1.) Evolucija z

naravnim

izborom

• https://www.youtube.com/watch?v=FTPMW5hQyw4

• https://www.youtube.com/watch?v=hOfRN0KihOU

• https://www.youtube.com/watch?v=GhHOjC4oxh8

• https://www.youtube.com/watch?v=0SCjhI86grU

• Evolucijska razvojna teorija pravi, da so

se vsi organizmi razvili iz preprostrejših

skupnih prednikov, ki so se uspešno

razmnoževali in imeli potomce v takratnemokolju.

Evolucija poteka divergentno

in ima enkraten začetek.

Podobnost je posledica sorodnosti in ne anatomskega načrta.

Jean Baptiste Lamarck

• Lamarck je v 18. stol. skušal odgovoriti na

vprašanja zakaj in kako se rastlinske in živalskevrste spreminjajo.

• Izhajal je iz izkušnje, da raba organe krepi, neraba

pa jih krni. Sklepal je, da se dedujejo pridobljene

lastnosti.

Zakon o rabi in nerabi organov: • Organi, ki jih uporabljamo več:

– se krepijo

– se razvijajo

• Neuporabljeni organi:

– krnijo

– manjšajo

– izginejo

Danes vemo, da spremembe telesnih

delov zaradi vpliva okolja ali rabe/nerabe

niso dedne, zato razlaga ne drži.

Charles Darwin (1809 – 1882)

Se je 27. decembra 1831, pri 22 letih, podal na znanstveno

odpravo okoli sveta kot ladijski naravoslovec na ladji Begale.

Potovanje je trajalo vse do 2. oktobra 1836.

Potovanje Charlesa Darwina –

OČE EVOLUCIJSKAE RAZVOJNE

TEORIJE Z NARAVNO

SELEKCIJO (naravnim izborom)

CHARLES DARWIN (1809 – 1882)

• Teorijo o evoluciji z naravno selekcijo je

objavil v knjigi »O nastanku vrst z naravnim

izborm (1859)«.

(1859) knjiga: „O izvoru vrst z naravnim izborom“

DARWIN: „Danes živijo na Zemlji drugačne vrste,

kot so živele včasih. Osebki, ki živijo

danes, so potomci osebkov,

ki so v preteklosti uspešno preživeli in

se jim je uspelo razmnoževati.

Vsa živa bitja, odnosi med živimi bitji

ter med živimi bitji in okoljem so

rezultat »razvoja z naravnim izborom

(selekcijo)«.

1) Osebki iste vrste se med seboj razlikujejo.

Darwinova evolucijska teorija o naravnem izboru:

2) Razlike med potomci se dedujejo.

Potomci so svojim prednikom podobni, niso pa

njihova popolna kopija, posamezne variacije (razlike)

se dedujejo.

3) Čezmerno potomstvo

Potomcev je več, kot jih v okolju lahko preživi,

zato med seboj tekmujejo za preživetje. Samo

nekateri potomci preživijo.

4) Uspešni geni se prenašajo na naslednje

generacije.

Med osebki v isti populaciji „ boj za obstanek“.

Zmagovalci lahko svoje gene prenesejo na

potomce, zato je to „boj za razmnoževanje“.

»Ne preživijo najmočnejši in najpametnejši,

ampak tisti, ki se najbolje prilagajajo

spremembam.«

Charles Darwin

Temu rečemo naravni izbor ali naravna selekcija.

Populacija hroščev se je naselila na tleh,

kjer je bil pred kratkim požar. Zato so tla temna.

obarvanost hroščev v

populaciji je zelo različna

Preživeli osebki se

razmnožujejo.

Temnih hroščev je vse več.

Naravni izbor (selekcija) je proces, v katerem osebki

neke populacije z določenimi lastnostmi v danem okolju

preživijo in se razmnožujejo uspešneje od drugih (imajo

več potomcev kot drugi osebki iste vrste v neki

populaciji).

Bela barva dlake je za zajca, ki živi v okolju, kjer je

večino časa sneg, gotovo varovalna barva. Bel

zajec na travniku v Sloveniji pa je večino časa bolj

ogrožen kot zajec z rjavkasto dlako, saj ga plenilci

prej opazijo.

Danes vemo, da naravni izbor poteka ni naključen in da nanj

vplivajo številni dejavniki okolja, kot so:

- vplivi nežive narave (svetloba, plini, toplota, vlažnost,

padavine, vetrovi)

- tekmovanje med osebki iste vrste (za življenjski prostor,

hrano, vodo, partnerje …)

- tekmovanje med osebki različnih vrst

- odpornost proti povzročiteljem bolezni in zajedavcem

- plenilci.

Zaradi naravnega izbora se pogostost posameznih

alelov v populaciji spreminja. V spreminjajočih ekoloških

razmerah imajo navadno prednost heterozigoti.

Razmisli, kdaj in zakaj.

DARWIN:

• Slika: galapaški ščinkavci

V sušnih letih pomanjkanje

majhnih semen, zato se morajo

ptice prehranjevati z večjimi

semeni.

Preživi in razmnožuje se več

ptic z velikim kljunom.V vlažnih letih je na

voljo več majhnih

semen, zato so v

prednosti

ptice z manjšimi

kljuni.

V naslednji

generaciji je velikost

kljuna v povprečju

manjša.

DARWIN:

Vrste niso nespremenljive,

temveč se spreminjajo v času

in prostoru.

skupniprednik

pevci

žuželke

semen

a

po

pki

žuželke

drevesn

i

Certhidea olivacea

Certhidea fusca

Geospiza difficilis

Platyspiza crassirostris

Cactospiza heliobates

Cactospiza pallida

Camarhynchus pauper

Camarhynchus psittacula

Camarhynchus parvulus

Geospiza conirostris

Geospiza scandens

Geospiza fuliginosa

Geospiza fortis

Geospiza magnirostris

talni

semen

a

cvetovi kaktu

sov

“Darwinovi” ščinkavci

Naravni izbor je izbiranje med fenotipi

• Okolje izbira osebke (fenotipe), ki bodo preživeli, se

razmnožili in uspešno prenesli gene na potomce.

• Posledica je prilagojenost (adaptacija) organizma na

okolje.

Industrijski melanizem pri brezovem pedicu

Varovalna barva zagotavlja brezovemu pedicu varnost.

• Brezov pedic je nočni metulj, ki se pojavlja v

svetli in temni barvi in podnevi počiva na deblih

poraščenih z lišaji.

• Sredi 19. stoletja, ko še industrija ni bila tako

razvita so prevladovali svetlejši osebki.

• Zaradi industrijske revolucije so lišaji propadli,

površine debel pa so postale vedno temnejše.

Plenilci so iztrebili svetle osebke. Temnejši so

preživeli in se uspešno razmnoževali.

• Z uvedbo čistilnih naprav so površine debel zopet

porastli lišaji, zato danes prevladujejo svetlejši

metulji.