1

marec 2018

marec 2018 brezplačno

01/2018Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore

2

4 Aktualno

19 Zgodilo se je

26 O delu društev

38 Znan obraz

43 Zanimivosti

48 Zdravo živimo

51 Dogajanje v Domu Lipa

52 Duhovne strani

55 Srebrne niti

56 Utrinki iz osnovne šole in vrtca

63 Vabila

k a z a l o

kolofon

oBČInA ŠToRECesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTOREE: obcina@store.siT: 03/780 38 40www.store.si

Uradne ure in uradne ure po telefonu:ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00četrtek: odprta samo sprejemna pisarnapetek: od 9.00 do 13.00

Uradne ure župana Mirana Jurkoška:ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00sreda: od 15.00 do 17.00

kRAJEVnA SkUPnoST SVETInASvetina 6, 3220 ŠTORET: 031/654 354

Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina:po predhodnem dogovoru na T: 031/654 354 (Andreja Videc)

Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le-to potrebno.

Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: obcina@store.si, store.obcina@gmail.comZaradi predvidenega izida naslednje številke v juniju 2018 pričakujemo vaše prispevke do 15. maja 2018.

odgovorna urednica: Mojca Rožman

Prispevke lektorirala: Mojca Rožman

Uredniški odbor: Karmen Gorjup Žgank Rosvita JagerMojca RožmanIvanka TofantDušan Volavšek

foto naslovnice: Rosvita Jager

foto zadnja stran: OŠ Štore

Prispevke zbrala: Nena Kopinšek

Priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o.Lava 7b, Celje

Štorski občan izhaja v nakladi 1700 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 22 % davek na dodano vrednost.

Drage občanke!Kljub temu da nam v letošnjem letu zima še kaže zobe, smo vstopili v topel mesec. Mesec marec. Narava se prebuja, sonce ima večjo moč, žene, dekleta in mame pa pra-znujete svoja praznika. Oglasne kampanje trgovcev nas začno že ob začetku meseca opozarjati na darila, ki jih lahko kupimo svojim mamam, ženam in dekletom ob dnevu žena in materinskemu pra-zniku. Vendar namen teh praznikov ni v podarjanju. Namen obeh praznikov je proslaviti žensko kot enakopravno pripadnico družbe, kot tisto, ki prinaša življenje in vanj vnaša toplino, stabilnost, nežnost, zaupanje in ljubezen. Sposodil si bom lepo misel pesnice Pam Brown: Držala si me za roke, dokler nisem sam shodil. Učila si me svobode, in ko je prišel čas, si me spustila iz rok. Naj vam ob obeh praznikih iskreno čestitam ter vam izrazim spoštovanje in zahvalo.

¬ M i r a n J u r k o š e k

ž u p a n O b č i n e Š t o r e

Noben cvet ni tako lep kot ženska, noben kamen ni tako trden, kot je trdna ženska, nihče ne premore toliko ljubezni, kot jo ima v sebi ženska. Vse najlepše ob dnevu žena!

Ko so najtežji trenutki v življenju in je ves trud zaman, takrat ti lahko najlepšo besedo le mama pove. Nežne roke, topel objem, pogled, ki izžareva ljubezen. Zavedajte se svoje veličine in praznujte materinski dan v tem duhu.

¬ O d b o r z a i z d a j o č a s o p i s a

4

AKTUALNO

Proračun občine Štore za leti 2018 in 2019

Prva obravnava proračuna za leti 2018 in 2019 je bila na 18. redni seji občinskega sveta 21. 11. 2017. Druga obravnava ozi-roma sprejetje proračuna pa je potekala 12. 12. 2017 na 19. redni seji občinskega sveta. Letos bodo potekale lokalne volitve, zato je Občinski svet skladno z veljavno zakonodajo sprejel proračun za naslednje proračunsko leto in proračun za leto, ki temu sledi, torej zunaj mandatnega obdobja, za katerega je občinski svet izvoljen.Prihodki proračuna za leto 2018 znašajo skupaj 3.941.595 EUR, od tega znašajo davčni prihodki 2.697.870 EUR (od tega predstavlja dohodnina 2.322.838 EUR), nedavčni prihodki 386.282 EUR, 659.698 EUR kapitalski prihodki ter transferni pri-hodki 197.745 EUR. Glavni prihodek je primerna poraba občine, ki jo opredeljuje Zakon o financiranju občin in predstavlja 59 % vseh prihodkov ob-činskega proračuna. Primerna poraba občine je za posamezno občino za posamezno proračunsko leto ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog. Za delovanje sistema primerne porabe pa je bistvena povprečnina – primeren obseg sredstev na prebivalca, ki za leto 2018 znaša 551 EUR, za leto 2019 pa 558 EUR. V primerjavi s preteklim letom je povprečnina višja za 17,5 EUR.Prihodki proračuna za leto 2019 so predvideni v skupni višini 3.950.483 EUR, od tega znašajo davčni prihodki 2.727.067 EUR, nedavčni prihodki 347.928 EUR, 551.998 EUR kapitalski prihodki ter transferni prihodki v višini 323.490 EUR.

Odhodki so v letu 2018 načrtovani v skupni višini 3.953.843 EUR, od tega te-koči odhodki v višini 1.449.228 EUR, te-koči transferi v višini 1.117.786 EUR, in-vesticijski odhodki v višini 1.379.399 EUR ter investicijski transferi v višini 7.430 EUR.

Odhodki so v letu 2019 načrtovani v skup-ni višini 3.919.212 EUR, od tega tekoči odhodki v višini 1.483.750 EUR, tekoči transferi v višini 1.099.403 EUR, investi-cijski odhodki v višini 1.328.459 EUR ter investicijski transferi v višini 7.600 EUR.

61% 17%

22% 0%

ODHODKI V LETU 2018

Tekoči odhodki

Tekoči transferi

Investicijskiodhodki

Investicijskitransferi

38%

28%

34% 0%

ODHODKI V LETU 2019 Tekoči odhodki

Tekoči transferi

Investicijskiodhodki

Investicijskitransferi

5

marec 2018AKTUALNO

Predvidene so naslednje pomembnejše investicije: nakup nepremičnine (nekdanja srednja šola Štore), obnova ceste Svetina–Kanjuce, obnova ceste Šentjanž–odcep Tovornik, regijska kolesarska pot, podhod za pešce na železniškem po-stajališču Štore, adaptacija občinskih objektov na Udarniški ulici (prostori PD, DU, kegljišče), rekonstrukcija balinarskega igrišča na Lipi z ureditvijo garderobnih prostorov, izdelava celostne prometne strategije, obnova ceste na Lipi z ureditvijo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja (Kovinarska prečna ulica), nakup zemljišča s stavbo na Udarniški ulici 1 (bivši frizerski salon Urukalo), sofinanciranje nakupa gasilskega vozila za prostovoljno gasilsko društvo Prožinska vas, ureditev otroških igrišč, nabava osnovnih sredstev za vzdrževanje, čiščenje in pluženje, ureditev avtobusnih postajališč, razvoj tu-rizma ter ostale investicije v prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo (načrti in druga projektna dokumentacija: kanalizacija spodnje Štore–Kresnike, Prožinska vas–Moste–Ogorevc, Kompole, Štore–Laška vas–Pečovje in vodovod Ka-njuce, Zagaber–Turk, Šentjanž ter gradnje (delno kanalizacija Kompole ter vodovod Javornik).

V letu 2019 se nekatere investicije iz 2018 nadaljujejo, in sicer dve večji: podhod za pešce na železniškem postajališču in regijska kolesarska pot. Novo načrtovane in pomembnejše investicije pa so ureditev občinski poslovnih prostorov (Merca-tor center Lipa) in ureditev prostorov knjižnice, izvedba aktivnosti za projekt »Občina po meri invalidov«, nabava tovornega vozila, paviljon pri OŠ Štore, ureditev športnega parka pri OŠ Štore, športna dvorana telovadnica oz. telovadnica (načrti in druga projektna dokumentacija), nakup nepremičnine (bivša trgovina na Svetini), razvoj turizma ter ostale investicije v pro-metno, energetsko in komunalno infrastrukturo (gradnje: kanalizacija Štore-Laška vas–Pečovje in spodnje Štore–Kresnike ter vodovod Kanjuce, Zagaber–Turk, Šentjanž in Straža).

Sredstva, namenjena za investicije, predstavljajo 22 % vseh odhodkov v letu 2018.

V naslednjem proračunskem letu predstavljajo investicijski odhodki 34 % vseh odhodkov.

V računu financiranja je načrtovano zadolževanje pri državnem proračunu za investicije (21. oz. 23. člen Zakona o financiranju občin) za leto 2018 v višini 38.194 EUR, enako za leto 2019. V tem delu proračuna je načrtovano tudi odplačilo kreditov, naje-tih pri državnem proračunu (za leto 2018 v višini 6.235 EUR in za leto 2019 v višini 12.601 EUR) ter odplačilo kredita Delavski hranilnici v višini 47.059 EUR, za obe leti v enaki višini.Občina bo prej omenjeno posojilo pri državnem proračunu v letu 2018 najela za financiranje investicije »Obnova ceste Svetina – Kanjuce«, v letu 2019 pa bodo najeta sredstva pokrivala investicijo »Ureditev športnega parka pri OŠ Štore«.Podrobnejši podatki o proračunu so dosegljivi na spletni strani Občine Štore: http://www.store.si/.

¬ V e s n a D o b r i j e v i č

Povzetek zapisnika19. redne seje občinskega sveta

občine Štore,ki je bila v torek, 12. decembra 2017, ob 15.30 na Domu na Svetini

S sklicem seje je bil predlagan naslednji DNEVNI RED:

1. Potrditev zapisnika 18. redne seje občinskega sveta.2. Odlok o proračunu občine Štore za leto 2018.3. Odlok o proračunu občine Štore za leto 2019.4. Dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2018.5. Pobude in vprašanja.

Občinski svet občine Štore je potrdil zapisnik svoje 18. redne seje z dne 21. 11. 2017. Potem ko je na prejšnji seji dal osnutka proračunov za leti 2018 in 2019 v javno razpravo, je na 19. seji sprejel Odloka o proračunih občine Štore za leti 2018 in 2019. Sestavni del proračunov sta tudi Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest za leti 2018 in 2019 in dopolnjeni Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2018, sprejet na prejšnji seji.

Gradivo za seje občinskega sveta je dostopno na spletni strani www.store.si pod zavihkom Organi občine, Občinski svet.

6

AKTUALNO

Na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih Občine Štore (Ur. l. RS, št. 55/08) občina Štore objavlja

Javni razpisza podelitev priznanj občine Štore v letu 2018

1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA:Priznanja občine Štore, ki so predmet javnega razpisa, so: - naziv častni občan občine Štore,- zlati grb občine Štore,- srebrni grb občine Štore,- bronasti grb občine Štore,- priznanje odličnim diplomantom,- športnik leta ali športni kolektiv leta.Občina Štore podeljuje priznanja zaslužnim občanom in dru-gim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in sku-pinam, združenjem in drugim pravnim osebam za profesio-nalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine.

2. KRITERIJI ZA PODELITEV POSAMEZNIH PRIZNANJ:2.1. Naziv častni občan občine ŠtoreNaziv častnega občana občine Štore lahko prejme le posa-meznik. Občinski svet občine Štore podeli naziv za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled občine doma in v tujini.Častni občan prejme ob podelitvi naziva posebno listino o podelitvi naziva.

2.2. Grb občine ŠtoreZlati grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za izredno življenjsko delo ter dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj in ugled občine Štore ter praviloma pomenijo zakl-juček kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine.Srebrni grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdob-ju na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kultu-re, športa in humanitarnih dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in ugled občine Štore ter praviloma pomenijo izjem-no uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti.Bronasti grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v kratkem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvar-jalno delo na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih dejavnosti. Občinski svet praviloma podeli vsako leto en zlat, dva srebr-na in tri bronaste grbe. Grbi občine Štore se podeljujejo enkrat letno na slovesnosti ob občinskem prazniku.Naziv častni občan občine Štore in grbi občine Štore se lah-ko podelijo tudi posmrtno.

2.3. Priznanje odličnim diplomantomPriznanje odličnim diplomantom lahko prejme le posamez-nik s stalnim prebivališčem v občini Štore. Občinski svet ga podeli za odličen uspeh in perspektivnost diplomantov visokošolskega študija, katerih povprečna ocena celotnega študijskega obdobja je 9.00, ali več.

2.4. Športnik leta ali športni kolektiv letaPriznanje športnik leta ali športni kolektiv leta se podeljuje posameznikom oziroma skupinam oseb, ki so s svojim ak-tivnim in kvalitetnim delovanjem na področju športa v pre-teklem letu dosegli pomembne uspehe in dosežke tako v občini kot zunaj njenih meja. Priznanje se športniku ali športnemu kolektivu podeli na slo-vesnosti ob občinskem prazniku občine Štore. Praviloma se vsako leto podeli eno priznanje, lahko pa tudi več.

3. Pobude oziroma predloge za podelitev priznanj lahko po-dajo posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge orga-nizacije ter skupnosti, društva in organi lokalnih skupnosti.

4. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA:4.1. Pobuda za podelitev naziva častni občan občine Štore, zlatega, srebrnega in bronastega grba občine Štore ter pri-znanja športnik leta oziroma športni kolektiv leta mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati:- splošne podatke o pobudniku oziroma predlagatelju,- predstavitvene podatke o kandidatu (osebni podatki),- vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan, - utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali

dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev,- dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi,- datum pobude.

4.2. Pobuda za podelitev priznanja odličnim diplomantom mora vsebovati:- splošne podatke o pobudniku,- podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraže-

valne poti in obštudijskih aktivnosti ter doseženih uspehov),- potrdilo o diplomi,- potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem ob-

dobju vključno z diplomo,- naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o

pomenu, ki ga ima diplomsko delo za občino Štore, - datum pobude.

5. O podelitvi priznanj občine Štore bo odločal občinski svet občine Štore na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Prispele predloge za priznanja lahko komisija oziroma občinski svet po lastni presoji prekvalificira.

6. Predloge s predpisano dokumentacijo naj pobudniki ozi-roma predlagatelji pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, naj-kasneje do 18. 4. 2018. Šteje se, da je vloga prispela pravo-časno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu Občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »RAZPIS – PRIZNANJA 2018«. Na kuverti mora biti naveden naziv in naslov predlagatelja.

7. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu Občine Štore (Cesta XIV. divizije 15, Što-re) ali na tel. št. 03/780-38-53.

¬ O b č i n a Š t o r e

7

marec 2018

Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v občini Štore (Ur. l. RS, št.

27/12) objavlja Občina Štore

Javni razpisza sofinanciranje socialnih in

humanitarnih programov v občini Štore za leto 2018

1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz prora-čuna občine Štore za sofinanciranje socialnih in humani-tarnih programov v občini Štore.

2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov za leto 2018 znaša 1.800 EUR.

3. Izvajalci socialnih in humanitarnih programov so lahko:- javni zavodi, ustanove in pravne osebe, registrirane za

opravljanje dejavnosti na področju socialnega varstva,- društva na področju zdravstva, socialnega varstva in hu-

manitarnih dejavnosti, registrirana v skladu z Zakonom o društvih,

- prostovoljne in neprofitne organizacije, ki delujejo na po-dročju socialnega in zdravstvenega varstva ter humani-tarne organizacije.

4. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogo-je:

- da imajo sedež v občini Štore ali izvajajo dejavnost na območju občine oziroma ne glede na sedež, če je pro-gram dela zastavljen tako, da aktivno vključuje občane občine Štore,

- da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje načrtovanih dejav-nosti,

- da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumen-tacijo, kot to določa zakon o društvih,

- da občini vsako leto redno dostavljajo poročila o realiza-ciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto.

5. Izvajalci programov morajo vlogi priložiti:- izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po

objavi razpisa na sedežu občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si.

6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilnikom o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v občini Štore (Ur. l. RS, št. 27/12).

7. Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do srede, 18. 4. 2018. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu Občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS: SOCIALNI IN HUMANITARNI PROGRAMI 2018«. Na kuverti mora biti naveden naslov prijavitelja.

8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi.

9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresira-nim na voljo na sedežu občine Štore oziroma na tel. št. 03/780-38-53 (Maja Godec).

Številka: 430-0007/2018¬ O b č i n a Š t o r e

ž u p a n M i r a n J u r k o š e k

Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov ostalih društev v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04 in 35/10)

objavlja Občina Štore

Javni razpisza sofinanciranje programov ostalih društev v občini Štore za leto 2018

1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz prora-čuna občine Štore za sofinanciranje programov ostalih društev (tistih društev, ki niso registrirana kot športna, kulturna ali humanitarna).

2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ostalih društev za leto 2018 znaša 7.600 EUR.

3. Na razpis se lahko prijavijo:- društva, ki so registrirana za opravljanje dejavnosti na

drugih področjih (in torej niso registrirana na področju kulture, športa ali humanitarnih dejavnosti).

4. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje po-goje:

- da imajo sedež v občini Štore, delujejo na njenem ob-močju in vključujejo občane s stalnim prebivališčem v občini Štore oziroma ne glede na sedež, če je program zastavljen tako, da aktivno vključuje občane s stalnim prebivališčem v občini Štore,

- da so registrirani,- da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrov-

ske in organizacijske pogoje za izvajanje svoje dejav-nosti,

- da redno izvajajo svojo dejavnost,- da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo doku-

mentacijo, kot to določa zakon o društvih. 5. Izvajalci programov morajo vlogi priložiti:- izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo

po objavi razpisa na sedežu občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si.

6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilni-kom o sofinanciranju programov ostalih društev v ob-čini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04 in 35/10).

7. Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do srede 18. 4. 2018. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v taj-ništvu občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS: OS-TALA DRUŠTVA 2018«. Na kuverti mora biti naveden naslov prijavitelja.

8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po spre-jeti odločitvi.

9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresira-nim na voljo na sedežu občine Štore oziroma na tel. št. 03/780-38-53 (Maja Godec).

Številka: 430-0005/2018

¬ O b č i n a Š t o r ež u p a n M i r a n J u r k o š e k

8

Na podlagi 19. člena Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 29/17) in 8. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v občini Štore

(Ur. l. RS, št. 62/04) objavlja Občina Štore

Javni razpisza sofinanciranje programov športa v občini Štore za leto 2018

1. Naziv in sedež izvajalca razpisa: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore.

2. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna občine Štore je sofinanciranje naslednjih programov:

1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se pros-tovoljno ukvarjajo s športom zunaj izobraževalnega programa:

- interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok,- športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhun-

ski šport,- interesna športna vzgoja mladine,- športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vr-

hunski šport.2. Športna rekreacija3. Kakovostni in vrhunski šport4. Šport invalidov5. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje stro-

kovnih kadrov v športu6. Velike mednarodne, državne, medobčinske in občin-

ske športne prireditve7. Delovanje društev in športnih zvez na ravni lokalne

skupnosti8. Nagrade za športne dosežke 3. Na javnem razpisu za sofinanciranje programov športa

lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: - športna društva,- zveza športnih društev, ki jih ustanovijo športna druš-

tva s sedežem na območju občine Štore,- zavodi s področja vzgoje in izobraževanja,- zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge orga-

nizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov regis-trirane za opravljanje dejavnosti na področju športa.

Športna društva in zveze športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost na razpisu pred ostalimi izva-jalci programov športa v občini.

4. Pravico do sofinanciranja programov športa imajo izvajalci športne dejavnosti iz prejšnjega člena tega pravilnika, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

- imajo sedež v občini Štore,- so registrirani v skladu s predpisi,- imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske

in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnostih,

- redno izvajajo svojo dejavnost,- delujejo v javnem interesu.5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje

programa športa znaša 26.500 EUR.6. Izvajalec razpisa si pridržuje pravico, da javni razpis

brez kakršnih koli posledic razveljavi ali razdeli le del razpoložljivih sredstev.

7. Izvajalci programov športa v letu 2018 se izberejo v skladu z merili in kriteriji, določenimi v pravilniku in Let-nem programu športa za leto 2018.

8. Posamezni izvajalci športnih programov lahko za iste programe le enkrat letno pridobijo sredstva iz občin-skega proračuna, ne glede na javne razpise in prora-čunske postavke.

9. Dodeljena sredstva morajo izvajalci porabiti v letu 2018.

10. Izvajalci športnih programov morajo vlogi priložiti iz-polnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpisa pri Maji Godec na sedežu občine Štore v času uradnih ur (ponedeljek 8.00–12.00 in 13.00–15.00, sreda 8.00–12.00 in 13.00–17.00 ter petek 8.00–13.00), na podlagi zahteve, poslane na e-naslov obcina@store.si, ali na spletni strani občine www.sto-re.si.

11. Način pošiljanja in vsebina vlog: Vloge s predpisano dokumentacijo naj izvajalci pošl-

jejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do srede, 18. 4. 2018, do 12. ure. Vloga mora biti v skladu s petim odstavkom 24. člena Zakona o športu izvajalcu razpisa dostavljena do tega roka, ne glede na način oddaje. Oddana mora biti v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ – VLOGA ŠPORT 2018«. Na ovojnici mora biti naveden naslov prijavitelja.

12. Komisija bo odpiranje prejetih vlog izvedla 9. 5. 2018.13. Izvajalci, ki bodo oddali nepopolno vlogo na razpis,

bodo pozvani, da jo v roku 8 dni dopolnijo z manjka-jočimi listinami. Vloge izvajalcev, ki v roku ne bodo do-polnjene, in vloge, ki ne bodo dostavljene v roku (do 18. 4. 2018 do 12.00), bodo zavržene.

14. V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju športa v občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04), upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva.

15. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po spre-jeti odločitvi. Z izbranimi izvajalci bo župan občine Što-re sklenil pogodbe o sofinanciranju.

16. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresira-nim na voljo na sedežu občine Štore (Cesta XIV. divi-zije 15, Štore) oziroma na tel. št. 03/780-38-53 (Maja Godec).

Številka: 430-0004/2018-3

¬ O b č i n a Š t o r ež u p a n M i r a n J u r k o š e k

AKTUALNO

9

marec 2018

Na podlagi 102. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/07 – odl. US, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 – odl. US, 111/13 in 68/16) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju

programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04) Občina Štore objavlja

Javni razpisza sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za

leto 2018

1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz pro-računa občine Štore za sofinanciranje ljubiteljskih kul-turnih dejavnosti v občini Štore.

2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciran-je programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2018 znaša 16.100 EUR. Sofinancirani bodo tisti kul-turni programi oziroma projekti, ki bodo v postopku izbire višje ocenjeni oziroma ovrednoteni. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2018.

3. Na razpis se lahko prijavijo:- kulturna društva, ki so registrirana za dejavnost na

področju kulture,- druga društva, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano

tudi kulturno dejavnost.4. Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati na-

slednje pogoje:- da imajo sedež v občini Štore, - da so registrirani za opravljanje programov na pod-

ročju kulture,- da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in orga-

nizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne de-javnosti,

- da redno izvajajo svojo dejavnost,- da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo doku-

mentacijo, kot to določa Zakon o društvih.5. Izvajalci kulturnih programov oziroma projektov mora-

jo vlogi priložiti:

- izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpisa na sedežu občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si.

6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno z merili, do-ločenimi v Pravilniku o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Što-re (Ur. l. RS, št. 61/04).

7. Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošl-jejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do srede, 18. 4. 2018. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu občine Štore. Vloge morajo biti od-dane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS KULTURA 2018«. Na kuverti mora biti nave-den naslov prijavitelja.

8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po spre-jeti odločitvi komisije.

9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresira-nim na voljo na sedežu občine Štore (Cesta XIV. divi-zije 15, Štore) oziroma na tel. št. 03/780-38-53 (Maja Godec).

Številka: 430-0006/2018

¬ O b č i n a Š t o r ež u p a n M i r a n J u r k o š e k

Zbiranje ponudb za organizacijo kresovanja na Lipi

Občina Štore vabi k oddaji ponudb za organizacijo kre-sovanja, ki bo 30. aprila 2018 na Lipi.

Ponudbo je potrebno oddati v zaprti kuverti na naslov: Ob-čina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, z oznako: »NE ODPIRAJ! PONUDBA ZA KRESOVANJE«. Na hrbtni strani mora biti označen naziv in naslov ponudnika.

Upoštevane bodo vse ponudbe, ki bodo prispele na Ob-čino Štore do četrtka, 29. 3. 2018, do 12. ure. Šteje se, da je ponudba pravočasna, če je prispela na Občino Štore do 12. ure. Ponudbe, ki bodo prispele po tem roku, bodo ne-odprte vrnjene pošiljatelju. Odpiranje ponudb ne bo javno. Ponudniki bodo o izboru obveščeni najkasneje dva dni po odpiranju ponudb.

V ponudbi naj ponudniki navedejo:- program prireditve, - predvidene stroške celotne organizacije in - predviden znesek sofinanciranja iz proračuna Občine Štore.

Občina Štore bo med prispelimi ponudbami izbrala naju-godnejšega ponudnika glede na znesek sofinanciranja iz proračuna in kvaliteto pripravljenega programa. Izbranemu ponudniku – organizatorju bo iz občinskega proračuna krila del stroškov organizacije in glasbe.

Številka: 430-0008/2018

¬ O b č i n a Š t o r ež u p a n M i r a n J u r k o š e k

10

Dodelitev nagrad za dosežke športnikov s stalnim prebivališčem v občini Štore

Odbor za družbene dejavnosti bo tudi v letu 2018 v skladu s sprejetimi merili za dodelitev nagrad za športne dosežke obravnaval športne dosežke športnikov posameznikov ali športnikov, ki tekmujejo v ekipnih športih v društvih s sede-žem zunaj naše občine.

Odbor bo upošteval športne dosežke iz preteklega leta, sredstva za nagrade športnikom s stalnim prebivališčem v občini Štore pa so zajeta v letnem programu športa, ki ga sprejme občinski svet.

Za sredstva za športne nagrade lahko zaprosijo matični klu-bi tekmovalcev, in sicer za tekmovalce, ki so občani občine Štore in so dosegli eno od prvih treh mest na državnem prvenstvu, mednarodnih tekmovanjih, evropskem in sve-

tovnem prvenstvu ali na olimpijskih igrah. Šolska državna tekmovanja niso zajeta v teh merilih in zanje občina Štore ne dodeljuje nagrad.

Za vse športnike, naše občane, ki so v letu 2017 dosegli takšne uvrstitve, naj torej njihov matični klub na Občino Štore naslovi vlogo z dokazili o rezultatih.

Za več informacij v zvezi s tem lahko pokličete Majo Godec na tel. 03/780-38-53 ali pošljete elektronsko pošto na maja.godec@store.si.

¬ O b č i n a Š t o r ež u p a n M i r a n J u r k o š e k

AKTUALNO

Celostna prometna strategija občine Štore

Občina Štore je meseca decembra 2017 pričela proces priprave in uresničitve programa Celostne prometne strate-gije občine Štore. Pogodbeni izvajalec predvidenih aktivnosti za načrtovanje in pripravo strategije je podjetje RCI - Razvojni center Inženiringi Celje d.o.o.

Gre za strateški dokument, s katerim bo občina orisala učin-kovito zaporedje ukrepov na področju prometa z namenom zagotavljanja višje kakovosti bivanja. Središče načrtovanja prometa so ljudje, ki težijo k prometni varnosti, čistemu in prijaznemu bivalnemu okolju ter uspešnemu gospodarskemu razvoju. Sodobnejše razmišljanje o problematiki prometa je usmerjeno v načrtovanje ukrepov, ki zasledujejo cilje, kot so izboljšana podoba občine, urejenost okolja, boljša kakovost bivanja, izboljšana mobilnost in dostopnost, pozitivni učinki na okolje in zdravje, večja vključenost ljudi v prometno na-črtovanje, učinkovito izpolnjevanje pravnih obveznosti, boljša konkurenčnost in dostop do nepovratnih sredstev, nove in celovite politične vizije.

Strategija ne bo predvidevala le gradnje novih cestnih povr-šin, temveč spremembo prometnega režima na tak način, da bo lažji in dostopnejši pešcem, kolesarjem in uporabnikom javnega potniškega prometa ob upoštevanju razmerja med stroški in koristmi posameznega ukrepa. Lažjo dostopnost je potrebno zagotoviti predvsem otrokom v vrtcih in šolah, starejšim in posameznikom z omejitvami gibanja.

Občani so imeli možnost izpolniti anketne vprašalnike in s tem pomembno vplivati na fazo načrtovanja strategije. Rezul-tate anket kot tudi predloge ukrepov in predlagane strateške usmeritve na področju trajnostne mobilnosti so pripravili prip-ravljavci strategije in jih predstavili v okviru organizirane jav-ne razprave, ki je bila 12. februarja 2018 v Kulturnem domu Štore.

Strategija, ki naj bi jo občinski svet obravnaval na svoji mar-čevski seji, bo predstavljala osnovo za konkurenčno prejema-nje evropskih sredstev, hkrati pa bo tudi izhodišče za racio-nalizacijo vlaganj v prometno infrastrukturo. Več informacij je dosegljivih na spletni strani občine: www.store.si .

¬ B e n j a H r v a t i č

11

marec 2018

Predstavitev občine Štore in lokalne ponudbe na sejmu NATOUR ALPE ADRIA v Ljubljani

Konec januarja 2018 se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odvila osrednja turistična sejemska prireditev v Slo-veniji, Natour Alpe-Adria, v ospredju katere je zeleni, aktivni turizem.

Predstavitev na sejmu je del promocijskih aktivnosti, ki jih Zavod Celeia Celje izvaja v okviru projekta »RDO Dežela Celjska«, katere partner je tudi občina Štore. Na skupnem razstavnem prostoru se je v času sejma, ki je trajal 4 dni, samostojno predstavilo več kot 15 turističnih ponudnikov destinacije Dežela Celjska. Občina Štore se je z lokalno ponudbo predstavila prvi dan skupaj z občino Šentjur, TIC-em Celje, Celjsko kočo, TIC-em Šentjur ter go. Romano Rečnik iz Ponikve. Obi-skovalci sejma so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi naše lokalne ponudbe in ponudnikov, športno-rekreacij-

ske ponudbe ter ponudbe naravnih danosti območja. Aktivni oddih v naravi so poleg Dežele Celjske predstavili še mnogi drugi akterji, kot so Slovenska turistična organizaci-ja, Turistična zveza Slovenije s prek 300 lokalnih skupnosti in društev, Turizem Ljubljana, Ribiška zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, GIZ Pohodništvo in kolesarjenje, Zavod za gozdove Slovenije, Združenje slovenskih turističnih kmetij ter tudi nekaj tujih destinacij iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Albanije, Italije, Avstrije, Madžarske, Češke republike, Jordanije in Nepala.Ker se zavedamo, da je turizem pomembna gospodar-ska dejavnost, veliko pozornosti namenjamo razvoju in promociji turizma v naši občini. Želimo si namreč, da tudi Štore postanejo prepoznavna destinacija za obiskoval-ca, ki išče raznolika in aktivna doživetja.

¬ B e n j a H r v a t i č

12

Novi defibrilatorji v občini Štore

AKTUALNO

Avtomatski eksterni (zunanji) defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. Pri srčnem zastoju gre tudi za zastoj dihanja in bi-stvenega pomena je takojšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja. Ker pa gre v visokem odstotku srčnih zastojev za tako motno srčnega ritma, katere značilnost je neurejeno, prehitro in ne-pravilno krčenje srčne mišice, je edina uspešna metoda nu-denja prve pomoči prav defibrilacija. Defibrilator lahko s po-močjo električnega sunka srce ponovno požene in s tem reši življenje.

Novi defibrilatorji z omaricami bodo meseca marca namešče-ni na štirih lokacijah v občini, in sicer na Svetini (vhod v Kra-jevno skupnost), v Prožinski vasi (gasilski dom), v Spodnjih Štorah (Kulturni dom) in v Kompolah (pri osnovni šoli). Da bo uporaba defibrilatorja, kljub temu da je postopek oživljanja glasovno usmerjen v slovenskem jeziku, varna in enostav-na, bo občina organizirala izvedbo tečaja »Temeljni postopki oživljanja z uporabo defibrilatorja«. Tečaj bo meseca aprila, natančen datum in lokacija tečaja kot tudi fotografije lokacij nameščenih defibrilatorjev bodo objavljeni na spletni strani občine in v drugih medijih.

¬ B e n j a H r v a t i č

Osnovna šola Štore se vključuje v evropske projekte

Osnovna šola Štore se je v letu 2017 prijavila na 3 projekte, katerih cilj je izboljšanje pogojev izvajanja pedagoškega pro-cesa in posodobitev obstoječe infrastrukture.1. V mesecu maju 2017 je Arnes začel z izvajanjem štiri-

letnega Programa nadaljnje vzpostavitve IKT infra-strukture v vzgoji in izobraževanju, krajše SIO-2020. V okviru Programa bodo vzgojno-izobraževalnim zavodom sofinancirali izgradnjo brezžičnih omrežij in nakup IKT opreme.

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za izobraževa-nje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Opera-

tivnega programa za izvajanje evropske kohezijske politi-ke v obdobju 2014-2020. Program se bo na matični šoli v Štorah in na podružnici v Kompolah izvajal skozi naslednji dejavnosti:a) izgradnja brezžičnih omrežij, ki bo na šolah pote-

kala v letih 2018, 2019 in 2020. Nova omrežja bodo ustrezala enotnim standardom, bodo ustrezno zmo-gljiva za izvajanje dejavnosti VIZ, načrti pa bodo na-rejeni tako, da bo pokritost šole čim večja. Sredstva, namenjena izgradnji omrežja, so odvisna od velikos-ti in tipa VIZ. Višina sofinanciranja iz ESRR sredstev znaša 62,5 %, lastna sredstva VIZ pa 37,5 %.

Naziv šole WLAN celotna sredstva

WLAN

VIZ sredstva

IKTcelotna sredstva

IKT

VIZ sredstva

SKUPAJcelotna

sredstva

SKUPAJ

VIZ sredstva

Osnovna šola Štore 21.545,86 8.079,70 28.473,27 14.236,64 50.019,13 22.316,34

Osnovna šola Štore, Podružnica Kompole

4.402,25 1.650,86 6.173,66 3.086,83 10.575,91 4.737,69

SKUPAJ 25.948,11 9.730,56 34.646,96 17.323,47 60.595,04 27.054,03

13

marec 2018

b) nakup nove opreme (osebni, prenosni in tablični ra-čunalniki, projektorji …) bo potekal v vseh štirih letih v več delih do leta 2020. Delež sofinanciranja iz ESRR sredstev znaša 50 %.

2. V mesecu juniju 2017 smo pristopili k operaciji za ure-sničevanje ciljev strategije lokalnega razvoja na območju lokalne akcijske skupine Raznolikost podeželja, sofinan-cirani iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) s predlogom projekta, ki smo ga poimenovali Ureditev in vzpostavitev učnega parka pri OŠ Štore. Glavni nosilec projektnih aktivnosti je Osnovna šola Štore, partner v izvedbenih aktivnostih in sofinancer pa je Štore Steel d.o.o.

Namen operacije je ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter aktivno vključevanje prepoznanih ranljivih skupin v social-no oziroma družbeno življenje. Predmet operacije so aktivno-sti, ki bodo vzpostavile celostno urejen učni park pri Osnovni šoli Štore, to je učilnico na prostem, gozdno učno pot in inve-sticijo v obnovo 100 let stare lokomotive, ki predstavlja sim-bol železarske dediščine kraja. V izvedbene aktivnosti bodo poleg partnerjev aktivno vključeni tudi mladi, starejši, osta-reli, ženske, osebe s posebnimi potrebami. Spodbujena bo medgeneracijska solidarnost in sodelovanje preko aktivnosti izobraževanja in usposabljanja. Aktivnosti so predvidene na upravičenem območju vsaj treh občin (Občina Štore, naselje Štore, občina Vojnik, naselje Frankolovo, in Občina Laško, naselje Laško).Skupna vrednost celotne operacije (z DDV) znaša 27.776,22 EUR, od tega je vrednost sofinanciranja iz ESRR 18.213,91

EUR. Izdatki bodo namenjeni investicijam v opremo, in sicer za obnovo lokomotive, ureditev platoja z nadstreškom zanjo, nabavo otroških igral, nakup informacijskih tabel, promocijski material, postavitev klopi in miz za učilnico v naravi, nakup košev za smeti ter nakup pitnika za vodo.

Predviden zaključek operacije bo v mesecu juliju 2018.

3. V mesecu juliju 2017 smo se prijavili in bili izbrani za iz-vedbo operacije »Zaposlovanje asistentov za delo z ot-roki s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalnih zavodih« v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Javni razpis delno financira Evropska unija iz sredstev Evrop-skega socialnega sklada.

Cilj razpisa je bil spodbuditi in zagotoviti večjo zaposlji-vost ciljne skupine mladih, namenjen pa je brezposelnim mladim, starim do vključno 29 let, ki imajo končano naj-manj srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo. Asistent bo v okviru projekta na šoli zaposlen za čas tra-janja pouka v šolskem letu 2017/18. Njegovo delo zajema pomoč učiteljem pri delu z učenci s posebnimi potrebami: izbrani kandidat je prisoten v razredu, izbranim učencem pomaga slediti pouku, jim nudi pomoč pri zapisovanju učne snovi, če otrok potrebuje čas za umiritev ali poči-tek, sme le-ta v spremstvu asistenta zapustiti razred. Prav tako asistent nudi pomoč učitelju, če otrok s svojim vede-njem ogroža sebe ali druge.

Višina financiranja za 9 mesecev znaša 8.100,00 EUR.

¬ M o j c a R o ž m a n

Lokomotiva s šolskega vrta – znova ponos železarske dediščine krajaVsem, ki ste od septembra 2017 dalje spremljali obnovo lo-komotive, ki v letošnjem letu praznuje častitljivih 100 let, je verjetno končna podoba prenovljene lepotice všeč. Prav tako se verjetno vsi strinjamo, da je bil poseg več kot nujen. Ne le, da je bila zarjavela in kot takšna očem neprivlačna, še več: bila je otrokom in vsem, ki so se igrali okoli nje in plezali po njej, nevarna.

Obnova lokomotive je le en segment projekta Ureditev in vzpostavitev učnega parka pri OŠ Štore, ki ga je šola pri-javila na razpis za sofinanciranje del s strani Evropskega skla-da za regionalni razvoj (ESRR) in projektnega partnerja Štore Steel.Zgodovinski viri pravijo, da je bila naša »železna lepotica«, oz-kotirna triosna parna lokomotiva št. 5, izdelana leta 1918 v

14

AKTUALNO

tovarni lokomotiv Floridsdorf na Dunaju po naročilu Cesarsko-kraljeve avstrijske vojaške uprave. Po koncu vojne leta 1920 jo je odkupila Trboveljska premogokopna družba za vleko vlakov v Senovem.

Leta 1953 jo je odkupila Železarna Štore skupaj s »sestro«, lokomotivo št. 6, ki danes stoji pred poslopjem Železarne Štore. V Železarni so jo uporabljali do leta 1980, šoli pa so jo poklonili po ukinitvi ozkotirnih prog leta 1982. Lokomotiva

je postala zaščitni znak šole v Štorah in simbol železarske tradicije, ki jo moramo ohranjati tudi v prihodnje.

Danes jo, obnovljeno in v celoti zaščiteno, s ponosom lahko uvrščamo med tehniško dediščino kraja, v katerem in s kate-rim živimo. Tovrstni spomeniki so kulturna in tehniška zapu-ščina preteklosti, nikakor pa ne igralo ali športno plezalo, zato na takšen način z njo tudi ravnajmo.

¬ M o j c a R o ž m a n ,f o t o : R o s v i t a J a g e r i n a r h i v O Š Š t o r e

Vandalizem v Štorah

V zadnjem času opažamo, da je v Štorah močno v porastu vandalizem, predvsem v naselju Lipa. Tako je bilo uničene kar nekaj urbane opreme, kot so nadstreški v športnem parku in informacijske table. Prav tako so bili porisani nekateri objekti.Vse občane naprošamo, da posvečate pozornost tej proble-matiki in v kolikor opazite kakršnokoli uničevanje, o tem takoj obvestite Policijsko postajo Celje.

Hkrati prosimo, da starši v večernem času povečate nadzor nad svojimi otroki in se z njimi o izpostavljenem problemu po-govorite, saj gre za naše skupno dobro, z uničevanjem pa se povzroča škoda tudi vsem drugim občanom, saj bi sredstva, ki jih bomo porabili za popravilo poškodovanih predmetov ali nakup novih, lahko porabili za kakšen drug namen.

Vse vandale pa pozivamo, da se vzdržijo takšnega ravnanja in s tem pripomorejo k temu, da bo naša občina varna, lepša in bolj urejena.

¬ O b č i n a Š t o r e

15

marec 2018

Delovanje Upravno-informacijskega servisa Celje

Ljubljanska cesta 1, 3000 CeljeT: 03 426 53 02, F: 03 426 53 04E: ue.celje@gov.si, www.upravneenote.gov.si/celje/

Kaj je UIS?Upravno-informacijski servis Celje (UIS), ki deluje od 31. 3. 2010 na naslovu www.uis.si, je spletna, interaktivna, jav-no dostopna storitev, preko katere organi državne uprave in lokalne samouprave celjskega območja odgovarjamo na splošna vprašanja strank iz naših upravnih področij. Če stran-ko zanima odgovor na neko vprašanje, ki je v pristojnosti in v servisu sodelujočih organov, ji zato ni treba hoditi v uradne prostore, vprašanje lahko postavi preko računalnika. Ob tem stranki tudi ni potrebno natančno poznati, v pristojnost ka-terega organa spada določeno vprašanje.V spletnem servisu z odgovori na vprašanje strank sodeluje kar 23 organov državne uprave in lokalne samouprave s celj-skega območja.

Kako deluje?Stranka svoje vprašanje postavi na spletni strani www.uis.si. Če želi biti obveščena o odgovoru po elektronski poti, ob postavitvi vprašanja v ustrezno polje navede svoj elektronski naslov. Strankino vprašanje prejme urednik UIS, ki se nahaja na UE Celje. Le-ta ga objavi na spletu in ga posreduje področnemu uredniku organa, v katerega pristojnost spada postavljeno vprašanje. Področni urednik pripravi odgovor, glavni urednik pa ga objavi in mu dodeli status »končano«. V kolikor je stran-ka ob postavitvi vprašanja navedla svoj elektronski naslov, dobi odgovor tudi po elektronski pošti.

Vsi odgovori v UIS so javno dostopni. Prikazani so po statu-su, naslovu vprašanja, področju in organu, ki ureja vprašanje.Vsa vprašanja in odgovori v UIS tvorijo neke vrste bazo vpra-šanj in odgovorov, ki jih je mogoče pregledovati oz. iskati na tri načine:

• poključnihbesedahprekoiskalnevrstice,• popodročjih,• poorganihin• postatusih.

¬ D a m j a n V r e č k o , n a č e l n i k

V prazničnem decembru smo člani DPMŽ Celje v trgovini Mercator v Štorah postavili mačjo hišico, ki so jo posebej za nas izdelali dijaki Šolskega centra Celje, plakat ob njej pa so prispevali otroci Osnovne šole Štore. Zbralo se je kar nekaj prostovoljnih prispevkov, ki jih bomo porabili za pomoč živalim v naši občini.

¬ V e r i c a Š t a n t e Zahvaljujumo se Kavarni Del Moro in gospodu

Dobrajcu za nudenje toplih obrokov pomoči potrebnim.

16

AKTUALNO

SPOT SVETOVANJE SAVINJSKA - sedež na Območni obrtno-podjetniški zbornici Celje V marcu 2018 poteka že tretji mesec izvajanja 5-letnega pro-jekta »SPOT svetovanje Savinjska« pod okriljem SPIRIT SLO-VENIJA, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter EU sklada za regionalni razvoj. V ambiciozno zastavljenem projektu, v katerem smo postali ena izmed 12 slovenskih po-slovnih točk (v nadaljevanju SPOT), sodeluje 7 partnerjev: Sa-vinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, Razvojna agencija Savinja, Savinjsko šaleška območna ra-zvojna agencija d.o.o., Razvojna agencija Sotla in Območ-na obrtno-podjetniška zbornica Celje, kjer se nahaja sedež SPOT-a.

8 usposobljenih svetovalk SPOT-a je na razpolago za informi-ranje, svetovanje podjetnikom in potencialnim podjetnikom, animiranje in povezovanje regionalnega okolja, mreženje su-bjektov podpornega okolja v regiji, promocije in informiranja o podjetništvu, usposabljanja, delavnice, izmenjavo dobrih praks v Sloveniji in tujini, odpiranje poslovnih priložnosti, sre-čanje podpornega okolja v regiji ter še mnoge druge aktivno-sti, ki bodo potekale pod okriljem projekta.

Na sedežu SPOT-a, ki se nahaja v prostorih Območne obr-tno-podjetniške zbornice Celje, bo vzpostavljen »showroom« regije, kjer se bodo predstavljala regijska podjetja.

Prvi meseci izvajanja delavnic, informiranja, svetovanja in dru-gih aktivnosti za promocijo podjetniške kulture so pokazali izredno dober odziv med uporabniki storitev.

To je kazalnik, ki kaže na potrebnost tovrstnih projektov za iz-vajanje celovitih podpornih storitev za potencialne podjetnike in MSP, povezovanje različnih institucij in vzpostavljanje par-tnerstev za spodbujanje podjetništva na lokalni in regionalni ravni ter evidentiranje potreb na lokalni in regionalni ravni ter poročanje o zaznanih administrativnih ovirah s strani sveto-vancev pri nastajanju in delovanju podjetij.

Aktivnosti projekta bodo potekale 5 let, zato vabimo vse po-tencialne podjetnike in že obstoječa podjetja, da nas čim prej obiščejo ali kako drugače navežejo stik z našo poslovno toč-ko.

Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regi-onalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

¬ m a g . Ta t j a n a Š t i n e k ,s v e t o v a l k a S P O T s v e t o v a n j e S a v i n j s k a

Svetovalke SPOT

Uporabnik ali delavnica

17

marec 2018

Mariborska c. 7, 3000 Celje www.rss-ce.si

Študijski programi z dobrimi zaposlitvenimi možnostmi diplomantovna visokošolskih zavodih v okviru Regijskega študijskega središča

V zadnjih nekaj letih se je Savinjska re-gija razvila v manjše, a pomembno sre-dišče terciarnega izobraževanja s pestro ponudbo študijskih programov tako na višješolski kot visokošolski ravni. V štu-dijskem letu 2017/18 je v programe višje in visokošolskega izobraževanja, ki se izvajajo v regiji, vpisano 3.081 študentk in študentov, od tega 1.323 v višješol-ske strokovne in 1.758 v visokošolske študijske programe vseh treh stopenj. V JZ Regijsko študijsko središče katere-ga ustanoviteljica je, poleg 23 regijskih občin ter gospodarskih in obrtnih zbor-nic, tudi Občina Štore, si prizadevamo voditi in usmerjati razvoj visokega šol-

stva tako, da bo skladen s potrebami in razvojnimi cilji gospodarstva, negospo-darstva in celotne družbe.

V okviru Regijskega študijskega sre-dišča delujejo trije visokošolski za-vodi: - Visoka šola za varstvo okolja v Ve-

lenju, ki izvaja študijska programa Varstvo okolja in ekotehnologije na dodiplomski in podiplomski stopnji študija,

- Visoka zdravstvena šola v Celju s študijskim programom 1. stopnje Zdravstvena nega ter študijskim programom 2. stopnje Paliativna oskrba,

- Visoka šola za proizvodno inženir-

Stavba na Mariborski c. 7 v Celju, kjer imata prostore Regijsko študijsko središče in Visoka zdravstvena šola v Celju

Posvet na aktualno temo »Industrija 4.0« s sogovorniki iz gospodarstva in akademskega okolja (Foto: arhiv RŠS)

18

AKTUALNO

Zanimivi eksperimenti in robotske tehnologije na Dnevu raziskovalcev (Foto: arhiv RŠS)

Delavnica z mag. Nastjo Mulej "Kako namerno ustvariti čim večje število idej"(Foto: arhiv RŠS)

Okrogla miza na temo kariernih poti mladih raziskovalcev z bivšimi in sedanjimi dijaki I. gimnazije v Celju (Foto: arhiv RŠS)

stvo v Celju, ki izvaja študijski pro-gram 1. stopnje na področju tehniških ved, Sodobno proizvodno inženir-stvo.

Z ustanavljanjem visokošolskih zavodov in razvojem študijskih programov se od-zivamo na potrebe regijskega gospodar-stva in negospodarstva po usposobljenih strokovnjakih. Analize zaposljivosti diplo-mantov kažejo, da so bile naše usmeritve pravilne, saj so diplomanti visokošolskih zavodov v okviru RŠS dobro zaposljivi oziroma, če študirajo izredno, po kon-čanem študiju v visokem odstotku na-predujejo na delovnem mestu (npr. 82 % diplomantov Visoke zdravstvene šole napreduje na delovnem mestu v roku 6 mesecev po diplomiranju).

Usmerjeni smo v razvoj kakovostnega visokega šolstva, s spodbujanjem tvor-nega sodelovanja z raziskovalnimi inšti-tucijami, gospodarstvom, negospodar-stvom in širšim okoljem, saj se tako krepi obojestranski prenos znanja, odpira nove možnosti in dolgoročno partnerstvo ter pripomore k pripravi študentov in diplo-mantov za prihodnje zaposlovanje.

Poleg tega razvijamo in organiziramo do-godke, namenjene promociji znanosti in raziskovalnega dela (vsakoletni dogodek Dan raziskovalcev), vseživljenjskega uče-nja (smo tematski koordinator Tedna vse-življenjskega učenja) ter posvete z name-nom posodabljanja in razvoja študijskih in raziskovalnih programov.

19

marec 2018ZGODILO SE JE

50-letnica šolske stavbe na Lipi

V četrtek, 21. decembra 2017, smo v Kulturnem domu Što-re slavnostno obeležili 50-letnico otvoritve nove zgradbe Osnovne šole Štore na Lipi. Učenci z učiteljicami Osnovne šole Štore so ob tej priložnosti pripravili bogat pevsko in ple-sno obarvan program.

Ob otvoritvi nove šole je celjski pesnik Fran Roš napisal be-sedilo pesmi z naslovom Pesem štorske mladine, ki so se jo učenci naučili peti za to in druge priložnosti, zato smo prosla-vo začeli prav s to pesmijo, ki med drugim pravi, da je šola preljubi hram, ki odpira svetle poti. Pesem sta ob spremljavi MPZ zapeli Nika Drobne in Zala Zupan.Z deklamacijo so Zala, Živa, Maša, Ajša, Lana in Neva doži-veto izpovedale, kaj jim pomeni šola in kako jo doživljajo. Med

drugim so povedale, da šola ni le stavba, da je vir bogatih misli, da je včasih težka uganka, a pomemben temelj našega življenja. Svoje misli so za nami delile ob glasbeni spremljavi citer Mojce Rezar in Špele Repar.

Da ima naša šola veliko talentiranih glasbenikov, so z melo-dijo flavt dokazale Zoja Kostrevc, Nika Drobne in Aiša Boršt-nar. Program so popestrili učenci prva triade, ki so nas pod vodstvom Maje Lokmič navdušili s prepevanjem pravljično obarvanih pesmi in se z angleško Oh, it's time to go to school izkazali tudi v znanju angleškega jezika.Šola je le stavba. Zaživi pa šele takrat, ko vanjo vstopijo učen-ci, učitelji, delavci šole, starši, obiskovalci. Takrat zaživi v vsej svoji lepoti, kot je zaživela pred 50. leti, kot živi danes in bo

20

ZGODILO SE JE

živela jutri. Šola pa ni le hram učenosti. Je veliko več. Je čas druženja s prijatelji. Je čas igre.Otroške igre iz ljudskega izročila gredo iz roda v rod. Igri, ki so ju predstavili učenci prvega triletja in nosita naslov Pridne peričice in Psiček nima repa več, sta stari več kot naša šola, a še vedno nista pozabljeni.

Že od vstopa v šolo imajo učenci naše šole priložnost razvijati svoje talente in sposobnosti. Na šoli deluje krožek modernega plesa pod vodstvom učiteljice Mateje Rožič. Učenci 1. razreda so se nam predstavili z navihano točko Palčki, 7. in 8. razred pa je zaplesal v ritmu privlačne in temperamentne točke.Šola je živ organizem, ki je vedno vpet v čas in prostor svoje-ga okolja. Poleg učencev potrebuje vsaka šola veliko število predanih zaposlenih. V petih desetletjih je na naši šoli delo-valo veliko število srčnih učiteljev, skrbnih finančnih in admini-strativnih delavcev, sposobnih kuhinjskih in tehnično-vzdrže-valnih delavcev. Večina med njimi se rada spominja svojega delovnega obdobja na Osnovni šoli Štore. Zahvaljujemo se vsem, ki so v 50. letih soustvarjali življenje in delo na OŠ Štore ter prispevali k temu, da je OŠ Štore danes uspešna šola, ki v svoji viziji gradi na vrednotah za kulturo in dobro skupnosti. Na naši šoli je bila tradicija pevskih zborov vedno prisotna in zelo močna. Mladinski pevski zbor pod vodstvom Sandre Feketija se nam je predstavil s himno iz priljubljenega filma Bratovščina Sinjega galeba, skupaj z bivšimi učenci šole in nadarjenimi glasbeniki pa so zapeli še pesem Zbudi se, dobri princ.

Takratna Osnovna šola Štore je delovala v sklopu Občine Ce-lje. Ravnatelj, ki je pred 50. leti odprl vrata novi stavbi na Lipi, je bil gospod Janez Ravtar, ki ga žal ni več med nami. Za njim so naloge poslovnega in pedagoškega vodenja šole na svo-

jih ramenih skozi čas nosili še drugi ravnatelji. Gospod Jože Zupančič, gospod Vlado Novak in gospod Franjo Rumpf so svoje poslanstvo skrbno in predano opravljali. Nekaj besed pa nam je namenila tudi sedanja ravnateljica šole, gospa Moj-ca Rožman.Osnovno šolo Štore je ustanovila Občina Celje. Ta zavod se-daj vključuje poleg centralne šole tudi podružnično šolo in enoto vrtca v Kompolah in Vrtec Lipa. Ker Občina Štore iz-polnjuje več kot le z zakonom določene obveznosti in izkazuje velik posluh za šolske potrebe, nam je spregovoril še župan občine Štore, gospod Miran Jurkošek.

Zgodovina šole je tesno povezana s preteklostjo kraja in na-rodovo zgodovino. V petih desetletjih so se zvrstili številni pomembni dogodki, nabralo se je veliko izjemnih uspehov, zgodb, spominov, ki so vplivali na njeno delo in življenje. Vsako

21

marec 2018

Prireditev ob 50-letnici Osnovne šole Štore smo zaključili s himno Osnovne šole Štore v želji, da bo jutrišnji dan name-nil naši šoli mnogo vedoželjnih učencev, predanih učiteljev in podporo občanov in širše skupnosti.

¬ B a r b a r a Š t i m u l a k

ZGODILO SE JE

desetletje je dodalo svojo barvitost. Še posebno pomembna pa je bila sprememba družbenega reda, osamosvojitev naše države in preoblikovanje osemletnega šolanja v devetletko.Cilj šole ni bil le učni dosežek, ampak tudi vzajemno biva-nje – odnosi, za katere želimo, da nas bogatijo in osrečujejo. Čeprav so se v preteklih desetletjih zgodile številne spremem-be, naša šola še vedno ostaja prostor igre in učenja, pouče-vanja in odkrivanja novih znanj, razvijanja in rasti v odgovorne, kritične in samosvoje mlade osebnosti, prostor druženja in novih idej.

Tradicionalno srečanje župana z duhovnikiV mesecu januarju je ob začetku leta potekalo tradicional-no srečanje župana Mirana Jurkoška z duhovniki. Zbrane je najprej nagovoril župan in jim izrekel dobrodošlico v prostorih občine. Srečanje je tudi tokrat potekalo v prijetnem in spro-ščenem vzdušju, kjer je bila tudi tokrat priložnost za pogo-vor o delu in načrtih ter področjih sodelovanja. Srečanja so se udeležili župniki dr. Vinko Kraljič iz župnije Svetina, Miha Herman iz župnije Teharje ter Stanko Gajšek iz župnije Sveti Lovrenc – Kompole in Teharje. Namen tovrstnega druženja je izmenjava pogledov župana kot predstavnika občine in župnij na delo v občini v preteklem letu in načrte v prihajajočem letu.

Prijetno druženje so udeleženci zaključili z mislijo, da bodo dobro sodelovanje ohranjali tudi v prihodnje in s tem ustvarjali zadovoljstvo med občankami in občani.

¬ N e n a K o p i n š e k

22

ZGODILO SE JE

Praznovanje slovenskega kulturnega praznika

7. februarja 2018 smo v Kulturnem domu Štore počastili slo-venski kulturni praznik, ki obeležuje spomin na smrt našega velikega pesnika Franceta Prešerna. V njegovih pesnitvah se prepletajo osebne, narodne želje in pričakovanja, posebno pa še klic po svobodi in bratstvu vseh ljudi, izražen v slovenski

himni Zdravljica, ki nam prebudi občutja in razmišljanja, kaj za nas kulturni praznik pomeni.

Letošnja nit, ki je povezovala nastopajoče, je bila slovensko ljudsko izročilo. Z bogatim programom petja, plesa, igre in deklamiranja so nas na odru navdušili številni učenci Osnov-

23

marec 2018

jalnosti, so nas prepričali SOPZ in MPZ s pesmimi Polževa snubitev, Beri, beri, rožmarin zeleni, Pojdam u rute in belo-kranjsko Zeleni Jurij z zborovodjo Sandro Feketijo na čelu.

Skozi zgodovino smo se Slovenci oklepali kulture, ki je bila vir naše narodne identitete. Brez kulture ne bi dosegli osamo-svojitve, niti oblikovali svoje lastne države.

Kultura pa ni samo umetnost in znanost, ki bi se jih spomnili ob državnem prazniku kulture. Kultura je skupek vrednot in dosežkov, ki jih je ustvaril človek v dobro človeštva, je spošto-vanje teh vrednot in ravnanje po teh vrednotah. Skozi kulturo se kaže naše duhovno bogastvo, zato je prav, da jo ohranja-mo in vsako leto počastimo s proslavo.

¬ B a r b a r a Š t i m u l a k

ne šole Štore. Otroški pevski zbor pod vodstvom zborovodje Maje Lokmić se je predstavil s pesmimi Po cesti gre en stari mož, Moja mati kuha kafe in So šli po cesti, mladi plesalci, ki so se izražali pod budnim očesom mentorice Mateje Rožič, pa so z gibom plesne umetnosti prikazali Ajdovsko deklico, bukovništvo in Bose otroke. V odlomku iz pripovedi o kra-lju Matjažu in Alenčici so zaigrali Teo Podpečan v vlogi kralja Matjaža, Zala Majoranc v vlogi glasnika in Živa Zimšek v vlogi Alenčice; Uršula Šuhel pa nam je s pesmijo Se davno mrači izpovedala nesrečno usodo zaljubljenega dekleta. Tretješol-ci so nam zapeli in zaplesali v venčku Šmentane muhe, Ob bistrem potoku je mlin in Jaz pa pojdem na Gorenjsko, na ljudsko strunsko glasbilo – citre pa sta nam Nuša Kumperger in Špela Repar zaigrali Lan sem ji kupil. Da je ljudska glasba poseben in obenem nedeljiv del slovenske glasbene ustvar-

24

Največji žur na ŠtajerskemTako so Špulcarjevi vabili na pustno soboto v Kompole. Z naslovom niso veliko zgrešili, saj so maškare na sobotni ve-čer dobesedno zasedle Gajsko hosto. Že redarji, ki so bili na vsakem koraku in usmerjali promet, so dali vedeti, da se tu dogaja nekaj velikega in nevsakdanjega.Velik šotor, ki je bil postavljen čez celo igrišče, in stojnice pred šotorom so kar vabile na plesišče, kjer je za zabavo skrbel ansambel Zaka pa ne. Bila je nora zabava, ki je trajala vse do jutranjih ur. Zelo redki so bili, ki niso vsaj malo spremenili svojega izgleda. Kar 55 ljudi je skrbelo, da je bilo vse tako, kot mora biti, da so bile maske zadovoljne. Glavni organizator tega velikega projekta je Špulcarjev Nejc, ki pove, da brez bratranca Dejana te veselice ne bi bilo. Tudi sponzorji, ki jih je bilo letos 39, pripomorejo, da so vsi zadovoljni. Pet let je, odkar Špulcarjevim uspeva, da privabijo na pustno soboto v Kompole maske od blizu in daleč. Mogoče so vabljive tudi bogate nagrade za najbolj izvirne maske. Občudovali smo lahko vse mogoče: od najbolj aktualnih mask, pa vse do takšnih, v katerih izdelavo je bilo vloženega veliko truda, pa tudi tiste standardne, ki jih vidimo vsako leto. Nejc je vesel, da ima veliko prijateljev, in hvaležen je vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je ta veseli dogodek do popolnosti uspel. Pustnega veselja pa še ni bilo konec, saj se je v torek v go-stilni Špulcar nadaljevalo. Ta večer je bil namenjen večinoma domačinom, saj so bile maske predvsem iz Kompol in bližnje okolice. Ansambel Mladi korenjaki so poskrbeli, da je bilo zo-pet veselo. Letos mineva 75 let pustovanja v tej gostilni. Dol-ga tradicija, ki pa se iz leta v leto nadaljuje. Ta večer pogostijo vse maske ali bolje rečeno vse tiste, ki so se prišli zabavat, z bogatimi narezki, pa tudi slastnih krofov ni manjkalo. Mogoče je bil posebnost tega večera tudi naš župan Miran Jurkošek, ki je ob polnoči povedal, da že dvajset let prihaja maskiran na pustni torek k Špulcarjevim in da bo tako tudi v bodoče. Čeprav je bila sreda delovni dan, so se tisti najbolj vztrajni odpravili proti domu, ko se je zunaj že delal dan. Nejcu in Dejanu vse čestitke in velik poklon, saj takšne prire-ditve ni daleč naokoli. Poleg vsestranske sposobnosti je pot-rebna še želja ustreči ljudem. In pri Špulcerjevih vse to imajo. Po vsem tem lahko rečemo, da si ljudje želimo zabave in smeha, ki pa nam ga v teh časih večkrat primanjkuje. Pust je eden izmed najstarejših ljudskih običajev, ki preganja zimo in kliče pomlad. Letos bo imel kar težko nalogo, saj nam vremenarji pomladi še nič ne omenjajo. A zagotovo bo prišla! Prepustimo se domišljiji, da nam bodo pomagale prav pustne maske.

¬ I v a n k a To f a n t

25

Največji žur na Štajerskem

26

Štorska penina

Zadnjo soboto v mesecu januarju je bila v dvorani Kulturne-ga doma Štore slovesna prireditev ob 20-letnici delovanja Društva vinogradnikov in kletarjev Polič Štore. Da gre za slo-vesni dogodek, se je slutilo že na začetku, saj je v dvorani igrala godba Štorskih železarjev, ki je z državno himno nazna-nila uraden pričetek prireditve.Povezovalec prireditve je duhovito povezal posamezne glas-bene in govorniške točke. Med slavnostnimi govorniki so bili predsednik društva Stanislav Ferenčak, župan Miran Jurko-šek, Jože Tominšek - vodja vitezov celjskega omizja, ki je eno izmed omizij Evropskega reda vitezov vina, ter Tadeja Vodov-nik Plevnik iz KGZS – Zavod Maribor. Prireditev pa je s svo-jim prihodom počastila tudi letošnja vinska kraljica Katarina Pungarčič.

20 let se lahko zdi kratko ali dolgo obdobje, vsekakor pa je čas, v katerem se lahko postori marsikaj. Veliko so v tem ob-dobju postorili tudi vinogradniki in si ustvarili zavidanja vredno zgodbo. Na slovesnosti so bili prisotni skoraj vsi ustanovni člani društva. Predsedniško funkcijo je prvih osem let op-ravljal Jani Glavač, vsa nadaljna leta pa Stanislav Ferenčak. Ker društvo sestavljajo ljudje, članice in člani, je vsakdo izmed

njih pomemben, ne glede na dolžino članstva. Vsak je prispe-val svoj delež, da lahko s ponosom pregledajo prehojeno pot. Na postavljenih trdnih temeljih so v dveh desetletjih veliko do-segli. Organizirali so strokovna predavanja o vinogradništvu in sodobnem kletarjenju. S pomočjo občine jim je uspelo pri-peljati v naše kraje potomko najstarejše trte, ki so jo posadili ob brajdi v Kompolah. Trta odlično opravlja svoje poslanstvo upanja, življenja, potrpežljivosti in vztrajnosti. Vzljubili je niso

27

marec 2018

samo vinogradniki, pač pa tudi krajani Kompol, občani, žu-pan in župnik. Organizirajo pohode med vinogradi svojih čla-nov in prijateljev. Vsako leto pripravijo prireditev Praznik vina in domačih dobrot. Podelijo priznanja, razglasijo prvake sort in vinarja leta. Pripravljajo tudi županovo vino. V kulturnem domu pa so si zgradili tudi lastno klet.Največje presenečenje praznovanja pa je bila predstavitev in pokušina lastne društvene penine. Posebnost te penine je v tem, da je narejena iz različnih sort belega grozdja, ki ga pri-spevajo člani društva. Verjetno je ta penina narejena iz največ različnih sort grozdja v Sloveniji ali celo v svetovnem merilu. Ob koncu prireditve smo vsi prisotni dobili spominski kozarec in brošuro, v kateri je dokumentirano delo društva od začet-kov pa vse do današnjih dni.

Slovenci smo povečini kar omejeni s svojo majhnostjo. Maj-hen je tudi polič, glinena posoda, ki drži samo tri četrt litra. Vendar so v društvu ta polič napolnili z izbrano kapljico in pokazali ne samo, da iz malega zraste veliko, pač pa tudi, da je malo lahko tudi veliko.

¬ D u š a n V o l a v š e k ,f o t o : R o s v i t a J a g e r

28

O DELU DRUŠTEV

80 let gasilcev v Prožinski vasi

2. februarja 2018 je minilo 80 let od ustanovitve gasilskega društva Prožin-ska vas. Takrat so se zbrali okoliški pre-bivalci in ustanovili društvo za varovanje hiš in gospodarskih poslopij pred požari

ter nudenje kulturnega razvedrila vašča-nom. Povod je bil požar leto poprej, ko je le-ta popolnoma uničil gospodarsko poslopje. Danes, 80 let kasneje, je glav-no vodilo še vedno skrb za varnost ob-

čanov in kulturno udejstvovanje v kraju. Če pred 80. leti niso imeli na razpolago opreme za gašenje, so danes gasilci v Prožinski vasi usposobljeni in razpolaga-jo z opremo, kot zahtevajo najsodobnej-ši standardi. Kos so vsem izzivom, ki pretijo: požarom, poplavam in drugim nesrečam. Po 80. letih stoji v Prožinski vasi sodoben objekt, ki ni namenjen samo gasilcem, temveč tudi vsem kra-janom. Zahvala za to gre Občini Štore, ki je v zadnjih letih ob podpori župana, g. Mirana Jurkoška, ter svetnikov pos-krbela za ustrezna finančna sredstva, da je bil zgrajen ta objekt. Ob konca leta bo po 30. letih v novo garažo zapeljal tudi gasilki avto, gasilska cisterna z orodjem GVC 24-50. S to pridobitvijo bodo var-nejši vsi krajani v občini Štore. Za dose-go vseh teh ciljev so člani opravili veliko prostovoljnih ur: usposabljanja, vaje, tekmovanja, urejanje opreme, gradnja in ostale aktivnosti, ki so pomembne za delovanje društva. Veliko časa je bilo namenjenega uspo-

29

marec 2018

sabljanju na vseh ravneh. Znanje je vrli-na, ki jo gasilci potrebujejo pri svojem delu in intervencijah. Izkušnje prinese tudi sodelovanje na tekmovanjih, saj so za dober uspeh le-te potrebne. Na mladih svet stoji, zato se vsako leto nameni veliko časa mladim gasilcem, da se pripravijo na razna tekmovanja, kot

so kviz, orientacija in gasilsko tekmo-vanje. Ob vseh dejavnostih, ki jih imajo mladi, je potrebno veliko napora in časa, da najdejo čas tudi za gasilce. Za uspeh mladih so potrebni gasilski mentorji, ki so uspešni, saj se mladi v teh letih množič-no udeležujejo vseh vrst tekmovanj, radi se družijo tudi v gasilskem domu. Vsako

leto se poleg tekmovanj mladi udeležijo večdnevnega poletnega tabora, kjer si pridobijo nekaj novih izkušenj in znanja. Mladi člani se tudi kulturno udejstvujejo, saj pripravijo kulturni program ob tradici-onalnem pohodu na Resevno, ob mate-rinskem dnevu ter na božičkovanju. Za uspešno delo je potrebno sodelova-nje s sosednjimi gasilskimi društvi v ob-čini Štore in v gasilski zvezi Celje. V okvi-ru občinskega poveljstva občine Štore je bilo za vse gasilce prelomno leto 2017, ko je bil sprejet dolgoročni načrt razvoja gasilstva v občini za obdobje od 2017 do 2027. S tem je začrtana pot razvoja gasilstva v občini Štore in dosežen bo visok nivo gasilstva, saj bo z zagotov-ljenimi sredstvi zagotovljena minimalna opremljenost vseh gasilcev skladno z zahtevami meril gasilstva v Sloveniji. Gasilci Prožinske vasi so dokazali, da s skupnimi močmi ter voljo zmorejo in lahko dosežejo zastavljene cilje. Zave-dati se je potrebno, da so gasilci dobro organizirana, spoštovana in velika or-ganizacija, ki ima poleg svojih nalog in obveznosti tudi svoje želje ter zahteve, vezane na njihovo delovanje, in jih zna na primeren način tudi uresničiti.

¬ M a r k o K r o f l i č , p r e d s e d n i k P G D

P r o ž i n s k a v a s

Pevska triada Ljubiteljskega pevskega zbora ŠtoreZanimivo. Ko tole pišem, zunaj spet sneži. Kakor da letošnja zima potihem pričakuje mojo nekoliko višjo stopnjo aktivne-ga sodelovanja z Ljubiteljskim pevskim zborom Štore, ki je tovrstno popotovanje zastavil že pred vstopom v leto 2018 in zaradi česar se razplamti tudi moja pisateljska vnema. Pričeli smo na Teharjah, v tamkajšnji cerkvi svetega Martina, nadaljevali v Šentjurju, prav tako za cerkvenimi zidovi, sklenili pa – po malem že pravcati kulturni maraton – v domačem kulturnem hramu, na odru Kulturnega doma, dan za kultur-nim praznikom.Prvo dejanje smo ustvarili tri dni pred iztekom lanskega leta, na sneženi večer, in to z božičnim programom, v katerem sta izstopali dve pevski stvaritvi omenjenega zbora: Silvestr-ski poljub ob harmonikarski spremljavi Damjana Pasariča ter

30

O DELU DRUŠTEV

črnska-duhovna Siyahamba. Z obema s(m)o zmogli v ljudeh, ki so se udeležili pripravljene kulturne poslastice, spodbuditi pozitivno razmišljanje in pogumno zrenje v jutri novega leta, ki je kmalu res nastopilo. Pomagali so tudi pevci in pevke Mešanega pevskega zbora z Zgornjega trga v Šentjurju. Ker sta roke sklenila Maja Sakelšek, zborovodkinja LPZ Štore, in Andrej Fišer, zborovodja Mešanega pevskega zbora Zgornji trg v Šentjurju, je nastalo nešteto nepozabnih trenutkov, od takrat deponiranih v spominski tvarini. Le-ta človekovo zavest dvigne na raven pogumnega zrenja ter vedrega razpoloženja.V šentjurski cerkvi je tudi odmevala pesem božičnih verzov obeh zgoraj omenjenih zborov s taistim programskim listom kakor na Teharjah. S to razliko, da so prvi nastopili gostitelji - Mešani cerkveni zbor Zgornji trg Šentjur, v pevski igri so jim sledili pevci in pevke iz sosednje občine pod taktirko Maje Sakelšek. Brez skrbi, aplavz se je razlegel s strani številčne publike, ne meneč se na ambientalno kuliso.

Tretji, zadnji del, izhajajoč in naravnan iz pevske prepone, ki kliče le k dobremu, je nastajal v miselni zasnovi nekoliko dlje, utrnil se je zborovodkinji LPZ Štore Maji Sakelšek in luč sveta zagledal 9. februarja letos v Kulturnem domu v Štorah. Poudarek v zgodbah nastopajočih je bil v ljudski pesmi. Z njo se ohranja vse, kar je slovensko, in dandanašnji, na veliko žalost premnogih, ni več tvorne podlage, da bi ljudsko pesem snovali, tu pa tam se najde še kak poskus za obujanje tovr-stne melodike, ki je opomnik temu, da se vsekakor premalo družimo v živo. Kjer si pripovedujemo v živo. O vsem – (ne)mogočem. S pesmijo.Dan za Prešernovim dnem je bilo v Štorah moč slišati pevske pripovedi štirih zborov, in sicer: Mešanega pevskega zbora gostincev Celje, za njimi so bili uspešno, ljudsko zgovorni vo-kali Mešanega pevskega zbora z Zgornjega trga v Šentjurju, nato so svoje pevske adute ljudske igre v notnem črtovju pre-

dočili Fantje z Jožefovega hriba, ljudsko pripoved v uglasbeni obliki pa so sklenili domači pevci LPZ Štore.

Potovanje znotraj zgoraj opisanih koncertnih plesov nasto-pajočih mi je prineslo veliko prijetnih trenutkov, vznemirljivih in usmerjenih h kulturnim sferam, kjer se posebej (z)najdem. Kot nekdo, ki upa, da kulturne stvaritve ljudem omogočajo svojevrsten preporod. Tak, ki kulturo z odra preseli v Človeka!

¬ M a t e j a Z a k e l š e k ,f o t o : L o v r o R e z a r

31

marec 2018

Zimske radosti v ŠKD Straža

Decembrski pohod na ResevnoŠportno kulturno društvo Straža je ob zaključku leta 2017 za svoje člane organiziralo pohod z namenom, da skupaj pre-živimo lep dan, predvsem pa, da se članice vsaj na ta dan razbremeni kuhanja in vrtenja po kuhinji.Tako smo se 17. decembra zjutraj zbrali pred »Stražko« in se napotili proti Resevni. Pot nas je vodila po krasni pomrznjeni naravi, obsijani s soncem, in v prijetni družbi smo kmalu pris-peli na Resevno.Na koči nas je odprtih rok sprejela Iveta, ki nam je pripravila okusno kosilo. Dobra družba, odlična hrana ter pijača so pri-spevali, da je čas kar prehitro minil in počasi smo se odpravili nazaj v dolino.Tako smo člani skupaj uspešno zaključili leto 2017 ter se na-potili proti novemu letu 2018.

Vaške koline V novem letu smo kmalu poskrbeli za ponovno srečanje čla-nov, tokrat malo drugače. Kot vsako leto smo se tudi letos odločili, da obudimo vaški praznik in pripravimo prave do-mače koline. Končne izdelke smo nato preizkusili na občnem zboru društva.

Pustovanje pri »Špulcar«S skupinsko masko smo se člani ŠKD Straža udeležili tra-dicionalnega pustovanja pri Špulcar. Nalogo je osem članov vzelo zelo resno ter zavzeto in z veliko spretnosti, dobre vo-lje in navdušenja izdelalo masko. Letos smo se predstavili v maski pajkov. Ker je bilo vloženega veliko truda in časa, smo bili za to tudi nagrajeni, saj smo zasedli 3. mesto v kategoriji skupinskih mask.Komaj že čakamo pomlad, ki bo s seboj prinesla vrsto novih dogodkov. O njih pa več prihodnjič.

¬ M a j a G a j š e k

32

OtrOškO pustnO rajanje

Članice in člani Turističnega društva Štore smo že težko pri-čakovali pustni torek, ko smo pripravili že tradicionalno otro-ško pustno rajanje za otroke.

Pred Kulturnim domom Štore so nas z živahnimi melodija-mi zabavali Pihalni orkester štorskih železarjev, ki so maske, male in velike, pospremili v dvorano, kjer so dodobra ogreli vse pustne šeme. Vse prisotne so presenetili tudi čisto pravi kurenti, ki so nam pomagali odganjati zimo.

Otroke so v dvorani pričakali veliki volk in sedem kozličkov, ki so z skupaj otroki rajali, peli in plesali. Izbrali in nagradili smo tri izvirne maske, ki si bodo ogledale predstavo otroškega abonmaja Štorček, najbolj izvirno družinsko masko pa smo nagradili s kopanjem v Thermani Laško.

A tudi druge maškare niso ostale praznih rok – razdelili smo pisane žogice skokice, seveda pa niso manjkali tudi slastni pustni krofi za male in velike. Veselega odganjanja zime se vsako leto udeleži precej mladih občank in občanov, ki rajanje zapustijo nasmejani in z obljubo, da se prihodnje leto ponov-no vidimo!

¬ Š p e l a M a l g a j

33

marec 2018OtrOškO pustnO rajanje

34

O DELU DRUŠTEV

Krajevna organizacija Rdečega križa Štore je 23. februarja z dobrodelnim koncertom ŠE IMAMO UPANJE zbirala denar za tiste, ki jim je življenje pokazalo svojo temnejšo stran in za preživetje potrebujejo pomoč drugih, na drugi strani pa vsem tistim, ki želijo deliti s svojimi znanimi in še nepoznanimi sose-di ter jim narediti malo lepši svet.

Še imamo upanje

Da bi lahko sodelovali v tej akciji zbiranja denarja, je bila pot-rebna samo vstopnica za 8 evrov in pa dobra volja tistih, ki so s svojim nastopom pritegnili obiskovalce. Žal pa v Štorah že kar nekaj let opažamo, da je obiskovalcev dobrodelnega kon-certa vsako leto manj, kljub temu da na koncertu sodelujejo odlični izvajalci. Tudi letos je bilo tako. Ogromno truda je bilo vloženega s strani organizatorja, da je bil koncert kakovosten, a je potekal z grenkim priokusom v napol prazni dvorani. Moderator je bil radijski voditelj Luka Žerjav, ki je s svojim žametnim glasom uvodoma takole po-vedal: »O dobrodelnosti bi lahko rekli marsikaj: ljudje dela-mo dobro, ljudje stremimo k dobremu. Nekateri sicer bolj k dobremu samo zase, drugi pa se potrudijo tudi za sočloveka. Dobra dela in zavedanje o njih bi moralo izvirati že iz temeljev človeške družbe. Osnovna celica je družina. Od tam vse izvira. Družina dela dobro, zato da lahko preživi. V družini si pomagamo, da pre-živimo. Družine si nato pomagajo med seboj, da preživijo v skupnosti, in skupnosti, da preživimo kot narod, ter nenaza-dnje narodi, da ostanemo kot vrsta – ljudje. Ni človeka na svetu, ki ne bi potreboval pomoči, pa ne samo v materialnem smislu, temveč v vseh smislih besede pomoč. K pojmu družine se danes med prireditvijo še zagotovo nekaj-krat vrnemo. Tudi vsi mi, ki smo nocoj tukaj, tako nastopajoči

35

marec 2018

kot glasbeniki, smo se za vsaj en večer uspeli povezati v eno veliko družino. Imamo skupni interes pomagati, se pri tem zabavati in sprostiti in oditi domov zavedajoč se, da smo na-redili dobro delo, se pravi – čiste vesti. Vse kar delamo tako, da drugih ne ogrožamo, je dobro. Takrat ko delamo tako, da pomagamo drugim, je odlično. «

Te uvodne misli sem dala na papir zato, da tudi tisti, ki se nam na koncertu niste pridružili, podoživite našo dobrodelnost.

Na prireditvi se je gospod Stane Štefanec za vsa dobra dela zahvalil gospe Zdenki Grafenauer Konšak, šolski svetovalni delavki, ki je vsa leta službovanja nesebično pomagala po-moči potrebnim.

¬ I v a n k a To f a n t ,f o t o : R o s v i t a J a g e r

Srečanje predstavnikov LD Bojansko in kmetov SvetineNa pobudo župana občine Štore, gospoda Mirana Jurkoška, smo se sredi januarja na lovskem (Vrunčevem) domu sestali predstavniki lovcev Lovske družine Bojansko Štore in kmetje s področja Svetine. Prisotni so bili tudi župan, gospod Miran Jurkošek, gospa Lidija Buser, predstavnik Zavoda za gozdo-ve (ZGS), gospod Peter Terglav, in predstavnik Območnega združenja upravljalcev lovišč (OZUL), gospod Omerza.Najprej smo se morali prisotni med seboj spoznati, saj smo v naši lovski družini po dolgem času zamenjali vodstvo, kar so prisotni kmetje pozdravili.

Osrednja tema srečanja je bila seveda škoda po divjadi, še posebej po divjih prašičih, kar je že precej let žgoča težava in tudi vir sporov.Uvodoma smo lovci izrazili željo, da bi izvajali svoje pos-lanstvo, ki nam ga je s koncesijo zaupala država, v miru in brez ovir, v enakopravnem in medsebojno spoštljivem odno-su s kmeti kot lastniki zemljišč, na katerih izvajamo lov. Vključila sta se tudi predstavnika ZGS in OZUL, ki sta razloži-la, kako je s škodami po divjadi in rešitvami drugod na našem širšem območju.

36

O DELU DRUŠTEV

Lani smo lovci imenovali novo komisijo za ocenjevanje škode, ki je ocenila in ažurno rešila škodo v 17 primerih. Stremeli smo k temu, da smo škode, še posebej travno rušo, čimprej sanirali ročno in strojno. Zavedamo se, da s tem škoda ni po-polnoma odpravljena, ker ostanejo težave pri spravilu krme, pa tudi pridelek je manjši. Istočasno smo izvajali lov na divje prašiče s čakanjem, na jesen in zimo pa na skupnih lovih. V letu 2017 smo uplenili 30 divjih prašičev pravilne spolne in starostne strukture. Plan odstrela smo presegli za približno 20 %.Glede na določbe Zakona o lovu in divjadi imamo upravljalci lovišč (lovci) in lastniki zemljišč (kmetje) vsak svoje obvezno-sti. Kmetje morajo, kjer je nevarnost škode po divjadi, svoje posevke ali nasade ustrezno zaščititi, lovci pa jim moramo dati ustrezna zaščitna sredstva. V posebnih kritičnih primerih bomo tudi pomagali pri postavitvi zaščite.Kmetje večjih pripomb (za razliko od preteklosti) niso imeli. V

bodoče si resnično želimo odkrit, pošten odnos s kmeti, za kar se bomo trudili. Srečanja s kmeti naj bi postala tradicio-nalna, saj si imamo v prijateljskem pogovoru kaj povedati, še posebej ob jedači in pijači.Dogovorili smo se, da kmetje takoj, ko opazijo škodo, le-to prijavijo na Občino Štore, ki bo nemudoma obvestila lovsko družino oziroma njeno komisijo za ocenjevanje škode, ki jo vodi Tonči Vodišek. Pomembno je, da v procesu sodeluje občina, ker so le tako primeri škod zabeleženi vsebinsko in datumsko. Zakon namreč določa roke, v katerih morajo biti izvedene aktivnosti za reševanje škod. Za pojasnila o prijavi škode je na razpolago predsednik komisije pri LD Bojansko, gospod Tonči Vodišek (041/927-273). Člani LD Bojansko se želimo bolj odpreti in vključiti v aktivno-sti kraja, saj lahko krajanom ponudimo sodelovanje na več področjih.

¬ D a m i j a n Z a p u š e k

oBVESTIloObčina Štore in Lovska družina Bojansko Štore vse kmete obveščata, da se škoda, ki jo povzroča divjad na kmetijskih površinah, prijavlja na sedežu Občine Štore. Občina prijavo nato posreduje lovski družini, kjer je imenovana komisija za ocenjevanje škode. Ta si ogleda škodo na terenu in jo tudi oceni. Lovska družina Bojansko Štore prosi tudi, da kmetje takoj (še isti dan), ko opazijo škodo, ki jo na kmetijskih površinah povzročijo divji prašiči, o tem obvestijo Antona Vodiška (tel. 041/927 273) ali Antona Rozmana (tel. 041/836 280), da bodo lahko organizirali lov na divjega prašiča.

¬ O b č i n s k a u p r a v a

Sankaški praznik na Pečovju

Letošnji februar je presenetil z nenehnim sneženjem in pos-krbel za zimsko idilo, ki je sankaške navdušence kar vabila v naravo. Teden dni pred tekmo, ki je bila organizirana v ne-deljo, 4. 3. 2018, je progo začelo pripravljati kar nekaj pro-stovoljcev, zanesenjakov in ljubiteljev te dolgoletne tradicije, čeprav so bili nekateri na progi prvič.Zbralo se je 39 sankačev in sankačic. Tudi nekaj otrok, starih manj kot deset let, je pogumno odbrzelo po progi, ki pa je bila zanje malce krajša. V kategoriji otrok je bil najhitrejši Luka Kranjc, med mladinkami in mladinci sta bila tokrat najboljša Maja Štingel in Luka Esih. V kategoriji članic je zmagala Ma-nica Doberšek, ki je bila najhitrejša med ženskami. Kot vedno je bila najhujša konkurenca med člani: tretje mesto je zasedel Tomaž Štingel, drugo Jani Jurkošek, prvo pa tokrat kar prvi mož občine, župan Miran Jurkošek, ki je imel tudi skupni naj-hitrejši čas vseh tekmovalcev (2:15,4).

37

marec 2018

Tudi veterani in veteranke se niso dali. Zmagala sta Marjana Čanžek in Marjan Doberšek. Letos je posebno pozornost požel najstarejši tekmovalec, g. Povalej, ki se je neustrašno pognal po progi. Lahko bi omenili prav vse tekmovalce, ki so pokazali pogum,

vse prijatelje, ki so pomagali, in vse navijače, brez katerih tekmovanje ne bi bilo »ta pravo«. Prostora za naštevanje ni dovolj, vas pa vabimo, da se v še večjem številu snidemo prihodnje leto na istem mestu, pri kmetiji Klavžar.

¬ M a n i c a D o b e r š e k

38

Martin Čater

ZNAN OBRAZ

Martin Čater je v sezoni 2015/16 postal slovenski državni prvak v veleslalomu in superveleslalomu. V svetovnem poka-lu je debitiral 9. marca 2013 na Pokalu Vitranc, kjer je v veleslalomu odstopil. Prvo uvrstitev med dobitnike točk je dosegel 18. januarja 2014, ko je na smuku v Wengnu osvojil 30. mesto. 26. januarja 2014 je prvič dosegel točke na kombinaciji v Kitzbühlu z 29. mestom, 5. decembra 2015 pa še na superve-leslalomu v Beaver Creeku z 18. mes-tom. Prvič se je uvrstil v deseterico 13. januarja 2017 na kombinaciji v Wengnu z 9. mestom, 26. februarja 2017 je na superveleslalomu v Kvitfjellu osvojil 6. mesto.

Tinija, kot pravijo Martinu prijatelji, si Štorovčani radi prisvajamo, kljub temu da njegovo domovanje spada v občino Celje. Martin je hodil v osnov-no šolo v Štorah in v našem kraju ima mnogo prijateljev, navijačev in privr-žencev belega športa.

Martin, zanima me, kdo te je navdušil za smučanje in kasneje tudi za tek-movalno kariero? Ja, mislim, da se je oče odločil že, ko sem se rodil, da bom smučar (smeh). Sem pa kot majhen otrok rad smučal smuk, torej kar »naravnost«, in mislim, da mi je to tudi ostalo še zdaj. Pri 7 le-tih sem se navdušil nad tekmovalnim

smučanjem, ko sem opazoval druge tekmovalce iz kluba, kako trenirajo in dobro smučajo. Potem pa je tudi splet okoliščin nanesel, da sem se priključil smučarskemu klubu Unior Celje.

Kdo je bil tvoj idol iz mladih let? Bode Miller – njega sem res občudoval in tudi njegovo čelado sem imel.

Kakšna odrekanja so potrebna, da prideš do vrhunskih rezultatov ozi-roma da se lahko približaš svetovni smučarski eliti? Da dosežeš vrhunske rezultate, je po-treben smučarski način življenja. Vse se podredi temu. Najprej se naredi letni plan smučarskih treningov, potem pa še kondicijskih treningov. Nato pa dodaš vmes kaj za svojo dušo za takrat, ko ne treniraš in tekmuješ. Torej 365 dni si z mislimi pri smučanju.

Kakšna je tvoja najvišja izmerjena hit-rost v hitrih disciplinah? Moja najvišja izmerjena hitrost je bila 155 km/h na smuku v Wengnu.

Kaj razmišljaš, ko si na startu najtež-jega smuka v svetovnem pokalu v Ki-tzbuhlu? Lahko povem, da je na drugih smukih glava prazna in potem samo greš na polno. Tukaj mi pa to še ni uspelo. Zgo-dilo se je tudi, ko sem bil mlajši, da sem si tik pred startom premislil. Na tem

39

marec 2018

smuku te čaka boj za preživetje in veliko je možnosti poškodb oz. da pristaneš v kakšni mreži ob progi. Do te proge ob-čutim nekako strahospoštovanje.

Vemo, da je vrhunsko smučanje drag šport za mladega smučarja, ki se pre-bija v reprezentanco. Kdaj je po tvoje tista meja, ko je profesionalni smučar s svojimi sponzorji samozadosten? In ali je to v veliki meri odvisno od re-zultatov?Res je smučanje zelo drag šport. Od prvih začetkov treniranja pa vse do sve-tovnega pokala v top 30 so me finan-cirali starši in razni donatorji, ki so po-magali, da sem se sploh uspel finančno prebiti skozi vse otroške in mladinske reprezentance do tukaj, kjer sem zdaj. Tako da lahko rečem, da če nisi top 30 na svetu, se s smučanjem ne moraš preživljati.

Lani si bil po smukaškem delu kom-binacije v Bormiu sedemindvajseti. Nato pa si uprizoril izjemno slalom-sko predstavo, s katero si na koncu pristal na sedmem mestu. Čestitke za dosežek! Ali se lahko nadejamo še takšnih preskokov? Kombinacija je vedno nekaj posebnega in vedno se v drugi vožnji vrstni red pre-meša. To pa zato, ker so to tekmovalci iz dveh različnih disciplin in je tudi malo odvisno od terenov in postavitev. Upajmo še na več takšnih preskokov, vendar pa se jaz držim svoje poti in pridno s trudom počasi napredujem iz sezone v sezono.

Si zadovoljen s svojim proizvajalcem smuči? Smo mala nacija in menim, da je zelo težko imeti najboljši material na svetu. Material testiramo na veliko načinov, da bi bili konkurenčni svetovni eliti.

Olimpijske igre v Koreji so mimo. Ali lahko povzameš svoje rezultate in kakšne izkušnje si si pridobil?Olimpijske igre so za mano in glede rezultatov nisem najbolj zadovoljen. Dal sem vse od sebe, potrudil sem se maksimalno dobro smučati, vendar to ni zadoščalo za kakšna boljša mesta. Predvsem v superveleslalomu sem bil na zelo dobri poti, pa sem potem odstopil. Seveda mi je žal za to, vendar sem po-izkusil tvegati maksimalno. Žal se tukaj ni izšlo, upam pa na naslednje igre. Je nekakšno drugačno vzdušje in zavedam se, da tudi medalja pomeni dosti več kot pa na svetovnem pokalu. Priznam, tu-kaj sem imel malo večjo tremo kot pa na svetovnem pokalu in potem se je tudi težje zbrati in smučati dobro. To je bila dobrodošla izkušnja zame, saj se bom v bodoče lažje pripravil na takšne izzive.

Kako te podpirajo prijatelji in znanci? Moje načelo je obdati se s prijatelji in znanci, ki me resnično podpirajo in mi želijo najboljše. Njihovo navijanje in pod-pora sta vedno dobrodošla in v pomoč na tekmovanjih.

Kaj je tvoj največji izziv in kakšni so tvoji cilji za prihodnjo sezono? Moj izziv je nekoč osvojiti mali kristalni globus v kateri izmed hitrih disciplin. Za naslednjo sezono pa je moj cilj nada-ljevati treninge in se iz tekme v tekmo izboljševati v rezultatih in se prebijati na vrh.

Martin, želimo ti mnogo športnih uspehov in poguma ter da se ti vsi ci-lji v bližnji prihodnosti uresničijo!

¬ R o s v i t a J a g e r

40

Emil Kačičnik prejel plaketo Državnega sveta Republike Slovenije

ZNAN OBRAZ

Tako mala je naša Slovenija in tako »veliki« ljudje domujejo v njej. Tudi za naše Štore bi lahko rekli, da je tako, saj med nami živijo posamezniki, ki so »velike« osebnosti. Zagotovo je ena izmed njih tudi Emil Kačičnik. 5. decembra lanskega leta, ob medna-rodnem dnevu prostovoljstva, je pre-jel plaketo Državnega sveta Republi-ke Slovenije za izjemne dosežke na področju prostovoljstva. Vesela sem, da ga poznam in da je bil kljub skromnosti pripravljen povedati nekaj o sebi.

Prostovoljno delo je zagotovo eden od temeljnih kamnov krepitve so-lidarnosti in tkanja socialnih mrež. Kako se je zgodba o prostovoljstvu začela pri tebi?Pravzaprav sem do obširnejše zgodbe prišel šele v preteklem letu, ko sem bil izzvan moje delovanje postaviti na kup in iz njega izluščiti moje delo in aktivno-sti. Vrnil sem se nazaj, kolikor daleč je bilo mogoče, in prišel do zaključka, da segajo začetki mojega seznanjanja z delom prostovoljca v Prostovoljno gasil-sko društvo Štore, kjer sem s ponosom bil deležen védenja, da skupina, katere član sem postal, počne nekaj dobrega za ljudi v svoji okolici. Takrat sem bil kot mlad član deležen pozornosti društva, ki nas je lepo organiziralo v smeri našega

nadaljnjega osebnostnega razvoja. Tu ne gre za neposredno poslanstvo gasiti požare. Bili smo del bodoče generacije, ki pa bi lahko in to počne še danes.

Na katerih področjih prostovoljstva deluješ? Ja, to pa je pri meni problem. Pri meni ne gre za ozko usmerjenost delovanja. Usmerjen sem enostavno k stalni prip-ravljenosti narediti nekaj ali se pridružiti nekomu, ki želi nekaj naredit za dobrobit skupnosti, za lepše življenje, zase. Ne poznam prostovoljca, ki bi nekaj počel samo za nekoga drugega, vsaj jaz to tako razumem. Sodelovanje ali delo-vanje na nekem področju, imenujva to prostovoljstvo, vedno pusti pozitivne učinke v nas samih, nas bogati, nam omogoča nove življenjske izkušnje. Zato o tem tudi ne govorimo kot o posebnosti našega delovanja in za to tudi ne priča-kujemo posebnega plačila ali nagrad. Ker vedno, ko nekaj daješ, dobivaš tudi sam. Prostovoljstvo ima zelo širok pomen in tudi spekter področij delova-nja. Najdemo se lahko v vsaki interesni skupini, vsaj tako je pri meni. In če bi jih nekaj ozko izpostavil, vprašanje, ali bi bil odgovor pravilen. Področja, ki sem se jih dotaknil, so brez dvoma kultura in umetnost, rekreacija, turizem, socialne, humanitarne dejavnosti, turizem, zdrav-je, varstvo okolja in ohranjanje narave,

vzgoja in izobraževanje, spodbujanje ak-tivnega državljanstva in družbene odgo-vornosti, negovanje družbenih vrednot, predstavljanje, spodbujanje in razvijanje prostovoljstva in če govoriva o izkuš-njah, bi težko naletel na področje dela, ki ga kot prostovoljec nisem imel sreče izkusiti.Tako kot so »podpisi« tisočerih prosto-voljcev, je tudi moj nekje v različnih pod-ročjih delovanja.

Kaj predstavlja tisto dodano vred-nost, ki je preko prostovoljnega dela obogatila tvojo osebnost?Zagovarjam dejstvo, da smo prostovoljci ljudje, ki svoje delo v določenem okolju opravljamo profesionalno in z visoko mero odgovornosti, a za to ne priča-kujemo plačila, vrednost opravljenega je neprimerljiva. Za svoje delo prejme-mo bogastvo, ki se ga materialno ne da izmeriti ali meriti. Plačilo je nasmeh, delček sreče ali srca posameznika. Vse to sigurno predstavlja visoko dodano vrednost, ki bogati posameznika in se odraža tudi v meni.

Kaj po tvojem mnenju prostovoljstvo doprinese k posameznikovi osebno-stni rasti in kaj družbi nasploh?Mislim, da sem delno na to odgovoril že pri prejšnjem vprašanju. Prostovoljstvo enostavno bogati posameznika, bogati njegov notranji jaz. Družbi daje toliko, kolikor je tega sposobna sprejeti. Prepri-čan sem, da družba brez učinkovite baze prostovoljcev enostavno ni druž-ba, ki zre v pozitivno prihodnost, zato ji je potrebno pustiti svobodna krila in prosto ozračje za delovanje. Če tega ne bo, tudi družbe, kot si je želimo, ne pričakujmo. V zadnjih nekaj letih je čutiti spremembe, ki jih država želi vpeljati v delovanje prostovoljcev. Dostikrat je za-znati postavljanje nerazumnih zahtev in zakonov, ki delovanje prostovoljcev, ki smo največkrat organizirani v različnih društvih in zavodih, pravzaprav omejuje,

41

marec 2018

nam postavlja nerazumne zahteve, do-loča meje prostovoljstva, tudi z vredno-tenjem, ocenjevanjem dela ipd. Čeprav je do neke mere vse to tudi potrebno, predvsem zaradi prepoznavanja pozi-tivnih učinkov prostovoljstva v družbi in v vsakdanjem življenju, vse te novosti povzročajo nelagodje oz. strah pred do-ločeno mero odgovornosti.

Je v teh negotovih časih dovolj tistih, ki so pripravljeni pomagati sočlove-ku?Če govoriva o humanitarni noti pomagati sočloveku, sem prepričan, da smo pre-

cej učinkoviti. Ljudi, ki imajo v sebi čut za sočloveka, je v našem okolju veliko. Žal nas spremlja še drugo dejstvo: da je ljudi, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč, iz dneva v dan več, pa mogoče po tem ne bi bilo potrebe. To že nakazuje na odgovornost države, ki s svojimi od-ločitvami pripomore k temu, da postaja prepad v naši družbi vse globlji, sanirati pa ga ne zna. Na določene trenutke se mi zdi, da odgovorni povsem izgubljajo socialni čut in ne poznajo odgovora na vprašanje, ki ga je dostikrat postavil kak politik: »Kako živijo moji ljudje…« (J. B. T.)Vsekakor smo prostovoljci bili in bomo svetle točke naše družbe, ki, kot sem že omenil, skozi svoje aktivnosti opravlja profesionalno in visoko odgovorno delo.

Ena od svetlih sprememb v življenju je lahko tudi delček svojega nameniti drugim. Emil, prepričana sem, da se boš še naprej vedno znova in znova razdajal za tiste, ki jim življenje ni naj-bolj naklonjeno. Imam prav?Verjetno. Tok življenja ima svojo moč, če je le–te dovolj, je je dovolj tudi za koga drugega. Kot sem že omenil, z vsakim dejanjem, namenjenim drugim, izpolnju-jemo sebe. Zaenkrat je te moči dovolj.V čast in zahvalo ljudem, ki niso bili na mojem mestu, naj povzamem besede moje drage prijateljice:

»Ne z besedami in razmišljanjem, am-pak z dejanji. Takšnimi, ki puščajo sledi v življenju drugih. Ali takšnimi, ki nekomu v kritičnem trenutku življenje spremenijo na bolje. Nekatera dejanja v daljšem ob-dobju pomenijo celo luč, upanje ... Tisti, ki to zmorejo, navadno delujejo tiho, brez pričakovanja pohvale in zah-vale, saj svoje ravnanje razumejo kot edino normalno in človeško. Takšni pač so. Takšne ljudi najdemo na terenu in v pisarnah, delavnicah, kuhinjah ... Ne določa jih prostor, niti poklic ali znanje. Določata jih moč in predanost.« V imenu njih in za njih, ne zase, s pono-som, kot tudi moji predhodniki, spreje-mam priznanje, ki mi je bilo namenjeno.Emil, vse čestitke, ponosni smo na tvoja dejanja in želimo, da nadaljuješ za dobro vseh nas.

Ni pomembno, kdo ste, kakšna je vaša izobrazba, koliko ste stari, kaj znate; pomembno je samo, da ste pripravljeni s svojo srčnostjo in člo-veško toplino polepšati dan tistim, ki so v stiski in ki jim življenje ni naj-bolj naklonjeno. Ivan Minatti je v svoji pesmi napisal: Nekoga moraš imeti rad…, nekomu moraš nasloniti gla-vo na ramo, da se lačna nasiti bližine. Nekoga moraš imeti rad, to je kakor kruh.

¬ I v a n k a To f a n t

Matej Ocvirk - zgodovinar po dušiMatej Ocvirk, doma s Teha-rij, po poklicu zgodov ina r, se z zgodo-vino aktivno ukvarja že več kot deset let. Za naš časo-pis priprav-lja zanimive zgodovinske

članke z območja naše občine. Povabil sem ga, da razkrije še delček sebe.

Matej, kdo te je navdušil za zgodo-vino?Končal sem srednjo ekonomsko šolo,

nato pa sem študiral zgodovino v Mari-boru. Za zgodovino me je navdušil stari oče, ki mi je pripovedoval razne zgodbe o drugi svetovni vojni, o razvoju žele-zarstva. Sam se je tudi lotil pisanja. Še vedno uporabim kakšen njegov ustni vir. Umrl je ob zaključku mojega študija.

Kaj je področje tvojega dela?Ukvarjam se z raziskovanjem in pisa-njem lokalne zgodovine, tematika pa je večplastna. Preučujem delo v društvih, gospodarsko zgodovino, ukvarjam se z rodoslovjem oz. izdelovanjem družinskih dreves. Predvsem me zanima zgodovina štajerske pokrajine. Uporabljam različno zgodovinsko gradivo pri raziskovanju, največ arhivsko. Tako veliko časa preži-

vim v arhivih v Ljubljani, Mariboru, Celju, bil sem pa tudi že v arhivu v Gradcu, kjer je bil prvi arhiv za deželo Štajersko.

Kateri zgodovinski dogodek na po-dročju občine Štore te je najbolj nav-dušil?Pisal sem o razvoju obrti, o gostilnah in razvoju železarstva. Veliko sodelujem z Železarskim muzejem Teharje, kjer prip-ravljam razne razstave. Občina Štore je umetna tvorba. Tu se prepleta razvoj gospodarstva in podeželja. Zanimivo pa je, da se ravno zaradi tega preple-ta tu ni vršilo veliko selitev. Zavoljo tega se je tudi število prebivalcev povečalo in so se sem selili prebivalci kozjanskega, bizeljskega, vse do hrvaškega Zagorja.

42

Katere znane osebnosti so zaznamo-vale delo v Štorah?O znanih osebnostih, ki so povezane s Štorami, pripravljam knjigo. Imam že precej zbranega gradiva. Pisal pa bom o ljudeh, ki so rojeni na področju Štor in so doma ali pa kje drugje pustili pečat, ter o ljudeh, ki so s svojim prihodom zazna-movali zgodovino kraja.

So podatki za raziskovalno delo, ki ga opravljaš, dostopni in ali so v arhivih dokumenti, do katerih nimaš dostopa oz. imajo oznako zaupnosti?Kar se tiče gospodarskih arhivov, so popolnoma dostopni. Pri raziskovanju je potrebno paziti na varstvo osebnih podatkov. Meja za zapise osebnih po-datkov je 70 let; po teh letih pa so po-datki javno dostopni. Politične teme pa so še vedno občutljiva stvar in kar nekaj gradiva ni dostopnega. Predvsem o na-cionalizaciji, denacionalizaciji, dogodkih, povezanih z osamosvojitvijo Slovenije. Tako ti v arhivu pri pripravi gradiv dolo-čene vsebine prekrijejo in je zelo nedvo-umno, kaj je javnega značaja.

Glede na to, da si Teharčan, imaš v sebi kaj plemiške krvi?Naš rod na Teharjih obstaja že sigurno 500 let. Moji predniki izvirajo iz Šentjur-ja, od koder se je na Vrhe preselil moj pradedek. Na Vrheh je bil pred časom izključno priimek Vrhovšek. Izvirajo pa moji predniki, po mamini strani, iz Kom-pol in Laške vasi.

ZNAN OBRAZ

Ali pri svojem delu naletiš na različ-nost podatkov o isti stvari? Kako se potem odločaš?Dogajajo se takšne stvari. Ker sam ne morem postati razsodnik, kaj je v do-ločenem trenutku bila resnica, pač na-vedem vire, kjer sem črpal informacije. Naredilo se mi je, da sem imel arhivsko in časopisno gradivo, ki se je razlikova-lo. Predvsem se to dogaja pri priimkih. Seveda pa je odvisno, v kakšno globino se spuščaš. Bolj se poglabljaš, na večje razlike naletiš.

Prebral sem, da zgodovino piše tre-nutna politična oblast. Se strinjaš s tem zapisom?Vsekakor. Zelo malo je politično neod-visnih zapisov. Mislim, da nekako 20 odstotkov. Če pa se ozremo malo v da-našnji čas, vidimo, da tudi sedaj vsaka politična stran predlaga svoje ljudi na mesta direktorjev in razne pomembne položaje. Tako nastajajo zapisi leve in desne politične opcije.

Misliš, da bi bilo potrebno kaj zgodo-vine zapisati na novo?Precej, tako na državni kot na lokalni ravni. Predvsem te povojne poboje. Tu nimata prav niti leva niti desna politična opcija. Pisali so, da so bili narodnozave-dni in da so se borili za narod. To ni res. Na koncu ugotoviš, da so se vsi borili za svoje lastne interese. Nobena stran ne bo priznala svojih napak in svinjarij, ki so

jih delali. Prav bi pa bilo, da bi vsak zapi-sal dobre in tudi slabe strani takratnega življenja.

Potem bi bilo potrebno popraviti tudi kakšen učbenik za zgodovino?Potrebno bi bilo dodati kakšne nove vsebine, pa seveda tudi kaj odvzeti. Vemo pa, da učni program in učbenike potrdi ministrstvo za šolstvo, pa smo zo-pet pri …

Katero je tvoje najljubše področje zgodovine?Moji prvi začetki pisanja zgodovinskih člankov so bili še v času študija. Tak-rat sem pisal o zgodovini športa. Če se omejim časovno, preučujem zgodovino konca 19. stoletja, to je po letu 1890 do prve svetovne vojne in obdobje med obema vojnama, to je obdobje Kraljevi-ne Jugoslavije. V teh obdobjih preuču-jem društvena življenja, gospodarstvo in področje šolstva.

Tvoje življenje je zelo okupirano z zgodovino. S čim se ukvarjaš poleg tega?Zgodovina je na prvem mestu. Poleg tega pa se ukvarjam tudi s tekom, igram nogomet. Sem član različnih društev, uradno sem včlanjen v 25 društev, naj-bolj pa sem aktiven v društvih, poveza-nih z zgodovino. Sem turistični vodnik za občini Celje in Štore, vendar to počnem v manjši meri, saj se bolj ukvarjam z raz-iskovanjem. Zanimivo je ohranjeno ob-močje spodnjih Štor, kjer so ohranjene še vse stavbe in se da lepo videti, kje je bil stanovanjski oz. bivalni del, kje pa gospodarski.

Matej, hvala, da si delil svoje misli z našimi bralci. Še naprej se veselimo tvojih prispevkov v našem časopisu, kjer lahko veliko novega izvemo o našem okolju iz tistih malo starejših časov.

¬ D u š a n V o l a v š e k

43

marec 2018

Zgodovina vinogradništva v krajih občine ŠtoreKultura gojenja vinske trte in pridelava vina ima tudi v krajih današnje občine Štore bogato in dolgo tradicijo, ki sega na Slovenskem že v čas rimskega imperija in rimskega cesarja Probusa. Do današnjih dni se je ohranil način privezovanja vinske trte na kole. Morda so se z vinogradništvom in pri-delavo vina ukvarjali že staroselci v Laški vasi, ki je bila po-seljena že v 6. stoletju, vendar to ni dokazano. Pospešeno gojenje vinske trte so spodbujali poleg plemiških družin tudi krški škofje s Koroške, ki so imeli svoje fevdalne posesti na področju Sv. Lovrenca (danes Kompol) in Prožina. Na tradi-cijo vinogradništva v občini Štore spominjata tudi krajevni in naselbinski imeni Gorica nad Kompolami in morda tudi ime zaselka Straža v Prožinski vasi. Gorica je imela prvotno vino-gradniški značaj in je bila na gosto prepredena z vinogradi po celotnem gričevnatem svetu. Metod Dolenc v knjigi Gorske bukve navaja, da so krajevna imena Straža dobila ime po vinskih goricah. Na vinogradniško tradicijo opominjata tudi priimka Gorišek in Goršek. V ustanovni listini župnije cerkve Sv. Lovrenca v Kompolah je med drugim zapisana tudi dav-čna obveznost lokalnih prebivalcev, ki so morali prispevati 76 avstrijskih veder mošta letno, kar bi pomenilo današnjih 4300,84 litrov mošta (Niko Kuret v knjigi Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, 1. del navaja, da je 1 dunajsko vedro pomenilo 56,59 litra).

V krajih občine Štore so prevladovali vinogradi, ki so bili se-stavni del kmetij in so kmetje plačevali dajatev na vino. Vino-gradi v krajih Kresnike, Lipa in Pečovje ter deloma na Gorici so spadali pod kmečke domačije, ki so bile sestavni del te-harske plemiške koseške občine, ki je bila razpuščena leta 1849. Ti kmečki svobodnjaki so plačevali manjše vinske da-jatve kot drugi okoliški kmečki posestniki. Plemiške rodbine Prežinskih, Rifniških in Safnerjev so imele svoje dominikalne vinograde, ki so jih obdelovali podložniki v okviru tlake na območju Šentjanža (v zaselkih Podzid, Melje), Št. Lovrenca in Prožinske vasi (zaselki Straža, Turn, Zagaber in Šimone). V zaselkih Prožinske vasi so imeli svoje vinograde tudi celj-ski meščani. Tretja vrsta vinogradov so bili tisti, ki so nastali s krčenjem gozdov na bolj strmih gričih in so se imenovali gorski vinogradi. Na gorskih zemljiščih se je plačevala vinska dajatev, imenovana gornina ali gorščina, do leta 1848, kar je zapisano tudi v Gorskih bukvah. Trgatveni redi so določali tudi enoten časovni okvir trganja na nekem področju, da so ze-mljiški gospodje dobili vinsko dajatev v približno enakih dneh v ne prekislem vinu. Na Štajerskem se je trgatev običajno za-čela okrog 15. oktobra, na dan sv. Terezije.

Vinogradi so se nahajali v vseh krajih na območju Štor: od Kresnik, Lipe preko Laške vasi, zaselkov Prožinske vasi,

ZANIMIVOSTI

Zemljevid vinogradov na območju Gorice in Kompol leta 1825 (označeno z vijolično barvo) (Arhiv Republike Slovenije)

44

Kompol do najvišje ležečih predelov današnje občine Štore, Žerviš nad Šentjanžem in na Svetini.Tabela: podatki o površini vinogradov (v hektarjih) za katastrske občine na področju občine Štore leta 1825 in 1900.

18251 19002

Sv. Lovrenc (skupaj z

Gorico, Šentjanžem in

Laško vasjo)

71 joh 145

klafter

40,5 ha 40 ha

Prožinska vas 51 joh 793

klafter

29, 5 ha 26 ha

Kresnike (skupaj z Lipo in

Pečovjem)

21 joh 964

klafter

12 ha 13 ha

Svetina 11 joh 1468

klafter

6,2 ha 7 ha

1 Za leto 1825 je površina vinogradov preračuna iz johov v hektarje (kar

je pomenilo, da je imel 1 joh= 1 oral = 57,5 arov. 1 hektar ima 100 arov)

iz podatkov Franciscejskega katastra za Štajersko 1823-1869, ki ga

hrani Arhiv Republike Slovenije.2 Za leto 1900 so podatki iz Gemeindelexikon von Steiermark. Bearbe-

itet auf grund der Ergebbisse der Volkszählung vom 31, Dezember

1900. Wien, 1905, str. 23 in 27.

Ob koncu 18. stoletja sta se oblikovali dve ločeni vinorodni območji, in sicer subpanonska in primorska. Josip Vošnjak je leta 1873 razdelil slovenska vinorodna območja na Štajer-skem na 5 vinorodnih območij. Vinogradi v krajih današnje občine Štore so spadali pod vinograde v okrajih Celje, Laško, Sevnica, Vransko in Šoštanj. Štajerski deželni vinogradniški strokovnjak in ravnatelj deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru Franc Zweifler je v letu 1905 za celjski vinar-ski predel, kamor so spadali tudi vinogradi današnje štorske občine, priporočal vinske sorte beli burgundec, laški rizling, zeleni silvanec, belo plemenko, rdečo plemenko in traminec.V teh krajih sta med starimi sortami vinske trte prevladovali tantovina in lipovščina. Tantovino so imenovali tudi vrbovec ali jalšovec. Kot trs je bila močna in stanovitna, imela je imel veliko vejnato in goste grozdje na dolgih pecljih. Jagode so bile debele, podolgovate, sočne in močno dišeče. Tantovina je gnala močno v les in je v dobro gnojeni zemlji dobro rodila. Vino je bilo belkasto, lahko in srednjega okusa. Lipovščina je imela okrogle jagode srednje debelosti, ki so bile bele ali ze-lene. Zelenojagodno lipovščino so označevali kot podbevec ali laško belino.

Na Štajerskem so leta 1880 prvič zaznali trtno uš in do kon-ca leta 1887 je vse Štajerske vinograde zajela trtna bolezen. Za kraje, ki niso bili intenzivno usmerjeni v vinogradništvo in so prevladovali manjši vinogradi, so prevladale samorodnice namesto žlahtnih sort. V vinogradih na območju Štor so gojili samorodnice, predvsem izabelo, šmarnico, belino in druge. Za domače pridelovalce je bilo cenejše gojenje samorodnic, ni jih bilo treba »špricati«, obrodile so v hitrejšem času, po vrhu pa je bilo prisotno tudi nezaupanje v gojenje žlahtnih vin-skih trt. Na pojav samorodnic so vplivale poleg posestnih in socialnih tudi vremenske razmere. V teh krajih je poleti skoraj za polovico več padavin kot na območju Ljutomera, toča je bila običajen gost, pogosta je bila tudi slana in kazal se je hla-den vpliv alpskega visokogorskega sveta, zlasti v jesenskih mesecih. Zato so vina na območju Celjske kotline veljala za kisla. Prav tako je izabela uspevala na peščeni in lapornati

ZANIMIVOSTI

zemlji, ki je kamninska osnova tudi večjemu delu krajev ob-čine Štore, kjer se pojavljajo vinogradi. Zweifler omenja kraje Celje z okolico, Vojnik in Laško s celotnim celjskim vinarskem predelom za izabelske kraje že pred 1. vojno, zlasti pa je prevladala med obema vojnama. Vinogradniške površine na območju Štor so se začele v večjem obsegu opuščati med 1. svetovno vojno, zlasti pa v obdobju med obema vojnama. Po vrhu pa je vinogradniške pridelovalce na območju Štor med obema vojnama prizadela zakonska prepoved prodaje vina iz izabele gostilnam, kar je še pospešilo opuščanje vinogra-dniških površin na tem območju. Z nastankom nove države Kraljevine Jugoslavije se je vzpostavil novi jugoslovanski trg. Domače pridelovalce vin je vedno bolj ogrožala konkurenca dalmatinskih in banaških vin, ki so bila cenejša in močnejša po stopnji alkohola od domačih, vendar pa manj kakovostna.

Več o zgodovini vinogradništva v krajih občine Štore si lah-ko preberete v istoimenski knjigi, ki jo je januarja 2018 izdalo Društvo vinogradnikov in kletarjev »Polič« Štore.

VIRI IN LITERATURA:Dolenc, Metod: Gorske bukve v izvirniku, prevodih in priredbah. Ljubljana: Akademija znanosti in umetnosti, 1940, str. 72.Dular, Andrej: Vinogradništvo na Slovenskem v 19. stoletju. Slovenski etnograf, št. 33/34, 1988-1990, str. 61-82.Gemeindelexikon von Steiermark. Bearbeitet auf grund der Ergebbisse der Volkszählung vom 31, Dezember 1900. Wien, 1905, str. 23 in 27.Glavač, Jani: Zgodovina vinske trte v naših krajih. Štorski občan, junij 2013, str. 11.Franciscejski kataster za Štajersko (1823-1869). Arhiv Republike Slovenije: SI AS 177.Kuret, Niko: Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. Prvi del, 1. snopič. Lju-bljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1985.Ocvirk, Matej: Zgodovina vinogradništva v krajih občine Štore. 20 let Društva vinogradni-kov in kletarjev Polič Štore. Štore: 2018, str. 6-11.Orožen, Janko: Zgodovina Celja in okolice. I. del. Celje: Celjski zbornik, 1971, str. 461, 465 in 467.Trummer, Franz: Systematische Classification und Beschreibung der im Herzogthume Steiermark vorkommenden Rebensorten. Grätz, 1841.Vošnjak, Josip: Umno kletarstvo. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1873.Nova hiša. Narodni list, 22.5. 1913, str. 5.Vinska kriza in naše vinogradništvo. Nova doba, 17.11. 1930. str. 1.

Vrste ameriških in domačih trt. Domovina, 30.6. 1905, str. 5-6.

¬ M a t e j O c v i r k

Zidana vinska gorca okoli leta 1870(Zgodovinski arhiv Celje)

45

marec 2018

Štorovčan praznuje 40 let

Zamisel o proizvodnji traktorjev je vse-boval Srednjeročni program razvoja Slovenskih železarn za obdobje 1971–1975. Ta je na pobudo Železarne Štore predvidel večjo stopnjo predelave izdel-

Prvi traktor je prišel s tekočega traku 25. februarja 1978

Prvi v Sloveniji izdelani traktor Štore z oznako 402 je na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki.

kov iz jekla in litine, kar bi se lahko reali-ziralo s tovarno traktorjev.Leta 1972 je bila podpisana pogodba o dolgoročni industrijski kooperaciji s firmo FIAT, ki je predvidela skupno vlaganje v

tovarno traktorjev, ki naj bi jo postavili na 15.000 m² velikem območju, delu nove industrijske cone Štore 2.Njena izgradnja se je pričela leta 1974, svečano pa so tovarno odprli 21. juni-ja 1977. Na otvoritvi je bil med govorci tudi predsednik firme FIAT, dr. Riccardo Chivino.

Letna kapaciteta tovarne je bila 10.500 traktorjev, v kooperaciji pa je imela Žele-zarna Štore 40 % delež, jugoslovanski kooperanti 30 % ter FIAT 30 %. Naziv-ne kapacitete niso bile nikoli dosežene, saj je največja letna proizvodnja dosegla nivo 5.340 traktorjev.

46

ZANIMIVOSTI

Tudi moški imajo svoj praznik

Vsako leto 10. marca obeležujemo dan mučenikov. Praznik vseh moških izvira iz krščanstva, kar pa ne pomeni, da ga danes obeležujejo le kristjani, pač pa vsi moški, ne glede na versko pripadnost. Čeprav še zdaleč ni tako odmeven kot dan žena, pa si z njim deli kar nekaj podobnosti. Oba sta nastala kot priklon spolu za dejanja, ki navdihujejo. In kot se spodobi za dan žena, so tudi moški na ta dan deležni majhne pozornosti nasprotnega spola.

Če smo ženske deležne cvetja in sladkih pregreh, se po tra-diciji moškim podarja suhe slive, napičene na suhe veje s trnjem, in klobaso, kar naj bi opominjalo na to, da se muče-ništvo danes še vedno dogaja.

Po legendi naj bi v času vladavine rimskega cesarja Licinija (308-324) 40 rimskih vojakov za svojo vero plačalo najvišjo ceno. Cesar je od spora s Konstantinom I. Velikim dalje v kristjanih videl sovražnike in ker je bilo treba sovražnike ali spreobrniti ali pa pobiti, je tudi vojakom na svojem ozemlju ukazal, naj se krščanstvu nemudoma odpovejo ali pa bodo kaznovani s smrtjo. Temu ukazu se je uprlo štiridesetih voja-kov elitne legije. Po tem, ko so se vsi skupaj podpisali pod zadnje pismo, je bilo vseh 40 slečenih do golega in v eni najhujših zim takratne Armenije odpeljanih do zamrznjenega ribnika. Tam so jih vse vrgli v vodo, kjer so tragično umrli. Trupla mrtvih vojakov so zažgali na grmadi naslednji dan, 10. marca.

Dan mučenikov je danes praznik za vse moške, pa če ti trpijo ali ne. Vsem gospodom tako izrekamo čestitke ob dnevu mu-čenikov, dame pa bomo poskrbele, da bodo za kosilo dobili kaj boljšega od suhih sliv.

¬ M o j c a R o ž m a n

Tovarna se je v času obratovanja sreče-vala z velikim nasprotovanjem takratne-ga največjega proizvajalca traktorjev IMT

Na "delovnem polju".

Beograd, kar je skupaj s krizo na svetov-nem trgu vodilo k njenemu zaprtju. FIAT je v času krize zmanjšal nakup traktorjev

v Štorah, kar je povzročilo velike finanč-ne težave in imelo za posledico zausta-vitev tovarne 31. 12. 1985.

V času obratovanja je bilo izdelanih 35.938 traktorjev, od tega jih je šlo v izvoz 13.812. Tovarna traktorjev je na svojem višku zaposlovala 320 ljudi.Traktorji Štore 402, 404, 502 in 504 so bili znani kot izredno kvalitetni in so še danes zelo iskani.

Tradicijo proizvodnje in prodaje traktor-jev danes nadaljuje družba ITRO d.o.o. Štore, ki je največji prodajalec traktorjev grupacije New Holland (združuje nekda-nje znamke FORD in FIAT) v Sloveniji.

¬ M a r j a n M a č k o š e k ,f o t o : a r h i v Š t o r e S t e e l

i n B o š t j a n T r o h a , T e h n i š k i m u z e j S l o v e n i j e

47

marec 2018

Aktivno Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje tudi v Štorah

Podarjati je srečo naokrog sejati, bogastvo naše se z daja-njem veča!In če obstaja sreč res več, je ta PODARJATI najlepša sreča…

V našem društvu si že vrsto let prizadevamo podarjati pomoč in pozornost invalidom. Preko Zveze delovnih invalidov Slo-venije izvajamo osem socialnih programov in trudimo se, da v programe vključimo čim več naših članov.

Druženja in izmenjava izkušenj, poslušanje in pomoč pri reše-vanju socialnih stisk in sprejemanju invalidnosti je ena izmed najbolj sprejetih dejavnosti. Obiski, ki jih s pomočjo poverjeni-kov izvajamo skozi vse leto, so za osamljene in zelo bolne ter starejše zelo velikega pomena. Prizadevamo si vsestransko sodelovati s člani in občinami, v katerih bivajo naši člani. Ob izrednih primerih pomagamo pri integraciji, pri urejanju bival-nih prostorov ob nastanku invalidnosti, pri urejanju statusa … Opozarjamo na težave, ki tarejo invalide, skupaj se borimo za enakost v naši družbi in za pravice, ki invalidom pripadajo, pomagamo pri iskanju službe in drugo. Mnogi invalidi s svojo invalidnino težko živijo. Marsikdo o pravicah, ki mu pripadajo, ni poučen.

V občini Štore imajo posluh za drugačnost, zato smo pre-dlagali, da pristopijo k projektu ''OBČINA PO MERI INVALI-DOV''.

Občina Vojnik je že prejela naziv ''OBČINA PO MERI INVALI-DOV'', v pripravi je občina Dobrna in v letošnjem letu želimo, da k temu projektu pristopi tudi občina Štore.

Listina ''OBČINA PO MERI INVALIDOV'' je priznanje občini, ki v svojem delovanju upošteva različnost potreb vseh svojih občanov, načrtno razvija, spodbuja povezano delovanje raz-ličnih družbenih dejavnikov in realizira dejavnosti ter ukrepe,

ki bistveno prispevajo tudi k večji kvaliteti osebnega življenja vseh invalidov in njihovih družin, ustvarja možnosti za njiho-vo socialno vključenost in za aktivno udeležbo v družbenem življenju občine z namenom udejanjanje pravic človeka in dr-žavljana.

Verjamem, da nam bo uspelo s skupnimi močmi in nadaljnjim sodelovanjem z občino in občani z osveščanjem, obvešča-njem in opozarjanjem na težave ter s korektnim sodelovanjem med društvi marsikaj izboljšati. Večkrat ni potrebno veliko in je odprava ovire, ki nekomu predstavlja veliko težavo, mi pa je sploh ne opazimo, marsikomu v izboljšavo.

V prihodnje se vam bomo približali tako, da vam bomo enkrat mesečno na razpolago v Štorah v času uradnih ur. Prisluhnili vam bomo in skupaj morda le rešimo ali vsaj omilimo pro-blem.

Vabimo vas tudi v našo SHRAMBICO, kjer imamo podarjene stvari. Mnogokrat nam člani ponudijo tehnične pripomočke, oblačila in drugo, pa bi bilo škoda, da se le-te ne uporabijo naprej. Hvaležni smo občini, da nam je ponudila prostor v prostorih nekdanje srednje metalurške šole, kjer stvari čakajo na nove lastnike, in Verici Štante, ki pridno koordinira oddajo naprej. V »shrambici« se je nabralo veliko stvari: dobi jih lahko vsak, ki mu pridejo prav, in jih uporabi. Veliko ljudi iz kraja in širše Slovenije se je v shrambici že obleklo, veliko palic, plenic itd. smo podarili.

Vabim vas, da se nam aktivno pridružite in skupaj bomo po-magali, skupaj bomo izboljšali naš položaj in morda še komu pomagali rešiti zanj nerešljivo težavo in marsikomu povrnili sijaj v očeh.

¬ D r a g i c a M i r n i k ,p r e d s e d n i c a M D D I C e l j e

MEDOBČINSKO DRUŠTVO DELOVNIH INVALIDOV CELJE

Kocenova ulica 4, 3000 Celje

Telefon: 03/54 84 350, e-pošta: mddi.celje@gmail.com

Spletna stran: http://www.mddi-ce.si

Programe in delovanje MDDI Celje sofinancira FIHO. Stališča MDDI Celje ne izražajo stališč FIHO.

MEDOBČINSKO DRUŠTVO DELOVNIH INVALIDOV CELJE

Kocenova ulica 4, 3000 Celje

Telefon: 03/54 84 350, e-pošta: mddi.celje@gmail.com

Spletna stran: http://www.mddi-ce.si

Programe in delovanje MDDI Celje sofinancira FIHO. Stališča MDDI Celje ne izražajo stališč FIHO.

48

Gabez (Symphytum officinale L.) je zdravilna rastlina s črno korenino, ki je podobna repi, z velikimi in širokimi listi ter zvončastimi belimi, rahlo vijoličnimi ali roza cvetovi. V zdravilne namene se gabez uporablja kot zunanje zdravilo po vsej koži: pri oteklinah zaradi zvinov, pri zmečkaninah in modricah, povrhnjem vnetju ven ter vnetjih kože ter proti gli-vicam. Druga imena zanj so črn koren, kostni celilec, navadni gabez, opaši-ca.

Nabiranje:V zdravilstvu uporabljamo korenino. Na-biramo jo spomladi od konca marca do sredine maja, jeseni pa oktobra in no-vembra. Korenine je treba takoj obdelati in posušiti na temperaturi, ki ne presega 35 stopinj. Zel nabiramo takrat, ko zač-ne cveteti.

Uporaba, zdravilne lastnosti:Gabez se uporablja za celjenje ran, čirov, krčnih žil, proti revmi, oteklim sklepom, oteklim členkom na rokah in nogah, pomaga celo pri ohromitvah, bolečinah v tilniku. Vtiramo ga pri skle-pnih artritičnih in revmatičnih bolečinah. Iz gabezove korenine izdelujejo preparat Symphosan, ki poleg naštetega deluje tudi pri motnjah krvnega obtoka (visok ali nizek krvni tlak).

ŽIVIMO ZDRAVO

GabezTinktura: 200 g gabezovih korenin drobno nare-žemo in 20 dni namakamo v 1 litru 90 % alkohola, v dobro zaprti steklenici. Kas-neje tinkturo hranimo pri sobni tempera-turi. Po 20 dnevih tekočino precedimo. Sok predstavlja tinkturo, ki jo razredčimo s četrt litra prekuhane in ohlajene vode. Uporabljamo jo za rane. Laneno krpo, namočeno v tinkturo, lahko polagamo tudi na že zaceljene rane, da bi zmanjšali prisotnost brazgotine.

Pripravimo si tudi kašaste obkladke, ki jih pripravljamo iz zmlete korenine, ki jo na hitro zmešamo z vročo vodo in nekaj kapljicami jedilnega olja, namažemo na laneno krpo, položimo še toplo na obo-lelo mesto in zavežemo. Obkladke si lahko pripravimo tudi tako, da poparimo sveže gabezove liste, ki jih tople polaga-mo na obolelo mesto.

Gabezovo mazilo: Vzamemo 4-6 korenin, operemo, drob-no narežemo in na hitro popražimo v 250 g čiste svinjske masti. Pustimo stati čez noč. Naslednji dan vse pogre-jemo, precedimo skozi krpo in iztisne-mo. Z mazilom takoj napolnimo majhne čiste posode in postavimo v hladilnik. Gabezovo mazilo lahko uporabljamo namesto kašastega obkladka. Odlično

je za zdravljenje ran pri človeku in ži-valih.

OPOZORILO:Ne glede na ljudsko prakso so zadnje znanstvene ugotovitve manj naklonjene notranji uporabi gabeza, saj so s posku-si dokazali, da so podgane, ki so jih re-dno hranili z gabezovimi listi ali korenino, dobile cirozo jeter. Reakcijo so pripisali alkaloidu simfitinu, ki ga vsebuje gabez. Pred zunanjo uporabo gabeza je potreb-no rane dobro očistiti, da se kasneje hit-ro zaceljena rana ne zagnoji. V nekaterih državah je uporaba gabeza omejena.

Na vrtu sta gabez in koprive zelo učinko-vito sredstvo proti ušem (uporabno 12 ur, ne več), nato lahko mešanico upora-bimo kot gnojilo.

¬ R o s v i t a J a g e r

Zdrave ledvice so naš zakladV Sloveniji in po vsem svetu vsako leto na drugi četrtek v marcu potekajo aktiv-nosti ob svetovnem dnevu ledvic. Tako je tudi letos 8. marca v Zdravstvenem domu Celje ter v Zdravstvenih postajah Štore in Vojnik potekal svetovni dan led-vic na temo »Ledvice in zdravje žensk: vključi se, ceni se, informiraj se«. V na-ših ustanovah ste lahko preverili zdravje vaših ledvic in prišli na brezplačno mer-jenje krvnega tlaka in testiranja seča z

merjenjem prisotnosti beljakovin v urinu. Namen svetovnega dneva ledvic je oza-veščanje ljudi, s čimer si želimo zausta-viti epidemijo kronične ledvične bolezni v razvitem svetu in zmanjšati njene po-sledice. Kronična ledvična bolezen je pogosta, saj jo ima vsaj eden od desetih odraslih ljudi. To pomeni, da je v Slove-niji več kot 180.000 odraslih ljudi, ki se spopadajo z ledvično okvaro (več, kot je bolnikov s sladkorno boleznijo), več kot

2000 ljudi pa se zdravi zaradi odpovedi ledvic z dializo ali presaditvijo ledvice. Ledvice so čistilni aparat našega telesa, ki s pomočjo filtracije krvi odstranjujejo iz telesa odpadne snovi. Vsak dan pre-filtrirajo 180 litrov krvi, kar pomeni, da 50-krat na dan očistijo našo kri. Zato je njihovo zdravje zelo pomembno. Ledvi-ce spadajo med notranje organe, naha-jajo se v trebušni votlini, imajo fižolasto obliko, so približno 10 centimetrov velike

49

marec 2018

in tehtajo okoli 150 gramov. S staranjem ledvic začne njihovo delovanje nekoliko pešati. Dandanes se število starejših ljudi pove-čuje in s tem so vse pogosteje prisotne kronično nenalezljive bolezni, ki okva-rijo žile v telesu in močno poslabšajo tudi delovanje ledvic. Ledvic ne okvarijo samo prisotne bolezni, kot so sladkor-na bolezen, zvišane maščobe in zvišan krvni tlak, ampak tudi kajenje, ki močno okvari žile po vsem telesu in tako tudi žile na ledvicah, kar zmanjša njihovo delovanje. Okvaro ledvic povzroča tudi dolgotrajno uživanje protibolečinskih zdravil, uporaba eksotičnih shujševal-nih pripravkov, odvajal, droge (heroin), alkohol, čezmerna telesna teža, bakte-rije, poškodbe, prirojene nepravilnosti v zgradbi senčil in drugo.

Znaki, ki lahko nakazujejo na okvaro ledvic, so krvav, rdečkast ali rjavkast in moten seč, pogosto uriniranje, zmanjša-na ali povečana količina urina, prisotne bolečine, povišana temperatura, povi-šan krvi tlak, hujšanje, otekanje nog itd. Mnogi za okvaro ledvic sploh ne vedo, saj ne občutijo nobenih težav, posledice nezdravljene kronične ledvične bolez-ni pa so lahko hude in vodijo v njihovo odpoved. Zato je pomembno zgodnje odkrivanje bolezni ledvic in pravočasno ukrepanje ter zdravljenje ledvic.Ledvične bolezni potekajo tiho, poča-si in brez vidnih znakov. Zato lahko z zdravim življenjskim slogom preprečimo ali odložimo nastanek razvoja ledvičnih bolezni. Za izboljšanje zdravja ledvic in zmanjšanje tveganja za nastanek ledvič-nih bolezni je zelo pomembno, da smo

telesno aktivni, si redno merimo krvni tlak, zmanjšamo vnos soli, pijemo do-volj tekočine, prenehamo kaditi, zmanj-šamo uživanje protibolečinskih zdravil in drugih substanc ter si enkrat na leto testiramo seč na prisotnost beljakovin in raven kreatinina, še zlasti takrat, kadar že imamo prisotno kronično nenalezljivo bolezen. Če si želite spremembe življenjskega sloga, se lahko obrnete na Center za krepitev zdravja v Zdravstveni postaji Štore, kjer lahko z brezplačnimi strokov-nimi nasveti pripomoremo k izboljšanju vašega življenjskega sloga in zdravju ledvic. Pridružite se aktivnim in uživajte v zdravju.

¬ N a t a š a K o l a r , d i p l . m . s . , m a g . z d r . n e g e

Center za krepitev zdravja Zdravstvena postaja Štore

Kontakt: 03 780 23 28e-pošta: natasa.kolar@zd-celje.si

V medu je več kot tisoč različnih sestavin, v belem (kristalnem, trsnem) sladkorju pa le saharozaV zadnjem času se veliko piše in govori o medu v primerjavi z belim sladkorjem. Eden najbolj poklicanih, da pojasni raz-liko med obema, je prim. Peter Kapš, dr. med. Kapš je upokojeni zdravnik, specialist, ki je služboval v Zdravstve-nem domu v Novem mestu, Splošni bolnišnici Novo mesto, Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, dodatno se je izobraževal tudi na Inštitutu za pljuč-ne bolezni na Golniku, na kardiološki kliniki v Zagrebu in Nemčiji. Napisal je več kot sto strokovnih člankov, večkrat je sodeloval kot soavtor knjig, napisal je 20 samostojnih knjig, med njimi Med in zdravje, Bolezni dihal in čebelji pridelki, Zdravljenje s čebeljimi pridelki (apite-rapija), Čokolada kot hrana in zdravilo, Hrana in rak, Mleko za zdravje, Vino in

zdravje itd. V nadaljevanju vam posre-dujemo njegov članek z naslovom:

V medu je več kot tisoč različnih se-stavin, v belem (kristalnem, trsnem) sladkorju, pa je le saharoza

prim. Peter Kapš, dr. med.

Sladkor, s kemijskim imenom saharo-za, je naravno sladilo iz skupine ogljiko-

vih hidratov. Surovi oz. rjavi sladkor, ki je vmesni produkt ekstrakcije saharoze iz sladkornega trsa, vsebuje do 99,5 % saharoze v suhi snovi. Rafinirani oz. beli sladkor vsebuje več kot 99,5 % saharo-ze v suhi snovi.Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo, ki so ga proizvedle čebele. Nas-tane iz cvetličnega nektarja ali drugih izločkov živih rastlinskih delov ali pa iz različnih vrst mane, to je izločkov žu-želk, ki so na živih delih rastlin. Osnov-no snov prinašajo čebele v panj, ga obdelajo, mu dodajo izločke svojih žlez, ga zgostijo in nato shranjujejo v pokritih celicah satja.Razlika med belim (kristalnim) slad-korjem in medom je več kot očitna. V belem sladkorju je le disaharid saharo-

Brdo pri Lukovici 8 1225 Lukovica

50

za, ki se razkroji v dva monosaharida, glukozo in fruktozo, pa nič drugega. V medu so tudi sladkorji, vendar v njem najdemo še več kot tisoč snovi, torej skoraj vse, kar vsebuje in potrebuje člo-veško telo, zato ima med posebne last-nosti, ne le sladkost. Glavne sestavine medu so: sladkorji, encimi, mineralne snovi, hormoni, protibakterijske snovi, kisline, dišavne snovi, vitamini, aminske kisline, flavonoidi in morebiti še kaj, pa še ni raziskano.

Tisočletja je bil med edino sladilo. V tret-jem stoletju našega štetja so se Indijci naučili zgoščati sok sladkornega trsa in tako je med dobil tekmeca v sladkorju. Kot sladilo je med skoraj izgubil svojo vlogo in jo prepustil sladkorju. Vendar so raziskovalci pozneje spoznali, da sladkor poleg trsnega oziroma pesne-ga sladkorja ne vsebuje nič. V medu pa je delež trsnega ali pesnega sladkorja majhen, ker sta v njem glavna grozdni

ŽIVIMO ZDRAVO

in sadni sladkor. Poleg sladkorjev pa so v medu našli še veliko drugih (več kot ti-soč), za človeka zelo koristnih sestavin.Med vsebuje predvsem enostavne slad-korje (monosaharide), zlasti fruktozo in glukozo, pa tudi disaharide, kot sta tr-sni in pesni sladkor (saharoza) in le v majhnih količinah polisaharide. V medu je običajno največ (33 do 42 %) frukto-ze, nekaj manj (27 do 36 %) glukoze, malo (1 do 4 %) saharoze. Razmerje teh sladkorjev je v medu zelo različno, odvisno od sorte medu in učinkovitosti encimov (invertaze, saharaze), ki pride-jo v med delno z medičino, v glavnem pa iz čebeljih žlez.Čebela v mednem želodčku prinese v panj približno 50 mg nektarja ali mane. Nato čebela s posebnimi gibi iztisne nektar ali mano iz mednega želodčka na konec svojega rilčka, s čimer zmanj-ša vsebnost vode v nabranem sladkem soku. Rečemo lahko, da čebele nabra-ni nektar ali mano v panju obdelajo, če-mur dodajo izločke nekaterih svojih žlez

in med zgostijo. Čebele skladiščijo med v celicah satja, ki jih zaprejo z voščeni-mi pokrovčki, s čimer preprečijo, da bi med vezal vodo iz zraka. Potem sledi proces zorenja, v katerem se vsebnost vode še zmanjša, zaradi delovanja en-cimov pa se spremeni tudi sestava raz-ličnih vrst sladkorja.V medu je več fruktoze kot glukoze. Tudi v nektarju so količine sladkorjev različne. Fruktoza težje kristalizira, kot glukoza. V kristaliziranem medu so kristali glukoze obdani s tekočo frukto-zo. Le ta je slajša od glukoze.Čebelji pridelki so živila, prehranska do-polnila in naravna zdravila. Zaradi zelo bogate sestave čebeljih proizvodov, pa včasih lahko z njimi tudi preprečimo nastanek bolezni. Čebelji pridelki (med, cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek, čebelji strup) vplivajo na zdravje na številne načine. Predvsem delujejo ugodno na človeško telo, zlasti pozitiv-no na dvig imunosti in zdravja nasploh. S čebeljimi pridelki ne zdravimo osnov-ne bolezni, ampak z njimi pomagamo pri zdravljenju.Zavedati se moramo, da pri sladkanju tekočin (čaja, kave ...) z belim (kristal-nim) sladkorjem, dobimo le občutek sladkosti, ugodja, medtem ko z upora-bo medu dobimo tudi druge vrste slad-korjev, zlasti sadnega (fruktoze), poleg tega pa še vrsto drugih, za telo zelo koristnih snovi.

¬ Č e b e l a r s k a z v e z a S l o v e n i j e

obnorela naravaResnično!!

Povem lahko samo to, da je Pečovje v Sloveniji!! Še narava se ne more odločiti, kateri letni čas je…

51

marec 2018DOGAJANJE V DOMU LIPA

Pustovanje

Na pustni torek so nas v dopoldanskem času obiskale pustne šeme iz Osnovne šole Štore ter skupina našemljenih ot-rok iz Vrtca Lipa. Šeme so zaplesale v vseh sku-pnih prostorih doma, kjer so jih stanovalci navdu-šeno opazovali in poslu-šali pri petju.

V popoldanskem času je potekalo pustno rajanje v glavni jedilnici. Tam so najprej preganjali zimo Kurenti. Ti so prisotne v dvorani še posebej raz-veselili, saj so jih nekateri prvič videli tako od blizu. Nato je sledilo pustno rajanje s harmonikarjem Janezom. Nekatere ma-škare so se ob mehu har-monike veselo zavrtele na plesišču, druge pa so uži-vale ob slastnih krofih in opazovanju ostalih šem. Vzdušje pustnih mask in gledalcev je bilo prijetno, saj sta bila na vsakem koraku prisotna smeh in dobra volja.

Čeprav je letos zima prišla k nam bolj pozno, upa-mo, da smo jo s pustnim preganjanjem vsaj malo omilili.

¬ S n e ž a n a K u r a j ,

d e l o v n a t e r a p e v t k a

52

DUHOVNE STRANI

Zasneženi glasbeni (pevski) spomin

Gledam na koledar in listam nazaj. De-cember 2017. 28. 12. imam obkrožen; zraven narisano nekaj osmink s pripi-som: 'Štore in Šentjur zapojeta na Te-harjah'. Spomin dobi sliko, ne le glasbe-no (bolj prav: pevsko) podlago. Snežilo je namreč kot za stavo na ta četrtkov večer, ko je v našo občino hitelo veliko oseb, željnih dobre, kakovostne glasbe.

Veliki koncert godbenikov iz Štor se je odvijal v dvorani Kulturnega doma, veli-ko manjši, a z nič manj iskrene ter hote-ne namere, da kvaliteta v glasbenem po-menu temu večeru zada poseben zven neslutenih dimenzij pevske dovršenosti, pa v pročelju ladje svetega Martina na Teharjah. Takšno, ki je niti poslušalec niti gledalec ne pozabita. In ki celo v okusu,

najdaljšem, v spominski dolžini, zadobi posebno mesto tistega, ki se je odločil nekaj svojega časa – po maši v teharski cerkvi - nameniti božičnem programu Ljubiteljskega pevskega zbora Štore ter Mešanem pevskem zboru z Zgornjega trga v Šentjurju. Eni in drugi s(m)o prišli naproti, da bi prisluhnili, si povedali, opazovali in nav-sezadnje: si priznali, kako zelo prijetna je 'živa glasba', ko zunaj naletava sneg. Najprej sta si segla v roke Maja Sakelšek in Andrej Fišer, zborovodji obeh pevskih sestavov, nato smo omenjenega dne v objemu dobronamernega obstali vsi prisotni, ki smo na bolj ali manj aktiven način prisostvovali dogajanju. Vsakdo je namreč bil vsaj trenutek v središču. Bo-disi ko je zaslišal božični pridih ali je v ljudski melodiji odpotoval v otroške sa-nje božičnih dni in pri tem pomislil, ali se nemara uresničujejo.To smo posebej zavzeto opazili, ko je gostiteljski pevski zbor zadonel Silvestr-ski poljub, kar je izkušen, nadvse talen-tiran harmonikar Damjan Pasarič znal začiniti tako, da smo skorajda vsaj za trenutek mislili, češ da je silvestrovo že

53

marec 2018

Iz roda v rod posredujemo vrednoteŽivimo v sedanjosti iz preteklosti za pri-hodnost. Sliši se čudno, a je tako. Obli-kujejo nas dogodki, spoznanja in vred-note, ki smo jih bili deležni, ob sedanjih izzivih, potrebah in možnostih pa jih v sebi združujemo. Vse to bo oblikovalo tudi jutrišnji svet, nas in druge, s katerimi se bomo srečevali. Kako bo v prihod-nje? Tako se sprašujemo osebno, v sku-pnostih in v institucijah. Mnoga odkritja in spremembe v družbi v zadnjih dese-tletjih nam dajejo polet, a hkrati odpirajo tudi vrsto vprašanj. Ali gre res za razvoj v smeri sreče in bolj človeških odnosov, ali pa prav v tem izgubljamo pravo smer in moč? Če smo nad tehničnimi dosežki, znanstvenimi odkritji in možnostmi ko-munikacije navdušeni, pa nas na drugi strani skrbi, da izgubljamo na plati člo-

nastopilo. Vsakdo pri sebi je takrat ve-del, koga bi najraje imel ob sebi. Dob-ro, z iskricami pozitivnega spodbujeno pesem zagotovo. To je, kakor sneženi metež zunaj, ponujal Ljubiteljski pevski zbor našega kraja in z njihovega izbora bi težko izbrali posamezno, ki je ne bi. Če si jih pozorno opazoval, ko so pre-pevali, spremljali roke in mimiko obraza njihove zborovodkinje Maje Sakelšek, je dolgčas odpadel. Še več. Pesem, ki se sprva morda sploh ni zdela 'ne-vem-kaj', je postala... Tista, ki prijetno zaz-veni vsakokrat, kadar je pred nami nov, snežni val, božični kolovrat zadnjega meseca leta ali zgolj ime – Ljubiteljski pevski zbor Štore.Zgoraj sem že pripela lento Mešanemu pevskemu zboru iz sosednjega Šen-tjurja, z njihove glasbene plantaže, kjer je posajenih že veliko uspešnih sadik, posebej ponosno pa pevsko preka-ljeni Šentjurčani povedo, da so bili in nadvse pomenljivo prepevali ter pustili svojevrsten pečat pri župniku Doriju v Berlinu. Ne dvomimo, kajti tudi pri nas, sosedih Štorovčanih malo pred iztek-om lanskega leta, so ga. Takega, ki nas

vselej, ko povlečemo na plano spomin nanje, spodbudi k nečemu tvornemu. In, kar je še pomembneje, pevsko pod-kovanemu.Posluh šteje. Župnik Miha Herman ga gotovo ima precej, saj vsako leto spod-

buja tovrstno pevsko druženje in sou-stvarjanje. Ve, da je kakovostno poslu-šanje zlahka enačiti v prispodobi odlične glasbe. Naj bo vaše v tem letu čim večkrat prav takšno! Petje bo temu nato samo sledilo. Nedvoumno: poslušam!

¬ M a t e j a Z a k e l š e k

večnosti, osebne in narodove identitete, torej vrednot, ki so narod in posamezni-ke oblikovale in dajale moč skozi dobre in težke čase zgodovine. Ena takih je gotovo povezanost med ljudmi, čut za skupnost in sodelovanje. Naši predniki so v solidarni pomoči drug drugemu pri delu in v stiskah ohranjali tesno povezanost. V pesmi, druženju in družabnosti pa so razvijali tudi kulturo, ljudske običaje in gradili narodovo omi-ko. Če je pretekli socializem še gradil na solidarnosti in nekaterih oblikah povezo-vanja, je novi kapitalizem odločno krenil v smer zasebnosti, lastnega zadovoljstva in zaposlenosti, ki skoraj več ne da diha-ti. Posameznik in družina še komaj naj-de čas za prosto popoldne, kak piknik ali izlet, pa še tam so člani večinoma

54

DUHOVNE STRANI

Mamo nosi(mo) v sebi. Vsak svojo.

Redki so tisti, ki o njej nimajo dobrega mnenja. Hvala Bogu, da je tako.Gre namreč za osebo, ob kateri človek (p)ostane v optimistični jutri zazrta sa-mostojna oseba, zavedajoča se, da je ravno ob njej vredno obogatiti svoj čas. In preraščati okosteneli del, s katerim nismo ne v veselje, še manj v ponos: sebi in drugemu.

MATI.Ona nas (na)uči. Ljubiti. Se boriti. Svet zaznati z vsemi čuti in tako pustiti sled.V kateri je ob nas tudi ona.

V vsaki naši sledi - njen dotik.V vsakem našem koraku - njen pogum.V slehernem našem dejanju - njen obris.

Zato je prav in dobro, da njej posvetimo vsaj en dan na leto. Ni nujno, da je to le ali ravno na materinski dan. Lahko je povsem navaden dan. Na tak način še bolj pride naša hvaležnost: da živimo. Zaradi nje smo tu. Z razlogom. Zanjo in za ves svet, veliki čudež, ki se ga pre-malo zavedamo, saj vse preveč potro-šniško razmišljamo.

Nikar, da bi tudi mamo zavili v celofan! Potem nobena pentlja z njeno sliko v na-ših srcih ne bi imela veljave. Vrednost bi izgubila že zato, ker je neskončnost nje-ne ljubezni tista, ki jo dela nenadomest-ljivo in njen pol materinskega ovija v bo-žanskega. V tisti plašč, ki je vedno željan pod svoje okrilje sprejeti vsaj še enega: otroka. Tega, ki bo tudi letos 25. marca jasno in glasno povedal, da je z mami-nim jazom tik ob sebi pripravljen na živ-ljenje. Vsak dan! Do konca neskončne povezanosti brezkrajnega odnosa.

¬ M a t e j a Z a k e l š e k

zaposleni s svojimi telefoni, tablicami in prevoznimi sredstvi. Navade, običaji in razvedrila prejšnjih generacij so postala dokaj tuja sedanjemu rodu. Mladih več ne zanima, kako so živeli in trpeli njihovi predniki in kaj je njih držalo pokonci, njih bolj zanima, kako bi zdaj živeli bolje. Enak ali še hujši zasuk smo doživeli na področju vere in pripadnosti Cerkvi. Če so generacije, rojene sredi prejšnje-ga stoletja, še pogosto zatrjevale: »Kar smo od svojih staršev sprejeli, to bomo ohranjali«, jim žal ni uspelo prenesti vere na svoje otroke. Ti so sicer večinoma še krščeni, a so bolj ali manj odtujeni nekdanjim oblikam družinskega, dru-žabnega in verskega življenja, njim ne-

delja ni več 'Gospodov dan', ampak bolj dan obiska trgovin, piknikov in športnih dogodkov, ali pa domačega počivanja. Vero in obisk svete maše je uspelo oh-raniti le manjšemu delu krščenih. Tako se na področjih kulture, vere in človeških odnosov marsikaj spreminja. Na kate-rem morju, v katerem pristanišču ali na čereh zgodovine bo našla svoje mesto barka 21. stoletja, ni lahko predvideti. Dejstvo pa je, da se sodobni svet spre-minja hitreje, kot se je v času prejšnjih generacij. Letošnje leto v Cerkvi na Slovenskem skušamo dati več poudarka prenosu vere in drugih vrednot na mladi rod. Potrebno je, da se te problematike jas-no zavemo in se vprašamo: ali se bomo za omenjene vrednote (še) trudili, ali se popolnoma prepustimo potrošništvu, da nas še bolj pelje v svojo smer? Tako smo postavljeni pred velik izziv in nalogo. Ta pa ne sme ostati le na ravni razmisleka in ugotavljanja, ampak moramo tako v družini kot v širši družbi začutiti, da nas kot ljudi in narod nikoli ni reševal kapital in lagodnost, ampak žlahtne vrednote. Te so pa v veliki meri zaobsežene v kr-ščanstvu in vpetost našega naroda v ta duhovni svet nam je zagotavljala kultur-ni, narodni in duhovni obstoj, pa če nam je to všeč ali ne. Če bomo izgubili dose-danje ognjišče, nas lahko hitro odnese

veter prihodnosti, ki je tako v naravi kot tudi v družbi vedno močnejši. Postni čas je lepa priložnost, da več raz-mišljamo o bivanjskih problemih, o vred-nosti odpovedi, ljubezni in vere v Boga in izmerimo svojo »daljo in nebeško stran« (kot se izraža Oton Župančič). Potrebno se je odreči kakšni ugodnosti, ki vabi s svojimi materialnimi ali političnimi obeti in ob križevem potu začutiti, da rešuje le Ljubezen, pa naj bo pisana z veliko ali z malo začetnico. Voščim vsem duhovno bogat postni čas, da bi v različnih področjih človeške-ga bivanja naredili korak naprej, v smeri dobrega, v smeri vrednot, ki vzdržujejo človekovo duhovno plat že tisočletja. Kristusovem trpljenju smemo pridružiti tudi naše lastne stiske, bolečine, razo-čaranja in skrbi za sedanjost in priho-dnost, da bomo ob veliki noči lahko čutili vstajenjsko vzdušje in novo moč za življenje. Dobrodošli pri bogoslužju Velikega tedna. Blagoslovljene praznike Gospodovega trpljenja in vstajenja vam voščim v želji, da jih globoko doživljate v sebi, v družini in v občestvu Cerkve.

¬ M i h a H e r m a n , ž u p n i k i n d e k a n

55

marec 2018SREBRNE NITI

Starejši za starejše

Ko se bliža obdobje v življenju, ki se logično sklene z odho-dom v večnost, misli kar same uhajajo v prihodnost z vpraša-njem, kako bomo preživeli zadnja leta življenja. Vsi bi bili radi zdravi in počeli tisto, za kar v aktivnem življenju ni bilo časa. Mnogi imajo srečo in se jim življenje izteče po željah, se pa lahko tudi zatakne, še posebej takrat, ko izgubimo zdravje in morda tudi partnerja, ki nam je bil edina prava opora. Kar precej starejših se pogrezne v težave, ne da bi kdo zaznal, kako hudo jim pravzaprav je. Starejši kot smo, manj je okrog nas vrstnikov in vse bolj smo odvisni od mlajših svojcev, če jih seveda imamo. Mnogi nimajo sreče niti s sorodniki niti s sosedi in lahko se zgodi, da živijo človeka povsem nevredno življenje. Mati Tereza je dejala, da je najhujša bolezen osamlje-nost, ki te počasi, a vztrajno potiska na rob družbe.

Prostovoljci programa Starejši za starejše pri Društvu upoko-jencev Štore smo v naši občini prisotni že dvanajsto leto. Od-piramo vsaka vrata starejših, starih nad 69 let. Velika večina je našega obiska vesela, saj s tem, ko potrkamo na njihova vrata, damo vedeti, da niso pozabljeni in da je še nekdo, ki mu je mar, kako živijo. Res pa je tudi, da nekateri ne čutijo potrebe, da bi nam zaupali, saj so pri teh letih zdravi in pre-

skrbljeni. A sedaj, ko smo v jeseni življenja, ne vemo, kaj nam lahko prinese jutrišnji dan. Sedemintrideset starejših prosto-voljcev v Štorah je pripravljenih, da vam včasih dela družbo ali da vam pomaga po svojih močeh. V vsakem zaselku imamo prostovoljca, ki ga boste zagotovo prepoznali v naslednjem seznamu:ANGELA BRILEJ, MARIJA GAJŠEK, MIRA ISKRAČ, JOŽE JEZOVŠEK, AMALIJA JURKOŠEK, FRANČIŠKA JURKO-ŠEK, MIRA KLEPIČ, JOŽICA KRAJNC, HELENA KRESNIK, MILENA KROFLIČ, JOŽE LIPAR, MARIJA LAMUT, PA-VLA MALGAJ, SONJA MASTNAK, ANA MEDVED, AGICA MEZE, ROMAN OBERŽAN, MARIJA PAVLIČ, PAVLA PU-ŠNIK, ERNA SLAPNIK, ZOFIJA TERŽAN, IVANKA TOFANT, SREČKO TOFANT, ZOFIJA TURNŠEK, JOŽICA VEŠLIGAJ, MIRKO VEŠLIGAJ, MILAN VRBAJAC, BREDA ZORC, JOŽE ŠKOBERNE, ZDENKA ŠLATAU, MARIJA ŠLATAU, STANE ŠTEFANEC, FRANC ŠTOR, JOŽICA ŠTOR, MARIJA ŠUHEL, CVETKA ŠUSTER, CVETKA ŽNIDAR.

Prostovoljci vam ponujamo roko in si z roko v roki pomagaj-mo, da bomo lažje preživeli čas, ki je pred nami.

¬ I v a n k a To f a n t

56

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

Pust veselih ust v Vrtcu Lipa

Letos nas je pust obiskal v prvi polovici meseca februarja in nas popeljal v domišljijski svet brez meja. V skupinah smo se preoblačili, si poslikovali obraze, se šemili, opazovali v zrcalu, se pačili, smejali in zabavali kot še nikoli. Smeha in zabave kar ni bilo konec.

Vrhunec naše zabave je bil na pustni torek, ko smo se »veli-ke« maske zbrale v telovadnici vrtca na pravi pustni modni re-viji. Pridružilo se nam je veliko prečudovitih princesk, čarobnih vil, hrabrih super junakov, pogumnih gasilcev, prijaznih mišk, zajčkov in muck, nežnih metuljčkov, pikapolonic in čebelic, pa vse do iznajdljivih Pik Nogavičk, zabavnih klovnov in prijaznih čarovnic. Maske so ponosno stopale po prečudoviti modni brvi in pokazale svoje zanimive, čarobne in pisane kostume ter se zavrtele ob zabavni pustni glasbi. Ob koncu rajanja nas je obiskala Pomlad in skupaj smo se trudili prepoditi mrzlo in pusto teto Zimo. Po pustnem rajanju smo se najstarejši otroci odpravili na pust-no povorko skozi naselje do trgovine Mercator, malo mlajši pa smo obiskali starostnike v Domu Lipa ter jim polepšali dan s pustnimi pesmicami. Najmlajše pustne šeme so se po zajtrku zbrale v skupnem prostoru. Prišla je čisto prava Biba buba baja, ki je mešala

torto, iskala kahlico Bahlico in grozno nagajala. Pustne šeme so rajale z Bibo bubo bajo in po kosilu utrujene zaspale.

¬ K r i s t i n a L u d v i k L o š d o r f e r i n B a r b a r a J a g o d i č

57

marec 2018

Oranžni palčkina snegu

Oranžni palčki smo se odpravili na bližnji breg, kjer smo uživali v zimskih vragolijah. Že zjutraj smo bili nadvse nestrpni in smo komaj čakali, da se odpravimo na sneg. Še tisto malo snega, ki ga je ostalo, smo želeli polno izkoristiti, saj se je hitro talil. Pričakovanje se je poznalo že pri urejanju v garderobi, saj smo veliko stvari oblekli in obuli dokaj samostojno in nismo potrebovali toliko pomoči kot ponavadi, hkrati pa urili tudi svoje prstne spretnosti pri samostojnem urejanju.

Sneg na bregu je bil že precej staljen, vendar nas to ni usta-vilo pri igri in zabavi. Lopatke so kar poletele in nas ponesle daleč po bregu navzdol. Veseli vzkliki so odmevali okoli nas, saj smo se zelo zabavali in čisto nič nas ni motilo, da smo morali vsakič znova nazaj na breg, da smo se lahko zopet spustili navzdol.Dričanje po bregu z lopatkami je bilo tako zabavno, da smo se le težkega srca odpravili nazaj v vrtec, čeprav je že napočil čas za zasluženo kosilo.

¬ K r i s t i n a L u d v i k L o š d o r f e r i n J a s m i n a F i l e j

Tečaj prilagajanja na vodo otrok Vrtca LipaPredšolski otroci Vrtca Lipa Štore (Rdeči palčki, Temno rdeči palčki in Mavrični palčki iz enote Kompole) smo v času od 5. 2. do 9. 2. 2018 obiskovali plavalni tečaj na kopališču Golo-vec. Vsako jutro nas je pred vrtcem pričakal avtobus, mi pa smo nestrpno vstopili. V naših nahrbtnikih je bila vsa potreb-na oprema: kopalke, velika brisača, plavalna kapa in plavalna očala. Učitelji plavalne šole Neptun Celje so nas v štirih dneh plavalnega tečaja po dve uri dnevno seznanili z zakonitostmi vode, potapljanjem glave, gledanjem in izdihovanjem pod vodo, drsenjem, učenjem gibanja nog in rok prsno ter uče-njem skakanja v vodo na noge. Osnovni namen programa je otrokov prvi stik z vodo in prilagajanje nanjo. Otroci so imeli čas tudi za prosto igro v vodi. Vzgojiteljice smo z veseljem opazovale navdušenje otrok. Otroci so se dobro odrezali pri samostojnem oblačenju in skrbi zase ter za svoje stvari.

Zadnji dan tečaja so otroci pripravili nastop za starše, ki so se ga prijazno in v velikem številu udeležili. Napredek, ki smo ga spremljali od ponedeljka do petka, je bil očiten. Za trud so otroci prejeli diplomo in sladko presenečenje.

¬ M i h a e l a J e l e n c , T a t j a n a P a l i r , K l a v d i j a B e r g l e z

58

Vrtec na smučehNajstarejši otroci Vrtca Lipa so komaj čakali na teden (od 19. do 23. februarja), ko smo organizirali smučarski tečaj na Celjski koči. Za nekatere otroke je bilo to prvo srečanje s smučmi, nekaj otrok pa je bilo na smučeh že zelo spretnih in hitrih. Otroci so z izkušenimi učitelji Alp-ske šole spoznavali osnove smučanja na varen in igriv način. Prvi dan so spoznali opremo in prilagajanje nanjo. Drseli so po eni smučki, se naučili vstajati po pad-cu, preizkusili hojo v hrib, vožnjo po tra-ku, drsenje navzdol, prehajanje iz visoke v nizko prežo in ustavljanje. Otroci, ki so bili z osnovami že seznanjeni, so se učili pravilne tehnike smučanja in zanimive vaje, ki k temu pripomorejo in bili že dru-gi dan na vlečnici in na najdaljši progi. Otroci so nova znanja in spretnosti zelo hitro osvajali in vsi zelo napredovali. Us-pešno je smučarski tečaj opravilo vseh 28 otrok. V petek smo imeli slovesni za-ključek, na katerem so otroci ponosno pokazali usvojene spretnosti.

¬ A n a K u p e c , L a v r a P r o s e n a k ,

K l a v d i j a B e r g l e z i n M i h a e l a J e l e n c

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

59

marec 2018

60

Sprehod v slikarskih čevljih ali umetnost v Vrtcu Lipa

Umetnost v vrtcu pogosto srečamo kot dopolnilno dejavnost, saj je s svojo vsa-kodnevno prisotnostjo pogosto način komunikacije otroka z okolico in posle-dično način otrokovega izražanja. Ker pa

je umetnost več kot le vsakodnevno po-seganje po barvicah in flomastrih, smo se področja umetnosti v skupini Svetlo zeleni palček dotaknili preko vživljanja v vlogo umetnika.

Otroci so spoznavali, kdo je lahko ume-tnik, kaj umetniki počnejo in kako lahko tudi sami stopimo v umetniške čevlje in ustvarimo umetnino.

Otroci so se preizkusili v slikanju avto-portreta in portreta, zaradi česar je ves čas procesa zorela otroška risba ob upodabljanju motiva človeka. Otroci so postali pozorni na podrobnosti in jih vključevali v risanje in slikanje. Na podro-čju umetnosti se otroški estetski okus še razvija, zato se nam zdi pomembno, da otroke izpostavimo tudi kakovostnim umetniškim delom.

Otroci so spoznali tri umetniška dela dveh slikarjev, in sicer katalonskega sli-karja Juan Mirója in slovenskega slikarja Jožeta Horvata – Jakija, ki velja za ene-ga naših najbolj uspešnih slikarjev sa-morastnikov.

Otroci so se ob spoznavanju umetniških del preizkusili tudi sami kot slikarji in nas-likali reprodukcije umetniških del. Nasta-le so res čudovite otroške umetnine, ki bodo na ogled na otroški likovni razstavi v Vrtcu Lipa v mesecu marcu.

Ker pa umetnost ni vezana le na čopič in platno, so si otroci ogledali še drugač-no vrsto le-te. Obiskali smo fotografsko razstavo gospe Rosvite Jager z naslo-vom 'Štore in okolica – biseri narave'.

Otroci so spoznali, da se umetnost skri-va tudi v skritih in čudovitih kotičkih do-mačega kraja, ki jih je v objektiv in v tako trajen spomin ujela gospa Rosvita.

¬ K a t j a K r e v h

61

marec 2018

V februarju je bilo pestro…..Mini Planica v ŠtorahMobilna smučarska skakalnica Mini Planica, katere ustanovi-telj je Franci Petek, je gostovala na naši šoli v začetku meseca februarja.Učenci prve triade so se preizkusili v smučarskih skokih, v njih neizmerno uživali ter si za svoj pogum prislužili priznanje in darilo sponzorja.

Zimski športni danIzkoristili smo novozapadlo pošiljko snega. Na šolskem vrtu smo najprej tekmovali v postavljanju snežakov, nato pa se po bližnjem hribčku »lopatkali« in ves dan uživali v snegu.

PustovanjeDa bi čimprej pregnali zimo, smo se najmlajši šolarji našemili. V zelo različnih maskah smo rajali po razredih in v šolski te-lovadnici.

¬ U č i t e l j i c e 1 . r a z r e d o v

62

Vsak je svoje sreče kovač,je kovač veselja, sreče, zdravja.Vsak je kovač svoje sreče, toplega veselja, zmagoslavja.Ne žalostenja, le potrpljenja.Najpomembneje pa je, da kuje toplo veselje.Naj le kuje, naj le kuje, da nam zmeraj bo lepo.

Zala Franulič in Eva Živa Komel, 2.r. OPB

Mi, Prešerni: Vsak je svoje sreče kovač

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

Zaljubljena Zala zaljubljeno gleda v Tima, res prisrčen je!Timi jo gleda, gleda ga ona, res vesela sta oba.Oče ju gleda, mama ju gleda, še bolj sta radostna.Še sreča, zaljubljena sta pa oba!

Tea Jereb, 2.r. OPB

Zaljubljena Zala zaljubljeno gleda Vsak ima svojo srečo, samo najti jo mora.In to ne bo nočna mora.Mora najti in verjeti mora vase.Ko jo najde, je veselin še več sreče rad bi ujel.

Taja Korpar, 2.r. OPBVsak si svojo srečo kuje,včasih sebi nasprotuje,a je le ena prava,ki nam svetuje in pomaga.

Lara Lipar, 2.r. OPB Kovač dobre sreče kuje le dobre stvari …Naj le kuje, naj le kuje, da se leto zaiskri.Naj cvrči od zdravja, sreče,naj ohrani veselja polne vreče!

Zala Franulič, 2.r. OPB

Vsak je svoje sreče kovač,vsak je svoje sreče orač.Kovač je srečen, kadar po sredini pluži,pridi tudi ti in se mu pridruži!

Katarina Bratina, 2.r. OPB

Vsi si svojo srečo kujemo,saj druge sreče ne prislužujemo.Svojo srečo pridobimo, če malo veselja in ljubezni z drugimi delimo.

Vita Poček Ožek, 2.r. OPBZvonec merjasca prebudi,merjasec se za srno zapodi.Srna se v nesreči zaleti,merjasec pa odkotali.Srna zbeži, pa tudi merjasca več ni.Sreča opoteča, odnesla sta dobro jo oba!

Ožbej Kotnik, 2.r. OPB

En kovač je srečo kul,ko se je sklonil je mal mrdul’,pol se je dvignil in jo pobral,sreče nikomur več nikoli ni dal.

Simon Dobnik, 2.r. OPB

Igra je srečna zabava,tudi ko v njej »kregata« se krava in žaba.Dva prijatelja se igrata nekaj časa, kot da sta brata.Drugi dan te drugi vpraša, če sta spet prijat’lja.Jaz pa odgovorim, seveda, kaj pa – čin!

Alja Cmok, 2.r. OPB

Srečo delaš čisto sam,ker nihče ne more ti pomagati.Ti se odločiš, kakšno srečo boš imel,zato je tako. Sreča je boljša kot nesreča,nesreča lahko pričara otroški jok,sreča pa otroški smeh.

Ana Žerjav, 7 let1. razred

Osnovna šola Štore

63

marec 2018

Ob dnevu žena in materinskem dnevu

vas vabimo na

POMLADNO PRIREDITEV, ki bo v četrtek, 22. 3. 2018, ob 17.00

v Kulturnem domu v Štorah.

Veselimo se srečanja z vami.

Žene in matere čaka skromno presenečenje,

poskrbljeno pa bo tudi za moški del občinstva.

Učenci in kolektiv OŠ Štore s podružnico Kompole in Občina Štore

Vstop prost

64

VABILO ZA SODELOVANJE NA OCENJEVANJU VIN IN SALAM Vinogradniki društva Polič Štore vabimo vse negovalce dobre žlahtne kapljice in domačih

salam k sodelovanju na ocenjevanje vin in salam.

Zbiranje vzorcev vin in salam bo v nedeljo,

11. 3. 2018, med 18. in 20. uro v gasilskem domu Prožinska vas.

Vzorci vin morajo biti v steklenicah po 0,75 ali 1 liter. Vsak vzorec prinesite v treh

steklenicah.

Cena za posamezni vzorec za člane društva znaša 10 EUR,

za nečlane pa 12 EUR. Samorodnic ne nosite.

Na salamijadi sodelujete s salamo.

Cena za posamezen vzorec znaša 5 EUR.

Vabljeni tudi k sodelovanju na razstavi kruha

v soboto, 24. 3. 2018, v času prireditve.

Kontaktna oseba za informacije o sodelovanju na

ocenjevanju vin in salam je Stane Ferenčak (041/903-567),

za sodelovanje na razstavi kruha pa Vlasta Verhovšek (041/331-597).

.

VINOGRADNIKI DRUŠTVA POLIČ ŠTORE in OBČINA ŠTORE

VABIJO NA

»PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT«

PODELITEV DIPLOM IN DEGUSTACIJE OB 15. OCENJEVANJU VIN,

9. SALAMIJADI TER RAZSTAVI DOMAČEGA KRUHA IN SALAM,

ki bo v soboto, 24. 3. 2018, s pričetkom ob 19. uri v Kulturnem

domu Štore.

VSTOPNINE NI!

Za dobro pijačo, hrano in zabavo bo poskrbljeno. Vabljeni!

65

marec 2018

VABILO ZA SODELOVANJE NA OCENJEVANJU VIN IN SALAM Vinogradniki društva Polič Štore vabimo vse negovalce dobre žlahtne kapljice in domačih

salam k sodelovanju na ocenjevanje vin in salam.

Zbiranje vzorcev vin in salam bo v nedeljo,

11. 3. 2018, med 18. in 20. uro v gasilskem domu Prožinska vas.

Vzorci vin morajo biti v steklenicah po 0,75 ali 1 liter. Vsak vzorec prinesite v treh

steklenicah.

Cena za posamezni vzorec za člane društva znaša 10 EUR,

za nečlane pa 12 EUR. Samorodnic ne nosite.

Na salamijadi sodelujete s salamo.

Cena za posamezen vzorec znaša 5 EUR.

Vabljeni tudi k sodelovanju na razstavi kruha

v soboto, 24. 3. 2018, v času prireditve.

Kontaktna oseba za informacije o sodelovanju na

ocenjevanju vin in salam je Stane Ferenčak (041/903-567),

za sodelovanje na razstavi kruha pa Vlasta Verhovšek (041/331-597).

.

VINOGRADNIKI DRUŠTVA POLIČ ŠTORE in OBČINA ŠTORE

VABIJO NA

»PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT«

PODELITEV DIPLOM IN DEGUSTACIJE OB 15. OCENJEVANJU VIN,

9. SALAMIJADI TER RAZSTAVI DOMAČEGA KRUHA IN SALAM,

ki bo v soboto, 24. 3. 2018, s pričetkom ob 19. uri v Kulturnem

domu Štore.

VSTOPNINE NI!

Za dobro pijačo, hrano in zabavo bo poskrbljeno. Vabljeni!

VABI K VPISU OTROK

za šolsko leto 2018/19

Vse starše predšolskih otrok obveščamo,

da bo potekal vpis v

V VRTEC LIPA in dislocirano enoto Kompole

od 2. 4. do 9. 4. 2018 med 10.00 in 14.00,

v četrtek do 17.00,

v pisarni vodje Vrtca Lipa.

Vloge za vpis so na voljo na spletni strani vrtca ali v pisarni vodje vrtca.

66

P O V A B I L O

ZA VKLJUČITEV V PROJEKT

OČISTIMO ŠTORE

V ENEM DNEVU, ki bo V SOBOTO, 7. aprila 2018

K sodelovanju vabimo javne zavode, društva, klube, podjetja in posameznike, nevladne ter druge organizacije v občini, da se po svojih zmožnostih pridružijo in

pomagajo pri uresničitvi projekta.

V okviru akcije bo v soboto, 7. aprila 2018, organizirano čiščenje razpršenih odpadkov na področju celotne občine

Štore.

Osebo, kontaktne podatke in želeno lokacijo čiščenja nam sporočite do petka, 30. marca 2018:

- na naslov Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore ali

- po elektronski pošti na naslov obcina@store.si ali - po telefaksu št. 03/780-38-50.

Vse posameznike, ki bi se radi priključili akciji pa vabimo, da se nam v soboto, 7. aprila 2018, ob 7.30 zjutraj pridružite. Zbirno

mesto je Kulturni dom Štore, kjer vam bomo razdelili vrečke in rokavice in vas usmerili na določeno lokacijo.

Za več informacij pokličite 03/780-38-40 ali pišite na obcina@store.si.

67

marec 2018P O V A B I L O

ZA VKLJUČITEV V PROJEKT

OČISTIMO ŠTORE

V ENEM DNEVU, ki bo V SOBOTO, 7. aprila 2018

K sodelovanju vabimo javne zavode, društva, klube, podjetja in posameznike, nevladne ter druge organizacije v občini, da se po svojih zmožnostih pridružijo in

pomagajo pri uresničitvi projekta.

V okviru akcije bo v soboto, 7. aprila 2018, organizirano čiščenje razpršenih odpadkov na področju celotne občine

Štore.

Osebo, kontaktne podatke in želeno lokacijo čiščenja nam sporočite do petka, 30. marca 2018:

- na naslov Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore ali

- po elektronski pošti na naslov obcina@store.si ali - po telefaksu št. 03/780-38-50.

Vse posameznike, ki bi se radi priključili akciji pa vabimo, da se nam v soboto, 7. aprila 2018, ob 7.30 zjutraj pridružite. Zbirno

mesto je Kulturni dom Štore, kjer vam bomo razdelili vrečke in rokavice in vas usmerili na določeno lokacijo.

Za več informacij pokličite 03/780-38-40 ali pišite na obcina@store.si.

68

69

marec 2018

LJUBITELJSKI

PEVSKI

ZBOR ŠTORE

VABI NA

LETNI KONCERT

KULTURNI DOM ŠTORE 18. 5. 2018 ob 19.30

Gosti: Viki Ašič (starejši) in Andrej Bremec Folklorna skupina

Vljudno vabljeni!

VSTOP PROST

70

SPOŠTOVANI LJUBITELJI TENISA! Obveščamo vas, da se bo pričela poletna sezona igranja tenisa.

IGRALNINA/NALEPKA ZA LETO 2018 ZNAŠA 2 EUR/KOM (OB NAKUPU VSAJ PETIH NALEPK V PAKETU), ČLANARINA PA 10 EUR.

UGODNOSTI ČLANA:

- plačilo se izvede na TRR društva (SI56 6100 0000 0921 362);

- s plačilom pridobi pravico do koriščenja igrišča in rezervacijo ur (nalepk) v času od 1. maja do 31. oktobra 2018 (ob ugodnem vremenu se bo sezona pričela prej);

- mladoletni člani društva (do 18. leta) ne plačajo članarine, ampak samo igralnino;

- člani društva morajo rezervirati igrišče najmanj 1 dan prej, in sicer največ za 2 uri na enem igrišču;

- v primeru potrebe po dodatni kvoti ur igranja lahko član prejme dodatne nalepke za rezervacijo.

INFORMACIJE O VČLANJEVANJU, PLAČILU IN PREJEMU NALEPK DOBITE VSAK ČETRTEK OD 18. DO 19. URE V KLUBSKIH PROSTORIH, NA TEL.: 031/461-675, NA STADIONU IN V BIFE-ju CENC OD 8. DO 14. URE PRI PETRI CENC (041/211-293)

71

KOLEDAR DOGODKOV

V OBČINI ŠTORE 2018ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT

GLASBENA ŠOLA CELJE - ENOTA ŠTORE

JAVNI NASTOP UČENCEVPONEDELJEK 19. 3. 2018

KULTURNI DOM ŠTORE Damjana Sevčnikar 041 358 707

OSNOVNA ŠOLA ŠTORE IN OBČINA ŠTORE

POMLADNA PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU

ČETRTEK 22. 3. 2018 ob 17. uri

KULTURNI DOM ŠTOREOŠ ŠTORE Mojca Rožman 03/780 21 10, Občina Štore 03/780 38 40

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE

PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROTSOBOTA 24. 3. 2018 ob 19. uri

KULTURNI DOM ŠTORE Stane Ferenčak 041 903 567

OBČINA ŠTOREČISTILNA AKCIJA »OČISTIMO ŠTORE«

SOBOTA 7. 4. 2018

PO OBČINI ŠTOREObčina Štore 03/780 38 40 obcina@store.si

OSNOVNA ŠOLA ŠTORE ŠPORT IN ŠPASSOBOTA 7. 4. 2018

ŠPORTNI PARK NA LIPIOŠ ŠTORE Mojca Rožman 03/780 21 10,

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE, PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE, OSNOVNA ŠOLA ŠTORE

POHOD, DRUŽENJE V NARAVI, NABIRANJE ČEMAŽA

PETEK 20. 4. 2018

KOZOLEC PEČOVJE Mojca, Valter, Manica

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE

POHODSOBOTA 21. 4. 2018

MENINA PLANINA Betka

KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE KRESOVANJEPONEDELJEK 30. 4. 2018

DRUŠTVENI PROSTORI GAJSKA HOSTA KOMPOLE

konjeniskodrustvostore@gmail.com Cvetka Šuster

OBČINA ŠTORE KRESOVANJEPONEDELJEK 30. 4. 2018

ŠPORTNI PARK LIPAObčina Štore 03/780 38 40 obcina@store.si

PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV

PRVOMAJSKA BUDNICATOREK 1. 5. 2018

PO OBČINI ŠTOREAljoša Jurkošek 031 545 573 Timotej Smole 031 822 272

DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA PRVOMAJSKA BUDNICATOREK 1. 5. 2018

PO VASI KRAJEVNE SKUPNOSTI SVETINA

Ivan Ulaga 040 746 780

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE, PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE, OSNOVNA ŠOLA ŠTORE

TURISTIČNI POHODSOBOTA 5. 5. 2018 ob 8. uri

ŽELEZNIŠKA POSTAJA ŠTORE

Mojca Korošec 051 605 414 Valter Jelen 040 515 099

KULTURNO DRUŠTVO 2000 – LPZ ŠTORE

LETNI KONCERT PETEK 18. 5. 2018 ob 19.30

KULTURNI DOM ŠTORELuka Skok 051 644 522 Anja Rezar 051 318 583

ŽUPNIJA TEHARJE IN SV. LOVRENC PRVO SVETO OBHAJILONEDELJA 20. 5. 2018 Ob 10. uri

TEHARJE Miha Herman, župnik

SAVINJSKI MEDDRUŠTVENI ODBOR POHODSOBOTA 26. 5. 2018

PO POTI XIV. DIVIZIJE Slavko

OBČINSKO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV ŠTORE

PREDSTAVITEV SLOVENSKE VOJSKE IN POLICIJE

SREDA 30. 5. 2018 ob 10. uri

ŠPORTNI PARK NA LIPI Srečko Križanec 041 614 330

OBČINA ŠTOREPRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU

ČETRTEK 31. 5. 2018 ob 19. uri

KULTURNI DOM ŠTORE obcina@store.si 03/780 38 40

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR, VRTEC LIPA ŠTORE, OSNOVNA ŠOLA ŠTORE

ZAKLJUČNI POHODIJUNIJ 2018

PO DOGOVORU Valter, Betka, Ditka, Manica

PGD PROŽINSKA VAS 80 LETNICA DRUŠTVAPETEK 1. 6. 2018

PGD PROŽINSKA VAS Marko Kroflič

KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTOREDAN ODPRTIH VRAT spoznavanje s konji, možno jezdenje in vožnja

SOBOTA 9. 6. 2018

DRUŠTVENI PROSTORI GAJSKA HOSTA KOM-POLE

konjeniskodrustvostore@gmail.com Cvetka Šuster

MALO NOGOMETNI KLUB SOKOLI MALONOGOMETNI TURNIRSOBOTA 16. 6 2018

MALONOGOMETNO IGRIŠČE ŠTORE

041 646 678

SPOŠTOVANI LJUBITELJI TENISA! Obveščamo vas, da se bo pričela poletna sezona igranja tenisa.

IGRALNINA/NALEPKA ZA LETO 2018 ZNAŠA 2 EUR/KOM (OB NAKUPU VSAJ PETIH NALEPK V PAKETU), ČLANARINA PA 10 EUR.

UGODNOSTI ČLANA:

- plačilo se izvede na TRR društva (SI56 6100 0000 0921 362);

- s plačilom pridobi pravico do koriščenja igrišča in rezervacijo ur (nalepk) v času od 1. maja do 31. oktobra 2018 (ob ugodnem vremenu se bo sezona pričela prej);

- mladoletni člani društva (do 18. leta) ne plačajo članarine, ampak samo igralnino;

- člani društva morajo rezervirati igrišče najmanj 1 dan prej, in sicer največ za 2 uri na enem igrišču;

- v primeru potrebe po dodatni kvoti ur igranja lahko član prejme dodatne nalepke za rezervacijo.

INFORMACIJE O VČLANJEVANJU, PLAČILU IN PREJEMU NALEPK DOBITE VSAK ČETRTEK OD 18. DO 19. URE V KLUBSKIH PROSTORIH, NA TEL.: 031/461-675, NA STADIONU IN V BIFE-ju CENC OD 8. DO 14. URE PRI PETRI CENC (041/211-293)

72