPredindoevropejcev ter uposhteva le Hamite!Preden se lotimo odgovorov, si poglejmo she nekatera od Oshtirjevih razmishljanj.



Sem sodi, po mojem mnenju zelo pomembna, pravkar omenjena razprava Predslovansko *sebьrъ»zadrugar« (Etnolog, IV, 1930-31) in spet se moram bralcu opravichiti, da bom navedel nekajOshtirjevih zapletenih jezikovnih transformacij, toda to moram nujno storiti, da bi pokazal, kakozahtevno je to delo in da jih ni stresal iz rokava.Zachne z navajanjem, da v velikorushchini nahajamo sjabrъ, sjaberъ, sjaborъ, sjabra in narechnopreko sj>sh tudi shaberъ, shabra »Nachbar, Kamerad, Genosse, Bekannter, Freund; Bauer, der einStück Ackerland bearbeitet und in der Versammlung des Mirъ Stimme hat; sosed, tovarish, drug,znanec, prijatelj; kmet, del polja obdelovan s soglasjem skupnosti; iz drugih ruskih narechij shebeloruski sjabrъ, sjabrukъ »Verwandter, Bruder, Genosse, Teilnehmer an einer Arbeit; sorodnik,brat; tovarish, udelezhenec pri nekem delu«, maloruski sjabra »Gemain deackerland; skupnopolje«, sjabri »die auf sjabra Anbauenden; na sjabra pridelano«, sjabro »Nachbar; sosed«. Sprehodom ja>je pred palatali, pri-sebritь sja, iz chesar z metatezo malorusko pryserbyty sha »privitise, prilizovati se«, belorusko sebrь »tovarish, daljni sorodnik«. Iz staroruskih listin sabry na 12. str.,ohranjeno v listini iz 14. st. Ruska literatura navaja tudi narechne izraze sibra s sja>sji preko *s’¶.Poljsko siabr »Gefährte, Gesellschafter, Mitbruder, Genosse; drug, druzhabnik, pobratim,tovarish« je najbrzh iz rushchine, ker se je razvil ruski ja iz e, ki bi v poljshchini preshel v nosni aali e. Grki so si izposodili iz juzhne slovanshchine sembros v Patrasu, pomen »georgos...; kmet« sezelo priblizhuje smislu ruskih besed, medtem ko v Epiru, Tesaliji, na otokih Krfu, Leukasu inKefaloniji ter na Peloponezu sempros, sumpros »spolovinar, polkmet«, sempra, sempria»spolovinarstvo, druzhabnishtvo«, ksesempreio »razdreti druzhabnishtvo« (str. 2). To je mordaohranjeno tudi v Sember, Semberija »del nahije pri Zvorniku«, Seberovo, Seberovac, izrazi so povzeti izstarih listin. Iz prvotnega juzhnoslovanskega *seb(ь)rъ »polzakupnik, zadrugar«, se je razvil srbski-hrvashki sebrь, sebri »zakupnik, seljak« v listinah iz 14. st., danes sebar oz. srebar, sreber pomenidanes »plebejus, rusticus; puchanin, kmet, seljak, tezhak, podlozhnik vlasteoski«, vendar ne »rab;rob suzhenj«.Romuni so prevzeli simbra »societas, communio, commercium«, od njih pa Madzhari cimbora»consortium, pactio, partitio«, kar Madzhari izvajajo kot romunski simbra iz grshkega sumbola»trgovska pogodba«, Mikloshich pa vztraja, da so jo dobili od Slovanov. Spricho srbskega-hrvashkega sebar in ruskega sjaber itd. je najbrzh mogoche izhajati iz praslovanskega *sebьrъ iz*senbir v sjaberъ (str. 3).

(1)Prav glede odnosa med slovanshchino in finshchino je pomembno navesti, da ni skorajnobene finske izposojenke iz baltshchine, ki bi bila izposojena iz slovanshchine (str. 8).(2)Poleg tega ni nobene praslovanske izposojenke iz romunshchine (str. 9).(3)Oshtir vseskozi dokazuje, da obstaja veliko sorodnosti med trashchino inpraslovanshchino.To je zelo pomembno, ko govorimo o teoriji kontinuitete, ki zagovarjatezo, da so bili Slovani na Balkanu zhe najmanj v neolitiku in so se od tam shirili na sever.

Litavsko sebras in letishko sebrs se shteje za izposojenki iz belorushchine, nasploh so finskeizposojenke iz baltshchine starejshe kakor germanske besede v finshchini, saj naj bi prishli Finci vstik z Germani shele v 1. st. pr.n.sht. Oshtir polemizira z Mikloshichem, ki ima sjabrъ zaizposojenko iz finshchine in dokazuje prav nasprotno, tudi se upira Rozwadowskemu, ki besedoizvaja iz germanshchine, ter oporeka madzharskim etimologom, da je njen pravi izvor grshchina



in se je preko romunshchine razshirila drugam. Ker Oshtir meni, da je slovanski *sebьrъ najbrzhsoroden s trashkim ziburthides in je torej obstoj te besede zagotovljen dolgo pred pojavomromunshchine (str. 9).K temu velja dodati navedbo, da obstaja she druga mozhnost, kako je prishla beseda menih kSlovanom; to obichajno pojasnjujejo z nemshkim posredovanjem, Oshtir pa ne izkljuchuje, da jegrshko-latinsko *monak(h)os, *monak(h)us preshlo prek a>i v slovanski mъnichъ kot posledicatrashkega posredovanja v prvi dobi pokristjanjevanja severnega Balkana okoli 4. st.n.sht., saj bipo novovisokonemshki poti nastal slovanski mъnьchъ (str. 13). To je le eden od mnogihprimerov, kako lahkotno so (ali she) jezikoslovci pripisovali germanski izvor slovanskimbesedam, ne da bi kritichno uposhtevali, da gre za ogromno skupnih osnov. Zgolj en primer.Oshtir razlaga, da so pri Iliro-Trachanih uporabljali tudi proso za varjenje piva, zato brutos iz*bharsut preko *barut > *brut z rs>r in aru>ru, slovansko bъrъ (iz *bhoru) »vrsta prosa« (str. 16).Po drugi strani pa se italijanski etimologi (ZIN) za birra »pivo«, nemshko Bier, sprashujejo ali je tomogoche izvajati (?) iz latinskega bibere »piti«.Naj se povrnemo k trashkemu ziburthides, kar stari viri glosirajo kot »legitimni, zakonski ali pravi(v nasprotju z Netrachani)« ali »sorodni«, torej »k isti druzhini ali iz te nastali zadrugi (=velikidruzhini) oziroma bratstvu in dalje plemenu pripadajochi«, in s tem »plemeniti« (str. 17). Vse tepomene najdemo vsaj deloma tudi pri *sebьrъ: »brat, tovarish, drug, druzhabnik itd.«. Che je priziburthides le s »plemeniti«, tedaj tudi to ni nezdruzhljivo z »druzhina>zadruga>bratstvo>pleme«.K temu pomenskemu prehodu plemenit iz plemen »pleme« in to iz *pled »ploditi« lahko primerjamocheshko shlechta (Geschlecht>Adel; plemstvo), slovansko zhlahta>zhlahten »plemenit«. Zatorej jemogoche spojiti pojem »zadruzhnishtva«, ki tichi najbrzh v slovanskem *sebьra»Arbeitsgenossenschaft; delovna zadruga« (ker je zadruga opravljala predvsem poljedelska dela, nichudno, da pomeni danes srbski in hrvashki sebar »tezhak ipd.«), s pojmom »plemenitashtva« vtrashkem ziburthides; skupno izhodishche je na krvnem sorodstvu temeljecha druzhina > zadruga> bratstvo > pleme, od koder plemenit (str. 18).Oshtir obravnava tudi sorodna bozhanstva med Traki in Slovani, npr. edini predtrashki ZeusKeraunos je po njegovem mnenju le *Perun = predslovansko *Perynъ (uo<> kakor etrushchanskoufle : aufle, predtrashko Arrolos : Araulos itd.), bog groma, v Bolgariji Perin planina in v perunika»Schwertlilie; perunika, plutnik« (str. 21).Oshtir sklepa, da iz vsega obravnavanega sledi predslovansko sebьra »zadruga«, sebьrъ»zadruzhnik, zadrugar ali podobno«, nadalje morebiti (che ne iz rushchine) predbaltsko *se(n)b(i)r,*sa(n)b(i)r ter predtrashko *senbir »zadruzhnik > *soplemenjak > gnesios«. Pravi pomen te skupineje zhe spricho tega tezhko dolochiti, ker ne vemo, ali je ta beseda v baltoslovanski-trashchiniindoevropska ali predindoevropska = staroevropska. V prvem primeru sta dve mozhnosti: ali jebaltoslovanska beseda sorodna s trashko ali so jo Baltoslovani prevzeli od pred Baltoslovanidoseljenih Trachanov, ki so se z njimi pomeshali. V slednjem primeru zadostuje skupnapraoblika *senbir, ki dá v trashchini *se(n)b(i)r, *sa(n)b(i)r, od koder naprej *ziber, *zibur in sprehodom iz trashchine prek baltoslovanshchine v slovanshchino *sebьrъ ter morda litavsko-letonsko *sebr, *sabr, sanb(u)r (str. 21). Oshtir skratka domneva, da je rekonstruirani pomen»zadruga« = velika druzhina« zgornjih besed nastal iz izraza za »familia«, cheprav je mogochezadruzhnishtvo tudi na drugi podlagi. Druzhino tvorijo chlani, ki imajo v patriarhatu istega ocheta



ali v matriarhatu isto mater. Tako je grshko fratria prvotno sestavljena iz potomcev istega ocheta,pach pa je v predgrshki dobi vladal matriarhat, ki je izpodrinil indoevropski frater, frator »brat >chlan bratstva« in ga nadomestil z adelfos »brat« = staroindijsko sagarbhyas »co-uterrinus«. Chlanizadruge, v kateri ostanejo sinovi tudi po ozhenitvi v skupnem gospodarstvu, zhive pod enimkrovom, »sinoikoi«. Che je »zadruga« = »chlanstvo po istih starshih«, tedaj slovansko *sebьrъa izindoevropskega *sem-bher (oziroma s prevojem sem-bhor in z redukcijo *sem-bhr) »istih« = enih =skupnih starshev. Indoevropsko *bher »nesti > nositi > roditi > mati > starshi (tudi oche)« lahkoprimerjamo z novovisokonemshko ge-bären, gotsko ber-us-jos »Eltern«, albansko bir »sin« in gotskobaur »sin« iz indoevropskega * bher, * bhor. Za pojasnitev * »eden« (=isti), skupaj, s/z«primerjamo keltsko *sin < *sem, *som > baltsko *san v litavshchini san, letshchini suo, slovansko so> srbsko-hrvashko su, slovansko *sem-bhir > *sebьrъ po Oshtirju ne omogocha zanesljivegarazvoja in zato misli, da je najbolje izhajati iz trashkega, indoevropskega *semb[h]ir > *seb(i)r,*sab(i)r, od koder ne le slovansko *sebьrъ in trashko *ziber, *zibir, ampak tudi baltsko *sebr, sabr,celo finsko *sebr > seur (str. 22).

*

No, sedaj pa pridemo do Oshtirjeve poante, da so Baltoslovani na ozemlju med Karpati inBaltikom doseljenci (podchrtal K. O.), in ker so se doselili (podchrtal K. O.) tja tudi pred njimina istih tleh bivajochi Ilirotraki, moramo slednjich rachunati z mozhnostjo, da je slovansko*sebьrъ = baltsko *se(n)br, *sa(n)br = finsko *sebr >* seur sicer ilirotrashki relikt, ki mu ustrezatrashko *zibir > *ziber, zibur, da pa prailirotrashki *senbir ni indoevropskega, ampakneindoevropskega, tj. staroevropskega izvora. Che she uposhtevamo, da se pojem * sebьrъ vmnogochem prekriva z izrazom drugъ »alter, alius, Genosse« in da se razvija tudi pojem »zadruga«iz izraza »drugi, alter, alius«, k temu slovansko drugъ »anderer, alius; Genosse, Freund« > druzhina(tudi »Heeresabteilung; vojashki oddelek« kakor v sorodnem starovisokonemshkem trucht»Kriegerschar; vojashko krdelo« > truhtin »Kriegsherr, Fürst; vojskovodja« je morebiti tapomenski prehod tudi v trashkem ziburthides) in iz drugъ nastane srbsko-hrvashko zadruga »velikadruzhina«. Konchno naj se opremo she na finski sinonim toinen (mies) »ein zweiter (Mann); drugimozh« za *sebr > seur, tedaj smemo izvajati celo iz staroevropskega *senb(h)ir »alter, alius«, ki jeohranjen v etrushchini! (podchrtal L.V.) (str. 22).Oshtirju se zdi primerno zacheti razlago z etrushchanskimi shtevniki:

maχ “1” śa “6” zal “2” cezp “7” thu “3” śemf “8” huth “4” ceanuth “9” ci “5”

To povzema po Cortsenu (Etruskische Standes- und Beamtentitel 140). Od izbire shtevnikov jeodvisen pomen etrushkega *tsemp(h)ir »alter, alius«. (Bolj zaradi zanimivosti naj omenimo, da jeOshtir tu primerjal etrushko-preditalski *thuishsh, theishsh »1000« s predslovanskim tysetja, tisetja.)Oshtir je prerpichan, da zgornji vrstni red shtevnikov med drugim potrjuje tudi etimologija, in topodrobneje utemeljuje (str. 24), npr.:



maχ “1” spricho etrushchansko-predgrshkega > latinskega maccus “sim-plex = ein-fältig”, *o-m[a]c> oncia, uncia »ein Teil eines As«; makk(h) < mat-k(h), (m<>b), baskovsko bat “1” = predgrshko*bat-il »primus« > basileus; predkretsko *i-pt > itton en (str. 24) itd. Tako lahko Oshtir preide k zakljuchku, da je etrushchansko *zp(h)ir,*zp(h)il v *ce-zpil »quinque(et) alterum« > cezp “7” in v *śem-zphil “sex (et) alterum” > śemf “8” ter xo-sfer »oktober« nastaloiz praetrushchanskega *zenp(h)ir, zenp(h)il »alter; blizhnji«, to se pokriva s predtrashkim *zibir (>*ziber, *zibir) iz *dzenb(h)ir »alter«; torej bi bil trashki z poleg s v slovanshchini *sebьrъ zhestaroevropska alternacija. Sicer pa je najbrzh tudi v etrushchini sami *tsenp(h)ir > *zenp[i]r »alter« vrimskem, prvotno etrushkem gentiliciju Sempronius s priimkom Atratinus. Spricho dvojezichnosti vpasu med Etrurijo in italskimi narechji, ki meje z etrushkim jezikovnim ozemljem, srechujemodvojezichna imena npr. Iuventii s priimkom Thalna (etrushko *t(h)al »juvenis; mlad, mladenich,mladenka, mladezh«); ta so nastajala, kot je npr. znano Q. Scribonius – ziχu = Scribonius; pisar.Torej: etrushchansko *zen-p(h)ir »alter; blizhnji« = predtrashko *zenb(h)ir > *ziber, *zibur =predslovansko *sebьrъa > »zadrugar, zadruga« je sestavljeno iz: (1) *tsen <> *dzen “2”, ki jeohranjeno v etrushchanskem *tson »zweiter; drugi« v sestavljenki fer-su > lat. per-son-a »*Mann +zweiter > Rolle, Karakter einer Person, Maske des Schauspielers itd.; *dvojnik, znachaj osebe,igralska maska« = baskovsko zun »zweiter«, in ga predpostavljamo v *dzen > *dze predgrshkegaZe-th-os. (2) Drugi del *-b(h)it : *-p(h)ir, *-p(h)il se ponavlja v etrushkem *thu-p(h)l-th»dvanajst,12=10+2«.Predslovanski * sebьrъ »chlan velike druzhine« je nastal kot staroevropski relikt, povezan spredtrashkim ziburthides “gnesioi” ter prikljuchen na etrushchanski *zenpir »blizhnji«, izpeljivo iz ce-zp “5+2”, śem-[z]f “6+2”, Xo-sfer (beri *śósf¶r) “6+2” > oktober (iz octo=osem) ter iz SemproniusAtratinus (: ater »alter; blizhnji«) (str. 27). Kljub Oshtirjevi strogo znanstveni temeljitosti v jezikoslovnem smislu, ki je nadvse dragocena,nam spet ne more ponuditi kaj vech jasnosti glede izvora Praslovanov. Ker jih postavlja na iliro-trashko starejsho etnichno plast, ki ji pripisuje vishjo kulturo, a obenem ima tako Ilirotrake kakorPraslovane za Indoevropejce, se vselej znova vrachamo k vprashanju, od kod pa so prishli tiindoevropski Praslovani, saj so morali pred tem pripadati istemu indoevropskemu jedru kakorIlirotraki, ki so tudi prishli od nekod na Balkan in v Zakarpatje, kamor so kasneje prishliPraslovani in jih (vsaj delno) poslovanili, medtem ko naj bi se (del) Ilirotrakov odselil na jug –kdaj, Oshtir pravi, da ne ve! Ker pa povsem jasno zagovarja stalishche, da je (tudi v primeru) *sebьrъ »zadrugar« beseda tesno povezana s trashchino in etrushchino, je izrednega pomenapojasniti, kako je prishlo do teh prenosov izrazov. Oshtirjevo sploshno preprichanje je, da jeobstajal staroevropski, predindoevropski jezik(i), iz katerega sta chrpala trashchina inpraslovanshchina.Ali so bili Etrushchani samo v Italiji, vkljuchno s Padsko nizhino, ali pa velja teorija, da so tudioni bili pred tem v Panoniji in celo v spodnjem toku Donave (teorija Radivoja Peshicha), odkoder naj bi jih potisnili proti zahodu Indoevropejci, po Oshtirjevem mnenju ochitno Ilirotraki?Che je bilo tako, od kod so prishli indoevropski Ilirotraki?Kljuchni problem je naslednji in bi ga imenoval: problem tretjega.



Neindoevropska staroevropshchina, ki naj bi prevladovala v Evropi (po klasichnih teorijah) dobakrene dobe okoli 3000 let pr.n.sht. in naj bi bila jezik (jeziki) megalitskih kultur, naj bi bilabistveno razlichna od indoevropshchine. Iz tega moremo sklepati, da dve tako razlichnokoncipirani jezikovni skupini nista mogli zhiveti druga blizu druge, da sta torej bili zelo narazen.Toda ta predpostavka odpira she dodatno vprashanje, kdo pa je bil vmes med tema dvemaskupinama? Je bil vmes prazen prostor ali je obstajal nekdo tretji? Kdo bi bil ta tretji?Che pa ni bilo vmes nikogar in so bili Predindoevropejci ali Megalitci ter Indoevropejci v stiku,bi se to moralo bolj poznati v jezikih.Oshtir je k svoji razpravi prilozhil tudi pregledno grafichno shemo (str. 28-29) razvoja besede*sebьrъ, zachenshi s staroevropsko *dzenbir »drug, druzhabnik; blizhnji«, ta se je neposrednoprenesla v predilirotrashchino in etrushchino, torej gre za skupni izvor, kar pomeni, da so bilitako Ilirotraki kakor Etrushchani dedichi istega jezikovnega substrata in so tudi morali zhiveti naozemljih s tem istim jezikovnim substratom! To pomeni, da niso bili Etrushchani tisti, ki naj biIlirotrakom posredovali to besedo iz svojega besednega zaklada, marvech sta oba jezika chrpalaiz megalitske jezikovne zakladnice.Zato se mi zdi, da je moralo biti prav to slednje res, ter bi morali priznati veliko vechje afinitetemed etrushchino, baskovshchino itd. s t.i. indoevropskimi jeziki. Konchno gre za chasovnirazpon med sedem do deset tisoch let, v katerem je prihajalo do najrazlichnejshih interakciji intransformacij jezikov. Tako v bistvu ustreza teorija kontinuitete, ki lahko razlozhi, kako so silahko Grki izposodili iz juzhne slovanshchine sembros, kako je etrushchanska oz. staroevropskabeseda prishla v daljnih krajih v rushchino itd.?A po mojem mnenju Oshtir ni odgovoril she na eno, nich manj pomembno vprashanje: kako dabesede sebar nimamo v slovenshchini, ki je (kot pravi France Bezlaj) izredno arhaichna oz. bi semoralo v njej ohraniti razmeroma najvech prvotnih besed, saj bi tako moralo biti (pravi teorija) vpredelih najbolj oddaljenih od prvotnega jedra, kot je Slovenija oddaljena od domnevnepraslovanske zibelke Zakarpatja?! Je mogoche, da je sebar izginil iz slovenskega spomina in seohranil zgolj v besedi zadruga?A preden nadaljujemo, she o skrivnostnih Antih. KAJ PRAVI KAREL OSHTIR O ANTIH ?

Tudi v razpravi o Antih se zdi Karlu Oshtirju umestno, da zaradi boljshega razumevanja njegovihizvajanj vselej omeni svoje stalishche o predslovanskem jezikovnem substratu, ki v srednji Evropioblikuje tri jezikovne plasti:

a) Iliro-Venete, ki skupaj z Etrusko-Reti, Liguro-Iberci (> Baski) in Pelazgi tvorijopredindoevropske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severniAfriki ter z avtohtonimi prebivalci v prednji Aziji (Likijci, Lidijci, Karijci, Predhetiti,Kavkazijci, Elamiti, Mitanijci in Sumerci).b) Centralnoindoevropejske Trachane, kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla vvelar.c) Na iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani, ob Baltijskem morju Balti,



zahodno od obeh – vendar locheno po ozkem ilirsko-trashkem pasu [tako Kossina] – paGermani in v juzhni Rusiji Skiti.

V teh uvodnih besedah pod tochko (c) Oshtir postavlja med Baltoslovane in Germane ilirsko-trashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast. Zato sinajprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo, ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologijiZakarpatja (Etnolog, I, 1926-1927, str. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni kVenetom, ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi insevernobalkanskimi Iliri. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo, kakor je znano, tudi v severovzhodniItaliji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji, severozahodni Italiji in Galiji, s Pikti v Angliji, zIbero-Baski v Shpaniji, z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah, s Predkimerijci v juzhni Rusijiter s Predgrki, ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci, vsi ti tvorijo predindoevropskostaroevropshchino v centralni, juzhni in zahodni Evropi, spricho chesar se zakarpatskogeografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih.« S tem nam je Oshtir ochrtal stanje vEvropi pred nastopom Indoevropejcev. Toda o stanju na vzhodu, natanchneje za Karpati, nampove: »Od jezika zakarpatskih avtohtonov se ni ohranilo nichesar, izvzemshi zemljepisnegaimenoslovja in besed, ki so jih poslovanjeni avtohtoni ohranili kot relikte. V prvih generacijahpo amalgamaciji zakarpatskih avtohtonov z doseljenimi Slovani je vladala dvojezichnost, ker seavtohtoni niso mogli chez noch priuchiti slovanskemu jeziku. Ker so bili doseljeni Slovani gotovomanj kulturni kakor avtohtoni, so sprejeli zakarpatsko kulturo in tudi zakarpatsko stanovskoorganizacijo...«. Na zhalost je tu Oshtir prevzel (rimskoimperialno in kasneje she pangermanskooz. [indo]-germansko) tezo o »nekulturnosti« Slovanov, ki niso barbari shele od rimskih chasov(do danashnjega dne), marvech so bili zhe v domnevni (pra)domovini za Karpati nekulturniprishleki od bogsigavedi kod. Toda od kod – saj bi po odkritjih sodobnih arheologov inprazgodovinarjev tezhko nashli v obsezhnem prostoru Evrazije podrochje, kjer bi bili ljudje takozaostali, kot se jih vseskozi prikazuje. Oshtir nadaljuje (prav tam, str.12): » Na ilirski =staroevropski substrat se je vlegel najstarejshi val Indoevropejcev... in je razpadel v Trachane nailirskem ozemlju, v Kimerijce v predskitski juzhni Rusiji, v Toharce v Aziji in v Hetite v MaliAziji. Jezik, ki so ga govorili v tako nastalem ilirsko-trashkem Zakarpatju in na severnemBalkanu, je bil po slovarju vechinoma she ilirski = staroevropski, po konchnicah paindoevropski, kakor se to da najlepshe ugotoviti na hetitshchini, ki je po besednem zakladuvchjidel maloazijska – in torej s staroevropshchino sorodna – po sklanjatvi in spregatvi papretezhno indoevropska.«Tako, Oshtir nas je pripeljal do razvojne faze, ko smo v Zakarpatju dobili ilirsko-trashko osnovo;sedaj pa nas chaka she pojav Slovanov, ki ga doda le malo naprej (prav tam, str. 12): »Shele na tailirsko-trashki substrat Zakarpatja so se naselili Slovani, se pomeshali z avtohtoni in jim vrinilislovanshchino; ker pa so bili Slovani manj kultrurni kot avtohtoni, so se oprijeli avtohtonihnavad, sheg in obichajev, ali bolje recheno, avtohtoni so se sicer poslovanili, kar se tiche jezika,vendar so si pridrzhali po vechini svoje predslovanske institucije in z njimi vred tudiodgovarjajoche izraze.« Od kod so se vzeli Slovani, ki so tudi Indoevropejci kakor Iliri inTrachani, ki so v Zakarpatje prishli pred njimi, ne zvemo. Prav spricho tega je umestno kritichnoobravnavati naslednjo Oshtirjevo argumentacijo (prav tam, str. 13), ko obdeluje izvor besedekosez, ki zhe dolgo buri strokovno javnost: »Predno preidem h *kasegъ nekoliko besed o



zakarpatskem, predslovanskem druzhbenem redu, kamor spada tudi *kasegъ. Predslovanstvoizrazov zakarpatskega, staroevropskega druzhbenega reda bazira: (a) Na pomanjkanju sorodnihbesed v drugih indoevropskih jezikih ali na omejitvi na germanshchino in slovanshchino, ki jeposledica istega paleoevropskega substrata (op. L.V.: toda ta substrat je bil tudi za drugeindoevropske jezike; to Oshtir potrjuje na str. 10, zad. odst.: »...neverjetno je, da bi beseda*chъrvatъ prishla med Praslovane shele iz germanskih ust, zato, ker ni bilo med Praslovani in medGermani nikakih stikov, izvzemshi identitete staroevropskega substrata.«). (b) Na sorodnihbesedah juzhno od praslovanske [zakarpatske] domovine v iliro-trashchini na severnem Balkanuin v juzhni Rusiji, kjer pa se je na iliro-trashki substrat vlegla she iranska skitshchina; da pa ni vzakarpatski iliro-trashchini, izvzemshi reliktov v slovanshchini, o tem nichesar ohranjenega, jerazumljivo, che pomislimo, da je bila starim piscem hiperborejska Sarmatija bajni svet (op. L. V.:ta Oshtirjeva razlaga se mi zdi prevech poenostavljena in prehitra, o Trachanih zgodovina karprecej ve, kako to, da ne bi vsaj posredno porochala tudi o zakarpatskih Trachanih?). Iz tegasledi, da si odgovarjajo ilirsko-trashki relikti v slovanshchini (in germanshchini) ter ohranjenikorelati v juzhni Rusiji in na severnem Balkanu, kakor npr. galski elementi v Franciji in keltskijeziki v Britaniji in na Irskem, oboji so kronoloshko in geografsko razlichni refleksi skupne iliro-trashchine, s chimer odpade dozdevna nemozhnost, spraviti Iliro-Trake v zgodovinsko ingeografsko zvezo s Slovani. (op. L. V.: ta Oshtirjev sklep je izrednega pomena, saj pritrjuje TK-teoriji kontinuitete, ki pa celo izenachuje Trake in Praslovane; zato pa nas toliko bolj osupneOshtirjevo nadaljevanje). Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhaliIliro-Traki v Karpatih, so postranska vprashanja, ki nas, che operiramo s predslovanskimilirsko-trashkim substratom, ne tangirajo (podchrtal L. V.); da bi bili kdaj Iliro-Traki podvrgliSlovane, o tem ne ve zgodovina nichesar, sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatskogeografsko imenoslovje, od katerega se predslovanski substrat ne sme lochiti, ker osvajajochinarodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena.« Kdo pa so bili ti »osvajajochi narodi«? Takokot razvija Oshtir, so to bili Slovani, ki naj bi prevzeli obstojecha imena, ohranjena v ilirsko-trashkih reliktih v slovanshchini; dosledno sledech tej metodologiji, se smemo vprashati, kje pa jenajti kakshne (pra-pra)slovanske relikte v neki predzakavkashki domovini (pra-pra)Slovanov?Tega ne ishche niti Oshtir, za katerega je to postransko vprashanje... Kot smo zhe opozorili, Bojan Chop, uchenec Karla Oshtirja, pishe (Jezik in slovstvo, XIX,sht. 1-2, str. 3): »... na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«, torejnaj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam, kjer naj bi zhiveli Praslovani, preden so se razlilinekako 2500 do 3000 let kasneje po Evropi – kar je bilo po veljavnem nauku shele v zachetkusrednjega veka. Ker pa Karel Oshtir poudarja, da lochuje Predslovane od Praslovanov in jeimel v mislih Predslovane, ko je zapisal »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje...«, se sevedasmemo vprashati, kdo so bili ti Predslovani in od kod so tja prishli. Po Chopu naj bi bilaUkrajina, in Zakarpatje sodi v ta krog, pradomovina Indoevropejcev; che je pri tem mislil, daso obstajali tudi Predindoevropejci, ostaja odprto she razshirjeno vprashanje na prejshnjevprashanje, od kod so prishli ti Predindoevropejci. In konchno, so Praslovani res chemeli tamnekje za Karpati tako dolgo po tistem, ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod, zahod, severin jug? Zakaj so vsi odhajali, le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko, kolikor je



(pra)zgodovinarjev!Bojan Chop she razlozhi (Linguistica, XIX, 1989, str. 7): Alarodski rodovi so v neki blizhnji zveziz ljudstvi, ki so iskala ozemlje med veliko selitvijo okoli 2500 pr.n.sht. v smeri od vzhoda protizahodu, iz centralne Azije proti Sredozemlju ter naprej proti Shpaniji (Iberci=Baski) doAtlantskega oceana. Velik del teh ljudskih mnozhic so kasneje postali Indoevropejci, drugi Uralciitd. Zhe bolj v srednji Evropi (zraven Retov) Etrushchani v Centralnih Alpah in naprej protisrednji Italiji (Etrurija); na ta nachin so postopoma povsem zasedli severne obale Mediterana zhev zachetku bronaste dobe okoli 2000 pr.n.sht., vendar se je dokaj velika skupina novihpriseljencev (ki je napredovala do Sirije, juzhnega obrezhja Male Azije, Grchije z Egejem, Italije,Sicilije itd.) indoevropeizirala, kar pomeni, da so Indoevropejci, gotovo z drugimi ljudstvipovezani, napredovali proti zahodu, govorech kar dobro jezik sopotnikov. Tako si lahkorazlozhimo medsebojne vplive med jeziki oziroma ostanke starih jezikov v indoevropskih jezikih.Torej se je vse to dogajalo 2500-3000 let, preden so se premaknili she Praslovani iz svojegaZakarpatja... Morda pa ni bilo vse tako, kot je mislil Oshtir. Po TK-teoriji kontinuitete naj bi bilapradomovina Slovanov na Balkanu, od koder so se razselili tudi v Zakarpatje in po Rusiji. CheOshtir trdi, da nihche ne ve kdaj so Slovani prishli za Karpate niti kako dolgo so bili tam Iliro-Traki, je upravichena teza teorije kontinuitete, da je Balkan njihovo pravo pradomovanje; lahkobi rekli skupno pradomovanje in po teoriji kontinuitete izenachenost Trakov in Slovanov, gledeIlirov pa teorija kontinuitete zagovarja tezo, da so bili Iliri dolochen chas zgolj neka vodilnaplast, vladajocha elita, ki je dajala ime velikemu shtevilu ljudi na obsezhnem ozemlju. To bi bilonekaj takega, kakor so bili kasnejshi imperiji, Rim je zavladal pretezhnemu delu Evrope innajrazlichnejshim ljudstvom, ali kot so Franki ustanovili Frankovsko kraljestvo itd.V svoji knjigi Jantarska pot sem podrobneje obravnaval jezikoslovni odnos med prastaroakadshchino in slovenshchino (po metodologiji G. Semerana) ter med drugim omenil tudi izrazknjiga. Oshtir razlozhi (str. 16, 5. odst.): »Pouchno v tem oziru je predslovansko *kъnjiga, ki jeprishla k Slovanom chez juzhnoruski predindoevropski kulturni center, od njih pa je prevzetotudi v ugro-finshchino in madzharshchino könyv. V ilirotrashki juzhni Rusiji prehaja u>i in k>g intu je asirsko kunukku dalo *kunig... naprej pa g(h) <> kc v * kъnjiga, tudi iliro-trashko od koder varmenshchino knikc .« Kar nas she posebej preseneti, je Oshtirjev sklep, da naj bi Slovanidobili izraz za knjigo she v predindoevropskem chasu, to je zelo dalech v preteklosti, vsaj vIII. tisochletju pr.n.sht., to pa pomeni, da je bil ta nadvse pomemben kulturni pojem zhetakrat smiseln za Slovane, saj bi sicer ne imeli z njim kaj pocheti.Cheprav izvaja Oshtir pretezhno vechino nazivov za druzhbeno pomembne funkcije knez,zhupan, vitez itd. iz iliro-trashchine, pa je ta njegov napor kronan s tem, da ugotovi njihovoprisotnost med Slovani she pred t.i. srednjeveshkim preseljevanjem. Vechina dosedanjih razlag jeizvajala te pojme iz germanshchine ali, che zhe, iz latinshchine, da so jih Slovani dobili prekGermanov. Poglejmo Oshtirjeve primere:kmet: (str. 23) predslovansko *kъmetь je identichno z iliro-trashkim kometai »plemenitashi nizhjevrste« in zaradi kretskega kaman “agron” pravzaprav »poljedelec«; sem bi pridali she iliro-trashkidikomes »knez; rex et pontifex«;



zhupan: (str. 23) predslovansko *zeupan > slovansko *zjupanъ > *zhupanъ, kar je identichno iliro-trashkemu *deuppan;vitez: (str. 24) predslovansko *vitegъ, *vitedzь »eques; jezdec, konjenik, vitez« iz iliro-trashkega*witemg, kjer -tem- »konj« spada k staroevropski premeni t<>d, kar da predslovansko *dem »konj«s podaljshavo –tel v dem-tel>detel »detelja«; staroevropsko *taxm ali daxm »konj«, etrushchanskodamnos. Oshtir jasno opozarja, da se navadno slovensko *vitezь izvaja iz germanskega *wikingpreko *vitsetdzь > *vitedzь, vendar prehod k>t tega ne dopushcha; celo staropruski witing > weitingali waiting je najhitreje izposojeno iz slovanshchine, chetudi baltoslovansko *witeng ali *witing niizkljucheno;knez: (str.25) predslovansko *kъnegъ, *kъnedzь, predgermansko *kuning, *kunjastarovisokonemshko kunirichi je zaradi staroevropskega prehoda u<>i identichno z iliro-trashkim*kuneng ali kineng<>kunej ali kinej »pontifex maximus et rex«;kralj: (str. 26) predslovansko *korljь »kralj« = predgermansko *karel z ilirsko-trashkim prehodoma<>e in s prehodom »kralj« (anglosaksonsko ceorl), stareshina (> starec), junak > tlakeoproshcheni, prosti mozh (> mozh) > prostak (primerjaj podobno *kosedzь »Edling >libertinus«) sodi s staroevropskim a<>o k dakijskemu *korul »kralj« v Coryllus »rex et pontifexmaximus«, Coryllas poleg Σκορύλων kakor Karl Veliki iz germanskega *karl; -j- formant se ponavljav maloazijskem κοαλδδειν »kralj«... morebiti tudi v imenu predskitskega plemena Κοραλλαοι...nahajamo tudi v predlatinskim sella curulis, kar so uvedli zhe etrushchanski kralji v Rimu;cesar: (str. 26) chez ilirsko-trashki substrat je prishel k Slovanom in Germanom tudi latinskiCaesar > *cesarjь, gotsko kaisar, kar naj bi chez Balkan potovalo v Romunijo prek Iliro-Trachanov, saj ni verjetno, da bi rimski legionarji pri osvajanju Balkana she izgovarjali diftong ae,she manj pa bi lahko kaj takega naredili “hiperurbanizirani” (op. L. V.: pomeshchanjeni) rimskidiplomati, zato je prehod vulgarnolatinskega dolgega shirokega ae v e (slovansko cesar) in ai(germansko kaisar) nastal lahko le v iliro-trashki izgovarjavi (op. L. V.: spomnim naj naOshtirjevo ugotovitev, da se ne ve, kdaj in kako dolgo so bili Iliro-Trachani v Zakarpatju in stem v stiku s Slovani, kar vsekakor dopushcha domnevo, da so Slovani dobili ta izrazneposredno v stiku z Rimljani);boljar: (str. 26) predslovansko *bylja, *boljar-e je zaradi u<>a ter spricho u<>oi v *bylja > grshkoboilades po vsej verjetnosti staroevropski relikt, za kar govori staroevropski izvor korena *bul ali*bal, ki ga najdemo v ilirsko-trashkem Deki-balos »Dakov kralj« ipd. Oshtir sklene: che pa sodiboljar v turshko bajar k *boljar-e, tedaj je turshka beseda staroevropska, che ne kar slovanska.“Valuk”: (str. 27) staroevropskega porekla je v predslovanski hierarhiji *vъlchvaъ »maga, magus«,bodisi da je izvedeno iz predslovanskega in predgermanskega narodnega imena *Walke ali *Wulke

> *Voъlchъ, *Walxa, ki kazhe nasproti predgalskemu Volcae in ilirskemu Valcum v Panonijiilirsko-trashki vpliv, bodisi da je vъlchvaъ < vъlьchvaъ < *wulishwa sorodno z dakijskim polistai»duhovniki boga Zalmoksisa« z ilirsko-trashkim prehodom p<>w.Karel Oshtir je izraz kosez obravnaval v sklopu imen hrvashkih plemenskih vodij, ki so prishli v5. st. z Goti iz Poljske v Dalmacijo, kot nam porocha bizantinski cesar Porfirogenet v svojem Deadministrando imperio iz 10. st.: pet bratov – Kosentzes, Hrobatos, Kloukas, Lobelos, Mouhlo – insestri Touga in Bouga, ki naj bi bile po Oshtirju vse predslovanskega ilirsko-trashkega izvora.kosez: (str. 28) – temu pojmu se Karel Oshtir podrobneje posvecha, saj je v naslovu njegove



razprave K predslovanski etnologiji Zakarpatja pristavek Κοσέντζης-Kosentzes. Po njegovem je v sklopustanovske organizacije predslovanske kulture v Zakarpatju pomemben predslovanski naziv*kasegъ/kosegъ »Edling«, ki odrazha ilirsko-trashki *kaseng in je zakarpatski predslovanski korelat kilirsko-trashkemu Kosiggas-Κοσιγγας –Cosingis »zhena kralja Nikomeda I.«, Koson-Κοσων »Trashkidinast« (op. L.V.: Kosigin, politik v nekdanji ZSSR). K ilirsko-trashkemu *kaxs »Princeps alipodobno« velja primerjati s predhetitskim kcash>hash »kralj« v hashshuwet »kralj je postal«. KoOshtir ishche razlago, dopushcha izhodishche v *kaxs/ kaxsh »glava, od koder * kaxseng »glavar«,in na to navezhe etimologijo za etrushchansko *cass »caput; glava«, kar bi se dalo rekonstruirati izlatinshchine prek “cassidemantem a Thuscis nominatam dicunt” in predgrshkega kottis, »kefale«, kotta.Sam formant -eng v *kosegъ oziroma -ing v Kosiggas je treba predpostaviti zaradi slovanskegaprehoda in v ь in i. Tu bi bilo treba omeniti Oshtirjevo oporekanje Ramovshu, ki izvaja vrstoslovanskih besed kot izposojenke iz germanshchine, npr. za zhelezo, srebro, zlato itd., ali zaizraze s konchnico -egъ, ter dokazuje, da gre v bistvu za skupno staroevropsko dedishchino. Zamesing, med na primer opozarja na sumersko *mass »baker«+niggi »kositer, cin« = massniggi.Tu se mi zdi primerno vlozhiti zanimivo razmishljanje akademika Rajka Nahtigala (O etimologijiizraza kosez, Slavistichna revija, VIII, 1955, str.164-168): »Ako sedaj izvajanja ob besedi knez –kъnedźь – kъnegъ prilagodimo k izrazu kosez – kosedźь, moramo rechi, da je nastal iz nekeganekdanjega tujega *kosingos in bil prvotno prevzet pred palatalizacijo kot kosegъ. Sled tega se jeohranil she do danashnjih dni v rezijanskem krajevnem imenu v tvorbi (zhenska oblika) kosegyni,tichochi v posesivnem adjektivu »ta na Kasiginej hörycoe« od nominativa kaseginja gorica z i za e (poBaudoin de Courtenay itd.).«K temu bi jaz dodal she ime zaselka Kosech pod Krnom pri Drezhnici nad Kobaridom, zakaterega pa domachini pravijo, da ga nekoch ni bilo in je novejshega datuma, so pa obstajalimikrotoponimi Koseshka planina, Koseshki potok ipd. Ker pa je v blizhnji vasi Ravne tudi hishnoime Linga(r) – danes she zhiv priimek v Kobaridu – gre morda za izpeljanko iz edling(ar)»plemenit, Kosez«, in so omenjena predialna imena ostanek nekdanjega lastnika. Drezhnica jenedvomno zelo stara naselbina, podobnih imen je kar nekaj po slovanskem svetu, in tudiokolishki toponimi merijo na davno preteklost.Nahtigal nadaljuje: »Navedena jezikovna tvorba je zanimiva, ker ima zvezo s Koroshko. Vnekdanji svoji razpravi... sem namrech pokazal, da »rezijanshchina tvori sploh ne glede zhe nasvojo geografichno lego neko nadaljevanje povechini zhal zhe izumirajochih govorov Kanalskedoline, a od teh pelje zopet most k rozhashchini (op. L.V.: Rozh na Koroshkem). V koliko jerezijanshchina, ki jo smatram za preseljeni preostanek nekega nekdanjega, sedaj pach zheizumrlega, morda severozahodnega koroshkega narechja – zato so tudi ozke zveze z ziljshchino –v koliko je rezijanshchina she bolj izshla s severa, je tu, razume se, tezhko rechi – izumrlo je,dovolj – . Gotovo pa lahko chisto mirno trdimo, da stojijo brizhinski spomeniki glederefleksov nosnih samoglasnikov v vseh bistvenih chrtah v najblizhjem rodstvu s skupinonarechij, ki jo tvorijo dandanes rozhashchina, rezijanshchina in ziljshchina in ki so jo tvorilenekdaj she dalje na sever in zahod. (podchrtal L.V.)« Ta navedek uglednega slovenskegaznanstvenika vsebuje, po mojem mnenju, dvoje pomembnih sestavin: (1) da postavljarezijanshchino v smiselno in zaokrozheno skupino slovenskih govorov, ob nekaterih



ponavljajochih se poskusih (zlasti italijanskih iredentistichnih krogov) iskanja sorodstva celo vdaljni Rusiji, chesh da rezijanshchina nima nichesar skupnega s slovenshchino; (2) da je taskupina slovenskih narechij nekoch segala she dlje na sever in zahod, to je v Vzhodne Alpe, karse ujema tudi z ugotovitvijo Bozha Grafenauerja (gl. mojo knjigo Davnina govori), da nahajamoslovenska topografska imena po vseh Vzhodnih Alpah (torej do sredine Shvice) do Donave inshe onkraj nje. Oshtir nadaljuje:

Hrobatos/Χρώßατος primerja s Karpates/Καρπάτη v poglavju §8 (str. 10-12). Predslovansko*Chъrvatinъ, Chrovatinъ (prim. Hrovat, Χρωßάτοι, Κραßάτοι, Chroati, Crauati itd.) poleg morebitnega*Kъrvat ipd. (prim. korvackoj, Karwat, Κραßάτοι) – oblika *Charъvat/Chorъvat spricho cheshkegaCharvat ipd. je negotova – naj bi izhajalo iz *Chъrvata (gora) “Καρπάτης”. Za ilirsko-trashki*kcaxrwatcax je neverjetno, da bi prishel k Praslovanom preko Germanov zato, ker medPraslovani in Pragermani ni bilo nikakrshnih stikov, izvzemshi identitete staroevropskegasubstrata. Proti germanskemu izvoru govori tudi konchno naglashevanje v srbshchini inhrvashchini Hrváta, ker germanshchina naglasha prvi zlog, medtem ko je v ilirsko-trashchiniobstajalo tudi konchno naglashevanje. Oshtir nadaljuje, da niti ni neobhodno potrebno izhajati za*Chъrvatinъ iz *Chъrvata (gora), ker so morda obstajali zhe v predslovanski dobi v Zakarpatju*Karpatoi, celo kazhe rachunati s tem, da je bilo prvotno *Karpat ime naroda, ki je zhivel ob*Karp (=predalbansko karpe »skala«) »Karpati«. In konchno je mogoche po Oshtirju izpeljatiChъrvatь »Hrvatija, Hrvati« > Chъrvatinъ kakor *Rusь »Rusija, Rusi« > Rusinъ.Klukas: (str. 32) Κλουκάς iz slovanskega Klukas<*Klukasъ, ki predstavlja predslovansko*Klau+kas; s *klau kazhe primerjati ilirsko-trashko Clevora »krajevno ime« iz *Clavora, h kateremuje dodan *kas »sin«, kakor je v mnogih drugih imenih.Lobelos: (str. 33) iz *Lovel[ъ] ali *Lъvel[ъ] (o=ъ) iz predslovanskega *Lawel/Luwel, ki je sorodnoz lirsko-trashkim osebnim imenom Allouporis, pri tem -por->-pol- in o>e ter p<>w.Muhlo: (str. 33) Mouhlo, Μουχλω je ilirsko-trashki *Mukcula, che je Μουχλω namesto *Mъchlo iz*Mъchъlo z izpadom nenaglashenega ъ; k *Mukcula primerjaj osebno ime Mucalus oziroma *Muclusje latinizirai trashki izraz Muc(a)la<>Mukc(u)la > *Mъch(ъ)lo; obstajajo hrvashki Mohlići inkoroshki Mochilich.Tuga: (str. 34) ime ene od sestra je po mnenju Oshtirja sestavljeno iz ilirsko-trashkega Tau- inpripone -ga »zhena«, kakor najdemo pri Madagaua »soproga Herakleida«, za izgubo w pa dobimoprimerjavo v razvoju gava>gaa>ga, znanem v drugih primerih. Glede prvega dela imena primerjajosebno ime Tau-zig (-zig »sin«=etrushchansko śeχ »hchi«). (op. L.V.: po mojem mnenju je chudno,da Oshtir ni niti poskusil izvajati iz tuga »zhalost«, ki ima povsem slovansko etimologijo); zlasti toizstopa v naslednjem primeru druge sestre, plemenske voditeljice Buga.Buga: (str. 34) Oshtir pravi, da je tudi ime Bouga=Buga sestavljeno iz *Bau+ga, pripona -ga naj bipomenila »zhena«, kot pri Tuga, medtem ko naj bi prvi del *Bau- primerjali s krajevnim imenomBa[v]os, osebnim imenom Bawa > Bas, Boubas (Bou=Bov?). Toda kakor bomo videli vnadaljevanju, je bil pri svojem razglabljanju enostranski, ni bil dosleden; morda pa je bil le zelooprezen, kar bo tudi moje konchno mnenje o njegovem zelo pomembnem in eruditivnem delu,



in to bom razlozhil kasneje.Obichajno povezujejo ta priimek s ptico “vuga”, ki sodi med “Oriolidae - kobilarje”. Kobilar alivuga (Oriolus oriolus) je v nashih krajih edini evrazijski zastopnik teh ptichev, ki so veliki kotshkorec ali drozg - dolgi okoli 24 cm, in so v okrog 70 vrstah razshirjeni po Afriki, Aziji ter pomalajskem in avstralskem otochju. Pa she ta prihaja k nam le na kratkotrajen “letni oddih”, sajnas obishche shele ob koncu maja in odide zhe avgusta. V tem chasu ga je najti po vsej Evropi(razen na visokem severu in v Grchiji) ter v prednji in srednji Aziji do Altaja. Je izrazito drevesniptich, ki se suche le po drevesnih vrhovih, kjer ga kljub pisanim barvam tezhko opazimo, pa tuditako pogost ni vech kot pred sto leti, ko je bil vsepovsod razshirjen, o chemer prichajo razlichnaljudska imena. Najhitreje ga odkrijemo po njegovem znachilnem klicu “bilov” ali “didlijo” innajpogosteje se oglasha ob oblachnih ter nevihtnih dnevih. V listni goshchi se pochuti varnega,saj je to njegov svet, v katerem nikoli ne miruje, temvech stalno stika po vejevju in obfrli dostidreves.Samchek je bleshcheche se rumen ali sijajno svetlo oranzhno rdech ali bledo rumen. Po krilih jechrn in ima belo obrobljena letalna peresa. Tudi rep je chrn, s shirokim rumenim pasom nakoncu. Samichka in mladichi so zgoraj rumenkasto zeleni in imajo olivno chrnkaste peruti, spodajso sivo beli in temno progasti. Ima karminasto rdeche ochi, zamolklo rdech kljun in svinchenosive noge. Najraje se drzhi v borshtih, logih in parkih, velikih starih sadovnjakih, posebnohrastovih in brezovih gozdichih. Gnezdi vechinoma na visokem drevju, che le mogoche blizuvode. Vali enkrat v zachetku maja, in sicer po shtiri do pet jajchk. Med valjenjem je zeloodlochen in napadalen, zato se z vsiljivci hitro skrega in pretepa ter jih nazhene z glasnimvreshchanjem in krehanjem.Samchek in samichka druzhno gradita gnezdo in si s kljunom podajata bilke, travnate vezi inshibice, ki jih oslinita in opletata okrog rogovilaste vejice, da visi. Gnezdo je globoko in imaprecej navznoter uslochen rob, znotraj pa ga oblozhita z mahom, dlako in volno.Po dolgotrajnem raziskovanju sem si ustvaril naslednje mnenje:Osnova za priimek je, ne oziraje se na druge mozhnosti, ime za ptico vuga, danes sicer vslovenskem besednjaku skoraj pozabljeno in nadomeshcheno s kobilar. Taki priimki so pogostine le med Slovenci ali Slovani (Dular, Shchinkavec, Vrabec, Golob, Vran, Kavka, Strnad, Pelikan,Kos, Orel, Zherjal, Kragulj, Sraka(r), Sova, Chuk itd.), ampak tudi med drugimi narodi ( ital.Corvo, Falco, Aquila, Merlo, Colombo itd.; angl. Bird, Eagle, Crow, Hawk, Mew itd.; nem.Vogel, Adler, Krähe, Rabe, Habicht, Sperling, Amsel, Drossel itd.). To izpeljavo utemeljujem nanaslednjih izhodishchih:

a) Eden najvechjih slovenskih znanstvenikov jezikoslovec in akademik Karel Oshtir (gl. vnadaljevanju) navaja v svoji razpravi Veneti in Anti (Etnolog, II, Ljubljana, 1928 str. 62), daje razvoj besede naslednji: vivьlga slov. »Oriolus galbula [kobilar, vuga]« < *w-i-wilg : i-vьlga :vьlga. Torej je bila zhe sivi praslovanski davnini podana osnova za razvoj besede, s kateroshe danes poimenujemo ptico vuga.b) Res je, da Karel Oshtir v drugi razpravi (Etnolog, I, 1926/27, str. 32-34) pravi, koobravnava znamenito delo bizantinskega cesarja Porfirogeneta iz 10. st. »De administrandoimperio« (gl. v nadaljevanju), v katerem je omenjeno, da je prishlo v 5. st. skupaj z Goti vDalmacijo tudi pet bratov in dve sestri z obmochja Zakarpatja (od katerih ena se je



imenovala Buga = Vuga): Imeni obeh sestra Τουγά in Βουγά iz *Tuga in *Buga sta sestavljeniiz ilirsko-trashkega *Tau- oziroma *Bau- + * ga »*zhena«; k *tau- primerjaj osebno ime Tau-zig (-zig »sin« = etrushchansko śeχ- »hchi«) in k *Bau- primerjaj krajevno ime Ba[v]os, osebnoime Baw-a > Βας, Βουßας (Βου = Bov-?). Da je -ga »zhena« primerjaj kot pri Μαδα-γαύα»soproga Herakleida«; in za izpustitev w pri *-gava > *-gaa > *-ga pa primerjaj –deva > -dea,Δεουελτοςς > Deultum, Ti-erna < predslovansko *vornъ, di-essame < predalbansko va[rs]tre itd.Karel Oshtir v enem svojih temeljnih del Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (str. 75)zapishe: »Predlitavsko volunge in predslovansko *wil¶[h]g > *wilg > vьlga (prim. s srbsko-hrvashkim vuga kjer je -ug- nastal iz -ilg-) > ivьlga, vivьlga »Goldfink, Goldamsel (pri AntonuJanezhichu: vuga, vonga, kobilar)«. Rusi she danes imenujejo ptico vuga kot ivolga.Iz te Oshtirjeve razlage bi torej sledilo, da je tudi ime sestre Vuga predslovanskega izvora.Zelo nenavadno pa je, da Oshtir tega imena ne spravi v pomensko zvezo z imenom pticevuga kljub temu, da je sam razvil etimologijo in izrecno navedel, da gre za Oriolus galbula.Kako to, da Oshtir tega ni uporabil?c) Karel Oshtir je bil preprichan alarodist (Alarodi naj bi bila neindoevropska ljudstva, ki sozhivela v Evropi, preden so jo preplavili Indoevropejci), in pristash zakarpatskega izvoraSlovanov (cheprav iz njegovih del lahko chrpamo izredno veliko podatkov prav onasprotnem) ter v shtudiji »K predslovanski etnologiji Zakarpatja« razvrshcha alarodske jeziketakole (Etnolog, I, 1926/27, str. 6): »... par besedi o jeziku zakarpatskih avtohtonov. Po vsejverjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom, ki so segali do Baltijskega morja in kiso v najblizhji sorodnosti s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. Iliro-Veneti (slednjise nahajajo, kakor znano, tudi v severovzhodni Italiji) tvorijo z Liguri v zapadni Nemchiji,severozapadni Italiji in Galiji, s Pikti v Angliji, z Ibero-Baski v Shpaniji, z Etrusko-Raeti vcentralni Italiji in v Alpah, s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki, ki so v najozhjemsorodstvu z Maloazijci, predindoevropsko staroevropshchino v centralni, juzhni in zapadniEvropi, vsled chesar se zakarpatska geografska nomenklatura (izrazoslovje, op. L. V.)ponavlja v navedenih jezikih.« Nekaj kasneje (str. 13) nam Oshtir she pove svoje mnenje otem, od kod naj bi se priselili Predslovani na to pred-indoevropsko, avtohtono plastneindoevropskih Venetov v Zakarpatju. In zapishe tole: »Kdaj so prishli Slovani vZakarpatje in kako dolgo so se zadrzhevali Iliro-Traki v Karpatih, so postranska vprashanja,ki nas, che operiramo s predslovansko ilirsko-trashkim substratom, ne tangirajo; da bi biliIliro-Traki kdaj podvrgli Slovane, o tem ne ve zgodovina nichesar, sicer bi pa ta teza komajrazlozhila zakarpatsko geografsko nomenklaturo, od katere se predslovanski substrat ne smelochiti, ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena.« Zdi senemogoche, da tako velik znanstvenik tako lahkotno opravi z vprashanjem, od kod so seznashli Slovani v Zakarpatju, od koder so se kasneje spet preselili na vse strani Evrope. Pomojem mnenju pa to kazhe na Oshtirjevo zadrego, ki je ni mogel reshiti drugache kakortako, da je preprosto zanemaril problem domnevne predhodne domovine Slovanov.Tudi che bi izhajali iz tako postavljenega etnichnega razvoja Slovanov (Oshtir je namrechpoudarjeno naslovil ta prispevek K predslovanski etnologiji Zakarpatja, torej se ni ukvarjal zgoljz jezikovnimi vprashanji, ampak je hotel prispevati tudi h genezi Slovanov, temu navkljubpa se je izmikal jasnemu in dokonchnemu odgovoru...), bi glede izvora imena ptice vuga in s



tem tudi priimka Vuga prishli do sive davnine, ki sega vsaj tisochletje ali dve pred nasheshtetje in bi bilo po Oshtirju ime venetskega (in po njegovem predindoevropskega) izvora.Osebno mislim, da je izhodishche treba iskati v etimologiji, ki bi jo bilo najti v imenih rekVolga v Rusiji, Vouga na Portugalskem, Bug ipd. in morda tudi v Voglajna ipd.

Poglejmo mnenja razlichnih jezikoslovcev.Akademika Franceta Bezlaja Etimoloshki slovar slovenskega jezika (ESSJ, SAZU-MK, Ljubljana,1976) je najbolj poglobljeno sodobno etimoloshko delo o koreninah slovenskega jezika, nazhalost je po skoraj tridesetih letih izhajanja prishel shele do chrke 2 S2 , tako da gesel pod 2 V2she nimamo obdelanih; Slovenski etimoloshki slovar (Modrijan, Ljubljana, 2003) Marka Snoja pa niopremljen s podrobnejshim etimoloshkim aparatom in zato lahko rabi le kot pomozhno gradivo.Najdemo pa pri Bezlaju za nashe potrebe zanimive iztochnice pod drugimi gesli, npr.:*“jurka” (zhenskega spola): “Oriolus galbula, kobilar, volga”; k temu tudi jurica “Fringilla spinus”in jurshchica, jurijshchica “Fringilla cannabina - repnik”. To je mogoche primerjati s srbo-hrvashkimizrazom jurichica “Fringilla cannabina”, jurka “Fringilla chloris - zelenchek”; s cheshko besedojirice, jirichka “Fringilla spinus - chizhek”, jirichek “Hirundo urbica - mestna lastovka”; poljskanarechna imena jurek, jurzyczek, jer, ir “Fringilla montifringilla - pinozha ali nikavec” (op.: L.V.pinozha, sorodnik shchinkavca, ki zhivi po gorah, pozimi pa pride v nizhino), jerzyk, jurzyk, irz,irzyk “Cypsellus apus”; z ukrajinskimi izrazi jurok, vjurok “Fringilla montifringilla”. Pri tem FranceBezlaj opozarja, da je izvor besede jurka nejasen; tako jezikoslovec Berneker izvaja iz Georgius =Jurij (pri tem se oslanja na razpravo o imenih ptichev iz antroponimov, to je izrazov, kizaznamujejo chloveka, napisal jo je Suolahti, Deutsche Vögelnamen, XXXII a), ki vendar dopushchamozhnost onomatopeje, posnemanja glasu z besedo, slichnoglasja. Profesor Machek pa meni, daje treba zaradi dublet, besed dvojnic, v cheshchini shtirichek, shtirik, shtirichka domnevationomatopejo, ljudsko etimoloshko naslonjeno na Jurij. Toda profesor Bezlaj opominja, daprimerjava med ruskim dialektnim izrazom vyrej “Alauda”(op.L.V.: poljski shkrjanec), poljskim ir,jer “Fringilla”, irz, irzyk “Cypsellus” in praslovanskim *irъjъ, *vyrъjъ, = tolmun, dopushcha tudimozhnost povezave praslovanskega “*jur-” z litavskim “jaura, jauris” = mochvirje, ki je iz isteosnove kakor “*euər(i)” = voda.

* Morda so moji sklepi napachni, toda ne morem se znebiti vtisa, da se je Oshtir s svojimdoslednim alarodizmom na neki nachin poskushal upreti (indo)germanstvu, ki ga vsaj nominalnoNemci she vedno vztrajno uporabljajo namesto indoevropejstva. Ker je bilo njegovo zoprvanjeizredno tvegano, saj je velikanska vechina svetovnih znanstvenikov sprejemala bolj ali manjochitno in dosledno »germansko paradigmo«, in bi izzval proti sebi vechino znanstvene srenje, topa bi pomenilo izkljuchitev iz mednarodnega znanstvenega obtoka, je Oshtir izbral nekakshnomehko razlichico rushenja (indo)germanaizma – kljub temu je tudi sam uporabljal prav ta izraz,kar se meni zdi zelo pretkano, che ne modro – s tem je vsaj navidez ohranjal povezanost zdotedanjim prevladujochim naukom. Sodobni poskus spreminjanja uveljavljene paradigme osrednjeveshki selitvi narodov in takratni naselitvi Slovanov na danashnjih ozemljih je TK-teorijakontinuitete, ki jo odlochno zastopa Mario Alinei, a o tem malo kasneje. She prej si poglejmo,kako naporno je rushenje uveljavljenih mitov, a ne le to, marvech so drugachni pogledi



izpostavljeni porogu in znanstvenemu ter celo politichnemu linchu; tak primer je, kot smo videli,tudi paradigma o Keltih in nich manj teorija kontinuitete. TEORIJA KONTINUITETE – SLOVANI ZHE OD KAMENE DOBE NA SEDANJIHOZEMLJIH V dveh knjigah je izshlo delo Origini delle lingue d’Europa – La Teoria della Continuitŕ, Izvor evropskihjezikov – teorija kontinuitete (ALI 1 in 2), ki ga je napisal Mario Alinei, dolgoletni profesor nauniverzi v Utrechtu, sicer Italijan po rodu, ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki,predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA, predsednik SociétéInternationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del. Knjigi obsegatanad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete, ki v bistvuizhaja iz predpostavke, da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnogaodprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem, da tolikorazglashanega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zheod kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih, kjer so naseljena danes. Profesor Alinei seizrecno ukvarja s Slovani, o katerih meni, da od davnine zhive na obmochju jugovzhodneEvrope, in she vech, da so se celo z obmochja Balkana shirili proti severu in severovzhodu. Medvrhunskimi strokovnjaki se zhe dolgo krizhajo kopja o izvoru Indoevropejcev, ki jih nekaterividijo prvotno v Aziji, drugi v Skandinaviji, tretji celo v Egiptu; v zadnjih desetletjih je imelaveliko pristashev (na zhalost zhe pokojna) Maria Gimbutas s tezo, da Indoevropejci izvirajo iz“kulture kurganov” na severni strani Chrnega morja, torej iz juzhne Ukrajine in Rusije. Njejnasproti se je v osemdesetih letih postavil Colin Renfrew s somishljeniki, ki si je s svojimizgodovinarskimi deli prisluzhil lordski naslov, z najnovejsho teorijo o anatolskem izvoruIndoevropejcev, kar podpira ne le z arheoloshkimi, temvech tudi z jezikovnimi innajsodobnejshimi genetskimi dokazi. V sklop tega zhivahnega dogajanja sodi tudi vprashanje oizvoru Slovencev in drugih (juzhnih) Slovanov, ki so seveda Indoevropejci, torej naj bi prishli ssevernih obal Chrnega morja (Gimbutas) ali iz Anatolije (Renfrew). Pri nas doma so znanezdrahe okoli Venetov in Etrushchanov, s strani konvencionalnega zgodovinopisja oznachene kotproslula »venetologija«, ki naj bi bila po mnenju nekaterih kar »nash kulturni kompleks«(kompleksi pa sodijo, kot vemo, na podrochje psihiatrije). Spomnimo se le nashega avtohtonistaDavorina Trstenjaka iz 19. stoletja, ki so mu storili veliko krivic, to je priznal tudi pokojniakademik France Bezlaj, cheprav je bilo zhe od nekdaj veliko uglednih tujih zgodovinarjev, ki sobili podobnega mnenja kot Trstenjak. Med njimi najdemo znanega italijanskega zgodovinarja,antropologa in jezikoslovca Giuseppa Sergija (umrl 1936), ki v svojem obsezhnem opusu meddrugim razvija teorijo, da je latinshchina nastala z zlitjem praslovanshchine in jezikaneindoevropskih staroselcev (mediteranske rase) na tleh Italije, torej italshchina ni bila prineshenaiz prvotne domovine Indoevropejcev.Profesor Alinei je svoje poglede vechkrat razgrnil pred mednarodno strokovno javnostjo in dobilzanje nemajhno podporo, saj je zgodovinopisje prishlo do tochke, ko bo potrebno zacheti pisatizgodovino nanovo, kot se je izrazil eden od njih. Zlasti pomembne so jezikovne in zgodovinske



raziskave, ki jih omogocha branje in razvozlavanje desettisocherih glinastih ploshchic s klinopisi,odkritih na Blizhnjem vzhodu zlasti v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja. Eden od pomembnihargumentov za blizhnjevzhodni izvor Indoevropejcev so jezikovne sorodnosti med semitskimijeziki, ki so prevladovali v Mezopotamiji, in indoevropskimi jeziki (kar uposhteva tudi Renfrew),to je med drugimi temeljito obdelal etimolog Semerano. Ta je raziskal presenetljivo veliko besedv grshchini in latinshchini z oznako: “etimologija neznana”, sam pa je zanje nashel ustreznorazlago v akadshchini, jeziku, ki je bil “lingua franca” – sporazumevalni in diplomatski jezik nashirshem obmochju Blizhnjega vzhoda. To naj bi dokazovalo, da so Indoevropejci in Semitidolgo zhiveli v neposredni soseshchini.Prof. Alinei dobesedno navaja naslednje: »Zacheti moram s tem, da pospravim z eno najboljabsurdnih posledic tradicionalne kronologije: “prihod”, in to celo v zgodovinskem obdobju,Slovanov na neizmerno podrochje, kakrshno naseljujejo danes... edini logichni sklep je, da jejuzhna veja Slovanov najstarejsha, in iz nje sta se razvili, na razlichne nachine in morda vrazlichnih chasih, zahodna in vzhodna veja Slovanov (op.L.V.: kako podobno je toNestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest minulih let)... Danes le shemanjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov... saj nobena odrazlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom, da so izsvojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi... jugozahodni delSlovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji, na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini...domnevno “slovansko preseljevanje” je polno nasprotij... Ne obstaja neka “severnaslovanshchina” marvech je to le razlichica juzhne slovanshchine... prve metalurshke kulture naBalkanu so slovanske... v povezavi z Anatolijo... Prisotnost Slovanov na obmochju, ki je zeloblizu sedanjemu, obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej)... Slovani so (prvi, skupaj zGrki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo... poljedelsko meshano ekonomijo,tipichno evropsko, ki kasneje omogochi rojstvo grshkega, etrushchanskega in latinskegaurbanizma... Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov... balkansko obmochje je eno redkih,na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi, ki so prishli iz Anatolije...« Tekratke navedbe so dovolj zgovorne, da razumemo revolucionarnost teorije kontinuitete, ki paima mnoge in slavne predhodnike vse od najstarejshih chasov, dobiva pa v mednarodnistrokovni javnosti nov zagon.Izshli sta moji knjigi Jantarska pot in Davnina govori, ki nekoliko obshirneje obravnavata toproblematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnihstrokovnjakov. Johann Gottfried von Herder, 1744-1803, nemshki pesnik, je zapisal:»Slovani niso bili nikdar taki razbojniki kakor Nemci, temvech so ljubili mir, obdelovali zemljo ter redili velikozhivine. Zaradi njihovega miroljubja so jih podvrgli drugi narodi, toda nobeno ljudstvo se ni tako pregreshilo nadnjimi, kakor Nemci. Nesrecha je pach hotela, da je moral imeti ta mirni narod za sosede Nemce in Tatare.« Venete moramo preuchevati v kontekstu izvora Indoevropejcev, to je she vedno eno odprvovrstnih znanstvenih vprashanj sodobnega zgodovinopisja in jezikoslovja. Med velikimshtevilom teorij, ki zhe stoletja obravnavajo ta vprashanja in postavljajo njihov izvor na razlichnekonce obsezhnega evro-azijskega prostora, v zadnjih treh desetletjih izstopajo (v chasovnemzaporedju) tri: (1) pokojne arheologinje Marije Gimbutas, Litvanke po rodu, ki je delovala vZDA – “teorija Kurganov” (iz shestdesetih let 20. st.), ki jo krepko podpira vidni arheolog J.P.



Mallory, trdech, da so v IV. tisochletju pr.n.sht. ljudstva pastirskih nomadov – Indoevropejci –surovo podjarmila, che ne celo iztrebila predhodne naseljence miroljubnih kmetovalcev ter jimvsilila svojo kulturo (kulturo kurganov) in svoj jezik. Ta teorija vdora ali katastrofistichna teorijaje med zgodovinarji priljubljena vse od 19. st. Po tej teoriji izvajajo jezikoslovci razmeromapozno iz prvotno enotnega indoevropskega jezika diferenciacijo posameznih indoevropskihjezikov. (2) Po preuchevanjih tretjega vidnega arheologa Colina Renfrewa, ki je svoje teorijeintenzivno razshirjal v osemdesetih letih, se zastavlja tudi lingvistichno vprashanje (to je zaarheologa nekoliko neobichajno), ko ugotavlja, da arheologija ne ponuja nobenih dokazov zanasilja in spopade v IV. tisochletju pr.n.sht., ki bi povzrochili kulturne in jezikovne spremembe.Renfrew misli, da so Indoevropejci le prvi poljedelci na evopski celini ter je indoevropeizacija levidik neolitske revolucije, ko je kmetsko-zhivinorejsko gospodarstvo pospesheno nadomestiloekonomijo, osnovano na lovu in nabiralnishtvu. Ta neolitizacija se je shirila iz Anatolije protizahodni Evropi od zachetka VII. tisochletja pr.n.sht., torej tri tisochletja pred kurganiGimbutaseve, ter je shlo, kar je she posebej pomembno, za difuzijo, ne pa za nasilno ali celogenocidno shirjenje nove kulture. (3) V devetdesetih letih je Mario Alinei, ki so ga nedvomnotako prevzela dela C. Renfrewa, da je njegove sklepe v kombinaciji z nauki priznanega arheologasvetovnega slovesa G. Childa iz petdesetih let nadgradil ter razvil v novo arheologijo z mnogostarejshimi datacijami od doslej uveljavljenih. Alinei zavracha invazionistichne teorije in meni, daje indoevropska diaspora she nekaj tisochletij starejsha od tiste, ki jo je postavil Renfrew, topotrjujejo tudi najnovejshe radiokarbonske meritve in je mogoche spraviti v sklad zlingvistichnimi dognanji, ki prav tako potrjujejo kamenodobno prvotno indoevropsko skupnost.Alinei opozarja, da so zhe v zachetku II. tisochletja pr.n.sht. v Anatoliji tri ljudstva – Hetiti,Luvijci in Palaiki – govorili troje razlichnih indoevropskih jezikov (ta spoznanja so plodnajnovejshih odkritij glinastih ploshchic in preuchevanja jezikov, zapisanih na njih). Njihovprihod na to obmochje postavljajo v III. ali celo v IV. tisochletje pr.n.sht. Spricho tega si jetezhko predstavljati, da bi she v teku III. tisochletja obstajal neki skupni indoevropski jezik, ki bise tako hitro diferenciral v povsem razlichne jezike na tako ozkem prostoru. Prav tako namrazvozlani linearni B napisi (Ventris in Chadwick, 1956) kazhejo, da je mikenshchina ni bila leoblika arhaichne grshchine v II. tisochletju pr.n.sht., ampak je zhe bila koiné neke dezhele, ki jezhe poznala vech razlichnih dialektov. To nam spet enkrat vsiljuje vprashanje, ali je bilomogoche, da je prishlo do indoevropske diaspore le nekaj stoletij pred tem, che naj bi shtirjetako razlichni – cheprav priznano – indoevropski jeziki (v Anatolji in v Grchiji) nastali shele v II.tisochletju pr.n.sht.Alinei je seveda naletel na vrsto nasprotnikov iz vrst tradicionalistichnih zgodovinarjev, chepravse njegova teorija kontinuitete (ki trdi, da so v Evropi na sedanjih ozemljih v bistvu ista ljudstvazhe od paleolitika-mezolitika in med temi izrecno omenja tudi Slovence) v osnovi ne razlikujeveliko od Renfrewovih stalishch, le veliko doslednejshi je tudi v lingvistichnem smislu.Med tistimi, ki ga sprejemajo z naklonjenostjo, je Xaverio Ballester z univerze v Valenciji, ki jezapisal (Rivista italiana di dialettologia, 23/1999; vsi prevodi navedkov L.V., che ni posebejoznacheno): »Alineiu bo pripadla zasluga, da je bil prvi v najnovejshem chasu (prav pri tem negre pozabiti, to odkrito priznava tudi Alinei, vsaj na daljnega predhodnika Herberta Kühna innjegovo delo Herkunft und Heimat der Indogermanen, 1932), ki je razvil dragoceno in pogumno



teorijo paleolitskega izvora tudi za indoevropske jezike. Res bodo lahko posamezne od teh novihzamisli videti revolucionarne (in subverzivne) glede na nekatere temelje vech stoletij veljavnedoktrine, zato ne smemo prichakovati, da bodo hitro in z naklonjenostjo sprejete v dolochenihokoljih, morda sploh ne bo nobene naklonjenosti, torej ne bodo sprejete. Vsekakor pa upajmo,da v akademskih in znanstvenih krogih ne bo prevladal duh cenzure, tako da bodo imeli drugi,zlasti mladi, mozhnost spoznavati in preuchevati nove zamisli, in jih bodo lahko zavrnili alisprejeli; skratka, da bodo imeli prilozhnost ovrednotiti razloge, spricho katerih smo Alinei in shekdo drug z njim, cheprav smo sedaj v manjshini, zacheli trditi, da so bili evropski predhodnikiobichajni ljudje, ne nekaj posebnega, in da so bili celo boljshi, kot se je domnevalo. Boljshi odnas samih, vendar ne superiorni nad drugimi.« Pri tem navedku je mogoche slutiti tudi kritikorasistichne arijske teorije, ki jo je mogoche she vedno zaslediti v temeljnih predpostavkahklasichnih teorij o genezi Indoevropejcev...Te radikalne, posodobljene in strokovno mochno podprte teorije, nasprotne domnevnemupreseljevanju ob koncu starega in v zachetku novega veka, ki zaposluje tudi nas Slovence,podobno kakor Hrvate, Srbe itd., da ne pozabimo na Etrushchane, Grke, Italce itd., sevedapomembno tangirajo vprashanje Venetov. Zato je izrednega pomena, da je konchno izshel drugidel knjige Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (prvi del 1996), ki jo je napisal zhe omenjenidolgoletni profesor in emeritus na univerzi v Utrechtu Mario Alinei, sicer Italijan po rodu,ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki, predsednik Atlas Linguarum Europae podpokroviteljstvom UNESCA, predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie inpisec shtevilnih strokovnih del. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb instrokovnih utemeljitev teorije kontinuitete, ki v bistvu izhaja iz predpostavke, da so hipoteze oevropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnostimogoche razlozhiti edinole s priznanjem, da toliko razvpitega preseljevanja narodov sploh ni biloin da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih,kjer so naseljena danes. Profesor Mario Alinei se she prav posebej ukvarja s Slovani, o katerihmeni, da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope, in she vech, da so se celo zobmochja jugovzhodne Evrope shirili proti severu in severovzhodu.Francis Conte, sicer she vedno v okviru tradicionalne poselitvene teorije, nam ponuja s svojimiraziskavami dodatne argumente za sodobno teorijo kontinuitete; sholal se je na St.Antony’sCollegu v Oxfordu, nato na univerzah na Harvardu in v Leningradu, sedaj je profesor naznameniti Sorboni v Parizu, pred tem direktor Inshtituta za slavistichne shtudije v Bordeauxu;leta 1986 je v Parizu izdal knjigo Les Slaves. Aux origines des civilisations d’Europe, ki je bilaprevedena tudi v druge svetovne jezike. Tisti, ki se je uchil zgodovine le iz slovenskihuchbenikov, najde v njej veliko takega, kar bi bilo pri nas delezhno podcenjevanja in posmeha.Tako pishe (n.d., str. XXII): »Vendar nam zgodovina, na izrazit nachin pa slovanska zgodovina,oskrbi zatajevana prichevanja: zato se moramo zatechi k arheoloshkim izkopavanjem injezikovnim raziskavam«. Navedimo le en primer, ki je v znachilni povezavi s tistim, kar bomo sheprebrali v nadaljevanju. Conte, ki spricho svoje temeljite izobrazbe in specializacije zelo dobrolochuje med Slovenci, Slovaki, Slavonci, navaja, da so se Slovenci razdelili na dva dela, od katerihen del zhivi na sedanjem ozemlju, drugi pa se je (Conte pravi: morda v 4. st.) odpravil na severter so zhiveli v Novgorodu, v okolici Ilmenskega jezera, kjer se je dolgo locheval od Rusov.



Zhe omenjeni etimolog Giovanni Semerano je navedel vrsto slovenskih besed, ki imajoustrezno vzporednico v semitski akadshchini. Tudi v (nedokonchanem) etimoloshkem slovarjuslovenskega jezika pokojnega akademika Franceta Bezlaja (ki je izrecno napisal, da sodislovenshchina med najbolj arhaichne jezike) najdemo tu pa tam navedbo o akadskih sledovih,vendar to v slovenskem jezikoslovju ni dovolj celovito in sistematichno obdelano. Pred nekajmeseci je izshla moja knjiga Jantarska pot, ki nekoliko obshirneje obravnava to problematiko vluchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov. V njejnavajam vrsto vprashanj, ki so s stalishcha tradicionalnega zgodovinopisja she odprta, ki pa jih jemogoche v luchi sodobne teorije kontinuitete elegantno razreshiti, uposhtevaje tudi velikonajnovejshih dognanj sodobne arheologije, zgodovinopisja in jezikoslovja, ki govore v priddavnemu tesnemu stiku med ljudstvom, ki je govorilo predhodni jezik slovenshchine, in ljudstvi,ki so pred pet in vech tisochletji govorila semitske jezike na Blizhnjem vzhodu, na kar opozarjatudi G. Semerano.Che se povrnemo na Giuseppa Sergija, zgodovinarja, antropologa in jezikoslovca, ki je, chepraviz takrat znanih izhodishch, prishel do sklepa, da je latinshchina nastala iz praslovanshchine injezika staroselcev, to je ljudstev mediteranske rase, ki so bili pretezhno semitskega izvora, je bilSergi eden tistih predhodnikov sodobne teorije kontinuitete, ki je uposhteval tako arheoloshkekakor antropoloshke, etnoloshke in lingvistichne argumente pri svojih analizah. Poglejmo primer,ki ga navaja Alinei:Veverica: Alinei (ALI, 2000) omenja, da je edino Plinij (1. st. n.sht.) zapisal besedo viverica, in jonato razchlenjuje v luchi svoje teorije kontinuitete.Kaj o tem najdemo v drugih delih?(CAM): ital. scoiattolo – lat. sciurus, zanimivo, da v istem slovarju ne najdemo gesla izlatinshchine v italijanshchino (?!), prav tako ne scuriolu(m), ki ga navaja Zingarelli. Zaman tudiishchemo viverica.(ZIN): scoiatto, redko scoiattolo [dal lat. scuriolu(m) – dim. dissimilato di sciurus].(BRA): sciurus – veverica.(CAL): sciurus – scoiattolo (Plin. E Mart.)(BAT): viverra f. (leto 1831, Audouin), zool.; “zibetto”, vrsta viverridi (carnivori, mesojedci); lat.sc. viverra (Linneo, leto 1758), -idae (Gray, leto 1821); ant. (XVII st., Oudin), “furetto”; latinskiucheni izraz vivera furetto, bela podlasica, vretica (Plinij), donnola, podlasica (Glasse), podobneizraze najdemo v drugih indoevropskih jezikih; ohranjeno v monferrareshkem vinvera,valsoaneshkem bera scoiattolo. Iz praslovanshchine veverica, preshlo v sodobno grshchino berberitsascoiattolo, veverica. Angleshko viverra (leto 1706).(ERN): viverra, -ae f.: furet (Plinij), belette (mustella, podlasica). M.L. 9412; viverrarium n.: prostorkjer goje bele podlasice, ki jih uporabljajo za lov na zajce (primerjati tudi z M.L. *viverrica belette,in 9414 *viverrula ecureuil, veverica, nekateri vidijo besedo, ki ima star pomen, ki nam priklichekeltski izraz gwywer (izposojeno iz viverra, meni J.Loth); prusko weware, litavsko veveris, vovere; srbskoveverica; perzijsko varvarah. V sploshnem gre za obliko podvojitve razlichnega tipa, katerega korenje *wer-: v angleshchini najdemo sestavljenko ac-veorna (nemshko Eichhorn izhaja iz neke ljudskeetimologije). Koren bi bilo mogoche najti tudi v grshchini ά(F)είρω j-eleve, gojiti in αιώραbalançoire, gugalnica.



(FOR): viverra (vivarra) - Animal exiguum domesticum, paullo majus mustela, colore etiamcandidiore, furetto, γαλη κατοικιδιος (Mustella furo Linn.) – Plin. 11. Hist. Nat. 49.109 (261).Ossea genitalia sunt lupis, vulpibus, mustellis, viveris. Id. 30 ibid. 6.16 (47) – Plin. Valer. 2.2.1;Plin. 8 Hist. Nat. 55.81 (218)(COR) viverra – mamifero asiatico dei carnivori a corpo snello, con ghiandole anali chesacernono una sostanza odorosa (l. 1598): furetto, voce dotta (con qualche esito pop.), lat.viverra(m), da una radice espressiva *wer-, qui raddoppiata, come in altre lingue indoeuropee, doveindica lo scoiattolo. Ma i nomi di questi piccoli carnivori si scambiano facilmente: nelle glosse,p.es. viverra(m) e dota come sin. di muscella(m), cioe mustella(m) donnola, e donnola e il sign. cheha vinvera a Cuneo, mentre nel Monferrato e lo scoiattolo. (ALI/2) Alinei (str.732) poudarja: »... latinski izraz vivera/*viverrica in izpeljanke [FEW s.v.]. Gre zalatinski leksem, potrjen edinole pri Pliniju, ki ima zanesljivo afiniteto s slovanskimi in baltskimijeziki...« Ker gre za enega od primerov izrazito starega prichevanja, je to vredno posebnepozornosti, uposhtevaje teorijo kontinuitete, ki postavlja Venete v ta stichni prostor med Italidein Slovane, cheprav o Venetih sam Alinei meni: »Ochitno v teoriji kontinuitete ne moremo vechuporabljati izraza romanski, che hochemo oznachiti skupino ligvemov, ki so jih govorili v tistemchasu v obmochju severnega Sredozemlja, niti italski, che bi hoteli opredeliti njihovegaindoevropskega predhodnika... bolje bi bilo rechi, da je bila vpeljana nova razlichica latinshchinena podrochja, kjer se je od nekdaj govorilo drugache ali se je govorilo neki bolj ali manj sorodenjezik, kot je falishchina, italshchina, venetshchina in mnogi drugi neznani lingvemi, ki niso bilinikoli zabelezheni v pisni obliki, vendar jih lahko predpostavljamo na osnovi danashnjih jezikovin narechij... Za latinshchino je treba po teoriji kontinuitete strozhje lochevati, ne tako, kot todela danes tradicionalna lingvistika, med “klasichno latinshchino” v smislu pisanega elitarnegajezika in “govorjeno latinshchino”, ki je obstajala v skoraj neshtetih razlichicah... geografsko inkronoloshko diferencirane iz neke predrimljanske latinshchine (to je tiste pred ustanovitvijo Rimain pred oblikovanjem neke elitistichne plasti Latincev), soobstojale pa so z razlichicami inrazvojnimi stopnjami vzporedno z italshchino, venetshchino in drugimi indoevropskimi jezikistare Italije, ki jih poznamo zgolj v obliki pisnih koine. Po scenariju teorije kontinuitetelatinshchina, italshchina, venetshchina, falishchina in sorodni jeziki ne le napovedujejoromanizacijo, ampak tudi samo ustanovitev Rima, in to za cela tisochletja.«Teorija kontinuitete ima za nas poseben pomen, ker med drugim neposredno zavracha pojemRetoromanov kot zgodovinsko in lingvistichno nesprejemljiv, umetno skovan, uveljavlja pa inutemeljuje ladinshchino, jezik, ki ga she danes govore na prostoru od Furlanije prek KarnijskihAlp do Shvice, kjer ima celo status enega od konstitutivnih drzhavnih jezikov kot jezik, ki jenastal iz predhodnega substrata in slovenshchine, kar je mogoche podkrepiti ne le lingvistichno,ampak tudi z etnoloshkimi, socioloshkimi in zgodovinskimi dokazi.Zhe omenjeni Xaverio Ballester (n.d. str.,1 in 2) izrazha svoje preprichanje: »... Alineijeva delopredstavlja dalech in nasploh najbolj revolucionarno zamisel, ki je bila oblikovana o izvoru(indo)evropskih jezikov v zadnjih letih, v obdobju, za katero so znachilna obsezhna nova odkritja– od katerih so bila mnoga tudi revolucionarna – tako v okviru arheologije, lingvistike,antropologije, etnologije, genetike kot tudi ekologije, klimatologije v odnosu do prazgodovine.«



Michel Contini v svoji razpravi Vers une nouvelle linguistique historique: L’ouvrage de Mario Alinei,Origini delle lingue Europee (Dialectologia et Geolinguistica – Journal of the International Societyfor Dialectology and Geolinguistics, 8/2000) pravi: »Au cours de ces dernieres années l’intéretpour le passé le plus lointain de l’humanité n’a cessé de grandir... L’ouvrage de Mario Alinei,linguiste “généraliste”, comme il aime bien se définir lui-meme, de renommée internationale, sesitue parfaittement dans le cadre de ce débat d’idées. Son but principal est de démontrer que lalinguistique posséde un systéme de périodisation autonome par rapport a celui des autresdisciplines scientifiques et que sa démarche de datation permet aujourd’hui de reculer dans letemps l’origine et le developpement de l’ensamble des parlers actuels d’Europe...«. Nato pazakljuchi: »... l’ouvrage de Mario Alinei s’avere d’ores et déja incontournable pour les futuresrecherches en linguistique historique.« Alinei (ALI/2, str.192) sklepa: »... Iliri za teorijo kontinuitete niso le etnolingvistichna skupinablizu Slovanom, ampak tudi elitna skupina, ki je obvladovala del slovanskega prostora...«. In(str.218): »...antichna prisotnost Ilirov v juzhni Italiji, kot so bili Mezapijci, sodi med zgodovinskedosezhke zadnjih desetletij. In iz teh odkritij izhaja tudi potreba po reviziji problema odnosovmed Slovani in Iliri... (str.220) “panilirizem” je videl Ilire vsepovsod. Toda kaj kmalu je nastopilchas stvarne obravnave ilirskega obsega naselitve... v bronasti in zhelezni dobi... so obstajalaobmochja, ki so jih obvladovale posamezne elitne skupine... in to nima zveze z njihovimdejanskim izvirnim ozemljem... ni mogoche izkljuchiti, da je ime Iliri izhajalo od dominantneskupine, ki je izoblikovala konfederacijo, z meshano etnichno in jezikovno sestavo, in je zajemalatudi Slovane in/ali Italide. Lahko torej sprejmemo – modificirano kronoloshko in socioloshkokot zhe omenjeno – danes uveljavljeno mnenje, da “Iliri niso nikoli bili etnichno kompaktnoljudstvo, ampak so bili sestavljeni iz heterogenih ljudstev, in da namesto o neki ilirski kulturimoramo govoriti o skupnosti civilizacij”«. To Alineijevo izvajanje se v bistvu ujema s stalishchiSergija, ki je trdil, da so davni Protoiliri v Italiji v resnici Praslovani, tisti, ki so sooblikovalilatinshchino.Alinei med mnogimi drugimi argumenti opozarja na situle, ki da so znachilnost slovenskegaprostora, kjer je mogoche celo iskati njihov izvor, v kontekstu interakcije na pradavnem stikumed Slovenci in Italidi. V luchi teorije kontinuitete torej Veneti predstavljajo pomemben chlen zarazumevanje dogajanja v paleo-mezolitiku, izkljuchujoch domnevno in sedaj prevladujochoteorijo migracij v poznem starem veku ali celo v zgodnjem srednjem veku, ki je nevzdrzhna inzavira nadaljnji razvoj znanosti, trde tvorci sodobne teorije kontinuitete.Za teorijo kontinuitete je izrednega pomena delo F. C. Guisasola (GUI) Enigma baskovshchine predindoevropskimi jeziki, kjer izrecno opozarja (str. 279, tch. 436):»Izraz goritu “kuriti, zhgati, zhariti” je skupen tako baskovshchini kakor slovanshchini; baskovkozil pomeni skoraj isto kot v slovanshchini zhila “kita”; slovanska beseda snegu ustrezabaskovskemu negu “chas snega, zima”; za shpansko “arroyo” (potok) imamo za baskovsko errekaskoraj identichno slovansko besedo reka [Op. avtorja GUI: Ko M. Pidal, Introd. a la fonet. vasca,1921, navaja, da “Baskovshchina ... namesto shpansko riega (namakanje) ali zanja (jarek, jama,potok, zhleb), za rigare rechejo erreka”, menim, da je vendar njegova etimologija, tudi sugeriranazaradi zvena besede surco, ki jo tudi zajema baskovska erreka (za zanja ali acequia jarek, jama potok,



zhleb daje prednost obliki areka), nekam nasilna.]; poleg tega imamo za baskovsko txuku ali xukuslovansko besedo suho; za shpansko “silbar” je v slovanshchini svistati (v rushchini svistet) |op.L.V.: gl. Bezlaj ESSJ, geslo sviskati! - zhvizhgati, shvisteti itd.| ter silbido ali silbato je vbaskovshchini txistu, xistu ali uistu [Op. avtorja GUI: na iste korene *swe-, *swi- ali *si- zrazlichnimi razshiritvami se nanashajo v baskovshchini txirol ali txirul, shpansko “silbo, flauta”(pishchal, piskalo) ter txulula “silbo” v grshchini σει-φλόω, σ-γ-ός “silbido” ter σίςω “silbar”, vlatinshchini suiflum “silbido”, si-filo “silbo”, si-bilus “silbido” in si-bilare “silbar”. Ta poslednji izrazvsebuje tudi derivat sibilatus, ki s pomochjo konzonantne metateze razvije v kastiljshchini silbatoter v baskovshchini txibilitu ali txulubita “silbato”.]; poznamo tudi slovanski kopati in baskovskikopatu [obdelano posebej v tch. 103]; ruski ugor, (op. L.V.: jegulja) in baskovski s-ugor.« Vsi tu navedeni in she drugi izrazi, ki so skupni baskovshchini in slovanshchini (poleg teh soseveda she druge podobnosti z indoevropskimi jeziki), nakazujejo, da so obstajali zhe v davninineposredni stiki, saj gre kar po vrsti za izrazito elementarne pojme: goreti, zhila, sneg, reka, shvisteti,suho, ugor itd. Kakor ni mogoche, da bi imeli za te najosnovnejshe pojme iz naravnega okolja vobeh (danes zemljepisno tako oddaljenih) jezikih identichne izraze, je najpreprichljivejsha inrazumna razlaga, da smo bili zhe v davnini v neposrednem stiku, che za Baske velja, da sonajstarejshi narod v Evropi.Poleg tega moramo uposhtevati, kar je izrednega pomena, da je Armorika ob Biskajskem zalivu vsoseshchini z Baski, ki so se tudi do danashnjega dne ohranili v Pirenejih, torej so ti prevzeli odtamkajshnjih Venetov te prastare besede, ki so ochitno slovenskega izvora. Spricho tako zasnovanih in posodobljenih pogledov na prazgodovino ne bo smelo biti nich vechpredmet posmehovanja tradicionalnih zgodovinarjev (in ne tako redkih, ki jim slepo slede), cheVenete obravnavamo kot antichne Slovence, ki so sicer dozhivljali svoj zgodovinski razvoj in seizoblikovali do danashnjega etnosa, tako kot so se npr. Italijani (ki niso Rimljani, kot se pogostopoenostavljano prikazuje in manipulira, na kar vechkrat opozarja tudi tvorec teorije kontinuiteteAlinei), Francozi ali drugi narodi; nemalo narodov pa ni vech, ker so preprosto izginili. Slovenci-Veneti pa so skozi tisochletja evoluirali na obsezhnem prostoru od Paflagonije prek gornjegaJadrana do Baltika oziroma do Armorika.Ustvarjalci TK kritizirajo tudi slovenske zgodovinarje, da so prevech vezani na tradicionalnoteorijo, da so prevech zadrzhani (npr. izrecno navedeni Milko Matichetov), in bi prichakovali odnjih vechji prispevek, in che na osnovi povedanega povzamemo najnovejsho teorijo kontinuitete,se nam izkazhe kot nadvse stvarna. Res, da jo je potrebno she dograjevati, toda za tako obsezhnospremembo paradigme, kot jo prinasha TK, ni mogoche prichakovati chesa drugega. Zlasti pa odnas terja veliko ustvarjalnega, pogumnega in prizadevnega dela! Tako je TK za zdaj predvsemdelo tujih znanstvenikov, za slovensko znanost predstavlja she prav poseben izziv, da binadgradili dosedanja prizadevanja vztrajnih posameznikov z shirshe zastavljenimi projekti, ki biSlovence postavili v nov zgodovinski kontekst. RAZMERJE MED VENETI IN ANTI



O tem smo zhe govorili v predhodnih poglavjih in sedaj nadaljujmo: Niko Zhupanich, predvojnidirektor predhodnika danashnjega Narodnega muzeja v Ljubljani in urednik revije Etnolog, je vnjej objavil (VII, 1934, str. 88-99) svoj referat s 3. mednarodnega bizantoloshkega kongresa vAtenah (14. 9. 1930) Izvor in ime Anti, v katerem izhaja iz navedb v Jordanesu in Prokopiju, da soAnti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikimasarmatskima rekama Dnester in Dneper (o tem vech v nadaljevanju). Tu naj vskochimo zvprashanjem, kako to, da so takrat tako shtevilni Anti zhiveli med “sarmatskima rekama” in nisoimeli svojih imen zanje?!) Zhupanich nadaljuje (str. 97): »... kar porochajo bizantinski zgodovinarjio kaosu narodov vzhodne Evrope in Podonavja, se ne da razlozhiti s pomochjo grshkih,latinskih, germanskih ali slovanskih jezikov... potreba je po znanju orientalskih jezikov, posebnokavkashkih, ugrofinskih in uraloaltajskih, da bi se prineslo svetlost v temno zgodovinskoetnologijo velikega preseljevanja narodov na kraju antichnega veka.«Prav to je storil sedemdeset let kasneje Mario Alinei s teorijo kontinuitete, toda s pravnasprotnim sklepom, da sploh ni bilo velike selitve narodov, ampak je v bistvu shlo za kulturnevplive ob neobsezhnem premikanju ljudstev; ki so po Evropi kontinuirano naseljena najmanj odneolitika.Niko Zhupanich je tudi avtor prispevka Reka Erak (Etnolog, IV, 1930-31, str. 113-121, v srbo-hrvashchini, prevod L.V.) s podnaslovom: Prispevek k zgodovini boja narodov za prevlado nad juzhnoRusijo v drugi polovici 4. st.n.sht., kjer obravnava prav prostor med Dneprom in Dnestrom ter pravi,da Huni, ki so jim Vzhodni Goti priznali nadoblast po samomoru stoletnega kralja Hermanarika(leta 375), niso mogli trpeti samopashnosti njegovega naslednika, kralja Venetarija (zapisano poJordanisu) ali Vidimira (zapisano po Amianu Marcelinu). Zlasti so mu zamerili, da je brez njihoveodobritve sprozhil vojno proti vzhodnim Slovanom, Antom, ki jih je po hudih bojih pokoril.Balamber, hunski kralj, se je z vojsko odpravil nad Venetarija, ki se je spochetka uspeshno upiralin napadalcem zadal znatne izgube, a je na koncu omagal v bitki na reki Erak leta 376, kjer ga jelastnorochno ubil Balamber s strelom iz loka, to je utrdilo prevlado Hunov nad Goti. Tako pisheJordanes sredi 4. st.n.sht. (De origine actibusque Getarum, cap. 247-250). S tem so postali Hunineomejeni gospodarji danashnje juzhne Rusije, tako da so lahko nadzorovali poti chez severnochrnomorsko primorje iz Turkestana in evropskega vzhoda proti srednji Evropi.



Torishche bojev med Huni in Goti v 2. polovici

4. st.n.sht. (povzeto po N. Zhupanichu)

Zgodovinarje zanima ta dogodek zato, ker je povezan z usodo Antov! Po ustaljenem gledanju jeto bil chas, ko naj bi Praslovani she zhiveli v praskupnosti onkraj Karpatov.O imenu reke Erak je vech razlichic: erac (Codex Ambrosianus XI saec.; Codex Ottobonianus X saec.;Codex Berolinensis XII saec.); erae (Codex Heidelbergensis VIII saec.; Codex Palatinus IX saec.; CodexValentiennensis IX saec; Codex Laurenttianus XI saec.); aere (Codex Ambrosianus XI saec.); Eraks(Konstantin Prorfirogenet: De administrando imperio). Slednji zavracha reko Fazis (Phasis) kot rekoEraks ter pravi, da so mesta Teodoziopol, Abnikon in Mastaton v Transkavkaziji, ne v Kolhidiob izlivu reke Phasis, marvech v Armeniji ob izlivu reke Aras (antichno Araxes). Vendar je to pomnenju Zhupanicha nesmiselno, saj je bila tedaj etnichna sestava prebivalstva juzhne Sarmatijetaka, da so Vzhodni Gotje zhiveli na zahodu do Dnestra, medtem ko so Huni in Alani pritiskalinanje z vzhoda, potem ko so prestopili Don na pohodu proti zahodu. Zato je logichno sklepati,da se je kralj Venetarij z vojsko umikal proti Dnestru, to potrjuje tudi proshnja dela zahodnihGotov (pod vodstvom Alavivusa) in vzhodnih Gotov (pod vodstvom Alatheusa in Saphraxa),umikajochih se pred Huni proti dolnji Donavi, cesarju Valensu, da jim dovoli naselitev na tlehrimske drzhave. To govori v prid iskanju Eraka na zahodu Ponta in ne v Kavkaziji. Ostrogotskosredishche se je verjetno nahajalo blizu, che ne kar ob Dnepru, in vse, kar je bilo zahodno odDnestra (Danaster, Tyras), ni bilo vech njihovo ozemlje. Tezhava nastane ob tem, da ne tam ne



kje drugje v Evropi ni reke z imenom Erak, razen che se ne skriva v nekem drugem antichnemimenu, kakrshno je npr. naselje Eracton v evropski Sarmatiji, saj kazhe, da pomeni »mesto na rekiErak«. V antichni ilirski toponomastiki obstajajo podobne ali sorodne izpeljave geografskih inetnoloshkih imen na t-, katerega nastavek ima brez predhodnega samoglasnika znachajderivativnega elementa. Iz Ptolomeja poznamo na Krku naselje Kourikon, sam otok se je imenovalKourikta, prebivalci pa Currictae (Plinij) ipd. Prav Ptolomej je nashteval v evropski Sarmatiji nadreko Dnester (Tyras) proti Dakiji naslednje naselbine Carrodunum, Maetonium, Clepidava,Vibantavarium, pri tem je ochitno, da so razen dakijskega Clepidava imena ostalih mest keltska, inEractum, ki naj bi lezhal na drugem bregu reke nasproti Tiraspola. In che je Erakton bil naDnestru, je bilo ime reke Erak. Seveda niso vsi tega mnenja.V Transkavkaziji je reka Aras (antichno Arakses), Armenci ji rechejo Erachs (Erasx), toda ta nepride v poshtev iz drugih razlogov.Na koncu se pokazhe nenavadna reshitev: stepski hudornishki vodotok Tiligul (antichniAksiakes), ki ga poleti skoraj ni, od jeseni do pomladi naraste v sposhtljivo reko, saj Ptolomejevzemljevid evropske Sarmatije ne nakazuje Eraktona na Dnestru, marvech vzhodneje. In tudiomemba, da so se Ostrogoti po bitki umaknili na zahod proti Dnestru, kazhe, da je morala bitiusodna reka vzhodneje, torej Tiligul (Aksiakes), in kazhe, da tako v imenu Aksiakes kakor v Eractichi pomen »voda, reka«. Koren za Erac je *ar, ki podaljshan s priponami –b (Ar-bia v Italiji, Ar-pasos v Kariji), -k, -g (Or-gas pritok Mendra v Mali Aziji), -d (I-ar-danos v Lidiji), -n (Ar-na, Ar-ne vLikiji, Arnus v Etruriji), -t daje razna rechna imena tudi v Galiji, Helvetiji, Noriku, Panoniji,Armeniji: Ar-axes »Ar-fluvius«, Ara dva pritoka Rena (Aar, Ahr); Arabo(n) Raba v Panoniji, Ararv Galiji (danes Saone) pritok Rodana, Are-lape naselje in reka v Noriku (reka Erlaf v Avstriji), Ar,Ar-ar, Arel (reka Jerelь v juzhni Rusiji, nastalo iz predskitshchine). Verjetno je koren reke Eraksoroden z avarsko besedo er (ör) »reka« (op-L.V.: toda lahko bi tudi dodali, da med erak in reka nivelike razlike!).Zhupanich sklene, da lahko trdi, da je Erak tekla v evropski Sarmatiji na prostoru med Dnepromin Dnestrom; tod so Huni premagali Vzhodne Gote 376, s tem je prenehalo njihovo gospostvonad juzhno Rusijo. Z dokajshnjo verjetnostjo se sme rechi, da se ime reke Erak skriva v imenunaselja Eractum (Erakton), danes Ananev na gornjem toku reke Tiligul (med Dnestrom inBugom), ki je lezhalo na vzhodni strani Dnestra, vsekakor ne dalech od njegovega toka.Ker smo zgoraj omenili, da so po Jordanesu in Prokopiju Anti pomenili vzhodne Slovane in so vchasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper, torejprav tam, kjer naj bi se odlochilno spopadli Huni in Ostrogoti, slednji so se po porazu umaknili,nastaja vprashanje, ali so ti Anti-Slovani pretezhno ostali tam na svoji zemlji, saj je en del shel nazahod z Goti, med njimi tudi Hrvati... Ker so Goti prishli nad Chrno morje iz severne Nemchijeoz. juzhne Skandinavije, so verjetno tvorili med Anti le vrhnjo, vodilno plast, in ko jim je zachelatrda presti, so pobrali shila in kopita ter shli naprej krizhem krazhem po Evropi. Iz tega jedopustno sklepati, da so bili neka vrsta dobro oborozhene in organizirane elite, ki se jevsiljevala ali podjarmljala druga ljudstva, ali pa je morda shlo le za nekakshno delitev dela inso oni opravljali le vojashko sluzhbo, iz katere je vse bolj izvirala tudi moch in prevlada. Zatotudi niso imeli nikjer obstanka, ampak so se glede na razmerja mochi ali potrebe po vojashkisili selili skupaj z druzhinami. Goti sodijo verjetno v eno tistih relativno majhnih etnichnih



skupin, ki so dajale v svojem chasu pechat in celo ime bolj shtevilnim podrejenim,podjarmljenim ali (ob)vladanim ljudstvom s stalnim bivalishchem, ki so se ukvarjala spoljedelstvom, rudarjenjem, obrtjo ipd., h katerim verjetno lahko prishtevamo tudi Kelte alipo Mariu Alineiju Ilire itd. Kot je za Indijo she danes znan kastni sistem, tako naj bi mendaimeli Indoevropejci delitev druzhbe na duhovnishtvo, vojake in svobodnjake, ki so se ukvarjalis pridobitnimi dejavnostmi, poleg pa so bili she brezpravni suzhnji. In prav vojashke kaste somorda postale nekakshno avtonomno “ljudstvo”, ki je ponujalo ali vsiljevalo svoje storitvenaokoli. Ne nazadnje zgodovina govori o spremembah, ki so nastale v dolochenem obdobjubronaste dobe, s pojavom organiziranega nasilja in s tem povezane obrambe, utrjevanjanaselij itd. Poljedelska ljudstva so morda celo namerno sprejemala nadvlado vojashkih kast,elit, to jim je zagotavljalo obrambo, varnost... Verjetno so bili tudi Hrvati predvsem taka “vojashka kasta”, in cheprav smo o njih zhespregovorili, velja she kaj dodati.

* Izvor imena in etnosa Hrvatov predstavlja she vedno velik izziv za zgodovinarje. Danashnjipogledi se niso kaj bistveno spremenili od tistih, ki ji je razgrnil zhe omenjeni dr. NikoZhupanich v predavanju na 3. kongresu Mednarodnega antropoloshkega inshtituta vAmsterdamu dne 23. septembra 1927 in objavil pod naslovom Prvi nosilci etnichnih imen Srb, Hrvat,Cheh in Ant (Etnolog, II, 1928. str. 74-79). Zachenja pa takole: »Kje in kdaj so postali Slovani, kjeje lezhala slovanska pradomovina? Vsekakor do danes ni dokazan avtohtonizem Slovanov naozemlju med Vislo in Dneprom ter severnim lokom Karpatov. Pach pa se lahko trdi na osnoviprvih pisanih porochil o Slovanih, da so oni pred svojim razhodom na zahod, jug in vzhodzhiveli na omenjenem terenu, za katerega se ne ve za gotovo, che je bil domovina Praslovanov,pach pa nepobitno domovina Protoslovanov.«Tu moramo postati pozorni ob definiciji: Praslovani so bili pred Protoslovani! Ker Karel Oshtiruporablja termin Predslovani, ki pa pri njem pomeni razvojno stopnjo, ki jo je nakazal v shemi(Predslovansko *sebьrъ »zadrugar, Etnolog, IV, 1930-31, str. 28): staroevropshchina(neindoevropshchina) > predilirotrashchina > trashchina, baltshchina, slovanshchina, izslovanshchine > rushchina, juzhnoslovanshchina itd., iz juzhnoslovanshchine > srbshchina-hrvashchina. Oshtirjeva vkljuchitev “slovanshchine” pred “juzhnoslovanshchino” in kasnejsho“srbshchino-hrvashchino” bi smiselno pomenila da je mislil na “praslovanshchino”, dasi namizrecno ne navede polozhaja “predslovanshchine”, ki bi bila po tej njegovi shemi vsebovana vpredilirotrashchini. Moram rechi, da mi to ni povsem jasno, ali pach, v tem smislu, da jepredilirotrashchina skupna osnova za ilirshchino, trashchino in (pra)slovanshchino... Zhupanichpa ima Praslovane za prednike Protoslovanov...Che nadaljujemo z Zhupanichem, ta poudarja, da soglasha z L. Niederlejem in drugimiodlichnimi zastopniki slovanske paleoetnologije, da so Srbi, Hrvati in Chehi po krvi in jeziku delSlovanov, ki so v davnini, she pred nasho ero, stanovali v protoslovanski (podchrtal L.V., ker jeta navedba potrditev, da Zhupanich uporablja Protoslovane za sicer ustaljene Praslovane)domovini med Vislo in srednjim Dneprom. Zhe Protoslovani so se razlikovali neposredno pred



svojo razselitvijo na tri skupine : zahodno na Visli, vzhodno ob Dnepru in juzhno, ki je lezhalapod obema, oslanjajoch se na severni lok Karpatov. Predniki danashnjih balkanskih Slovanov sose nahajali v juzhni in Chehi v severozahodni skupini, kamor sodijo she danes.Niederle opazha v zachetku nashe ere prve znake shiritve Slovanov, v 3. in 4. st. je sledilamigracija v velikem obsegu, a v dobi od 5. do 7. st. so zavzeli slovanski narodi svoja novaselishcha, dalech od prvotnega sredishcha Protoslovanov. Pri preseljevanju slovanskih narodovna sploshno ni opaziti perturbacij, ker sedanji slovanski svet, razprostrt na ogromnem prostorumed Jadranom in Tihim oceanom, predstavlja organsko razshirjeno domovino Protoslovanov.Na prvotnem prostoru so ostali Poljaki in del Rusov, medtem ko je ostanek zahodne skupineprekorachil Vislo ter zavzel vzhodno Germanijo do reke Saale in srednjega Mena (op. L.V.:verjetno je Zhupanich mislil Main). Juzhno krilo je preshlo Karpate, zavzelo Dakijo, Panonijo,Norik in Balkanski polotok. V novem okolju in pod novimi vplivi iz sosedstva so se razvili izjuzhne grupe Protoslovanov: Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari.Ta Zhupanicheva slika je izredno shematichna in s povrshnimi izrazi, npr. “vplivi iz okolja”; je stem mislil, da so Protoslovani prishli v prazen prostor, okoli katerega je bilo nekaj drugega, ali daso se prishleki stapljali z (maloshtevilnimi ?!) staroselci?Zgodovinar Jordanes, ki je zhivel sredi 6. st. in je bil po rodu iranski Alan, sicer pa pisar nagotskem dvoru, pripoveduje o Slovanih (Venetharum natio), da so bili razdeljeni na shtevilnaplemena, vendar so se v glavnem delili na dve skupini: Slovane in Ante. Prvi so zhiveli naozemlju od Visle do mochvirja pri Oseku (lacus Mursianus), na vzhodu do Dnestra in do mesta(civitas) Novietunensis v delti Donave. Med Dneprom in Dnestrom so stanovali Anti, ki so seobchasno spopadali s Slovani. Paleoetnologa C. Zeuss in W. Tomaschek menita, da so Srbi inHrvati predstavljali v etnoloshkem pogledu dve antski plemeni, ki sta okoli leta 600 zasedli Ilirik,drugi pa sodijo, da so bili Anti predniki danashnjih Rusov ali pa vsaj Malorusov.Zhupanich odlochno trdi, da prvobitni nosilci imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant po svojem izvorusploh niso bili Slovani, ampak so prishli mednje z vzhoda, iz azijske Sarmatije. V slovanskimnozhici so ti osvajalci izgubili pretezhni del svoje etnichne in jezikovne prvobitnosti, so pa dalitem Slovanom zachetke plemenske in drzhavne organizacije. Osnovo za takshno sklepanje dajejozgodovinski viri, ki postavljajo v zachetku nashega shtetja Srbe, Hrvate, Chehe in Ante naozemlje vzhodno od Azovskega morja, dalech od vzhodne meje slovanske pradomovine. Sheproti koncu prvega tisochletja so segali vzhodni Slovani na jugovzhodu samo do levih pritokovDnepra, Psiola in Sosne, tako da so bili she stotine kilometrov oddaljeni od Dona, a she dlje odKubana.Prvo omembo Srbov na vzhodu Azovskega morja, med plemeni okoli kimerijskega Bosporja,najdemo pri C. Pliniju S. (Nat. hist. VI, 19) v 1. st.; verjetno so zhiveli ob srednjem toku Kubana.Njihovi vzhodni sosedje so bili Zinchi, Zigi, ki jih imajo za prednike Cherkezov. Temu v prid najbi govorila tudi etimologija imena Srb, ki se dá najlazhje razlozhi iz jezika Lezgijcev,kavkashkih domachinov, ki niso Indoevropejci niti Semiti ne Mongoli, ampak sodijo valarodsko skupino (op. L.V.: tu opozarjam na Oshtirjeve raziskave, v katerih ishche za mnogeslovanske besede izhodishche v alarodskih jezikih, ki jih imenuje tudi predindoevropske,staroevropske, megalitske, toda Zhupanich vkljuchuje med Alarode tudi ljudstva vzhodno odAzovskega morja, to pa je zhe v Aziji!). Ime Srbi je po Zhupanichu najverjetneje sestavljeno iz



korena *sur (sar, ser, sir, sor) »chlovek« in pluralnega sufiksa -bi; ser-bi »ljudje, narod«.Ime Hrvat naj bi se prvich omenjalo vdolbeno v kamen v nekdanji grshki koloniji, v mestuTanais, danes Azov, ob izlivu Dona v Azovsko morje (Maeotis): ΧΟΡΟΥΑΘΟΣ, ΧΟΡΟΑΘΟΣ (tosta osebni ali rodbinski imeni) v 2. in 3. st. na ozemlju azijske Sarmatije, kar kazhe, da so moralizhiveti nekje v blizhini Srbov, morda med dolnjim Kubanom in najzahodnejshim delomKavkaza. Tam so po prichevanju zgodovinopiscev (Helanikos) v sosedstvu s Cherkezi zhiveliHarimati, kar se lahko po alarodskih glasoslovnih pravilih izgovarja kot Harivati, od koderslovanski Horьvate.Pach pa za ime Chech antichni pisci niso sporochili tako jasnega izhodishcha, menda zato ne, kerso kot Grki tezhko povzemali negrshka imena, pa tudi kasnejshi razvoj imena je v teku tisochletijpustil posledice. Verjetno se prvotno ime skriva v nazivu Cisi, Cissi, prvich omenjenem v 1. st. priPomponiju Meli (Cronographia I, 13) spet na vzhodni strani Azovskega morja (Maeotis) v sosedstvuAntov, Amazonk, Ahajcev in Cherkezov (Cercetae). Kazhe, da so Kise in Ante vezali dolocheni blizhnjiodnosi, ker jih P. Mela opisuje kot en narod: Cissi-anti. Nekaj kasneje tudi Plinij omenja Kise kotsosede Antov, Georgov in Amazonk na kaspijski strani Ciskavkazije (cis = tostran). Druge razlichiceistega imena dobimo v Plinijevih kodeksih (Nat. hist. VI, 19): Szici ali Cizi (Cizici, Zizici, Zici,Cizimeni) ali kot sestavine etnichnega imena Sedo-chezi. Na Tabuli Peutingeriani (verjetno iz 2. st.,dopolnjevana med 4. in 6. st; o tem nekaj vech v moji knjigi Jantarska pot) je vpisan narod Chisoemed Psaccani, ob jezeru Lacus Salinarum, in plemenom Nardani (Vardani). Nekateri (Tomaschek)menijo, da so vse te oblike razlichice istega imena za cherkeske Cise (Chisci, Chezi, Cizi),stanujoche v danashnji Kabardiji na Kavkazu. Seveda je she nekaj drugachnih domnev, bolj alimanj lociranih na obmochje Kavkaza. Ime srednjeevropskih Chehov v porechju Labe (antichnoCichu) je prvich zabelezheno leta 805 v Annales Tiliani, zatem pa okoli polovice 10. st. v legendisv. Vaclava (Chesi, v Chechachъ, knjaz chesьki). Glede etimologije se Zhupanich pridruzhujemnenju, da stara narodna imena izhajajo iz pojma »ljudje«, in bi se zato dalo ime Chech razlozhitiiz alarodske kavkashchine chih »homme, Mann«, ki je morda v sorodu s kabardinsko-cherkeskoc’ychu »chlovek«. Po mnenju Oshtirja (K predslovanski etnologiji Zakarpatja, Etnolog, I, str. 11-12) biime Chech verjetno izhajalo iz alarodskega korena *keks »juvenis«, analogno predlitavsko kekshe»meretrix« in pelazgijsko kassa »mladenka > blodnica«. Na Shtajerskem je znan cheh »dechek«.Za Ante so mislili, da so se pojavili v zgodovini shele v drugi polovici 4. st., in sicer v bojih zgotskima kraljema Hermanarikom in Vinitarjem, slednji jih je neposredno po prihodu Hunov(376) po hudih spopadih obvladal. Prav na Vinitarjev ukaz so usmrtili Boza, voditelja Antov,skupaj s sinovi in sedemdesetimi antskimi prvaki. Toda Ante omenjata she pred tem PomponiusMela in Plinij mlajshi, da zhive na Kavkazu. Kasneje, med 4. in 6. st. so stanovali med Dnepromin Dnestrom skupno s Slovani, ki so si jih podvrgli, a so se po tem kot maloshtevilnagospodujocha kasta etnichno asimilirali. Prvotni Anti pa zhive she danes kot Andi, Aenti, Andalalob zgornjem toku reke Koisu na vzhodnem Kavkazu ter govorijo lezgijsko narechje. Ime Anti sedá razlozhiti iz cherkeshchine and »narod«, kar je sorodno s hetitsko antuhsh »chlovek«.Zhupanich meni, da dejstva govore v prid tezi, da so Srbi, Hrvati, Chehi in Anti v zgodoviniprvich nastopili na podrochju Kavkaza kot neslovanski narodi, a so bili poslovanjeni v evropskiSarmatiji ali shele v porechju gornje Odre in Labe. Pred tem so se ta ljudstva odselila izKavkazije v domovino Protoslovanov, kjer so iz raznih delov slovanskih mnozhic ustvarila prve



politichne organizacije, dala tem skupinam svoja imena in so pri tem svoj gospodujochi polozhajpoplachala z izgubo svoje prvobitne etnichne individualnosti.Torej se nam tudi s tem Zhupanichevim izvajanjem potrjuje domneva o maloshtevilnih elitah,vojashkih skupinah ali kastah, ki so se selile k shtevilnejshim ljudstvom, katerih osnovnadejavnost je bila poljedelstvo, zhivinoreja in obrt. Zgodovinski mehanizem tega pojava sloni napredpostavki, da se je po neolitski revoluciji, tj. razmahu poljedelstva, povechevala proizvodnjahrane, in obenem s tem to po eni strani omogocha prezhivetje vechjega shtevila ljudi, zato so sepoljedelska ljudstva namnozhila, po drugi strani pa prav poljedelstvo terja vech delovnih rok. Kerse je s tem pri poljedelskih ljudstvih kopichilo bogastvo, hrana in obrtnishki predmeti, orodja,okraski itd., kasneje je k temu prispeval tudi razvoj metalurgije, je to vzbujalo skomine pri drugihskupinah ljudi, ki niso osvojile novih poljedelskih in proizvodnih tehnologij, to jih je verjetnonapeljalo k napadanju in ropanju. Te izkushnje so poljedelce (tako jih pogojno oznachimo)vzpodbudile, da so zacheli organizirati obrambo, to pa je postopoma pripeljalo do stalnooborozhenega sloja, ki je bil zhe spricho svojega polozhaja privilegiran, oborozhen in je (vzachetku vsaj delno, kasneje pa v celoti) bil oproshchen ostalih (zlasti poljskih) del, zato so imelidovolj svobodnega chasa za politichne in organizacijske dejavnosti, postali so elita, ki jeschasoma povsem obvladovala druzhbeno zhivljenje. Ker pa je tak nachin zhivljenja postalvabljiv, a v okviru enega ljudstva tezhko uresnichljiv za razrashchajochi se elitni sloj, so siposamezni segmenti poiskali nova ljudstva, ki so potrebovala (ali pa tudi ne in so se jim karvsilili) vojashko zashchito. Tako so nastale navidezne »migracije, selitve ljudstev«, v resnici pa sole maloshtevilne elite prevzele oblast in dale ime na novo organiziranim poljedelcem, ki sokontinuirano zhiveli na svoji zemlji zhe stoletja ali tisochletja. Kasneje se pojavljajo drzhave nachelu s kralji, cesarji itd., ki so imeli za seboj maloshtevilno skupino ljudi (rechemo: ljudstva,narodi), po katerih jih she danes razpoznavamo, in so si podredili druga ljudstva in narode. Zhupanich se tudi v drugih razpravah ukvarja s to temo; tako nas v Harimati – Studija k problemuprvobitnih Hrvatov (Etnolog, I, 1926/1927) spominja na Shtefana Bizantinca, ki je zhivel in pisal vzachetku 7. st., da v geografskem leksikonu Ethnika omenja narod Harimati ob Chrnem morju, tj.v azijski Sarmatiji, kar bi se ujemalo z domnevno pradomovino Hrvatov na Kavkazu. ViljemTomaschek naravnost trdi (Antai, Pauly-Wissowa: Real-Enzyklopädie der klassischenAltertumswissenschaft I, 2338, Stutgart, 1894), da so Hrvati in Srbi antski plemeni, ki sta se podpritiskom Avarov in Bolgarov preselili v 6. st. v Ilirik, pri chemer naj bi Tomaschek ne razlikovalprvobitnih od poslovanjenih Hrvatov in Srbov.Shtefan Bizantinec, ki je chrpal iz Palaifatosa in Helanikosa, oba iz prve polovice 4. st.pr.n.sht.,jih postavlja v Pont ob Chrnem morju, po Helanikosu z Lezbosa pa so zhiveli nad Cherkezi.Logograf Skylax iz Kariande v maloazijski Kariji na obali Egejskega morja, med drugim je tikpred perzijsko-skitsko vojno po narochilu kralja Darija vohunsko objadral Arabijo in del Indije,nam je v nekem periplu (zemljevid plovbe) zapustil tudi opise mnogih chrnomorskih in azovskihmorskih obrezhij in tamkajshnjih ljudstev v 6. in 5. st.pr.n.sht., omenja med drugimi ljudstviobmorske Cherkeze. Harimati so bili potemtakem na obmochju dolnjega Kubana ali v predelumed poslednjim odrastkom Kavkaza na severozahodu in dolnjim Kubanom; njihovi sosedje soutegnili biti Srbi, kakor so bili sosedje kasneje v Polabju: Bela Srbija in Bela Hrvatska in



dandanashnji na Balkanu so drug ob drugem.Ker se tu omenja pridevnik “beli” ob oznaki naroda, kazhe nekaj rechi o tem, kaj naj bi topomenilo. Niko Zhupanich nam to razlaga v chlanku Znachenje barvnog atributa u imenu “crvenaHrvatska” (Etnolog, X-XI, 1937, str. 355-376) s predavanja na IV. kongresu slovanskih geografovin etnografov v Sofiji, 18. 8. 1936. Uporaba izraza Crvena Hrvatska – Croatia Rubea, v Letopisu popaDukljanina iz zadnje chetrtine XII. st., sega dalech nazaj, najmanj v IX. ali zachetek X. st., v chashrvashke narodne skupshchine na Duvanjskem polju, kjer so na osnovi starih virov ali izrochiladelili Hrvashko na “Belo” (Croatia Alba) in “Rdecho” (Croatia Rubea). V 14. st. omenja beneshkiletopisec Andrea Dondolo: Dalmacija – celokupno primorje, Hrvatska – gorsko ozemlje, kar najbi ustrezalo prej omenjenim barvnim oznakam. Toda od kod te oznake? Zhupanich razvijedokaze, da so zhe zdavnaj orientalski narodi na ta nachin oznachevali strani neba:

vzhod – modrozahod – belojug – rdechesever – chrnosredina – vijolichasto.

Zhupanich razvija v omenjeni razpravi Harimati, da je ochitno treba te enachiti s Hrvati, prichemer je treba streti she en oreh: ali je mogoch prehod iz Harimatov v Harivate. Pri tem jemogoche izhajati zgolj iz neindoevropskih jezikov, a tudi semitski, mongolski ne pridejo vposhtev. Pri predarijskih prebivalcih Balkana, Pelazgih, ki sodijo v alarodsko skupino, je zaznatimenjave b/p<>m<>w, za kar je mogoche najti veliko primerov (s tem smo se veliko ukvarjali prinavajanju iz Oshtirjevih razprav), to pa nam reshi uganko, da dobimo Harimatai : Haribatai >slovansko Hrъvatъ.

Povzeto iz: Niko Zhupanich Harimati: Iz peripla Scylaxa



Slovenski znanstvenik Rajko Nahtigal je v razpravi Doneski k zgodovini vprashanja o imenu Hrvat(Etnolog, X-XI, 1937-39, str. 383-413) postavil naslednje ugotovitve: (1) Ime Hrvat, genetiv Hrvata, s pripono, drugachno kakor slovanski pridevnishki -at- z rastochointonacijo, ki izkljuchuje naglas na koncu, ni znano v slovanskih jezikih. Tudi zachetni H- je znaktuje besede, kakor tudi koren Hrv- ni razlozhljiv iz slovanskih jezikov.(2) Ime Hrvat je v drugih slovanskih jezikih prevzeto zelo razlichno.(3) Ne obstaja enotna praslovanska oblika.(4) V starih tujih virih je podlaga *Horv- in *Hrov- (nedokazano *Hruv- in *Hurv-).(5) Konchnica -at- za ljudstvo iz Zakarpatja nujno sili k enakim iranskim in ilirskim imenom:Karpat, Sarmat ipd.(6) Iz germanskih in sorodnih jezikov ime ni prevzeto.(7) Pri pohodu Hrvatov na jug so bili soudelezheni tudi Germani, to dokazuje sozhitje Kosezovz njimi.(8) Po razselitvi po razlichnih slovanskih ozemljih se je samostojno sprejelo ime, kakor ga jedolocheni oddelek Hrvatov prinesel s seboj ter ga je zagospodovano slovansko ljudstvo dojelo.(9) Hrvati so bili narodnostno meshani...

* Ker je v zvezi s slovanskim naseljevanjem Balkana pomembna Zhupanicheva razprava The SerbSettlement in the Macedonian Town of Srbchishte in the VIIth century and the Ethnological and SociologicalMoment in the Report of Constantinus Porphyrogenetes concerning the Advent of Serbs and Croats – NaselitevSrbov v makedonskem mestu Srbchishtu v VII. st. ter etnoloshki in socioloshki moment v izvestju KonstantinaPorfirogeneta o prihodu Srbov in Hrvatov (Etnolog, II, 1928, str. 26-35), ki je natis njegovegapredavanja na 2. mednarodnem kongresu bizantologov v Beogradu, 14. aprila 1927, vangleshkem izvirniku, a ima tudi skoraj enako dolg, vsebinsko pa ne povsem enak povzetek vslovenshchini. Npr. v slovenshchini beremo, da bizantinski cesar Konstantin VII. Porfirogenetnavaja v svojem slovitem delu De administrando imperio za balkanske Srbe njihove prednike BeleSrbe, ki so zhiveli v dezheli Bojki v sosedstvu Bele Hrvatske in Francije (Nemchije). [Angleshkobesedilo (tudi v nadaljevanju prevod L.V.) pa, da Porfirogent porocha o prihodu Srbov inHrvatov v Ilirik.] Ker pa ni moj namen, da bi primerjal in razchlenjeval oba teksta, se bom vnadaljevanju drzhal slovenske razlichice. Domovina Belih Hrvatov pa je po Porfirogenetovihbesedah lezhala severno od Madzharske in vzhodno od dezhele Frankov, a severozahodno odBavarcev. Zemljepisni razpored kazhe na polabske Srbe, katerih ostanki so she danes v Luzhicina Saksonskem. Po Porfirogenetu naj bi danashnji balkanski Srbi izhajali iz severozahodneslovanske jezikovne skupine, ki se dokaj razlikuje od vzhodne (ruske, beloruske, ukrajinske) injuzhnoslovanske (Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari). V bistvu Zhupanich polemizira z VatroslavomJagichem oziroma oporeka njegovim izvajanjem v vech kot trideset let prej objavljeni razpraviEin Kapitel zur Geschichte der südslavischen Sprahen (1895), v kateri je izrazil dvom o verodostojnostiPorfirogenetovega porochila o prihodu Hrvatov in Srbov na jug, pri chemer se je opiral najezikoslovne argumente, saj bi na tak nachin etnoloshko razdvojili Bolgare (Trakija) od Slovencev



(Norik). Jagich je v svoji razpravi, po Zhupanichevem mnenju, sijajno utemeljil in dokazaljezikovno enotnost juzhnih Slovanov med Chrnim morjem in Socho, saj jeziki tvorijo homogenoskupino dialektov, v kateri posamezni govori in narechja prehajajo organsko drug v drugega,kakor chleni verige. Che pa bi prishli za chasa bizantinskega cesarja Heraklija (610-641) Hrvati inSrbi iz porechja Labe v Ilirik, potem bi danes govorili ob Moravi, Drini, Bosni, Neretvipriblizhno tako kakor v Luzhici na Sashkem v vzhodni Nemchiji. Ker pa ni tako, je trebaPorfirogenetove trditve imeti za izmishljijo in iskati izvor Srbov povsod drugod, le ne med Laboin Salo, sklene Jagich. K temu Porfirogenet dodaja, da je cesar Heraklej odkazal Srbom ponjihovem prihodu na jug obmochje (distrikt) “ta Serblia” (Srbchishche, v slovanskem prevoduZonarasa iz 14. st.), ki lezhi severno od Olimpa, v Pieriji, kjer so ostali nekaj chasa. Jagich sesprashuje, kako bi mogel cel narod najti prostor za prebivanje in zhivljenje na tako majhnemprostoru, morda le samega mesteca Srbchishta? To naj bi dodatno spodbijalo resnichnostPorfirogenetovih navedb. Zhupanich mu odgovarja, da je prav ta cesarjeva navedba dokaztochnosti, in utemeljuje s tem, da che je bilo res mogoche spraviti vse prispele Srbe na takoomejen prostor, potem so pach morali biti maloshtevilni, v nobenem primeru jih ni bilo nastotisoche ali celo na milijone, kakor nekateri fantazirajo; morda bi jih nashteli nekaj deset tisoch.To govori v prid tezi, da so iz Polabja doseljeni Srbi predstavljali le relativno majhen vojashkoorganiziran zbor, ki je Bizancu pomagal v bojih proti Obrom, saj za velike mnozhice ljudi cesarHeraklej prav gotovo ni bil zainteresiran. Potemtakem je bilo Srbchishte le bolj ali manj utrjenotaborishche, in to tem prej, ker je to mesto tudi kasneje v srednjem veku obstajalo kot trdnjavaob srednjem toku Bistrice (Haliakmona). Podoben primer je v porochilu Porfirogeneta naselitevturshkih Bolgarov, ki so si, chetudi maloshtevilni (20.000 – 25.000), podredili Slovane v Trakiji.Bolgari so se na samem zachetku naselili na majhnem otoku Pevke v donavski delti in pozneje vutrjenem taborishchu Abobi blizu Shumena, ki je merilo vsega 23 km2, torej v krogu s premeromkakshnih 5,5 km, od koder so obvladovali obsezhno ozemlje in ustvarili drzhavo. Srbi niso ostalidolgo v Grchiji, ampak se se vrnili na sever v staro domovino, kakor so to storili Heruli sto letprej, ko so se vrnili iz juzhne Ogrske v Skandinavijo. Toda Srbi so si onkraj Donave priBeogradu premislili, se obrnili in zavzeli Ilirik, kjer so she danes. Ker pa so bili maloshtevilni, shezdalech niso mogli asimilirati zhe tam mnozhichno naseljenih juzhnih Slovanov, ki so bili tamzhe vsaj od 6. st., in jim niso mogli vtisniti pechata polabskih Slovanov. Zhupanich prav v temvidi dokaz, zakaj od Alp do Chrnega morja ni jezikovne prekinitve tam, kjer naj bi se naselili Srbiin Hrvati, ker so se asimilirali skoraj brez sledu. A le v etnoloshkem in jezikovnem smislu; kdruzhbeni in politichni organizaciji pa so pomembno prispevali. In prav o teh kasnejshih nosilcihimen Hrvati in Srbi Porfirogenet pripoveduje, da so prishli iz Bele Hrvatkse in Bele Srbije, tj. izPolabja in porechja gornje Odre. Oni so pomagali Bizantincem premagati Obre (Avare) in so pozmagi zavzeli Ilirik kot gospodujochi vrhnji sloj ter ustanovili drzhavno organizacijo pod svojimiimeni.

* Navedimo she eno drugachno gledanje na izvor Hrvatov.Jozhe Rus se prav tako sklicuje na Porfirogenetovo delo De administrando imperio (Etnolog, V-VI,1933, str. 31-45) iz 10. st., kjer v poglavjih 29-36 pishe o dalmatinskih Hrvatih, da so prishli iz



dezhele Hrvashke, ki lezhi onkraj Bavarske, onkraj Ogrske, v blizhini Frankov pa tudizakarpatskih Pechenegov, kakor tudi na arabske kroniste v chasu velikomoravskega knezaSvetopolka (870-894) in angleshkega kralja Alfreda Velikega (849-901), ki jih imenuje “Horiti”. Vtistem chasu so imenovani tudi Vislani, par sto let kasneje pa Lehi. Po Rusovem preprichanju jenajstarejasha zgodovina hrvashkega imena nesporno germanska. Poleg tega se sklicuje naNiederleja (str. 34), chesh da so edini narod, ki ga poznajo zgodovinarji na tem shirokemprostoru, germanski Silingi, nastanjeni okoli chashchene gore Sobotke (718 m) in reke Sleze [op.L.V.: Shleza], jugozahodno od Vratislave [op. L.V.: Wrocław; nem. Breslau]; ohranjeno jeposlovanjeno ime Slask. Silingi so se spojili s Slovani. V germanskih virih kasneje ta prostorvezhejo na ime “Hrvat”. V nadaljevanju Jozhe Rus she precizira (str. 38): »... iz Skandinavije so zGoti vred prishli tudi predniki nashih Hrvatov in zasedli dotlej venedske dezhele, podedovali tudinjihovo vlashko [op. L.V.: keltsko] ime, in to so Jordanesovi Venedi.« K temu dodaja she: »...Slovani... so ob svojem vstopu v svetovno zgodovino stanovali s svojo sredico v prav blizhnjisoseshchini vislanskih Hrvatov = Lehov, tj. v danashnji vzhodni Galiciji in Voliniji.«Mislim, da je tu Rus pod vplivom tiste shole, ki je dokazovala skandinavski izvor Gotov, kasnejeblodechih po shirjavah Evrope vse tja do Chrnega morja, ko so spotoma s seboj povlekli tudi delHrvatov v Dalmacijo in od tam v Italijo.V bistvu se nakazuje shema:Ko smo se zgoraj pri Oshtirjevem raziskovanju besede sebьrъ »zadrugar« vprashali, kako to, date besede ni v slovenskem besednjaku, marvech je le v srbshchini, hrvashchini, rushchini(che naj bi bili tam tudi potomci Antov), morda tichi odgovor prav v tem, da so bilapodrochja teh jezikov tudi v etnichnem stiku z neindoevropskimi vojashkimi elitami zvzhodne strani Azovskega morja, ki so prinesla svojo druzhbeno organizacijo, med njimi tudi»zadruge« in s tem njihovo ime, ki je ostalo do danashnjega dne. Medtem pa Slovenci nismoprishli pod vpliv teh vzhodnoazovskih ali kavkashkih plemen, razen obrobno in obchasno,kar je na slovenskem ozemlju zaznati v imenu »kosez« in posameznih toponimih ter priimkih»Hrvat« z izpeljankami. Zato nas ne sme chuditi, che nekateri shtejejo kajkavce na prostoruod Alp do sredine bivshe Jugoslavije med potomce Slovencev in raztegujejo slovenskoozemlje v srednjem veku od Vzhodnih Alp do izliva Donave v Chrno morje (Mayers Lexicon),medtem ko omejujejo Hrvate le na severni del Dalmacije in Srbe na juzhno Srbijo(podrobneje gl. mojo knjigo Davnina govori).

* Tudi Karel Oshtir se je vprashanju Antov posvetil pri svojem znanstvenem delovanju, ki temeljina preuchevanju predindoevropskih, staroevropskih jezikov, posebej pa je s shtudijo Veneti inAnti (Etnolog, II, 1928) posegel na odnose s skrivnostnimi Veneti, pri chemer je sicer izhajal izjezikoslovnega stalishcha, saj je razpravo podnaslovil “alarodski w-prefiks”, toda ni se mogel inochitno niti ni hotel izogniti (spomnimo na njegovo delo K predslovanski etnologiji Zakarpatja, kjerje izrecno poudarjen etnoloshki, t.j. narodoslovni vidik) pomembnim problemom njihovegaizvora. Oshtir se je tu zhe lahko oprl na svoja shtevilna predhodna raziskovanja, na kateraopozarja v uvodu in skozi celotno besedilo. Prav tako, kot obichajno v svojih ostalih tekstih,povzame svoje gledanje na predslovanski jezikovni substrat, s poudarkom, da to pochne zaradi



boljshega razumevanja izvajanj razmerja med Veneti in Anti. Po njegovem mneju naj bi bilestvari take:V srednji Evropi razlochujemo naslednje jezikovne plasti: (a) Iliro-Venete, ki vkljuchujejoEtrusko-Rete, Liguro-Ibere (>Baske) in Pelazge, predindoevropske Paleoevropejce, ki so sorodnis Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Likijci, Lidijci,Karijci, Predhetiti, Kavkazijci, Elamiti, Mitanijci, Sumerci); (b) centralno-indogermanskeTrachane, kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar; (c) na to iliro-trashko plastso se v Zakarpatju naselili Slovani, ob Baltskem morju Balti in zahodno od obeh – vendarlocheni z ozkim iliro-trashkim pasom – Germani, v juzhni Rusiji pa Skiti.Pri tem navajanju je Karel Oshtir pod tch. (b) omenil le Trachane, v drugih delih govori o Iliro-Trachanih, sicer pa je iz tch. (c) razvidno, da misli prav to.Nato preide na pregled antichnih virov, ki neposredno ali posredno omenjajo Venete(1):(a) Herodot III 115, Hesiod Fragm. 355, Skylax c.19, Skymnos v.188, kjer je govor o ‘Ενετοί in ojantarju ob izlivu reke Eridanos=Visla(2) (op. L.V.: o zagonetkah z reko Eridonos glej mojo knjigoJantarska pot), stari pisci zamenjujejo te baltijske Venete z jadranskimi ter Eridanos z reko Pad. (b)Kornelij Nepos (Pomp. Mela III 5, 45; Plinij II 170) porocha o Indih ob “Severnem morju”, Ind-namesto Venet- najbrzh pod vplivom Indov=Indijcev v Aziji. (c) Plinij IV 97, Tacit Germ. 46, PtolomejGeorg III 5, 6 in naprej, Tabula Peutingeriana, Markianos II 38-40: Venedi, Veneti, Venethi, Ouenedai,Venadi, Veridoi = *Venidoi, Ouen(e)dikos kolpos. (d) Iz germanskih virov *Wenetd > gotskoVenetharius Winitharius = starovisokonemshko Winidheri, Winida ter *Weneđ > anglosaksonskoWinedas, staronordijsko Vindr in *Wenađ > angloskasonsko Weonodland. Obshirno razpravlja ovsem tem Niederle v Slovanske starozhitnosti I/1, Manuel 31. Germanskega izvora je finsko *Venädä> Venäjä »Rusija«. (e) Semkaj sodi morebiti tudi slovanski *Vet in *went v rushchini Vjatichi ob Oki = Vaniti po Niederleju v Slovanskih starozhitnostih. Menjavanje t<>th <>d (>đ) v zgorajnavedenih oblikah je morda germanskega izvora – v germanshchini prehaja t v th ali t v d, kiostane v zachetku besede in za naglashenim vokalom, in td v đ - je pa verjetneje iliro-trashkegaporekla, od koder izhaja tudi germanski premik glasov in kjer nahajamo poleg Veneti-Enetoi vzgornji Italiji tudi Enedi v Iliriji. K temu izvajanju Oshtirjevbi opombi:(1) Neuroi niso Slovani, ti kljub slovanskemu *nyrú »ăüçň; charmer; charovnik, ocharljivec«, ker spada *neur<>nur zu<o k predskitskemu anor in dalje z r<>’ k predgrshkemu *noos > nous in k predskitskemu *ana(r) v Anaharsis»skitsko Philosoph«, katerega *hars »peritus; izkushen, veshch« < *khar[a]ts se ponavlja s kh<>g (kakorpredslovansko chrusha<>grusha »Birne; hrushka«, predslovansko chodogú: predgrshko gandos o polla eidos kai panourgos vpredslovanskem gorazdú; k ts<>zd. She manj so Slovani Boudinoi, o katerih porocha Herodot, da so ftheirotrageousi, inkaterih *budh je soroden s predgrshkim *b[u]dh > ftheir »eine Fichtenfrucht; neki smrekov sad« (str. 47).(2) Eridanos = Visla, to je jantarjeva reka; za to govori naslednje: (a) jantarjeva lezhishcha ob Visli, posebno priizlivu, in njenih pritokih, in Eridanos je keltsko ime za jantarjevo reko: Er- < *wewar- < galsko *webar- »jantar«(primerjaj kimrijsko gwefr ipd.) + idar = predgalsko *idaxn »Fluss; reka«, o vsem tem Karel Oshtir v Danuvius-Asamus-Naissus, Visla < *Wiksl (s ks>s proti ksh>kx>ch) = novovisokonemshko Weichel je iz *Wiskl metatetizirano(ohranjeno morebiti v latinskem Visculus) in -skl- »jantar« je reducirano iz baltskega > staroegipchanskega sacal»Bernstein« itd. O shirjenju baltskega jantarja na jug kazhe primerjati med drugim ligursko langurium »Bernstein« inpredbaltsko *langa(r) »Bernstein > okno« > litavsko langas »Fenster, okno«.



V nadaljevanju se Karel Oshtir loti starih virov za Ante: Antes, Anti, Antae, Antai, Anthaib(3) jeslovanska drzhava, ki se pojavi v juzhni Rusiji tekom 3. st.n.sht. ter izgine v zachetku 7. st.. Oslovanskem poreklu Antov nihche ne dvomi, medtem ko so zgoraj omenjeni Venetipredslovanski in predgermanski (=ilirotrashki) avtohtoni Zakarpatja in vzhodne Nemchije,njihovo ime je preneseno na slovanske doseljence (podchrtal L.V.): (a) med Germani in Slovanise je ohranil pas avtohtonih Venetov, katerih ime so Germani po germanizaciji (oziromaslavizaciji) teh ostankov razshirili na Slovane; (b) *Vet v Vjatichi odrazha morebiti predslovanski*Venet : Ven¶t>Vent, ki so se slavizirali (str. 48).To Oshtirjevo razlago se mi zdi potrebno takoj komentirati. Medtem ko so Slovani iliro-trashkisubstrat v Zakarpatju vse do ozkega pasu, ki naj bi ostal, tako poslovanili, da je za njim komaj kajostalo v jeziku, pa so se Veneti ohranili v omenjenem ozkem pasu. In podobno z germanskestrani. Kako? Zakaj? Seveda lahko zachnemo shpekulirati in najdemo poljubno mnogo razlag.Osebno mislim, da je tu Oshtir obstal, ker bi z dokonchno oznako Venetov kot Praslovanovdregnil v pangermanski osir... Svoje mnenje opiram zhe kar na Oshtirjevo pripombo (3), saj soLangobardi bili she leta 117. n.sht. zahodno od Labe, v spodnjem toku reke Veser vSevernomorskem primorju okoli Bremna, leta 476 so ob zgornjem toku Visle okoli Krakova, odtam so shli v Panonijo, od koder so jih 568 potisnili Avari (Obri) v severno Italijo, leta 600 pa sozhe zavzeli dobrshen del Italije. Torej so bili pod Karpati nekaj chasa v 5. st., kar je velikoprepozno za chasovne razpone v formuli: Predindoevropejci (=megalitska ljudstva) =Predslovani>Praslovani>Slovani, ki zajema veliko daljshe chasovne razpone tisoch in vech let,che naj vse uskladimo z zgodovino megalitskih kultur z Iliri, Traki itd. Poleg tega velja, da soAnti zhiveli veliko jugovzhodneje, tam nekje nad Chrnim morjem, toda za to ima Oshtir razlago...(op. 3)

Opomba 3:Anthaib so prevzeli Langobardi od Slovanov, ko so se ob Karpatih pomikali proti jugu. Zaradi tega je treba -eb-formant v predslovanskem Dudl-ebi (Dudl- iz *Daudl ali Deudl, ki je staroevropska genetivna izpeljanka iz *deud»natio« (prim. predgalsko Deudoriks ipd.), Velt-ebi, izvajati iz –aib. Ko so Germani zadeli ob Visli po absorbcijiVenetov na Slovane *[W]antaib, so ohranili ednino *ant v zahodnogermanskem pomenu »Riese; velikan«,mnozhinski formant –aib pa so spremenili v starovisokonemshko –eiba »Gau; okrozhje« - pri tem se nam ni ohranilsimpleks (nezlozhena beseda) in tudi germanski izvor ni dokazan.

S tem svojim zakljuchkom v opombi je Oshtir jasno pokazal, da je povzel nekaj nedokazanega!Zato je zanimivo, kako Oshtir potem nadaljuje. Ni izkljucheno, da je Antes najstarejshisploshnoslovanski naziv za Slovane (podchrtal L.V.); za to govori: (a) delitev Slovanov v dveglavni plemeni: Sclaveni in Antes po Jordanesu (Get. 34, 35), posebej she, che je slovanskiot<[w]ant »Ant« shele slovanski refleks prvotnega *Wan¶t, *Wen¶t »Venet«. (b) Niederle postavljazibelko antske drzhave v Volynj, torej v osrchje zakarpatske pradomovine Slovanov; (c) ko sotrchili Germani po absorbciji Iliro-Trakov v vzhodni Nemchiji ob Slovane, so jih spoznali podimenom *Ant, che je zahodnogermansko *ant »Riese; velikan«, ohranjeno v anglosaksonskem entin v novovisokonemshkem narechnem enz »Riese«, izposojeno iz slovanskega *ot »Ant«.Oshtirjeva povzemanje po Niederleju, da so Germani trchili na Slovane, kazhe nazgodovinopisno smer, da so Germani prodirali proti vzhodu, da jih potemtakem tam prej ni biloin da so oni osvajali tamkajshnja ozemlja, ne pa da je bilo vse to zhe prej germansko, od koder



potem teorija o Indo-germanih.Po Oshtirju, ki se opira na lingvistichne analize, je ime Veneti paleoevropskega izvora, ni paizkljucheno, meni, da w- v Veneti:Anti izvira iz prefiksa (= t.j. besedotvorno obrazilo, predpona),vendar je spricho uporabe korena *ant edinole za Slovane prehod went: want>slovansko *[w]antvseeno verjetnejshi (str. 49). Che pa predpostavimo drugo mozhnost, da gre za indoevropskoizhodishche, se mora zaradi neslovanskega izvora korena *wa/en(a/e)t uposhtevati predvsemiliro-trashko mozhnost.Razmerje med germanskim *wenedt ali *wenadt in slovanskim *vent>vet, *[w]ant<*want spominjasicer na latinsko anat: starovisokonemshko enit<aneđ napram litavskemu antis, slovansko oty(indoevropska praoblika *anet, a¶nt), vendar je slovansko *went:*[w]ant izvajati iz iliro-trashkega*wen¶t, *wan¶t (> baltoslovansko *went, *want) oziroma iz *went, *want z ilirotrashko redukcijo e/avokala v ¶, oziroma v ¶> – .Oshtir nadaljuje, da se deblo *wenet, *wenat baltijskih in zakarpatskih Venetov (pochrtal L.V.;torej so bili Veneti tudi v Zakarpatju!) ponavlja v gornjeitalijanskem Enetoi, Ouenetoi, dardanskoEnetoi, galsko (Armorica) Veneti, lacus Venetus v Alpah; spricho paflagonskih v Iliadi, II 852,omenjenih Enetoi je keltski izvor tega korena izkljuchen (podchrtal L.V.). Semkaj stavijo tudiilirsko Enedi, kjer kazhe izhajati iz grshkega *[w]enedoi, dasiravno bi se dalo *enet, *enat poleg*wenet, *wenat razlagati tudi na podlagi staroevropskega = predindoevropskega w-prefiksa.Oshtir opozarja na svoje stalishche, da je bila predindoevropska staroevropshchina v sorodu shamitshchino v severni Afriki ter s starimi prednjeazijskimi jeziki. Medtem ko je w-prefiks vstaroevropshchini ohranjen zgolj v petrefaktih, najdemo v nekaterih hamitskih in prednjeazijskihjezikih ta prefiks she v zhivi rabi!Prav bo, da vsaj nakazhemo hamitske jezike, te danes govore Hamiti, ljudstva severne invzhodne Afrike; sorodni so semitskim ljudstvom (Arabcem idr.); glavni predstavniki so Berberi,Kabili, Tuaregi, Rifanci, Nubijci, Gala, Somalci, Danakilci, Guanchi (na Kanarskih otokih) itd.;hamitsko-semitskega izvora so Egipchani in Kopti, torej so to zhe davno znana ljudstva. Pravtako so zelo starega izvora Semiti, skupina ljudstev, ki zhivijo v dezhelah Blizhnjega in SrednjegaVzhoda, v severni in severovzhodni Afriki. V antiki so bili znani Akadijci (Asirci in Babilonci),Aramejci (Sirijci idr.) in Kananiti (Zhidje, Fenichani s Kartazhani, Moabiti, Amoriti idr.); danes soto Arabci, Zhidje in del Etiopcev (Amharci idr.) in jih je okoli 110 milijonov. Semiti so dodandanashnjega mochno prevladali nad Hamiti.Oshtir prav na primeru w-prefiksa najde sorodnosti tako z berberskimi dialekti kakor s staroegipchanshchino. Seveda pa se osredotocha na staroevropske jezike, kamor sodi tudibaskovshchina, in navaja primere tudi s slovanshchino:ezko, baskovsko, slovansko voskъ, litavsko vashkas < *washk (str. 53);bizi, »zhivljenje«, < *witswi, bitswi: etrushchansko zivas »lebend?«, shvalce »vixit« (str. 57) ipd.Glede drugih povezav, ki jih Oshtir uporablja v svojih razchlembah, so nekatere pravvznemirljive, tako npr. za Apenine:vapьno (> sekundarno vapiti) slovansko »Kalk; apno) < *wapenn, ligursko Penninus > Poeninus mons;etrushchansko Appenninus (< A-p-)mons, pen-th-na »Stein, kamen«, latinsko Penates »Götter desHerdfeuers; bozhanstvo ognjishcha« (che iz *pen »Stein > Herd«). K *pen »Herdstein > Herd«tudi penestes kakor ognjь:ognjishtь »mancipium; lastninska pravica«, etrushchansko > latinsko atrium



»* Herdraum > Mittelraum des altitalisches Hauses« (hadra id est petra [r <> -] > etrushchanskoetera z a<>e (str. 58);Velesъ, predslovansko, »Seelengott; bog dushe« < *weleps : etrushchansko *laps > las >starolatinsko lases »Geister; duh, prikazen« (etrushchansko lupu »mortuus«); preko s<>ss latinskolessus »Totenklage; mrtvashka tozhba« (str. 59);velьb(l)odъ, predslovansko, »camelus« < *wulbland + velь »magnus (v- je nabrzh slovanski v pred ъ!)(str. 59);netopir, [x]netopyrjь, predslovansko, lat. saurix »eine Eulenart; vrsta sove«; za xne- »Haut; kozha« =litavsko shikshno; za *tpr <> *(t)sh(w)r prim. z baskovskim sabur »souris; mish« (str. 60);ьstъba, predslovansko (germansko *stub »Stube; izba, soba«), likijsko *istu, bazi > isbazi gr. soros;coffin; krsta«, lat. vestibulum < *westub (str. 60);vidla, predslovansko, »Gabel; vile, vilice« < *widh[u]l : etrushch. *dhulsk¶n > lat. thu[l]sc¶na > fuscina»Dreizack; trizob«; etrushch. *dhun »3, tri« > thun, thu; *sk¶n < sken, s(a)cena »Haue des Pontifex;motika, rovnica (vrhovnega) svechenika (str. 61);*wingar : *ingar »rot; rdech« > bask. chingar »etincelle, braise, charbon; iskra, zherjavica, oglje,«,injar, inhar : gorri »rot; rdech«, gar »Flamme; gorech, plamen« (str. 61); *vigъnjь, predslovansko»Schmied(e) < *wigubnj : kelt. *gobann »Schmied; kovach, kdor dela pri vignju, z ognjem« (str. 61);virajь, predslovansko, »Paradies« < *wiraju (che ne iransko po Vasmerju iz *vь Ir) : rajь (str. 61);Visla, predslovansko (s ks>s proti ksh>kx) = germansko *Wixsl < *wiksl (ks<>sk), lat. Visculus< wiskl (:iksl > slovansko Isla »pritok Visle«) : predbaltsko > egipchansko sacal »jantar« (s<>st),predslovansko stьklo »*jantar« > steklo; *wist[k]l > german. *Wistlo »Weichsel = lat. Vistula (str. 61-62);vitegъ, predslovansko, »eques; vitez, konjenik, jezdec« < *w-i-tem-g: -tem- preko (t<>d) v etrushch.damnos (ippos), predslovansko *demtel »Pferdekraut; konjska zel« > detel »Klee; detelja« (str. 62);tele, predslovansko, lat. vitulus »Kalb« < *w-i-tel (str. 62);vivьlga, predslovansko, »Oriolus galbula, vuga, kobilar« < *w-i-wilig : i-vьlga : vьlga > vuga (str. 62);vьrtъ, predslovansko, »hortus« (: vьr[to]tъpъ ali vьr[to]tъbъ »hortus, spelunca; vrt, nasad, zelenjava,jama, votlina« : etrushch. tupi = karijsko taba “petra” ?) < *wirt, iliro-trashko *irt < hortus (str. 63);*ebdzhur > ezvъ, predslovansko, »Dachs; jazbec«, *webdzhul, baltoslovansko abdzh[u]r (abtsh[u]r?),prusko wobsrus, litavsko obshrus. Vobesca ibersko »Wald bei Bilbilis« < *w-o-besh : romansko a-bs-us»unbebaut; neobdelan« : bask. baso »foret; gozd« (str. 62);Vogesos > Vosegos, Vosagus, Vasagus, galsko »Vogesen, Vosges« < *woges, o<>e ter ks<>s(s), ligursko Vesulus pinifer : *gesust > irsko gius »Kiefer, g<>k; bor«, germansko *kezn > *kena »Kien;smolnica, derenica, sovoj (gl. Janezhich – JAN)«, juzhnoslovansko narechno ma-cesnъ (ke>ce!)(str. 63);nedъro, predslovansko, »kolpos; zaliv, prsi, nedra, vagina«, *vъn nedъra > vъn edъra !, grshko nedus»ventre; trebuh«, *w-e-ntl, etrushchansko netshvis »haruspex; vedezhevalec iz drobovja zhivali«; *netsur spada s ts<>t/d k slovanskemu nedъro (str. 65);setь(nъ), predslovansko, »extremus; skrajen«, preko s<>r baskovsko *rutin>uruti, *urrut[i]n>hurrun, z u<>i pa *urritn>urrin »loin; dalech, redko« (str. 66) prim. od-soten;voskъ, predslovansko, litavsko vashkas < *washk »Wachs«, [shk<>ksh] germansko *waxsa <*wapshk, latinsko apis »Biene; chebela«, *waban, *wabon (str. 66);



vapa, predslovansko, »stagnum, mlaka, luzha ipd.« < *wap : zahodnogermansko narechno ap(p) vrechnih imenih (str. 66);*wen¶ter, baltoslovansko, »Art Netz; vrsta mrezhe« (>slovansko veterь, litavsko ventaris) < *w-e-n¶t-er: nat > germansko *nat, not »Netz, mrezha«, prusko noatis »Nessel; kopriva« lat. nassa»Fischreuse; ribishka vrsha, sak« (str. 67);*wepr, baltoslovansko, »Eber; merjasec« (>letishko vepris, slovansko veprь) < *wepr (e<>a) : lat.aper, starovisokonemshko ebur, grshko kapros (str. 67);*vi[k]snja [ks<s] > vishnja [ks<>sk], predslovansko, *wiksaxn/l »Weichselkirsche; vishnja«(starovisokonemshko wihsela, severnonovonemshko wessel, romansko *viscj > ital. visciola itd. (str.68);konjь, predslovansko, *wikpo »Pferd; konj« (> grshko ippos, ikkos) < *w-i-kp : keltsko *kapp >sirijsko capall, kimrijsko ceffyl, (pp<>b) galsko Caballos, grshko kaballes, latinsko caballus slovanskokobyla, latinsko cabon, *kabn > slovansko konjь (str. 69);vixla > vila, predslovansko, <wish(ax)l, (kakor zhi[x]la : litavsko ginsla) spada z i<>o k baltskemu*woshun (n/l<>- ) »junge Frau« > litavsko *wuoshwje > uoshve »Mutter der Frau«, keltsko narechno*gwox[w]iđ > kimrijsko gwaudd, starokornvalsko guhit, bretonsko gouhez, latinsko voxor, [v]uxor »dierechtmässige Frau, zakonska zhena« < *waxksh; ksh- »nympha, junge Frau« iz *kaxs »jung, mlad«,v etrushchini husrnana »juvenilis; mladosten«, hushiur »mlad«, grshko nannos »majhen, palchek«. Iz*wish(ax)l »nympha« z numfe>numfutsa = nevesta>nevestъka »Wiesel; podlasica«, tudigermansko *wisulon »podlasica«, *awis(e)l > aielouros, ailouros »chat, chatte; machka«. Ksemaziologiji (=semantika, pomenoslovje) morebiti tudi slovanska lasića »Wiesel;nevestica=podlasica) : etrushchansko lasa »*Jungfrau>dienende Gottheit; *devica > sluzhabnicabozhanstva« (str. 70); itd. Vse, kar je oznacheno kot predslovansko, predgermansko itd., je treba obravnavati kot skupnoosnovo, ki naj bi po Oshtirjevem mnenju preshla iz predindoevropskih jezikov v indoevropske.Oshtir na temelju svoje podrobne pripravljalne razchlembe zgledov sklene, da se sme primerjati*wenat, *wenet : *an¶t »Venet > Slovan« z alarodskim *ant(h) »chlovek« (v predgrshchini anthropos,predhetitshchini antuhsh) (str. 70), vendar je slovanski *ant v Antis in iz tega anglosaksonski ent,novovisokonemshki narechni enz »Riese; velikan«, najbrzh shele slovanska analogichnastavchnofonetichna tvorba iz *want < *wan¶t (kakor vosa > osa, vosъ > osъ itd.) in * wan¶t se lochiod *wenat, *wenet : * wan¶t > slovansko *went le po a<>e. Zato tudi ne sodi venetski *wen v Veneti k*wen(n) v retski Venostes, Vennonetes »Alpenvölker; alpsko ljudstvo«, ker se ta *wen(n) ne dá odcepitiod retskega *enn v Ainos , Aenus, Enos, In »reka Inn«, in dalje od predromanskega, galskega venna»Schleuse, Mühlgraben; zatvornica, mlinski jarek«.Oshtir se je v tem svojem temeljitem jezkoslovnem traktatu seveda oslanjal na lingvistichnezakonitosti, toda treba je takoj dodati, da so drugi slovechi jezikoslovci, med katerimi je npr.Devoto (kot lahko preberemo tudi v tej knjigi), v 3. tisochletju pr.n.sht. postavili Venete vPanonijo, od koder naj bi se kasneje preselili v severno Italijo po kopnem in v srednjo Italijochez morje.To njegovo nelagodje je zachutiti v nadaljevanju (str.71), ko pravi, da nekateri sicer vezhejo Venet



z indoevropskim *wen > starovisokonemshko wini »prijatelj« itd., in tudi Avesta pozna vathva»Schar, Herde; krdelo, trop, chreda«, kar bi prishlo v poshtev ob morebitnem indoevropskemizvoru korena *wen/o/¶t : *won¶t (> slovansko *want > *[w]ant). Vendar je zaradipredindoevropskega porekla venetskega jezika (podchrtal L.V.), na katerega se je uleglacentralnoindoevropska plast, *wen(e/a)t, *wen¶t > baltoslovansko*went <> *wan¶t > *want >slovansko *[w]ant najbrzh sorodno s pribaltskimi Oueltai, ki jih omenja Ptolomej III 5, 10 in katerihime tichi tudi v imenih zahodnoslovanskih ljudstev Velti, Veleti, Veletabi (< slovansko *Veltebi;komaj da < *Veltove), Velatabi itd. > visokonemshko Wilzi (z<t). To ime prikljuchujejo kpredbaltoslovanskemu *wa/el¶t > *wa/elt »Riese; velika« v starocerkvenislovanshchini vlatъ, ruskoveletъ, volotъ, poljsko wielot in je po pomenu identichno s predbaltoslovanskim *wen¶t > *went »gros;veli« v slovanskem komparativu vetjь »vechji«; k -en- iz -en¶- primerjaj rastochi naglas v srbshchini-hrvashchini veće, već, slovensko vech, letonsko Venjta »Velikaja« = litavsko Venjta (str. 71).Podchrtal sem “predindoevropsko poreklo venetskega jezika” zato, ker je Oshtir o tempreprichan; pa je res tako? Da in ne! Po teoriji kontinuitete bi morali biti Veneti prisotni na tehprostorih zhe tisochletja pred n.sht., torej vsaj v neolitiku, che ne zhe prej. In prav po teorijikontinuitete je treba njegovo t.i. “predindoevropsko Evropo” zavrechi in jo nadomestiti skontinuirano naseljenimi ljudstvi, to pa so med drugimi, kot pravi Mario Alinei, tudi Slovani inSlovenci na sedanjih ozemljih in tudi v Vzhodnih Alpah.Oshtir nadaljuje, da je pri tej razlagi imen Venet : Ant in Velt podana ne le etimologija(predslovansko *vel(t) »gros; velik«, *vent), ampak tudi prehod e<>a v Venet : Ant kakor v wielot :vlatъ, in kochno mozhnost izvajanja narodnih imen Venetov: *We/ane/a/¶t <>*We/al¶t. Nekaterik temu dodajajo she Azh-vinchei (Buga, Rocz. slaw. VI 27) (str. 71).Oshtir meni, da na podlagi njegovih raziskovanj ni izkljucheno, ker se pojavlja osnova *waxl tudiv baskovshchini *wal > al (primerja Enetoi poleg Veneti) »pouvoir; moch, oblast«, da gre zastaroevropski, predindoevropski izvor korena, saj poleg tega najdemo na podlagi staroevropskegaprednjeazijskega w<>h (<> f <ph), k temu likijsko uhe <> uwe, wata <> hata, etrushchanskoVe[r]sta <> *Horsia > Horchia »Göttin des Herdfeuers; boginja ognjishcha« (etrushch. verse»ogenj«), she baskovsko *hant > handi »velik« iz *phant preko *fant, chemur odgovarja s prehodi f> b > w predbaltoslovansko *waxn(ax)t »velik« (str. 72).Oshtir pa postavlja she drznejsho predpostavko, kar seveda spet opira na jezikoslovne analize, dapred n v staroevropshchini prehaja asimilatorichno p>m, npr. cybindis > kumindis, torej poleg*paxnt »velik« tudi *maxnt, ohranjeno v etrushchini mantisa »additamentum; dodatek, dostavek«,predkeltsko *mant > irsko meit »velik«, zato ni neprichakovano poleg omenjenegapredbaltoslovanskega * waxn(ax)t »magnus, Venetus« tudi *maxn(ax)t , torej *Men¶t > *Ment»Venet«, ohranjen morebiti v baltskem estuariju (morska plitvina, laguna, mlaka, zatok)Mentonomon nomine (Plinij 37, 35) (str. 72).Oshtir zakljuchi (str. 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti zapredslovansko wel¶t >welt> zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb- za oznachevanje imenaljudstev (kakor pri Dudlebi, to je oblika, ki je npr. iz slovanshchine preshla tudi v langobardskoAnthaib) iz -aib- in se pojavlja tudi v sicilijansko-trashkem -ib- – tako *we/ame/¶t v Veneti-Antes<> *wel¶t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen¶t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«,



*we/al¶t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«.Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti=Anti; vendar bomo vnadaljevanju videli, da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu, tudi uposhtevajoch zhe nazachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti, ki so nam pustili imena kakor Benetke,prevzeto prek romanshchine in Banjshice, Bate, Baske verjetno she direktno, so se preselili na jugvech kot poldrugo tisochletje pred Slovani, so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva alikonglomerata ljudstev, ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.« (BEZ I, str.255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti,verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.« (BEZ I, str. 291)

* Che spomnimo, da je Karel Oshtir oznachil v svojih lingvistichnih raziskavah predindoevropskejezike kot megalitske jezike, med temi naj bi bila tudi etrushchina in venetshchina, je vsekakorprav, da se ozremo na tisti chas megalitov tudi po nashem ozhjem, slovenskem ozemlju. Sokakshna znamenja megalitske kulture tudi pri nas?

DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU

Divje babe

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje.htm[16.11.2010 10:16:45]


DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU Pred leti, natanchneje 1995, je vzbudila svetovno senzacijo vest, da so arheologi med izkopavanji visoko nad dolino reke Idrijcenashli nenavadno obdelano votlo kost z luknjicami, kar naj bi spominjalo na pastirsko pishchalko in s tem najstarejsho pishchal nasvetu. Vechletna izkopavanja so potekala pod vodstvom strokovnjakov Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inshtituta za arheologijo,oddelka Znanstveno-raziskovalnega sredishcha Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dognana starost pishchali je 45.000 let injo pripisujejo po vsej verjetnosti neandertalcu. Kdo pa so bili neandertalci?

To je izumrla vrsta predhodnikov sedanjega chloveka v ledeni dobi, ki je zhivela pred 130.000 in 40.000 leti. Redki menijo, da le nisopovsem izginili in da je nekaj njihovih genov tudi v danashnjem chloveku, vendar vechina odlochno zatrjuje, da je bila prav genskanekompatibilnost kriva, da ni prishlo do meshanja in je naprednejsha chloveshka vrsta prevladala. Tudi che je prihajalo do spolnihstikov ali celo do morebitnih otrok, naj ti ne bi bili plodni; v omejenem obsegu se to tudi danes dogaja med razlichnimi rasami. Ali jebil neandertalec res manj inteligenten od sodobnega chlovega, je vprashanje, ki razdvaja znanstveni svet. Prav odkritje pishchalke rabinekaterim kot dodaten dokaz o njegovi vishji kulturi od domnevane. Tudi jamske risbe niso vse od sodobnega chloveka, a pravslikarstvo je ena najpomembnejshih chlovekovih intelektualnih sposobnosti ne le zaradi nachina izrazhanja avtorjevih misli inobchutij, ampak tudi zaradi dojemanja gledalcev, saj terja dolochene psiholoshke predstavne zmozhnosti. In ne nazadnje je slikarstvozachetek pismenstva, saj se je prvo neverbalno obchevanje zachelo s slikami, ki so ponazarjale neko sporochilo; od tod vodi razvoj kbolj abstraktni uporabi znakov za zloge ali glasove; seveda si tudi o razvoju pisave niso vsi edini, kako naj bi potekalo, toda ne ozirajese na to, gre za »risanje«. Sledov neandertalca je veliko v zahodni, srednji in vzhodni Evropi, v severni Afriki in v velikem delu Azije;ker pa so ga prvich identificirali v dolini Neandertal pri Düsseldorfu v zahodni Nemchiji, kjer so odkopali lobanje in okostja, so potem kraju poimenovali celotno vrsto. V nashi blizhini je leta 1899 Dragutin Gorjanovich-Kramberger, profesor na zagrebshkiuniverzi, nashel fosilne ostanke desetih neandertalcev v Krapini v Hrvashkem Zagorju v votlini Hushnjakov breg, zraven pa sonabrali she nekaj sto kosti izumrlih zhivali, iz chesar je bilo mogoche dolochiti ne le takratno zhivalstvo, marvech tudi nachinprehranjevanja. Ni manjkalo tudi nekaj sto primerkov drobnega orodja iz starejshe kamene dobe, ki je rabilo temu prachloveku; toso ostri, toda kratki in shiroki kremenchevi odkrushki za strgala, nozhe, vrtala razlichnih, dasi she surovih oblik; in neandertalec jezhe poznal ogenj, hranil se je v prvi vrsti z zhivalskim mesom in s plodovi. Po rasti je bil majhen, s podolgovato lobanjo, poshevnimin nizkim chelom ter z mochno shtrlechimi ochesnimi loki in s krepko razvitimi deli obraza okrog cheljusti, toda z manjsho brado.Ker se leseni deli praviloma niso ohranili, razen delov kopij, bolj sklepajo, kje vse je uporabljal to gradivo.V Posochju so v Divjih babah zhiveli v srednjem paleolitiku (starejsha kamena doba, mousterien) pred 115.000 in 35.000 leti, slednjeje nizhja spodnja meja, ki jo obichajno slishimo, kdaj naj bi ta neandertalska chloveshka vrsta izumrla. Za njim (seveda ne gre zaostro lochnico, kot zhe recheno, sta obe vrsti zhiveli kar dolgo druga ob drugi, verjetno v konkurenchnih odnosih, vsaj glede lova innabiralnishtva) je nastopil Homo sapiens sapiens, anatomsko povsem sodoben chlovek, to je bilo v Evropi in Sloveniji obdobjepoznega paleolitika pred 40.000 in 30.000. Poleg kamnitega orodja mu je prishla prav tudi kost, kar je videti na konicah kopij, zlastiznane so najdbe iz Potochke zijalke, a nashli so jih tudi v Divjih babah, in prav to je tisto, kar ohranja dvom, ali je to neandertalchevazapushchina ali pa so bili jamski prebivalci prej eni in potem drugi. Sodobni chlovek je izpopolnil izdelavo kamnitega orodja inorozhja, njegovi kremenchevi odkrushki so dolgi in tanki, razlichnih velikosti, s katerimi je bilo mogoche natanchnejshe delo. Prvenajobsezhnejshe in poglobljene raziskave tega obdobja so opravili na najdishchih v francoskem Aurignacu, zato obdobje poimenujejoaurignacien. Divje babe I sodijo v ta chas in so tudi najzanimivejshi del tega kompleksa, ki je hkrati najpomembnejshe paleolitskonahajalishche v celotnem predalpskem loku za obdobje pred 100.000 in 30.000 leti. V razlichnih plasteh so odkopali veliko kamnitegain koshchenega orodja, ostanke vech kot dvajsetih ognjishch ter na kupe zhivalskih kosti in zob, pretezhno jamskega medveda, ki seje pozimi zatekal v jame, kjer so ga lovci pokonchali in pojedli. Kosti so nalashch prelomljene, saj je bil mozek za takratne ljudi ne leposlastica, ampak tudi najizdatnejsha hrana. V jamskem okolju so nashli tudi ostanke tedanjega rastlinstva, kar je omogochilo obnovititakratne podnebne razmere ledene dobe.Pishchal so preslikali tudi z radiokarbonskim postopkom, tako da o starosti ni velikih dvomov. Vech polemik je bilo, ali so luknjicena kosti posledica namernega vrtanja ali le odtis zob kakshne zhivali, morebiti hijene ali kar jamskega medveda. Ker so natanchnomikroskopsko pregledali izvrtine, od katerih sta dve dobro ohranjeni, dve pa le delno, so postavili domnevo, da je neandertalec vrtals kolkom enoletnega medvedka. Izkopali so jo dva metra pod tlemi zraven enega od ognjishch.

Divje babe


Vsekakor so neandertalci govorili, in che so dolga tisochletja zhiveli v stiku z danashnjim chlovekom, je povsem logichno sklepati, daje prihajalo ne le do sposojanja besed, ampak tudi do drugih jezikovnih kontaminacij. Tudi najhujshi sovrazhniki se morajo kdaj pakdaj pogovarjati, toda domnevati smemo, da med vrstama le niso bili zgolj napeti in sovrazhni odnosi. Morda jih je kdaj povezovalanuja za prezhivetje, tega si ni tezhko predstavljati v tistih trdih ledenodobnih chasih. Posamezne skupine lovcev so mogoche sklepalezachasna ali daljsha zaveznishtva pri skupnem lovu ali drugih podvigih; ni izkljucheno, da je kdaj pa kdaj prevladalo racionalnospoznanje, da je manj shkode sodelovati, kakor pa se medsebojno pokonchevati. A tudi bolj chloveshke, recimo, intimnejshe zadeveso zblizhevale dva spola ali morebiti otrochad, saj ne moremo pripisati primitivnemu chloveku, da je bil povsem brez chustev, panajsi so bila ta she tako skromna in nerazvita.Kako pa je klimatsko videti Evropa ob zadnji poledenitvi, v mlajshem pleistocenu? Pleistocen je geoloshka doba, ki se je zachelapred dvema milijonoma let in konchala pred deset tisoch leti, ko se je z neolitikom in ugodnejshimi podnebnimi razmerami zachelpravi razvoj sodobnega chloveka.

Povzeto po: Atlas sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979, str. 24

Vidimo, da je bilo ob koncu pleistocena pred 25.000 leti kopno do sredine Jadranskega morja in ga je prekrival goz listavcev, vdanashnjem Trzhashkem zalivu pa so rastli iglavci, prav tako tudi v Padski nizhini. Chrno morje in Kaspijsko morje sta takrat bilivelikanski pleistocenski jezeri, med seboj povezani severno od Kavkaza. Po vsej dolzhini ozemlja nekdanje Jugoslavije, prav takovzdolzh Apeninskega polotoka in na pretezhnem delu centralne ter severne Evrope je bila tundra. Po Panonski nizhini se je raztezalastepa s puhlico, povezana z obshirnimi vzhodnimi stepami nad Chrnim morjem in Kaspijskim morjem, kar je omogochalo takozhivalim kakor ljudem gibanje po dokaj ugodnem terenu. Ochitno je bil pretezhni del priobalnega ozemlja Sredozemlja primeren zazhivljenje, medtem ko so v notranjosti Evrope vladale tezhje razmere. Temu klimatsko surovemu obdobju je po neolitiku sledil mezolitik, srednja kamena doba, nekako med 8.000 in 5.000 pr.n.sht., ko jebilo podnebje skoraj enako danashnjemu, s tem, da najnovejsha raziskovanja opozarjajo na verjetnost, da je prishlo okoli 3000pr.n.sht. do ponovne zachasne ohladitve, kar je povzrochilo dolochene premike ljudstev, katerih obseg in posledice pa nam nisopovsem jasne. Glede datacij posameznih obdobij obstajajo med strokovnjaki razlike; zlasti glede mezolitika, ki ga nekateri pogojno ali

Divje babe


sploh ne uposhtevajo. Zvechine shteje neolitik od 10.000 let pr.n.sht., mezolitik pa potiskajo bolj proti koncu paleolitika. Ledenadoba se je konchala, postajalo je chedalje topleje, toda obenem vse tezhje za chloveka, ki ga je umikanje velike zverjadi proti severuali celo njeno iztrebljenje zaradi pretiranega lova postavilo pred nove izzive, moral je iznajti nove nachine pridobivanja hrane,dolgotrajno sledenje tropom zhivali in vrachanje na juzhnejsha izhodishcha ali pa postopno selitev z druzhinami vred proti severu.Toda mesa je bilo vedno manj, treba je bilo posechi po manjshi divjadi in pticah, iznajti lov z zankami in pastmi, saj je bilo trebanaloviti vechje shtevilo zhivali, to je jemalo vech chasa in terjalo vechji napor, jesti je bilo treba tudi hrano, ki dotlej ni bila v navadi:ribe, mehkuzhce ipd. In ne nazadnje rastline in njihove plodove. Postopoma in pochasi so se kopichila spoznanja in izkushnje ozhivinoreji in poljedelstvu. Chloveku se je pridruzhil pes. Obdelavo kamna je izpopolnil. Zakaj je iz tega obdobja toliko chlovekovihbivalishch v srednjem hribovju, ni povsem jasno. Nekateri menijo, da so se takrat ledeniki zhe toliko otalili, da so bile zhe tudi nizhjegore kopne in je chlovek pach shel za plenom. Drugi pravijo, da so v alpskih dolinah she ostali tisochletni ledeniki (eden takihposlednjih je bil v zatrepu za vasjo Volche pri Tolminu) in se je prej stopil led po strmalih, zato je bilo chloveku tam na voljoznosnejshe okolje. Nenavadno je, da v nashih krajih za zdaj ni veliko najdb iz tega obdobja! Nekaj so nashli na pobochjih Krna priplanini Kashina ter pod Mrzlim vrhom ob stajah Pretovch, s chimer je vzplamtelo upanje, da bo morda she kaj sledilo. Obakrat jeprishlo na dan ne prav dobro obdelano kamnito orodje iz domachega kremena, ki pa mu niso mogli dolochiti natanchnejshe starosti.Arehologi pravijo, da je bilo doslej premalo raziskav! In konchno smo na prehodu iz kamene dobe v bronasto dobo, ki jo imenujejo doba prave revolucije, cheprav celotni neolitik 10.000let pr.n.sht. oznachujejo s pojmom ''neolitska revolucija'', ki je prinesla razvoj poljedelstva in metalurgijo. Zachela se je doba hitregakulturnega vzpona chloveshtva. V neolitiku med 7. in 3. tisochletjem pr.n.sht. se je razmahnilo udomachevanje zhivali (poleg psa shedrobnica, govedo in svinje), veliko vechji donos zhita in jechmena ter strochnic (graha, boba) je omogochal shranjevanje vishkovhrane. Izpopolnilo se je loncharstvo, kamnito orodje je zglajeno in lepo oblikovano. Tudi za ta chas imamo kaj malo pokazati vPosochju, saj gre le za posamichne najdbe. Tudi tej skromni beri naj bi botrovala le nezadostna raziskanost ozemlja.In naposled bakrena in bronasta doba. Najstarejshe slovenske najdbe, sekire, izvirajo iz 5. tisochletja pr.n.sht., medtem ko se jeobdelava bakra tod razshirila v 3. tisochletju pr.n.sht. Surovino za to so zhe tedaj chrpali nad Cerknim, v Shebreljah in Sovodnjah.Toda neolitska nahajalishcha so osredotochena ob spodnjem toku reke Vipave, torej zhe na ravnini, kjer se je mogoche tudipreprichati, da je ves ta chas she vedno prevladujoch kamen tudi pri obdelavi kovin. Bronasta doba se je raztegnila do 2. tisochletjapr.n.sht., ko se zachne v srednji bronasti dobi med 1550 in 1300 pr.n.sht. na Krasu in v Istri obdobje gradishch, kashtelirjev, ki trajavse do zhelezne dobe 500 pr.n.sht. Celotno to obdobje pa je she najbolj predmet zholchnih razprav, katerih osrednja tema jepreseljevanje ljudstev, vdori z vzhoda itd., kar naj bi potrjeval spremenjen nachin pokopa in upepeljevanje, kasneje razshirjeno povsej Evropi od Chrnega morja do Atlantika. V bronasti dobi so naseljevali predvsem vrhove vzpetin in se obdajali z utrjenimi obzidji, to je znachilno predvsem za Istro in Kras,medtem ko je notranjost – Posochje, Benechijo in Furlanijo – mogoche jemati kot razshirjeni prostor tega pojava. Za pososhkagradishcha je znachilna prilagojena tehnika obrambnih polozhajev, saj so mogli izbirati take lege, kjer je dajala naravna oblikovanosts strmimi pobochji, stenami in prepadi sama po sebi zadostno varnost in je bilo potrebno utrjevati le dostopne poti ali kvechjemueno stran gradishcha. V spodnjem Posochju so najznachilnejsha gradishcha na Vipavskem, zlasti pod Nanosom, kjer vodijo poti protiprelazu Razdrto, podobno je pod Chavnom proti prelazu na Colu, koder je tudi kasneje vodila slovita rimska cesta prek Hrushice –Ad Pirum in naprej do Emone. In ne nazadnje je celotno juzhno pobochje Trnovske planote posejano z lokacijami, ki prichajo, da sose she dolgo v srednji vek (tudi v chasu vdorov Turkov) tja zatekali ljudje, ko so po dolini divjale vojske. Na drugi strani pa sezachenjajo obronki in sam Kras, kjer je prav tako obilica arheoloshkih tochk, od katerih so nekatere she povsem neraziskane.

MEGALITI, GRADISHCHA – KASHTELIRJI

Megaliti

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.htm[16.11.2010 10:17:28]


MEGALITI, GRADISHCHA – KASHTELIRJI

Megalit (?) ob Nadizhi pri Robichu pod cerkvico sv. Volarja (sv. Hilarij) Megaliti, stara arhitektura, ki izvira verjetno iz mlajshe kamene dobe, neolitika, ogromne obdelane kamniteklade, ki so brzhkone rabile kot liturgichni spomeniki. Najvech jih je v Angliji in Franciji. So trojni: 1.dolmeni, grobnice, kjer so kamnite preklade postavljene chez pokonchne kamnite stebre, vse to je bilo predodkritjem prekrito z zemljo; 2. kromlehi, v krogu razvrshcheni kamniti bloki, ki verjetno predstavljajo simbolsonca; 3. menhirji (bretonska beseda), grobo obdelani, do nekaj metrov visoki kamniti stebri, vchasihpostavljeni drug za drugim; verjetno megalitski nagrobni kamni; veliko jih je v Franciji, posebno v Bretaniji. Med najbolj razvpitimi zahodnoevropskimi prazgodovinskimi zgradbami je Stonehenge, megalitski spomenikblizu Salisburyja v Angliji. Sestavljen je iz dveh krozhno razvrshchenih lokov iz grobo klesanih kamnitihblokov. Verjetno je nastal v bronasti dobi in je bil svetishche za chashchenje sonca. Toliko na sploshno; kaj

Megaliti


pa pri nas?

V okolici tega megalita (?) (A), ki je komajda nekaj deset metrov od reke in stoji na pripravni jasi, obdani ssuho zidanim zidom, je vrsta prazgodovinskih tochk. Nad megalitom je prastara cerkvica sv. Volarja (sv.Hilarij) (B), na mestu, ki sodi med arheoloshka najdishcha, od tod vodi steza navzgor po strmem pobochjuMije proti nekaj sto metrov oddaljeni jami, ki je na letalskem fotoposnetku v stenski velikosti (ki je bil leta2003 razstavljen v gostilni »Kuzma« v Borjani) oznachena z imenom »Turjeva jama« (D). Vendar te jamedomachini skoraj ne poznajo, a s tem imenom vchasih imenujejo drugo, nekaj sto metrov nizvodno odmegalita, le nekaj deset metrov od reke Nadizhe, podzemno jamo z neolitskimi najdbami, domachini joimenujejo "Pelerincheva ali Turjeva jama", medtem ko je na letalskem fotoposnetku ta jama imenovana"Pavlicheva jama" (C). Onstran reke Nadizhe je vzpetinica Der, ki je tudi oznachena kot prazgodovinskonahajalishche (E). Na lokaciji C (kot smo omenili, se uporabljana imena ne ujemajo in jo pogojno imenujmoTurjeva jama) so zhe v 18. st. kopali in nashli bronastodobne predmete, kasneje so spravili na plano shezakladno najdbo, sestojecho iz treh skupin predmetov: bronastih srpov, bronastih klad – surovcev zanadaljnjo predelavo in sekiro s plavutastim rezilom. Ta najdba je primerljiva z onimi iz Machkove jame priPostojni. Iz razlichnih okolishchin je mogoche sklepati, da so bile prisotne osebe moshkega in zhenskegaspola, plavutaste sekire so moshko orodje ali bolje orozhje, medtem ko so srpi domnevno zhenskopoljedelsko orodje. Ker pa so zraven she klade brona, napeljuje na misel, da je morala biti v blizhini tudipredelava, izdelava konchnih predmetov; che pa to ne, je bron zaradi svoje menjalne vrednosti predstavljalneke vrste "kapital" ali trgovsko blago, namenjeno nekam bolj ali manj dalech. Prav tako bi bilo mozhno, daje bilo to zgolj obchasno skladishche ali celo obredni prostor; to je tezhko presoditi, nedvomno pa shirsheokolje in pomembna blizhnja prometnica pricha, da mesto ni bilo nakljuchno izbrano in pripada shirshemukulturnemu pososhkemu sistemu. Skratka, tod okoli so posejana prazgodovinska nahajalishcha, in che ktemu prishetejemo she, da stoji ob reki, ki so od nekdaj predstavljale objekt chashchenja, je povsemmogoche, da gre za resnichni megalit, dasi je mogoche naravnega izvora, to pa praprebivalcev ne bi motilo,da si ga ne bi izbrali za mesto chashchenja in obredov.Da bo stvar she zanimivejsha; nad levim bregom Nadizhe, zahodno od Podbele, je kucelj Lup s cerkvico sv.

Megaliti


Helene (menda iz 16. st), pozhrtvovalni domachini so jo obnovili leta 2001, saj je bila hudo prizadeta zhe obpotresu leta 1976 in ji je grozilo, da se sesuje, na zhalost pa so propadle stenske in stropne poslikave. Popripovedovanju oskrbnika naj bi nekateri starejshi krajani videli nad vhodnimi vrati vklesano letnico 100?,vendar se ta del kamnitega oboka ni ohranil. Domnevno gre za neraziskano prvotno arheoloshko tochko zvidnimi ostanki vodnjaka (?) in zgradb na ravnici okoli 100x50 m. Ime Lup naj bi po ljudski etimologijiprihajalo od tega, ker se strma pobochja "lupijo", vdirajo, plazijo. Vsekakor je kraj strateshko primeren zautrjeno postojanko ali naselje, kar dovoljuje povrshina okoli pol hektarja in avtonomna oskrba z vodo –vodnjak, predvsem pa strma pobochja, ki jih je lahko braniti. Na gori Miji so bolj proti vrhu »Ghajdne lehe«,menda po Ajdih, kot pravi krajevno ljudsko izrochilo. Nasha druzhina hrani na polovici odlomljenoneolitsko kamnito sekiro (dvojnik imajo v Tolminskem muzeju), ki je bila najdena v okolici Robicha, nazhalost ni ohranjen podatek o nahajalishchu. Prav tako imamo ohranjeno bronasto rimsko fibulo, najdeno vMolidi, to je kamnit podor z Matajurja, ki je do polovice zaprl dolino med Robichem in Kobaridom;legenda pripoveduje, da je pod kamnito gmoto pokopano "mesto". Tam je bil najden tudi zlatnik izrimskega obdobja (o katerem obstajajo verodostojni zapisniki v arhivu dunajske dvorne pisarne), ki pa jeizgubljen. Vishje nad Molido je Votla jama, kjer so prav tako raziskovali areheologi zhe v 19. st. Kilometerod Robicha je vas Staro selo, ki ne le po imenu ampak tudi po izkopaninah datira v chas svetolucijskekulture. Skratka, gre za veliko osredotochenje arheoloshko pomembnih tochk; vse dokazujejo velikoarhaichnost tega prostora, ki je bil nedvomno naseljen zhe v neolitiku in nato skozi bronasto dobo dodanashnjih dni.

Toda presenechenja iz davnine nas poleg teh v zgornjem Posochju chakajo tudi bolj na jugu, ob spodnjemtoku Soche. Marsikdo se je zhe podal na Kras, ki ni vech tista kamnita brezvodna golichava kot she predpetdesetimi leti, danes ga zarashcha pretezhno divje goshchavje, borovih in she manj drugih drevesnihsestavov je sorazmerno malo. Da je bila pred stoletij tod narava drugachna, nam pricha mnozhica imennaselij: Lipa-Lipica, Gabrovica, Jamlje (tj. Brestje), Kostanjevica, Hrushevje, Hrastovlje, Dobravlje, Cerje,Jelshane, Javornik, Slivje, Orehovlje, Bukovje itd.Tudi vode je vech, sicer ne povrshinskih izvirov, toda pod povrshjem techejo prave reke proti Jadranu,spomnimo le na Pivko v Postojnski jami, Reko v Shkocjanskih jamah ipd., pa tudi na delno ponikanje rekeVipave nad Mirnom pri Gorici, ki se izgubi nekam proti Doberdobu... V zadnjih letih so z vrtanjem prishlido te pitne vode, ki napaja Kras, in nachrtujejo z njo oskrbovati tudi slovensko Istro. Vendar je tudi vechzastale vode v lokvah, globachah, vrtachah in dolinah, ki so se z leti zatesnile z listjem in nastalimhumusom, tako da lovci opazhajo na Krasu vrachanje jelenov, ki potrebujejo vode kakor govedo in joochitno dobijo.Zaradi takih vegetacijskih sprememb marsikdo ne opazi pravih megalitskih gradenj, med katerimi so najboljznana tisochletna gradishcha, a je she marsikaj drugega. Po Krasu je na desetine kilometrov kamnitih zidov,ki so bodisi ograjevali plodno zemljo ali predvsem sluzhili za preprechevanje shirjenja pozharov. Iz takihzidov so nastajali kilometrski hodniki, pravzaprav ceste iz kraja v kraj in v beli svet. Kras je bil od nekdaj,poudarjam, ne shele od rimskih chasov naprej(!), pomembno krizhishche praevropskih poti. Kasnejshiosvajalci, zlasti so se pri tem odlikovali Rimljani, ki so sistematichno gradili prometnice za lazhjeobvladovanje in izkorishchanje imperija, so zgolj razshirjali in izboljshevali davne ceste. Da je tako, prichajotudi megalitske zgradbe, gradishcha, ki so velichastni plod chlovekovega dela. Tudi samega zidovja, po mojioceni, a ne trdim, da je tochna, je za okoli 350 km, to predstavlja glede na povprechne mere preseka skoraj200.000 m3 zlozhenega kamna, kar je zhe egiptovska piramida.Dalech zanimivejsha in zgodovinsko pomembnejsha pa so gradishcha.Eno takih, ki so razsejana do Istre, je blizu Vochjega gradu pri Komnu, domachini mu pravijo VelikaGrizha, saj je nedalech stran podobna manjsha zgradba. Pred leti so jo arheologi ochistili drachja in

Megaliti


grmichevja, ki pa je iz dneva v dan spet vse gostejshe.

Gradishche: Mogochno zidovje Velike Grizhe

Volchji grad pri Komnu na Krasu – iz 2. tisochletja pr.n.sht.

Megaliti


Ohranjenega suhozidanega obzidja je za okoli 850 metrov, njegova tlorisna oblika je sicer nepravilna,nekoliko prilagojena zemljishchu, toda po funkciji njegovih posameznih odsekov je videti, kje je so biliokrepljeni vhodi in verjetno notranji namenski prostori; morda so bile tod tudi zidane zgradbe (stolpi,svetishcha?) in ne le obzidje, cheprav je bila vechina stavb lesenih. Glede na kolichino nagrmadenegakamenja je mogoche presoditi, da so bili zidovi vech metrov visoki in debeli, za kar je pri suhem zidanjupotrebna posebna tehnika.Zgodnja kovinska (bronasta) doba je trajala v nashih krajih priblizhno od leta 1700 do 900 pr.n.sht.; cheprishtevamo k njej tudi she prehod do pravega uveljavljanja zheleza, pa do zadnjih desetletij pred letom 700(Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda, I, GZS, Ljubljana, 1964, str. 96-99). Vse kazhe, da so vodileprek Vzhodnih Alp v tistem chasu pomembne trgovske poti. Zaradi njih je bila tudi Ljubljanica vazhnaprometna zhila, o kateri se nam je ohranil spomin v mitu o argonavtih, ki da so potovali iz Chrnega morjapo Donavi, Savi in Ljubljanici navzgor in prishli skozi »jadranska vrata« pri Postojni do Jadrana. V severnekraje Evrope so hodili po tako imenovani »jantarski cesti« trgovci po jantar in orozhje (mechi izSkandinavije v Panoniji in na Koroshkem), sledovi trgovske poti pa so tudi najdbe zakopanih skladishch(depojev) ob Murishki dolini in na alpskih sedlih. Taka skladishcha na Belshchici nad Javornikom in naLipanci v Bohinju prichajo, da niso uporabljali le znane poti ob vzhodnem robu Vzhodnih Alp, marvechtudi prek Karavank in Bohinja v dolino Bache in dalje v severno Italijo. Prek danashnje Slovenije je shlatrgovska zveza med Italijo in Balkanskim polotokom ter srednjim Podonavjem, medtem ko so v VzhodneAlpe hodili trgovci iz Italije po baker in sol v rudnike na Salzburshkem, pa tudi po zlato.Med leti 1650 in 1550 pr.n.sht. pretresa ves prostor od Kitajske do Srednje Evrope in Grchije vrsta napadovplemen, ki jim ne vemo imena; svoje nasprotnike so v vojashkem pogledu izdatno prekashali s tem, da soizumili bojne vozove. Vsekakor se je v tem chasu uveljavila v prostoru, ki sega od Tise v srednjemPodonavju pa do danashnje zahodne Francije, kultura, ki jo oznachuje pokopavanje mrlichev pod velikimigomilami. Ta kulturna skupina se deli v vzhodno skupino v Podonavju in na zahodno v srednji Evropi.Ozemlje danashnje Zgornje in Spodnje Avstrije sodi she v okvir zahodne skupine, medtem ko se najdbe vzgornjem Posavju in Podravju navezujejo na razvoj v Panoniji (grobna gomila pod Brinjevo goro nadZrechami in grobne najdbe v Prichici na Koroshkem ter pri Turnishchu pri Ptuju). Vzrok za te spremembepokopa ni znan, nekateri menijo, da gre za notranji razvoj, medtem ko drugi mislijo, da se je ta obichaj shiriliz Panonije proti zahodu ter zna biti povezan s prej omenjenimi bojnimi pohodi neznanih vzhodnih ljudstev.Vsekakor kazhejo shtevilne najdbe skladishch kazhejo, da so nemirni chasi prizadeli tudi nashe kraje, in mednjimi je tudi tisto skladishche, ki je bilo pred nekaj leti nakljuchno odkrito na Banjshki planoti in o kateremgovorimo posebej.Komaj tri stoletja kasneje (med 1250 do 1150 pr.n.sht.) je Evropa dozhivljala nov pretres, pritisk neznanihdoseljencev v vzhodno Evropo je izzval selitve zahodnejshih plemen, ki so najprej potisnila Trachane vMalo Azijo; v Grchiji selitev Dorcev proti jugu in Prailiri so prek morja prishli v Italijo, nato pa je sledil valpreko srednje in celo zahodne Evrope. V zvezi z razlagami teh premikov prvich srechamo na Balkanudomneve o obstoju njegovih poznejshih prebivalcev – Ilirov na zahodu in Trachanov na vzhodu.Ta Grafenauerjeva razlaga odrazha klasichno stalishche o selitvah narodov, pri chemer se nam vsiljujejorazmisleki, ali so se umikali zhe Trachani, Iliri in Dorci, kdo je prishel na njihovo mesto? Ali so seumikajocha se ljudstva v celoti odselila? In poleg tega, ko so se ta ljudstva umikala, ali so v Mali Aziji, vGrchiji in v Italiji dobila prazen prostor; kako se je izpraznil, in che se je, kdo je bil tam pred tem? V zvezi s prej omenjenimi pokopi v gomilah je Maria Gimbutas pred shtiridesetimi leti razvila "teorijokurganov": da so bila neznana in bojevita ljudstva z vzhoda predniki Indoevropejcev, in ker so v drugemvalu domnevnih selitev omenjeni na tem prostoru Iliri, Trachani in Dorci, bi pomenilo, da so bili ti

Megaliti


prinashalci obichaja pokopa v gomilah. Drugi val selitev ni nich manj zagoneten od prvega. TeorijiGimbutasove oporeka Colin Renfrew, chesh da ni bilo nikakrshnih bojevitih Indoevropejcev, marvech jeshlo v prvi vrsti za neolitsko akulturacijo z vzhoda. She doslednejshi so v najnovejshem chasu zastopnikiteorije kontinuitete, ki izhajajo iz domneve, da so bila zhe v neolitiku na danashnjih ozemljih Evrope bolj alimanj ljudstva, ki tod zhive she danes. Toda ne oziraje se na razlichne teorije o izvoru Indoevropejcev ostanki materialne kulture prichajo, da so sev starejshi zhelezni dobi pojavila in namnozhila utrjena gradishcha najvechkrat vrh grichev, medtem ko jeono v Volchjem potoku na ravnem, zato pa bolj domiselno in chvrsteje zgrajeno. Zgodovinarji she nisonashli dokonchnega odgovora, kaj je vodilo tedanje prebivalce, da so si postavljali vishinska utrjena naselja,nekoliko bolj razumemo Volchji grad, ki je na ravnem, saj drugachne obrambe ni kot obzidje. Po enidomnevi so temu botrovali nemirni chasi ob vdoru vzhodnih ljudstev v 8. st.pr.n.sht. – kot vidimo bi to bilzhe tretji val vzhodnih vpadov; po drugi tezi so bile vzrok vremenske razmere, iz subborealne se je klimaprevesila v vlazhno atlantsko. Konchno pa lahko izgradnja novih bivalishch v devishki pokrajini (spet gre zadomnevo o praznem prostoru) kazhe spremenjena naselitvena stremljenja in bolj dognane oblike kultiviranjazemlje ter osvajanje za naprednejshe kmetijstvo primernih povrshin. Po vsej verjetnosti je bil povod zanachrtno utrjevanje chloveshkih bivalishch mnogostranski. Iskanje tezhje dostopnih leg zhe pribronastodobnih zavetjih v Istri in na Krasu dokazuje prevladujocho obrambno sestavino. V takrat na novovpeljani oborozhitvi sta dve prvini bistveno spremenili vojevanje. Konj gotovo pomeni prvo veliko novost,saj je zvishal mozhnost premagovanja ovir in hitrost akcije. Enako revolucionarna novina je strelno orozhje,od prach in sprozhilcev do loka, ki je najmanj enkratno povechal uchinkovitost izstrelkov. Najstarejshe z zidom varovane vishinske postojanke srechujemo ob morju, verjetno izhajajo iz grshko-kretsko-maloazijskega zharishcha. Odsev dosezhkov teh visoko razvitih bivalnih omik predstavljajo pri nasutrjene postojanke obdane z zidom na Krasu. Zunanja stran obzidja je iz izbranega, toda ne obdelanegavechjega kamenja, notranja plat je zlozhena iz manjshega in ne tako skrbno odbranega kamenja, sredica pa jezapolnjena z drobirjem. Debelina obzidja je med 1,4 – 2,2 m, kot je videti v Grmachi pri Kostanjevici,Taboru pri Sezhani in Povirju, podobno Debela Grizha pri Volchjem gradu in Kashtelir v Dvorih nad Izolo.Vishina pa je ponekod prav impozantna, saj dosega z zunanje strani celih 10 m, znotraj pa vsaj 2 m.Praviloma se krashko-istrska gradishcha prilagajajo zemljishchu in nimajo stolpov, kakrshne najdemo primediteranskih vzorih z ravnimi stranicami in stolpi. Prav tako so pri nas poznane dodatne okrepitve obzidjaz dolgimi, na obeh straneh z lijakastim zidom branjenimi vhodi in postavljanjem dvojnega obzidja naizpostavljenih mestih, tako je pri Volchjem gradu. (Zgodovina Slovencev, Peter Petru, Arheoloshka obdobja, CZ,Ljubljana, 1979, str. 51-53). Ker pa naj bi bili lijakasti vhodi gradishch na Primorskem izjema, saj sopotrebovali v tem primeru za uspeshno obrambo poleg okrepljene posadke tudi zapletenejshe orozhje, jeprimer Volchjega gradu ena od takih izjem, kar pomeni, da je morala biti tod vechja posadka z mochnejsho,popolnejsho oborozhitvijo, to pa potrjuje mnenje, da je shlo za pomembno gradishche s svojskimi nalogami!Zemljepisna lega mogochnega gradishcha pri Volchjem gradu je she posebej pomembna, che uposhtevamo,da je bilo na krashki planoti borih 8 km zrachne chrte od morja pri Timavu. Toda za to govori tudi dejstvo,da na Krasu skoraj zagotovo zhe v tistem chasu ni bilo tekoche vode na povrshini, globoko v podzemlju pani nobenega znamenja, da bi kopali, torej so morali zgraditi zajetne vodnjake, da so imeli dovolj pitne vodezase in za zhivino. Morda je bila celo ena od osrednjih funkcij tega gradishcha pri Volchjem gradu tudizagotavljanje in branjenje vodnih zalog, ki so bile potrebne ob trgovskih poteh. Volchji potok je na smeri"jantarske poti" med prastarim Timavom in Vipavsko dolino pri Rihenberku, do katerega je po cesti dobrih5 km, skratka, od Timava do Vipavske doline je okoli 20 km poti, kar je nekako za en dan ne prav napornehoje, che ne bi bil vmes she vzpon od morja in spust v dolino Vipave. Krashka planota je v povprechju

Megaliti


med 200 in 300 m nadmorske vishine, kar sicer ne terja hudega napora, toda vsekakor otezhi potovanje,zlasti v burjastem vremenu ali v poletni vrochini. Taka vmesna postojanka je vsekakor dobrodoshla in vnekoliko bolj nemirnih chasih potrebna.V Shempetru pri Gorici so v drugi polovici devetnajstega stoletja odkrili depo ali skladishche, v katerem jebilo "nekaj sto kilogramov" bronastih predmetov iz obdobja nekako 1200 – 500 pr.n.sht., torej iz poznebronaste dobe in halshtata. Vse skupaj se je nenavadno zachelo in nesrechno konchalo. Po dolgem dezhevjuje na pobochju gricha sv. Marka v nekem vinogradu zdrknil zemeljski plaz. Ko so prishli delavci, da biobnovili nasad, so med kupom zemlje opazili nekaj neobichajnih ozhganih glinastih posod, v katerih so bilikovinski predmeti. Kaj se je zatem dogajalo, pravzaprav ne ve nihche natanko. Konchalo se je tako, da jeuspelo nekemu ljubitelju starin pridobiti in tako ohraniti nekaj arheoloshko dragocenih predmetov, ki jihdanes hranijo po razlichnih muzejih v Trstu, na Dunaju in drugje. Nekatere stvari so raznesli in se ne ve, kjeso konchale. Najvechji del najdbe pa je lastnik zemljishcha prodal v blizhnjo livarno, kjer so jih pretopili vkdo ve kaj. Da bo mera polna, so med prvo svetovno vojno v gorishkem katastru zgorele prav tiste knjige,iz katerih bi bilo mogoche ugotoviti, kje je bil tisti vinograd z zakladno najdbo. In tako nam je ostalo jenekaj skromnih porochil, par predmetov, raztresenih po Evropi in grenko spoznanje, da je shel po zlupomemben arheoloshki depo.Toda za nas je pomembno zhe to, da je tam bil. Ob drugih podobnih in tudi najnovejshih zakladnih najdbahsmemo sklepati, da je predstavljal zhe v davnini ta prostor, v katerega sodijo Kras, Vipavska dolina,Banjshice in Posochje s svetolucijsko kulturo na zgornjem koncu Jadranskega morja, kjer se najgloblje zajedav evropsko celino, pomembeno krizhishche morskih in kopnih poti med srednjo in severno Evropo terBlizhnjim vzhodom (o tem gl. tudi mojo knjigo Jantarska pot).Poleg velikih gradishch pa obstojajo tudi manjsha, ki so morda rabila le maloshtevilnim posadkam ali kotopazovalnice, morda pa za zachasno zatochishche. Eno takih je kakshnih 500 m vzhodno od vasi Vitovljenad Vipavsko dolino, ko od cerkve sv. Petra zavijemo proti cerkvi sv. Marije na vrhu slikovite prepadnestene, kjer je bil ochitno nekoch tabor, o chemer pricha kamnito obzidje in druge zgradbe. Mimo vodi zelostara pot proti Trnovski planoti, ki je morala res dolgo sluzhiti svojemu namenu, saj so lepo vidne v zhivoskalo zlizane globoke kolesnice.

Megaliti


Globoke kolesnice, zlizane v zhivo skalo na poti iz Vipavske doline proti Trnovski planoti.

Manjshe gradishche vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino.

Megaliti



Prazgodovinsko kolo - Lucijan Vuga

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg.htm[16.11.2010 10:18:01]



Ljubljansko barje sodi med kljuchne tochke kultur srednje Evrope. Mario Alinei, tvorec teorijekontinuitete, pravi (ALI II, str. 748-749): »Danes vemo, da je najstarejshe evropsko zharishchemetalurgije predstavljal Balkan, natanchneje sta to vinchanska kultura (danes Srbija, Makedonija,Banat in Madzharska) in kultura iz doline Marice (danes Bolgarija, Grchija in Turchija), datirani v5. in 4. tisochletje pr.n.sht. V okviru teh dveh balkanskih kultur so odkrili najstarejshe evropskerudnike v srbski Rudni glavi in bolgarskem Ali Bunarju. Izjemno starost balkanske metalurgije vprimeri z alpsko in na drugih evropskih prostorih lahko pripishemo dvema dejavnikoma. Prvi jeta, da je brez vsakega dvoma zachetek metalurgije v Mezopotamiji in Anatoliji, od koder doBalkana ni dalech... Gorati Balkan je imel s svojimi izjemno bogatimi rudnimi lezhishchi srecho,da se je znashel v neposredni soseshchini z metalurshkimi sredishchi Male Azije. Posledichno seje zachela bakrena doba na Balkanu veliko pred ostalo Evropo. Ko se je v Padski nizhini in podolinah centralnih in centralno-vzhodnih Alp she iztekalo zhivljenje poznega neolitika, je bilabakrena doba na Balkanskem polotoku zhe v polnem razcvetu. Eno poglavitnih sredishch teganajzgodnejshega evropskega halkolitika je bilo npr. Ljubljansko barje v Sloveniji, nedalechod severovzhodne Italije... Meja med halkolitikom in neolitikom je tekla prav med Slovenijo inJulijsko Benechijo.« (podchrtal L.V.) Alinei nato nadaljuje: »... migracijska dinamika te kulturedovoljuje sklep [na vprashanje, ki je bilo zastavljeno na str. 748: »... kdo so bili, kakshen jezik sogovorili selechi se metalurgi, ki so dali zhivljenje centralnoalpski bronasti kulturi...«]: da sojezikovne spremembe tega podrochja posledica prihoda metalurgov z Balkana prek Slovenije.Predvidoma so ti izvedenci iskali baker po juzhnih alpskih dolinah vse do Grigione, obenem paso s seboj gnali chrede na ondotno pasho. In kakshen jezik so govorili? Po teoriji kontinuitete, vnjeni minimalni razlichici z 'mikenskega vidika', na Balkanskem polotoku v 3. in 2. tisochletjupr.n.sht. lahko projiciramo, vzporedno z mikenskimi Grki v Grchiji in Italidi v Italiji, tudiSlovane na podrochju bivshe Jugoslavije in Ilire v Albaniji. Od tod sledi, da doshli metalurgi izSlovenije v juzhne alpske doline in Grigione niso bili nihche drug kot juzhni Slovani, ob svojemchasu genetsko pod vplivom Ilirov, Grkov in vzhodnih skupin, od katerih so prevzeli metalurgijoin kakshno tisochletje pred tem tudi poljedelstvo. Ti juzhni Slovani - verjetno Slovenci – so sepridruzhili italidskemu ljudstvu na juzhni strani centralno-vzhodnih in centralnih Alp terprispevali s svojim jezikovnim sistemom tisto posebnost, ki jo imenujem faktor L, ki je tipichenza ladinshchino in je rezultat slovanskega superstratuma (seveda starejshega od rimskelatinshchine) na italidsko [op. L.V.: ne italsko! opozarja Alinei] osnovo, ki je zhe bila pod



keltskim vplivom.«Skratka, Alinei z obsezhno argumentacijo zagovarja prisotnost Slovanov-Slovencev napodrochju, kjer zhive danes Furlani oz. Ladinci po vseh vzhodnih Alpah do Shvice, zhe najmanjdve to tri tisochletja pr.n.sht.; on misli, da celo she pred tem.Che to Alineijevo teorijo povezhemo z Oshtirjevimi raziskavami o prajezikih, ki jih imenujepraevropske ali predindoevropske ali megalitske, potem je ochitno, da obstaja dolochenakoherenca, in lahko rechemo, da je bila med tistimi prajeziki tudi slovanshchina ali pred- oziromapra-slovenshchina, che povzamemo Alineija. Ta prostor je bil kasneje, v chasu rimskega imperijaromaniziran. Po teoriji kontinuite je shlo pri tem zgolj za manjshe migracije in predvsem zakulturne vplive, pri chemer, tako pravi, so Slovani prinesli na prostor vzhodnih Alp in juzhni delpodalpskega prostora poleg neolitske revolucije, poljedelstva in tehnologije brona tudi svoj jezik,to pa se she danes po tolikih tisochletjih kazhe v posameznih lingvistichnih elementihfurlanshchine in ladinshchine.Zato tudi v zadnjem delu te knjige obravnavam relikte, ki bi lahko potrjevali to pradavno stanjena nashem ozemlju.Toda izrednega pomena je postavljanje Ljubljanskega barja v sredishche tega dogajanja, prikaterem je imelo Posochje s shirsho okolico nedvomno znatno vlogo v procesih akulturacije vvzhodnih Alpah in na juzhni strani podalpskega ozemlja.Ljubljansko barje lezhi v osredju Slovenije na juzhni strani Ljubljanske kotline, pri njegovemnastanku je imela pomembno vlogo reka Ljubljanica, ki je naplavljala glineno blato, to se jenabiralo na dnu vsakokratnega jezera; zadnje jezero, ki je znano iz chasa kolishch, predstavljaposlednjo ojezeritev, ki je postopoma uplahnila. Najstarejshe najdbe so iz ledene dobe; ali je todzhivel chlovek zhe prej, ni dognano. Prvo znano naselje (stalno ali le lovska postaja, niugotovljeno) je iz srednje kamene dobe okoli 5000 pr.n.sht. Njegovi prebivalci so bili lovci najelene, merjasce, srnjad in medvede, imeli so zhe udomachenega psa, in nabiralci, svojadomovanja pa so postavljali na kopnem barjanskih osamelcev. Njihovo orodje ali orozhje so bilamajhna kamnita praskala, klini in koshchene osti. Tako smemo shele konec kamene dobe okoli3900 pr.n.sht. shteti za chas gradnje kolishcharskih naselij na jezerskem bregu ali delnozamochvirjenem zemljishchu, ko je nash prednik zhe obvladal zhivinorejo in poljedelstvo ter tudizaradi njega krchil gozd. Pravih razlogov za kolishcharstvo ne poznamo, obstaja vech teorij, kiizhajajo bodisi iz varnostnih razlogov bodisi iz praktichnosti zaradi ribolova ali kar zaradiprometnih prednosti in varnosti vodnih poti, ki so jih s pridom uporabljali, o chemer nam prichaobilica cholnov, ki so jih odkrili arheologi. Posebno pa presenecha dejstvo, da se je kolishcharskinachin zhivljenja obdrzhal celih dva tisoch let ob obilici tehnoloshkih izboljshav tako v gradnjikakor v drugih zhivljenjskih potrebah, nastajali so valobrani, pomoli ipd. Z nastopom bakra inbrona so se oprijeli tudi kovinarstva, tako pri proizvodnji kakor v trgovanju, to je trajalo nekakodo okoli leta 1800, potem pa je ta dejavnost zamrla, dasi naselja niso opustela in je Barje ohranilov shirshem prostoru poseben pomen, kot je videti po mnozhici najdragocenejshih predmetov,odkritega orozhja in orodja v barjanskem in rechnem blatu. Kontinuiteta barjanske kulture se jenadaljevala vse do chasov rimskega imperija, ko so Barje kultivirali in utrdili po njem poti.Raziskovanja na Barju datirajo v leto 1875-1877, cheprav so nakljuchno zhe leta 1854 nashli prvesledove, odkopali so pet kolishch z bogatimi najdbami. Razen manjshih raziskav bolj



sistematichnih do let 1970-77 ni bilo. Po svoje so barjanska tla dober konzervator tudi za les, kisicer sprhni; ohranil se je npr. lesen lok. A dalech najsenzacionalnejshe je odkritje lesenega kolesas pripadajocho osjo zgodaj spomladi leta 2002, ko so nadaljevali izkopavanja leta 1992 odkritegakolishcharskega naselja Stare gmajne na jugozahodnem delu Barja pri Verdu/Vrhniki izeneolitskega-bakrenodobnega chasa. Dobro leto kasneje so z dunajskega inshtituta VERApotrdili radiokarbonsko datacijo 3350-3100 pr.n.sht., kar naj bi pomenilo, da je to najstarejsheleseno kolo na svetu. Podobna kolesa s kolishch v Shvici in jugozahodni Nemchiji so datiranasamo po kulturnih plasteh.Pri zemeljskih delih poshkodovano 72 centimetrsko polno kolo je ohranjeno do dveh tretjin, vsredini je 5 cm debelo in se proti obodu tanjsha; dvoje ploshch povezujejo shtiri letve, in péstishtirikotnega preseka 124 cm dolge osi z zagozdama se lepo ujemata v sredishchno shtirikotnoodprtino kolesa, torej se je os vrtela skupaj s kolesom. Sklepajo, da je shlo za dvokolesni voz zgovejo vprego, primeren za tezhavnejshe, hribovito zemljishche, kakrshno je osrednja Slovenija –to je zelo pomembna domneva, saj kazhe na promet v shirshem prostoru in ne le lokalno naLjubljanskem barju ter obenem potrjuje, da so bile zhe v tistem chasu razpredene za vozprimerne poti shirom po Sloveniji. Seveda to niso bile ceste v danashnjem pomenu besede,vendar pa je shlo za dovolj utrjene in po shirini ustrezne smeri, ki jih je lahko premagovalavolovska dvovprega in so jo vzdrzhala tako zgrajena lesena kolesa s tovorom.Zgodovina tehnike shteje izum kolesa za enega najpomembnejshih za razvoj civilizacije. Nekateridomnevajo, da je zachetek kolesa v loncharstvu, saj je loncharstvo dozhivelo kakovostni preskokprav z uporabo vretena pred 5000 leti v Mezopotamiji, kar naj bi se kasneje preneslo she nakonstrukcijo voz. Toda najdba z Ljubljanskega barja nakazuje, da so taka kolesa poznali tod vistem chasu ali she prej. Kasnejsha kolesa z naperami so znana shele okrog leta 2000 in so rabilaza gradnjo bojnih voz, ker so precej lazhja. (RAU)

Povzeto po Arheoloshkem vestniku, 53, 2002 – dr. A. Velushchek



Ni brez pomena, da lezhe Stare gmajne blizu izvira Ljubljanice, saj je to na tistem robu Barja, kjerse zhe zachnejo vzpenjati poti proti Logatcu in od tam naprej prek Postojne na Razdrto, kjer jerazcep na Kras in v Vipavsko dolino kakor proti Colu ali Idriji in v Soshko dolino. Torej je voz stem kolesom, primeren za hribovitejshe predele, morebiti res prihajal do Ljubljanice oziromatakratnega jezera kot vodne poti s tamkajshnjega zahodnega goratega podrochja. Na drugi stranigora je tekla Vipava, ki je po izlivu v Socho dosegla Jadransko morje (o chemer baja legenda oargonavtih), ali pa Idrijca, po kateri se prav tako pripluje do Soche in spet v morje. Ne smemozanemarjati pomembnosti vodnih poti, ki so bile v davnini she najhitrejshe in tudi varnejshe vprimeri s kopnimi; te pogosto niso bile vzdrzhevane ali jih je odnashalo neurje, pa tudinajrazlichnejshi nepridipravi so prezhali ob njih na bogate popotnike, ki so morebiti celo tovorilidragocenosti...


Zaklad z Banjshke planote - Lucijan Vuga

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.htm[16.11.2010 10:18:55]



Banjshice so nad Mostom na Sochi in povsem zgresheno bi bilo rechi, da so ostale zunajzanimanja Svetolucijcev v dolini; prav nasprotno je moralo biti res, da so namrech tudi Banjshicesodile v tisti krog dogajanj, ki so prispevala k nastanku svetolucijske kulture, le da so premaloraziskane ali skoraj povsem neraziskane. Dokaz za to je nakljuchna zakladna najdba s KanalskegaVrha.Pod zgornjim naslovom bomo obravnavali nekoliko shirshe ozemlje kot samo Banjshko planoto;zajeli bomo she Chepovanski dol na vzhodu, na jugu segli do obronkov gora nad Gorico in malochez na Kras, na zahodu do Nadizhe in na severu do Idrijce.

Banjshki planoti, ki lezhi napovprechni vishini med 600 in700 m nad morjem, pravimo nakratko tudi Banjshice. Prav nasvojem severnem koncu se stikaz Mostom na Sochi in tako zobmochjem svetolucijskekulture. Ozemlje je krashkegaznachaja, vendar niso lepobochja proti Sochi in Idrijciobrashchena z gozdovi inzelenimi pashniki, namrech jeplanota nasploh travnata zvmesnimi gozdovi in zlastiprimerna za pasho. Od tod seodpirajo chudoviti razgledi povseh Julijcih, pa tudi KarnijskeAlpe in Dolomiti so ob lepemvremenu kot na dlani. Protivzhodu se planota nadaljuje vTrnovski gozd, od tam pa naNanoshko planoto. Osrednji del



Banjshic ima naokoli nekaj stometrov vishje vrhove kot strazhne stolpe: Rojchev hrib, Volnik, Kanalski vrh, Kuk, Jelenk,Kobilek, Vodice, Podlashki vrh in Sveta Gora, na osrednjem delu je travnato Sleme. Planoto posredini deli globoka zareza potoka Avshchka, sicer pa je polna krashkih brezen, ki jih je skoraj sto,najgloblje je juzhno od Kanalskega vrha in sega vsaj 518 m globoko.

Chepovanska dolina (ali kot nekateri she pravijo Chepovanski suhi dol) je le 1 do 2 km shiroka, akar 20 km dolga in 300 do 400 m globoko vrezana v okolishki relief ter v bistvu lochujeBanjshko od Trnovske planote. Chepovanska dolina se na severu pri Grudnici prevali v dolinoIdrijce, na jugu na Prevalu pa v gorishko ravnino; geologi sklepajo glede na geoloshko sestavo inizoblikovanost reliefa, da je nekoch zdavnaj tod tekla reka, morda Socha ali kakshen drug vodnitok, o tem so geologi veliko razmishljali (prim. v moji knjigi Jantarska pot).Torej na Kanalskem Vrhu so odkrili depo, menda se je to nakljuchno zgodilo domachinu, ki je zminskim detektorjem iskal predvsem ostanke iz prve svetovne vojne. K srechi je bil mozh tolikoosveshchen in poshten, da je zadevo prijavil pristojnim in se je zaklad ohranil v celoti ter vizredno dobrem stanju. Kje je ta Kanalski Vrh?Da bi umestili to mikrolokacijo v shirshi in najshirshi prostor, bo morda najbolje, da si ogledamodavno omrezhje poti.



Che izhajamo iz domneve, da so Rimljani pretezhno le izboljshevali, shirili in utrjevali (pra)starepoti ter gradili mostove ipd., potem bo zanimivo pogledati, kako so bile te poti razpredene ponashem ozemlju.



Chez Banjshko planoto so zhe v predzgodovini vodile poti od obal Jadranskega morja naTolminsko, od tam pa chez gore v Bohinj in na Gorenjsko, na drugo stran pa chez Cerkljanskoin Idrijsko pogorje v Shkofjo Loko ali proti Vrhiki in Logatcu na Ljubljansko barje.



Izsek iz zemljevida v Zgodovina Slovencev (CZ, Ljubljana, 1979, str. 73): Rimske ceste na podrochju Slovenije.

Iz zemljevida, ki je nepopoln, saj manjkajo odseki, za katere ni prav jasno, kako so potekali, jerazvidno, da je od morja shla cesta od Gradezha in Ogleja po desnem bregu Soche do Pons Sontiter naprej po Vipavski dolini, medtem ko je od Fons Timavi shla pot proti severu na Kras in setam razvejila na vech strani. Pri Siliganumu se je cesta razcepila, en krak je potekal po desnembregu Soche, to je po vzhodnih obronkih Gorishkih Brd, in je pripeljala do Mosta na Sochi terod tam naprej proti Kobaridu in Bovcu na Koroshko ali v dolino Idrijce oziroma Bache. Drugikrak pa se je vzpel proti Chepovanu in Banjshicam.Ochitno so po teh cestah ne shele takrat, ampak zhe veliko prej potovali trgovci in drugi zboljshimi ali slabshimi nameni. Zato nas ne sme chuditi, che she danes odkrivajo ne leposamezne antichne predmete, marvech pravcate zaklade, kakrshen je tisti s Kanalskega Vrha.Na tem predalpskem prostoru mrgoli najrazlichnejshih zhe odkritih in bolj ali manj raziskanihnajdishch; kot smo zhe slishali od strokovnjakov, pa mora biti she veliko stvari pod zemljo incelo tam, kjer doslej ni nihche niti pomislil.Zhe bezhen pogled na zemljevid nam omogochi, da si ustvarimo podobo o tem, kako poseljenaje bila pokrajina zhe od nekdaj in so kasnejshi rodovi pretezhno le nadzidavali, prizidavali,shirili... A ne tako redko so tudi povsem opustili dolocheno lokacijo, ki sta jo prekrila zemlja inrastje, da danes komaj she slutimo njeno preteklost.Irena Mirnik Prezelj je zapisala naslednjo misel (Arheoloshki vestnik, 53, 2002, str. 385-401) vchlanku Sodobna sociologija o problemih etnichnosti, narodov (nacionalizmov) in danashnja arheologija:»Dokler bomo arheologi she naprej vztrajno iskali popke narodov tako, da bomo enachili



arheoloshke kulture z monolitnimi etnichnimi entitetami, ne bomo nikoli razumelimnogovrstnih praks, ki so vkljuchene v oblikovanje preteklih etnichnosti (podchrtalaavtorica), hkrati pa bomo she naprej dajali nacionalistom v roke shkarje in platno za ukrojevanjemitemov.« Drzhalo bo, da je bilo tega veliko in tudi danes ne gre brez tovrstnih zastranitev, toda(pra)zgodovina se pach ukvarja s chloveshtvom na njegovi poti od primata (ali she pred njim) dodanashnjih dni. In pri tem se ni mogoche izogniti niti skupinam ljudi, imenujmo jih plemena,rodove, ljudstva, narode ali kakor hochemo, saj je to grupiranje botrovalo vsakrshnim spopadom,vojnam in celo medsebojnemu iztrebljanju, a je po drugi strani prispevalo k razcvetu in bogatitvi,oplajanju razlichnih kultur ali civilizacij. Vendar se paleolingvisti trudijo razpoznati inrekonstruirati davne jezike in njihov razvoj, eden izmed njih je nash Karel Oshtir, vnajnovejshem chasu pa na primer Mario Alinei, ki povsem zanika rasistichne teorije; to muomogocha, da na temnelju teorije kontinuitete pojasnjuje tudi neolitske jezike.Videli bomo, da je tudi najdba na Kanalskem Vrhu dokaz take interakcije na velikanskih razdaljahod Male Azije do nashih krajev in she dalje. Nichkolikokrat je bila zhe opisana davna trgovina aliblagovna menjava na takshnih oddaljenostih, ki nam she danes s sodobnimi prevoznimi sredstvivzbujajo sposhtovanje.Banjshko najdbo sta opisala Beatriche Zhbona-Trkman in A. Bavdek (Depojski najdbi s Kanalskegavrha, v B. Trzhan (ed.) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem, II,Ljubljana, 1996), vendar se mi zdi zanimivejsha kasnejsha doktorska teza Petra Turka iz leta2000: Depoji pozne bronste dobe med panonskim in apeninskim prostorom, ker odrazha nov, svezh odnosdo zgodovinskih interpretacij. Zhe motto njegovega dela je nenavaden, izbral si ga je pri filozofuF. W. Nietzscheju iz dela Tako je govoril Zaratustra: »In vse, o chemer pojem in po chemerhrepenim, je v tem, da eno domislim in zdruzhim, kar so drobci in zagonetke in srhljive zadeve.In kako bi le prenesel, da sem chlovek, che bi chlovek ne bil tudi pesnik in razreshevaleczagonetnih in srhljivih zadev!« V tem citatu vidim Turkovo zheljo po izstopanju iz ustaljenihshem, togih doktrin in predpisanih obrazcev; ustvarjalni napor v katerikoli znanosti je preskok izokvirov veljavnega in vstop v svet she neznanega, to sicer prinasha tveganje, a je lahkopoplachano z velichastnostjo in vzhichenjem odkritja. To pomisel mi potrjuje she ena odnjegovih iskreno-pogumnih in za mladega doktoranta drznih izjav (tochka IV): »Znachilnost tehmlajshih depojev in prostorske navezave, ki jih nakazujejo njihovi predmeti, pa lahko po mojemmnenju mnogo bolje pojasnijo genezo in vzvode za npr. ''nenaden'' pojav mediteranskegabogastva v elitnih grobovih starejshe zhelezne dobe. Che mi je bilo torej pred shtirimi letijasno, da bo ob 40 poznanih poznobronastodobnih depojih iz podrochja Slovenije v bodochemozhno vsakega novoodkritega elegantno umestiti v obstojecho kronoloshko strukturo,regionalno, in, nenazadnje, interpretativno shemo, mi danes to ni vech niti najmanj jasno.«(podchrtal L.V.) Tako strokovno poshtenost globoko sposhtujem in jo jemljem v smislu velikihduhov preteklosti: »Vem, da nich ne vem«, cheprav niti od dalech ne mislim tega aplicirati naPetra Turka, ki je dokazal erudicijo in moch sklepanja. To, kar me pri njem navdushuje, sledi izteh premis, ki jih opredeli tudi s precizacijo, da je zanj pomembno delo B. Trzhana (ed.) Depojskein posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem, I in II, ter je s svojim prispevkomhotel dopolniti in spremeniti poudarke in interpretacije tega dela, ki jih zaznamo v naslednjiTurkovi navedbi (III): »V septembru 1995 [sem] sodeloval pri strokovnem izkopavanju depojskih



najdb iz Dragomlja ... za razumevanje razlogov, ki so bronastodobne prebivalce vodili ktovrstnim dejavnostim ... Menim, da predstavljajo novi podatki iz Dragomlja v tem smisluizredno pomembno dopolnitev in nudijo mozhnost kvalitetnega preskoka pri interpretacijidepojskih aktivnosti.« In nekoliko naprej she (III in IV): »V novejshem chasu so nastopileshtevilne novosti v kronoloshkih raziskavah in absolutni dataciji poznobronastodobih instarejshezheleznodobnih horizontov, ki izhajajo iz sodobnih naravoslovnih – predvsemdendroloshkih – datacij naselbinskih in grobishchnih sklopov. Nadaljuje se zhivahna debata orazumevanju razlogov ... pri chemer se zdi, da zagovorniki ... na eni in ... drugi strani trdnoostajajo za svojimi okopi in se she ne nakazujejo take ali drugachne kompromisne interpretacije.«Ta izvlechek se mi je zdel primeren, ker usmeri nasho pozornost na tolikokrat izrechenoopozorilo uglednih zgodovinarjev, da so v zgodovinopisju nujne interpretacije hkrati brezpogojnoves chas podvrzhene tudi kritiki in reinterpretaciji. Peter Turk nadaljuje (IV): »Ne nazadnje, zarazliko od sploshno uveljavljenega preprichanja, da se z delom, kakrshno je nedavna objavabronastodobnih depojev in posamichnih najdb iz Slovenije, lahko dolocheno temo pospravi ''adacta'', se ne strinjam. Nasprotno menim, da je tako obsezhna in kompleksna tematika, ki bistvenozadeva shirshe vidike historichne interpretacije pozne bronaste dobe na nashem prostoru, takorekoch neizchrpna in lahko take objave le spodbujajo nadaljnje raziskave.« Che povzamem iz omenjenih razprav, je depo s Kanalskega Vrha ena redkih vechjih najdbmeshane sestave, za katero je mogoche rechi, da je ohranjena v celoti, cheprav so nekajpredmetov prepustili najditeljem. Ni moj namen, da opisoval vsebino depoja, marvech bi lenakazal dolochene povezave, ki jih je mogoche predvidevati na podlagi predmetov iz tega depojain drugimi zelo dalech stran, celo v Mali Aziji.Peter Turk se je podrobneje posvetil tudi kolesnim obeskom, ki naj bi bili nosilci simbolnihsporochil uporabnikom oz. sredstvo obrachanja k numinoznemu (op. L.V.: nemshko numinos, izlatinshchine numen, numinis »moch, bozhja volja«); pri tem se po Turkovem mnenju veljavprashati, ali ta najdba lahko prispeva k sploshnemu razumevanju problema ''neracionalnihvidikov metalurshkih dejavnosti'' in ali velja teza o proto-alkimistichnem obnashanjubronastodobnih prebivalcev Evrope? Po njegovem je alkimija nedvomno pojem, ki se ga vmodernem smislu jemlje kot nekaj slabshalnega, cheprav je predstavljala prvi skromen korak ksodobni kemiji. Vendar alkimija naj ne bi bila zgolj to, saj je igrala v starih chasih dolochenofilozofsko in predvsem religiozno vlogo, kamor je sodila tudi numerologija, s poglabljanjem vprehajanje iz kaosa v red. Kolesasti motivi so prvotno predstavljali lunarni simbol in Peter Turkse vprasha (po pripombi 213): »Je mozhno v navedenih nenavadnih znachilnostih gradiva izKanalskega Vrha I videti prazgodovinski izraz dejavnosti, povezanih s simbolnim urejanjemodnosov v skupnosti, med skupnostjo in svetom okoli nje? Po eni strani drzhi, da so tovrstneteze shpekulativne, posebej che jih poskushamo aplicirati na gradivo in populacije iz globokeprazgodovine. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da so tudi vse teze, ki brez kakrshnekolirefleksije aplicirajo pojme, kot so trgovec in trgovina (in ki nosijo s seboj nikoli izrecheno, a kljubtemu samo po sebi umevno sodobno konotacijo) na globoko prazgodovino, prav takoshpekulativne ...«. Ochitno Peter Turk ostaja zvest svojemu mottu, da se ne izogiba niti nenavadnejshim sklepom



ali, kot jim sam pravi, ''shpekulacijam'', da bi le vrtal proti resnici, kaj v bistvu pomenijoposamezni predmeti, ki jih je davni popotnik, trgovec, obrtnik-metalurg ...(?) zakopal naKanalskem Vrhu. Mislim, da je tista oseba vse to pomalem, saj je chlovek vselej celovitaosebnost in ne le zgolj enostranska; tako je bil veliki pesnik Goethe tudi fizik in she kaj, tako jelahko kemik priznan pisatelj, kot je bil nash Igor Torkar-Boris Fakin. A gre za she nekaj vech.Davni popotnik, po vsem sodech, ni prenashal le konchnih izdelkov, marvech tudi polsurovino –ingote, pogache brona. Drugi raziskovalci so zhe dognali, da so posamezni izdelki nastajali nakraju samem, pri narochniku, ki si je zazhelel to ali ono, glede na svoje kulturne, verske aliutilitarne potrebe in obichaje. Tako so bili verjetno mnogi trgovci hkrati tudi livarji in celoumetniki, kiparji, ki so sproti izdelovali modele za ulivanje. Skratka, to so bili ljudje, bogati zraznovrstnim praktichnim znanjem, in ker so potovali po shirshem prostoru, morda ali skorajgotovo tudi iz Male Azije ali iz Grchije in z Balkana tudi v nashe kraje, so prenashali s tem tudiznanje in védenje iz shirokega sveta, vkljuchno s tujo mitologijo, verovanji in navadami. To jebila v nekem smislu prvotna globalizacija.Tu obravnavani kolesasti obeski res lepo pristajajo zhenski kot nakit, toda ali je nakit res samo vokras? Nekateri opozarjajo, da v muslimanskih dezhelah, kjer sta poroka in tudi lochitev velikomanj formalizirani kakor v nekaterih drugih okoljih, zhenska nosi pretezhni del svojega zlateganakita na sebi, da v primeru lochitve, ki je lahko nenadna, vzame s seboj najnujnejshepremozhenje. Morda je to poenostavljen primer, toda nich nenavadnega se nam ne zdi tudi vnashem okolju, che kdo v stiski proda ali zastavi celo porochni prstan, da ne omenimo drugegaokrasja, za pokritje nujnih izdatkov. Torej je nakit obenem neke vrste prirochen prihranek zahude chase. Nedvomno pa so bili zhe od prachloveka dalje v rabi najrazlichnejshi amuleti,vrazhni obeski proti urokom, to se vleche vse do danashnjih dni (in zdi se mi, da so chedalje boljv navadi). S tem pa so povezana verovanja v magichne, charobne nadnaravne sile, bozhanstva inpodobno; to sodi zhe v sfero prvotnega abstraktnega umovanja ob chlovekovem iskanjuodgovorov na skrivnosti narave.

Primerki: vzorci kolesastih obeskov s Kanalskega Vrha – iz dela Petra Turka



Poshkodovani zlati kolesasti obesek iz bronaste dobe iz Salurja v Turchiji

Kljub temu, da je Mala Azija izrednega pomena za preuchevanje zgodovine in povezav Evrope zMezopotamijo, saj naj bi prek Anatolije prihajali vplivi neolitske revolucije v nashe kraje, che zheni bila zibelka Indoevropejcev (po Colinu Renfrewu), je zlasti njen severni del razmeroma slaboraziskan, saj so zacheli s sistematichnimi izkopavanji shele proti koncu osemdesetih let 20. st. Vprispevku arheologa Rogerja Matthewsa (tudi direktorja angleshkega inshtituta za arheologijo vAnkari) Project Paphlagonia: landscapes with figures (Anatolian Archaeology, Research reports of theBritish Institute of Archaeology at Ankara, vol. 5, 1999, str. 16-18) je objavljena tudi zgornjaslichica kolesastega obeska, ki povsem ustreza obeskom, najdenim v depoju na Kanalskem Vrhu.Torej nekaj tisoch kilometrov narazen sta ti dve najdbi, toda zhe v bronasti dobi ni bilonepremagljivih ovir, da ne bi prihajalo do blagovne in kulturne izmenjave. R. Matthews zachenjasvoj chlanek z naslednjimi besedami: »V projektu Paflagonija prouchujemo nachine, kakopokrajine in ljudje medsebojno vplivajo, sodelujejo v razlichnih chasovnih obdobjih.« PodrochjePaflagonije (mimogrede, od tod naj bi bili paflagonski Veneti, ki jih omenja Homer v Iliadi, da soprishli na pomoch Trojancem za obrambo pred Grki) je geoloshko dokaj neprimerno zachloveshka bivalishcha, slano kamnito zemljishche, prostrana neplodna pustinjska ravan, jemorda predstavljalo naravno mejo kot nikogarshnja zemlja za Hetite med pozno bronasto dobo;njihova prestolnica Hattusha je lezhala komaj nedaj deset kilometrov juzhneje. Tudi potresi sopogosti in arheoloshko je potrjeno, da so v tisochletjih mnogi rushilni potresi povsem unichilitamkajshnja mesta, a vseeno so na dolochenih obmochjih vselej znova vznikala iz rushevin. Kakoto? Prav geoloshke posebnosti omogochajo, da iz zemeljskih razpok vrejo na dan mochni vrelcipitne vode, kar je v teh pustinjskih in sushnih krajih pravcati blagoslov, in ljudje se med koristmiin napastmi odlochajo v prid prevladujochega. V Paflagoniji je kakshnih shest manjshih jezer, kipa so pretezhno slana. Tudi vodni izviri niso bili vselej samo ti, ki so znani danes, saj se medpotresi nekateri zamashijo in odprejo novi. Za chas kamene dobe so bila pomembnanahajalishcha kremena, in prav v pokrajini Salur, nedalech od mesta Orta, je takshno obsezhnolezhishche. Najdbe iz srednjega paleolitika potrjujejo, da so takratni prebivalci izkorishchali tokamnino. She pomembnejsha za arheologijo Salurja pa je v gomili najdena glajena lonchenina izdaljshega obdobja, morda od neolitika in halkolitika skozi zgodnjo bronasto dobo vse dozhelezne dobe. Ob glavni gomili so jasni znaki zgodnjebronastodobnega pokopalishcha sshirokimi zharnimi pokopi, ki je na zhalost zaradi oranja skoraj unicheno. Prav tu so nashlibronasto britev in tolkach ter zlat obesek, kar je primerljivo z znamenitimizgodnjebronastodobnimi najdbami na lokaciji Alaca Höyük; namig na morebitno bogastvo teganahajalishcha in regije v 3. tisochletju pr. n. sht., ko je bilo to mejno podrochje za indoevropskeHetite z blizhnjo prestolnico. V goratem predelu pa je zhivelo ljudstvo Kashka, nenehna pretnjaprebivalcem v ravnini; o tem ne prichajo zgolj pisni viri z nahajalishch v Hattushi in Masatu,marvech tudi utrjena naselja na strateshkih tochkah, od koder je bilo mogoche nadzirati shirshookolico, a so hkrati imela zagotovljeno svezho pitno vodo z njivami v okolici! Torej so Hetitivojashko obvladovali zelo nemirno pokrajino tako, da so poljedelci v utrjenih naseljih z vodopridelali dovolj hrane za vzdrzhevanje sebe in vojashke posadke. She vech, to so bile oskrbovalnepostojanke za hetitsko armado, ko se je podajala na kazenske ekspedicije v gore nad Kashke.



Okoli leta 1180 pr. n. sht. je propadla hetitska drzhava in prishli so Frigijci, kot je mogochedognati po drugachnih grobnih pridatkih – pojavili so se tumulusi na slemenih, gorskih vrhovihin celo na dnu gorskih dolin po vsej Paflagoniji. Stotine zheleznodobnih tumulusov ob takratnihnaseljih she chaka na raziskovalce. Prav za zhelezno dobo je znachilno she posebej mochnoutrjevanje naselij na vrhovih vzpetin, s suhozidanimi obzidji in neredko z utrdbami, cheprav jenenavadno, da se pojavljajo celo v bolj odmaknjenih krajih, kar kazhe na to, da so morda sluzhilabolj za zavetje kakor za stalno prebivanje.Ta nekoliko daljshi povzetek iz porochila arheologov o izkopavanjih v Paflagoniji se mi je zdelprimeren zato, da vidimo, kako se je v tistem chasu na ogromnih razdaljah poravzaprav razvijalaskoraj identichna kultura ne le v (morebiti nakljuchnem) okrasju, kakrshno so kolesasti obrochki,orodje in orozhje, marvech tudi v utrjevanju naselij, in kakor so to opravili, je primerljivo zgradishchi na Krasu in v Istri!V Jantarski poti sem tudi nakazal jezikoslovne raziskave semitologa Giovannija Semerana, ki ga jeizzvalo nenavadno veliko shtevilo latinskih in grshkih besed, za katere niso poznali etimologije, aje on nashel zanje ustrezno razlago v prastari akadshchini, razbrani z mnozhice glinastihploshchic, izkopanih v Mezopotamiji. Po Semeranovi metodologiji sem prouchil, kakshne vpliveakadshchine je mozhno zaznati v slovenshchini, in ugotovil presenetljive podobnosti. To ni takochudno, che sedaj spoznavamo globoke vzporednice tudi na podrochju arheoloshkih najdb,utrjevanja naselij itd.!Ali je shlo pri tem res zgolj za posamezne popotnike, trgovce, iskalce rud...?Zagotovo ne!Obstaja vrsta indicev, da so bila gradishcha odgovor na pomembna dogajanja na shirshemprostoru Sredozemlja. Mislim pa, da pri tem ni shlo toliko za ''selitve ljudstev'', marvech bolj zagibanje relativno majhnih skupin, kot smo zhe pogojno rekli ''elit'', bodisi da so bile to vojashkekaste, neke vrste potujochi srednjeveshki vitezi, ki so se vdinjali zdaj temu, potem onemugospodarju, ko jih drugje niso potrebovali vech ali pa so se morali umakniti po porazih ipd.Drugi vzrok za selitve manjshih skupin so bile t.i. ''svete pomladne odprave'' (ali kakor jih shedrugache poimenujejo). To je bil pojav zmanjshevanja demografskega pritiska v okviru nekegarodu ali plemena, ki se je prevech namnozhilo, zato so plemenski stareshine spomladi dolochiliskupino godnih mladcev in mladenk, jih opremili z orozhjem in orodjem pa s primerno zalogohrane (ali pa tudi ne) ter jih poslali v svet, da si poishchejo novi svet, obdelovalno zemljo.Obichajno je to sledilo po hujshi zimi, spomladi pa zato, da jih ne bi pognali v prevech kruterazmere in bi jim dali dovolj poletnega chasa za posevek in prvi pridelek. Seveda so bile takeskupine nadvse bojevite in neredko brezobzirne, prisiljene so bile zlepa ali zgrda prisvojiti sizemljo, brez katere ni bilo prezhivetja. Drugachen, bolj domiseln pristop je bil, da so poiskalinachin, kako se ponuditi ljudstvu na novih ozemljih kot koristni prishleki, pri chemer so jimpoleg vojashkih veshchin prishla prav znanja, kultura, verovanja, magija, zdravilstvo, metalurgija,gradbenishtvo, poljedelstvo, zhivinoreja, nova semena itd., da so se prikupili, a obenem tudidozhiveli prijaznejshi sprejem kot prinashalci novih dobrin.Tako lahko domnevamo, da je bilo pravih t.i. selitev ljudstev v resnici kaj malo, zvechine je shloza lokalno, omejeno nasilno prisvajanje zemlje, ali za t.i. ''akulturacijo'', miroljubnejshe spajanje zdotedanjimi prebivalci ali za kombinacijo enega in drugega.



Ni nobenega razloga, da se ne bi kaj takega v razlichnih obdobjih bolj ali manj intenzivnodogajalo tudi na nashem ozemlju, pa tudi z nashega ozemlja drugam!Prav zato je povsem sprejemljiva teorija kontinuitete Maria Alineija, ki pravi, da so bili Slovani-Slovenci prinashalci neolitske revolucije in bronastodobne tehnologije v Vzhodne Alpe ter nanjihovo centralnovzhodno in vzhodno ravninsko podnozhje, pri chimer naj bi prishlo doslovanizacije tamkajshnjih Italidov, ki jih ne smemo zamenjevati z Italiki, tako pogostoinstrumentaliziranimi v najrazlichnejshih (pred)zgodovinskih teorijah. Shele veliko kasneje naj bibili ti ''Italidi slavizzati'' – Ladinci poromanjeni, ko je prodrl v te dezhele rimski imperij.

Na zemljevidu so zbranepomembnejshe tochke iz bronastein zhelezne dobe na obmochjuPosochja.Podatki so iz razlichnih virov,najvech iz Grafenauerjeve Zgodovinaslovenskega naroda in Il ripostiglio diSan Pietro presso Gorizia. Za Banjshice naj bi veljalo, daso bile razmeroma poznonaseljene. Toda zhe en sampodatek, ki ga najdemo vrokopisni zapushchini MilkaKosa (Topografija V –Primorska A – Q(R), prvakartoteka, Arhiv SAZU), zanaselje Bate govori drugache:»Beth leta 1200, Betocckh, invilla Betach leta 1291, Betackh1300, Betach 1373, Batho 1412,ob chemer ima Kos pripisano»druga krajevna imena Baske,Bitezh, Dragovice (med kmetiDragonja), v *bet – po Bezlajuantichno ime Veneti; Baske –pridevnik iz osnove *bet ssufiksom –ьsko, torej *betьskъ> *besk > baske. Bate je priizvoru nekdanji etnikon

Veneti v slovanskem akuzativu oblike (grem ''v Venete'')«.Nekoliko kasnjeshi so prvi zapisi za Banjshice: auf der Alben in der obern, verjetno ZgornjeBanjshice, leta 1370, in Beschiza sub nemore 1373, auf der Bainsicz 1471 – zhupa, vanjo spadajoAvche, Lazi; Spodnje Banjshice, Lazi; Zgornje Banjshice, tja spadajo Podleshche; obchina pri sv.



Duhu.Bitezh nad Grgarjem: Wittes ok. 1370.Bremci pri Kanalu na Banjshki planoti: Brenich okoli 1370.Fobca pri Grgarju: dorff ehe Fäwawicz/ eze Febawicz 1368.Grgar: Gerger 12 st., in Gargara 12. st., Gaergaer okoli 1370, Gregär, Gregor, se Gregaer 1398, Gargar1412, Gargar 1460, Gregar 1471, Gargarü 1481 itd.Idrija pri Bachi: Idria 1086, Idria 1377.Idrija: in castro de Idria 1347, kapela v Idriji 1496.Idrija, zahodno od Kanala, na pobochjih proti rechici Idrija (Judrio): in villa que dicitur Idria pretersanctam Mariam de monte okoli 1281, in der Ider 1398.Idrsko pri Kobaridu: Idrisca 1086, Idrisca 1258, apud Idriscam 1321, villa Isduca 1351.Lohka na Banjshicah: Lohca 1200.Mrcinje na Banjshicah: Mercinach okoli 1200, villa Mercine 1291.Otalezh: montes Otales 1063, infra Talisach et Laich 1290, Othalisach, Othalisch 1377.Paljevo: Pallow okoli 1200, villa Palve 1291.Roje med Dragovico in Ravnim na Banjshicah: Roya okoli 1200.Slatno pri Grgarju: Zlatin okoli 1200.Stran pri Kanalskem Lomu: Tran 1398.Shebrelje: Sibrielge 1377, Sibrigil 1451, Subrigl, Sabrigl 1493.Bodrezh pri Kanalu ob Sochi: Bedruss 1367, Modraz 1367, Medrus 1398 (tu ima Kos prip.: gl.Bezlaj).Bacha, reka na Tolminskem: Baza 1377, Brisa (?), Bacha (vas), ad villam Brachi 1486.Avche nad Kanalom: ze Als, ze Alsz in der Kanngel, Alis 1398, pripomba Kosa: v grupo Banjshice;Bezlaj > predslovensko ime, enako meni Kelemina. Avshka govorica je drevo z beneshko-slovenskim dialektalnim deblom, na katerem so pognale v novejshi dobi bujne mladiketolminshchine. O govoru Avchanov (Logar), beneshki govor, v kasnejshi dobi vplivtolminshchine.Anhovo: in villa Wanicho 1277, Hub che/cze(?) Alpes das gehaizzn ist Wanichowe okoli 1330, opombaKosa: po Kelemini Anhovo morda iz nemshkega Anninghofen, sodech po tvorbi iz antroponima*Anko, v okolici Anhovega Goljevo, Zarshchina.Posebno mochan argument za prastare poti chez Banjshice pa je najdba arheoloshkega zakladapred nekaj leti, ki pricha, da so tod chez tovorili dragoceno blago zhe v davnini. Ker pa je vselejob prometnicah tudi kakshno pochivalishche, zavetishche, ki kazhe na naseljenost, so morali bititudi na Banjshicah taki kraji. Ker pa po Milku Kosu in Francetu Bezlaju tudi toponimi prichajo onjihovem starinskem izvoru, imamo she eno potrditev, da so morale biti Banjshice naseljene zhev davnini.Che prometno ovrednotimo Banjshice, moramo priznati, da vodijo cheznje najkrajshe innajugodnejshe poti od morja ob Sochi navzgor do Solkana, od tam pa chez Banjshice protiMostu na Sochi – Sv. Luciji. V Solkanu se namrech ravnina koncha, Soshka struga se izrednostisne in je nadvse neugodna za poti, zato jo je treba ubrati v breg chez prelaz Preval pod Sv.Goro v Grgar in od tam se cesta razcepi proti severovzhodu v Chepovanski dol, proti severu pana Banjshice. Mimo Chepovana, ki ima prav tako davne korenine in she ne razjasnjeno osnovo



imena, pot vodi proti zgornji dolini Idrijce, v Trebusho in Shebrelje; chez Banjshice pa pridemov samo sredishche svetolucijske kulture, v Most na Sochi. Znano je, da so v antiki pogosto izbirali poti po vishinah, a tudi vishinske razlike jih nisoustavljale, da ne bi ubirali chim krajshih smeri. Solkan je okoli 90 m nad morjem, tu se Socha zheumiri in postane ravninska reka. Da se dvignemo na prelaz Preval 325 m, od koder se rahlospustimo v kotlino Grgarja in spet navzgor do Grgarskih Raven na 519 m, je treba prehoditiokoli deset km, in nekako na tej nadmorski vishini med 500 in 700 m prechkamo Banjshkoplanoto. Spustimo se lahko proti zahodu v Avche ob Sochi, na vzhodu pridemo v Chepovan,naprej pa mimo Kanalskega Loma v Most na Sochi ali chez Lokovec vse do Vrat, ki so zhe naddolino Idrijce, od tod pa se po strmem severnem pobochju spustimo do Mosta na Sochi.Skratka, Banjshice so pravcato krizhishche prastarih poti od Jadrana in najvzhodnjeshega robaFurlanske nizhine v dolino Idrijce, od koder je mimo Idrije razmeroma hiter dostop do Logatca,Vrhnike in Ljubljanskega barja. Ta smer je bila zanimiva tudi zato, ker je bila Ljubljanica v tistihchasih plovna in se je po njej brodarilo do Save in naprej proti vzhodu. Iz doline Idrijce in Bachepa pridemo v Shkofjeloshko hribovje in spet do Save ter chez Gorenjsko na Koroshko. Che je bila vzporedna pot iz Furlanske ravnine ob Nadizhi navzgor mimo Chedada, Robicha,Kobarida, z razcepom proti Mostu na Sochi ali mimo Bovca in chez prelaz Predel na Koroshkobolj primerna za potnike iz zahodne Furlanije, je smer chez Banjshice predvsem ustrezalaVipavski dolini, Krasu in she najbolj zgornjejadranskim pristanishchem Timavu, Ogleju,Gradezhu in kasneje Trstu. Poleg prometne pomembnosti pa sama zemljepisna lega Banjshic, ugodna za pasho ingozdarjenje, vabi h gospodarski izrabi in s tem k naselitvi. Prav gozdovi so bili pomembni pripredelavi kovin ali taljenju stekla, kar pozhira ogromne kolichine lesa, zato je veliko boljgospodarno tovoriti manjsho kolichino rude k viru energije kakor obratno. O tem nam prichajopred stoletji obratujoche steklarne v tej okolici. Toda tudi ostanki kopanja in predelave bakrovein kasneje zhelezove rude kazhejo na intenzivno metalurshko dejavnost. Nad Cerknim so shemed dvema svetovnima vojnama kopali bakrovo rudo, pomeshano s srebrom, pa tudi drugegarudnega bogastva je bilo pred tisochletji veliko. Omenimo idrijsko zhivo srebro, ki, vse takokazhe, v davnini ni imelo nikakrshnega praktichnega pomena, cheprav je povsem verjetno, da seje tako, kakor je po legendi v 15. st. iz studenca kmetu nateklo zhivo srebro v cheber, se je lahkodogajalo tudi v preteklosti, le da takrat s tekocho kovino niso imeli kaj pocheti, razen da so joobchudovali. Bolj zanimiv je rudnik svinca in cinka v Rajblu pri Trbizhu, kjer so dokazano kopalizhe v davnini tudi zlato in srebro, kot porocha Valvasor. Vendar pa so bili tik Mosta na Sochi v Slapu ob Idrijci srebrovi rudniki, ki so jih povsemizchrpane zaprli shele pred drugo svetovno vojno, toda nedvomno so nekoch dajali vech odsebe. Metalurgija pa je pomenila v davnini pomembno gospodarsko dejavnost, saj so zlato,srebro, baker, kositer in zhelezo iskali na tisoche kilometrov dalech.

Svetolucijska kultura - Lucijan Vuga

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.htm[16.11.2010 10:19:38]



Posebno dobro smo poucheni o stanovanjski kulturi v prazgodovinski naselbini Most na Sochi(Zgodovina Slovencev, Peter Petru, Arheoloshka obdobja, CZ, Ljubljana, 1979, str. 52-53). Kljubosnovni ugotovitvi o enotnih tlorisih velikosti 5x5 m in enako skromno opremljenih notranjostihstavb ostaja v veljavi ugotovitev, da pomeni kakovost gradnje in dvocelichnost hishe visokorazvito urejenost kulture bivanja vseh druzhin v naselbini. Glede videza stavb je osnovnospoznanje, da so hishe vechinoma predeljene s steno iz brun v dva prosotra. Vechji je bivalniprostor, verjetno z ognjishchem iz prodnikov, premazanih z glino, in s tlakom iz sphane ilovice.Manjsha soba v vkopanem ozadju stavbe je rabila za shrambo. Na sonchni jugozahodni strani jebil vhod, po vsem sodech, z napushchem na stebrih. Posebnost stavb v Mostu je dosledno privseh hishah izpeljana drenazha na strani proti polozhnemu bregu, s chimer so podaljshali trajnostposlopja. V eni izmed stavb so dobili na kupu bogato razchlenjene ostanke okrasja arhitekture izprezhgane gline z vrezanimi vzorci trikotnikov, meandrov, krogov itd., ki mochno spominja napodobne prvine v ilirskih stavbah Hercegovine in ognjishchih naselja Donja Dolina ob Savi.Tako lahko to stavbo verjetno izlochimo iz vrste obichajnih bivalnih hish in vidimo v njej nekokultu posvecheno poslopje. Centralno vodena ekonomija svetolucijske skupine v Mostu na Sochije dosegla naselbino povprechno nad 500 prebivalcev in ustrezno okrepljeno stopnjodruzhbenega sozhitja. Toda obmochje svetolucijske kulture je bilo obsezhnejshe, segalo je vBashko grapo in po dolini Idrijce na Shentvishko planoto in pomembna sredishcha so bilaposejana po Soshki dolini navzgor od Tolmina do Kobarida, po eni strani do Starega sela inRobicha ter naprej proti Kobarishkemu kotu, po drugi strani pa proti Bovcu, pri chemer niso bileizkljuchene niti poselitve pobochij kot v Drezhnici, na Vrsnem ali na drugem bregu Livek ter pogrebenu Kolovrata na Beneshko stran, saj je po njem vodila prastara pot na Gorishko prej kakorpa po dolini Soche.



Arheoloshka in prazgodovinska najdishcha med Kobaridom in Robichem; podrochje sodi v krog svetolucijske kulture Vendar pa ima svoje posebno mesto v tem sklopu tudi shirshi prostor Banjshke planote, ki jebila neke vrste naravno zaledje dolinskih naselij.In she vech, k tej kulturni skupini sodijo tudi Bohinj, Jereka in Lepence, torej onkraj visokihgora, na meji med Tolminsko in Bohinjskim kotom.Toda poleg odkopanih grobov, bivalishch ipd. nas v okviru tega pisanja predvsem pritegneodkritje bronaste posode z venetskim napisom, ki ga razlichno tolmachijo, vendar potrjujepovezanost svetolucijske kulture z venetskim prostorom severovzhodne Italije. V chasu tehnajdb, proti koncu 19. st., je bila v polnem razmahu ''keltizacijska paradigma'' v tesni povezanostis pangermanizmom, in tako so nekateri hoteli videti tudi v napisih potrditev takih svojihstalishch. V delu La lingua venetica – G. B. Pellegrini in A. L. Prosdocimi – (str. I/585) beremo: »Veljaopozoriti, da shtevilne situle iz Svete Lucije v sploshnem sodijo v pozno obdobje (IV. atestinskoobdobje in she kasneje). Po mnenju prazgodovinarjev bi morale v tej nekropoli potrjevativenetski etnos; tudi posode z rdechimi in chrnimi povrshinami, ki jih delijo reliefni trakovi, seujemajo s tistimi iz tretjega atestinskega obdobja. Razlichne fibule kazhejo vchasih severnjashkein orientalistichne vplive... V celoti so si strokovnjaki enotni, da gre pripisati obsezhnosvetolucijsko grobishche Venetom, a ne toliko njihovemu najstarejshemu obdobju priseljevanja sseverovzhoda kakor nekemu kasnejshemu obdobju, potem ko so se zhe dodobra ustalili na



svojih novih bivalishchih v ravnini in so se zacheli shiriti proti severovzhodu.«Taka razmishljanja bolehajo za marsikatero prenagljenostjo, v tem primeru naj bi Veneti nekochprej prishli s severa(vzhoda) – npr. Devoto izrecno govori o Panoniji – se naselili poseverovzhodni Italiji, od tod pa naj bi se ponovno shirili tja, od koder so prishli. To sprehajanjenarodov po Evropi meji zhe na bajke; kot da bi igrali shah, premikajo resni znanstveniki celaljudstva po obsezhnih prostranstvih, kakor da na poljih ne bi bilo drugih figur, che pa so zhe, jihje treba ''pozhreti''...Napisi na predmetih s svetolucijskega podrochja so (oznake po zgoraj omenjenem delu):(str. 591) Is 1, J. Szombathy, Grabfeld zu Idria itd., bronasta plitva skledica s premerom 135 mmin visoka 45 mm, po zgornjem zunanjem robu okrashena z razastimi trikotniki, z znakiverjetnega rochaja. Napis z desne berejo razlichno, nekateri celo domnevajo kakshnomanjkajocho chrko, avtorja objavljata naslednjo razlichico: lah.v.n.ah. v.rot.a.h, kar morda daLaivnai Vrotai, epitaf za zhensko, po mnenju slovitega venetologa Lejeuneja, je treba izkljuchitiime kakshnega bozhanstva.

(str. 593) Is 2 J. Szombathy, Grabfeld zu Idria itd., le rahlo poshkodovan bronasti vrchek z lepooblikovanim drzhajem in okrashen na notranjem robu, premer 70 mm, vishina 40 mm, negotovesmeri branja, verjetno v levo, domnevajo, da je napis (ne povsem jasen, zlasti poslednja chrka jeskoraj nerazpoznavna) kljub nekaterim neskladjem enak zgoraj omenjenemu; k temu naj bipritrjevalo, da so ga nashli v istem grobu: lah.vnahvrot.a.h, torej Laivnai Vrotai.

(str. 595) Is 3, J. Szombathy, Grabfeld zu Idria itd., fragment bronaste ploshchice, morda delposode, dolzhine 78 mm in shirine 18-20 mm, napis teche z leve na desno med oznachenimipasovi. Prebralo naj bi se: lik.s..m.elink.s. – χa.i.?o.s.kaφ – ??, to naj bi bil Luk(io)s Melink(io)s /Gaijos Kab [?? ; kaj naj bi to pomenilo, menijo razlichno in ostaja pomen napisa povsemnegotov. Ob samovoljnem branju posameznih chrk (npr. str. 596, zadnji odstavek):

»Izbral sem branje l za chrko na sedmem mestu prve vrstice – tako kot je predpostavil tudiLejeune – s chimer sem pokazal vero v zachetni l (dasi je neregularen; prim. tudi Is 2);neregularna se izkazhe tudi punktuacija zachetnega m (morda lahko napako razlozhimo poprivlachnosti, ki izhaja iz shtevilnih konchnih m v akuzativu, vedno punktiran?). V drugi vrsticichrki na 3. in 4. mestu morebiti predstavljata notacijo za hiperkarakterizirani jod (?), z dvema



preobrnjenima c; je pa vseeno verjetno, da gre za drugo ime mozha, za katerega se je ohranilpraenomen zhe v latinski obliki, to je Gaius (primerjaj Lucius?), ki mu sledi nomen, od katerega soostale zanesljive le prve tri chrke (Kab–).« Zhe ta kratek navedek v najjasnejshi luchi pokazhe, skolikshnimi domnevami, ugibanji in tveganimi izbirami je povezano branje zhe tako zelo redkihvenetskih napisov! In zaradi tega nas prav nich ne sme presenetiti, da obstaja mnozhicainterpretacij besedil najuglednejshih lingvistov, ki si med seboj tudi mochno nasprotujejo. Zhe sama punktuacija je eno od strokovno nerazchishchenih vprashanj. Prosdocimi (str. 23 innaprej) pravi: »Znachilna za venetsko pisavo je punktuacija: chrke so na dolochenih mestihomejene z dvema pikama (v sploshnem z dvema pokonchnima chrticama ali z dvema pikama aliz dvema pomishljajema); v primeru, da sta dve zaporedni chrki zajeti v punktuacijo, sta sosednjipiki lahko poenostavljeni npr.: (.x.y.) namesto (.x..y.).« Nekoliko drugachna je punktuacija vLagole di Calalzo, kjer se na mestu dveh pik pojavlja ena sama, in opazhamo pogosta odstopanjaod »juzhnih« pravil. Razen nekaterih predhodnih, povsem nesprejemljivih delnih intuicij alidomnev, je razlago punktuacije dal Vetter, z natanchno Beelerjevo ugotovitvijo posebnosti(skupine nepunktuiranih soglasnikov), in neodvisno od njega tudi Lejeune. Razlaga zajema dvojevidikov: prvi je opisen in v celoti sprejemljiv; drugi izhaja iz zgodovinske in fonetichneinterpretacije, katere preprichljivost ni tolikshna kakor pri prvem vidiku. Po Vetterjevih pravilihso punktuirani: samoglasniki na zachetku zloga ali besede (tudi i in u z vokalno vrednostjo);konchni soglasniki v besedi, vkljuchno z i in u, glede na vlogo v dvoglasniku. Zhe Vetter jedolochil soglasnishke zveze, pri katerih prvi element ni bil punktuiran in je moral pripadatidrugemu zlogu (tavtosilabichne zveze), zaradi chesar jih ni bilo treba punktuirati; vendar se pritem pojavlja vrsta izjem in posebnosti, ki zamegljujejo pravo naravo punktuacije oziromadopushchajo vrsto samovoljnih interpretacij, kar Prosdocimi ochita tudi slavnemu Lejeunu! (str.24). Prosdocimi meni, da je za nas venetska punktuacija koristna, ker nam omogocha spoznavativenetsko zlogovanje, in dvojno na praktichni ravni: pomaga lochevati besede (neredko tezhavnoopravilo zaradi neprekinjenega pisanja – scriptio continua in nepoznavanja jezika) ter dovoljujeizkoristiti v najvechji meri fragmente poshkodovanih napisov. Atestinski tip punktuacije izhaja izstaroetrushchanskega in ni prav jasno, kdaj in kako je bila uvedena ter s kakshno doslednostjo,pri chemer je treba dodati, da tudi v etrushchini ni povsem pojasnjena vloga punktuacije, sajnekateri menijo, da ni rabila zgolj za oznachevanje zlogov, ampak je imela tudi semantichnipomen. Tako je bila v mestih Veio in Narce v uporabi punktuacija s tremi navpichnimi pikami,kar po Lejeunu lahko pomeni heterogeno rabo, ko so Etrushchani opustili zlogovno punktuacijoin jo uporabljali za lochevanje besed, vendar to ni gotovo. Morda je punktuacija tudi (str. 25)pomenila devokalizacijo konchnih soglasnishkih elementov in rabila za lochevanje zachetnih terkonchnih besed med pisanjem, s chimer pa se Lejeune ne strinja. V opombi (str. 25, op. 76)lahko zasledimo, da obstajajo problemi pri pisanju resnichne izgovarjave, za kar je dovolj navestiangleshko besedo enough, beremo ináf, »dovolj, zadosti«, in je morda punktuacija rabila tudi kotnapotek za izgovarjavo. Che k slednjemu primeru dodamo she, da se podobna kombinacija chrk-ough- v angleshchini bere zelo razlichno, npr. plough, beremo plau, »plug«, ali pa ought, beri o:t»moral bi, kakorkoli, sploh«, nam je jasno, na kaj je mislil Lejeun.Prosdocimi pa k temu dodaja, da v osnovi punktuacije ni bilo zlogovanje nasploh, marvech odprt



zlog, zato ne bi smeli v past hipoteze o zlogovnem sistemu, ki naj bi bil tudi chasovno predvsemi, o zapletenosti tega problema je razpravljal tudi Lejeune, da morda gre za najmanjsheglasovne in ne pisne enote. Tako Peruzzi opozarja, da so Minojci poznali st, vendar ga niso pisali(str. 26). Ostaja odprto vprashanje razlochevanja fonemov, che je pisava bila zlogovna, saj nimogoche povsem zapisati izogovorljive enote glasu z zapisljivo enoto zloga. Che je sistemzapisovanja zlogov ustrezal enemu jeziku, ni ustrezal drugemu, ki je imel drugachno skladnjo, aje morda povzel po prvem sistem pisanja.Tudi drugi pisci se zhe za etrushchino muchijo s punktuacijo, kaj naj bi sploh pomenila in zakajje nastala. Romolo A. Stacioli (Il ''mistero'' della lingua etrusca, Newton Compton ed., Roma, 1987,str. 84-88), docent za etruskologijo na Universita di Roma, pishe: »V najstarejshi pisavi, razen vizredno redkih primerih zhe v 7. st. pr. n. sht., so besede pisane brez presledkov (scriptio continua),kar vchasih ustvarja velike tezhave pri branju in pogosto le hipotetichno razdelimo besede. Todav zachetku druge polovice 6. st. pr. n. sht. se razshirja uporaba punktuacije ali lochevanje besed zlochilnimi znaki, ki so obichajno v obliki pik (ena, dve ter tri ali celo shtiri v najstarejshihzapisih), dokaj redkeje je v uporabi chrtica in zelo pozno z manjshimi trikotniki ali ''andrejevimi''krizhci. Posebna vrsta punktuacije, katere izvora ne poznamo, je t.i. ''silabichna'', zlogovna, ki jonajdemo v 6. st. pr. n. sht. na jugu; njena funkcija ni lochevanje besed, marvech poudarjanjedolochenih ''polozhajev'' nekaterih chrk (osamljenih samoglasnikov in konchnih soglasnikov vzlogu). Zlogovna punktuacija (razen delnega prezhivetja v Kampaniji v prvi polovici 5. st. pr. n.sht.) izgine ob prevladi punktuacije za lochevanje besed.« Poleg tega je treba uposhtevati vechstoletne razpone med posameznimi teksti, ko se je jezikspreminjal; pomislimo zhe na sto petdeset let staro Preshernovo slovenshchino v primeri zdanashnjo, kaj shele pred petsto leti pisano trubarjevshchino ali pa jezik Brizhinskih spomenikovizpred tisoch let ... Prav tako je v venetshchini nerazresheno vprashanje homografije i. : h., saj je branje znaka .|. kot.i. (razen v posameznih primerih) sprejeto le pri nekaterih, medtem ko drugi vztrajajo pri h. Tudiglede znaka < si niso vsi enotni, saj berejo c in j; potem je she razlichica |< , kar naj bi bilo k aliic itd.; tega je she veliko vech.Ne bi pripisal takemu umu, kot je Prosdocimi, da ko obravnava jod oz. .io., vzame v obzirbaltshchino, povsem pa ignorira slovanshchino, cheprav je obche sprejeto, da tvorita baltsko-slovansko enoto. Opozoriti moramo, da vse te tezhave pri branju posameznih chrk in celotnih besedil prihajajobolj ali manj do izraza pri vseh ohranjenih venetskih besedilih. A. L. Prosdocimi se v drugi knjigi zgoraj omenjenega dela loteva lingvistichne razchlenitveposameznih venetskih besed, tako tudi pravkar navedenih (II, str. 127): Laivnai vrotai, za karpovzame tele razlichice: lah.v.n.ah v.rot.a.h. = la.i.v. n.a.i. v.rot.a..i. (Is 1); lah.vnah vrot.a.h =la.i..vna.i. vrot.a .i. (Is 2), ter se sklicuje na vrsto drugih jezikoslovcev. Tako naj bi Vetter videl vtem imena bozhanstev, mesapijsko Lahona, lokalno poimenovanje za Artemido, kar naj bi



ustrezalo grshkemu Leho; vrotah pa naj bi bila boginja poroda, podobno latinskima Ante-vorta, Post-vorta. Krahe se s tem ne strinja, a tudi ne Beeler in Pisani. Lejeune in Pellegrini vidita v napisuosebno ime: Laivna iz *Laivo kakor Votno iz *Voto itd. Lejeune izkljuchuje branje Lav- v koristLaiv-, s chimer se odpove neposredni primerjavi z Lavskos, Lavivs, Lavov < *Lauicos, Lavisno itd.,vendar opozarja, da napis iz Ostie Laevonicvs, ki je tujega izvora, vzbuja negotovost. Ime Vrota jezaznano v venetski onomastiki; primerljivost z latinskim verto (indoevropsko *wert) ali z Verto /Vorto v keltshchini je zgolj mozhnost. Prav tako nesprejemljiva je primerjava s shpartanskoboginjo Orthia v razlichici Wrothaia (W- beri dvoustichno), sklepa Prosdocimi.Presenecha, da Prosdocimi v drugi knjigi ne obdeluje posebej tretjega napisa, Luk(io)sMelink(io)s / Gaijos Kab[??, temvech ga le vkljuchi v konchni seznam.Tudi che se drzhimo Prosdocimijevega branja, postanemo pozorni na nekatere mozhneonomastichne in druge primerjave z danashnjimi imeni.Izraz Melink(io)s lahko tako ali drugache vzporedimo z danashnjimi okolishkimi priimki Melink(Nova Gorica, Kanal, Kambreshko), Melinc (Nova Gorica, Tolmin, Kobarid), Melihen (Bovec)ali s toponimi Melinki pri Ligu nad Kanalom ob Sochi, Melinci pri Beltincih, jezero Melinca jamapri Hrushevem zahodno od Ljubljane, gora Melnik severno od Reke itd.

Prav tako Luk(io)s, ki ga lahko primerjamo z okolishkimi imeni naselij Livek, Lig, Loka, Lohkeipd.

Tudi Kab[ omogocha dolochene vzporednice z osnovo Kab–; seveda nochem poenostavljati zdanashnjimi okolishkimi imeni Kambreshko, Kobarid ipd., vendar sem zhe v svojih prejshnjihdelih navedel veliko razlogov za utemeljena drugachna branja, kakor pa je ustaljeno na romanskiali germanski osnovi.

Pa vrotai, vrotah itd., mar res ne bi smeli pomisliti na osnovo vrata, tudi toponim prelaza Vrata priChepovanu, nad Mostom na Sochi? Ali na Vrsno, celo vrsto Vrshichev, Vrhov ipd., che je zhedopustno Wrothaia in podobno? Zhe s chrkovanjem Prosdocimija lik.s..m.elink.s. – χa.i.?o.s.kaφ – ? se odpirajo dodatne mozhnosti.

Enako velja za Laivnai vrotai oziroma Prosdocimijevo branje lah.v.n.ah v.rot.a.h. = la.i.v. n.a.i. v.rot.a..i. ali lah.vnah vrot.a.h = la.i..vna.i. vrot.a .i., saj nam je drugachno branje na dosegu roke kljubpretechenim tisochletjem. Poleg zhe nashtetih branj Prosdocimija in drugih smemo dopustiti shedruge nachine.

Povsem nove mozhnosti pa bi imeli, che bi kritichno razchlenili Prosdocimijevo branje, kot je onstoril z drugimi uglednimi etruskologi, za kar sam nakazuje utemeljena izhodishcha zodkritosrchnimi opozorili o vseh pasteh njegovega in drugih branj!Pogosto se etimologi ob upravichevanju svojih razlag nekega toponima ali tudi osebnega imenazatekajo k trditvi, da gre pach tako in tako za ime, zapisano tam in tam, ne povedo pa, kaj tistoime pomeni. Zdi se nam samo po sebi umevno, od kod so vzeta slovenska osebna imena:Cvetka, Bozhica, Draga, Nada, Danica, Slava; Mirko, Slavoj, Bojan, Borko, Borut itd., pa



Dragoljub, Ljubomir, Slavoljub, Borislav itd.; izhajajo iz znachajskih posebnosti, znachilnosti,primerjave z nechim itd., podobno je s tujimi imeni, ki so postala povsem vsakdanja, a lemalokdo ve za njihov prvotni pomen v hebrejshchini, latinshchini, grshchini, keltshchini ...Vedeti je treba, da so tudi osebna, obcha in druga imena vir informacij o jeziku, in v gornjihprimerih je edina ovira, da na sploshno jezikoslovci ne ishchejo slovanske osnove zanje zato, kerpach Slovanov skoraj do sredine srednjega veka menda ni bilo v Posochju in v zahodni Sloveniji,da o Vzhodnih Alpah niti ne govorimo, namesto da bi prav odkrivanje takih imen potrjevalonjihovo prisotnost, tako kot vneto in zavzeto pochno pri vsepovsodnem iskanju keltskih, ilirskih,germanskih, latinskih ipd. osnov za imena voda, gora in krajev. Vendar ni namen tega dela, da bi se podrobneje lotevali razchlenjevanja posameznih etimologij,marvech je vse, kar je bilo doslej zapisano, rabilo odpiranju drugachnih vidikov na preteklostnashih krajev in ljudi, ki so tod zhiveli zhe v davnini; to izhaja iz spoznanja potrebe poponovnem in drugachnem branju ali, che hochete, reinterpretacijah ali stalishch Bezlaja,Grafenauerja, Oshtirja in drugih v luchi teorije kontinuitete.Che ponovimo:

(1) France Bezlaj: »Imena Bate, Baske, Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Veneti. Bate sokakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Veneti in izkljuchiti moramo primerjavo zalbanskim vënt, vëndi »bivalishche«, kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje obcesti med Oglejem in Siskom. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje, da je bilalatinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimskevojashke centre z okolico. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov nisobili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi sheilirovenetske govore.« (BEZ I, str. 140)

(2) Luka Sienchnik in Bozho Grafenauer: leta 1945 je le kakshen mesec po pravkarkonchani drugi svetovni vojni izshla v Ljubljani drobcena knjizhica Slovenska Koroshka –seznam krajev in politichno-upravna razdelitev izpod peres Luke Sienchnika in BogaGrafenauerja (SIEN). V predgovoru Bogo Grafenauer pishe: »Prvi osnutek za prichujochoknjizhico je naredil ob koncu leta 1944 v Znanstvenem institutu pri Predsedstvu SNOS naRogu dr. Luka Sienchnik... Seznam slovenskih krajevnih imen na avstrijskem Koroshkemnaj bi sluzhil vsem, ki imajo kakor koli opravka z navedenim ozemljem, obenem padokazujejo ta she danes zhiva imena, da je to ozemlje v resnici slovensko. Che bi shlonamrech samo za mrtva slovenska imena, ki so se nam na kakrshen koli nachin ohranila, se ne bi mogliomejiti na sedanjo slovensko Koroshko, marvech bi jim morali slediti po vseh vzhodnih Alpah do Donavein preko nje.« (podchrtal L.V.)

(3) Karel Oshtir: postavlja med Baltoslovane in Germane ilirsko-trashki pas ter da so se vZakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast. Zato si najprej oglejmonjegovo zakarpatsko shemo, ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja(Etnolog I, 1926-1927, str. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni kVenetom, ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu spodkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo, kakor jeznano, tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji, severozahodni



Italiji in Galiji, s Pikti v Angliji, z Ibero-Baski v Shpaniji, z Etrusko-Reti v centralni Italijiin v Alpah, s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki, ki so v najozhjem sorodstvu zMaloazijci, vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni, juzhni inzahodni Evropi, spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja vnavedenih jezikih.« Oshtir zakljuchi (str. 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel∂t > welt>, zahodnoslovansko Veltebi – kjer jeoblika -eb- za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi, to je oblika, ki je npr. izslovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib- in se pojavlja tudi v siciljansko-trashkem -ib- – tako *we/ame/∂t v Veneti – Antes <> *wel∂t v Veltebi primerjamo spredslovanskim *wen∂t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«, *we/al∂t > ve/alt >ve/oltъ »velikan«. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti – Anti;vendar smo videli, da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu, kljub Oshtirjevipresenetljivi izjavi: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so sezadrzhali Iliro-Traki v Karpatih, so postranska vprashanja, ki nas, che operiramo spredslovanskim ilirsko-trashkim substratom, ne tangirajo«, a uposhtevajoch tudi zhena zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti, ki so nam pustili imena kakorBenetke, prevzeto prek romanshchine in Banjshice, Bate, Baske verjetno she direktno, so sepreselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani, so bili verjetno samo delskrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev, ki ga domnevamo na nekdanjem ozemljuluzhishke kulture.« (BEZ I, str. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimoglasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti, verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.« (BEZI, str. 291)

(4) Mario Alinei: Prof. Alinei dobesedno pravi naslednje: »Zacheti moram s tem, dapospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: 'prihod', in to celo vzgodovinskem obdobju, Slovanov na neizmerno podrochje, kakrshnega danesnaseljujejo...edini logichni sklep je, da je juzhna veja Slovanov najstarejsha, in iz nje sta serazvili, na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih, zahodna in vzhodna vejaSlovanov [op.L.V.: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti vnjegovi kroniki Povest vremenih let]... Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo opoznem preseljevanju Slovanov... saj nobena od razlichic poznega preseljevanja neodgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom, da so iz svojih bronastodobnihognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi... jugozahodni del Slovanov je od vselejmejil na Italide v Dalmaciji, na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini... domnevno"slovansko preseljevanje" je polno nasprotij... Ne obstaja neka "severna slovanshchina"pach pa je to le razlichica juzhne slovanshchine... prve metalurshke kulture na Balkanu soslovanske... v povezavi z Anatolijo... Prisotnost Slovanov na obmochju, ki je zelo blizusedanjemu, obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej)... Slovani so (prvi, skupaj zGrki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo... poljedelsko meshanoekonomijo, tipichno evropsko, ki kasneje omogochi rojstvo grshkega, etrushchanskega inlatinskega urbanizma... Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov... balkanskoobmochje je eno redkih, na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi,ki so prishli iz Anatolije...« – Tako govori teorija kontinuitete.

Starinski jezikovni sledovi - Lucijan Vuga

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.htm[16.11.2010 10:20:15]



Chemu je potrebno to poglavje?

Kako nedokonchne so zgodovinske teorije, nam poleg mnozhice drugih primerov lahko potrditudi novejsha knjiga Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 v prevodu Konji, vozovi in Indoevropejci, spodnaslovom: Temelji in metode raziskav z gledishcha indoevropskega primerjalnega jezikoslovja, kipredstavlja neke vrste povzetek dosedanjih raziskav v zvezi z iznajdbo kolesa in voza. Sevedaavtor she ni mogel uposhtevati senzacionalnega odkritja najstarejshega kolesa na svetu zLjubljanskega barja, zaradi katerega bi moral v marsichem spremeniti svoje sklepanje. Takoobjavlja tudi zemljevid (RAU str. 85), na katerem je prikazana razshirjenost voz s polnimi kolesiter kolesi z naperami in so v ozkem pasu od Grchije do Danske nanizani posamezni primerkinajdb obeh vrst koles »pred letom 1000 pr.n.sht.«; Mezopotamija je nagnetena z najdbami polnihkoles »pred letom 2000 pr.n.sht.« in koles z naperami »pred 1500 pr.n.sht.«; seveda avtor omenjatudi she starejshe najdbe v Mezopotamiji in drugje, a se osredotocha na preuchevanje "chariot",lahkega dvokolesnega voza z naperami in konjsko zaprego. In kakshna je njegova komparativnalingvistika? Presenecha, da tako malo uposhteva slovanske jezike; med tekstom se kakshna takanavedba pojavlja med citiranjem drugega avtorja, sicer pa je znachilno, da je med njimi komajkakshen slovanski znanstvenik! Tudi v Index verborum ne najdemo niti enega (!) slovanskega izrazaza kolo, voz in posamezne njihove dele niti za konja in konjsko opravo, cheprav je medbesedilom nich koliko izzivov; naj navedem le enega: za slovensko »kolo« je sino-tibetanskiizraz kolo ... itd.!

Ker kolo in voz sodita med izredno pomembne inovacije, kolo tudi (morda celo najprej) kotvreteno za obdelavo glinastega posodja, se moramo sprva zaustaviti prav na tem.

Toda she preden zachnemo, nekaj besed o iskanju izvora starinskih besed.

Z obravnavo izvora in razlage besed se ukvarja etimologija, ali nauk o izvoru, nastanku besed,besedoslovje. Tu nimam namena razpravljati o etimologiji kot taki, ki danes predstavljapomembno specialnost v jezikoslovju, vendar se kot vsaka znanost razvija in s tem spreminja indopolnjuje predhodna dela. Ne le v preteklosti, ampak tudi danes je na etimologijo bolj ali manjvplivalo ideoloshko-politichno ozrachje; to nekateri oznachujejo kot zagledanost v antiko spanhelenizmom, panromanizmom, pangermanizmom, panslavizmom itd. Vse to je sicer vdolochenem obdobju veliko prispevalo k preuchevanju zgodovine in jezikov, obenem pa so bili



dolocheni rezultati nategnjeni na kopito prevladujoche paradigme. To so spoznali mnogi priznanisvetovni lingvisti in zgodovinarji, ki skushajo popraviti napake preteklosti, a to ni ne lahko nehitro opravilo. Ni kaj skrivati, da so taki poskusi vchasih zelo travmatichni, saj je potrebnospremeniti paradigme ali prevladujochi nachin mishljenja, kar je zhe za posameznika hudintelektualni napor, kaj shele za vechino (strokovne!) javnosti. Morda bo za ponazoritev teh zagatprimerno povzeti misli enega nashih najpomembnejshih etimologov, pokojnega akademikaFranceta Bezlaja, ki je v chasopisu Delo dne 7. novembra 1981 objavil chlanek Trdi orehislovenskega imenoslovja:»Ko sem pripravljal monografijo Slovenska vodna imena, sem v Slavistichni reviji VIII v prilogiLinguistica I, 50 objavil chlanek o samo enkrat izprichanem, zhe pozabljenem slovenskemapelativu dobra "eine wasserreiche Gegend" (op. L. V.: vodnata okolica), ki ga med pohorskimilokalizmi navaja Fr. Pohorski (Novice, 6. IV. 1859, str. l08). Ta beseda me je razumljivovznemirila. Zaslutil sem, da bi se z njeno pomochjo dalo razlozhiti nekaj imen tipa Dobrna. Naprvi pogled je jasno, da je izvedena iz iste osnove kakor dober, vendar je izkljucheno, da bi se "o"mogel razviti po zakonih slovanskega glasoslovnega razvoja... Vendar so se pri tem kopichilidvomi. Koliko je Fr. Pohorski, kar je najbolj verjetno psevdonim Davorina Trstenjaka, splohzanesljiv? Vsaka enkrat izprichana beseda zahteva opreznost. Trstenjak je bil fantastichenetnograf in etimolog, ki ga je razvoj tako hitro prerasel, da se do danes she nihche ni potrudilizchrpati iz njegovih spisov narechno besedishche, ki ga ni uposhteval she noben slovenskislovar. Pri svojem leksikoloshkem delu sem se v teku desetletij vechkrat preprichal, da siTrstenjak besed ni izmishljal. Naj za primer navedem samo apelativ smled – "strazhishche, dieWarte" (Novice, 1859, 76), z opombo, da je slishal to besedo od chebelicharja Zupana. Meni jepomagal premostiti nasprotje med imenom Smlednik in historichnimi zapisi 1136 Fledinich, l2l4Vlednich, 1228 Vlednic itd...«

To je primnerna in verodostojna, dasi zelo pozna rehabilitacija nesrechnega Davorina Trstenjaka,na katerega so v stoletju po njegovi smrti zlili golide nechednosti. Kdor se je v resnici potrudilpazljivo preuchiti njegova dela, mora priznati, da je kot otrok svojega chasa in takratnega stanjavednosti ter stopnje razvoja zgodovine, arheologije in jezikoslovja izhajal iz nekaterih domnev, kijih je chas obrusil ali dopolnil, cheprav je tudi danes zgodovinska veda prav tako polna hipotezin bolj ali manj verjetnih faktov. Toda po drugi plati je Trstenjak strokovno poshteno in zizredno energijo zbral in interpretiral neverjetno kolichino lingvistichnega gradiva, ki je oblezhalostigmatizirano in podcenjeno, ne da bi se kdo potrudil lochiti zrno od plev, kot opozarja Bezlaj.A na zhalost niti Bezlaj ni uposhteval svoje lastne ugotovitve, saj je v svojem Etimoloshkem slovarjuslovenskega jezika (ESSJ) navedel le en sam Trstenjakov vir, ogromno drugo gradivo pa je ostaloob strani...!

V tej luchi je treba brati Davorina Trstenjaka in mu dati zasluzheno mesto v slovenski znanosti.

Zdi se mi prav opozoriti bralce, da v prichujochem delu ni bilo mogoche uporabljati vsehspecialnih fonetichnih znakov, kot jih priporocha IPA – International Phonetic Alphabet, vendarza razumevanje bo dovolj natanchno. Pach pa bo koristno omeniti, kako brati nekatere znake, kijih zasledimo pri zapisih praslovanskih ali slovanskih besed.



Zlasti dvoje znakov bega nepoznavalce:ъ – nevtralni samoglasnik, lingvist de Bray jih v praslovanshchini izgovarja takole: kakor 'a' vangleshki besedi "about" (BRA); medtem ko za rushchino Slovenski pravopis 1990 pravi, da se ъizgovarja kot npr. cъєзд [sjezd];ь – palatalizacijski znak, ki v zgodnjem obdobju ni bil povsem nem, izgovarja se priblizhno kot 'i'v angleshki besedi "bit" (BRA); Slovenski pravopis 1990 za ruski ь pravi, da ga opushchamo kotnpr. v Севастополь [Sevastopol].Glede najstarejshih zapisov v slovanskih jezikih je she marsikaj neraziskanega; npr. najstarejshislovenski Brizhinski spomeniki naj bi nastali okoli leta 1000, kazhejo veliko elementovpraslovanshchine, vendar tudi zhe znamenja samostojnega slovenskega jezika. Praslovanshchinaje po znanstvenem domnevanju jezik, ki so ga "govorili" Slovani, ko so zhiveli v praskupnosti, vresnici pa prav takega jezika niso nikoli govorili, ker je znanstveno rekonstruiran, nikoli ni bilzapisan, odrazha pa tisochletni razvoj jezika ljudstev, ki jih oznachujemo kot Praslovane. Prvislovanski chrkopis je glagolica, ki naj bi jo domnevno sestavil Ciril (Konstantin) (826 ali 827 –869) po grshki minuskoli, malih chrkah, okoli leta 860. Ciril je s starejshim bratom Metodom (? -885) pokristjanjeval moravske Slovane. Glagolica (od glagoliti – govoriti) je bila zapleten chrkopisin zhe v 10. st. je v Bolgariji, kamor se se med drugim zatekli Ciril-Metodovi uchenci, ko so jihnemshki duhovniki pregnali z Moravske, nastala preprostejsha in lazhja cirilica, torej po starostidrugi slovanski chrkopis, in prvi datirani cirilski spomenik je Samuelov napis iz 993. Glagolica se jeohranila med Hrvati ponekod do srede 19. st. Obstajali sta razlichici, obla alistarocerkvenoslovanska, Cirilova glagolica in oglata, hrvatska glagolica, v kateri je napisanihveliko hrvashkih spomenikov iz 13. in 17. st.Toda Josip Hamm npr. opozarja o zachetkih slovanske pismenosti: »Po vsej pravici lahkodomnevamo, da so obstajali posamezni zapisi [slovanskih] besed in imen z nekim tujimchrkopisom (v prvi vrsti grshkim ali latinskim) zagotovo zhe prej [pred Cirilom in Metodom].«(HAM str.6) Svetozar Nikolich v svoji knjigi Staroslovenski jezik pishe: »Pred Moravsko jeKonstantin sodeloval v dveh misijah. V Mali Aziji pri Saracenih (Arabcih) je v Samari uspeshnovodil verske razprave z muslimani in skupaj z Metodom v hazarski odpravi, kjer so prishle doizraza Konstantinove mnogostranske sposobnosti. Na poti k Hazarom, katerih drzhava je lezhalamed Chrnim in Kaspijskim morjem, so se ustavili v Hersonu, tam je Konstantin preuchilsamarijsko narechje in pisavo, odkril evangelij in psalter v gotshchini (»pisano z rusko abecedo«) inse nauchil njihovega jezika. Konchno je tod nashel she relikvije sv. Klementa, rimskega papezhaiz 1. st., ki jih je od tam nosil s seboj vse do prihoda v Rim« (NIK str. 10-11). S tem v zveziznameniti ruski jezikoslovec A. M. Seljishchev sodi: »Lahko sklepamo, da se Konstantin ni sheletedaj v povezavi z moravsko odpravo prvich ukvarjal s problemom sestavljanja slovenskeazbuke... pomembno pripravljalno delo je terjalo tudi prevajanje, tj. prilagajanje slovanskegajezika in njegovih sestavin novi funkciji knjizhnega jezika liturgichnih besedil... Iz kdo vekakshnih razlogov je bilo upochasnjeno uvajanje pismenosti za te Slovane... Konstantin... se jepreprichal, da je jezik solunskih Slovanov v popolnosti dostopen in razumljiv Moravcem... Todazhe od prvih dni je to delo bratov Cirila in Metoda naletelo na odkrit in sovrazhen odporlatinsko-nemshkih duhovnikov« (NIK str. 10-11).Zgoraj smo zhe omenili, da so po Oshtirjevem mnenju Slovani dobili izraz za knjigo zhe v



Zakarpatju, to pomeni, da naj bi beseda ne "visela v zraku", imela je svoj snovni in funkcionalnipomen dokumenta, zapisane besede. Kaj se je med tem in po tem dogajalo? Obstajajo sicernajrazlichneji poskusi in raziskovanja, in menda celo nekaj materialnih dokazov za prastaraslovanska besedila iz chasov pred Cirilom in Metodom (nekaj o tem v moji knjigi Davnina govori).Toda v jezikoslovju, in seveda (pra)slovanshchina pri tem ni izjema, veljajo predvsem pisni viri,nato pa po zakonih primerjalnega jezikoslovja in drugih specialistichnih metod sledirekonstruiranje (pra)jezikov; tako sta med drugim rekonstruirana indoevropejshchina inpraslovanshchina; Karel Oshtir se je lotil tudi "megalitskih jezikov".

Med kulturne pridobitve neolitika in kasneje bronaste ter zhelezne dobe sodita predvsempoljedelstvo in metalurgija. Che je neko ljudstvo zhe v tistem davnem chasu poznalo inobvladovalo te inovacije, pomeni, da je sodilo v (pra)skupino prvotnih ljudstev, ki so imela svojeizvirne izraze za nova orodja, pribor, opremo ali pa so vsaj zelo zgodaj prevzela in ustvarjalnorazvila besednjak s tem v zvezi.

Zato nas zanima, kakshne (pra)stare besede najdemo v slovanshchini oziroma v slovenshchini zadavne tehnoloshke inovacije. KOLO – VOZ Nekoliko prej sem zhe omenil Petra Raulwinga (RAU), ki je v monografiji o konjih, vozovih inIndoevropejcih razgrnil rezultate tovrstnih raziskav do leta 2000, v katerih je po mojem mnenjuochiten dokaj enostranski pristop, saj so komajda omenjeni redki raziskovalci iz slovanskegasveta ali pa jih uposhteva posredno s kakshnim citatom iz del zahodnega pisca. Tudi v IndexVerborum na koncu knjige ne zajame nobenega slovanskega jezika, cheprav navaja RobertaBauerja, ki je v svoji razpravi iz leta 1994 o sino-tibetanshchini izhajal iz domneve, da so dobiliKitajci voz s konjsko vprego z zahoda, to naj bi dokazovali izrazi za »kolo« in »vozila s kolesi«.Posebej se je zadrzhal na pojmu za »kolo« v severnokitajskih (sino) dialektih in tibetanskih(bodik) jezikih, ki po Bauerjevem mnenju izhajajo iz indoevropejshchine. S primerjalno metodoje rekonstruiral proto-sino-tibetanski koren *kolo »kolo«. Presenecha, da se to povsem ujema sslovenskim in slovanskim izrazom, chesar ne moremo najti v nobenem drugemindoevropskem jeziku, ki imajo sicer isti izvor, a razlichne razvoje. Mimogrede naj omenim, daje kitajski izraz chou za »choln« ter jang za »ovco, jagnje«; oboje sodi med najstarejshe kulturnedobrine...

Tezhko je razumeti primerjalno jezikoslovje s takimi hibami, da ne uposhteva tako ochitnihsorodnosti.Zato se mi je zdelo primerno, da se tu nekoliko zaustavim prav na besedi kolo.

Od kod beseda – kolo?Bezlaj za kolo, kolesa »rota; vrsta plesa, bicikel«, mnozhina kola »shtirikolesni voz; ozvezdje Velikivoz« in k temu kolut »die Scheibe« itd. Sploshnoslovanska beseda, praslovansko kolo, srbsko-



hrvashko kolo, makedonsko, bolgarsko kolo, rusko narech. kolo »kolo«, knjizhno koleso, beloruskokola, ukrajinsko kolo, poljsko kolo, cheshko, slovashko kolo, gornjeluzhishko kolo, tudi koleso,dolnjeluzhishko koleso »kolo«. Najblizhje je staroprusko mulana-kelan »mlinsko kolo«, grshko polos»os«, poleo »vrtim se« k indoevropskemu korenu *kuel »vrteti, stanovati«, staroindijsko carati»premika se«, latinsko colo »prebivam«, albansko sjell »obracham se; prinasham«; drugje tvorjeno zreduplikacijo: staroindijsko cakra, anglosaksonsko hweol, grshko kuklos »kolo«; litavsko kaklas»vrat«, toharsko kukäl »voz« (ESSJ). K temu dodaja Snoj she sorodnost s kolenom ter chlenom,oboje iz iste indevrop. osnove, kar po naravnem zgledu utrjuje prvotnost praslovanske uporabekolesa, saj je izhodishchni balto-slovanski pomen koleno, chlen »pregiben, vrtljiv telesni del (SNO),in kaj je bolj naravno najblizhje primerljivo za nekaj gibljivega, kot je chloveshko telo!Toda presenecha, da je slovenskemu najblizhji izraz za »kolo« sino-tibetanska beseda koloenakega pomena! (RAU) Kako je mogoche, da se na tako zelo oddaljenih krajih pojavi povsemenaka beseda?

Angleshko – wheel, prvich zabelezheno pred letom 900; srednjeangleshko whel(e), staroangleshkohweol, wheohl; sorodno nizozemskemu wiel, staronorveshko hjöl; sorodno z grshkim kyklos.Primerljivo s cycle, prvich zabelezheno 1350-1400, srednjeangleshko cicle < poznolatinsko cyclus< grshko kyklos »kolo, obroch, kolut ipd.«(WEB). Semerano razlaga grshko kuklos, kullos»obroch, kolut, kolo, obrat, okret, obla, ochesno zrklo, oko itd.«, ustreza akadskemu qullum »velikobroch« in kululu, kililum »obroch, krona, venec«; tudi akadsko gulgullum primerljivo z aramejskimgulgulta »lobanja, chrepinja; posoda podobna chloveshki lobanji«, hebrejsko galgal »mnozhinskokolo, mlin, vrtinec«, gilgal »kolo«; primerljivo tudi hebrejsko galil »valj, krog, obseg, cilinder«, galal»obrniti, vrteti, kotaliti, okretati, valiti-gnati proch«(SEM 2). Poleg tega she v latinshchini circus»obroch« in napotuje na gr. kirkos »falco; sokol«, za katerega Semerano meni, da se napachnomisli na onomatopoetichni izvor, v resnici gre za: kreks v pomenu »krivih nog« : krikos »obroch« :primerljivo z etrushchanskim »capys: dicitur ...: falco ... cui pollices pedum curvi fuerunt ...« :hebrejsko kaf »kriva, kruljasta prednja noga ... krempelj« (SEM 2).

Italijansko – ruota, lat. rota(m), indevr. izvora, deli kolesa: cerchione »obroch«, corona »obod,platishche«, raggio »napera«, mozzo »pesto«. Devoto razlaga, da gre pri ruota za izraz delovanja,akcije, ki nadomeshcha izginuli *retere »techi v krogu«, prezhivelo je na irskem podrochju in vlatinshchini *retuntus (gl. rotondo). Tema ima na indo-iranskem podrochju pomen »voz« (sanskrtrathas); na baltskem podrochju izrazha »voz« v mnozhini ter »kolo« v ednini; na germanskem(nemshko rad), keltskem, latinskem podrochju v pomenu »kolo«; ni je na grshkem, armenskem,slovanskem podrochju (DEV).

Semerano primerja: rota, ruota »rotundus; okrogel, obel; popoln, dovrshen«, primerjati z litavskimratas, ritu, risti (kotaliti se, vrteti, krozhiti), starovisokonemshkim rad, irskim roth, staroirskim rethid(on teche), sanskrt rathah, avesta ratho »voz«, galsko rhod »kolo«, semitsko rdi »techi«, akadsko redu,asirsko radau »iti, nositi, vlechi – recheno za konje; voditi – recheno za ladje, tovorne vozove«(SEM 2).Toda zraven imena za celo kolo je vazhno videti, ali so izvirno slovanski tudi posamezni sestavnideli; to bi she utrdilo prvotnost uporabe kolesa-vozila:



gred – »dolga palica, palici podoben del stroja za prenashanje vrtilnega gibanja, iz praslovan.*gredь, kar je besedotvorna razlichica od *greda; greda »shtirikotno obtesano ali obzhagano deblo,palica; vzdolzhni, nosilni del ogrodja ladje ali cholna«, »stopnice za perutnino, drog, stopnice,lestev; preneseno tudi v kamen vsekane stopnice, skalni skladi v obliki stopnic«, podobno vdrugih slovanskih jezikih; praslovansko *greda (*gredь) »bruno«, enako kakor litavsko grinda»deska«, letonsko grida, grids »pod, deska«, staronordijsko grind »omrezhje« in sorodno sstarovisokonemshkim grintil »nosilni del pluga«, latinsko grunda »streha«, suggrunda »nadstreshek«,kar vse se je razvilo iz prevojnih razlichic indoevropske osnove *ghrendh »bruno«. In gredelj»vzdolzhni, nosilni del ogrodja ladje ali cholna, nosilni del pluga; drog, na katerega je pritrjenopogonsko kolo«, enako ali podobno v drugih slovanskih jezikih. Verjetno iz praslovanskega*gredelь < *greda »bruno«. Manj verjetna je izposoja iz starovisokonemshkega grintil »nosilni delpluga«, kar je sorodno s praslovanskim *greda »bruno«; Bezlaj celo meni, da je mogoche celoobratno, germansko iz slovanshchine (SNO, ESSJ).napera – »shpica pri kolesu«, naperiti; periti »usmerjati, npr. zharke« > naperiti, naperjati, uperiti,napera; cerkvenoslovansko naperiti »prebosti, predreti«, praslovansko periti verjetno »*dajati skozi,predirati«; sorodno grshko peiro »predrem, prebodem«, perone »konica, ost, zhelo«, gotsko faran»potovati«, nemshko fahren, vse iz indoevropskega *per »prechkati, prepeljati, prevesti, predreti«itd. Tudi naperki »na obrambnih nasipih, okopih« in perenica »rochica pri kmechkem vozu«; peretnik»sveder, spodaj raven«; operek »vmesni del dna soda«; opernica, opiracha »ograja«.Podobno vdrugih slovanskih in baltskih jezikih. (SNO, ESSJ).obroch – »circulus«, sposhnoslovansko, cerkvenoslovansko obrochь, praslovansko obrochь izvedenoiz roka »kar je okoli roke, kar oklepa roko« (SNO, ESSJ).oje – ojnica, hrv., srb. oje, rus. narech. vojë, starocheshko oje, cheshko oj, praslovan. *oje, ojese izindevrop. *haihes, staroindijsko isa, hetitsko hishsh(a) »oje«, gr. *oi(s)a v oieion »krmilno veslo«,avesta aesha »ralo, plug« in baltsko *aisa v finski izposojenki aisa »oje«, vse iz indoevropskeosnove *hai »drog«. Tudi ojce »prednji del pluga«. Iz slov. v avstrijsko nemshchino Anze, Anetze,Ampse in romunsko osite. (ESSJ, SNO).oplen – v razlichicah, »del voza; na prednji in zadnji premi pri vozu les, v katerega sta vtaknjenirochici«; prednji oplen »polza pri vozu«; tudi soplovnik < *sooplenovnik, opelik, »igla, ki se vtakne voplen«. Podobno tudi v drugih slovanskih jezikih. Iz slovanshchine je nemshko Epl, öpl, nepl, neb,napel »oplen«, v madzharshchini epleny in romunshchini oplean. Navadno rekonstruirajo izpraslovanskega *oplenь ali podobno; nekateri primerjajo z grshkim plemne »pesta«, druginamigujejo pri slov. oplenec »voz« na starovisokonemshko abilenze »Pflugbaum« iz latinskegaamblatium (ESSJ). Medtem ko (SSKJ) tudi oplen »premichno nameshchen prechni drog nasprednjem in zadnjem delu voza, v katerega se vtaknejo rochice; zheleznishka naprava za prevozdolgih tovorov na dveh med seboj spetih odprtih vagonih«; Pletershnik dodaja oplen »prednji inzadnji del voza pri zhagi« in oplenik »iglica, ki gre skozi oplen« (PLE). Vuk Karadzhich oplen –opljen »na saonicama ona greda, shto odozgo drzhi stupce ili cheshljeve« (KAR). Tudi toponimOplenac v Srbiji.Semerano ugotavlja za grshko πληµνη »mozzo della ruota; pesto pri kolesu« (op. L.V.: pri Shlencu[SHLE] tudi »jarem pri zvonu«), kar je najti v Iliadi 5, 726; 23, 339), da je kljub mnogim



poskusom ostala etimologija nerazreshena; predlagali so npr. pimplemi, pletho »kar je polnega vkolesu«, in naj bi se dalo razumeti iz Ajshila. Izraz plemne je na zachetku pomenil »lezhaj osi«, ple-v jonshchini spominja na osnovo s pomenom »os«, akadsko palu »palica, drog, kol«, medtem –mne spominja na ustrezno akadsko bazo munu, hebrejsko menuha »lezhishche, postelj, namestitev;vrtishche« (SEM 2).os – »axis«, osovina »spodnji del voza«; sploshnoslovansko; cerkvenoslovansko osь; praslovansko *osь, indoevropska osnova *ages, ags »os«, prvotno »kar se vrti, premika« iz korena *ag »poganjati,premikati«, zato ne presenecha, che je tudi v izumrli staroprushchini, ki je spadala medbaltoslovanske jezike, assis »os pri vozu«, kar s slovanskim pomenom »spodnji del voza« izrecnonakazuje funkcijo in davni pomen besede.pesta – pesto, pest »luknja pri kolesu, luknja v kladi«, »Radnabe«, »osrednji del kolesa, skozikaterega gre os«. Praslovansko prvotno *pesta, *pesto »*vdolbina v kladi, ki je rabila za mozhnar«.Baltoslovanske izpeljanke iz indoevropske osnove *peis »tolchi, teptati, drobiti, mleti«; od kodertudi phati, psheno, pshenica ipd. (ESSJ, SNO).platishche – platich, platica, plat »zunanji del kolesa, v katerega so vpete shpice«; prvotni pomenverjetno »razpolovljen, razchesnjen kos lesa«, morda iz *polъ »pol, polovica« (SNO).polza – Bezlaj to obravnava pod polzeti »drseti«, verjetno iz indoevropskega *pel »vrteti«, platishche»felga, Radfelge«; tudi polzh, plaziti, plezati, pluzhiti.sora – tudi sura, svora, svor »drog, ki povezuje sprednji in zadnji del voza«, k temu sornik, svornik»klin, ki gre skozi soro in vezhe zadnji del voza s sprednjim«, sornica »podna deska pri lestveniku«.Cerkvenoslovansko sъvora »fibula«, podobni slovanski izrazi v pomenih »vez, spona, skoba, ipd.«;praslovansko *sъvora in * sъvoraъ, indoevropsko *somuora (>baltoslovansko) tudi *smuorom; daljegl. razbora, povorka, soras, sovornik (ESSJ).zhrd – »dolg, debelejshi lesen drog [kakrshnega uporabljajo polozhenega na zvrhano nalozhenvoz sena, da ga med vozhnjo ne odnasha]; starocerkvenoslovansko zhrъdь »drog, sulica«, ruskozherdь, cheshko zherd »zhrd, kol, drog«; praslovansko *zhьrdь se je verjetno razvilo izindoevropskega *ghrdh(i), izpeljanka iz osnove *gherdh »obkrozhiti, omejiti, narediti plot«, prvotnoverjetno »*drog v plotu«, sorodno pa je grad, graditi (SNO).Iz praslovanskih imen sestavnih delov lahko sklepamo, da je bila od samega zachetkapraslovanshchina soudelezhena pri tehnoloshkih inovacijah in je izoblikovala svoja poimenovanjatako za orodje v celoti kakor za posamezne sestavne dele.

Od kod beseda – voz?

Marko Snoj razlaga za voz, starocerkvenoslovansko vozъ, hrvashko in srbsko voz »tudi kolichinatovora, ki gre na en voz«, srbsko predvsem ime za »vlak«, rusko voz, cheshko vuz, praslovansko *vozъ je enako z grshkim okhos »voz«, kar se je prav tako razvilo iz indoevropskega *uogho »voz«,prvotno »vozhnja«, izpeljanke iz korena *uegh »vesti, voditi, peljati, premikati«. Sorodno je shestaroindijsko vahas »voz«, staroirsko fen, starovisokonemshko wagan, nemshko wagen »voz« (SNO).

Italijansko carro, lat. carru(m), voz na shtirih kolesih - galskega izvora (ZIN); cocchio (beri kokjo),lat. carruca »potovalni voz«; currus »vojashki voz«; carpentum »voz za gospe«; cocchia, prilagojeno iz



beneshkega cocia (beri kocha), iz latinskega cochlea(m) »polzh« po obliki; cocchio [madzharsko kocsi](1) gosposka dvovprezhna ali shtirivprezhna kochija, (2) antichni dvokolesni voz (ZIN);cocchiere, lat. raedarius; auriga; lat. raeda »kochija na shtiri kolesa, ki je sluzhila za potovanje zdruzhino in prtljago; lat. raedarius »cocchiere; kochijazh«; lat. auriga »kochijazh«(CAM); auriga(m)»kochijazh«– neznane etimologije (ZIN). Pach pa Devoto razlaga auriga iz aureae »briglie; brzda,uzda, vajet« + ago »conduco; vodim« (DEV). Prav tako ima Devoto drugachno mnenje za cocchio»kochijazh«, da prihaja iz cheshchine(!) kochi »vettura a nichia; vozilo z nechkami, koritom,shkoljko« preko neke severnoitalijanske (beneshke) oblike cocio (beri kocho) prilagojenatoskanshchini v 16. st. kot cocchio (beri kokjo). In she coccia »bucha; tikva; glava«, vulgarno latinsko*coclja, klasichno cochlea, s severnoital. prehodom –clja v –ccia namesto v –cchia (vse brez kakshnerazlage etimologije) (DEV).Zanimive podatke nam daje Semerano: curro, cucurri, cecurri, cursum, (carro), corro; currus»triumfalni voz, cocchio«; currulis »appartenente al cocchio, al comando; pripadajoch vozu, voditi«;galsko carros »tovorni voz«, latinizirano carrus; omeniti velja islandsko hross, anglosaksonsko hors,starovisokonemshko (h)ros »konj«, kar ustreza novoasirskemu harsha »pasma konj«. Dvemarazlichnima osnovama pripadata: curro sumersko gur »vijugati, viti se – cesta, potok; techi, tekati«,akadsko qararu »techi«; in currus sumersko guru »nositi«, gurru »vlechi; gurati«. Primerjati za carrus sstarovisokonemshkim karro izhodishche v akadskem garra »zavetje, zavetishche; plodnica; posoda– izvirno iz trsja«. Za irsko carr »voz« in galsko carros, latinizirano carrus, primerjati tudi akadskoharu »del voza«, magarru »kolo, voz«. Poleg tega curulis pritegne she daljne semantichne povezave,akadsko kussum, kussiu »prestol tron, vodstveni sedezh, vodstvo, kraljeva last in sluzhba«,rotacizem currulis < kussum, kalk na curro (SEM 2).

Mario Alinei pravi »wheel in rad sta vzhodno in zahodno ime za kolo«, pri chemer je zanimivo, dav germanskem svetu ni enotnega poimenovanja za kolo. Uporabljajo naslednje izraze: (1) vangleshchini wheel, frizijshchini, zahodnih nizozemskih narechjih (bodisi v Holandiji ali Belgiji)wiel in skandinavskih jezikih hjul blizu slovanskemu kolo, koleso ter grshkemu kyklos, kar naj biizviralo iz nekega vzhodnega zharishcha, verjetno sumerskega, ter je bil asimiliran v indoevropskobesedo za »vrteti, obrachati, kotaliti«, ker je oznacheval polno, chvrsto kolo za tezhak voz zvolovsko vprego. (2) Na nemshkem podrochju, v vzhodnih nizozemskih narechjih (tako naHolandskem kakor v Belgiji) in v latinshchini je kolo poimenovano kot v nemshkem tervzhodnoholandskem izrazu rad in latinskem rota, ki naj bi bil keltska izposojenka (irsko roth itd.) spomenom »techi«, primerno za hitro vozilo s kolesi z naperami, ki ga vlechejo konji. V luchiteorije kontinuitete ta zemljepisna razporeditev dopushcha sklep, da je bila kultura TRB(Trichterbecher, Vaso Imbutiforme, vrch lijakaste oblike), razshirjena poleg na Poljskem she povsem severu zahodne in centralne Evrope, kanal za shirjenje prvega termina. Spoznali smo tudi,da se je rodila lahko le v Skandinaviji pomenska inovacija hjul »kolo« s pomenom zimskegasolsticija v okviru megalitske kulture TRB, in prav TRB je ena od kultur, v katerih se pojavijoprimerki koles v 4. tisochletju pr.n.sht. (op. L.V.: kakrshno nam je znano z Ljubljanskega barja).Nasprotno pa so bili Kelti prinashalci kolesa z naperami, tako v Nemchiji kakor na Mediteranu,saj so bili prvi izdelovalci koles z naperami v zahodni Evropi in so razumljivo dali keltsko imesvoji tehnoloshki inovaciji. Ni nakljuchje, da prihajajo prvi dokazi o kolesih z naperami v



centralni in zahodni Evropi z mochno keltiziranih podrochij, kakrshna so Val Camonica,Cheshka in Slovashka ter obmochje Hallstatta.« (prevod in podchrtal L.V.)(ALI 2, str. 364).Povsem nasprotnega mnenja je Raulwing (RAU), da ni z indoevropskega prostora.

Che primerjamo indoevropske osnove *uogho s praslovansko* vozъ in slovensko voz, ter indevr.*kuel s praslovanskim kolo in slovenskim kolo, postane ochitno, da sta oba izraza zelo blizudavnemu indoevropskemu korenu, veliko blizhje kakor v romanskih in germanskih jezikih; topotrjuje zelo zgodnjo praslovansko uporabo kolesa in voza.Toda slovenski koren v vrt(eti) vsebuje kot rota < rt, kakor vrtati ipd. »z vrtenjem delati luknje« -torej poznamo oba izraza za kolo. KROG

Pojem krog, kot bomo videli, je pomemben iz vech razlogov, ne le zaradi kolesa, ki je pachokroglo kolo, a se v lingvistichnem smislu korena razlikujeta, pa ne le to, tudi semantika je zeloraznovrstna. Na presenechenje naletimo pri Alineiju, ko opisuje prodor neolitske kulture naIrsko, ki naj bi se zachela med 5. in 4. tisochletjem pr.n.sht., verjetno s prihodom novihnaseljencev, ne v velikem shtevilu, marvech manjshih skupin v daljshem obdobju, ki so asimiliralistaroselce. Alinei obravnava najdbo najstarejshe neolitske hishe na Irskem in v Angliji, datirane med 3795 in 3550 pr.n.sht., ki potrjuje veliko podobnost s hishami z obmochja kulture LBK(Linienbandkeramik, Ceramica Lineare, lonchenina z linearnimi okraski), to je najpomembnejsheneolitske kulture centralne Evrope, ki je zahodno nadaljevanje vinchanske kulture z Balkana.Ampak medtem ko lesene hishe na podrochju LBK v Nemchiji tvorijo vechja naselja, na Irskemin v Angliji ostajajo osamljene, to je she danes znachilno za irsko podezhelje, kjer nahajamoosamljene kmetije. Toda zaznati je delitev na sever in jug tudi v narechju. Tako za loncheninopoznajo na Irskem dvoje imen, severnoirski pota je v zvezi she z angleshkim pot, s francoskim potter z nemshkim Pott. Drugi, juzhnoirski corcan je v zvezi z angleshkim crock, francoskim cruche innemshkim Krug. Obe ti imeni pa sta neznanega izvora, cheprav kazheta isto keltsko-germansko-italsko izogloso ... (ALI 2, str. 518-519). Poglavitna znachilnost irskega neolitika jeokoli 1200 megalitskih spomenikov, razdeljenih v shtiri glavne skupine: Court cairns, Dolmen,Passage tombs - grobnice s hodniki in Wedge tombs, razporejeni so po obmochjih, ki se delnoprekrivajo, so pa vsi povezani s keltskim podrochjem. Zlasti grobnice s hodniki so velichastne terveliko starejshe od egipchanskih piramid, posebno tiste v Bretaniji. Alinei opozarja, da je tudi zaIrsko veljala invazionistichna, priselitvena teorija, ki naj bi obenem pojasnjevala shtiri razlichnetipe megalitov; po teoriji kontinuitete pa ni tako, saj naj bi shlo prvenstveno in zgolj za razlichnekulturne vplive.Podchrtal sem, da sta obe imeni pota in corcan »rochka, lonec, topilnik; kuhati, dushiti, posaditi«neznanega izvora. Toda Snoj nas seznanja: korec »posoda na daljshem rochaju za zajemanjetekochine«; enako je cerkvenoslovansko korьcь »posoda za tekochino«, narechno hrvashko insrbsko korac »kadica«, narechno rusko korec »korec, zajemalka«, starocheshko, cheshko korec »staramera za zrnje«. Che je praslovansko *korьcь izpeljano iz praslovanskega *kora »skorja, lubje«, jebeseda prvotno pomenila *»iz skorje, lubja narejena posoda«. Druga mozhnost je primerjava s



staroindijskim caru »kotel«, starovisokonemshko (h)wer, valizhansko pair v enakem pomenu, karso vse tvorbe iz indoevropskega korena *kuer »posoda, kotel« (SNO). Pri Snoju preberemo zapot »znoj«, starocerkvenoslovansko potъ, hrvashko in srbsko pot, rusko pot, cheshko pot.Praslovansko potъ »znoj« se je razvilo iz indoevropskega *poku-to, kar je izpeljanka iz korena*peku »kuhati, pechi«. Prvotni pomen je nekako *»kar je vroche« ali *»kar se izlocha pri vrochini«;sorodno je pechi, pech (SNO). Toda po mojem mnenju tu ni izkljuchena tudi iztochnica za pot»rochka, lonec, topilnik; kuhati, pechi, dushiti« kot posoda za kuhanje in peko, pri chemer seseveda tudi potimo.Bezlaj razlaga: skorec »spleten koshek, v katerega nabirajo jagode«, »iz brezove skorje spletenkoshek za nabiranje jagod«, tvorjeno iz skora »cortex«, prim. sln. korec »iz skorje narejena posoda«(starocerkvenoslovansko korьcь »vas quodam«) iz kora »cortex«. Verjetno je imelo *skorьcь nekdajshirshi doseg, saj je beseda izposojena v albanshchini skorec »grot v mlinu« in podobno v sln.kozol, kozar »posodica iz lubja«, danes kozarec »calix vitreum«, kar je morda sorodno s kozha»pelis«, che je prvotno »cortex« (ESSJ). Posebej obsezhno obravnava Bezlaj pojem skorja»cortex, crusta«, kar ne presenecha, saj je v davnini to bila ena od naravnih, prirochnih tvarin zanajrazlichnejsho uporabo, zato je prichakovati, da bo velika tudi besedotvorna moch te osnove.Cerkvenoslovansko skora, kora, praslovansko *(s)kora je razvito v vseh slovanskih jezikih vpomenih: »skorja, bucha s trdo lupino, zhelva-(s)kornjacha, okoreti, suh delchek lesa, suh, trd,lupina, kozha, ustrojena kozha, lubje, lupina itd.« Iz slovanskih jezikov je preshlo tudi valbanshchino kore in novogrshchino kora. K besedotvorju primerjati indoevropsko *aldh(en)»korito«: baltoslovansko *aldi > praslovansko *oldi, *oldьje »ladja«. (ESSJ).Bezlaj: krog I »okoli«, verjetno stari krogъ, okrogъ, rusko dial. krug, vkrug, vokrug, staroruskookrugъ, ukrajinsko dial. okruh, ukrajinsko kruh, vkruh, vokruhy; cerkvenoslovansko okrogъ; drugi tipje rusko krugom, ukrajinsko kruhom »okoli«. Naprej krog II »circulus« s shtevilnimi pomenskimiodtenki; staro v pomenu loncharski krog, slovashko hrnchiarski kruh, cheshko hrnchirshky kruh,poljsko arhaichno krag garnicarsky, rusko krug gьnchara itd. Zanimiv je stari pomen »grmovje,majhen gozd«, cheshko kruh, kruzhik, kruzhie, kruzhinka, poljsko arhaichno krag »gmovje, log« iniz slovanskih jezikov madzharsko korong »gozdichek«, romunsko cring »grmovje, gozd« ipd. Iz teosnove veliko toponimov. Za starinsko kroglъ pricha nemshko Grundelsee, v 9. st. lacus Chrungelse,koroshko-nemshko Krangl, 1206 Ocrvgel, sln. v 16. st. okrogel »convallis« itd. s shtevilnimiizvedenkami. Praslovansko krogъ »circulis«, cerkvenoslovansko krogъ in podobno v drugihslovanskih jezikih tudi v pomenu »nebesni obok«, »gorski vrh«. Indoevropska osnova jekrengh/krongh, ohranjeno v ukrajinskem krjazh »panj«; sorodno je staronordijsko hringr »prstan,krog«, starovisokonemshko hring, novovisokonemshko Ring »prstan, krog« in umbrijsko cringatro,krenkatrum »pas« (ESSJ). Prav tako je zelo pomembna razlichica krog III »silva; gozd« vmikrotoponimih Krog, Krozhec, Krozhishche poleg Okrog, Okroge, Okrogi, Okrozhica, Okrozhnice;primer. slovashko kruh »osamljen grm«, kruzhina »grmovje«; srbsko in hrvashko krug »leseni obodokoli studenca«, a tudi krug »gozd«; izprichan je tudi pomen »vrh, hrib«; rusko krjazh »klada,tram, grebe«, narechno »debelo drevesno deblo; chebelji panj; mochan moshki«; staroruskokrjazhь »tram«, ukrajinsko krjazh »grich«; lahko tudi kъrь »grm« (ESSJ).To se mi je zdelo potrebno podrobneje navesti ne le zaradi pogostih toponimov na osnovi krog s



posebnimi pomeni, ki jih srechamo tudi onkraj danashnjega slovanskega prostora in v antichnihimenih, marvech veliko bolj zaradi arhaichnih izrazov loncharski krog, slovashko hrnchiarski kruh,cheshko hrnchirshky kruh, poljsko arhaichno krag garnicarsky, rusko krug gьnchara itd. – saj jeloncharski krog ali vreteno predstavljal v loncharstvu prvovrstno tehnoloshko inovacijo, ki jeomogochala izdelavo lonchenine visoke kakovosti in najbolj dovrshenih oblik, in izvirnoarhaichno slovansko ime potrjuje prvotno osvojitev napredne tehnologije brezmorebitnega prevzemanja tujega imena, kar se praviloma ne dogaja, che je inovacijapridobljena ali uvedena od drugod, in je zato velikega pomena pri identifikaciji zgodnjegaslovanskega tehnoloshkega prispevka! PLUG

Najprej spregovorimo o plugu kot revolucionarnem poljedelskem orodju, ki se je sicerpostopoma razvijalo iz preproste drevesne rogovile, katero je chlovek sam ali s pomochnikivlekel po zemlji, da jo je zrahljal. Toda prav plug z vprezhno zhivino je omogochil pravcatorevolucijo pri obdelavi zemlje. Kdaj se je pojavil plug?V Mezopotamiji in v Egiptu so uporabljali plug z volovsko vprego zhe v 3. tisochletju pr.n.sht.(in mogoche tudi zhe dolgo pred tem), v Indiji skoraj prav tako zgodaj. Prometne povezave vstarem svetu so bile veliko hitrejshe, kakor si pogosto mislimo danes, in novica o tako izrazitopraktichnem pripomochku, kot je plug, je navadno zelo hitro shla iz dezhele v dezhelo.Upodobljen je na skalnih risbah na Shvedskem iz srede 2. tisochletja pr.n.sht., toda to naj bi bilocelih tisoch let pred pojavom pluga na Kitajskem (ZGO I/2 str. 154).Mario Alinei me je na mednarodni konferenci v Kobaridu maja 2003 seznanil, da v zvezi s teorijokontinuitete in neolitske prisotnosti Slovencev na prostoru Vzhodnih Alp preuchuje med drugimimena poljedelskih orodij in tudi pluga, ter me vprashal, kako pravimo osrednjemu drogu, vitalijanshchini bure, za katerega ni etimologije in je po njegovem slovanskega izvora iz osnove bor»ime iglavca«.

Prirejena slika iz (ZIN)

Plug s kolci sestavljajo:

slovensko nemshko italijansko



1 – rochaj – Handgriff – manico2 – rochice – Pflugsterze; Pflugstürze, Pflugkrüme

(JAN)– stegola

pluzhno telo (3, 4, 5, 6, 7) Pflugkörper corpo del aratro3 – kozolec , kozel, stebrc – Griessäule; Pflugstöckchen; –pfeiler

(JAN)– pila; pilone

4 – pluzhna deska – Streichblech (Panzer-Abstreichblech) – versoio5 – plaz, pluzhna peta (ShLE);plaz – podloga oralu ali levarochica pri plugu (PLE); oplaz(JAN)

– Molterbrett (Pflugsohle (PLE), PflughauptJAN))

– suola1

6 – peta – Pflugsohle; Pflugschleife (PLE) – suola2

7 – lemezh; ralo (JAN) – Pflugschar – vomere8 – chrtalo (parash (PLE)) – Messersech; Pflugeisen, Pflugmesser

(JAN)– coltro

9 – gredelj; zavora ? (JAN) – Grindel, Gründel, Grendel; Balken; Baum(JAN)

– bure

10 – streme gredlja – Stellbügel, Stelbogen, Brücke, Joch – staffa11 – predpluzhnik – Vorschäler, Vorschneider – avanvomere,

scoticatore12 – celinsko kolo – Landrat – ruota di campo13 – uravnalec globine – ... – regolatori di

profondita14 – vechni drog kolc s kavljem* – ... – timone con attacco15 – brazdno kolo – Furchenrad – ruota di solco16 – krstan, kristan (JAN) – Pfluggestell – ...17 – obrachilo (JAN) – Pflugkehre – ...18 – otika, vrklja (JAN) – Pflugreute – ...

Italijanski (narechni) sinonimi za plug: aratro (»oralo«, iz lat.ararae »orati«, izprichano nakeltskem, germanskem, slovanskem, grshkem podrochju, negotovega izvora) – aratrello (dim.od aratro) – coltrina (gl. coltro »chrtalo, plug s chrtalom; nozh«, lat. culter, cultri, z negotovimipovezavami izven Italije, cheprav indoevropskega izvora) – perticara (od pertica »palica, drog,prekla«, lat. pertica (m), neznane etimologije) – spianapoggi (sestavljenka iz spian-are, lat.explanare<ex + planus »zravnati, zgladiti; podreti, porushiti« + appoggiare v pogovorni latinshchini*appodiare iz podium »podnozhje, podstavek«, kar bi se razumelo kot *»podstavek za rahljanje«(ZIN) (DEV), morda kakor v slovenshchini poznamo grebenalo (aratro affossatore). Drugislovenski sinonimi: plug, oralo, ralo, (oralno) drevo.Poglejmo podrobneje:aratro, pomanj. aratrello, lat. aratru(m), iz osnove arare, lat. arare, ki naj bi bila indoevropskabeseda (ZIN), s korenom aro, izprichana na keltskem, germanskem, slovanskem, grshkem (aroo),armenskem podrochju in morda povezljivo z ere »veslati«, kot da bi shlo za »veslati po zemlji«.Najdemo v besedi remo »veslo«, lat remus, starinsko *retsmos, iz korena ere, izprichan v Indiji, naBaltiku, v Grchiji (eretmos) in keltskem obmochju (DEV). Ne vem, koliko je oranje podobno



veslanju po zemlji; po tem bi domnevali, da so bili poljedelci, orachi pred tem mornarji... Pomojem mnenju je smiselneje iskati izvor prek attrezzo »orodje«, v italijanshchino iz starefrancoshchine atrait, iz latinskega attractu(m) »it. attratto; privlachen, zanimiv, mikaven«, izpeljano izlat. adtrahere, sest. iz ad+trahere »vlechi«. Toda she vech! – za tirare je etimologija negotova (ZIN)!Pach pa Devoto: (1) attrezzo »orodje« izvaja iz francoshchine attraits (it. attrazzi), vrnjeno vednino in krizhano s pezzo, pezza »kos, del«; ki je iz rekonstruiranega galskega *pettia insrednjeveshke latinshchine pettia (DEV); (2) attrazzo »privlek, privlachnost« iz stare francoshchineattraits (mnozh.) in to iz lat. attractum; iz attrarre lat. attrahere, krizhano z italijanskim trarre, lat.trahere, s podobnostmi na germanskem podrochju, ki pa izhajajo iz nekega zachetnega dh- in neth-. Koren tragh, domnevno iz trahere, je anormalen z indoevropskega stalishcha; latinskorazlichico trag- namesto trah najdemo pri tranare, trainare, narechno *traginare »vlechi«, stopnjevanoiz trahere z lat. -g- ohranjenim kot v primeru tragum; skoraj bi dobili neko razlichico korena trag(h).Tirare v vulgarni latinshchini *tirare, je vojashki termin, s katerim so oznachili vstop v vojashkosluzhbo; brez sprejemljivih povezav (DEV). Devotove tezhave, da ne najde reshitve za zaplet, vkaterega se je sam potisnil z vztrajanjem na edinole galskem (!) izhodishchu, razumemo, kernikakor noche sechi po tirati in trag, hrvashko tjerati »gnati, preganjati« < *terati, to je ponavljalniglagol od *terti »treti, muchiti«; tirati »gnati, poditi«, cerkvenoslovansko tirati »otirati, drgniti«, hrv.tirati se »pojati se«, cheshko tyrat, starinsko tirat »muchiti«, praslovansko *tirati je ponavljalni glagolod praslovanskega *terti, sedanjih *tьro »drgniti, treti«, od koder mnoge izpeljanke (SNO). Takotudi Snoj pojasnjuje pod ralo, enako starocerkvenoslovansko ralo, hrv. in srb. ralo, rus. ralo,chesh. radlo, praslovansko *ordlo »ralo«, enako kakor litavsko arklas, letonsko arkls »plug«, vse izindoevropskega *harh-tlo »ralo, sredstvo za oranje«, iz istega izhodishcha she grshko arotron, lat.aratrum, staronordijsko ardr in armensko araur »ralo« (SNO).

She zanimivejshe je preuchevanje besede plug, cerkvenoslovansko plugъ, hrv. in srb. plug, rus.plug, chesh. pluh, praslovansko *plugъ, nekateri izvajajo iz germanskega *ploga, od koderstaronordijsko plogr, starovisokonemshko pfluoc, nem. Pflug, vendar to iz glasoslovnih razlogovrazlagajo kot izposojenko, pri chemer je najverjetnejshe izhodishche prav slovanski *plugъ. Njenizvor je iskati v praslovanskem glagolu *pluzhiti »vlechi, plaziti« (prim. chesh. plouzhit se »vlechi,plaziti se«) in dalje v indoevropski bazi *pleu- »premikati se, plaziti se«; tudi pluti, plavati (SNO.

Poglejmo si posamezne dele pluga podrobneje:

(1) Kaj je kozel ? Pletershnik navaja kozel »die Nase am Pfluge (der Theil, der das Streichbrettmit der Griessäule verbindet) – nos pri plugu (sestavni del, za povezavo pluzhne deske sstebrom)« (PLE). V srbshchini kozalac »u pluga ona gredica shto sastavlja gredelj i plaz; gredelj,der Pflugbalken (der Grendel), lat. temo [oje, gredelj], [prim. zadavacha]«; zadavacha »kao oje u pluga odkola do prvijeh krpela«; krpela, krpele »das Verbindungswerk der Jochpaare Ochsen am pfluge,jugi pars [prim. krchale, krchele]«; krchale, krchele »razvali vilice kao krchale (kad ko mnogogovori)«; plaz »u pluga lijeva ruchica na koju se dolje natiche lemesh«; gredelj »der Pflug balken;temo [prim. zadavacha]« (KAR). Kozelc – gre skozi gredelj v plaznico, pred njim je chrtalo(JAN).



Kaj pa je bure? Po mnenju italijanskih in drugih etimologov je:bure – latinska beseda neznane etimologije, ki oznachuje gred (asse) ali osrednji drog (fustocentrale) pri plugu, na katerega sprednjem delu se priprezhe vlechna zhival (ZIN). Mario Alineiizhaja iz slovanske osnove bor – iglichasto drevo »Pinus silvestris«, na Dolenjskem in v Kobariduizprichano tudi v pomenu »razzhagano deblo«; nekoch je bil verjetno pomen shirshi »gozd,vejevje«. Na tej osnovi poznamo vrsto izpeljank in krajevnih imen. Gre za sploshnoslovanskobesedo in sorodno je samo v staronordijshchini borr in staroangleshchini bearu. Poleg razlichnihrazlag, od indoevropskega izvora * bhoru, *bhoruo do suponiranega venetoilirskega sorodstva(ESSJ). Marko Snoj dodaja, da rekonstruirajo indoevropski koren *bhar kot »nekaj ostrega,drevesna iglica, resa«, iz katerega je she cerkvenoslovansko bъrъ, hrvashko in srbsko bar »proso«< * »rastlina z ostrimi resami«, slovensko brada in sorodno ter po vsej verjetnosti tudi brin, brinje(SES). Sloviti italijanski etimolog Devoto pravi, da je bure, razlichica od bura, lat. buris, brezvsakrshne verodostojne povezave; bura »drog pluga«, latinsko bura, razlichica od buris, ki nimazanesljivih povezav (DEV). Battisti-Alessio pravita, da je bora izprichana beseda shele v 14. st., spomenom »drevesno deblo, steblo; shtor, chok, panj«, iz severnih krajev Italije, Lombardije,Veneta, Emilije, na ladinskem podrochju, primerljiva z engadinsko buorra »kos debla; skupek,kepa snega, ki se med valjenjem vecha, gruda«, z izpeljankami borin »sesek«, borlo »valj«, borela»koleshchek, pogachica na kolenu, iver, okrogel vojashki shchit« ipd., iz neke domnevne teme*borro »nekaj okroglega«, predlatinskega izvora (BAT).Shlenc prevaja bure »oje« (SHLE). Zanimivo je, da v slovenshchini poznamo za plug polegizrazov oralo, ralo she drevo, ki dokazuje neolitski nachin obdelave zemlje, ko so primerno mochnodrevesno vejo s kljuko vlekli in tako brazdali zemljo (kar je she danes mogoche videti priprimitivnih kmetovalcih Azije in Afrike). Povsem logichno je, da so z razvojem na tako drevododajali posamezne izboljshave, med katerimi so nadvse pomembni kovinski lemezh in rochici,toda v osnovi je ostalo osrednji del orala drevo ali bor, ki je tako zgolj drugo ime za drevo.Poleg tega je s tem v zvezi pomemben slovanski izraz boriti (se) »bojevati (se)« [na Gorishkemtudi »potiskati, riniti«], kar naj bi izhajalo iz indoevropskega korena *bherh »obdelovati z ostrimorodjem« (SES), slednje bi morda veljalo kot izhodishche za »boj, borbo«, medtem ko bi vpomenu »potiskati, riniti« morali poiskati drugachno osnovo. Bezlaj navaja za boriti tudi pomen»poditi, gnati, pojati« (ESSJ), kar se mi zdi ustreznejshe za razlago pomena »bojevati, prepirati(se); suvati z rogovi« ali pa tudi »potiskati, riniti«.Vse to kazhe na dvojni, a sovpadajochi pomen drevesa-bora kot kmechkega orodja, po eni strani jeto najprimitivnejshi plug iz drevesa, po drugi je za tako obdelavo zemlje potreben posebendelovni prijem: riniti, potiskati, suvati; za oboje pa imamo preprichljivo slovansko osnovo.

Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas), kar je izposojeno iz letonskega buras, kazhe, dasloni na glasovni podlagi (VAS). Vasmer nakazuje baltsko izhodishche, s chimer je utemeljenosklepati, da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo. Toda prav buras je mogoche primerjati zetimoloshko nerazlozhljivim bure »gredelj pri plugu«. Poleg tega imamo she:

perenica »rochica pri kmetskem vozu« (PLE),parez »kol, s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE); vech pri obravnavi jadra.

Zame je nadvse preprichljiva potrditev slovenski izraz pribor »predmeti, priprave, ki se



uporabljajo pri kakem opravilu, delu sploh«! Skratka izraz, ki je sinonim za »orodje« in sevedatudi za kmechko orodje. Bezlaj (ESSJ) tega sicer posebej ne obdeluje, marvech pod brati, a namSnoj razlozhi, da smo Slovenci to prevzeli od Chehov shele v 20. st. iz njihovih izrazov prěbrat,prěbirat »prebrati, prebirati«; s prvotnim pomenom besede, verjetno * »kar je izbrano (za dolochennamen)« in nas napotuje na brati. To pa je v starocerkvenoslovanshchini bьrati, sedanjik bero»zbirati«, kar poznajo drugi slovanski jeziki iz praslovanshchine * bьrati »nabirati, zbirati«, sorodnos staroindijskim bharati »nese«, grshko phero »nesem«, lat. fero, alb. bie, armensko berem »nesem«,gotsko bairjan »nositi, prinesti, roditi«. Indoevropski koren *bher- pomeni »nesti«, to je razvidnoshe iz slovenshchine breme, breja ipd. (SNO). Ne oziraje se na Snojevo razlago, sosploshnoslovanski pojmi z osnovo bor v zlozhenkah (z-, po-, na-, od-, iz-, raz-, o-, pre-) dovoljtrdna opora za izpeljavo v pomenu dejavnosti, postopkov, pripomochkov in izdelkov v zvezi schlovekovim delom, delovanjem!

(2) stegola (tudi stevola) »rochica pri plugu«; na nashe veliko presenechenje tudi za ta izrazugotavljajo jezikoslovci, da je iz latinskega stiva(m), neznane etimologije. Osnova je steg- spomanjshevalno pripono –ola. Stegolo je verjetno iz iste osnove in pomeni »leseni drog za prenosvrtenja s kril na mlinske kamne« (ZIN). Druga dva italijanska etimologa Battisti-Alessio pravita,da je izraz stegola prvich zaznan v 16. st. in v poljedelstvu pomeni »rochaj pluga«, najti je tudiizraz stevola. Domnevno prihaja iz osko-umbrijskega in ustreza latinskemu stiva »vomere; lemezh,ralo«, z metatezo v milanskem narechju streva, v piachentinskem pa strevda, a tudi v lukanskemstievola. Beseda zahodno-panromanska. Podoben je izraz stegolo, prvich zapisan 1805, lesen delpritrjen na krila mlina na veter, s katerim obrachajo mlinske kamne; prim. steccolo, stegola (BAT).Stecca naj bi prishla v italijanshchino iz gotskega stika »palica, kol«; toda stecco iz langobardskega stek »palica«; iz teh osnov npr. steccare »ograditi s plotom iz kolov«, steccaia »utrditev rechnegabrega s palicami in koli« ipd. (ZIN).Slovensko stegne, stegna »navadno z dvema plotoma ograjena plot za zhivino«, znano vkrajevnih imenih in priimkih, starocerkvenoslovansko stьgna »cesta, ulica«, podobno v drugihslovanskih jezikih tudi v smislu »strnishche, pashnik; razpotje; steza«, praslovansko stьgna »priti,prihajati; steza« (ESSJ). Srbsko in hrvashko stega »discipline; check, control«; stegnut(i) »astringent,tied, bound«. Vse to kazhe na funkcijo rochic, da z njimi moremo ravnati s plugom, ga usmerjati,kar pojasnjuje izvor besede. Primerjava med slovenskim stegno, stegnenica, praslovansko *stozherъ,*stezherъ, *stogъ tudi v pomenu »roka, rama, pazduha« z latinskim tignum(<tegno) »tram, hlod«kazhe na gradivo ali obliko rochic. Dodatno nas k takemu mnenju navaja (iz)tegniti iz osnoveteg(niti), starocerkvenoslovansko sъtegnoti »zvezati, zategniti; vlechi, raztegovati« in po nekihvzporednicah tudi »oje; drog« (ESSJ). Pri tem upravicheno domnevamo na slovanski izvor tegaizraza.

(3) versoio »pluzhna deska«, italijanski etimologi razlagajo, da gre za besedo v severnoitalijanskihnarechjih, izpeljano iz pogovorne latinshchine *versoriu(m), iz versus, vertere – delo pluga zaobrachanje s chrtalom (coltro) in z lemezhem (vomere) odrezane prsti (ZIN). Ker versoio »pluzhnadeska« rabi za obrachanje, vrtenje prsti, si poglejmo dve mozhni razlagi za slovansko



izhodishche. Prva je vrsta, starocerkvenoslovansko vrъsta, ki ima v rushchini pomen dolzhinskemere (1066 m), v cheshchini pa vrsta »plast, sloj«! Praslovansko *vьrsta je v zhenskem spoluposamostaljeni pretekli trpni delezhnik glagola *vьrteti, kar je prvotno pomenilo *»obrnjena,zavrtena«. Vrsta je poimenovana kot *»obrat« zato, ker orach, ko zorje eno vrsto, obrne inzachne orati drugo (SES). Druga mozhnost je vrshiti, cerkvenoslovansko in *praslovansko vrъshiti »delati, izdelovati« iz osnove *vьrhъ »delati vrh, zakljuchevati neko delo« (SES). Toutemeljuje poimenovanje z rezultatom delovanja »pluzhne deske«, ki obrne zemljo potem, ko jochrtalo in lemezh odrezheta.

(4) vomere »lemezh - rezilo pri plugu«, v vseh slovanskih jezikih v enakem pomenu,starocerkvenoslovansko lemeshь (SES). Soroden je tudi izraz lemez »streshna greda, shkarnica;krmilni drog pri splavu«, kamor prishtevajo tudi cheshko lemez »kol, drog«, luzhishko lemez, lemjaz»klin pri lestvi«, rusko lemega »voz lojtrnik«, slovashko olemazit »pritrditi seno z zhrdjo« itd.Praslovansko *lemegъ, *lemezъ »greda, s katero so utrdili slamnato streho« (ESSJ). Italijanskaetimologija izvaja vomere iz latinskega vomis, vomeris, ki morda izhaja iz nekega starinskega izrazawogwhsm z nekakshnimi pomeshanimi povezavami na germanskem, baltskem in grshkempodrochju (DEV); vomere (†bomere) »rezilo na plugu, ki vodoravno prerezhe odrezek zemlje, kise med oranjem preobrne« (ZIN). In tudi Battisti-Alessio vomere, v 16. st. vomero, v 17. st. bombero,1874 bombere, podezhelski izraz bomberaia, »zhelezni del pluga, ki rezhe zemljo«, lat. vomis (vomer,vomeris), prim. gomere, gombro, güembre. Oblike, ki zahtevajo vo-, morda zaradi vpliva vomere – vomitare[bruhati] »naprava, ki bruha zemljo«. V Toskani je razshirjena oblika *vomerea, kar bi bilo lahloliterarna tvorba (BAT).Ker naj bi izraz prishel v italijanshchino prek latinshchine bodisi s severa ali jugovzhoda Evrope,ki ga upravicheno shtejemo za podrochje poseljeno tudi s Slovani, je primerno poiskati zanjslovansko primerjavo. Izhajajoch iz suponiranega wogwhsm, je mogoche izhajati iz vegast, vegav»kriv, neuravnoveshen, posheven, postrani ipd.«, vegati »omahovati, majati (se), kriviti (se)« invegniti, prevegniti, razvegniti; praslovansko *vegъ »kriv, majav, gibek« je sorodno s staroindijskim vega»mochno, sunkovito, premikanje« ali vijate »vali se, dviga se« (SES). Drugo mozhnost namponuja sestavljenka iz praslovanskega *u- »proch, stran, od« in osnove mreti,starocerkvenoslovansko mreti, praslovansko * merti, iz indoevropskega korena *mer-, ki kazhe nasorodno bazo merh »stiskati, tlachiti«, praslovansko *mьrva; »zdrobiti, zmrviti« (SES), kar se lepoujema s funkcijo lemezha.(5) Potem imamo she sestavni del pluga coltro († cultro). Kako prevajati coltro, kot »chrtalo« alikot »lemezh«?Valjavec prevaja coltro »plug, oralo« in vomere »lemezh« (VAL); medtem ko Shlenc coltro »chrtalo,plug (s chartalom)« (ShLE). Tavzes navaja lemezh »vomere« (TAV).Bezlaj obravnava chrtalo kot »lemezh, nozh pri plugu«, v 17. st. izprichano zhertalu »vomer«, karse ne ujema z drugimi navedbami, saj naj bi bilo chrtalo tisto, ki rezhe vertikalno, predlemezhem, ki rezhe horizontalno. Bezlaj she dodaja primerjave s srbskim in hrvashkim crtalo,crtak »lemezh«, bolgarsko chъrtalo, cheshkim chertadlo, starocheshkim chrtadlo, dolnjeluzhishkimcertadlo. Vse izvedeno iz praslovanskega *chersti, *chъto »rezati«, izhodishchno indoevropsko *kert-»rezati« (ESSJ). Po vsem sodech, je smiselno coltro prevajati kot »chrtalo«.



Italijanski etimologi izhajajo iz latinskega cultru(m), [culter, cultri »coltello – nozh« z negotovimipovezavami zunaj Italije, cheprav je jasna indoevropska tvorba (DEV)] indoevropskega izvora,rezilo pred lemezhem, ki prerezhe zemljo navpichno. Vzporednica je cultro »coltello per scopirituali – nozh za obredne namene«, iz latinskega culter (ZIN). Battisti-Alessio pravita, da je bil taizraz coltro (-uolo) prvich zapisan v 16. st., tudi kot coltellino [nozhek]; coltello dell'aratro »(ShLE)prevaja: chrtalo«; vomere »(ShLE) prevaja: lemezh, lemezhnica, ralo«. V Toskani je corton, latinskoculter, -tri (cultru, cultra) »coltello, specialmente quello dell'aratro, [nozh, posebej tisti pri plugu]«,etimolgija je neznana. Na severu Italije coltra, coutra, coltre, francosko coutre, provansalsko coltre,aragonsko cuitre, kar je preshlo v baskovshchino golde, anglosaksonsko culter in irsko coltar (BAT).Torej tudi Battisti-Alessio meshata chrtalo in lemezh!Kaj naj bi pomenilo, da gre za povezave zunaj Italije, a obenem za indoevropsko besedo?Slovanska primerjava lahko sloni na klati, praslovansko *kolti »rezati, bosti, lomiti, razbiti, tolchi«iz indoevropske osnove *kelh z enakim pomenom. Ampak v slovenshchini imamo obiloizpeljank: kolina, koljem, kol, kalati, okel, klatiti, kliti, kal, klin, klada, kladivo, klas, kar kazhe naizvirno, staro in besedotvorno slovansko osnovo, ki jo je kaj lahko spraviti v zvezo z »nozhem zaklanje v obredne namene«, saj je bil v davnini daritveni ritual zaklati zhival. (6) Pri plugu je znachilen she en izraz: suola [del aratro] del pluga, ki drsi ob nezorani stenibrazde, v ljudski govorici tudi sola, iz latinshchine sola, solum »soglia«, preko solea(m) »sandalo,suola«. Soglia »prag« (ZIN). Soglia, v pogovorni latinshchini *solja, klasichno solea »sandal«,pomensko krizhanje s starovisokonemshkim izrazom swelli (nemshko Schewelle) »soglia – prag«.Solea je zhenska samostalnishka oblika pridevnika *soleus »pripadajoch solum«, iz indoevropsketeme selo- »chloveshka naselbina, ki lezhi ob obdelovalni zemlji«, v latinshchini v pomenu »hisha«,na germanskem, baltskem in slovanskem obmochju v pomenu »naselbina, naselje, vas« (vrushchini selo »naselje«, langobardsko sala »zgradba«, nemshko Saal »sala«) (DEV). Suola, latinskosolum, izvirno selo-/solo-, izprichano na slovanskih, baltskih in germanskih podrochjih,primerljivo s sala (DEV). Za suola, ki jo S. Shlenc prevaja kot »pluzhna peta«, obenem navaja tudiladjarsko razlichico s pomenom »sanishche, drcha« (ShLE). Ta poslednja razlaga »sani(shche)«smiselno nedvoumno napotuje na funkcijo »pluzhne pete«, gre za sani. Cerkvenoslovansko sani;saonice (po disimilaciji v *sanьnice > +salьnice); praslovansko *sani nima zanesljivih zunajslovanskihvzporednic (ESSJ). Mogoche pa je izraz pojasniti v izhodishchnem pomenu *»kar se plazi, drsi«ali »stran, bok« (SES). Mislim, da je razlaga povsem smiselna za ta sestavni del pluga. (7) kurelj »pri plugu lesen klin, na katerega se natika gozh (der Riemen, der den Dreschflegel mitdem Stiel verbindet; der Jochriemen, die Jochwiede, die die Deichsel an dem Joche festhält; dasPflugband, das den Pflugbalken mit dem Radgestell verbindet), vezhocha gredelj na kolca«; vozh»der Strick« [vozha – gozh »usnjen obrochek, ki rochnik s cepcem vezhe«], ki vezhe gredelj napluzhna kolca; kurgelj (zhelezni klin na gredanjici). Narechno najdemo ponekod purgelj iz nem.Prügel, drugod, tudi na Primorskem koresh (der Fortstecknagel am Pfluge, der Stössel) ali korezh (izital. carreggia, nem. Riemen), pravi Pletershnik (PLE). Vendar bi iz carreggia glasoslovno sicer lahkoizpeljali korezh, smiselno pa z dokajshnjo tezhavo, razen da je osnova carro »voz« in torej plugpritrdimo na kolca (ZIN), che naj bi bil korezh samo lesen klin pri plugu, na katerega se natika



jermen, ne pa kolca sama. Osnova carro »voz na shtirih kolesih«, lat. carru(m), naj bi prishla vlatinshchino iz galshchine kot lat. curru(m) »voz na dveh kolesih«, to gre priblizhati currere »it.correre, techi«, kar je iz korena kers »techi, dirjati (s konjem in vozom)«, razshirjeno na keltskemin germanskem podrochju; v nemshchini Ross »konj (dirkalni)«, primerjati s corso, ki je preteklikod correre lat. currere, cursum, indoevropskega izvora, analogen starinskemu *curs-to-m (ZIN) (DEV).Bezlaj pod kurgelj sklene, da so besede tako prepletene med seboj, da ni mogoche razlikovatiizhodishch (ESSJ). Pach pa Bezlaj pod geslom kurec opozarja na slovanski koren *kurъ, ki jepoznan v imenu drevesa ma-kur < macesen, maklen (ESSJ), kar bi bilo za funkcijo klina pri plugupovsem ustrezno!

BRANA

Zelo pomembno poljedelsko orodje je:brana ; izraz naj bi izhajal iz indoevropskega *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES);brana (1) »die Egge; izorano njivo z brano povlachiti, auseggen«; (2) rezjansko: brani podobnerechi: die Gitterthür [mrezhna vrata]; das Fallgatter [varovalna mrezha]; das Sägegatter [zhagagater]; primorsko: jarem; gorishko: eine Abtheilung der Getreideharfe [razdelek kozolca];primorsko: okno, shtant; das Brückenjoch [kobilica]: most v pet bran; dolenjsko: die Riegelwand[krozhni zid]; gorishko: der Rost (im Bauwesen) [gradbeni oder]; dolenjsko: hisho na brano(pilote) zidati; na Igu: hishe na brane zidajo na mochvirju; der Bratrost [zhar, reshetka za peko];das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers; gorishko: das Hackbrett (ein Musikinstrument) –cimbal; das Clavier bei den Tuchmachern (PLE);brana Egge (JAN);brana »die Egge«, narechno tudi »loputa na vratih; okno v kozolcu; mostni jarem; pilot«;rezijansko bran »vratca poleg glavnega vhoda«; verjetno k temu branich »majhna lesa«, branik»choln iz enega debla« (Trst); v 16. st. sbrano vlazhiti »occare«. Sploshnoslovanska beseda srbohrvashko borona, poljsko brona, kashubsko barna, cheshko in slovashko brana, gornjeluzhishkoin dolnjeluzhishko brona. Praslovansko *borna navadno izvajajo iz indoevropskega *bher »razriti«,latinsko forare, starovisokonemshko boron »vrtati«, lotishko berzt, berzhu »treti, drgniti«, grshkoφαρόω »orjem«, φάρω »drobim«. Drugache, manj verjetno Oshtir rekonstruira praslovansko *bartnain to primerja s predromanskim ferrum (ESSJ).

Po mojem mnenju je smiselno izvajati brana iz bruno, ker she danes v primitivnem poljedelstvuvlechejo hlod ali desko chez zorano njivo, da tako razbijejo grude in poravnajo prst. Bruno»klada, hlod«, narechno tudi brun ipd., v rabi tudi brvanje »stavbni les«, pobruncati »z bruni utrditiblatno pot«. Srbsko in hrvashko brvno, rusko brevno in podobno v drugih slovanskih jezikih.Praslovansko naj bi bilo *bъrvъno ali * bъrъvьno. Zunajslovanska sorodstva se ne ujemajo sslovanskimi oblikami (ESSJ).

Italijansko erpice »brana«, latinsko (h)irpice(m) iz hirpus, samnitsko ime za »volka«, njegove zobeso primerjali z roglji na brani (ZIN); tudi Devoto razlaga podobno erpice, latinsko hirpex,povezano s hirpus, samnitsko besedo za »volka«, brez vsakrshne povezave zunaj Italije; erpice je



tisto, kar ima zobe kakor volk; latinska oblika ustreza hirpus in hircus; glej she irco. Irco arhaichno»kozel« iz latinskega hircus, she starejshega *hirquos, je regularna latinska oblika glede na hirpus»volk« pri Oskih, vendar brez vsakrshnih verodostojnih povezav; za narechni glagol *hirpere glejshe ispido. Ispido iz latinskega hispidus, brez ochitnih povezav z drugimi jeziki, morda iz nekega*hirspidus, krizhano s *hirsu (glej irsuto) z glagolom *hirpere (glej irco) povezano s hirpex (glej erpice)in s pridevnishkim sufiksom –idus. Irsuto iz latinskega hirsutus, izpeljano iz *hirsu kakor astutus,cornutus iz astu, cornu; povezave s hirstu »peloso – kosmat, dlakav« in hispidus, cheprav popomenu primerljive, niso preprichljive, glej irto in ispido. Za krizhanje s pectus glej pettoruto, ki jekrizhanje med latinskim pectorosus in hirsutus (DEV). Ta Devotova zapletena razlaga ochitno kazhena zagato, iz katere ni dobrega izhoda.

Na Gorishkem pomeni brana tudi jarem, ki ga Bezlaj obdeluje pod geslom igo, izhesa, igesa »jarem,vaga pri vozu«, narechno tudi jug, v 16. st. jug »jugum«, tudi joga, jega pod vplivom Joch; dalje igev,igve, igelj, iglja; izvedenka igesenica »veriga, ki vezhe igo na oje«; podizh »Jochpolster«, igovec »vprezhnivol«, igovnica »Jochweide«. Srbsko in hrvashko zastarelo igo »jarem, suzhnost«, bolgarsko igo,cerkvenoslovansko igo, izhesa, iga, rusko igo, narechno jigo, jugo, ligo, lugo tudi »blazina pri saneh«,kashubsko jigoe, cheshko jho, narechno ihoch, polabsko jaidü. Praslovansko *jьgo iz starejshega *jъgoiz indoevropskega *iugom, primerljivo z latinskim iugam, staroindijskim yugam, grshko ζυγόν,nemshko Joch »jarem« ipd. Slovensko, rusko in poljsko jugo kazhe na dvojen razvoj vpraslovanshchini (ESSJ). Brana je v nemshchini »die Egge«, kazhe vse znachilnosti razvoja iztematske osnove igo, to je pa povezano s temo, ki jo Zingarelli navaja pod giogatico italijanskigiogo ali †iugo, latinsko iugu(m), indoevropskega izvora (ZIN). Pach pa Devoto razvija takolegiogo, latinsko iugum, beseda v temelju iz indoevropskega besednjaka, shiroko izprichana,identichna v grshchini zygon, v sanskrtu yugam, v hetitshchini yugan v nemshchini Joch, vse iz yugom.Koren je yeug, ki z nosnim infiksom [vmet soglasnika v besedo, npr. pondirek za ponirek] daje vlatinskem iungere, z bolj ali manj znatnimi alteracijami se tema pojavlja na baltskem, slovanskem,keltskem in armenskem podrochju (DEV).Slovensko jarem je enako v starocerkvenoslovanshchini jarьmъ, hrvashko in srbsko jaram,sorodne she rusko jarmo in poljsko jarzmo. Praslovansko *arьmъ (in *arьmo) < indoevrospko*harhimo je tvorba iz indevropske osnove *harhi »sklopiti, sestaviti«. Prvotni pomen besede jetorej *»tisto, s chimer se povezheta, sklopita (dve vprezhni zhivali)«. Blizhnje sorodne besede solat. arma »oprema«, mlajshe »orozhje«, armensko yarmar »ustrezen« in morda staronordijskojormunu »govedo, konj«. Sorodno je tudi jermen in verjetno rad, neroda (SES). Zanimivo, da Bezlaj v(ESSJ) ne obdeluje posebej tega gesla, implicitno pri pri geslu jermen. OSLA

Osla »brusni kamen« naj bo le en primer prastarega orodja, ki ga je chlovek uporabljal zhe vkameni dobi, za oslo poznamo latinsko cos »brus, osla« (ESSJ). Medtem ko Snoj izvaja: iz nekegapozabljenega glagola s pomenom »brusiti, ostriti« iz indoevropskega *haki »ostrina« iz korena*hak »oster«, tvorbeno blizu je anglosashko egle »rese«. Gl. osina, oster, ost (SNO). Nadvsepresenecha, da naj bi osla izhajal »iz nekega pozabljenega glagola«, torej gre za zelo star jezik, toda



po drugi strani je to primerljivo z osina, ost, oster, kar vse sodi k elementarnemu besednjakudavnega chloveka. Ochitno je zhe takrat nastala nasha beseda osla, ki je bila kamenodobnemu –vsaj neolitskemu – chloveku nujen pripomochek pri ostrenju, prebadanju, izdelovanju osti, a nenazadnje kazhe osina na podrobnejshe razchlenjevanje posameznih delov rastlinskih plodov, kar jemogoche povezati z nabiralnishtvom in zgodnjim prehodom na poljedelstvo. OZARA

Ne bom se loteval pomena in razvoja imen za polje, njiva ipd., nekaj o tem sem omenil v svojihprejshnjih knjigah, toda pojem ozare je povezan z obdelovanjem zemlje z vprezhno zhivino.Zakaj? Beseda ozara pomeni »travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obracha plug«,narechno tudi »prechna brazda na koncu njive«, vozara, vzara, zara in razara v enakem pomenu.Knjizhna razlichica ozara je standardizirana iz gorenjskega narechja, kjer se je beseda razvila izvzara, to je verjetno izpeljano iz sloven. *vzarati < *vzorati »obrniti plug pri oranju«, vz- »nazaj,gor« + orati. Iz tega glagola je z drugo predopono izpeljano spodnjeluzhishko zawora, zawor»ozara«; gl. orati (SNO). Skratka tudi takshne podrobnosti, da ne nashtevam she drugih, ochitnokazhejo na pradavno in predvsem izvirno slovansko poimenovanje funkcionalnih poljedelskihpojmov. V tistem obdobju pa je predstavljalo obvladovanje poljedelstva prvovrstno tehnoloshkoinovacijo, zato tudi prazgodovinarji govore o – neolitski revoluciji.*Poimenovanj za orodja in druge pripomochke, ki so bili predmet podrobnejshih preuchevanjpaleolingvoistov, se je lotil tudi Karel Oshtir, vendar tu ne bom navajal njegovih obsezhnih innadvse izzivajochih etimologij, ki v veliki vechini primerov vodijo, po njegovi teoriji, dopredindoevropskega – megalitskega – jezikovnega substrata oziroma do predpraslovanskegajezika. Mario Alinei kot tvorec (dolge) teorije kontinuitete, ki pravi, da so bolj ali manj danashnjaljudstva Evrope zhivela zhe najkasneje v neolitiku na ozemljih, kjer danes zhivijo, med njimiseveda tudi Slovenci, to utemeljuje med drugim tudi z analizo besednega zaklada; tako npr. je ponjegovem mnenju beseda kozolec evidentno slovenskega izvora, je pa razshirjena po VzhodnihAlpah in s tem dokazuje davno poseljenost tega prostora s predniki Slovencev.Ker sem veliko toponimov obdelal v svojih dveh prejshnjih knjigah, bi se tu dotaknil le nekajredkih, ki so za podrochje Banjshic v povezavi s svetolucijsko kulturo she posebej znachilni.

BANJSHICE

Pokojnemu slovenskemu akademiku Francetu Bezlaju je njegova sodelavka dr. Metka Furlanzbrala in uredila jezikoslovne spise, ki so izshli leta 2003 (BEZ I/II); to je nadvse lepo inkoristno dejanje, ki dostojno predstavlja nashega pomembnega jezikoslovca, saj bi sicer bilo zelotezhko dokopati se do njegovih shtevilnih del, objavljenih v najrazlichnejshih revijah, zbornikih inknjigah.Tam si lahko preberemo tudi njegova razmishljanja o Banjshicah in okolici. Med drugim:

»Imena Bate, Baske, Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. Bate so kakorBenetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo zalbanskim vënt, vëndi »bivalishche«, kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob



cesti med Oglejem in Siskom. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje, da je bilalatinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimskevojashke centre z okolico. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov nisobili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi sheilirovenetske govore.« (BEZ I, str. 140)In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tiskF. Bezlaj: »Veneti, ki so nam pustili imena kakor Benetke, prevzeto prek romanshchine inBanjshice, Bate, Baske verjetno she direktno, so se preselili na jug vech kot poldrugotisochletje pred Slovani, so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerataljudstev, ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.« (BEZ I, str. 255)»Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etnikuVenti, verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.« (BEZ I, str. 291)

Bezlaj obravnava Banjshice tudi v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pod geslomtoponima Benetke, izvedenke Benechija, Benechan, pridevnik benechanski; v 16. st. Benetki (Trubar),Benezhani (Bohorich), v 18. st. Benetki, rodilnik Benetek (Megiser), s'Benetku (Kastelec), mestniku'Benedkih (Rogerij), narechno she Benitcьh (rezijansko), Banitkah poleg Banitke (rezijansko) izstarega ktektika Bьnetьci, Bьnetьke (Ramovsh); italijansko Venezia iz star. Venetia, toda nem.Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem prek chesh. Benatky. Kakor slovensko tudisrbsko in hrvashko Mljeci, Mnjeci, starejshe in narechno Beneci, Bneci (Cres), od 13. – 17. st. Beneci,narechno Beneće (Skok). Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti, pisano tudi Venethi, Venedi,Venadi, Оύενθι, Βεριδοι (<Βενιδοι), Ούεν(ε)τικος κολπος – Baltsko morje (Niederle, Manuel), daljetudi 'Ενετοι v Italiji, Enedi v Iliriji, Veneti v Galiji (Armorica), lacus Venetus v Alpah (Krahe).Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. st. za Slovane, tudi Skandinavci imenujejoPomorjance vindr, vindland, Finci imenujejo Ruse Venäjä, Nemci Luzhichane, Pomorjance inSlovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola); k temu pridevnik windisch in priimekWindischer (Kossina). Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι, latinizirano Antae »Anti«<vety. Ni pamogoche dolochiti , ali je slovanski toponim Bate, narechno tudi bete, bętę, leta 1200 Beht, 1291 inBetach, 1300 Betackh, Betockh<* bętę (–*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T.Logar) iz slovanskega * vętę (–Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti. Much izvaja Venetiiz indoevropske osnove kakor germansko *weni, staroirsko fine »prijatelj«; soglasha Krahe; todaBrandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). Vasmer nam daje dodatnoiztochnico venok »kranz, venec«, cheshko vinek, poljsko wianek; venec in vitь iz *venъ (VAS).

Tako torej Bezlaj razgrinja slovansko izhodishche za te toponime, ki jih sochasno po eni stranipovezujejo razlichni avtorji z Anti in Slovani, po drugi strani pa z Veneti, med katere bolj alimanj odkrito postavljajo enachaj. IDRIJA

Zakaj se mi zdi pomembno sem vkljuchiti ta toponim oz. hidronim?V luchi Oshtirjeve metodologije, ki na svojski nachin obravnava zakarpatsko podrochje kot"pradomovino Predslovanov", o chemer sem obshirno pisal v zgornjih poglavjih, je zanimivo, dase poleg Idrij(c) na nashem ozemlju pojavljata dalech proch she reka in kraj Idrica naseverozahodu Rusije.Idrija, Bezlaj pravi, da je verjetno venetskega izvora (ESSJ). Seveda se moramo vprashati,



ali obstaja kakshna venetska osnova, na katero bi se lahko oprli v tem in vseh primerih,ki jih obravnavamo in se nanashajo na venetskost Banjshic in njihovega okolja. Che bi seoprli na skromno dedishchino dokumentiranih (po mnenju strokovnjakov) venetskihbesed in tako tudi v Pellegrini-Prosdocimi La lingua venetica (PEL), bi se znashli v tezhavah– tam redko najdemo ustrezne osnove.

Za primer, kako razlichni italijanski etimologi razlagajo, vzemimo: Judrio (+Idrija), reka vFurlaniji, ki teche izpod Huma (905 m) na zahodu naselja Volzana (+Volche pri Tolminu) in sepo 55 km steka v Torre (+Ter) juzhno od kraja Romans (ob Sochi), ta pa v Socho. Vse do leta1915 je Judrio razmejevala Italijo in Avstro-Ogrsko. Prva omemba leta 1247 "super ripam Judri",nato 1255 "sub vado Judrii", 1456 "lu gludri"; hidronim je primerljiv z imenom reke Ledra, tudi ta jev Furlaniji (leta 1294 "aque Edre", 1298 "aque Ledre" itd.). Obe imeni sta neznanega izvora, zeloverjetno sta predlatinski, saj nas spominjata na gr. ϋδορ »voda«, kjer ne moremo izkljuchitipovezave, che dopustimo povezavo preko neke latinizirane oblike (Frau 1978) (UTET). Pironarazvija Judri (Udri, Ludri), Judrio, (+Idrija pod zahodnimi obronki Gorishkih Brd) hudournik zgore Colaurat (+Kolovrat), ki se steka v Torre (+Ter) pri Tapogliano (PIR).

Na ozkem ozemlju Tolminske imamo tri reke z enakim korenom, ki so vse pritoki Soche: najboljznana je Idrijca, ki priteche iz okolice Idrije in se pri Mostu na Sochi izliva v Socho; druga Idrija,ki je vechji potok, priteche izpod Matajurja pri Starem selu in pod Kobaridom steche v Socho;tretja Idrija izvira jugovzhodno od Matajurja izpod vrha Sleme v pogorju Kolovrata.

Rutar omenja: »Enako spominja Idrija ali Vidrija na sorodnost slovenshchine z ilirskim ingrshko-latinskim jezikom (Letopis Matice slovenske 1877, Trstenjak str.89)« (RUT str.8). She ena Idrica!

Zelo zanimivo, da se pojavlja zelo dalech na severozahodu Rusije (blizu meje z Latvijo) ob reki Idrica, pritoku427 km dolge Velikaje (ki se pri Pskovu izliva v Pskovski jezero, to je povezano s Chudskim jezerom), kraj zimenom Idrica! V tistem predelu je v zgodnjem srednjem veku zhivelo slovansko ljudstvo, imenovano Sloveni, vnasprotju do drugih slovanskih plemen v blizhnji in daljni soseshchini, ki so imela drugachna imena. Francoskislavist Francis Conte je v svojem delu Slovani (CON) zapisal, da se je v srednjem veku del Slovencev (!) odselildalech na sever v blizhino Ilmenskega jezera, kjer so ustanovili slavni Novgorod, in ti so potem nosili stoletjadolgo ime Sloveni ter se lochevali tudi po jeziku od juzhnejshih Rusov.Mesto Idrica je sredishche (po rusko) Idrickogo rajona v Velikolukshki oblasti Rusije, ob zheleznishki progiMoskva-Riga, 113 km zahodno od Velike Luke.V Velikolushki oblasti (tu je bil rojen znameniti skladatelj Musorgski) so vechji kraji: velika Luka, Nelidovo,Nevelj, Novosokoljniki, Opochka, Holm, Toropec, ki je eno najstarejshih mest v Rusiji itd. Na tem podrochju znad tisoch jezeri (najvechja so Zhizhichko, Vselug, Boljshoj Ivan, Peno, Sebezhsko) je zgornje porechje velikihrek Volge (v antiki je bilo njeno ime Ra, v srednjem veku Itilj ali Atelj), Zahodne Dvine, Lovate in Velikaje.Eden od pritokov Zahodne Dvine je Mezha. Tako je ime slovenski reki na Koroshkem.Pritoka 427 km dolge Velikaje, ki je v zgornjem toku globoko vrezana v morenske sklade in teche zelo hitro,nizhje pa se v ravnini umiri, sta tudi: Sorot in Issa, ki bi ju lahko primerjali z nasho Soro in Ishko.



*Za ilustracijo zapletenosti etimologij in mogochih medsebojnih povezav naj navedem primer izdela Francesca Ladogna – Riccardo Miceli Il genio dei popoli (A. Morando ed., Napoli, 1935, str. 2,prevod L.V.): »Palestina ni bila najbolj plodna dezhela; obkrozhena z dveh strani s pushchavo, povsej njeni dolzhini techejo izrastki sirskih gorovji Libanona in Antilibanona; a dolga reka – ki joimenujejo zaradi njenega hitrega teka Jordan – jo brazda v notranjosti in spotoma ustvarjadvoje jezer, Merom in Genazereshko ali Galilejsko morje, dokler se ne izteche v she vechjejezero – Mrtvo morje.« (podchrtal L.V.) Torej Jordan naj bi pomenilo hitra (reka).Giovanni Semerano v svojem delu Le origini della cultura europea (SEM 1, str. 735) pishe: »Jordan –ime reke, Hajjarden so povezovali z jarad »spushchati se«, zaradi velikega vodnega padca. L.Köhler je predlagal pomen »vedno tekoch«; nasprotuje mu von Soden. Primerjali so z imeni rek,npr. Iardanos v Eleji (Iliada 7, 135) in reko na Kreti (Odiseja 3, 292), dalje z reko Vardanus vSarmatiji, in celo z Gardon v Juzhni Afriki, pa z Apidanos, Eridanos. Nekateri so celo povezovali zimenom grma »olenader«. Po mnenju Semerana je pomen imena Jordan-Jordanes (Plinij 5, 71)kakor tudi Eridanos »velika reka, mogochna reka«. Izvirna osnova ustreza akadskemu harru »rechnitok«, v hebrejshchini jeor »reka«, z akadskim dodatkom dannu »mochan; utrjen«.Seveda lahko opozorimo, ob uposhtevanju vechkratnih opozoril samega Semerana, tudi naslovansko osnovo jadern »hiter, brz«, jadrnost »naglica«, jadriti se »hiteti, podvizati se«, v drugihslovanskih jezikih tudi v smislu »poln, mochan, svezh ipd.«, cerkvenoslovan. jedrь »hiter, nagel,brz, uren«; nekateri primerjajo z grshkim adros »poln, dorasel, zrel, mochan«; mogoche je tudiizhajati iz staroindijskega Indras »ime bozhanstva«, indriyam »moch, imetje«; pritegniti je mogochetudi litavska hidronima Indraja, Indrajas.Primerljivo tudi zhuriti, zhuren, ki je sicer zastarel izraz za »hiter, uren«, srbsko in hrvashko juriti,z osnovo jur-. Poleg tega pa tudi jar »vzkipliv, nagle jeze; nagel«, v drugih slovanskih jezikih tudi»zelo mrzel, iskriti se; zelo ipd.«, praslovansko *jarь iz indoevropske osnove *joros, sorodno zgrshkim zoros »ognjevit, mochan, chist (o vinu)«.*Zelo zanimivo je podrobneje pogledati naslednji primer za jadra, ki nazorno kazhe, kako tezhkose nekateri etimologi odlochijo za izhajanje iz izvirne slovanske etimologije in jo ishchejovsepovsod naokoli.Rusko idti pod parusami »jadrati«, parus »jadra«, parusina »jadrovina, konopljino platno za jadra invetrnice«, parusnik »jadrnica«, parusnyi meshok »vrecha iz grobega platna« (JAK) in (DZhU).Vasmer razlaga: парус nem. »segel« [slov. jadro], starorusko parusъ (zhe v Nestorjevi kronik, leta907) navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος [svetilnik, svarilo]; proti temu govori, daje bila v starih chasih ta grshka beseda uporabljana poetichno in se kasneje v grshchini nepojavlja. Mikola je iskal podobnost z [lat.] pyxo [pyxis – pushica, vazica, shkatlica?], kar jeglasovno tezhavno. Konchnico pa gre primerjati z уксус, пардус. Izpeljava iz latvijskega puraz"jadro" (iz *purjas), kar je izposojeno iz letonskega buras, kazhe, da temelji na glasoslovni podlagi(VAS). Vasmer torej nakazuje baltsko izhodishche, zato je utemeljeno sklepati, da gre za skupnobaltsko-slovansko osnovo. In prav buras je mogoche primerjati tudi z etimoloshkonerazlozhljivim italijanskim bure »gredelj pri plugu«.



Pletershnik pozna parez »kol, s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE). Bezlaj pa topovzema in dodaja: enako je tvorjeno cerkvenoslovansko parezъ »assula; treshchica, iver«,hrvashko dial. parjez »kol«, cheshko parez »panj, shtor, parobek«, slovashko dial. parez »parobek«,parezak »vechji zhepni nozh«, dolnjeluzhishko parez, dial. parjez »sekalni mech«; slovansko *parezъje s podaljshavo prefiksa po- tako kot pri patoka (<potochiti) tvorjeno iz *po-rezati, *po-rezeshь»secare«; rezati (ESSJ).

Zanimiva je tudi perenica »rochica pri vozu«, izvedeno iz osnove *perti, *pьro, slovensko podpreti.Podobno je tvorjeno tudi slovensko napera »gredelj, plaz«, naperki »palisade, zobje pri brani«,naperiti »pripraviti ogrodje za pletenje, opremiti kolo s shpicami, brane z zobmi«. Primerjaj ruskoperila »ograja, drzhaji«, verjetno tudi cheshko dial. pereni »grmada«, -periti »pazhiti, ograjevati«.Sorodno je litavsko pera »opazh, oboj«. Dalje –preti I.In she periti »vstavljati zobe v grablje, shchetine v dreto, napenjati shpice v kolo«, tudi »prebosti,napeti, nashchuvati« ali »predreti, vdreti«; sekundarno –perjati, -perjavati, -perjevati; k temu napera ,pera »shpice v kolesu«, prvo tudi »osnova za pletenje«, naperek, razpernica. Primerjaticerkvenoslovansko naperiti, naperjo »predreti«; praslovansko *periti, *perosh, sorodno z grshkim peiro»predreti, prebosti«, perone »konica, ost, zhelo«, indoevropsko *per(H) »prepeljati, prevesti,predreti«. (ESSJ). Prav v pomenih »napeti« ali »osnova za pletenje«, »prepeljavati«, »prebosti« ipd.se zelo dobro ujema s funkcijo jadra oz. s postopkom izdelovanja, tkanja, pletenja jadrovine. PriBezlaju tudi –preti II »fulcire; podpreti« je osnovnemu pomenu najblizhje; Pokorny sicer meni, dateh slovanskih in baltskih besed ni nujno potrebno izvajati iz indoevropskega *(s)per- »shperovec,drog«, Bezlaj dodaja, da povezava ni izkljuchena (ESSJ). Praslovansko *perosh izindoevropskega*per(H) nakazuje razvoj v parus.

Toda presenechenje nas chaka, che se vrnemo na domnevo, ki jo navaja Vasmer, da »parus...navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος«. Semerano ugotavlja, da ni znane etimologijeza grshko besedo φαρος, vendar jo je mogoche najti v akadshchini: (1) φαρος, φάρος »tkanina,jadro, plashch«, φορµός »rogoznica, koshara, pletenica, jerbas«, litvansko burva »barva, enolichen«ipd. Akadsko barwu, barmu »obarvana tkanina«, baramu »tkati, plesti, viti, motati, vrteti; oshariti«,birwu »lepo stkati«; (2) φάρος, -ον »faro, svetilnik«; znano od Pharos; akadsko barahu »zharchiti,izzharevati«, prim. baru »prikaz(ov)ati se« , baru »videti«; (3) φαρόω, *φαράω »orati, obdelovati«,φάρος »plug, oralo«, φάρυγξ akadsko parau, parahu »parati, rezati, sekati«, akad. parsu, parasu»(raz)paran, (s)paran, parast« (SEM). Vseeno nam Snoj pod geslom barva razlozhi, da smoSlovenci dobili to besedo preko cheshke barva iz srednjevisokonemshkega varwe, nemshko Farbe,v enakem pomenu. Starejsha, neposredna slovenska izposojenka iz iste nemshke predloge jefarba. Nemshka beseda je glede na germansko sorodstvo prvotno pomenila »podoba, lik« in jeverjetno tvorjena iz indoevropskega korena *kuer- »delati« (SNO). Da je uspelo etimologomizpeljati iz indoevropskega *kuer- nemshko varwe in Farbe nas vsekakor osupne, medtem koakadska podlaga omogocha zelo eleganten fonetichni in smiselni razvoj, ki pa po mojempreprichanju sodi v praslovanski besedni zaklad iz nostratichnega fonda. To je toliko boljpodprto, ker je tudi φαρόω, *φαράω »orati, obdelovati«, φάρος »plug, oralo«, s chimer smo semochno priblizhali tako etimologiji za bure »gredelj del pluga«, kakor akadskemu barwu, barmu,



baramu za φαρος, φάρος »tkanina, jadro, plashch«, φορµός »rogoznica, koshara, pletenica, jerbas«,litvansko burva »barva, enolichen« za rusko parus »jadro«.

To ukvarjanje z izrazom parus je bilo pouchno tudi zato, da se lahko poglobimo v etimologijohidronima Idrija.Zato lahko nadaljujemo s Semeranom: »Preuchimo nekaj hidronimov, ki se nanashajo napodrochje Venetov: Edron omenja Plinij (Nat. hist., III, 121) "...Aedronem (Edronem) Meduaci duo acfossa Clodia"« (SEM vol.38, str.646). Naprej najdemo pod geslom za reko Brenta na severozahoduItalije, da je v Tabuli Peutingeriani; Ravenatesu, IV, 36; Ven. Fortunatu ) navedena kot Brinta,nedvomno predlatinskega izvora, toda tako pri Pliniju (III, 121) kakor pri Liviju (X, 2) znana tudikot Meduacus (maior) in Meduacus (minor): Meduaci duo »zliv Brente«(SEM vol.38, str.723).

Vasmer obravnava ядро I, mnozh. ядра »Kern – jedro, zrno, koshchica, peshka, Kugel – krogla,Granate – (topovski) izstrelek, Hode – modo«, ядрица »Gersten – jechmenovo ali Hafergrütze –ovseno psheno, kasha«, ukrajinsko jadro, belorusko jadro, slovensko jedro »enako«, starorusko jadro»sadezh« itd. v vseh slovanskih jezikih; staroslovansko *jedro primerjajo z vedskim andam,staroindijskim andas »jajce« in andam »modo«. Sorodno z ядрый »schnell – jadern, hiter, uren« tergrshkim αδρός »voll – poln, ausgewachsen – shtrleti, izrasti, reif – zrel, stark – mochan, krepak,debel, dicht – gost« ob manj preprichljivih primerjavah s staroindijskim adris »Stein – kamen«,irsko ond, onn, germansko uinde (indogermansko ondes) »Stein – kamen«, kakor tudi letonsko idris,idra »faules Mark e. Baumes – trhla sredica, strzhen drevesa«, grshko οιδος »Geschwulst –oteklina«, οίδαω »schwelle – oteklina; prag«. Dvomljivo je tudi izhajati iz ядро »Busen – nedrja« kot»Schwellung – oteklina«(VAS).

Vasmer obdeluje tudi ядреть »stark werden – postati mochan, sich kräftigen – okrepiti se,schäumen – peniti, brausen – shumeti, perlen (von Getränken) – mehurchki (v pijachi)«, уядретъiz ядрый »stark – mochan«; ni preprichljiva primerjava s staroindijskima eahas »Gedeihen –uspevati« in edhate »wird gross – zrasti, stark – mochan«(VAS).

Naprej imamo ядро II »jadro, jambor«, rusko-cerkvenoslovansko jadro, starobolgarsko jadro,srbsko in hrvashko jedro, slovensko jadro ipd. »jadro«. Po mnenju Mikkole mora biti praslovanskosorodstvo s staronordijskim jaδarr »Rand – rob, obere Querstange eines Zaunes – zgornji prechnidrog pri plotu, ograji« (gl. she oдр), medtem ko hoche Brückner ядро privezati k »Busen – nedrja«kot »Schwellung – oteklina« (VAS).

Dalje najdemo she ядро III »Busen« samo starorusko jadro »Busen, Sack, Tasche«,starobolgarsko jadra, »κολπος [zaliv, prsi, nedrja, sinus, vagina]«, vъnedra, vъnedrchъ, nedra,ukrajinsko nidro »Schoss – krilo; poganjek, Mutterschoss – materino krilo«, srbsko in hrvashkonjedra, njedara »nedrja«, slovensko jadro »Wamme – grlina, podgrlje, podvratnik, nader; Wulst –svitek, nabuhlina [gl. Pletershnik]«. Glas n se v razlichnih slovanskih jezikih pogosto pojavlja, gl.nedro. Ta prihaja iz *edro>jadro. Poleg je mozhna sorodnost z grshkim ήτορ »srce«, ήτορν »trebuh«.Vrhu tega iz *oidro- izhaja zveza z grshkim οίδος »oteklina«, οίδαω »oteklina; prag«, armensko ait»lice«, aitnum »oteklina«, starovisokonemshko eiz »tur, chir«(VAS).



Prav tako pri Vasmerju ядрый »hiter, uren«, samo v starorushchini jadrъ »hiter, uren«, sicer pa vstarobolgarshchini jedrъ »ταχύς – hiter, nagel«, bolgarshchini (j)edъr »mochan, zmozhen, vrl,jedrnat«, srbsko in hrvashko jedar »poln, mochan, krepek; svezh«, slovensko jadrn »hiter, uren«.Besede ni vselej mogoche lahko lochiti od *jedrьnъ »jedrnat«, ki je glasovno primerljiv z jedro»Kern« (gl. ядро I). Nekateri jemljejo stari pomen »stark« kakor za gotsko balÞs »hiter« iz »kühn –drzen, tapfer – hraber, pogumen« kot spodnjevisokonemshko schnelle ter primerjajo shestarogrshko αδρος »poln, dorasel, zrel, goden«, αδρυνω »dozoreti«. Dodatna primerjava *jedrъ»mochan, hiter« s staroindijskim Idras »ime bozhanstva«, indriyam »moch, zmozhnost« inlitvansko Indraja »ime reka«, Indrajas »ime jezera«, kot porocha Buga (VAS).Iz vsega navedenega izhaja, da je ime reke Idrija povsem mogoche izvajati neposredno izslovanske osnove!

TRUSHNJE

Trushnje so vas v sredishchu Banjshic, na krizhishchu poti iz doline Soche proti Chepovanu iniz Gorishke ravnine mimo Grgarja, B(a)ske, Ravne, Bate, Lohke naprej mimo Trushenj,Okroglega v Kal nad Kanalom, Kanalski Lom, od koder je strm spust v Most na Sochi. Popravici povedano, so Banjshice prepredene s cestami!Trushnje so na "Kozlerjevem" zemljevidu slovenske dezhele iz 1853 oznachene kot Natrusha, rje sicer nekoliko tezhko berljiv, ker bi lahko bil tudi n, vendar to ne bi bilo v nikakrshnem skladuz osnovo tega toponima, ki logichno navaja na obliko Na-trusha.Franc Kos (Gradivo za zgodovino Slovencev, IV, str. 616-617) navaja pod Trushnje: Thrucsen, Thruhs,Thruhsen, Thrusen, Thrussen, Trhuhsin, Trhusen, Trôhsen, Trouhsen, Treuchsen, Truchsine, Truhse, Truhsen,Truhsin, Truhsina, Truhsingin, Truhsne, Truhssen, Truhssin, Trus, Trusina, Trussen, Truxin, Trvchsen,Trvhsen – vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem, pri chemer gre za povezavo gornjihimen z ondotnima gradovoma, grad Vazhenberg, fevdnike Krshke cerkve Trushenjce –ministeriale grofa Bernarda itd. Nadalje F. Kos omenja Trushnje srednje (Mitterthre

uchsen), vasseverozahodno od Velikovca na Koroshkem. V uvodu, ko pojasnjuje metodologijo (str. VI): »...Gerloch iz Trushenj...« Trouhsen, gl. Trushnje, Franc Kos obravnava tudi trushenjske gospode inmed njimi tudi pravkar omenjenega Gerlocha, ki je zhivel nekako med leti 1130 in 1162.Milko Kos (Viri za zgodovino Slovencev, III. knjiga, Srednjeveshki urbarji za Slovenijo, 3. zv.,Urbarji Slovenskega Primorja, drugi del, SAZU, Ljubljana, 1954, str. 369):Trushna (*Trus), zaselek med Idrijo pri Bachi in Bacho pri Modreju (prim. A. Shavli v Kroniki, I,1953, 131). V ediciji teksta na str. 72 napachno lokalizirano s Trebusho (Tribusho).M. Kos navaja tudi Truschner Jursche, kmet v Dolenji vasi (prav tam).Zhiv je priimek Trushnovec (Ljubljana, Celje, Solkan ...).Vuk Karadzhich (Srpski rjechnik, Beograd, 1935): trushni, hljeb »Kleien-, furfureus; otrobi,mekine«, kruh iz otrobov; trushnica (v Baraniji), trushni hljeb za pse chobanske »otrobov kruh zapastirske pse; Kleienbrot, panis furfureus«; gl. otrushnica (v Sremu) »hljeb od mekinja za pse«.Dimitrije P. Dzhurovich (Rechnik rusko-srpskohrvatski, A. M. Popovich, Beograd, 1946), ruskotrushchoba (1) gosta, neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami; (2) odrochni kraj, figurativno



pushchoba; zhitь v trushchobe; "Peterburskie trushchoby" »petrograjsko obrobje«.Pletershnik: trusnat »corpulent; zhivoten, zajeten, obilen«, prim. trsnat »rebenreich; vinoroden,trsovit«, v zhivem govoru trshat »srednje velik in krepko razvit; ki ima mochne poganjke, mochneveje«, v 18. st. trsat; iz starinskega trsh »shtor, parobek, deblo, hlod, trtni trs« (SNO). ResPletershnik navaja za Prekmurje in vzhodno Shtajersko trushar »der Truschess, koroshko nem.truxner; der Speisenträger, tudi pri Trubarju – chlovek, ki pri gostiji jedi na mizo nosi«, kar bi zato besedo kazalo na nemshki izvor, vendar pa imamo na voljo veliko bolj preprichljivo osnovo vslovenskih primerih, ki jih prav tako niza Pletershnik:(1) trushen, trushna »miren, krotek, ponizhen« na Vrsnem,Tolminsko, zabelezhil Fran Erjavec,prim. cheshko truchly »traurig; zhalosten«; toda primernejshi se zdi drugi izraz, ki smo ga vpodobnem smislu nashli pri Vuku Karadzhichu,(2) trushnje »senen drobir, das Heuicht; suho drachje, trockenes Reisig«, zabelezhil Fran Erjavec vGorishkih Brdih, ujema se tudi z ruskim trushchoba »gosta, neprehodna goshcha s trhlimi debli invejami; odrochni kraj«, pri chemer prehod trushch- > trush. Prav to, da na dveh tako oddaljenihkoncih najdemo skladne pojme, potrjuje starinskost besede.Poleg tega ima Milko Kos (Gradivo za histor. topograf. Slov. za Kranjsko do leta 1500, SAZU,Ljubljana, 1975): Troschein, leta 1402 urbar na Turjaku; ter »die edling zw Truschein«, 1485 urbarna Turjaku, pri chemer pristavek edling nakazuje povezavo s kosezi.

BACHA

Vasmer: (1) бачага »luzha«; бачаі, бачак »globoko mesto v reki ali potoku« - nejasna razlaga; gl.башкак; (2) бачан »shtorklja«, gl. ботьян, ботян, батян, бачан, бадьян »shtorklja«; (3) бачега »les,zapreka, ovira za drobnico«, gl. вачуга; (4) бачить »gledati, zagledati«, ukrajinsko bachyty,belorusko bachyć, poljsko baczyć, izhaja iz *ob-achiti osnova oko; (5) бачить »kramljati, klepetati,govoriti«, novgorodsko, kostrebsko, vjatishko, rjazansko баять »govoriti«; (5) вачуга »postaja privozhnji s severnimi jeleni«, vachuzhitь »voditi trop, chredo severnih jelenov - laponsko,samojedsko«; (6) бочага, бочаг »globoka mlaka, luzha, kal v izsushenem blatnem koritu«, мочаі, мокрый (VAS).

BASKE

Danashnje ime, kot ga navaja npr. Slovenija – Turistichni atlas (MK, Ljubljana, 2002, str. 36), jeBske, sicer pa je najobichajneje najti Baske. Omenjeno je zhe bilo,da Bezlaj pod geslom Benetkeomeni tudi Baske, ki naj bi bile v zgodovinskih listinah zapisane kot: Baske<*betьske poleg Batedial. tudi bete, leta 1200 zapisano kot Beht, 1291 in Betach, 1300 Betackh, Betockh<*bete (–*vete) terBanjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T. Logar) ali iz nekega kasnejshegarefleksa za Veneti.

Torej, Baske je ime kraju, ki naj bi po Bezlaju prichalo o venetskem znachaju Banjshic, za kateroposkusimo najti ustrezno osnovo v dokumentiranem besednjaku venetshchine kot pri Bate inBanjshice.



Toda Vasmer nam ponuja izraz, ki lahko pojasni ime z na prvi pogled neslovansko osnovo: баска»Spielzeug aus Knochen; igracha iz kosti«, kar naj bi bilo izposojeno iz finshchine paasko, paasku»kleine Hand- und Fussgelenkknochen; majhna kost chlenka z roke ali noge«, karelijsko paaska»Klauengelenk der Tiere; kost zhivalskega parklja«, laponsko paska, patska (VAS). To bi bilo zanashe kraje dokaj nenavadno, da bi si izposodili ime iz take daljave. Toda che pogledamo drugeslovanske mozhnosti, pridemo do Bezlaja: bes »demon, jeza«, tudi b∂s (s polgasnim - ∂ -) in bos(Bovec, Kobarid), besen »razjarjen«, besneti, besnilo, besnost itd. Nadvse pomembno je, da poznamohidronim Besnica (leta 1291 Veznitz) in Besnik. Beseda je sploshnoslovanska, praslovansko *bedsъiz indoevropskega *bh∂idhso. Sorodno je litavsko baisa »strah«, baidyti »prestrashiti«. Iljinskijopozarja na bosъ; ukrajinsko bysovir »pogan«(ESSJ). To nam jasno kazhe, da ni nujno potrebnoVasmerjevo finsko-laponsko izhodishche. Tisto, kar razlaga kot »igracho iz kosti«, je v bistvuamulet, vrazhni predmet, kakrshne poznajo vsi (ne le primitivni, ampak tudi sodobni) narodi.Take amulete pa je kaj lahko spraviti v pomensko zvezo s slovanskim bes »demon, strah, jeza« incelo »pogan«! Po mojem mnenju je beseda baska povsem lahko razlozhljiva na slovanski osnovi.Poleg tega nas Baske spominjajo na gorovje Beskidi, na slovashkem Oravske Beskydy, v ShlezijiSlezske Beskydy, na Moravskem Moravsko-Slezske Beskydy, na Poljskem Beskid Zhywiecki, BeskidMakowski, Beskid Wyspowy, Beskid Wysoki, Beskid Sadecki, Beskid Wysoki, mejno gorovje medPoljsko, Slovashko, Moravsko na Cheshkem in Shlezijo v Nemchiji. Cheprav Vasmer pishe zaБескиды »zunanji greben Karpatov na Slovashkem«, starejshe Beskydъ (Sreznjevsky), ukrajinskoBeskyd, poljsko Beskid, Beszkid, madzharsko Beszked, zraven she staropoljsko Bieszczad (16.-17. st.)in dandanes shlezijsko Bieszczad, ukrajinsko Beshchady. Po Sobolevskem gre za kronoloshkorazlichne izposoje nekega neznanega imena v slovanskih jezikih. Primerja ukrajinsko beskedy»gora, skala, pechina« (pri Zhelech), toda to po njegovem lahko izhaja iz samega imena gore.Staropoljsko obliko Bieszczad iz *Beskedъ je Shafarik poskusil izpeljati iz trashkega korena Вεσσοι,Βίεσσοι. K temu poljsko *bieski iz nekega *bieski, kar naj bi obviselo v zraku; toda smiselno jebjeshke »visoki pashniki, visoko gorsko obmochje«, pri chemer pa pripona –edь ni dovoljpojasnjena. Je –edь primerljiv s площадь od плоский? K prejshnjemu dodaja tudi germanskospodnjenemshko beschet »lochitev«, meja«, kot je poganjek iz romunskega deal – slovansko delъ;primerja tudi starovisokonemshko gaskeiti »teme gore« (VAS). Kako to, da Slovani, ki naj bi poklasichnih teorijah zhiveli za Karpati, ne bi imeli svojega imena za mogochno gorstvo, ki serazteza chez vse ozemlje, tudi danes poseljeno s Slovani?! To je povsem nerazlozhljivo.

Toda kaj pomeni zemljepisna oznaka Karpati ali »za Karpati«? Karpati so gorovje v srednjiEvropi, vlechejo se v dolzhini vech kot 1500 km v obliki velikega loka od Bratislave do vzhodneSrbije, torej do Balkana! Najvishji vrh je Gerlah (2663 m), nizhji kot nash Triglav; ochitno ne greza visoko gorstvo, ki bi predstavljalo veliko naravno oviro in preprechevalo stike med ljudstviokoli njih. Pomislimo, da so vodile she v 17. in 18. st. najblizhje poti iz Bohinja na Tolminskochez gore in Bohinjci so celo pokopavat nosili k eni prvih krshchanskih cerkva sv. Danijela priVolchah. Karpate delimo na Beskide z visokimi Tatrami, Gozdnate, Vzhodne in in JuzhneKarpate ali Transsilvanijske Alpe. Tod izvirajo velike reke Tisa, Visla, Odra, Dnester, Prut,Morish idr. Podnebje je kontinentalno, gozdovi so pretezhno bukovi, v vishjih legah pa iglasti,veliko je pashnikov, razvita je zhivinoreja. Veliko je rudnega bogastva, zhelezo, premog, zlato,



srebro, baker, svinec, cink, volfram, sol, nafta idr. Vse kazhe, da se je zhe zdavnaj razvijalazhivinoreja in je bilo obmochje od nekdaj privlachno za iskalce rud, to pa nedvomno povezovaloondotne prebivalce s shirokim svetom, zlasti v bakreni, bronasti, a tudi v kasnejshi zhelezni dobi,so morala rudna nahajalishcha pritegovati rudarje, metalurge, trgovce itd. Ni nikakrshnegaobjektivnega razloga, da bi govorili o kakshni izoliranosti Zakarpatja od ostalega sveta, prejnasprotno. Zato je povsem neverjetno, da bi se tod skrivali nekakshni predniki Slovanov, ki bimorali biti res maloshtevilni in bi zhiveli v najbolj odrochnih kotih gorskih dolin, na nepristopnihpredelih, kjer pa bi imeli izredno skromne mozhnosti gospodarskega razvoja in s temrazmnozhevanja, pa bi jim kar iznenada s pomochjo nekakshne germanske kulture omogochilogospodarski razcvet in neznansko rodnost, da so lahko preplavili pol Evrope. Tudi dobri uchencibi morali biti ti primitivni "barbari", da so zlahka prevzeli germansko znanje in ga celo tolikobolje uporabljali, da so odplaknili Germane dalech proti zahodu. Taki scenariji so vrednifantastichnih filmov... KARPATI

V antiki se Karpate imenovali Venetske gore, Ούενεδικά ορη, zaliv ob izlivu Visle v Baltik pa se jeimenoval Venetski zaliv, τόν Ούενεδικόν. Torej Veneti niso bili le v Panoniji na juzhni straniKarpatov, ampak tudi na njihovi severni strani, tam, kjer naj bi tudi po danes veljavnih teorijahzhiveli Slovani. Med Veneti z ene in druge strani Karpatov je morala nujno obstajati tesnapovezava, saj se sicer ne bi razvijali kot eno ljudstvo, in che so bili Slovani le Zakarpatci, somorali biti najmanj v blizhnjem sosedstvu z Veneti tako z ene kot z druge strani Karpatov!Ochitno je treba vzpostaviti enachaj med Slovani in Veneti od Baltika do Jadrana, zagotovo soobstajale lokalne govorne posebnosti, tako kot ima danes »vsaka vas svoj glas«, toda to nezanikuje skupne osnove.

Tako je popolnoma razumljivo, che najdemo vrsto karpatskih toponimov tudi na Banjshicah in vokolici: Zalesie, Dobra, Tarnawa, Wishniowa, Krasno, Grabie, Strozha, Zawoja, Palcza , Strazha,Dabrawa... Toda nekatera imena so prav znachilna in pomembna, npr.: mesto Bashka (prim.Bashka grapa na Tolminskem, po kateri teche Bacha) juzhno od Ostrave, ob reki Ostravici, ki seizliva v Odro, in reka Bechva (prim. reka Bacha, ki se zliva v Idrijco) na Moravskem, ki ima dvaizvira v Beskidih in se pri Olomoucu zliva v Moravo. Ta imena nam v marsichem olajshajorazlago imena Bache, za katero klasichno jezikoslovje ishche razlago zunaj slovanskih jezikov,pach zato, ker naj bi se Slovani naselili v teh krajih shele v srednjem veku in je po mnenjunekaterih etimologija starih imen lahko le neslovanska.

BATE

Eno od krajevnih imen na Banjshicah, ki jih Bezlaj navaja kot venetska pod geslom Benetke;omeni tudi Bate dial. tudi bete, leta 1200 zapisano kot Beht, 1291 in Betach, 1300 Betackh,Betockh<*bete (–*vete), poleg Baske<*betьske ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti)(kot meni T. Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti (ESSJ).Ali obstaja pri Prosdocimiju (PEL) kakshno izhodishche med venetskimi besedami, ki jih



obravnava? Edinole Vant- bi spominjal, che domnevamo znane prehode v<>b, kar bi daloosnovo bant-, toda pri obdelavi nastanejo tezhave. Izprichane so oblike: va.n.t.s; va.n.te.i;va.n.tkeni[a?; ]va.n[; VANTAI; VANTI; VANTIO; VANTICCONIS; VAN[.Kot vidimo, se dosledno pojavlja van.t-, kar bi dalo kvechjemu ban.t-, nikakor pa ne bat.

Vechina preuchevalcev izhaja iz osebnega imena z osnovo vant-. Povsem brez osnove je poProsdocimiju, da Vant- izhaja iz Iuvant-. Prav tako je po njegovem problematichna primerjava zmezapskim vaanetos. Med razlichnimi razlagami vidijo zgolj kot eno od enakovrednih, da je v *vn-nt- chlen *vn- nichelna stopnja korena ven- v imenu Veneti. Drugi bi radi videli osnovo v retskemali keltskem jeziku, vendar je glasoslovno neutemeljena. Vech teh poskusov celo zahtevakorekcijo znanih napisov.Torej kaj? Je mogoche najti slovansko osnovo?Vasmer obdela батя, батько, Berneker ima *bate, *bat'a, kot ljubkovalno obliko za brat(r)ъ»Bruder«. Sobolevski meni, da gre za izposojenko iz iranshchine. Vendar pa Hübschmannopozarja: »Za poznavalca Aveste to daje le *patar in nich vech« (VAS). Poleg tega pa Vasmernavaja she druge izraze, ki ustrezajo osnovi Bate: батян, батьян, ботъян »shtorklja«. Posebej je shezanimiva бат za naslednje pojme: (1) »hrastova klada, krepelo«, (2) »bet, tolkach«, (3) »lesenokorito, nechke (za govedo)«, (4) »choln, izdolben iz drevesnega debla«, kot pravijo v Vologdi,Permu, Sibiriji. Vsi ti stari zrazi izhajajo iz iste druzhine in njihov nekdanji pomen je »drevesnodeblo, bruno, hlod«; najdemo bat tudi v pomenu »izdolbeno deblo s stranskimi bruni, za vozhnjopo manjshih jezerih«. To preprosto plovilo je tezhko sposojeno, zato po vsej priliki izhaja izбатоі. Poljsko bat »velika jadrnica«; staronordijsko batr, anglosaksonsko bat, novospodnjenemshkoboot, italijansko batto [op. L.V.: Zingarelli in Devoto pravita, da je batto retroformacije iz battellokot deminutiva; sam battello je prishel v italijanshchino prek stare francoshchine izanglosaksonskega bat »plovilo« (ZIN)(DEV)]. Poleg rushchine pozna tudi sanskrt bat »bat, kij,stegno, shtor, panj, klada, palica«, slovensko bat »podobno lesenemu kladivu, kij; strojni del, ki segiblje v valju, poljsko bat »bich«. Kar najdemo zunajslovanskega sorodstva, ga je tezhko dokazati.(VAS).

Poleg tega razlaga Bezlaj vech besed, tako za bat »steblo, kij, leseno kladivo, storzh«; beteti, betejem»tleti« (Tolmin), npr. v ogljenici beteje, sovrashtvo v srcu beteje. Primerjati je mogoche samogornjeluzhishko bać so, baju »tleti«, dolnjeluzhishko bajash se, bajom »tleti, plapolati«. Indoevropskaosnova *bha-, *bho-, *bh∂- »svetiti, zhareti«, kar je primerljivo s staroindijskim bhati »sveti«, bhatih»luch« (ESSJ). Da je ta beseda ohranjena na Tolminskem in ima primerjavo v luzhishchini, dalechna severu, je enkratno, chudovito, obenem pa nas opozarja, da je veliko pristnih slovenskih besedzhe pozabljenih in jih pozabljamo vsak dan! Npr.:

betva, betvo, dem. betvica (1) – betvo »der Halm, bilka, steblo; der Schaft, drzhaj, toporishche«; (2)»der Volksstamm, pleme, rod«; (3) »eine Kleinigkeit, ein bisschen, malenkost« (PLE);

vetev »worfeln«, vejati (zhito); vevnica, velniva, vejalnik »Wurfschaufet, Kornschaufel« (PLE).

Torej ni razloga, da ne bi mogli izhajali iz slovanskega izhodishcha, saj se ti izrazi (gl. tudi zaBaske) pojavljajo prav na Tolminskem, v neposredni soseshchini Banjshic in v krogu



svetolucijske kulture!

ZAKLJUCHEK Tine Logar v prispevku Dialektoloshke shtudije (Slavistichna revija VIII/1955, str. 41 – L.V.opravichujem se, da nisem mogel uporabiti vseh fines originalnega zapisa, ker nisem imel navoljo ustreznih chrk) pravi: »S tem je, mimogrede povedano, podano tudi etimoloshkoizhodishche za razlago dveh substrativnih krajevnih imen na pobochju Banjshke planote, ki doslejnista imeli svoje razlage in sta znani kot Bate in Baske, pa jih v Solkanu izgovarjajo B∂t∂ oziromaB∂sk∂. Solkanski izgovor jasno kazhe na to, da moramo pri razlagi izhajati iz osnov *bet- in*besk- in ne iz *bat-, *bask- ali *bъt-, bъsk-, kajti iz tega bi v solkanshchini ne moglo nastati b∂t∂,b∂sk∂. V *bet- se po Bezlajevem mnenju skriva antichno ime Veneti, ki je po predromanski alisubstitucijski fonetiki preshlo v *vent > *bent > *bet in se v mnozhinskem tozhilniku glasilo vslovenshchini *bete. To pa je tam, kjer prehaja e>a, dalo praviloma bate, bat, tam, kjer prehaja e>e,Bete/Bet (Levpa, Kal nad Kanalom, Banjshice itd.), v Solkanu in okolici pa b∂t∂, kajti tam ereflektira kot ∂. V imenu b∂sk∂ pa se po Francetu Bezlaju skriva nekdanji pridevnik iz osnove*bet < *vent s sufiksom –ьsko, torej *betьskъ, ki se je popolnoma pravilno razvil v *besk, to pa skonchnico mnozhinskega tozhilnika na Banjshicah v baske, v Solkanu in okolici pa v b∂sk∂.Danashnje krajevno ime Bate je torej po izvoru nekdanji etnikon Veneti v slovenski tozhilnishkiobliki. Podobno, kot se je reklo npr. »grem v Nemce«, se je lahko govorilo tudi »grem v Venete – Bate,b∂t∂«. Tej razlagi ni oporekati niti z zgodovinskega niti z glasoslovnega stalishcha in je po mojemmnenju povsem sprejemljiva.«K temu Logar dodaja : »Po vsem tem tudi ni prav nobene tezhave pri razlagi banjshki, ki gaimamo v imenu Banjshka planota, ter imena Banjshice. V Solkanu se ti dve besedi glasita beinshki inbeinshce, na podrochju pa, kjer e reflektira kot a, pa banshki in banshce. Gre samo za pojasnitev n, kiga v Batah in Baskah nimamo. Stvar je zelo preprosta. Pridevnik banjshki je tvorjen iz osnove*vent s sufiksom -io- in -ьsk-, torej: *vent-j-ьskъ-jь. Razvoj je bil tu tale: *bechьskъ-jь > *banshkioziroma *b∂nshki, kajti e se je na tem podrochju pred ch razvil v an oziroma ∂n, podobno kot vbesedi vetьjь >*vanchi/*v∂nchi; n pa je pred s preshel v n/in, tako da smo v Solkanu dobili b∂inshkiin nato po asimilaciji ∂ na i she beinshki. Popolnoma identichen je bil razvoj pri refleksu za a, npr.v besedi sukeinski namesto prichakovanega *suk∂nski. Ime beinshce pa je nastalo iz pridevnikabeinshki s sufiksom –ica: *vent-j-ьsk-ica > beinshchica. Zgodovinski zapisi za Banjshice so: Wonschitzersup; Vnnder Wonnschitz, Ober Wannschitz iz leta 1523.« K temu dodamo tudi Franceta Bezlaja:»Imena Bate, Baske, Banjshica kazhejo naravnost na etnikon *Venti. Bate so kakor Benetke iz*Venetici akuzativ pluralis iz *Venti in in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt, vëndi»bivalishche«, kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom.Takshna dejstva bi govorila za sklepanje, da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobizelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. Staroselci na nashemozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo polegvulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore.« (BEZ I, str. 140). Poleg tega she: »Veneti, kiso nam pustili imena kakor Benetke, prevzeto prek romanshchine in Banjshice, Bate, Baske verjetno



she direktno (podchrtal L.V.), so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani,so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev, ki ga domnevamo nanekdanjem ozemlju luzhishke kulture.« (BEZ I, str. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahkorazlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti, verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.«(BEZ I, str. 291)Pri tem citatu po Bezlaju ni pomembno zgolj to, da naj bi bila imena Banjshice idr. venetskegaizvora, pach pa she bolj to, da so nam Veneti verjetno zapustili ta imena direktno, topomeni v neposrednem stiku; ob dodatni navedbi, da morda iz slovanskega Anti, in, kot smovideli, Oshtir vzpostavlja te v medsebojno korelacijo z megalitskimi jeziki, torej se kazhe v luchiteorije kontinuitete nepretrgana, tisochletna poseljenost tega prostora z Veneti-Anti-Slovani-Slovenci! Kajti Oshtir postavlja Predbaltoslovane v ilirotrashko in venetsko okolje Zakarpatja zhetisochletja pred nashim shtetjem!Prav najdba najstarejshe pishchali v neposredni blizhini Mosta na Sochi, zibelke svetolucijskekulture tik ob Banjshicah, za katere po mnenju priznanih znanstvenikov obstajajo jezikoslovni inzgodovinski razlogi, da jih pripishemo Venetom in z veliko verjetnostjo Antom, che ne gre priteh dveh imenih kar za sinonima, ter najdba najstarejshega kolesa na Ljubljanskem barju, ki vfunkcionalnem, geografskem, kulturnem in drugih pogledih tvori del celovitega in kontinuiranegakulturnega obmochja na slovenskem ozemlju, dovoljujeta sklepanje, da so megalitski jeziki (KarelOshtir) v smislu teorije kontinuitete (Mario Alinei) neposredni predhodniki danashnjeslovenshchine z vmesnimi razvojnimi stopnjami, med katerimi je venetshchina.Ob smrti Karla Oshtirja leta 1973 je v In memoriam (Linguistica XIII, 1973, Ljubljana, str. 3 innaprej) Bojan Chop zapisal: »... [je] s svojim delom povsem zasluzhil pozornost vseh primerjalnihjezikoslovcev doma in po svetu, cheprav njegov originalni nachin predstavljanja jezikoslovnihreshitev ni bil vedno delezhen popolnega priznanja ... Jasno je, da samo podroben shtudijalarodskih jezikov, tako kot to danes dela J. Hubschmid v Shvici, more privesti do resnichnotrdnih dokazov za obstoj te jezikovne skupine in do rekonstrukcije njenega besednega zaklada inslovnice. Nedvomno pa je, da bo shele prihodnost pokazala tudi na pravo vrednost Oshtirjevihzamisli na tem podrochju; toda tudi che bi na vsakih sto Oshtirjevih etimologij samo enadozhivela dokonchno priznanje, bi bilo to zhe velikanski uspeh, tako ogromna je namrechmnozhica njegovih kombinacij ... Nam mlajshim, njegovim uchencem in naslednikom, pa bodelo profesorja Oshtirja – ob vseh potrebnih korekturah – zgled, kako naj znanstvenik celozhivljenje ishche resnico, pa naj pri tem drugi rechejo, kar hochejo...«

VIRI: AGO –Tabula Cortonensis, Luciano Agostiniani-Francesco Nicosia, L'Erma di Bretschneider, Roma, 2000ALE –Atlas linguarum Europae / (Perspectives nouvelles en geolinguistique), Mario Alinei, president et coll.-Sous les auspices de l'UNESCO; sur la recommandation du Comite International Permanent des Linguistes(CIPL) et sous le auspices du Conseil International de la Philosophie et des Sciences Humaines (CISPSH) –Istituto poligrafico e zecca dello stato, Libreria dello stato, Roma, 1997. Vol. 1.1 Van Gorcum, Assen, 1983;vol 1.2 Van Gorcum, Assen/Maastricht, 1986; vol.1.3 Van Gorcum Assen/Maastricht, 1990.ALI 1 in ALI 2 – Origini delle lingue europee I in II, Mario Alinei, Il Mulino, Bologna, 1996 in 2000



ALI 3 – Etrusco: una forma arcaica di ungherese, Mario Alinei, Il Mulino, Milano-Bologna, 2003AliR – Atlas linguistique roman, Comité de parrainage: Alinei Mario etc. (14 membr) – Comité de direction:pres. Tuaillon Gaston, dir. Contini Michel etc. (112 membr.); Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato, Libreriadello Stato, Roma, 1993BAT – Dizionario etimologico italiano, Carlo Battisti – Giovanni Alessio, G. Barbera Ed., Firenze, 1975BEZ I/II – Zbrani jezikoslovni spisi I in II, France Bezlaj (uredila Metka Furlan), ZRC, Ljubljana, 2003BON –The Etruscan Language, Giuliano Bonfante&Larissa Bonfante, Manchester University Press, Manchesterand New York, 2002BRA – Guide to the Slavonic Languages, R. G. A. de Bray, J. M. Deur & Sons Ltd. London / E. P. Dutton & Co.Inc. New York, 1969BRD – Latinsko-slovenski slovar, Franc Bradach, Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana, 1937CAL –Dizionario latino-italiano, Ferruccio Calonghi, Rosenberg & Sellier Ed., Torino, 1965CAM – Vocabolario latino-italiano e italiano-latino, G. Campanini / G. Carboni, G.B. Paravia & Co. Ed., Torino,1930COL – The Celts: Origins, Myths, Inventions, John Collis, Tempus Publishing, Brimscombe Port, 2003COR – Dizionario etimologico della lingua italiana, Manlio Cortelazzo e Paolo Zolli, Zanichelli, Bologna, 1991DEV – Dizionario etimologico, Giacomo Devoto, Felice Le Monnier, Firenze, 1968DZhU – Rechnik rusko-srpskohrvatski, Dimitrije P. Dzhurovich, A. M. Popovich, Beograd, 1946ERN – Dictionnaire etymologique de la langue latine, A. Ernaut et A. Meillet, Librairie C. Klincksieck, Paris, 1951ESSJ – Etimoloshki slovar slovenskega jezika, France Bezlaj, SAZU-MK, Ljubljana, 1976-1982-1995FAC –L'enigma svelato della lingua etrusca, Giulio M. Facchetti, Newton&Compton, Roma, 2000FIN – La scoperta degli Etruschi, Giuseppe M. Della Fina, DeAgostini Rizzoli, Bergamo, 2004FOR – Lexicon totius latinitatis, Aegidio Forcellini, Iosepho Furlanetto, Francisco Corradini et Iosepho Perin,Arnaldus Forni Excudebat Bononia Gregoriana Edente Patavii, 1965GUI – El enigma del vascuence ante las lenguas indeuropeas, Florentino Castro Guisasola, Consejo superior deinvestigaciones cientificas, Madrid, 1944HAM – Staroslavenska gramatika, Shkolska knjiga, Zagreb, 1974JAN – Slovenisch-deutsches und Deutsch-slovenisches Hand-Wörterbuch, Anton Janezhich, Celovec, 1893JAK – Rusko-slovenski slovar, Franc Jakopin, MK, Ljubljana, 1965KAR – Srpski rjechnik, Vuk Stefanovich Karadzhich, Shatp. Kraljevine Jugoslavije, Beograd, 1935LEJ – Venetica VIII: Adria, Lejeune M., Latomus XXV, 1966MAR –Gli Etruschi, Ugo Di Martino, Ugo Mursia, Milano, 1982MER 97 – La toponomstika dell'alta val Torre, Pavle Merkú, Comune di Lusevera, 1997MLI – Nove zanke svetolucijske uganke, Tolminski muzej, Tolmin, 2002MOTTA – Enciclopedia Motta, Federico Motta Ed., Milano, 1986MSE – Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1976NIK – Staroslovenski jezik, Svetozar Nikolich, Nauchna knjiga, Beograd, 1984OSHT – (vsakokrat z navedbo naslova dela; omenjeni so tudi ponatisi po letu 1930) – Karel Oshtir,Armenisches, Hantes amsoreay, Wien, 1912-13; Zum [Das] Verhältnis des indogermanischen x-Lautes zu den semitischenKehlkopflauten, Antropos VIII, 1913, ponatis 1965; Etimologische und grammatische Versuhe, Wörter und SachenIII, IV in V (1912/1913); Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs (disertacija, Graz-Gradec,1919);Slavische "gъnati", AslPh – Archiv für slavische Philologie, No. 34 (1913); Slavische Wörtbedeutungen, AslPh 36;Slav. "deblo", Rocznik Slawist VII; Beiträge zur alarodischen Sprachwissenschaft I, Wien-Leipzig, 1921; Baltoslovanskametatonija, RZDHV-Razprave znanstvenega drushtva za humanistichne vede 2, 1925; Vorindogermanische (–alarodische) Zahlwörter auf dem Balkan, AASJE-Arhiv za arbanasku starinu, jezik i etnologiju II, Beograd, 1924 –III 1926; Vorindogermanische Metallnamen in Alteuropa, AASJE - IV, Beograd, 1926, ponatis Prishtina, 1969; Dreivorslavisch-etruskische Vogelnamen, Razprave Znanstvenega drushtva VIII, Ljubljana, 1930; Vorthrakischer Ursprungdes Wortes Βυζάντιον, Glasnik skopskog nauchnog drushtva III; Sumerski izvor abacistichnih shtevilchnih imen, Chas



XVI, 1922; Alarodica, RZHDV-Razprave Znanstvenega drushtva za humanistichne vede I; Illyro-Thrakisches,AASJE I; Illyro-Pelasgica, ib. II; Danuvius-Assamus-Naissus, ib. III; Zum Voralbanischen, ib. IV; K predslovanskietnologiji Zakarpatja, Etnolog I; Veneti in Anti, ib. II; Japodi, ib. III.; Predslovansko sebьrъ "zadrugar", ib. IV;Kleinasiatisch Τερµιλαι "die Wölfischen", RZDHV V-VI (1929); Vorgr. "moly" Festschrift – Schrijnen, 1929;Slavische slonъ, »Elephant«, ib. VI; Preslave lьvъ »lion«, Symbolae grammat. in hon. Joan Rozwadowski, Donumnatalicium Schrijnen (1927). - O Karlu Oshtirju she: Linguistica XIII, 1973, Ljubljana Karel Oshtir – inmemoriam (Bojan Chop: V spomin prof. Karla Oshtirja (str. 3); Bojan Chop: Professor Karel Oshtir zum Andenken (str.5) Bojan Chop: Bibliographie des Professor Karel Oshtir (str. 9); Bojan Chop: Oshtirs Sprachwissenschaftliche Ideenwelt(str. 13-96). Dalje: Jezik in slovstvo XIII/6, str. 169-170, F. Jakopin: Karel Oshtir – osemdesetletnik; Jezik inslovstvo XIX/1-2, str. 1-6, Bojan Chop: Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja; Linguistica XIX,1989, str. 3-12, Bojan Chop: Hundert Jahre eines bekanten slowenischen Sprachwissenschaftlers, Professor Dr. KarelOshtir.PAL- Testimonia Linguae Etruscae, Massimo Pallotino, Firenze, 1968PEL I in II – La lingua venetica I in II, G. B. Pellegrini-A. L. Prosdocimi, Istituto di glottologia dell'universita diPadova, 1967PIR – Vocabolario friulano, Jacopo Pirona, Stabilimenti Antonelli, Venezia, 1871PLE – Slovensko-nemshki slovar, M. Pletershnik, Knezoshkofijstvo, Ljubljana, 1894RAU – Horses, Chariots and Indo-europeans, Peter Raulwing, Archaeolingua.Series minor, Budapest, 2000ROM –Il "mistero" della lingua etrusca, Romolo A. Staccioli, Newton&Compton, Roma, 1977RUT – Zgodovina Tolminskega, Simon Rutar, Hilarijanska tiskarna, Gorica, 1882SEM/1 – Le origini della cultura europea / Rivelazioni della linguistica storica, Giovanni Semerano, Leo S. OlschkiEd., Firenze, 1984SEM/2 – Le origini della cultura europea / Dizionari etimologici, Giovanni Semerano, Leo S. Olschki Ed., Firenze,1994SEM 2003 – Il popolo che sconfisse la morte-Gli Etruschi e la loro lingua, Giovanni Semerano, Bruno Mondadori,Milano, 2003SER – Le prime e le piu antiche civilta, Giuseppe Sergi, Fratelli Bocca, Torino, 1926SES – Slovenski etimoloshki slovar, Marko Snoj, Modrijan, Ljubljana, 2003SIEN – Slovenska koroshka imena, Luka Sienchnik in Bogo Grafenauer, Znanstveni institut, Ljubljana, 1945TAV – Slovensko-italijanski slovar, Janko Tavzes, Knjigarna Antona Turka, Ljubljana, 1941TRS 1871 – Letopis matice slovenske, Davorin Trstenjak, Ljubljana, 1871TRS 1875 – Letopis matice slovenske, Davorin Trstenjak, Ljubljana, 1875UTET – Dizionario di toponomastica (storia e significato dei nomi geografici italiani)Giuliano Gasca [Universita di Torino], Carlo Marcato [Universita di Udine], Giovan Batista Pellegrini[Universita di Padova], Giulia Petracco [Universita di Genova], Alda Rossebastiano [Universita di Torino],UTET-Unione Tipografico-Editoriale Torinese, Torino, 1990VAL – Dizionario italiano-sloveno, Josip Valjavec, Katolishka bukvarna, Ljubljana, 1914VAS – Russisches etymologisches wörterbuch, Max Vasmer, Carl Winter Universitätverlag, Heidelberg, 1980VUG J – Jantarska pot, Lucijan Vuga, Zalozhba Humar, Bilje, 2000VUG D – Davnina govori, Lucijan Vuga, Zalozhbi Jutro in Branko, Ljubljana, 2003ZGO – Zgodovina chloveshtva, razlichni avtorji, DZS, Ljubljana, 1969ZIN – Il Nuovo Zingarelli-Vocabolario della lingua italiana, Zanichelli, Bologna, 1989

iz vsebine

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse.htm[16.11.2010 10:21:00]

Pogum Revija SRP 2004/1Lucijan Vuga

MEGALITSKI JEZIKI PISHCHAL IZ DIVJIH BAB, BARJANSKO KOLO,SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE

IZ VSEBINE CELOTNE KNJIGE:

PREDGOVOR – TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURESPOMIN NA KARLA OSHTIRJA

UVODOD KOD VENETI? Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli, che so sploh od kod prishli?Za izhodishche – svetolucijska kultura

S LOVANI IN ETRUSHCHANIEtrushchani – teorije za 21. stoletjeTabula Cortonensis – neizpolnjeni upiKdo je bil Giuseppe Sergi?Zgodovinski vidikiJezikoslovni vidikiJezikovna argumentacijaKako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj?

VENETI IN ANTIZagonetke o keltihJapodiKaj pravi karel oshtir o antih?

DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU

MEGALITI, GRADISHCHA IN KASHTELIRJI





iz vsebine

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse.htm[16.11.2010 10:21:00]

001 megalitski jeziki

Documents