1 2 2 1 po smislu, npr., ena od - dijaski.net · ne var č uje rada si kaj privoš č i ne...
TRANSCRIPT
2 P1
73-A
101-
1-3
IZP
ITN
A P
OLA
1
Spl
ošna
nav
odila
Kad
ar k
andi
dat d
opol
njuj
e po
ved,
mor
a bi
ti od
govo
r vse
bins
ko, s
lovn
ično
in p
ravo
pisn
o pr
avile
n (n
pr. n
al. 1
).
Pri
nalo
gah,
pri
kate
rih m
ora
kand
idat
podčr
tati,
prečr
tati
ali o
bkro
žiti
odgo
vor,
upoš
teva
mo
prav
ilnos
t odg
ovor
a, tu
di č
e je
ozn
aka
drug
ačna
(npr
. nal
. 7,
18.1
).
Kad
ar p
ričak
ujem
o od
govo
r ali
reši
tev
v po
vedi
, lah
ko k
andi
dat d
obi t
očko
za
jezi
kovn
o pr
aviln
ost l
e, č
e je
pov
ed p
omen
sko
ustre
zna
(npr
. nal
. 9).
P
ri na
loga
h iz
birn
ega
tipa
lahk
o ka
ndid
at o
bkro
ži s
amo
eno čr
ko, č
e v
navo
dilih
ni d
oloč
eno
drug
ače.
Če
obkr
oži v
eč č
rk, s
e na
loga
točk
uje
z 0
točk
ami
(npr
. nal
. 8).
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
1 2
M
ed v
arče
vanj
em in
uži
vanj
em ž
ivlje
nja
Z
nani
varču
jejo
M
oje
prem
ožen
je
D
enis
Živče
c
4
prav
ilne
reši
tve
= 2
3, 2
pra
viln
i reš
itvi =
1
Nal
oga
T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
2 1
po s
mis
lu, n
pr.,
ena
od:
B
rale
c si
lažj
e pr
edst
avlja
, kdo
so
znan
i Slo
venc
i, ki
so
odgo
varja
li na
vpr
ašan
ja n
ovin
arja
. p
rikaz
ank
etira
ncev
N
a fo
togr
afija
h so
ank
etira
nci.
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
3.1
2 B
erna
rdo
Žarn
G
rego
rja T
rebu
šaka
P
olon
o P
ožga
n
3
prav
ilne
reši
tve
= 2
2, 1
pra
viln
a re
šite
v =
1 U
pošt
evam
o tu
di d
rugače
n vr
stni
re
d os
eb.
3.2
3 po
sm
islu
, npr
., tri
od:
A
li va
rčuj
ete
vsak
mes
ec?
O
d kd
aj v
arču
jete
? K
aj b
i sve
tova
li br
alce
m o
varče
vanj
u?
Z
akaj
varču
jete
? Z
a ka
j varču
jete
? K
ako
varč
ujet
e?
A
li ve
liko
zapr
avlja
te?
Z
a ka
tere
stv
ari r
adi p
orab
ite v
elik
o de
narja
? A
li je
smis
elno
vsa
k m
esec
»za
hud
e ča
se«
prih
rani
ti ka
k ev
ro?
3
ustre
zna,
vse
bins
ko ra
zlič
na
vpra
šanj
a =
2
2 us
trezn
i, vs
ebin
sko
razl
ični
vp
raša
nji =
1
1 točk
a za
jezi
kovn
o pr
aviln
ost 3
ali
2 vs
ebin
sko
ustre
znih
vpr
ašan
j V
praš
alne
pov
edi z
gla
golo
m v
3.
oseb
i (np
r. A
li va
rčuj
ejo?
) nis
o us
trezn
e.S
kupa
j 5
3 P1
73-A
101-
1-3
Nal
oga
T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
4 2
po s
mis
lu, n
pr.,
ena
od:
N
ovin
ar je
spr
ašev
al z
nane
Slo
venc
e o
tem
, ali
varč
ujej
o.
V
imen
u ru
brik
e je
upo
rabl
jen
glag
ol v
arče
vati.
V b
esed
ilu
trije
zna
ni S
love
nci p
ripov
eduj
ejo
o sv
ojem
varče
vanj
u.
Iz
vem
o, k
ako
varč
ujej
o zn
ane
oseb
e.
1
za v
sebi
nsko
ust
rezn
ost o
dgov
ora
(kan
dida
t mor
a om
eniti
varče
vanj
e in
zn
ane
Slo
venc
e)
1 za
jezi
kovn
o pr
aviln
ost p
oved
i
Nal
oga
T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
5 3
D
A
D
A
D
A
D
A
N
E
N
E
6
prav
ilnih
reši
tev
= 3
5, 4
pra
viln
e re
šitv
e =
2 3,
2 p
ravi
lni r
ešitv
i = 1
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
6.1
1 Z
a ot
roke
, pot
ovan
ja, v
arno
prih
odno
st in
nov
e sp
omin
e.
1
za v
sebi
nsko
ust
rezn
o in
jezi
kovn
o pr
aviln
o iz
pisa
no p
oved
. 6.
2 2
po s
mis
lu, n
pr.:
K
er je
stv
ari,
za k
ater
e va
rčuj
ejo
vpra
šani
trije
zna
ni
Slo
venc
i, pr
eveč
, da
bi ji
h no
vina
r naš
teva
l v u
vodn
em
odst
avku
. V n
jem
je p
ovze
l le
tiste
, ki s
o se
mu
zdel
e na
jpom
embn
ejše
oz.
naj
znač
ilnej
še.
K
er je
za
uvod
ni o
dsta
vek
znač
ilno,
da
so v
nje
m p
ovze
ti le
kl
jučn
i pod
atki
. U
vodn
i ods
tave
k bi
bil
pred
olg
in b
ralc
a ne
bi p
riteg
nil k
br
anju
cel
otne
ga b
esed
ila.
Z
ato,
ker
so
njih
ove
želje
zel
o ra
zlič
ne.
1 za
vse
bins
ko u
stre
zen
odgo
vor
1 za
jezi
kovn
o pr
aviln
ost o
dgov
ora
6.3
1 C
S
kupa
j 4
4 P1
73-A
101-
1-3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
7 3
po s
mis
lu, n
pr.:
(G
rego
r Tre
buša
k/B
erna
rda
Žarn
, ker
) bi t
ako
kot o
n/on
a va
rčev
al z
a po
tova
nje.
Zel
o ra
d sp
ozna
vam
nov
e de
žele
in
ljudi
. Men
im, d
a je
pom
embn
o, d
a im
amo
kakš
no ž
eljo
ali
določe
n ci
lj, z
a ka
tere
ga v
arču
jem
o. Č
e te
ga p
ri se
bi n
e do
loči
mo,
den
ar p
ogos
to n
epre
miš
ljeno
por
abim
o za
ne
potre
bne
stva
ri.
(B
erna
rda
Žarn
, ker
) se
zave
dam
, da
si m
oram
sam
pr
islu
žiti,
kar
žel
im im
eti.
Bre
z va
rčev
anja
ne
bom
mog
el
zgra
diti
dom
a za
dru
žino
ali
si p
rivošči
ti po
tova
nja.
(P
olon
a P
ožga
n, k
er) z
daj š
e ne
razm
išlja
m o
varče
vanj
u in
de
nar r
aje
pora
bim
spr
oti.
Ker
so
razm
ere
v sv
etu
man
j st
abiln
e, n
e ve
mo,
kol
iko
bo v
rede
n na
š pr
ihra
nek če
z ne
kaj
let.
2
za v
sebi
nsko
ust
rezn
ost o
dgov
ora
(1 z
a sm
isel
no u
jem
anje
odg
ovor
a z
obkr
ožen
o os
ebo,
1
za n
aved
bo v
zrok
a, z
akaj
je tr
eba
varč
evat
i/zak
aj n
e va
rčuj
e)
Odg
ovor
se
mor
a sm
isel
no u
jem
ati z
os
ebo,
ki j
o je
kan
dida
t izb
ral,
sice
r ne
dob
i toč
k.
1 za
jezi
kovn
o pr
aviln
ost p
oved
i
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
8 1
D
N
alog
a T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
9 2
po s
mis
lu, n
pr.:
V
ank
eti v
eč lj
udi o
dgov
arja
na
ista
vpr
ašan
ja, v
inte
rvju
ju
pa n
ovin
ar p
ravi
lom
a sp
rašu
je e
no o
sebo
in ji
pos
tavl
ja v
eč
vpra
šanj
.
V
ank
eti v
si d
obijo
ena
ka
vpra
šanj
a.
1 za
vse
bins
ko u
stre
zen
odgo
vor
1 za
jezi
kovn
o pr
aviln
ost o
dgov
ora
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
10
3 po
sm
islu
, npr
.: N
imam
sta
ršev
, ki b
i mi l
ahko
zap
ustil
i vel
iko
dena
rja.
2
prav
ilni r
ešitv
i = 2
1
prav
ilna
reši
tev
= 1
1 za
jezi
kovn
o pr
aviln
ost o
beh
pret
vorb
po
sm
islu
, npr
.: N
ajveč
dena
rja p
orab
im v
knj
igar
ni.
5 P1
73-A
101-
1-3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
11
2 en
a od
, npr
.: S
em s
i pa
vedn
o že
lela
iska
ti ra
vnov
esje
…
N
e bi
pa
bilo
ver
jetn
o sl
abo.
2
prav
ilni r
ešitv
i = 2
1
prav
ilna
reši
tev
= 1
Upo
štev
amo
tudi
dru
ge u
stre
zne
izpi
sane
prim
ere.
en
a od
, npr
.: N
o, a
li pa
na
sreč
o.
M
orda
so
slab
ost,
finančn
a se
veda
, dar
ila.
ena
od, n
pr.:
S
pozn
avan
je s
veta
. N
o, a
li pa
na
sreč
o.
T
orej
20
evro
v za
vsa
kega
sin
a.
Sku
paj
2
Nal
oga
T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
12
2 3
7
1
4
6
5
prav
ilnih
reši
tev
= 2
4, 3
pra
viln
e re
šitv
e =
1
Nal
oga
T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
13
1 Č
N
alog
a T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
14.1
1
3
. / 3
14
.2
1 p
ubl./
publ
icis
tično
14
.3
2 D
A
N
E
N
E
N
E
4
prav
ilne
reši
tve
= 2
3, 2
pra
viln
i reš
itvi =
1
Sku
paj
4
6 P1
73-A
101-
1-3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
15.1
1
1
. ose
ba
e
dnin
a s
edan
jik
n
edov
ršni
gla
gol
4,
3 p
ravi
lne
reši
tve
= 1
15.2
2
v
edet
i ž
elet
i o
dplače
vati
v
erje
ti m
orat
i
5
prav
ilnih
reši
tev
= 2
4, 3
pra
viln
e re
šitv
e =
1
Sku
paj
3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
16.1
2
4
2
1
2
4
prav
ilne
reši
tve
= 2
3, 2
pra
viln
i reš
itvi=
1
16.2
1
Z
vpr
ašan
jem
, ali
je s
mis
elno
vsa
k m
esec
»za
hud
e ča
se«
prih
rani
ti ka
k ev
ro, s
e sr
ečuj
ejo
tudi
zna
ni S
love
nci.
Sku
paj
3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
17.1
3
po s
mis
lu, n
pr.:
o
dkar
je p
reje
la p
rvo
plač
o
1 za
vse
bins
ko u
stre
zen
in je
ziko
vno
prav
ilen
odvi
snik
po
sm
islu
, npr
.: k
er s
e na
fina
nčne
stv
ari s
labo
spo
zna
1
za v
sebi
nsko
ust
reze
n in
jezi
kovn
o pr
avile
n od
visn
ik
po s
mis
lu, n
pr.:
k
i jih
upo
rabl
ja v
kuh
inji
1
za v
sebi
nsko
ust
reze
n in
jezi
kovn
o pr
avile
n od
visn
ik
17.2
1
A
S
kupa
j 4
N
alog
a T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
18.1
1
(z
a) v
sake
ga s
ina
18.2
1
o
nadv
a
S
kupa
j 2
7 P1
73-A
101-
1-3
Nal
oga
T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
19
1
A
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
21 Zgradba
1 n
aslo
v (P
olon
a P
ožga
n al
i dru
g us
treze
n na
slov
) N
eust
rezn
o: P
reds
tavi
tev
oseb
e/O
bjek
tivna
pre
dsta
vite
v P
olon
e P
ožga
n. (V
nas
lovu
naj
bo
poim
enov
ana
tem
a, n
e be
sedi
lna
vrst
a.)
1 u
stre
zna čl
enje
nost
na
odst
avke
(bes
edilo
je n
eust
rezn
o čl
enje
no, č
e je
ses
tavl
jeno
iz n
iza
enop
oved
nih
odst
avko
v al
i če
kand
idat
v e
nem
ods
tavk
u ra
zvija
razl
ične
pod
tem
e)
Vsebina
2 o
pis
oseb
e, p
o sm
islu
, npr
.:
zuna
njos
t
druž
ina
m
edijs
ka o
sebn
ost
3 po
datk
i = 2
2,
1 p
odat
ek =
1
2 o
znak
a os
ebe,
po
smis
lu, n
pr.:
ne v
arču
je
ra
da s
i kaj
priv
ošči
ne z
apra
vlja
zani
maj
o jo
razl
ične
dej
avno
sti
ne
boj
i se
novi
h iz
zivo
v
je v
edra
3 po
datk
i = 2
2,
1 p
odat
ek =
1
2 p
ripov
ed o
živ
ljenj
u os
ebe,
po
smis
lu, n
pr.:
ot
rošt
vo (d
atum
rojs
tva,
kje
je ž
ivel
a ko
t otro
k) in
iz
obra
zba
(dip
l. zg
odov
inar
ka in
pol
itolo
ginj
a)
po
klic
no d
elo
in d
ruge
dej
avno
sti (
Rad
io C
ente
r, ig
ralk
a,
podj
etni
ca, v
odite
ljica)
vsaj
1 p
odat
ek o
otro
štvu
in p
odat
ek o
izob
razb
i = 1
vs
aj 2
pod
atka
o p
oklic
nem
del
u in
dru
gih
deja
vnos
tih =
1
Jezikovna pravilnost in slogovna ustreznost
2 je
ziko
vna
prav
ilnos
t 2
napa
ki =
– 1
točk
a, d
o 0
točk
2
s
logo
vna
ustre
znos
t:
skla
dnos
t z n
avod
ili
prev
ladu
joča
obj
ektiv
nost
resn
ično
st p
odat
kov
na
tanč
nost
pri
nava
janj
u po
datk
ov
br
ez p
rvin
ura
dneg
a pi
sma
(kot
so
npr.:
Spo
štov
ani d
ijaki
!; Le
p po
zdra
v; S
spo
štov
anje
m; L
jubl
jana
, 27.
5. 2
016
ipd.
)
brez
pon
avlja
nja
bese
d/be
sedn
ih z
vez
Za v
sako
vrs
to s
logo
vne
neus
trezn
osti
odšt
ejem
o 1
točk
o, d
o 0
točk
. Je
ziko
vno
prav
ilnos
t in
slog
ovno
ust
rezn
ost v
redn
otim
o sa
mo,
če
je
kand
idat
za
vseb
ino
dobi
l vsa
j tri
točk
e.
Sku
paj
12
8 P173-A101-1-3
Predstavitev osebe
Televizijska voditeljica Polona Požgan Polona Požgan je znana medijska osebnost. Rodila se je 5. 1. 1977, otroštvo je preživela v Račah. Je poročena in ima dva otroka. Študirala je zgodovino in politologijo, opravlja pa poklice, ki niso neposredno povezani z njeno izobrazbo. V preteklosti je kot voditeljica jutranjega programa delala na Radiu Center. Preizkusila se je tudi kot igralka v monokomediji Alfa samica. Ima svoje podjetje in predava o retoriki. Na televizijski postaji Pop TV vodi kuharsko oddajo Polona ga žge. Ima dolge temne lase in srčast obraz. Je nasmejana in vedra oseba. Ni je strah novih izzivov. Ne varčuje, ker meni, da to ne bi izboljšalo kakovosti njenega življenja. Rada si kaj privošči in se tako nagradi za uspešno opravljeno delo.
9 P1
73-A
101-
1-3
IZP
ITN
A P
OLA
2
1. V
oden
a in
terp
reta
cija
: Maj
da P
ajer
, Von
j črn
ega
zlat
a (o
dlom
ek),
Nek
ater
i so
zelo
osa
mlje
ni
Prim
eri v
mod
erira
nem
točk
ovni
ku s
o ilu
stra
tivni
– v
kan
dida
tovi
inte
rpre
taci
ji oc
enim
o ko
t ust
rezn
e vs
e za
pise
, ki n
aved
enim
prim
erom
ust
reza
jo p
o ta
kson
omsk
i sto
pnji
zaht
evno
sti.
Opr
edel
itev
odlo
mka
gle
de n
a kn
jižev
no z
vrst
(Zna
nje
in ra
zum
evan
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Ni o
pred
elitv
e.
Opr
edel
itev
je n
apač
na.
To je
sod
obno
bes
edilo
. 1
Zvrs
t je
poim
enov
ana.
O
dlom
ek je
iz p
ripov
edne
ga b
esed
ila.
2 Zv
rst j
e po
imen
ovan
a, n
aved
ena
je tu
di z
nači
lnos
t zv
rsti
v od
lom
ku.
V o
dlom
ku iz
eps
kega
bes
edila
je
velik
o di
alog
a, to
je d
ram
atsk
a pr
vina
; lirs
ko je
izra
žanj
e obču
tkov
in m
isli
oseb
. Po
vzet
ek o
dlom
ka (Z
nanj
e in
razu
mev
anje
) T
očke
M
erila
P
rim
er
4 0 N
i pov
zetk
a, n
i obn
ove.
1 O
bnov
a od
lom
ka z
vse
bins
ko n
apak
o.
2
Obn
ova
odlo
mka
bre
z vs
ebin
ske
napa
ke.
Pov
zete
k od
lom
ka z
vse
bins
ko n
apak
o.
Bra
t in
sest
ra s
e pr
epira
ta p
ri pr
ijate
ljici
Ron
ji. V
si tr
ije iz
raža
jo s
voje
mne
nje
o M
artin
i odl
očitv
i. R
onja
in R
ober
t pra
vita
, da
je p
ravi
lna,
Mat
eja
jo o
bsoj
a.
3 V
pov
zete
k ni
so v
ključe
ni v
si g
lavn
i mot
ivi o
dlom
ka.
V o
dlom
ku b
erem
o, k
ako
oseb
e ko
men
tiraj
o M
artin
o od
loči
tev,
da
se p
oroč
i. R
onja
sku
ša
Mat
eji d
opov
edat
i, da
je ta
odl
očite
v pr
aviln
a, M
atej
a pa
se
z nj
o ne
stri
nja
in v
ztra
ja p
ri sv
ojem
po
gled
u.
4 P
ovze
tek
odlo
mka
bre
z vs
ebin
ske
napa
ke.
Mat
eja
prid
e z
brat
om R
ober
tom
na
obis
k k
prija
teljic
i Ron
ji. R
onja
opa
zi, d
a je
zel
o ra
zbur
jena
. Ko
je R
ober
t v k
leti,
jo v
praš
a, a
li je
kaj
nar
obe,
in M
atej
a ji
odvr
ne, d
a je
res
neka
j ze
lo n
arob
e z
njen
o m
amo.
Prij
atel
jica
vpra
ša, a
li je
Mar
ta b
olna
, in
ne u
pa iz
reči
vpr
ašan
ja, a
li je
mor
da u
mrla
. Mat
eja
pove
, da
se b
o m
ama
poroči
la. P
otem
vsa
ka o
d os
eb iz
razi
svo
j po
gled
na
Mar
tino
odloči
tev.
Mat
eja
ji na
spro
tuje
, Rob
ert i
n R
onja
pa
ne.
10
P173
-A10
1-1-
3
Raz
laga
: Mat
ejin
a ut
emel
jitev
pog
leda
na
odloči
tev
(Razčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
1 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
ejas
na/n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
. M
atej
a ne
ve,
zak
aj n
aspr
otuj
e m
amin
i odl
očitv
i. 1
Raz
laga
je ja
sna.
M
atej
a ut
emel
juje
svo
je n
aspr
otov
anje
z iz
javo
, da
je n
jena
mat
i neu
mna
. Žal
jivo
prav
i, da
je
»bab
a no
ra«,
in g
ovor
i o p
onor
elih
sta
rcih
. R
azla
ga: R
ober
tova
ute
mel
jitev
pog
leda
na
odloči
tev
(Razčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
1 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
ejas
na/n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
. M
ater
ino
ravn
anje
se
Rob
ertu
ne
zdi p
omem
bno.
1
Raz
laga
je ja
sna.
R
ober
t se
z od
loči
tvijo
stri
nja,
ker
mis
li, d
a je
mam
a do
volj
star
a in
se
lahk
o od
loča
po
svoj
i vo
lji.
Raz
laga
: Ron
jina
utem
eljit
ev p
ogle
da n
a od
loči
tev
(Razčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
1 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
ejas
na/n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
. N
e vk
ljuču
je s
e ve
liko
v po
govo
r, ke
r Mar
ta n
i nje
na m
ama.
1
Raz
laga
je ja
sna.
R
onja
svo
je o
dobr
avan
je u
tem
elji
s te
m, d
a bo
Mar
ti po
por
oki š
e le
pše
in d
a bo
še
man
j os
amlje
na k
ot d
osle
j. R
azla
ga: M
atej
in č
ustv
eni o
dziv
(Razčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
1 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
ejas
na/n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
. M
atej
a je
tako
jezn
a, d
a se
noč
e o
mat
eri n
iti p
ogov
arja
ti.
1 R
azla
ga je
jasn
a.
Mat
eja
je z
elo
razb
urje
na in
nes
trpna
. To
se o
draž
a v
njen
em g
lasn
em g
ovor
jenj
u, p
itju
vina
, be
seda
h, k
i jih
upo
rabl
ja …
11
P173
-A10
1-1-
3
Raz
laga
: Rob
erto
v ču
stve
ni o
dziv
(Razčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
1 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
ejas
na/n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
.R
ober
tu je
vse
eno,
kak
o ži
vi m
ati.
1 R
azla
ga je
jasn
a.
Rob
ert j
e m
iren,
mat
erin
a od
loči
tev
ga n
e sk
rbi,
naka
že, d
a sk
rb tu
di d
rugi
m n
i pot
rebn
a.
Raz
laga
: Ron
jin č
ustv
eni o
dziv
(Razčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
1 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
ejas
na/n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
. R
onja
ni č
ustv
eno
priz
adet
a.
1 R
azla
ga je
jasn
a.
Ron
jaje
ob
novi
ci o
por
oki p
rese
neče
na, č
uti p
a tu
di o
lajš
anje
, saj
se
je z
bala
, da
je M
arta
um
rla. C
elo
vese
la je
, naj
raje
bi s
e sm
ejal
a, a
se
verje
tno
zara
di M
atej
e za
drži
. C
itira
na p
oved
/citi
ran
del p
oved
i (Pr
edst
avite
v de
jste
v in
sta
lišč)
T
očke
M
erila
P
rim
er
2 0 C
itata
ni.
Cita
t ni s
mis
elno
pov
ezan
z ra
zlag
o.
»Pa
naj s
e om
oži,
saj j
e do
volj
star
a.«
1 C
itat n
i nat
ančn
o v
skla
du z
nav
odilo
m, a
je
smis
elno
pov
ezan
z ra
zlag
o.
»Ja,
nek
aj je
zel
o na
robe
. Z m
amo.
« / N
e na
mer
ava
se p
oroč
iti v
dom
u, te
mveč
na n
eko
kmet
ijo n
ekje
pod
Gor
o, b
ogu
za h
rbto
m!«
/ »K
o st
arci
pon
orijo
…«
2 C
itat j
e na
tanč
no v
skl
adu
z ra
zlag
o/na
vodi
lom
.»K
je p
a!«
je s
kora
j zav
pila
Mat
eja
in z
avila
z očm
i, »p
oroč
ila s
e bo
, bab
a no
ra!«
Po
vzet
ek u
goto
vite
v (S
inte
za in
vre
dnot
enje
) T
očke
M
erila
P
rim
er
2 0 P
ovze
tka
ni.
Pov
zete
k se
ne
nana
ša n
a ra
zlag
o, a
mpa
k np
r. na
zu
nanj
e do
gaja
nje
v od
lom
ku (p
onov
ljen
je z
ačet
ni
povz
etek
).2
Pov
zete
k se
nan
aša
na ra
zlag
o.Č
ustv
eni o
dziv
i so
tore
j pov
ezan
i s p
ogle
di n
a M
artin
o od
loči
tev:
razb
urje
nje
z na
spro
tova
njem
, um
irjen
ost i
n ve
selje
s s
prej
eman
jem
ter o
dobr
avan
jem
.(0
točk
ali
2 točk
i, vm
esni
h točk
ni.)
12
P173
-A10
1-1-
3
Mne
nje
o M
atej
inem
pog
ledu
na
mat
erin
o od
loči
tev
(Sin
teza
in v
redn
oten
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Mne
nje
ni iz
raže
no.
Mne
nje
je iz
raže
no k
ot s
kopa
trdi
tev/
ni p
ovez
ano
z od
lom
kom
.
Mat
eja
se m
i zdi
seb
ična
.
1 M
nenj
e je
nej
asno
, ni r
azlo
ženo
. M
atej
a ni
ma
prav
ice
do v
ključe
vanj
a v
mat
erin
o ži
vlje
nje.
Mis
lim ta
ko k
ot n
jen
brat
, ki p
ravi
, da
je m
ati d
ovol
j sta
ra. Č
e st
arši
ne
smej
o od
loča
ti o
poro
kah
otro
k, m
oraj
o ta
ko ra
vnat
i tud
i otro
ci.
2 M
nenj
e je
jasn
o, ra
zlož
eno.
M
atej
in p
ogle
d se
mi z
di k
rivič
en, n
jen
nači
n go
vorje
nja
pa n
eprim
eren
. Ne
vem
, zak
aj je
bila
m
ati v
dom
u, a
mis
lim s
i lah
ko, d
a ni
žel
ela
ali s
mel
a ži
veti
z no
beni
m o
d ot
rok.
V s
vojih
poz
nih
letih
si j
e us
tvar
ila n
ovo
živl
jenj
e, hče
re in
sin
a ni
obr
emen
jeva
la, z
ato
po m
oje
nim
ata
prav
ice,
da
bi n
aspr
otov
ala
njen
im o
dloč
itvam
. Rob
ert t
o ra
zum
e, M
atej
a pa
ne.
Če
ima
hči m
ater
dov
olj
rada
, se
bo k
nje
j pel
jala
tudi
»na
kon
ec s
veta
«, č
e je
nim
a, p
a na
j dov
oli,
da ji
ljub
ezen
izka
že
kdo
drug
.
Pres
oja
pom
oči s
tare
jšim
(Sin
teza
in v
redn
oten
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Pre
soja
ni i
zraž
ena.
P
reso
ja je
izra
žena
kot
sko
pa tr
dite
v/ni
pov
ezan
a z
odlo
mko
m.
Sta
rejš
i po
moj
e ni
so n
ič b
olj o
sam
ljeni
kot
mla
di.
1 P
reso
ja je
nej
asna
, ni r
azlo
žena
/nak
azan
a je
v
prim
eru
iz ž
ivlje
nja.
P
o m
ojem
mne
nju
jim la
hko
pom
agaj
o pr
edvs
em d
rugi
sta
rejš
i lju
dje
s po
dobn
imi p
robl
emi,
saj
se z
njim
i naj
bolje
razu
mej
o. V
dom
ovih
je re
s ve
liko
osam
ljeni
h lju
di in
vel
iko
mož
nost
i, da
se
druž
ijo.
2 P
reso
ja je
jasn
a, ra
zlož
ena.
P
o m
oje
ni v
elik
o ta
kih
prim
erov
, kot
je ta
v o
dlom
ku li
tera
rneg
a be
sedi
la. M
islim
, da
pri v
ečin
i st
arej
ših
ljudi
por
oka
ni re
šite
v iz
osa
mlje
nost
i in
da je
ver
jetn
eje,
da
reši
jo ta
pro
blem
s
skle
panj
em n
ovih
prij
atel
jste
v. T
o je
lažj
e na
redi
ti tis
tim, k
i pre
živl
jajo
sta
rost
v d
omu,
med
seb
i po
dobn
imi l
judm
i. S
icer
pa
lahk
o vs
em s
tare
jšim
pri
tem
, da
so m
anj o
sam
ljeni
, pom
aga
vsak
, ki
jim je
prip
ravl
jen
pris
luhn
iti in
se
pogo
varja
ti z
njim
i. Za
nim
ivo
se m
i zdi
, da
to p
očne
jo tu
di
mla
di.
13
P173
-A10
1-1-
3
Ute
mel
jitev
pre
soje
s p
rimer
om iz
živ
ljenj
a (P
reds
tavi
tev
dejs
tev
in s
tališč)
T
očke
M
erila
P
rim
er
2 0 N
aved
en n
i nob
en p
rimer
. N
aved
en je
prim
er, k
i ne
utem
elju
je p
reso
je.
Star
ih lju
di je
zar
adi n
apre
dka
med
icin
e ve
dno
več.
Nek
ater
i si n
e m
orej
o pr
ivošči
ti bi
vanj
a v
dom
u.
1 P
rimer
je s
amo
imen
ovan
/nak
azan
. Tu
di m
oja
babi
ca je
v d
omu.
Kad
ar jo
obi
ščem
, vid
im, d
a se
sta
rejš
i dru
žijo
. Za
to im
ajo
celo
po
sebe
n pr
osto
r. 2
Prim
er je
opi
san.
N
a en
i izm
ed s
redn
jih š
ol v
naš
em m
estu
del
uje
krož
ek p
rost
ovol
jstv
a. N
jego
vi č
lani
opr
avlja
jo
razn
e hu
man
itarn
e de
javn
osti,
obi
skuj
ejo
tudi
sta
rejš
e lju
di v
svo
jem
oko
lju, v
ečin
oma
tiste
, ki
živi
jo s
ami.
Nam
esto
njih
hod
ijo v
trgo
vino
, pom
agaj
o jim
pri
hišn
ih o
prav
ilih, v
zam
ejo
pa s
i tud
i ča
s za
pog
ovor
z n
jimi.
Ena
izm
ed č
lani
c te
ga k
rožk
a m
i je
pove
dala
, da
gosp
a, h
kat
eri h
odi,
zelo
rada
prip
oved
uje
o sv
oji m
lado
sti i
n je
ves
ela,
da
ima
posl
ušal
ko. V
časi
h je
res
dovo
lj sa
mo
posl
ušan
je.
Čle
nite
v be
sedi
la (P
reds
tavi
tev
dejs
tev
in s
tališč)
T
očke
M
erila
2 0
Bes
edilo
ni l
ogič
no č
lenj
eno,
ni k
oher
entn
o.
1 B
esed
ilo je
logičn
o čl
enje
no, n
i koh
eren
tno.
B
esed
ilo je
koh
eren
tno,
ni l
ogič
no č
lenj
eno.
2
Bes
edilo
je lo
gičn
o čl
enje
no in
koh
eren
tno.
Je
ziko
vna
prav
ilnos
t, sl
ogov
na u
stre
znos
t T
očke
M
erila
Toč
ke
Mer
ila
2 Sl
ovničn
a pr
aviln
ost
Za v
se v
elja
: 0
Vel
iko
razn
ovrs
tnih
nap
ak, k
i se
pona
vlja
jo.
2 Pr
avop
isna
pra
viln
ost
1 V
eč ra
znov
rstn
ih n
apak
, ki s
e v
glav
nem
ne
pona
vlja
jo.
2 Sl
ogov
na u
stre
znos
t
2 Le
nek
ater
e vr
ste
napa
k, k
i se
prav
ilom
a ne
pon
avlja
jo.
Dod
atna
nav
odila
: Č
e ka
ndid
at p
iše
obe
inte
rpre
taci
ji, o
ceni
mo
prvo
. Č
e pi
še in
terp
reta
cijo
na
konc
eptn
i lis
t, pr
i vre
dnot
enju
ne
odbi
jem
o točk
. Č
e na
piše
man
j kot
400
bes
ed, l
ahko
pri
zgra
dbi d
osež
e na
jveč
eno
točk
o; č
e na
piše
man
j kot
200
bes
ed, z
a zg
radb
o ne
dob
i toč
k, p
ri JP
SU
pa
lahk
o do
seže
naj
več
tri točk
e.
14
P173
-A10
1-1-
3
2. S
amos
tojn
a in
terp
reta
cija
: Pav
lina
Paj
k, S
luča
ji us
ode
(odl
omek
)
Prim
eri v
mod
erira
nem
točk
ovni
ku s
o ilu
stra
tivni
– v
kan
dida
tovi
inte
rpre
taci
ji oc
enim
o ko
t ust
rezn
e vs
e za
pise
, ki n
aved
enim
prim
erom
ust
reza
jo p
o ta
kson
omsk
i sto
pnji
zaht
evno
sti.
Opr
edel
itev
odlo
mka
gle
de n
a kn
jižev
no z
vrst
(Zna
nje
in ra
zum
evan
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Ni o
pred
elitv
e.
Opr
edel
itev
je n
apač
na.
To je
bes
edilo
o u
sodi
. 1
Zvrs
t je
poim
enov
ana.
O
dlom
ek je
iz p
ripov
edne
ga b
esed
ila.
2 Zv
rst j
e po
imen
ovan
a, n
aved
ena
je tu
di z
nači
lnos
t zv
rsti
v od
lom
ku.
Odl
omek
je iz
eps
kega
bes
edila
, v n
jem
je iz
razi
ta d
ram
atsk
a pr
vina
, dia
log.
Povz
etek
odl
omka
(Zna
nje
in ra
zum
evan
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
4 0
Ni p
ovze
tka,
ni o
bnov
e.
1
Obn
ova
odlo
mka
z v
sebi
nsko
nap
ako.
2 O
bnov
a od
lom
ka b
rez
vseb
insk
e na
pake
. P
ovze
tek
odlo
mka
z v
sebi
nsko
nap
ako.
V
inko
in m
ama
se p
repi
rata
. Dru
g dr
ugem
u oč
itata
kriv
do z
a do
lgov
e. M
ama
prav
i, da
bo
prob
lem
man
jši,
ko b
osta
hče
ri po
stal
i uči
teljic
i, V
inko
se
razb
uri.
Pov
e, d
a ta
pok
lic n
i prim
eren
za
nju,
ker
sta
pot
omki
bog
atih
in s
lavn
ih p
redn
ikov
. 3
V p
ovze
tek
niso
vkl
juče
ni v
si g
lavn
i mot
ivi o
dlom
ka.
Vink
o se
razj
ezi,
ko s
liši,
da n
amer
avat
a M
ila in
Tild
a po
stat
i uči
teljic
i na
kmet
ih. S
pom
ni s
e sv
ojih
bog
atih
in s
lavn
ih p
redn
ikov
, gov
ori o
njih
in iz
razi
mne
nje,
da
se uči
teljs
ka s
lužb
a za
nj
egov
i hče
ri ne
spo
dobi
.
4 P
ovze
tek
odlo
mka
bre
z vs
ebin
ske
napa
ke.
Vin
ko in
nje
gova
žen
a, p
ripov
edov
alki
na m
ama,
se
pogo
varja
ta o
dru
žins
kih
dolg
ovih
ter o
vz
roki
h za
nje.
Žen
a pr
avi,
da b
o bo
lje, k
o bo
sta
Mila
in T
ilda
post
ali uči
teljic
i. V
inko
tem
u po
klic
u na
spro
tuje
in p
rimer
ja p
olož
aj uči
telji
c s
polo
žaje
m, k
i so
ga im
eli n
jego
vi p
redn
iki,
žena
pa
ga
opom
ni, d
a od
njih
ove
slav
e in
čas
ti po
tom
ci n
imaj
o nič.
15
P173
-A10
1-1-
3
Prep
ozna
va –
izbi
ra p
robl
ema/
prvi
ne (R
azčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
3 0
Pro
blem
ni i
zbra
n.
Lite
rarn
a pr
vina
ni i
zbra
na.
1 Iz
bran
je p
robl
em, k
i je
v od
lom
ku s
amo
naka
zan.
Izbr
ana
je p
rvin
a, k
i ni b
istv
eno
pove
zana
z
osre
dnjo
prv
ino.
lepo
ta in
rom
antik
a
2 Iz
bran
je p
robl
em, k
i je
smis
elno
pov
ezan
z
osre
dnjim
pro
blem
om.
Izbr
ana
je p
rvin
a, k
i je
smis
elno
pov
ezan
a z
osre
dnjo
prv
ino.
dena
rna
stis
ka
3 Iz
bran
je o
sred
nji p
robl
em o
dlom
ka.
Izbr
ana
je o
sred
nja
prvi
na o
dlom
ka.
(Upo
štev
amo
tudi
poi
men
ovan
je v
nas
lovu
. Pro
blem
, iz
bran
za
ta v
zore
c sa
mos
tojn
e in
terp
reta
cije
, je
natis
njen
kre
pko.
)
pogl
ed n
a uč
iteljs
ki p
oklic
/ po
men
pre
dnik
ov
Raz
laga
izbr
aneg
a pr
oble
ma/
izbr
ane
prvi
ne (R
azčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
3 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
. Oče
tu s
e zd
i pom
embn
o, d
a nj
egov
i hče
ri na
dalju
jeta
dru
žins
ko tr
adic
ijo, z
ato
mu
nobe
n nj
un
pokl
ic n
i všeč.
1
Raz
laga
je s
kopa
/pov
ršna
/nej
asna
. V
inko
ne
ceni
uči
telje
v in
uči
teljic
. Mis
li, d
a je
izob
razb
a do
bra,
njih
ovo
delo
pa
revn
a sl
užba
. K
er im
a sl
avne
pre
dnik
e, g
a je
zi, d
a hoče
ta hče
ri po
stat
i uči
teljic
i.2
Par
afra
zira
ni s
o us
trezn
i del
i odl
omka
. M
isli,
da
bi s
pon
ižni
m d
elom
om
adež
eval
i sla
vno
ime
pred
niko
v. Iz
obra
zba
je p
o nj
egov
em
pam
etna
stv
ar, a
mpa
k pr
eprič
an je
, da
hčer
i ne
smet
a bi
ti uč
itelji
ci, k
er s
e za
pra
vnuk
inji
slav
nih
Kol
arje
v ne
spo
dobi
revn
a sl
užba
. 3
Raz
laga
je ja
sna,
nat
ančn
a.
Vin
ko m
eni,
da b
i bil
učite
ljski
pok
lic z
a hč
eri p
oniž
ujoč
. V p
ogov
oru
poud
arja
, da
so
bili
njeg
ovi
pred
niki
bog
ati i
n sl
avni
ljud
je, n
ekak
šni o
blas
tnik
i, uč
itelji
pa s
o ne
ugle
dni s
luža
bnik
i z n
izki
mi
plač
ami.
Ne
nasp
rotu
je iz
obra
ževa
nju,
am
pak
poni
žnem
u de
lu, k
i bi g
a m
oral
i nje
govi
hče
ri op
ravl
jati
kot uči
teljic
i v k
aki z
akot
ni v
asi.
Mis
li, d
a bi
bil
tam
nju
n dr
užbe
ni p
olož
aj š
e sl
abši
kot
v
kaki
mešča
nski
šol
i.
16
P173
-A10
1-1-
3
Ute
mel
jitev
razl
age
z op
isan
im a
li s
citir
anim
prim
erom
iz o
dlom
ka (P
reds
tavi
tev
dejs
tev
in s
tališč)
T
očke
M
erila
P
rim
er
2 0 P
rimer
ni o
pisa
n.
Cita
ta n
i.
Opi
sani
prim
er/c
itat n
i sm
isel
no p
ovez
an z
razl
ago.
»Kda
j se
vend
ar u
resn
iči t
ista
tvoj
a ta
ko d
olgo
obl
jubl
jena
, a n
ikol
i izp
olnj
ena
povi
šica
ur
adni
ških
plač?
« 1
Opi
sani
prim
er/c
itat n
i nat
ančn
o v
skla
du z
razl
ago,
a
je s
mis
elno
pov
ezan
z n
jo.
(Opi
sani
prim
er s
e ne
upo
štev
a, č
e je
v ra
zlag
i že
para
frazi
ran
del o
dlom
ka.)
»Mila
bo
učite
ljica
in T
ilda
tudi
.«
2 O
pisa
ni p
rimer
/cita
t je
nata
nčno
v s
klad
u z
razl
ago.
(Opi
sani
prim
er s
e ne
upo
štev
a, č
e je
v ra
zlag
i že
para
frazi
ran
del o
dlom
ka.)
»Joj
, Iva
na, a
li re
s ne
mor
eš ra
zum
eti,
da s
e za
pra
vnuk
inje
sla
vnih
Kol
arje
v re
s ne
spo
dobi
re
vna
služ
ba uči
teljic
e, č
e ni
pos
ebne
sile
?« /
»Da
bi b
ile m
oje
hčer
e, hče
re V
ince
nca
plem
enite
ga K
olar
ja, uči
teljic
e, in
to ta
m n
ekje
med
zar
oblje
nim
i pre
biva
lci k
akšn
ega
zapu
ščen
ega
kraj
a v
plan
inah
?«
Povz
etek
ugo
tovi
tev
(Sin
teza
in v
redn
oten
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Pov
zetk
a ni
. P
ovze
tek
se n
e na
naša
na
razl
ago,
am
pak
npr.
na
zuna
nje
doga
janj
e v
odlo
mku
(pon
ovlje
n je
zač
etni
po
vzet
ek).
2 P
ovze
tek
se n
anaš
a na
razl
ago.
Za
Vin
ka s
ta to
rej g
lavn
i pom
anjk
ljivo
sti uči
teljs
kega
pok
lica
nizk
a pl
ača
in s
lab,
neu
gled
en
druž
beni
pol
ožaj
. (0
točk
ali
2 točk
i, vm
esni
h točk
ni.)
17
P173
-A10
1-1-
3
Mne
nje
o pr
oble
mu/
prvi
ni v
odl
omku
(Sin
teza
in v
redn
oten
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Mne
nje
ni iz
raže
no.
Mne
nje
je iz
raže
no k
ot s
kopa
trdi
tev/
ni p
ovez
ano
z od
lom
kom
.
Mis
lim, d
a V
inko
ni h
otel
krit
izira
ti uč
itelje
v, ž
elel
se
je p
ohva
liti.
1 M
nenj
e je
nej
asno
, ni r
azlo
ženo
. V
inko
bi m
oral
bol
j cen
iti uči
teljs
ki p
oklic
in hče
ri. T
udi ž
ena
mu
pove
, da
delo
ne
poni
žuje
. N
esm
isel
no je
, da
se p
onaš
a s
pred
niki
, ki n
iso
druž
ini n
ičes
ar z
apus
tili.
2
Mne
nje
je ja
sno,
razl
ožen
o.
Vin
kov
pogl
ed n
a uč
iteljs
ki p
oklic
se
mi z
di z
elo ču
den.
Stri
njam
se
sice
r s te
m, d
a to
del
o ni
ce
njen
o, v
enda
r me
mot
i, da
pol
ožaj
uči
telje
v pr
imer
ja s
pol
ožaj
em s
vojih
bog
atih
pre
dnik
ov, n
e s
svoj
im. V
inko
je n
amreč
»nav
aden
« ur
adni
k, tu
di o
n je
sla
bo p
lača
n za
svo
je d
elo.
Zak
aj o
d hč
era
prič
akuj
e, d
a bo
sta
dose
gli t
o, č
esar
sam
ni d
oseg
el, k
er je
vse
pre
pust
il B
ogu
in
finančn
emu
min
istru
? N
jego
vo p
ričak
ovan
je je
kriv
ično
, odl
očite
v, d
a de
klet
a za
radi
svo
jega
po
rekl
a ne
bod
o de
lala
, pa
nesm
isel
na. T
o je
razv
idno
na
konc
u od
lom
ka, v
žen
inem
odg
ovor
u.
Mne
nje
o pr
oble
mu/
prvi
ni n
a sp
lošn
o (S
inte
za in
vre
dnot
enje
) T
očke
M
erila
P
rim
er
2 0 M
nenj
e ni
izra
ženo
. M
nenj
e je
izra
ženo
kot
sko
pa tr
dite
v/ni
pov
ezan
o z
odlo
mko
m.
Vsi
pok
lici b
i mor
ali b
iti e
nako
cen
jeni
, ker
vsa
k za
htev
a ne
ko z
nanj
e.
1 M
nenj
e je
nej
asno
, ni r
azlo
ženo
/nak
azan
o je
v
prim
eru
iz ž
ivlje
nja.
M
islim
, da
delo
uči
telje
v tu
di d
anes
ni d
ovol
j plača
no, k
er g
a dr
užba
pod
cenj
uje.
Pra
v v
teh
dneh
se
zato
prip
ravl
ja s
tavk
a. N
ekat
erim
se
zdi t
o pr
av, d
rugi
m n
e.
2 M
nenj
e je
jasn
o, ra
zlož
eno.
V
inko
je e
den
izm
ed ti
stih
, ki n
e ce
nijo
uči
teljs
kega
pok
lica,
jaz
pa m
enim
, da
bi m
oral
i del
o, k
i ga
opr
avlja
jo uči
telji,
bol
j spo
štov
ati.
Pom
embn
o je
, da
nas
izob
ražu
jejo
, saj
je iz
obra
zba
pogo
j za
naš
ose
bni i
n dr
užbe
ni n
apre
dek.
Ena
kega
pom
ena
je v
zgoj
a
in v
si v
emo,
da
so p
oleg
st
arše
v na
ši v
zgoj
itelji
prav
uči
telji.
Ali
je d
elo
tistih
, ki p
omag
ajo
oblik
ovat
i člo
veko
vo o
sebn
ost,
res
man
j vre
dno
od ti
steg
a, k
i ga
opra
vlja
jo z
apos
leni
v p
roiz
vodn
ih p
odje
tjih?
Mis
lim, d
a ne
, ke
r je čl
ovek
več
kot
izde
lek.
18
P173
-A10
1-1-
3
Ute
mel
jitev
mne
nja
s pr
imer
om iz
last
nih
izku
šenj
ali
iz k
akeg
a dr
ugeg
a kn
jižev
nega
bes
edila
(Pre
dsta
vite
v de
jste
v in
sta
lišč)
T
očke
M
erila
P
rim
er
2 0 N
aved
en n
i nob
en p
rimer
. N
aved
en je
prim
er, k
i ne
utem
elju
je m
nenj
a.M
oj p
rijat
elj b
i rad
pos
tal uči
telj,
čep
rav
v šo
li ni
usp
ešen
.1
Prim
er je
sam
o im
enov
an/n
akaz
an.
Uči
telji
ne
dela
jo s
amo
v ra
zred
u, k
o na
m ra
zlag
ajo
učno
sno
v. U
kvar
jajo
se
še z
mno
gim
i st
varm
i, a
tega
vel
iko
ljudi
ne
ve.
2 P
rimer
je o
pisa
n.
Več
ina
ljudi
mis
li, d
a uč
itelji
opra
vijo
sam
o uč
ne u
re p
o ur
niku
. Ven
dar n
i tak
o. M
oja
soro
dnic
a je
uč
iteljic
a. Z
elo
prid
no je
štu
dira
la, z
daj p
a re
sno
in o
dgov
orno
del
a. D
oma
se p
ripra
vlja
na
pouk
in
pop
ravl
ja n
alog
e. V
šol
i pol
eg p
ouče
vanj
a op
ravl
ja š
e dr
uge
deja
vnos
ti. V
odi k
rože
k, p
ogos
to
se u
kvar
ja z
uče
nci,
ki im
ajo
učne
teža
ve, p
a tu
di z
nad
arje
nim
i, ki
bi r
adi č
im v
eč d
oseg
li,
udel
ežuj
e se
kon
fere
nc in
sem
inar
jev,
za
star
še im
a go
voril
ne u
re, s
prej
ema
jih n
a ro
dite
ljski
h se
stan
kih
… Z
a sv
oje
delo
pa
je p
lača
na v
elik
o m
anj k
ot n
jena
nek
danj
a so
šolk
a, k
i je
ekon
omis
tka
in d
ela
v ne
kem
zas
ebne
m p
odje
tju.
Č
leni
tev
bese
dila
(Pre
dsta
vite
v de
jste
v in
sta
lišč)
T
očke
M
erila
2 0
Bes
edilo
ni l
ogič
no č
lenj
eno,
ni k
oher
entn
o.1
Bes
edilo
je lo
gičn
o čl
enje
no, n
i koh
eren
tno.
B
esed
ilo je
koh
eren
tno,
ni l
ogič
no č
lenj
eno.
2 B
esed
ilo je
logičn
o čl
enje
no in
koh
eren
tno.
Jezi
kovn
a pr
aviln
ost,
slog
ovna
ust
rezn
ost
Toč
ke
Mer
ila
T
očke
M
erila
2 Sl
ovničn
a pr
aviln
ost
Za v
se v
elja
: 0
Vel
iko
razn
ovrs
tnih
nap
ak, k
i se
pona
vlja
jo.
2 Pr
avop
isna
pra
viln
ost
1 V
eč ra
znov
rstn
ih n
apak
, ki s
e v
glav
nem
ne
pona
vlja
jo.
2 Sl
ogov
na u
stre
znos
t
2 Le
nek
ater
e vr
ste
napa
k, k
i se
prav
ilom
a ne
pon
avlja
jo.
Dod
atna
nav
odila
: Č
e ka
ndid
at p
iše
obe
inte
rpre
taci
ji, o
ceni
mo
prvo
. Č
e pi
še in
terp
reta
cijo
na
konc
eptn
i lis
t, pr
i vre
dnot
enju
ne
odbi
jem
o točk
. Č
e na
piše
man
j kot
400
bes
ed, l
ahko
pri
zgra
dbi d
osež
e na
jveč
eno
točk
o; č
e na
piše
man
j kot
200
bes
ed, z
a zg
radb
o ne
dob
i toč
k, p
ri JP
SU
pa
lahk
o do
seže
naj
več
tri točk
e.
Za
izvi
ren
nasl
ov s
amos
tojn
e in
terp
reta
cije
priš
teje
mo
skup
nem
u se
štev
ku točk
eno
točk
o do
naj
večj
ega
mož
nega
šte
vila
(30)
.