november 2006 3

OTROCI

UVODNIK

28 KLUB OTROCI

Nagradna igra

22 DOBRODELNA AKCIJA

Veliko srce

15 SAMO ZA OTROKE

Otro{ki koti~ek

19 ZDRAVJE

Diabetes pri otrocih

6 TEMA MESECA

Vzgoja bodo~ega potro{nika

OTROCI, revija za star{e pred{olskih otrokZaložnik: Otroci d.o.o., odgovorna urednica: Jelka Rahne, uredni{ki odbor: Mojca Pe~nik, Zdenka Vin{ek, Janja [etor, Majda Pipan, uredni{tvo: Kratka pot 1, 1000 Ljubljana, urednistvo@otroci.si, 01/565-34-16, oglasno trženje: Andreja Ko~ar, andreja.kocar@otroci.si, 040/ 723 676, 01/568 25 50, faks: 01/565 34 17, Katarina Maren, oglasi@otroci.si, 041/378-159, Petra Prelec, petra.prelec@otroci.si, 041/894-303, za založbo: Edvard Vrta~nik. Oblikovanje in prelom: Sistemi �Oglejte si jo na spletu: www.otroci.si. Naklada 25.000 izvodov. ISSN 1581-4904, v razvid medijev vpisana pod {tevilko 440.

Vrtci po Sloveniji, ki podarijo revijo Otroci star{em svojih otrok: BREZOVICA: Vrtci Brezovica; BREŽICE: Vrtec Mavrica; BRUSNICE: VVE Muca pri O[ Brusnice; CELJE: Vrtec Anice ^ernejeve; DEKANI: Vrtec pri O[ Dekani; DOLENJSKE TOPLICE: Vrtec Gumbek; DOMŽALE: Vrtec Domžale, Vrtec Mali Princ, Vrtec Ur{a; GABROVKA: Vrtec ^ebelica pri O{ Gabrovka; IG: Vrtec Ig; KO^EVJE: Vrtec Ko~evje; KOPER: Vrtec Semedela, Vrtec Koper; KRANJ: Kranjski Vrtci, Vrtci pri O{ Kranj, Vrtec Orehek pri O[ Orehek; LENART: O[ Lenart enota vrtec; LITIJA: Vrtec Litija; LJUBLJANA: Vrtec Ciciban, Vrtec Jelka, Vrtec ^rnu~e, Vrtec Mladi rod, Vrtec Pingvin, Vrtec Hansa Cristiana Andersena, Vrtec Najdihojca, Vrtec {entvid, Vrtec Mojca, Vrtec Jar{e, Vrtec Pedenjped, Vrtec Otona Župan~i~a, Vrtec Zelena Jama, Vrtec Ledina, Vrtec Pod Gradom, Vrtec Dr. France Pre{eren, Vrtec Vodmat, An-gelin Vrtec, Vi{ki Vrtci, Vrtec Galjevica, Vrtec Kolezija, Knjižnica Vi~, Waldorfski Vrtec, Zavod za gluhe in naglu{ne, Vrtec Vi{ki Gaj, Waldorfski Zasebni Vrtec, Vrtec Mi{kolin, Zavod za slepo in slabovidno mladino, Vrtec Vrhovci; LJUBNO OB SAVINJI: Vrtec Ljubno ob Savinji; LJUTOMER: Vrtec Ljutomer; LOGATEC: VVZ Kurir~ek, Miklavžev vrtec župnijski vrtec; MALA NEDELJA: Vrtec Mala Nedelja; MARIBOR: Vrtec Borisa Pe~eta, Vrtec Ivana Glin{ka, Vrtec Jadvige Golež, Vrtec Jožice Flander, Vrtec Koro{ka vrata, Vrtec Otona Župan~i~a, Vrtec Pobrežje, Vrtec Studenci, Vrtec Tezno; MEDVODE: Vrtec Medvode; MENGE[: Vrtec Menge{; NOVA VAS: O{ Toneta {raja Aljo{e; NOVO MESTO: Dru{tvo Ringa Raja, Vrtec Ciciban, Vrtec Pedenjped,; PUCONCI: VVE pri O[ Puconci; RADLJE OB DRAVI: O[ Radlje ob Dravi; RADOVLJICA: Vrtec Radovljica; RAKA: O[ Raka VVE; RIBNICA: Vrtec Ribnica; ROGA[KA SLATINA: Vrtec Roga{ka Slatina; SEVNICA: Vrtec Ciciban Sevnica; SEŽANA: Vrtec Sežana; SLOVENSKA BISTRICA: Vrtec Otona Župan~i~a; SLOVENSKE KONJICE: Vrtec Slovenske Konjice; STOPI^E: Vrtec Stopi~e pri O[ Stopi~e; STRAŽA: Vrtec pri O[ Vavta vas; [KOFIJE: Vrtec pri O[ Oskarja Kova~i~a; [KOFJA LOKA: Vrtec [kofja Loka; TOLMIN: VVZ Ilke Devetak Bignami Tolmin; TRŽI^: Vrtec Trži~; ŽELEZNIKI: Antonov Vrtec in ŽIRI: Vrtec Pri Osnovni {oli Žiri.

RADOST, KI OSTANE Velika darila ne prina{ajo sre~e, skrivnost radosti je v majhnih re~eh, so mi v u{esih odzvanjale besede Ide Mlakar, ko sem stopala po mestnih ulicah, ki jih je že zajelo predprazni~no razpoloženje.Na njene besede sem se spomnila, ko sem na~rtovala veselo decembrsko prazno-vanje za svoje mal~ke. Kaj naj pripravim, s ~im naj jih presenetim, da se bodo z lepimi spomini vra~ali v otro{tvo in v dneve, ki so jih preživeli v vrtcu. Potem sem razmi{ljala, ~esa se razveselijo, ko gremo na sprehod, ko listamo po revijah, knjigah in tudi po propagandnem materialu. Seveda jih navdu{ijo ble{~e~i okraski, pa veliki avtomobili, barbike, ninja želve, lego kocke, sla{~ice in {e in {e bi lahko na{tevala. V moje razmi{ljanje so se prikradli spomini iz otro{tva. Spomini na mojo mamo, ki nas je na silvestrski ve~er povabila k sve~ano pogrnjeni mizi in po obedu skrivnos-tno izginila. Ko se je vrnila, pa je z žare~imi o~mi zaklicala: »Joj, v moji sobi se nekaj svetlika, kaj mislite , kaj bi to bilo?« Seveda ni dobila odgovora, saj smo odvihrale v temno sobo, kjer je veter nihal zaveso ob odprtih balkonskih vratih, na smre~ici so se lesketale sve~ke, pod njo pa je ~akalo zavito darilce za vsako izmed nas. Pa ne katero koli, to~no tisto, o katerem smo vse leto sanjale. Spomnila sem se na svojo deklico in njeno prijateljico, ki sta ~ar skrivnostne prednovoletne no~i nestrp-no pri~akovali vse leto. Pa mojih mal~kov v vrtcu, ki so jim male vre~ice, skrite po vseh koti~kih vrtca, pomenile najve~ prav zato, ker so jih oplemenitili vznemirjenje, skrivnostnost in seveda veselo skupno iskanje. Tudi v pogovorih z mojimi že velikimi varovanci so v spomine zapisani le tisti trenutki, ki so jih ~ustveno najbolj prevzeli. Radi se spominjajo pravljic, ki sem jim jih brala, pa pesmic, ki smo jih skupaj pre-pevali, tudi »pustolovski« izlet po mo~virju Ra{ce in druga potepanja, peka pustnih mi{k, eksperimentiranje z vodo … so jim ostali za vedno v spominu. In potem so tu {e spomini vseh tistih znanih ljudi, ki jih obi{~em in se z njimi pogovarjam o njihovih spominih na otro{tvo. Vsak ima svoje najljub{e spomine, iz katerih je izbrisano vse tisto, kar je le trenutno polnilo otro{ko igro z najrazli~nej{imi igra~ami, ostali so le najljub{i medvedki, knjige in tista darilca, ki so bila prežeta s skrbno materinsko in o~etovsko pozornostjo in ljubeznijo. Ob tak{nih spominih se iskrijo o~i. Res je, skrivnost je v majhnih re~eh, v re~eh, v katerih se zrcali na{a naklonjenost obdarov-ancu. Toda v~asih smo odrasli prepri~ani, da je lažje zaviti v trgovino in z dragim darilom kupiti sre~o otrok. Morda se tolažimo, da bomo tako nadomestili skupne trenutke, ki bi jih morali nameniti otroku. Morda je otrok ob tem dobil celo napa~no sporo~ilo, da je ljubezen, naklonjenost in druženja mogo~e kupiti in tako pote{iti lakoto po bližini in skupnem ~asu, ki ju ni deležen, pa ju tako zelo potrebuje. Po-tem so seveda želje vsak dan ve~je, lakota vsak dan bolj nenasitna. In kaj od tega ostane v spominu?! Odtujenost, nerazumevanje, nezadovoljstvo?!V novembru je zagotovo {e dovolj ~asa, da se zamislimo in na~rtujemo tista drob-na darilca, ki bodo napolnila prednovoletnimi ~as z najlep{im in najvrednej{im, s tistim, kar bo ostalo zapisano v spominih za vedno in nam bo dajalo varnost in trdnost za vse življenje.

Va{a urednica

24 VRTEC SE PREDSTAVI

Vrtec Dolž

4 NA OBISKU

Pri Idi Mlakar

11 NJAM

[olsko mleko

4 november 2006

NA OBISKU

IDA MLAKAR

Odraščala je v predmestju Kranja, kjer je imela svoje malo kraljestvo, svoj raj na zemlji v mali hišici iz desk, ki ji jo je nare-dil oče. V njej je bilo vse kot v pravi hišici. Pohištvo, punčke, najljubši medvedek, ki ga je nežno čuvala, pa čeprav se je njegova glavica le še za las držala trupa, ga ni dovolila zašiti, da ga ne bi bolelo. Iz hišice je opazovala luno in zvezde zvečer, preden je šla spat. V njej je preživljala najlepši čas. To je dragocen spomin na otroška leta, spomin, ki izvira iz očetove ljubezni in naklonjenosti in ki ji je dal trdne temelje in najboljšo popotnico za

Obiskali smo knjigarno Konzorcij in prisluhnili pravljicam, ki jih je na Bolonjskem sejmu skrbno izbrala in nam jih pripovedovala pravljičarka Ida Mlakar. Kar nekaj jih je bilo, a naši malčki so navdušeno in s široko razprtimi očmi poslušali njeno pripoved. Prevzela jih je. Tako kot lahko prevzame otroke le beseda, ki prihaja od srca. Beseda, ki boža človeka, kot avtorica pravi sama. In potem so se ji otroci zahvalili, spontano, brez vzpodbud odraslih. Kar prijeli so jo za roke in z njo zarajali. Kot bi jo poznali že od nekdaj. Čutili so jo in bilo jim je prijetno v njeni družbi. Tako kot je prijetno biti v družbi njenih slikanic in njenih knjižnih junakov Bibi in Gustija. Ni čudno, da so si otroci njeno knjigo Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost izbrali med knjigami in jo kupili za našo oddelčno knjižnico. Od takrat smo jo že velikokrat prebrali, prelistali, se o njej pogovarjali, kuhali čaj, pekli pecivo in pihali mehurčke, ki so nas raz-veseljevali in niso dovolili žalosti, da bi nas obiskala. Zato pa sem sama, za otroke in za vas, dragi bralci, obiskala Ido Mlakar in se z njo pogovarjala o njenem otroštvu, delu, pisateljevanju. V najinem klepetu je povedala toliko lepih misli, vrednih, da se ob njih zamislimo in jih uporabimo, ko smo z otroki. Ko jim želimo podariti nekaj lepega in trajnega. Nekaj, kar jim bo dalo trdnost, ko bodo hodili skozi življenje, in jim bo v spomin na otroštvo, dragoceno in nepozabno.

vse življenje. Tudi v vrtec je hodila rada. Še vedno se spominja vzgojiteljice Julke, ki jim je glasno brala pravljice. Pravljico Velika gala predstava so poslušali kot začarani, ko jim jo je uprizorila z lutkami. Popoldneve je preživljala z otroki na majhnem koščku travnika pred domačo hišo. Igrač ni bilo veliko, zato pa so bili toliko bolj povezani z naravo. Občutili so jo, zaznavali njene intenzivne barve, da se je sprostila njihova domišljija in dobila krila. Travnik se je spremenili v morje in mahajoč z rokami in nogami so »plavali« po njem. Plezali so po drevesih in rabu-

tali češnje. Nabirali so regratova stebelca in jih uporabili za slamice, ko so pihali milne mehurčke. Tudi milnico so izdelali sami iz ostankov mila. Potem so priredili tekmovanje v pihanju velikih, najlepših mehurčkov. Opazovali so, kako so se dvigovali proti nebu in izginjali čez krošnje dreves, strehe domačih hiš, potovali proti oblakom in si živo predstavljali, kam vse bodo odleteli. Z njimi so v svoji domišljiji popotovali v neznane kraje. S knjigami pa je Ida potovala v pravljični svet. Babica ji je pravljice pripovedovala, starša sta ji knjige kupovala. Tudi knjigo Mali princ, ki je sprva ni razumela, a jo je tolikokrat prebrala, da se jo je vsebina dotaknila in jo prevzela.

Ida je že v prvem razredu odločila, da bo pisateljica. Prijateljicam je rada pripove-dovala pravljice, ki si jih je izmislila sama. Razredničarka jo je vzpodbujala in nastala je kratka pravljica o Izgubljenem fižolčku. V študijskih letih je pisala poezijo, kas-neje radijske igre in kratke lirične tekste. Ko je postala knjižničarka in je otrokom

november 2006 5

NA OBISKU

IDA MLAKAR

pripovedovala pravljice, se je začela in-tenzivneje in bolj poglobljeno ukvarjati z mladinsko literaturo in začela pisati tudi za otroke. Iz dela je črpala utrinke in ideje za pisanje, ki se ga je lotila z vso odgov-ornostjo in spoštovanjem do otrok. Ida pravi, da je pisanje za otroke podobno pesnjenju in zahteva veliko samodisci-pline, ker tekst ne sme biti ne predolg ne prekratek, imeti mora pravo mero, sporočilo, predvsem pa mora zaigrati na strune srca. »Slikanico moramo brati na dveh nivojih in mora nagovarjati otroka in odraslega, sicer ne doseže pravega na-mena. Pravljico bereta oba, vsak na svoj način: odrasli jo razume po svoje, otrok po svoje. Tudi odrasli potrebujemo prav-ljice. Nekoč so ljudske pravljice nastajale predvsem za odrasle. Odrasli se lahko skozi pravljico razbremenimo bremen vsakdanjega življenja in se soočamo z resničnim delom sebe, zato se ob njih duhovno obnavljamo. Z branjem si poda-rimo čas, ki ga potrebujemo zase in svoje bližnje.« je še dodala.

Po končani šoli sprva ni vedela, kakšna naj bi bila njena poklicna odločitev. Kot absolventka slavistike se je najprej zapos-lila v knjigarni Konzorcij. Tudi njeno delo na Slovenski akademiji znanosti in umet-nosti v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika je bilo sicer zanimivo, a premalo dinamično. Začutila je poklicanost za delo

knjižničarke in se po srečnem naključju pred 15 leti zaposlila v knjižnici Otona Zupančiča v Pionirski knjižnici ali Vili Čira čara, kot jo ljubkovalno imenuje. Vzljubila je svoje delo in se mu povsem predala.Vodi ure pravljic, mladim obiskovalcem iz vrtcev in šol razkaže knjižnico, organizira popoldanska popotovanja s knjižnico in knjigo, ki jih je naslovila Pravljična popo-tovanja in soureja vsakoletni Priporočilni in pregledni seznam mladinskih knjig po temah, zvrsteh in žanrih.

Z delom v knjižnici je pričela v času, ko sta bila njena otroka še majhna. Zato sta bila deležna vsega, kar je sodilo k njen-emu delu, z njima je najprej preverila svoje ideje, ki jih je vnašala v svoje ure pravljic in delavnice. Še danes, čeprav sta že velika fanta, imata knjige rada. Knjige ju spremljajo vsepovsod, saj sta ob njih zrasla. Veliko so jima brali. Vsi trije so zlezli v velik pleten naslanjač in prebirali knjige. Ali pa so se drenjali kot sardine na enem ležišču, ko se je branju knjig pridružil še očka. Bilo jim je lepo. Čutili so, da so skupaj, da imajo čas drug za drugega. Takšni večeri so bili najlepši tre-nutki v dnevu. In ker so bili povezani s kn-jigo, so bili še vrednejši. Ida je v njih našla marsikatero idejo, ki jo je ubesedila v svojih pravljicah in z besednjakom svojih dveh sinov približala vsebino najmlajšim bralcem. Zato so njene knjige posvečene njenim trem fantom: možu in sinovoma.

Piše o medsebojnih odnosih in čustvovanju. O čustvih, ki jih težko ube-sedijo odrasli in jih otroci še ne znajo obvladovati, jih razumeti in izražati. Toda njeno pisanje ni suhoparno poučevanje, je lirična, tenkočutna topla pripoved, ki se dotakne bralca in ga prevzame. Gov-ori mu o občutkih in ga nagovarja, naj jim sledi, sledi samemu sebi in spozna svoja čustva. S preprostimi vsebinami mu pomaga razumeti pomen čustvovanja, o katerem ob pomoči odraslega lažje

spregovori in ga obvladuje. Kakšno je žalostno srce, kakšne so vesele roke, kako premagamo žalost, ki se je naselila v srce, kako porahljamo prepir, ki je prikli-cal čudne besede in skalil dobre medse-bojne odnose. In kaj je to rahljanje? To je rahljanje prsti, v kateri uspešno rastejo marjetice, ki jih zalivamo z ljubeznivimi besedami in prijaznostjo. Tudi mama Ida in Izidor sta rahljala prepir, da je nastala očarljiva slikanica, ki je, čeprav polna za-htevne vsebine, vendarle prepričala moje malčke, da so šepetali cvetlicam prijazne besede in bili v igri obzirnejši drug do drugega. Zato sem Ido povprašala, kaj še pripravlja za otroke in nas odrasle.

Nasmejala se je in rekla: »Pet pravljic o pu-jsku Gustiju in pujski Bibi je dovolj. Nekaj je bilo že objavljenih, nekaj so jih otroci lahko spoznali v radijski oddaji Za lahko noč otroci, morda pa ob priliki izzide še kakšna. Razmišljam pa, da bi iz mo-jega domišljijskega predala potegnila še kakšnega drugega junačka: kravico mo-drijanko, ali pa dve nagajivi in poprasti čarovnički Štumfo in Kuštro, ki v piškote iz požgečkanega testa vedno zamesita dobro voljo in smeh.« »In katera od teh pravljic je vam najbolj pri srcu?« sem bila še bolj radovedna.»No, če bi lahko izbirala, bo med pujsas-timi izbrala tisto Kako sta Bibi in Gustiju raznašala srečo. V pravljici bralec spoz-na, da velika darila ne prinašajo sreče, skrivnost radosti je v majhnih rečeh, kot je v občudovanju snega, kot je doživljanje, ki si ga delimo. Sporočilo slikanice je: male radosti so najlepše darilo, saj os-tanejo kot nepozabno doživetje. Tako kot so Idi ostali prelepi spomini na njen-ega malega medvedka, čeprav se je ta že zdavnaj izgubil v predalih preteklosti. Lepo je tisto, kar se nam godi skupaj , os-tane za vse življenje kot najdragocenejša igračka.

JR

6 november 2006

TEMA MESECA

REKLAME

Živimo v času, ko so družbene in politične spremembe del vsakdanjika. V človekovo okolje vnašajo nov način življenja. Hi-tenje, vrvež, nenadzorovana dinamika in-dustrializacije, razvoj znanosti in tehnike, demokratizacija in tržno gospodarstvo, prevlada materialnih dobrin in upadanje nekaterih človeških vrednot, s tem pa tudi rušenje trdno zakoreninjenih tradicij so značilnosti, s katerimi se srečujemo vsak dan znova. Življenjski prostor, ki nas ob-daja, se spreminja v eno samo medijsko središče. Reklamiranje oz. oglaševanje pa je sestavni del medijskih vsebin.

Naša potrošniška družba vedno bolj izrin-ja socialno naravnane mehanizme, kot so družina, trajna zaposlitev, trajne spolne vloge, in jih nadomešča z začasnimi stil-nimi skupnostmi. Vedno težje ustvarjamo distanco do lastne potrošniške želje, oglaševanje pa vedno bolj postaja produk-cija in promocija življenjskih stilov, komu-nikacijskih navad in kontekstov porabe, hkrati pa nam ponuja zasebno srečo in uspeh. Iz želje, da bi bili opaženi, ljubljeni in zlasti priljubljeni, izvira posameznikova potreba po dokazovanju, ki pa vedno bolj temelji na kopičenju materialnih dobrin,

bogastvu in razkošnosti.S tem pojavom se srečujemo že pri predšolskih otrocih v vrtcu, ki si priljubljenost med vrstniki skušajo prido-biti z najimenitnejšimi igračami, ki jih lahko opazijo v reklamnih oglasih, preko medijev, v trgovskih centrih ali kar pri vrstnikih. Že naši najmlajši se srečujejo s poplavo najrazličnejših vrst informa-cij, ki so jim ponujene preko medijev in močno vplivajo na dejavnike vzgoje, s tem pa tudi na miselnost mladih. Pri tem se hkrati pojavlja v mladih negotovost ob nenehnem iskanju svoje identitete, življenjskega sloga, idolov, novih vrednot in smernic.

Ugotovimo lahko, da so mediji in s tem tudi oglasi postali že poseben del naše popularne kulture in na nas vplivajo ne glede na našo voljo. Dosežejo nas v tre-nutku in brezplačno. Prižgemo televiz-ijo, poslušamo radio, odpremo časopis, čakamo v čakalnici pri zdravniku, se peljemo na avtobusu in že celo, ko pogledamo v nebo, uzremo balon, ki je prelepljen z oglasi. Vsepovsod smo torej obdani z reklamami, ne glede na to, ali se tega sploh zavedamo ali ne.

Oglasom se tako odrasli, še zlasti pa predšolski otroci, težko upremo. Menim, da vsak potrošnik kdaj podleže magičnim besedam in vabljivosti reklamiranega izdelka. Soočamo se s težavami pri ori-entaciji, presojanju ter kritičnem vred-notenju reklam. Pri predšolskih otrocih pa prihaja do še večjih konfliktov, ker jih vodi

privlačna predstavitev določenega izdel-ka, njihova lastna domišljija ter pomanj-kanje razumnega presojanja. Starši in vzgojitelji smo tisti, ki bi se morali zavedati dejstva, da so za reklamno gos-podarstvo še posebej mikavni zlasti otroci in mladoletniki, ker so neizkušeni, lahko-verni, spremenljivi in se nanje lahko vpliva. Zelo so dojemljivi za nove vtise, reklamna imena, simbole in slogane. Poleg tega pa niso poučeni o namenih reklame in njenih interesih. Predšolski otroci drugače dojemajo reklame kot mladostniki in odrasli. Reklame ima večina predšolskih otrok rada, mnogi jih celo obožujejo. Z reklamami je podobno kot s pravljicami: večkrat, ko jih slišijo, bolj se jim vtisnejo v spomin in rajši jih imajo. S svojim ponav-ljanjem postanejo predšolskemu otroku dobre znanke. Pozna njihovo besedilo, napeve, junake in slikovne podobe. Za predšolske otroke so zelo vabljive, ker struktura reklamnega besedila ni zahte-

VPLIV REKLAME NA DRUŽINO S PREDŠOLSKIM OTROKOM

november 2006 7

TEMA MESECA

REKLAME

Na poti iz službe domov pohitim še do

poštnega nabiralnika. Tudi danes je poln

propagandnega gradiva. »Zakaj si pa ne

priskrbiš nalepke, ki prepoveduje dosta-

vo?« se boste začudili. Ker me takšno

gradivo prav nič ne moti. Nasprotno, celo

koristno je včasih, ker mi prihrani, čas,

denar in pot od trgovine do trgovine, ko

iščem izdelek, ki ga nujno potrebujem.

Ne, ne skrbi me, da bi me propagandno

gradivo zapeljalo v nepotrebne nakupe.

Tudi akcijske cene in velika znižanja nikoli

binacije vidnih in slušnih učinkov reklame zelo priljubljene že pri majhnih otrocih«.Zagotovo lahko torej trdimo, da so predšolski otroci pravi poznavalci rek-lamnih sporočil, ki jih obkrožajo. Največ, kar lahko naredimo odrasli, je, da skušamo otroka vzgojiti v »normalnega

potrošnika«. Pri predšolskih otrocih mo-ramo vzpostaviti kritično distanco do oglasov in drugih medijskih sporočil, kajti to je pogoj za uspešno potrošniško socializacijo. Tako starši kot tudi vzgo-jitelji se moramo zavedati, da so reklame in mediji del življenja. Ne smemo jih zavračati, ampak moramo skušati medi-jski prostor razumeti in kritično vrednotiti. Poiskati moramo v njem del nas samih, odgovore na svoje želje in potrebe. Kot v svojem članku piše Drame (1995, v M. Košir, 1995, str. 81), predšolskemu otroku in tudi odraslim »nobene omejitve in nobena opozorila ne bodo izničila privlačnosti reklam, zrelativizira jo lahko le razumevanje, kaj nam ta privlačnost sploh sporoča«. Iskati je torej potrebno odgovore na svoje in otrokove želje ter potrebe in s pojasnjevanjem, omejevan-jem in zavračanjem učiti otroka dešifrirati reklamna in medijska sporočila, ne da bi jim pri tem zapirali okno v svet.

Damjana Ciglič

vna. Sporočilo vsebuje začetek, vrh in razplet, veliko akcije, pisane mavrične barve, vizualne in slušne učinke ter ju-nake, ki dajejo vtis veselosti in razigran-osti (Košir, 1996, str. 74–78). Mnenju se pridružuje tudi Stepišnik (2000, str. 20), ko navaja, da so »prav zaradi dobre kom-

Kako z otrokom po nakupih

REKLAME, LETAKI IN SPET

REKLAMEREKLAME, REKLAME,

8 november 2006

TEMA MESECA

REKLAME

ne vplivajo na moje nakupe. Izdelek, pa

naj bo še tako poceni, me ne zanima,

če ga ne potrebujem. Sploh pa, če si

človek dobro ogleda cene, znižanja niti

niso tako velikodušna, kot se nam za-

zdi na prvi pogled. Še posebno ne, če

izdelek potem obleži v kakšnem kotu in

ko ga končno uporabimo, morda niti ni

več tako koristen. Torej je propagandno

gradivo zame zgolj informacija, kje s čim

manj truda najti potrebni predmet. Če pa

je pri tem še poceni, toliko bolje. Tako

propagandno gradivo prelistam in ga

odvržem v zabojnik za papir, kamor tako

ali tako odnesem tudi časopise, ki se čez

teden naberejo.

Včasih pa ga odnesem tudi v vrtec, kjer ga

koristno uporabim pri vzgojnem delu. Pri-

jeten je za striženje, saj je gladek, neko-

liko debelejši in otroci iz njega lažje izre-

zujejo. Tudi pri lepljenju se ne poškoduje

in ne raztrga tako hitro kot običajen papir.

Ob slikah lahko z otroki izdelke poimenu-

jemo, ugotavljamo začetni glas, uporab-

nost, barvo in podobno. Zanimivo, da

otroci le redko v pogovoru omenijo, da

si želijo naslikano igračo, slaščico, knjigo.

Pri uporabi tovrstnega materiala sta zanje

bistvena striženje in lepljenje, ob slikah

se pogovarjajo, vendar nikoli ni čutiti

neke nestrpne želje: »Joj, to bi rad imel/

imela.«

»Kaj pa doma?« boste vprašali. Ne, tudi

doma nisem imela težav, če se je moj

otrok srečal s tovrstnim gradivom. Že

res, da je včasih, preden smo odšli po

nakupih, hčerka prinesla letak in mi

na njem pokazala izdelek, ki ji je bil še

posebej všeč, ter vprašala, ali bi ga lahko

dobila. Ob takšnih priložnostih sem si

vedno vzela čas in se z njo pogovorila.

Zakaj si želi prav ta izdelek, kako ga bo

lahko uporabljala, ali nima morda že kaj

podobnega in ali bi bilo bolje poiskati kaj

zanimivejšega, koliko stane, koliko lahko

namenimo za takšne reči v tem mesecu,

koliko ima svojega denarja. Ob tovrst-

nih pogovorih, ki zahtevajo res malo

več časa, pa se ponavadi zgodi, da se

otrok kaj hitro premisli in spozna, da bo

bolje še malo počakati in zbrati denar za

tiste stvari, ki si jih že dolgo želi. Seveda,

če boste potem v trgovini popustili in

izdelek vseeno kupili, boste povzročili

pri otroku pravo zmedo in mu sporočili,

da so dogovori doma eno, v trgovini pa

se da tudi drugače odločiti. Nehote ga

boste navadili, da bo doma popustil,

v trgovini pa izsilil nakup. Če pa bodo

doma sprejeti dogovori obveljali, otrok

ne bo več poizkušal z izsiljevanjem, ob

november 2006 9

TEMA MESECA

REKLAME

naredili seznam, kaj boste kupovali, ter

da želenega izdelka ni na kartonu. Če ste

otroka navadili, da mora vedno kaj dobiti,

ko greste po nakupih, je najbolje, da se

že doma odločite, kaj si lahko izbere,

in željo nalepite ali narišete na skupni

karton. Ob navalu želja pa ga v trgovini

opomnite, kaj je na seznamu in česa ni

in da tudi vi ne zlagate v voziček tistega,

kar niste načrtovali kupiti. Bodite strpni in

seveda predvsem dosledni. Noben način

nakupovanja pa ne bo uspešen, če bo

otrok utrujen. Takrat raje nakupe preložite

ali nujne opravite sami.

Da je takšno nakupovanje lahko prav

zabavno, sem preizkusila tudi s skupino

svojih tri- do petletnih malčkov. Kuhali

smo marmelado. Otroci so predlagali, da

bi jo pojedli s palačinkami, ki bi jih spekli.

Ker bi bil takšen podvig malo prezaht-

even za moje nadobudneže, sem jim

predlagala nakup zamrznjenih palačink.

Tako smo se naslednji dan odpravili v

trgovino. Še prej smo se v vrtcu dogo-

vorili, kaj bomo kupovali in kako, kaj še

lahko položimo v voziček, česa ne. V

trgovini smo si najprej ogledali palačinke,

prebrali rok uporabe, koliko palačink je

v zavitku in koliko zavitkov potrebujemo

tem pa se bo kar hitro oblikoval v neod-

visnega bodočega potrošnika, ki ga ne

bo mogoče zapeljati z najrazličnejšimi

akcijami, ampak se bo suvereno odločal

o nakupih v skladu s svojimi potrebami,

željami in zmožnostmi.

In kako še lahko uporabite propagand-

no gradivo? V vsakem gospodinjstvu se

zgodi, da zmanjkajo določeni artikli, ali

pa želite pripraviti posebno jed, za katero

potrebujete določene sestavine. Otroka

lahko povabite k sodelovanju in ga tako

učite smotrnega nakupovanja. V kuhinjo

na primerno mesto obesite karton. Ker

otrok praviloma še ne zna pisati, ga po-

prosite, da najde potrebni izdelek v rek-

lamnem letaku, izrežite ga skupaj (če je

otrok spretnejši, ga lahko izreže sam),

otrok pa naj ga nalepi na karton. Ob koncu

tedna, ko se boste odpravili po nakupih,

naj vzame otrok karton s seboj in naj vam

pomaga iskati nalepljena živila. Pri tem ga

opozorite, da je na prodajnih policah več

takšnih artiklov. Skupaj potem preglejta

sestavo, ceno, količino, pa tudi datum

uporabe. Sprva bo otrok pozoren le krajši

čas, zato boste morali izbiro poenostaviti

in poiskati najprimernejšo utemeljitev za

izbiro izdelka. Kasneje pa se bo navadil

in vas sam spraševal po potrebnih po-

datkih. Tako zaposleni otrok ne bo imel

časa za samostojno dirjanje po trgovini in

potem sitnarjenje, kaj vse si želi odložiti v

košaro ali voziček po svoji izbiri. Če pa se

vam to le zgodi, potem skupaj preglejta

karton in spomnite ga, da ste že doma

(pogovor sem popestrila s primerjavami

in ga prilagodila otrokovim sposobnos-

tim: za datum smo opredelili letni čas,

število palačink smo dobili s štetjem otrok

in palačink v zavitku, za ceno smo primer-

jali denar). Potem smo na podoben način

ugotavljali, koliko denarja nam ostane za

vrečico bombonov. Izločili smo predrage

in o ostalih glasovali. Tako smo v voziček

položili skupaj izbrane bombone. Le

dva otroka sta me poizkusila prepričati,

da bi kupili še čokolado, pa kinder jajce

…, vendar sem jih spomnila na dogovor

in prosjačenje se je končalo. Preden

smo palačinke plačali, pa so me malčki

pošteno presenetili. Hoteli so vedeti, iz

česa so narejene palačinke. Tako smo

prebrali še sestavo in potem, po uspešno

opravljenem nakupu, pohiteli v vrtec k

pripravi slastnih palačink.

Mihaela G.

10 november 2006

TEMA MESECA

REKLAME

V vrtcu otrokom najpogosteje ni dano iz-birati igrač ob nakupu. Ko pridejo v vrtec, so igrače že tam, na policah, njim na voljo in izbiro. Vseeno pa lahko tudi mi, odrasli v vrtcu, dajemo zgled, kako in zakaj kupovati primerne igrače. V naši skupini 4- do 5-letnih otrok smo tako lani pisali Dedku Mrazu. Saj veste, tisto pismo: »Dragi Dedek Mraz, prinesi mi …«Na voljo smo imeli veliko katalogov, in otroci so izbirali želeno, tako da so izstrigli tiste sličice igrač, ki bi si jih želeli za novoletno darilo. Tega se je nabralo veliko. Kaj veliko, ogromno! Zato smo se pogovarjali o denarju, količini in namenu. Ugotovitve?Denarja ni na voljo v neomejenih količinah, igrače ne bodo samo za en-ega, ampak za celo skupino otrok.Tako smo pregledali vse naše igrače v igralnici, ugotavljali, s čim se radi igramo

ne bo dovolj denarja za nove stvari. »Kaj pa stare? Če prinesemo od doma kuhal-nice in posode?« so predlagali. In smo naredili načrt, kje in kako bomo postavili nov kotiček, kaj lahko kdo prinese, kaj bomo kupili. Ko smo dobili igrače (nekatere bolj pozno, saj so Dedki Mrazi zelo zaposleni okoli novega leta in mogoče je v trgovini že zmanjkalo igrač za nas, pa Dedek Mraz čaka na to, da jih palčki naredijo), so jih bili veliko bolj veseli kot tistih leto prej, ko sem sama napisala pismo. In še nekaj – izmenjava igrač je nekonf-liktna. Delijo si jih. Kocke in dojenčke. In dečki se sprehajajo z deklicami in vozijo dojenčke na sprehod po dolgem hodniku našega vrtca samo zato, ker so »očiji«, in ne zato, da bi tekali. Letos bomo spet pisali. Z namenom, da obogatimo zbirko že obstoječih igrač v igralnici. Smo se že pogovarjali o tem.

Vzgojiteljica Danica Zver, Vrtec Šentvid

D E D E K M R A Z ,

p r i n e s i m i

in katere igrače samevajo.Zanimivo je bilo, da se z lego kockami otroci niso veliko igrali, pa čeprav jim je na voljo Lego kotiček. Na vprašanje zakaj je neki deček odgovoril: »Mogoče zato, ker ni dovolj možičkov in koles, pa vrat in oken.«Imel je prav. Ko smo opremljali ta kotiček, je bilo vsega dovolj, v nekaj letih pa so se drobni elementi porazgubili, se polomili. Igra s preostalimi kockami pa ni bila do-volj zanimiva.Tako smo napisali: »Dragi Dedek Mraz, prinesi nam možičke in kolesa ter vrata in okna za lego kotiček.«»Si še kaj želite?«»Ja, punčke in dojenčke ter vozičke.«»Pa saj jih imate dovolj!«»Ni jih dovolj. Samo malo jih imamo, dva vozička.« Želeli so si, da bi bilo tega več, da bi se lahko igrale tri ali štiri deklice hkrati, vsaka s svojim vozičkom. Naštevali so, kaj vse bi še radi v kotičku, ki ga v vrtcih imenujemo »Kotiček dom«, in ugotovili, da tudi tokrat

NJAM

RECEPTI

november 2006 11

Z novo knjižico receptov si lahko privoščite nekaj ur sprostitve v kuhinji. Košček ali dva Ramine skrivnosti ter malo čarovnije v pečici – in čudežno bodo izpod vaših rok prihajale dobrote, ki bodo dišale po domu, ljubezni in bližini ter kot izvirno darilo radostile vsakogar, ki mu jih boste namenili.Uživajte korak za korakom po sledeh pristnih receptov in dovolite otrokom, da od blizu občudujejo delo vaših pridnih rok in vam po svojih zmožnostih pomagajo, morda pripraviti sestavine ali namazati pekač. Saj veste, da otroci uživajo, če lahko ustvarjajo, še posebej v družbi svojih mamic.

Sladki napotki

Testo:350 g moke150 g margarine Rama za peko3 alice vode1 alica kisle smetane4 jabolka150 g sladkorjajajce za premazcimet

Moko in margarino med prsti pregnetemo, tako da nas-

tanejo drobtinice. Nato dodamo kislo smetano in vodo ter

vse skupaj zgnetemo v voljno testo. Testo razdelimo na štiri

dele, zavijemo v folijo in damo počivat v hladilnik za 1 uro.

Jabolka olupimo, izdolbemo in nadevamo s sladkorjem in ci-

metom. Testo razvaljamo in izrežemo kroge premera 20 cm.

Jabolka položimo na kroge; testo stisnemo tako, da lahko iz

ostanka oblikujemo listek.

Cmoke položimo na pekač, namazan z jajcem in pečemo 30

minut pri temperaturi 180oC. Postrežemo tople.

Pečena jabolka v testuSestavine za 4 jabolka:Težavnostna st.: lahkaČas priprave: 60 minut

Kokosovi rogljički Romana

400 g moke100 g kokosa250 g margarine Rama za peko100 g sladkorja v prahu1 zavitek vanilijevega sladkorjaRegina1 zavitek pecilnega praška Regina2 celi jajci

V moko vmešamo kokos, jajca, sladkor v prahu, na kocke

narezano margarino, vanilijev sladkor in pecilni prašek. Zgne-

temo v gladko testo in pustimo počivati pol ure na hladnem.

Testo oblikujemo v svaljek, narežemo na manjše koščke in obliku-

jemo rogljičke. Pekač namažemo ali obložimo s papirjem za peko.

Rogljičke pečemo 10-15 minut v vnaprej ogreti pečici

pri temperaturi 180 ºC.

Namesto kokosove moke lahko vzamemo enako količino

orehov, mandeljnov ali lešnikov.

Sestavine za 60 rogljičkov:Težavnostna stopnja: lahkaČas priprave: 90 minut

120 g margarine Rama za peko100 g sladkorja1 večje jajce1 g zavitek vanilijevega sladkorja Reginamalo cimeta200 g moke1 zavitek pecilnega praška Regina140 g ovsenih kosmičev70 g sesekljanih orehov50 g sesekljane čokolade za kuhanje

Jajce, margarino, sladkor, vanilijev sladkor in cimet

zmešamo. Nato dodamo moko s pecilnim praškom,

na koncu pa še kosmiče, sesekljano čokolado in

orehe. Naredimo testo in pustimo počivati 30 minut v

hladilniku. Oblikujemo majhne kupčke in jih polagamo

na papir za peko. Pečemo v vnaprej segreti pečici pri

temperaturi 180ºC dobrih 14 minut, da piškoti dobijo

zlatorjavo barvo. Vsak kupček pritisnemo z vilicami,

tako da na njem ostane odtis od vilic.

O vseni piškotiSestavine za pekač, velikosti 20 x 25 cm:

Težavnost: lažjaČas priprave: 2 uri

Še več receptov dobite v knjižici Sladka darila, in sicer s sodelovanjem v nagradni igri. Glej navodila na strani 28!Pr

omoc

ijsko

spo

roči

lo

12 november 2006

NJAM

JOGURTI

Jogurtov Lumpi je več okusov. Večina

otrok, starih 4 – 5,5 let, skupine

Veverice iz Vrtca Šentvid, enota

Sapramiška se odloča za znane

okuse – za jogurta z okusom

banane ali jagode. Ko pa smo

dobili možnost poskusiti še dva

nova, tistega z okusom gozd-

nih sadežev in tistega iz mare-

lic, smo se pogumno odločili,

da poskusimo še ta dva.

V pogovoru o najljubšem okusu se

je od 18 otrok 16 otrok odločilo za

jagodo in banano – 8 za banano in 10

za jagodo. Dva otroka sta si izbrala okus

gozdnih sadežev, mareličnega jogurta pa

nihče.

Pa sta tista dva res »zanič«? Če ne

poskusiš – kako naj potem to veš? Mare-

lice imamo tako radi, jogurta pa ne? Tako

smo pripravili prostor in vsak je dobil

možnost, da je poskusil vse štiri jogurte.

Vsak jogurt je bil na svojem koncu dolge

mize in otroci so krožili okoli nje in

okušali. Vsak otrok je dobil »žeton«,

drobno kroglico iz lesa, ki ga je

položil pred tisti jogurt, ki je mu

je bil najbolj všeč.

Izkazalo se je, da nekateri

okusi ostanejo enaki, nekateri

pa se spremenijo. Rezultate

smo skrbno pregledali, ugibali

in ugotavljali kateri jogurt je do-

bil največje število točk, rezultat

pa je bil presenečenje. Po preštetju

žetonov smo ugotovili, da imata

jogurta po okusu jagode in marelice

enako število ljubiteljev.

In smo poskušali znova, ter na koncu do-

bili zmagovalca – marelični jogurt je bil

tisti, ki je bil ta dan najbolj všeč otrokom.

Saj so vsi dobri, a danes je zmagala

marelica. Kdo ve, kako bi bilo naslednjič?

Bomo poskusili.

Vzgojiteljica Danica Zver

Jogurti štirih okusov

Prom

ocijs

ko s

poro

čilo

ŠOLSKO MLEKO – UKREP, KI OMOGOČA CENEJŠO PREHRANO V VRTCIH IN ŠOLAHMleko in mlečni izdelki spadajo med osnovna

živila, ki pomembno vplivajo na rast in razvoj

otrok ter so sestavni del uravnotežene pre-

hrane v vseh življenjskih obdobjih. Odnos do

mleka in mlečnih izdelkov se izoblikuje že v

zgodnjem otroštvu.

Mnoge države po svetu spodbujajo uporabo

mleka tako, da omogočajo nižje cene mleka

in mlečnih izdelkov v organizirani prehrani

predšolskih in šolskih otrok. V okviru kmetijske

politike Evropske unije ta ukrep od leta 2005

poteka tudi v Sloveniji pod nazivom »Povračilo

za dobavo mleka in določenih mlečnih proiz-

vodov šolskim ustanovam«. Do pomoči so

upravičeni vsi otroci v ustanovah (vrtci ter os-

novne in srednje šole), ki so vključene v ukrep

pridobivanja pomoči. Prejemnik pomoči je

lahko ustanova ali dobavitelj (odvisno od tega,

kdo pridobi status prejemnika), v vsakem

primeru pa je končni upravičenec pomoči

predšolski ali šolski otrok, ki prejema organ-

izirane obroke po ceni, ki je znižana za višino

podpore.

Evropska sredstva za cenejše mleko in

določene mlečne izdelke se pridobivajo

preko Agencije RS za kmetijske trge in

razvoj podeželja, podrobnejše informa-

cije pa se nahajajo na njihovi spletni

strani:

http://www.arsktrp.gov.si/delovna_po-

drocja/intervencijski_in_specificni_

ukrepi_zivalski_del/

V Sloveniji je skupno približno 300 vrtcev, 450

osnovnih šol in 160 srednjih šol. Trenutno je

v ta ukrep vključenih 44 šol in 12 vrtcev. Tudi

starši lahko pripomoremo k temu, da ukrep

»šolsko mleko« resnično zaživi. Predlagajmo ustanovi, ki jo naš otrok obiskuje, da

se aktivno vključi v pridobivanje podpore, ter tako pomagajmo vsem otrokom do

vsakodnevnih mlečnih obrokov po znižani ceni.

PP

NJAM

ŠOLSKO MLEKO

november 2006 13

OTROŠKI KOTIČEK

PRAZNI^NE ZVEZDICE

november 2006 15

Tokrat smo za vas napolnili kotiček s

pisanimi vsebinami, ki naj vam pomagajo

napolniti prihajajoče dni z veseljem, ra-

dostjo in prazničnim vzdušjem. Kajti v

trgovinah, izložbenih oknih in na ulicah se

že svetlikajo prve praznične zvezdice, ki

naznanjajo, da prihaja čas veselja, zabave,

sreče, prijetnega druženja, nemirnega

pričakovanja. Bi radi pričarali praznično

vzdušje tudi v vaš dom? Odlašate, ker še

niste namenili sredstev v ta namen? Ni

potrebno, z malo denarja, veliko dobre

volje in ustvarjalnostjo si lahko polepšate

vsak dan v letu in pričarate praznični dan

sleherni dan.

Tako smo naredili tudi v moji skupini

in otroci so presenečeni in navdušeni

vzkliknili: »Pa saj je tako, kot da praznu-

jemo rojstni dan.« Ob takšnih priložnostih

vedno pomislim: »Kako malo je potrebno,

da se prijetno počutimo, da nam je lepo

in smo veseli! Skrivnost se vedno skriva v

majhnih preprostih rečeh!«

Pa pojdimo lepo po vrsti, da vam

bodo naše ideje pomagale ustvariti veselo

praznično vzdušje.

Lahko jih izrežete iz PVC pokrovčkov, ki so na skutah, smeta-

ni, večjih jogurtih, sirnih namazih …( na zdravih živilih, ki so

zagotovo prisotna na vsaki jedilni mizi).

Potrebujete še:

šablono - lahko jo sami izdelate iz tršega papirja ali pa upo-

rabite modelček za drobno pecivo

zlat, srebrn flomaster ali pisane vodoodporne flomastre

škarje, luknjač, vrvico ali sukanec in šivanko

PVC obešalnik, če boste izdelali mobil

Kako se lotite dela:

Šablono ali modelček za drobno pecivo položite na PVC

pokrovček in ga obrišite z vodoodpornim flomastrom

Odrasli naj iz

pokrovčka izrežejo nari-

sane zvezdice

Otroci pa bodo

zvezdice z veseljem po-

barvali

PRAZNIČNE ZVEZDICE

Zvezdici naredite na enem kraku luknjico in ji pritrdite vrvico

ali pa s šivanko prišijte in zavozlajte sukanec

Zvezdico lahko uporabite:

za podstavek pod kozarček,

za okrasek na novoletni smrečici ali vejici,

naredite mobil, na katerem so slike družinskih članov, ris-

bice želja ali pa le prijazne zvezdice.

16 november 2006

OTROŠKI KOTIČEK

VESELJE, ŽALOST ...

Kako preganjaš žalost: pogrni mizo z brisačo, nanjo položi stekleničko z vodo v katero sta mamica ali očka kanila nekaj ka-pljic mila. V stekleničko potisni slamico, zajemi zrak in močno pihni. Nič hudega, če mehurčki ne bodo poleteli pod strop sobe, bodo pa veselo poskakovali iz plastenke na mizo in se tam kopičili v smešen mehurjast grad v katerega boš ena, dve, tri zaklenil žalost in jo izbrisal iz tvojega sveta.

No, včasih, ko so naša pričakovanja prevelika, z njimi pride tudi jezica ali žalost. Pujska Bibi pravi, da je to bolezen srca in je takrat srce prehlajeno. Pujs Gusti pa, da je takšno bolezen treba zelo hitro zdraviti. Povedala sta nam tudi za učinkovito zdravilo, ki odžene žalost in premaga jezico. Napihneš mehurček, popiješ čaj, se posladkaš s pecivom, govoriš lepe besede rožicam, pa gresta bolezen in jezica stran. Mi smo hitro poiskali predla-gana zdravila in se ob tem silno zabavali: navadne bele PVC kozarčke smo živo pisano poslikali, okrasili smo skutin PVC lonček in ga uporabili za svečnik, pogrnili mizo in skuhali čaj. Res je delovalo. Za praznične dni smo napekli tudi preproste, a nadvse okusne mandljeve košarice. Tako so naredili naše dneve zabavne in vesele, za žalost in prepir pa v takšnih dneh res ni časa.

O veselju, žalosti, jezi, praznikih in še cem

MANDLJEVE KOŠARICEKaj potrebujete:

400g moke 350g margarine250g zmletih mandljev 100g celih mandljev za okras100g sladkorja skleda, električni mešalnik in pekač

Mandljeve košarice boste izdelovali 30 – 35 minut, pekli 20 minut na temperaturi 200°C na srednji rešetki.

Kako jih pripravite:Iz moke, sladkorja, margarine in zmletih mandljev zgnetete tes-to. Postavite ga na hladno.

MEHURČKI SREČEKaj potrebuješ:

Manjšo plastenkoSlamico, vodo z nekaj

kapljicami mila Brisačo

Nato oblikujete klobaso, debelo kot palec. Razrežete jo na 2 cm široke kose in iz njih oblikujete kroglice. V sredino vsake kroglice vtisnete jamico in vtaknete vanjo cel mandelj.Mandljeve košarice zložite na pekač in pečete 20 minut v pečici ogreti na 200°C.

OTROŠKI KOTIČEK

Teden

november 2006 17

� Potrebujete le navadne PVC lončke, skutine posodice in alko-

holne flomastre. Vse skupaj pa s svojo domišljijo poslikajte.

Morda se vam bo zdelo, da je enostavneje kupiti že poslikane

lončke in krožničke za enkratno uporabo, pa ni tako. Skrivnost

je v druženju, ustvarjanju, zato so ti unikatni lončki najlepši.

Najboljši dokaz so otroci, ki so lončke po uporabi pazljivo umili

in prosili, da jih spravijo ali celo odnesejo domov.

� Če pa želite trajnejši izdelek, lahko v vsaki malo večji blagovnici

kupite poceni bele keramične lončke, 2-3 akrilne barve za pos-

likavo in tanjše čopiče, razredčilo za pranje čopičev ali bibo palčke

(otroci z njimi radi in lažje rišejo, po uporabi pa čiščenje odpade,

saj jih zavržemo). Tudi stekleni

jogurtovi kozarčki so primerni,

le povsod jih ni mogoče kupi-

ti. Ob takšnem ustvarjanju je

še nujno potrebna zaščitna

obleka za otroka (lahko tudi

stara očkova srajca) in zaščitni

prt za mizo (lahko razrežete

večjo PVC vrečko in jo z lepil-

nim trakom pritrdite na mizo.

Tako ne bo slabe volje, če se

bo kaj popackalo

Kadar je na kupu veliko pričakovanj, ne-mira in prehitevajočih, hitečih dogodkov, se rada prikrade tudi jeza in z njo čudne težke besede. In če je verjeti Gustiju in Bibi, jih cvetlice prav hitro preženejo. Tudi to smo preizkusili. V sobi imamo dve veliki vedri, v kateri so otroci nasadili želode.

Odgnala so že mala 15 – 20 cm visoka drevesca. Ob prvem prepiru smo pokukali k rastlinicam in otroci so ugotovili, da so se listki zares malo povesili. Pohiteli so k mladim hrastom in jim prigovarjali: »Zelo ste lepi, radi vas imamo, lepo spančkajte, ko bomo šli domov…!« No potem smo v poslikane lončke posejali še seme in zdaj otroci s prijaznimi besedami vzpodbujajo

njihovo rast. 4. in 13. december je prava priložnost, da tudi vi posejete v doma poslikane lončke žito, da bo božični večer še lepši ob mla-dih zelenih rastlinicah. Tako boste obud-ili star slovenski običaj, pa še morebitno nejevoljo in čudne besede boste lažje odganjali.

18 november 2006

OTROŠKI KOTIČEK

PESEM JE LAHKO ZDRAVILO

Zapoješ pesem, pa zbežijo žalost, jeza in strah in v naš dom se naselita prijaznost, veselje in mir, kajti pesem je najboljše zdravilo za te čudne bolezni. Če pa ob pe-smicah tudi zaplešeš skupaj z mamico in očkom, pa sestrico ali bratcem, dedkom in babico …, ali pa samo zlezeš v mamino ali očkovo naročje, potem postane vsak dan svetel, lep in prazničen. Ko sem opazila, da se moji otroci bojijo teme v kleti, ker se tam skriva strašni volk, ki je že požrl kozličke in Rdečo Kapico, sem otrokom prinesla knjigo in zgoščenko Mire Voglar Krampata Campata. Zapeli in zaplesali smo ob volkovi pesmici, potem pa pohiteli še v živalski vrt. Tam so otroci volkom zapeli pesmico in se čudili, ker so jih radovedno poslušali in si jih ogledova-

premagan, mi pa smo prebrali, zapeli in zaplesali še ob 36 pesmicah iz knjige, reševali 34 ugank, spoznali 13 radoved-nic in opisovali vesele podobe slikarja Daniela Demšarja, ki še dodatno pop-estrijo slikanico Krampata Campata. Moje otroke pa je najbolj navdušilo spoznanje, da so v knjigi številne pesmice, ki jih do-bro poznajo, saj jih v vrtcu vedno prepe-vamo. Knjigo je izdala založba MK in je imenitna ideja za lepo darilo ob decem-brskih praznikih.

li, potem pa stekli po pobočju in se lovili in igrali kot mali kužki. Tako je bil strah

Sredi septembra nas je za vedno zapustila slikarka Lidija Osterc. V knjižnici sem poiskala knjige z njenimi ilustracijami, v starih Cicibanih njeno fotografijo in v enciklopedijah podatke o njej. Pripravila sem Lidijin kotiček. Otroci so pregledovali knjige, opisovali podobe, prebrali smo pesmice Mire Voglar v knjigi Biba, buba, baja , ki jo je ilustrirala Lidija Osterc. Luka me vpraša: » Kje pa je zdaj Lidija?«»Zdaj je na zvezdici in vas opazuje, kako z veseljem gledate knjige, ki jih je narisala za vas.«.»Pa bo prišla nazaj?« Je vprašal Kristjan»Ne, za vedno bo ostala med zvezdicami in bo z nami samo s svojimi slikanicami,« sem odgovorila.»Bo tam tudi jedla«, je bil radoveden Blaž.»Ne, na zvezdici bo raje opazovala, kako lepo rišete«, sem odgovorila. »Oh ti naša Lidija,« je vzkliknila Tinkara, »pa ji narišimo Bibo.«

Otroci so se lotili risanja in čeprav so še majhni, so nastale podobe, ki bi jih bila Lidija zagotovo vesela. Naj bodo te podobe in misli otrok poklon njenemu delu, ki ga je ustvarila za otroke. JR

L OIDIJI STERC V SLOVO

november 2006 19

ZDRAVJE PRI OTROCIH

SLADKORNA BOLEZEN

V Sloveniji za sladkorno boleznijo vsako

leto na novo zboli približno 45 do 50

otrok. Zanjo je značilno, da je kronična,

doživljenjska in ves čas potrebuje skrbno

načrtovano zdravljenje, da se izognemo

takojšnjim (akutnim) in poznim zapletom.

Ločimo dva tipa sladkorne bolezni ozi-

roma t. i. diabetesa. Tip 1 se pojavlja

pri otrocih in mladostnikih, običajno

pred 18. letom, lahko pa tudi neko-

liko kasneje. Včasih so ga imenovali

»od inzulina odvisni« diabetes, saj je

nujno potrebno nadomestno zdrav-

ljenje z inzulinom. Tip 2 pa je bolezen

odraslih in se običajno pojavi po 40.

letu starosti. Ker pri tipu 2 v večini

primerov zdravljenje z inzulinom ni

potrebno, vsaj ne na začetku, so ga

včasih imenovali tudi »od inzulina ne-

odvisni« diabetes.

Raziskave kažejo, da ima pri obolevanju

za sladkorno boleznijo veliko vlogo ded-

nost. Pri otrocih je značilno, da se ne deduje sama bolezen, pač pa le na-gnjenost k razvoju te bolezni. Znano

je, da imajo ti otroci v svojem genskem

zapisu določene HLA-gene, ki kažejo

na večjo nagnjenost k tej bolezni, ne

pomenijo pa nujno, da bo do pojava

bolezni dejansko prišlo. Potreben je nek

sprožilni dejavnik iz okolja (virusi, zdravi-

la, stres), ki pri teh otrocih privede do av-

toimunske reakcije. Nastajati pričnejo pro-

titelesa proti celicam v trebušni slinavki,

ki proizvajajo inzulin. Posledično pride

do pomanjkanja inzulina, zaradi česar je

motena oskrba telesnih celic z energijo.

Bolezen postane klinično očitna šele, ko

propade v trebušni slinavki 90 odstotkov

celic, kar običajno traja nekaj let.

Sladkorna bolezen pri otrocih poteka

bistveno drugače kot pri odraslih. Začetek

bolezni je zelo hiter (nekaj dni) in ob iz-

bruhu je običajno že prisotna ketoacido-

za, ki je akuten in zelo nevaren zaplet te

bolezni. Tipični simptomi in znaki, ob ka-

terih je pri otroku treba posumiti na slad-

korno bolezen, so utrujenost, hujšanje,

pretirana žeja in pretirano izločanje urina,

lahko tudi ponovno močenje postelje. Če

teh znakov ne prepoznamo dovolj hitro,

lahko zelo hitro pride do ketoacidoze,

ki se kaže z dehidracijo, bruhanjem,

bolečinami v trebuhu, spremenjenim

vzorcem dihanja in motnjami zavesti

(koma).

Sladkorno bolezen pri otrocih zdravimo istočasno na več načinov. Poleg inzulina, ki je pri zdravljenju sladkorne bolezni pri otrocih nuj-no potreben in se ga daje v ob-liki injekcij ali inzulinske črpalke, zdravimo dodatno še z ustrezno prehrano, telesno aktivnostjo in zdravstveno vzgojo.

Prehrana otroka s sladkorno boleznijo je

pravzaprav normalna prehrana, ki je ure-

SLADKORNA BOLEZEN pri otrocihSLADKORNA BOLEZEN pri otrocih

20 november 2006

ZDRAVJE PRI OTROCIH

SLADKORNA BOLEZEN

jena, enakomerno porazdeljena in brez

izpuščanja obrokov. Izogibamo se enos-

tavnim sladkorjem, ki se nahajajo v obliki

sladoleda, marmelade, sokov, sladkarij, in

jih nadomeščamo s sestavljenimi sladko-

rji (testenine, polnozrnati kruh, krompir,

neoluščen riž). Ravno tako se izogibamo

maščobam živalskega izvora.

Zelo pomembna je tudi telesna ak-tivnost, saj pripomore k večji porabi in izkoristku krvnega sladkorja. To je še posebej pomembno pri obilnih obrokih, s čimer preprečimo preve-lik porast krvnega sladkorja. Telesna aktivnost naj bo redna, podobne in-tenzivnosti in vsak dan ob podob-nem času. Ob večji telesni aktivnos-ti, kot je običajna, je treba zmanjšati odmerek inzulina in za vsak primer imeti pri sebi nekaj kock sladkorja, s čimer preprečimo hipoglikemijo (prenizka raven krvnega sladkorja).

Staršem in njihovemu otroku je potrebno

zagotoviti zdravstveno vzgojo, ki jim bo

pomagala skrbeti za dobro urejenost slad-

korne bolezni in se s tem v čim večji meri

izogniti poznim zapletom bolezni. Red in

disciplina sta problematična še posebej

pri mladostnikih v puberteti, ko postane

vodilo njihovega življenja uporništvo na

vseh področjih in je s tem tudi urejanje

njihove bolezni otežkočeno.

Glede na trajanje bolezni in njeno ure-

jenost se lahko pojavijo pozni zapleti,

ki se kažejo z okvaro živčevja ter velikih

in malih žil ledvic in oči. Kot že omen-

jeno, pa se je nujno treba izogibati tudi

takojšnjim, smrtno nevarnim zapletom,

kot sta ketoacidoza in hipoglikemija.

Hipoglikemija se lahko kaže kot utru-

jenost, odsotnost, zaspanost, slabost,

pomanjkanje koncentracije, nezainter-

esiranost, zmedenost. Otroku je v tem

primeru treba takoj ponuditi sladek čaj ali

kocke sladkorja.

Kljub temu da sladkorna bolezen otroka doživljenjsko zaznamuje, pa se lahko otroci z dobro vodeno sladko-rno boleznijo sploh ne razlikujejo od otrok, ki te bolezni nimajo. Potrebni sta

seveda velika osveščenost in motiviran-

ost staršev, otroka ter vzgojiteljev, da se

naučijo potrebnih vsakodnevnih veščin,

in sicer merjenja krvnega sladkorja v

kaplji krvi, dajanja injekcij, prilagajanja

odmerkov inzulina, priprave ustrezne pre-

hrane in načrtovanja telesne aktivnosti

ter učenja ukrepov ob pojavu morebitnih

akutnih zapletov. S skupnimi močmi se lahko tak otrok popolnoma vključi med svoje vrstnike in počne vse dejavnosti enako kot drugi, v njegovem življenju je potrebna le večja mera reda in dis-cipline.

Andreja Mohar Košir, dr. med.

Sončno in nenavadno toplo jesensko

soboto je naša družina izkoristila za izlet

na Obalo. Tokrat je bil na preizkušnji

novi Hyundai getz, model 1,5 CRDi VGT

GL/TOP-K. Prijetno nas je presenetil že na

samem začetku, saj smo glede na raz-

meroma ugodno ceno osnovnega mo-

dela pričakovali manj lepote in udobja.

Imitacija aluminija na armaturni plošči, v

usnje oblečena volanski obroč in prestav-

na ročica, kromirane kljuke za odpiranje

vrat in posebne sedežne prevleke rdeče

barve dajejo občutek, da gre za dinamičen

avto s športnim duhom. K mladostnemu

videzu pripomorejo tudi zadnji spojler in

lepo oblikovane luči. Sedeži so udobni in

tako spredaj kot zadaj je dovolj prostora

tudi za odrasle. Zgodba zase je prtljažni

prostor, ki je sicer razredu primeren in

zato manjši, a se kaj hitro precej poveča,

če zvrnemo sedeže.

Znotraj getza je kar nekaj odlagalnih

površin, ki so nam še posebej prav prišle

za steklenice vode, ki smo jih imeli s sabo.

Vsa stikala so na dosegu roke, klimatska

naprava je ročna, zunanji vzvratni ogle-

dali sta električno pomični, še posebej

DRU@INSKI AVTO

HYUNDAI GETZ

november 2006 21

zanimiv pa je predal za sončna očala levo

zgoraj na voznikovi strani, kjer je pona-

vadi držalo. Tudi v zadnjem delu avto-

mobila je osvetlitev dobra, kar nam

je prišlo še posebej prav, ko smo

zvečer ob prihodu domov po-

spravljali igrače in medvedke, ki

so se zjutraj vkrcali z nami.

Vožnja s Hyundai getzem je za-

res prijetna. Menjalnik je me-

hak, po višini nastavljiv servo

volan omogoča dobro manevr-

iranje po mestnih ulicah, vožnja

po avtocesti pa je pravi užitek, saj

daje občutek varnosti in stabilnosti

tudi pri 180 km/h – največji doseženi

hitrosti. Protiblokirni zavorni sistem ABS

skupaj z elektronskim sistemom razpore-

janja zavorne sile EBD preprečuje bloka-

do koles in ohranja stabilnost vozila pri

vožnji in zaviranju. Tudi s hitrimi pospeški

smo bili več kot zadovoljni.

Getz se je izkazal tudi za precej varčnega.

Pri kombinirani in dokaj umirjeni vožnji

je poraba goriva okoli 6 litrov na 100

kilometrov. Pri testnem vozilu smo bili

sicer prikrajšani za sprotno spremljanje

porabe goriva pri posameznih hitrostih,

saj so se na digitalnem ekranu izpisovali

le prevoženi kilometri, a nič za to, saj ko

človek enkrat izračuna, ve.

Torej, če kot mlada mamica potrebujete

avtomobil za vsakod-

nevno pot v službo

in občasne

p r i j e t n e

družinske

izlete ter

vam ni

do tega,

da bi

o d š t e l i

več de-

narja samo

zaradi prestiža

blagovne znamke, je

Hyundai getz prava izbira, saj za primer-

no ceno (okoli 2.700.000 SIT) nudi vse,

kar od avtomobila zares pričakujete.

Mamica

POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER HYUNDAI

Tel:05/7310 400, faks:05/7310 402; e-mail:matjaz.orel@nova-olimpija.si

Cena v Sežani izposojenega, le nekaj mesecev starega testnega vozila je okoli 2.500.000 SIT.

Za več informacij se obrnite na:

22 november2006

DOBRODELNA AKCIJA

VELIKO SRCE

Naši otroci so v pogovoru z vzgojitelji-cami in starši spoznavali, da vsi otroci ni-majo doma, igračk, da jim lahko pomaga-jo, jim polepšajo njihov vsakdan s tem, če jim odstopijo svojo igračko, slikanico …

Zbrane igračke smo predali pred-stavnikom Karitas Maribor:

NINO je ob tem trenutku povedal:»V imenu Ribic, Muc in Čebelic podar-

jamo igračke otrokom in si želimo, da jim bodo všeč!«

Irena Elbl, pomočnica ravnateljice

Vrtec Ivana Glinška, Maribor

Antonov vrtec

Brez premišljevanja smo se tudi v An-tonovem vrtcu v Železnikih odločili, da bomo sodelovali v dobrodelni akciji revij Otroci in SuperMami– v kateri bodo zbi-rali igrače za dva nova materinska doma v Žalcu in Mozirju.

Otroci so bili pripravljeni pomagati otrokom v stiski in jim podariti svoje igrače. Starejši otroci so se med seboj ve-liko pogovarjali o tem, katero igračo bo kdo podaril. Izmenjavali so si mnenja o tem, kako bi bilo, če bi se oni znašli v nji-hovi vlogi, ko dom ni več dom, ko ostaneš brez igrač. Otroci so postali zelo motivirani

za ta pogovor in vedela sem, da se bodo odzvali in darovali igrače.

Prišel je dan, ko so otroci igrače res prinesli v vrtec. Bila sem vesela, da to niso bile igrače, ki so doma le v napoto, ampak igrače podarjene iz srca. Otroci so drugim

otokom v vrtcu predstavili, kaj so prinesli in povedali npr. čigava je bila ta igrača, kje so jo dobili in zakaj jo želijo podariti.

V dobrodelni akciji smo spoznali, da lahko tudi mi aktivno pomagamo otrokom v stiski. Otroške izjave o tem, kako so se počutili, ko so darovali igrače, so bile gan-ljive.

Vsem otrokom, ki se bodo igrali s temi igračami želimo, da bi bili srečni in upamo, da bo k temu pripomogla naša majhna dobrota z velikim srcem.

Vzgojiteljica Marjeta Nastran

Otroci v skupini “Barčice” v vrtcu “Jel-ka” v Ljubljani in njihovi starši so z velikim veseljem zbirali obutev, oblačila in igrače za Materinski dom. Zbrali so tri velike kartonaste zaboje. Vzgojiteljica Alenka Debelak je darila dostavila otrokom, ki so bili vseh stvari zelo veseli, še posebno njihove mamice. Zahvaljujemo se vsem, ki so v omenjeni akciji sodelovali. Toplo je pri srcu, ko vidiš iskrice hvaležnosti v otroških očeh.

Vzgojiteljica Alenka Debelak

Vrtec Jelka

Vrtec Kočevje

Vrtec Medvode

Vrtec Pedenjped

Vzgojiteljice smo otrokom zaigrale izmišljeno pravljico »Zajček podari igračo«

Skupaj smo se naučili pesmico: »Želim ti podariti« in ob koncu tedna v garderobi pripravili ogromno škatlo v katero so se zbirale igrače, ki jo je vsak otrok želel po-dariti. Želeli smo, da so tudi otroci, ki jim igrač primanjkuje SREČNI in da bi tudi oni preživeli kar se da SREČNO OTROŠTVO.

Vrtec Dr. France Prešeren

DOBRODELNA AKCIJA

VELIKO SRCE

december2006 23

S temi besedami smo v lanskem šolskem letu popeljali naše otroke v svet različnosti, igrač in veselja. V reviji Otroci smo zasledili povabili k dobrodelni ak-ciji in besede »Dobrota je lahko majhna, toda vedno z velikim srcem!«

K akciji smo pristopili brez razmišljanja in tako ob tednu otroka v svoj program vpletli pogovore o prijateljih, ki jim dom ni več dom. Ti otroci pogosto nimajo igrač in knjig, da bi ob njih uživali in s tem spoznavali čarobnost pravljičnega sveta, ki je poln veselja in smeha.

Z neizmerno voljo so starši in otroci v vrtec prinašali igrače, otroci pa v tolažbo prijateljem komentirali svoja dejanja. Zavedali so se, kako malo je potrebno, da naredimo nekaj velikega in dobrega. Veliko so omenjali prijazne hiše, ki bodo njihove prijatelje obvarovale pred ne-prijaznimi ljudmi in okoljem. Tam jim bo

Vrtec Mojca, enota MucaZA VSE OTROKE SVETA JE ISTA MAVRICA

Vrtec Radlje

Tako v vrtcu Radlje kot v vrtcu Vuhred smo bili zadovoljni z odzivom otrok in njihovih staršev. Otroci našega vrtca so podarili veliko igrač. Kljub zaključku akcije nekateri otroci igrače še vedno prinašajo v vrtec z namenom, da jih podarijo drugim.

V tem tednu so nas otroci ponovno spomnili na radodarnost, ki jo imamo odrasli velikokrat samo “na jeziku”, ki jo odrasli samo govorimo, otroci pa jo udejanjajo oziroma jo živijo.

Kot pomočnica ravnatelja v vrtcu sem zadovoljna in vesela, da delamo in živimo s takimi otroki, in seveda posledično tudi starši, kajti brez vzgleda in spodbudnih besed v družini, naša akcija ne bi uspela.

Veronika Gosak Krebs

Vrtec Šentvid

Kako se je začelo? Jon je prinesel v vrtec igrače, s katerimi se ne igra več. Prav tisti dan pa je v vrtec

prišla nova številka revije Otroci in ... ideja! Kaj če bi še več otrok prineslo igrače, potem pa bi jih podarili materinskemu domu?

Zbiralna akcija ni samo izpraznila škatel z zapuščenimi igračami, ampak nas je na-polnila tudi z občutkom veselja in ponosa. Otroci (s starši vred, seveda) so dnevno pripovedovali, kako lepo se počutijo ob teh dejanjih podarjanja drugim.

In ko so otroci nosili igrače v avto, ki jih je odpeljal k drugim otrokom, ni bilo zaznati nobenega obžalovanja, samo ponos: “To sem pa jaz prinesel za druge ...”

Vzgojiteljici Danica Zver in Irena Matijevič

omogočeno zaživeti polnejše otroštvo.Nekje smo našli in prebrali lepo misel,

ki nas je v tednu zbiranja igrač nenehno

spremljala: » Kar vidijo oči, prodre v srce.Lahko nas razveseli ali razjezi.Včasih se nas globoko dotakne ali

močno vpliva na nas.Naše oči so oko našega srca.Odprimo jih svetlobi, podnevi soncu

in ponoči zvezdam.Če bo v naše oči posijala svetloba,

bo svetloba zasijala tudi v našem srcu in tedaj bomo v svojem sivem vsakdanu začeli odkrivati barve.«

Z akcijo smo želeli premagati potrtost in dolgočasje brez igrač našim prijateljem. Želeli smo jim tudi približati našo mavrico in jim tako podariti delček našega lepega brezbrižnega otroštva. Veselimo se, da bomo z našo pomočjo privabili veliko nasmehov na lica naših prijateljev.

Vzgojiteljica Tanja ČELAKOVA

Vrtec DOLŽ

Dolž je po valovitem Podgorju razložena vas, 12 kilometov daleč

od Novega mesta. Razteza se po pobočju Gorjancev, ki so zaradi

svoje lepote priljubljena turistična točka številnih izletnikov in

prijateljev hoje. Z Dolža potekajo do Gospodične in

še naprej do Trdinovega vrha številne markirane

pešpoti, pohodniki pa so poplačani s še dokaj

ohranjeno naravo in z vrha Gorjancev s

čudovitim razgledom po Dolenjski. V te

kraje se je zagledal pisatelj Janez Trdina, ki

je svoje navdušenje nad skrivnostmi gor-

janskih gričev in njihovih gozdov opisal v

svojih Bajkah in povestih o Gorjancih.

Enota Dolž deluje kot enota vrtca Stopiče

v Podružnični šoli Dolž, vsi skupaj pa smo

pod okriljem našega gospodarja, OŠ Stopiče.

Delo vrtca poteka na treh lokacijah. Poleg enote

na Dolžu, deluje še enota pri OŠ Stopiče in enota pri

Podružnični šoli Podgrad.

24 november 2006

Smo vrtec mlajšega datuma nastanka. Korenine segajo v

leto 1985, ko se je pojavila potreba po odprtju vrtca v Stopičah.

Novomeški vrtec je uredil dva prostora v starem delu OŠ

Stopiče. Na Dolžu in Podgradu je takrat v prostorih

podružničnih šol potekala le mala šola.

Prvotno ime vrtca »ROŽLE« se leta 1993,

ko vrtec preide pod upravo OŠ Stopiče,

spremeni v »ŠKRAT«. V vsem tem času je

bilo delo vrtca vpeto in povezano z de-

lom šole, nad njim pa bedi budno oko

ravnateljice šole, ki z zanimanjem in ra-

zumevanjem spremlja dogajanje v vseh

naših enotah.

Prav v lanskem letu smo praznovali 20-

letnico nastanka. Ob tej priložnosti je mamica

varovanke napisala pesmico »Škratovska himna«,

ki smo jo uglasbili in razglasili za himno našega vrtca.

Na Dolžu pa je bilo praznovanje še toliko večje, ker smo hkrati

VRTEC SE PREDSTAVI

Predstavitev

odprli nove prostore vrtca. Vpis otrok se je s tem tako povečal,

da se je oddelek raztegnil na dva. Enoto Dolž letos obiskuje 23

otrok. Mlajša skupina Piščančki je polovična, tvori jo 6 otrok v

starosti od 1 - 3 let, starejša skupina Miške šteje 17 otrok v sta-

rosti od 3 – 6 let. Ravno majhnost je naša največja posebnost,

saj delujemo kot velika družina, ki se med seboj povezuje in

dopolnjuje.

Delavci vrtca se trudimo izpeljati naloge, cilje in načela, ki si

jih zadamo že pred začetkom šolskega leta. K sodelovanju radi

povabimo starše in ostale zunanje sodelavce, ki mnogokrat pre-

prosto zavihajo rokave in tako pripomorejo k izvedbi marsikatere

dejavnosti.

VRTEC SE PREDSTAVI

Predstavitev

november 2006 25

Milojka Šerbec Turk, dipl. vzg.

Z otroki v okviru celoletnih projektov izvajamo dejavnosti, kot

so, Škrat bralček, Zlati sonček, Prometna značka, Cicibanova

hranilnica, mapa »Jaz Škrat« in Skupinska maskota. Mapo »Jaz

Škrat« izdelujemo vzgojiteljice za vsakega otroka v skupini. Vanjo

vlagamo fotografije, dogodke, zapiske o otroku ves čas njegove

vključenosti v vrtcu in tako ustvarjamo trajen zapis in spomin

na njegovo bivanje v zavodu. Skupinsko maskoto pa predstavlja

punčka iz cunj ali živalica iz blaga, ki vsak konec tedna odpotuje

z otrokom domov. Starši v posebno mapo s fotografijami in za-

pisom zabeležijo dogajanje, kar pomeni zanimivo popestritev

za otroke.

Če vas pot zanese v naše kraje, le pozorno poglejte! Morda

vam izpod grma navihano pomežikne pravi pravcati gorjanski

škrat.

Škratovska himnaSem škratek majhen jaz vesel,

najraje bi cel svet objel,sem s kraja majhnega doma,

Podgorje mu je zibelka.

Ko stopil sem čez šolski prag,so rekli vsi: Le kam, ti škrat?«

V pravo šolo še ne grem,v vrtec se namenil sem.

Zato zdaj škratki, hej, hura!Zapojmo skupaj kar se da,

RAZGLEDNICE

TETKA JESEN, VLAK, ZAJ^KI

november 2006 27

V septembrski številki naše revije smo objavili pravljico Mojce Pečnik o pogumnih zajčkih. Vesna Hozjan nam je poslala ris-bice, ki so jih narisali otroci prvega in drugega razreda OŠ Toneta Čufarja v Ljubljani, v času podaljšanega bivanja pri dejavnosti »V svetu pravljic« ob poslušanju te pravljice. Izbrali smo eno risbico, ki jo je narisala Nuša Balen iz 2.B. Seveda so bile tudi ostale ris-bice zanimive in lepe.

Zgodbice pogumnih zajckov

»Doživetja tetke jeseni«Otroke sva povabili na sprehod v jesen-sko naravo. Občudovali smo čudovito jesensko listje, sadje, nabirali smo pisane liste, kostanj, želod, žir, šipek … Z izletov v naravi in na deželi so otroci prinašali v vrtec buče, koruzo, kostanj. Vse to smo zbirali, primerjali, razvrščali …Ker se je vsega zbranega naravnega ma-teriala nabralo veliko, smo skupaj z otroki

in starši pripravili jesensko srečanje s ko-stanjevim piknikom. Otroci so si razvijali ročne spretnosti in domišljijo. Nastali so zanimivi in čudoviti izdelki. Pa si jih ogle-jte še vi!Na fotografiji so Miške z razstavljenimi izdelki.

Zanje zapisali: Diana Blažič in Mihaela Vrentuša, vrtec Jadvige Golež iz Maribora

Življenje otrok v vrtcu je tesno povezano z okoljem v katerem deluje. V Vrtcu Škofja Loka smo se odločili, da se vključimo v projekt Vrtec in turizem – z igro do prvih turističnih korakov. S spoznavanje vsakdanjega življenja ljudi, različnih delovnih okolij in poklicev, kulturnega in javnega življenja v mestu in okolici, kulturne dediščine, značilnih zgradb in drugih posebnosti, ki so pomembne za naš kraj, smo se želeli dejavno vključiti v okolje, graditi pozitiven odnos do njega in krepiti občutek pripadnosti kraju.Naša enota Pedenjped se nahaja v bližini železniške postaje. Zato sva se skupaj s pomočnico Meri odločili in za temo naše skupine v tem projektu izbrali železnico. Večkrat smo na naših sprehodih opazovali vlake. V knjižnici smo poiskali različne priročnike in leposlovne knjige o železnici. Vlak smo spoznali preko gibanja, glasbe, jezika, različnih igrah ter likovnih dejavnosti. Izdelali smo vlake iz odpadne embalaže in obenem spoznali pomen čistega in urejenega okolja. Otroci so pripovedovali o svojih prvih vožnjah z vlakom. Večina otrok pa se z vlakom še nikoli ni peljala. Dogovorili smo se za obisk na železniški postaji v Škofji Loki. Na lep sončen dan smo se končno odpravili na ogled. Na postaji nas je pričakal prometnik Pero (stric Pero so mu rekli otroci) in blagajničarka Petra. Stric Pero nam je pojasnil marsikatero neznanko o vožnji z vlakom in o svojem delu.Otroci so navdušeno mahali vlakom, ki so pripeljali potnike. Pozdravil nas je tudi tovorni vlak, ki je peljal v nasprotno smer.

Pelje nas vlak v daljaveNa potniški blagajni smo kupili tudi čisto pravo vozno karto. Na koncu nas je čakalo na postaji sladko presenečenje. Pripravila nam ga je Matičeva mamica, ki dela na železnici. Dobili smo tudi vsak svoj vozni red.Kasneje smo v vrtcu izdelali plakat z risbicami vlakov ter ga razstavili v postajni čakalnici. Pri tem nam je pomagal tudi naš hišnik Franci.S starši smo se dogovorili, da se bomo ob zaključku projekta odpeljali na izlet z vlakom. S skupnimi močmi bomo otrokom pripravili še eno lepo doživetje, ki ga bodo gotovo še dolgo ohranili v spominu.

Vzgojiteljica Helena Pintar

28 november 2006

KLUB OTROCI

Hani in Ajdi želimo, da bi jima vsak dan sijal sonček

sreče in zdravja. Vse najboljše za 5. rojstni dan.

Mami, ati, babi.

NAGRADNA IGRANAGRADNA IGRANAGRADNA IGRA

NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE IZ OKTOBRSKE ŠTEVILKE OTROCI

bodo prejeli paket sadnih skutic Fruchtzwerge, torbo in škratka

Danonina. Sladkali se bodo Tjan Marko Vidmar iz Vuhreda, Tadej Ivančič iz

Kobarida in Jernej Rakita iz Ljubljane. Č e s t i t a m o !

Zberite in izrežite 6 črtnih kod z 250-gramske Rame za peko ali 3 črtne kode s 500-gramske Rame za peko ter jih skupaj z vašim naslovom in davčno številko najkasneje do 29. 12. 2006 pošljite na naslov: Ramina sladka darila p. p. 262 1002 Ljubljana

Prvih 15.000 pošiljateljev bo prejelo Rama knjižico: Sladka darila!

Pohitite, va{i son~ki bodo veseli novih dobrot iz doma~e kuhinje!Dodatne informacije dobite na brezplačni telefonski številki 080 20 15.

Marja Strojin Otroci potrebujejo mejo Otroci, 2006Razumevanje razvajanja, ubogljivosti in neubogljivosti, kazni ter pohvale. Priročnik za starše je nastal na osnovi dolgoletnih in bogatih strokovnih izkušenj, ki si jih je avtorica pridobila ob delu s starši. Namenjen je vsem staršem, ki se soočajo s težavami, povezanimi s sodobno družinsko vzgojo. Z nazornim opisom problemov, s katerimi se starši pri postavljanju meja soočajo, avtorica vodi bralca k iskanju najbolj učinkovitih strategij, ki pripeljejo do želenih učinkov, hkrati pa nas opozarja tudi na možne reakcije otrok. Cena: 2.990 SIT/ 12,48 EUR

Naročite jo lahko po e-mailu knjige@ otroci.si ali na telefon 01 565 34 16.

november 2006 29

KLUB OTROCI

Haribo Zlati Medvedki(Goldbären) so BREZ MAŠ^OBin iz NARAVNIH BARVIL, pridobljenihiz razli~nih vrst sadja in rastlin,kot so limone, maline,pomaran~e, ~rni ribez,jabolka, kivi, {pina~a ... P

R O

D A

M

MALI OGLASI P R O D A M

Marela voziček Baby Born - 3000 SIT

Stojalo za banjico - 2000 SIT

Smučarska čelada do 5 let - 4000 SIT

Otroški pancarji Alpina - 4000 SIT

Pancarji, rabljeni eno sezono - 30.000 SIT

Drsalke št. 25 (rdeče) - 2000 SIT

Botas (nove) fantovske št. 34 - 7000 SIT

Sanke s sedežem - 5000 SIT

Telefon: 041 246 122

NAGRADNA KRIŽANKA REVIJE OTROCI ( OKTOBER 2006 ) NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE iz oktobrske revije Otroci, ki prejmejo bone za popust zimskih pnevmatik, so: 40% POPUST: Anica Ukmar iz KOPRA, Pirc Peter iz SLOVENSKE BISTRICE, Čebular Miha iz LJUBLJANE, Janc Andrej iz BOŠTANJA, Sonja Monfreda iz CELJA, David Bezjak iz SEŽANE, Tadeja Škulj iz VELIKIH LAŠČ, Mohar Milena iz SMLEDNIKA, Milan Pušenjak iz LJUTOMERA , Rožmanec Klara iz LOGATCA, Barbara Gadžijev iz LJUBLJANE. 35 % POPUST: Marina de Costa iz LJUBLJANE, Tanja Hočevar iz NOVEGA MESTA, Miran Horvat iz MARIBORA, Leon Furman iz CELJA, Lea Furman iz CELJA, Sandra Škedelj iz NOVEGA MESTA, Matevž Zimšek iz CELJA, Mojca Lampič iz TRŽIČA, Božidar Lampič iz TRŽIČA, Uroš Rakovec iz KRANJA, Romana Holc iz BENEDIKTA, Aleksandra Stagoj iz VOJNIKA Simona Rojko iz ZG. KORENE, Mojca Šterk iz STUDENCA, Karolina Vajdec iz LJUBLJANE, Ana Vrtar iz POSTOJNE , Kaja Klevže iz LJUBLJANA, Neli Klevže iz LJUBLJANE, Mojca Hernčič iz TROJAN, Brigita Pirš iz LITIJE, Ris Andreja iz NOVE VASI, Nose Melisa iz STRAŽE. 30 % POPUST: Žiga Arzenšek iz ROGAŠKE SLATINE, Zdenka Ržen iz LOKE PRI ZIDANEM MOSTU, Vesna Hozjan iz LJUBLJANE, Božič Silva iz DOBROVE PRI LJUBLJANI, Kornelija Kodrič iz SLOVENSKIH KONJIC, Ana Vidic Kostevc iz LJUBLJANE, Bellamo Nada iz TOLMINA, Rutar Skok Nataša iz TOLMINA, Vera Šikanič iz LJUBLJANE, Barbara Marolt iz DOMŽAL, Skok Andreja iz MEDVOD, Kljaič Siniša iz KOČEVJA, Živa Dodič iz KOPRA, Tatjana Kolman iz SEVNICE, Miran Miklič iz CELJA, Urška Špranja iz LJUBLJANE, Kirn Lidija iz KOČEVJA, Olga Majcen iz LJUBLJANE, Kajba Marjana Tamara iz ROGAŠKE SLATINE, Boštjan Gorenc iz MENGŠA. Vsem nagrajencem čestitamo in jim želimo srečno vožnjo.

Predpremiera Kalifa Štrka v Mini teatruMarionetna lutkovna predstava

Kalif Štrk je nastala po znani pravljici nemškega pisatelja Wilhelma Hauffa. Kot večina klasičnih pravljic je tudi Kalif Štrk večplastna in tako ponuja več tem za interpretacijo. Ustvarjalna ekipa iz Bolgarije je skupaj z Robertom Waltlom, direktorjem Mini teatra, izbrala temo svobode v okviru problema oblasti. Scenografija in kostumografija sta zamišljeni v orientalskem slogu, enajst marionet pa vodita animatorja Milan Štefe in Tomislav Tomšič. Pravljica pripoveduje o mladem bagdadskem kalifu, ki si je zaželel živeti zunaj svoje zlate palače in postati ljudem koristen. Skrivnostni pergament mu je razkril, kako lahko postane svoboden in se iz človeka spremeni v štrka (štorkljo), a po spremembi se izkaže, da je njegova nova podoba le čarovnija zlobnega čarobnika Kašnurja, ki tako lahko zavlada Bagdadu. Nesrečni štrk poleti v sveto mesto Medina v upanju, da bo tam našel rešitev. Med ruševinami sreča v grdo Sovo začarano indijsko princeso, ki mu obljubi pomoč,

če se bo poročil z njo. Kalif pristane in z njenim sodelovanjem izve čarobno besedo, s pomočjo katere spet postane človek in premaga zlobnega Kašnurja. Mladi Kalif štrk se poroči s Sovo, med obredom pa čarovnija izgubi moč in grda Sova postane lepa Princesa.

Lutkovna predstava, ki je primerna za otroke, starejše od 4 let, bo predpremierno uprizorjena v Mini teatru na ljubljanskem gradu v soboto, 25. novembra, ob 17. uri in nedeljo, 26. novembra, ob 11. in 17. uri. Informacije in rezervacije na spletni strani www . m i n i - t e a te r . s i