1. odgovori na vpraŠanja izvajalcev v …...3 organizacijska vprašanja,…). nismo pa...

1

1. ODGOVORI NA VPRAŠANJA IZVAJALCEV V ZVEZI Z UVEDBO

NOVEGA OBRAČUNSKEGA MODELA PATRONAŽNE ZDRAVSTVENE

NEGE

DRUGI SKLOP

Datum: 28. 1. 2015

Zbrali in pripravili: Andreja Krajnc in Martina Horvat

Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne, posamezne primere vam kot

predstavniki stroke lahko podamo le splošno strokovno razlago in mnenje. Ne

moremo pa namesto vas sprejemati odločitev in prevzemati odgovornosti za

evidentiranje in obračunavanje posameznih obravnav, saj ne poznamo

konkretnih, individualnih primerov v praksi. Le te poznate samo neposredni

izvajalci na terenu.

Vsak izvajalec, ki ima sklenjeno pogodbo z ZZZS, ima sam odgovornost in

dolžnost, da natančno prouči veljavne zakone in predpise ter v skladu z

veljavnimi pravnimi akti obračuna opravljene storitve plačniku.

1. VPRAŠANJE: Zaradi dileme o načinu beleženja in različnih interpretiranj,

pošiljamo vprašanje.

Situacija je sledeča: Otročnica (posebne zdravstveno socialne okoliščine) z

novorojenčkom je ob odhodu iz porodnišnice dobila delovni nalog za dnevne

patronažne obiske v smislu svetovanja in nadzora hranjenja in kontrole teže

novorojenčka, za obdobje 14 dni.

Kako naj beležimo te obiske?

ODGOVOR:

V zvezi z beleženjem takšnih in podobnih primerov nov obračunski model ne prinaša

nobenih novosti. Za konkretni primer ostaja v veljavi vse, kar je veljalo že do sedaj.

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določajo 8 patronažnih obiskov v

družini z dojenčkom v starosti do enega leta, dva dodatna patronažna obiska pri

dojenčkih slepih in invalidnih mater do 12. meseca otrokove starosti in po en obisk v

2. in 3. letu starosti.

Ker pravice do preventivne storitve patronažne dejavnosti ni mogoče širiti z delovnim

nalogom, se takšni obiski ne morejo evidentirati in obračunavati kot preventivni

obiski. Za strokovno ustreznost naročila na delovnem nalogu in usklajenost

predpisovanja s pravili OZZ pa je za izvajanje zdravstvene nege na domu odgovoren

zdravnik.

2

2. VPRAŠANJE: S pričetkom leta 2015 se je uvedel nov obračunski model PZN.

Pričakovali ste veliko vprašanj, niste pa pričakovali toliko problemov.

Kakšne so situacije znotraj zdravstvenih zavodov so jasne že mnogo let. Ga.

Darinka Zavrl je opozarjala nanje vsako leto (izobrazba, kadrovska struktura,

pokritost mreže, naraščanje kurativnih obiskov....)

Verjamete, da bomo vodje to zmogli in da bomo uspeli na račun novega modela

evidentiranja izboljšali delovanje naših služb.

V kakšnem smislu strokovnosti?

Mislim, da PMS delamo strokovno, profesionalno....da tu ni dilem.

Glede na problematiko vse slovenske regije, menim, da je bil model na katerem ste

kar nekaj časa delali, ga spreminjali, dopolnjevali, preveč na hitro predstavljen

sekciji.

Ni nas malo, ki razmišljamo, da bi moral biti model uveden poiskusno za tri mesece.

Lahko bi se o problemih pogovarjali, jih reševali, razpravljali in našli dobre rešitve.

Ne moti nas prenova prvih in ponovnih obiskov glede plačnika, moti nas pa

vsebinske prenove v smislu povečanja obiskov.

Če vzamemo primer otročnice in novorojenčka. Kaj se je spremenilo? Leto 1998 je

bilo v UR. L RS objavljeno enako število obiskov. Piše se leto 2015.

Otročnica in novorojenček sta odpuščena drugi dan in ne peti dan. Velika

sprememba v smislu povečanega obsega dela(nege novorojenčka, toalete popka,

dojenja, teže, zlatenice...) Da ne omenjam odgovora informacijske pooblaščenke o

obveščanju PMS-odpusta iz porodnišnice. Otročnica in novorojenček naj bi bila

obiskana v 24 urah po odpustu. Obvestila pa nikjer...

Nadalje, problem nedonošenčka, ki nima niti 1700g, število obiskov enako. Pa

problem dvojčkov. Kakšno obračunavanje je to, da zabeležiš en obisk, delamo pa z

obema otrokoma. Mi delamo z vsakim otrokom posebej, kako pa vi?

Naslednji vsebinski problem sta dva delovna naloga v isti družini. Zopet gre za

obravnavo posameznika, dela s posameznikom, poraba materiala...

Pa dogovorite, da se odšteje ena pot, ne pa obravnava, katero moramo narediti.

Žal mi vidimo velik minus glede vsebin, glede našega strokovnega dela. Nas denar

ne tangira, mi si želimo stroko na trdih temeljih poznano plačniku in ko bomo to

dosegli, bomo tudi me vse skupaj bolj spoštovane s strani plačnika, dokler pa ne

rešimo osnovnih zadev nas pa ne bo spoštoval nihče.

ODGOVOR:

Če povzamem naš zapis v uvodu k prvemu sklopu vprašanj in odgovorov v celoti, se

dejansko glasi tako:

….Kot smo pričakovali, se je pri uvajanju teh sprememb pojavilo veliko vprašanj, ki

pa, v večini primerov, niso povezana z novim obračunskim modelom, ampak so

posledica anomalij znotraj posameznih zavodov, ki so nastale zaradi nerazrešenih

težav iz preteklosti (nerešena kadrovska problematika, tako glede na izobrazbo, kot

število zaposlenih; organizacija dela popoldan in ob koncih tedna, druga

3

organizacijska vprašanja,…). Nismo pa pričakovali, da jih je toliko in da so ponekod

tako kompleksne. Teh problemov, kot že rečeno, nov način obračunavanja ni

povzročil ampak je le pripomogel, da so se pokazali v vsej svoji razsežnost. Zato

tudi ne morete pričakovati, da jih bo reševal… .

S tem se, kot vidimo v nadaljevanju vašega teksta, tudi vi strinjate.

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti

prav tako že vrsto let opozarja na neustrezno kadrovanje, odsotnost mreže in

naraščanje kurativnih obravnav, vendar ni v njeni pristojnosti vplivati na

politiko zaposlovanja in kadrovanja v posameznih zdravstvenih domovih.

Sekcija lahko pripravlja strokovne usmeritve in vse, kar navajate, smo že leta

2006 zapisali v dokumentu Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena

nega – nadgradnja in prilagajanje novim izzivom, ki je kasneje postal del

Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu (2011). Slednje je potrdil

tudi najvišji organ stroke Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego in

so kot take krasno orodje vodjem patronažnih služb za uveljavljanje sprememb

na bolje v svojih okoljih.

Gospa Darinka Zavrl Džananović, ki jo omenjate, pa je v poglavju 3.3.

Strategije razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega

varstva v republiki Sloveniji za obdobje od 2011 do 2020 zapisala:

…..V okviru zdravstvene nege obstaja za področje patronažnega varstva nacionalna

statistična zbirka podatkov - Evidenca patronažne zdravstvene nege IVZ 6 (EPZN

IVZ 6). Sega v leto 1959 in je nastala na osnovi poročil o delu patronažne službe.

Podatki se iz papirnate dokumentacije prepišejo v računalnik (v Excelovo tabelo

prilagojeno obrazcu 8,95). Tako zbrani podatki so pomanjkljive kvalitete in v

neustrezni obliki za uporabo (Zavrl, 2010). Zbirka ne služi več svojemu

namenu, ker ne sledi potrebam stroke, niti ne zahtevam zdravstvene

statistke….. (konec citata).

Nov model evidentiranja in obračunavanja storitev, ki je stopil v veljavo 1. 1. 2015, se

je spomladi 2014 tri mesece testiral (pilotno izvajal) v treh zdravstvenih domovih in

pri nekaterih zasebnicah s koncesijo. Skupno število izvajalcev, ki je bilo vključeno v

pilotno testiranje, predstavlja okrog 30% vseh izvajalcev patronažne zdravstvene

nege, kar je dovolj velik vzorec, ki da verodostojne rezultate in mu lahko zaupamo.

Po evalvaciji pilotnega testiranja so se izvedle spremembe v tistih delih, kjer je bilo

potrebno. Model je bil predstavljen na 7. posvetu vodij in je predstavljal večino

vsebine srečanja. Glede na to, da je tudi ZZZS izdal okrožnice s podrobnimi navodili,

menimo, da smo temi namenili dovolj časa, če imamo pred očmi povprečnega

izvajalca – vodjo.

Ne razumemo čisto vašega komentarja:

4

... Ne moti nas prenova prvih in ponovnih obiskov glede plačnika, moti nas pa

vsebinske prenove v smislu povečanja obiskov….

Verjetno mislite na vsebino Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega

varstva na primarni ravni Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/2000, 67/2001,

33/2002 37/2003, 117/2004 in 31/2005. ). Res se ta ni spreminjal že 17 let. Gre za

dokument, ki ureja preventivno zdravstveno varstvo na celotni primarni ravni

zdravstvene dejavnosti in se k njegovim spremembam ne more pristopati

enostransko. V sklopu projekta Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v

zdravju v Sloveniji - Skupaj za zdravje, ki se izvaja pod okriljem NIJZ in je

financiran iz NFM, poteka prenova preventivnih programov za otroke, mladostnike in

odrasle. V okviru delovnega sklopa otroci in mladostniki smo opozorili na vse težave,

ki jih tudi vi navajate, in jih bomo skušali ustrezno reševati tam, kjer je to mogoče.

V celoti se strinjamo z vami, da je zaradi hitrejšega odpuščanja iz porodnišnic

zdravstvena nega otročnice in novorojenčka zahtevnejša kot nekoč. Sekcija je že

predlagala spremembe, vendar bomo morali tudi s številom dejansko opravljenih

obiskov (povprečno) na novorojenčka dokazati, da se je število povečalo.

V primeru nedonošenčka s 1700 g in drugih primerih, ki zaradi ranljivosti otrok in/ali

mater zahtevajo našo posebno pozornost, pa se moramo že ob prihodu le-teh v

domače okolje povezati s pediatrom, osebnim zdravnikom, ginekologom, ki izdajo

delovni nalog za dodatne obravnave glede na posamezno problematiko.

O obveščanju o porodih in rojstvih se sekcija trudi najti rešitev ter se dogovoriti že od

leta 2009. O konkretnih, možnih rešitvah smo se dogovarjali na MZ. Do končnega

dogovora je prišlo 15. 4. 2013 na sestanku v Mariboru, kjer je bil prisoten tudi g.

Jasmin Džaferović, ki je na MZ delal na področju e-zdravja. Kot vam je znano, je

celoten projekt zastal in seveda s tem tudi naš del. Kot patronažne medicinske

sestre, ki delamo na terenu in se vsak dan znova srečujemo s to problematiko,

vemo, da je to področje nujno urediti. Kot predstavniki sekcije, ki že vsa leta

sodelujemo pri iskanju rešitev, pa se zavedamo, da kljub vsem naporom ter

strokovnim podlagam, ki smo jih pripravili, brez sistemske rešitve področja ne

moremo urediti. Prepričani smo in verjamemo, da nam bo to dokončno uspelo s

pomočjo omenjenega projekta Skupaj za zdravje. S problematiko smo v razgovoru

seznanili tudi gospo Milojko Kolar Celarc, ministrico za zdravje, ki nas bo pri

uveljavitvi strokovno podprtih, dokončnih rešitev podprla.

Tudi vaš komentar:

... Žal mi vidimo velik minus glede vsebin, glede našega strokovnega dela. Nas

denar ne tangira, mi si želimo stroko na trdih temeljih poznano plačniku in ko bomo

to dosegli, bomo tudi me vse skupaj bolj spoštovane s strani plačnika, dokler pa ne

rešimo osnovnih zadev nas pa ne bo spoštoval nihče…

je malo težje razumljiv, pa vendar, če skušamo odgovoriti :

5

V prilogah Okrožnice ZAE 37/14: Nov obračunski model patronažne službe in

nege na domu z dne 30.9.2014 je prvič zelo natančno opredeljena vsebina

našega dela, zato se ne strinjamo, da nas ZZZS ne spoštuje. Tudi če vam denar

nič ne pomeni, ne moremo mimo dejstva, da je 1,2 miljona EUR v sistemu

zdravstvenega varstva spoštljiv znesek.

Kot že navedeno, so temeljne usmeritve stroke že od leta 2011 zapisane v

dokumentu Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu, ki je objavljen

tudi na spletnih straneh Zbornice – Zveze.

S 1. 1. 2015 se niso spremenila Pravila OZZ, ampak se je uvedel nov

obračunski model patronažne službe in nege na domu. To pomeni, da je

nastala sprememba pri evidentiranju in obračunavanju storitev, ki pa se še

vedno izvajajo v skladu z veljavnimi Pravili OZZ. Vse ostalo, kar navajate, bi

terjalo spremembo Pravil OZZ, kar pa ni v naši pristojnosti. Lahko podamo

samo predloge, ki smo jih že večkrat naslovili na ZZZS. Verjamemo, da bomo v

letu, ki prihaja, pričeli urejati tudi ta, do sedaj še nerešena področja.

3. VPRAŠANJE: prosim za pojasnilo. Katero karto uporabljamo od 1.1.15 za

beleženje oddaljenih obiskov TIS ali AMZS? Preventiva kroničnih bolnikov

dvakrat letno. Kdo je upravičen do teh dveh obiskov? Zadnji odgovor, ki nam je

bil posredovan včeraj spet demantira naša prizadevanja. Ponovno piše "je

upravičen, v primeru, da je osamel in socialno ogrožen". Je kakšna starostna

meja od katere so kronični bolniki naša skrb in ne domena referenčnih ambulant?

Primer: šestdesetletna bolnica z multiplo sklerozo, ali ima pravico do dveh

patronažnih obiskov letno? Hvala za pojasnilo in lep dan kljub tem napornim

časom.

ODGOVOR:


obračunski model patronažne službe in nege na domu. To pomeni, da je nastala

sprememba pri evidentiranju in obračunavanju storitev, ki pa se še vedno

izvajajo v skladu z veljavnimi Pravili OZZ.

Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti je sicer

dobro znan problem oddaljenih krajev in neprimernosti »TIS karte«. V zvezi s tem

problemom smo na ZZZS naslovili dopis s prošnjo za rešitev nastale situacije.

Odgovora zaenkrat še nismo prejeli. Vse dokler ne bo zadeva uradno spremenjena

in urejena vam svetujemo, da upoštevate vsa dosedanja pravila in razlage.

Problematika definicije oddaljenih krajev in uporaba TIS karte se ni reševala v

sklopu nalog delovne skupine, ki je pripravljala nov model obračunavanja storitev.

6

Razumeti morate, da so pristojnosti delovne skupine omejene in je potrebno zadevo

reševati (in tudi je v reševanju) pri pristojnih za to področje.

V zvezi z beleženjem preventivnih obiskov pri kroničnih bolnikih nov obračunski

model ne prinaša nobenih novosti.

Pravila OZZ navajajo, da med pravice sodita “dva patronažna obiska na leto pri

kronično bolnih osebah in težkih invalidih, ki so osameli in socialno ogroženi ter pri

osebah z motnjami v razvoju;” . Iz navedenega sledi, da patronažna obiska pripadata

zavarovani osebi, stari 25 let in več - ko gre za kronično bolne osebe, težke invalide,

ki so ob enem socialno ogroženi in osameli in osebe z motnjami v razvoju.

Pravila OZZ dopuščajo dva patronažna obiska na leto pri slepih in slabovidnih z

dodatnimi motnjami v starosti od 7 do 25 let, ki so v domači oskrbi in se ne šolajo.

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti je podala

že veliko uradnih pobud na ZZZS za spremembo in dopolnitev Pravil OZZ.

Problematiko preventivnih obiskov kroničnih bolnikov, ki jo navajate v vprašanju, je

mogoče urediti le s spremembo Pravil OZZ in je ni bilo mogoče urediti v sklopu in na

nivoju delovne skupine, ki je pripravljala nov model obračunavanja. Razumeti je

potrebno, da gre glede na vsebino in pristojnosti za dve povsem ločeni zadevi.

Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne, posamezne, primere, vam kot




konkretnih, individualnih, primerov v praksi. Le te poznate samo neposredni





Vaš primer: Po našem mnenju ima v skladu z veljavnimi Pravili OZZ

šestdesetletna bolnica z multiplo sklerozo pravico do dveh patronažnih

obiskov letno v primeru, da je osamela in socialno ogrožena.

4. VPRAŠANJE: Moje vprašanje je sledeče:

1.Ali je za obisk, ki ga opravim za Svit potreben delovni nalog, ali je dovolj skupni

seznam, ki nam ga posreduje zdravnik? (vprašanje se mi je porodilo, ko sem brala

vaše današnje-(20.1.) odgovore). Ali je potrebno navesti, da je naročnik obiska

splošna ambulanta, ali je opcija-ni naročnika-?

7

2.Če prav razumem bom sedaj obisk, ki ga opravim ob času uvajanja mešane

prehrane beležila kot prvi obisk dojenčka?

Hvala za odgovor, ki pa mi ni prav jasen. V patronažni službi delam že 33let, od tega

18 let s koncesijo, ampak v programu do sedaj ni bilo takšnih prevevtivnih obiskov,

kot so sedaj ti neodzivni v preventivne programe (konkretno svit). Tudi zaradi

velikega števila le teh. Prelistala sem uradni list štev. 18 ampak nisem našla razlage.

Nekoč davno:) smo iskali venerološke bolnike, ampak zdaj so pravila obračunavanja

tista, ki zahtevajo pravo razumevanje. Enako tudi v zvezi z terminom novorojenček in

dojenček. Vem, da smo vse kolegice v pisarni beležile obisk v četrtem mesecu kot

ponovni obisk dojenčka in ne prvi.

Zato vas prosim za še en odgovor, ko jih boste objavljali konec meseca

ODGOVOR:

V zvezi z vašimi vprašanji in dilemami nov obračunski model ne prinaša nobenih

novosti, saj so izpostavljene zadeve bile dorečene in zapisane v ustrezne pravne

akte že v preteklosti.

Natančnejši odgovori na vaša vprašanja so zapisani tudi v definiciji obravnav (daljši

opisi šifer za ZZZS), kjer točno piše, kdaj in zakaj je nekdo upravičen do

preventivnega obiska za Svit in to, ali potrebuje delovni nalog ali ne:

...." V programu SVIT lahko osebam, ki ne morejo same odvzeti vzorcev blata,

pomaga patronažna sestra. Aneks 3 k Splošnemu dogovoru 2011 v 13. členu

določa, da imajo osebe, ki po 2 opomnikih ne vrnejo testerjev z vzorci blata in osebe,

ki imajo pozitiven test na prikrito krvavitev v blatu ter se ne odzovejo na

kolonoskopijo, pravico do preventivnega obiska patronažne sestre.

Do preventivnega obiska imajo pravico tudi slabovidne, slepe, naglušne in gluhe ter

drugače invalidne osebe, kronični bolniki ter socialno depriviligirane osebe, ki se

slabše odzivajo v program. Za izvedbo preventivnega obiska posameznika, ki se ne

odzove na poziv iz presejalnega programa (DORA; ZORA; SVIT ...) ni potreben

delovni nalog osebnega zdravnika (Aneks 3 k Splošnemu dogovoru 2011, 13. člen).

PMS zabeleži preventivni obisk pacienta zaradi presejalnega programa, ko pri njem

na podlagi napotitve oziroma obvestila zdravnika opravi predpisan svetovalni

preventivni obisk.

Za potrebe plačnika ni pomembna opcija po naročilu ali ne, to je samo za potrebe

statistike, kjer ostaja vse, kot je bilo do sedaj in se v tem primeru označi obisk po

naročilu.

Enako vam piše v obrazložitvi obiska novorojenčka in dojenčka:

..." Prva obravnava otročnice, novorojenčka in dojenčka pomeni predpisan prvi

preventivni obisk, ki ga PMS (dipl.m.s/VMS) opravi in obračuna, ko prvič obravnava

otročnico, prvič obravnava novorojenčka in prvič obravnava dojenčka. Obračuna

lahko največ 3 prve preventivne obravnave (otročnica, novorojenček, dojenček)..."

8

Obisk dojenčka v 4. mesecu se je tudi za potrebe statistike vedno beležil kot prvi

obisk, če smo ga v svojstvu dojenčka obiskali prvič. Vsebinsko se tak obisk

razlikuje od obiska novorojenčka.

5. VPRAŠANJE: Imam še sledeče vprašanje glede prve kurativne

obravnave: bolnik je bil obravnavan zaradi npr. golenje razjede, ali nekega

drugega posega že nekaj mesecev ali celo let nazaj in nato zaključen (torej

zdrav). Letos dobim del. nalog za enak poseg z enako diagnozo ( ponovna g.

razjeda...)

Kako opredelim takšen obisk, glede na časovni presledek ,ko obravnave niso bile

potrebne (prvi ali ponovni)?

ODGOVOR:

Natančne razlage prvega in ponovnega obiska je podal ZZZS in so zapisane v

prvem sklopu odgovorov (odgovor na prvo vprašanje).

V primeru, da ne gre za novonastali zdravstveni problem (nadaljevanje obiskov,

ki smo jih v skladu z delovnim nalogom opravljali že v preteklem letu in smo jih

prenesli v novo leto) se za ZZZS beleži ponovna obravnava, za statistiko pa tako,

kot je bilo do sedaj: prvi obisk v letu!

»PRVI PREGLED je namenjen opredelitvi novonastalega zdravstvenega

problema oziroma akutnega poslabšanja kroničnega zdravstvenega stanja ter

načrtovanju potrebnih preiskav in zdravljenja. Prvi pregled pri izvajalcu na primarni

ravni zdravstvene dejavnosti se opravi zaradi novonastalega zdravstvenega

problema ali akutnega poslabšanja kroničnega zdravstvenega stanja pacienta.

Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne, posamezne, primere, vam kot




konkretnih, individualnih, primerov v praksi. Le te poznate samo neposredni





Vaš primer: Po našem mnenju gre v konkretnem primeru za novonastali

zdravstveni problem (najbrž ga je tako opredelil tudi zdravnik na delovnem

nalogu) in se torej evidentira prvi obisk, vsi nadaljnji obiski, ki bodo sledili tej

obravnavi, pa so ponovni.

9

6. VPRAŠANJE: Upam, da nisem prepozna za drugi sklop odgovorov. Ali sem

pravilno razumela, ko sem v opisu prvega preventivnega obiska prebrala: prva

preventivna obravnava kroničnega bolnika pomeni prvi preventivni obisk PMS v

koledarskem letu.

Torej, če sem ga obiskala lani ali kdaj prej, lahko letos, ko ga prvič obiščem

beležim prvi preventivni obisk?

ODGOVOR:

Odgovor na to vprašanje je bil podan že v prvem sklopu odgovorov, ponovno pa je

prva in ponovna obravnava razložena tudi v odgovorih na vprašanji številka 5 in 8.

Z novim načinom evidentiranja se spreminjajo samo šifre za potrebe ZZZS, vse kar

smo beležili za potrebe statistike, ostaja nespremenjeno.

Z novim načinom evidentiranja in obračunavanja prvega obiska ni mogoče

obračunati ob prvem obisku urejenega in stabilnega kroničnega bolnika v

tekočem letu. Prvi obisk v tekočem letu ostaja le za statistične namene.


ki smo jih za enako vodilno medicinsko diagnozo kroničnega obolenja opravljali že v

preteklem letu) se za ZZZS beleži ponovna obravnava, za statistiko pa tako kot je

bilo do sedaj: prvi obisk v letu.

7. VPRAŠANJE: V mailu "odgovori na vprašanja" se mi nekatere stvari ne

skladajo, mogoče mi jih lahko pojasnite?

Na strani št.3 piše, da je bil predlog potrjen na vladi, na zadnji strani pa je zadnje

vprašanje, ki se nanaša na preventivne obiske pri kroničnih bolnikih ponovno

obrazloženo, da je pacient upravičen do obiska v primeru, da je osamel in

socialno ogrožen. V predlogu, pa tega stavka ni več. Narobe razumemo ali kako

je s tem?

ODGOVOR:



sprememba evidentiranja in obračunavanja storitev, ki pa se še izvajajo v

skladu z veljavnimi Pravili OZZ.

OZZ navajajo, da med pravice sodita “dva patronažna obiska na leto pri kronično

bolnih osebah in težkih invalidih, ki so osameli in socialno ogroženi ter pri osebah z

motnjami v razvoju;”. Iz navedenega sledi, da patronažna obiska pripadata

10

zavarovani osebi stari 25 let in več - ko gre za kronično bolne osebe, težke invalide,

ki so ob enem socialno ogroženi in osameli in osebe z motnjami v razvoju.

Pravila OZZ dopuščajo dva patronažna obiska na leto pri slepih in slabovidnih z

dodatnimi motnjami v starosti od 7 do 25 let, ki so v domači oskrbi in se ne šolajo.

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti je podala

že veliko uradnih pobud na ZZZS za spremembo in dopolnitev Pravil OZZ.

Problematiko preventivnih obiskov kroničnih bolnikov, ki jo navajate, je mogoče

urediti le s spremembo Pravil OZZ in je ni bilo mogoče urediti v sklopu in na nivoju

delovne skupine, ki je pripravljala nov model obračunavanja.

Razumeti morate, da gre glede na vsebino in pristojnosti za dve povsem ločeni

zadevi.

8. VPRAŠANJE: Težave imamo pri beleženju prvih in ponovnih kurativnih obiskov.

K bolniku hodimo že nekaj let, vedno zaradi istega vzroka (prevez ulkusa,

odvzem krvi za INR...) delovni nalog dobimo 1X letno ,veljavnost 12 mesecev.

Kdaj lahko vpišemo prvi kurativni obisk?

Ali je takšen bolnik upravičen tudi do preventivnega obiska- kakšnega prvega ali

ponovnega?

ODGOVOR:

Prvi kurativni obisk ste za takega bolnika že opravili takrat, ko je pri njem na novo

nastal zdravstveni problem, zaradi katerega ga obiskujete kontinuirano že nekaj

let. Takrat še za plačnika takšnih obiskov nismo mogli evidentirati kot prvih, saj so

spremembe stopile v veljavo s 1. 1. 2015.

Če v vsem tem času pri bolniku ni nastal noben nov zdravstveni problem, oziroma ni

prišlo do akutnega poslabšanje kroničnega zdravstvenega stanja, zaradi katerega bi

vam zdravnik izdal nov delovni nalog, potem tak obisk beležite vseskozi kot ponovni.

V primeru, da je bolnik osamel in socialno ogrožen, je opravičen tudi do dveh

preventivnih obiskov na leto.


ki smo jih za enako vodilno medicinsko diagnozo kroničnega obolenja opravljali že v

preteklem letu) se za ZZZS beleži ponovna obravnava, za statistiko pa tako kot je

bilo do sedaj: prvi obisk v letu.

11

9. VPRAŠANJE: Prosim vas, če mi lahko odgovorite kaj je z kategorijo varovancev,

ki jo posebej evidentiramo, ko opravimo preventivni obisk? Ali naj jih združim z

kategorijo bolnikov? Ne zdi se mi to najbolj prav, saj so varovanci lahko tudi

zdravi, npr. obiski ZORA, DORA, SVIT..

Hvala za čimprejšnji odgovor

ODGOVOR:

Vprašanja ne razumemo v celoti. Ponovno poudarjamo, da se statistično beleženje

storitev za potrebe NIJZ s 1. 1. 2015 ni v ničemer spremenilo. Tudi pri kategorizaciji

zaenkrat ni nobenih sprememb.

Obiske pri varovancih, kjer smo v skladu z veljavnimi pravili izvedli preventivni

posvetovalni obisk zaradi neodzivnosti v državne presejalne programe, beležimo kot

preventivne obravnave in jih v skladu s tem tudi kategoriziramo.

10. VPRAŠANJE: Zanima me, če je kaj sprememb v povezavi z oddaljenimi kraji.

Sedaj ostaja še vedno tis karta, čeprav je pod vsakim izpisom napisano, da ne

upoštevajo višinske razlike. Me pa opravljamo delo v hribovitih območjih

Slovenije in ni primerljivo z urbanimi okolji in strjenimi naselji. Druge zdravstvene

dejavnosti imajo delo ovrednoteno po opravljenih kilometrih (naprimer: reševalni

prevozi), pri patronaži pa po opravljenem času (15 min.) v eno smer za oddaljene

kraje. Vem, da imate res veliko dela, vendar vseeno prosim za pojasnilo, kajti kar

nekaj nas je, ki se srečujemo s tem problemom.

ODGOVOR:



sprememba le pri evidentiranju in obračunavanju storitev, ki pa se še izvajajo v

skladu z veljavnimi Pravili OZZ.

Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti je sicer

dobro znan problem oddaljenih krajev in neprimernosti »TIS karte«. V zvezi s tem

problemom smo na ZZZS naslovili dopis s prošnjo za rešitev nastale situacije.

Odgovora zaenkrat še nismo prejeli. Vse dokler ne bo zadeva uradno spremenjena

in urejena, vam svetujemo, da upoštevate vsa dosedanja pravila in razlage.

Problematika definicije oddaljenih krajev in uporaba TIS karte se ni reševala v

sklopu in na nivoju delovne skupine, ki je pripravljala nov model obračunavanja

storitev. Razumeti morate, da so pristojnosti delovne skupine omejene in je potrebno

zadevo reševati (in je v reševanju) pri pristojnih za to področje.

12

11. VPRAŠANJE: Oprostite, ker motim, pa vendar me še nekaj zanima. Obravnava

pac. v zadnjem obd. življenja-paliativna obravnava - Ali je mišljen samo eden

obisk? Ali jih je lahko več in se vsi nadaljni beležijo z isto šifro PZN1112?

ODGOVOR:

Teoretično je sicer lahko več takih obiskov, vendar mora zdravnik na delovni nalog

navesti, da gre za tako imenovano »terminalno« fazo, oziroma zadnje obdobje

življenja. Ti obiski so mišljeni predvsem za tiste primere, ko bolnika ne obiskujemo

prej, ampak ga pričnemo obravnavati šele v zadnjem stadiju življenja, torej ga nismo

obravnavali kot paliativnega bolnika!

Zdravnik mora na delovni nalog nujno zapisati, da gre za bolnika v zadnjem

obdobju življenja, sicer vam ZZZS takega obiska ne bo priznal.

Če pa bolnika obravnavate dalj časa in ga je zdravnik na delovnem nalogu označil

kot paliativno obravnavo, potem pa do konca pišete paliativno obravnavo.

12. VPRAŠANJE: Veselo smo zakorakali v novo leto in spremembe obračunskega

sistema. Ob dilemah in različnih pogledih ,razlagah se obračamo na Vas z

vprašanji:

1. Kako naj patronažna služba evidentira storitev, ki jo naroči izbrani zdravnik,

nanaša se pa na aplikacijo infuzije. Aplikacija infuzije zahteva prisotnost

patronažne medicinske sestre cca 2 -3 ure.

2. Še vedno nas mučijo oddaljeni kraji in to kaj se šteje pod oddaljenost: od

sedeža patronažne službe pa do hiše, kjer biva pacient ali table z oznako

začetka kraja?

3. Imamo večstanovanjsko hišo, ista hišna številka, svoji lastni vhodi, ločeno

gospodinjstvo, cca 3- 4 družine živijo tam, različne sorodstvene vezi.

Razumemo, da dva v isti hiši oz. gospodinjstvu, družini hišna obiska ne

moremo pisati. Kaj pa v tem primeru ,ko na isti hišni številki ,na isti dan

obiščemo dve različni družini. Kako evidentiramo, obračunamo, beležimo v

takem primeru? Naša kmečka logika je enačena s stanovanjskim blokom saj

je tam tudi ena hišna številka in različne družine z ločenim gospodinjstvom in

vhodom.

4. Kako beležimo za ZZZS in statistično; pred leti ali pa lani smo opravili

preventivni pregled pri kroničnemu bolniku. Letos opravimo obisk, v letošnjem

letu prvič. Kako evidentiramo? Vrsta obravnave, je prvi ali ponovni? Vrsta

obiska, je načrtno prvič ali ponovno? Prvič v letu, Da ali ne? Vrsta obiska

družine; prvi obisk v letu stara družina ali ponovni obisk družine šteje? Kdaj

pišemo ponovni obisk družine-ne šteje?

Ali za ZZZS (obračunsko storitev)pišemo Preventivna obravnava kroničnega

pacienta – prva obravnava ali ponovna obravnava.

5. Kdaj je prvi kurativni obisk? Toliko odgovorov, še vedno smo v

dilemi,…Konkretno lani smo odvzeli kri in obravnavo zaključili. Letos dobimo

13

pri istem pacientu odvzem krvi za isto diagnozo. Je to vse prvič ali vse

ponovno in samo v letošnjem letu prvič Da.

6. Spet konkretno: delovni nalog, preveza trikrat tedensko(diagnoza ulcus

cruris),za istega pacienta dobimo nalog odvzem krvi(diagnoza anemija).Kako

evidentiramo, obračunamo? Je vse prvič ali vse ponovno? Kaj je vodilo

spremembam za prvi kurativni in ponovni: diagnoza, koledarsko leto

,zaključene obravnave?

Ker smo bolj za konkretne vprašanja ,Vas lepo prosim tudi za konkretne odgovore

saj si bomo le tako dokončno razjasnile dileme. Ko sem pregledovala obvestila

nisem takih konkretnih vprašanj zasledila zato se obračam na Vas v upanju na

čimprejšnje odgovore.

ODGOVOR:

Večina vaših vprašanj se ne nanaša na spremembe, ki so posledica novega

obračunskega modela, ampak ste izpostavili zadeve, ki so bile dorečene in zapisane

v ustrezne akte že v preteklosti.

1. Kurativne storitve v patronaži so se že do sedaj izvajale in obračunavale v

skladu z delovnim nalogom izbranega osebnega zdravnika, o njih pa mora biti

na razpolago tudi ustrezen zapis. Intravenozna aplikacija zdravil na domu in

podobne storitve, ki terjajo prisotnost patronažne sestre ob bolniku dalj časa,

se lahko beležijo z dodatnim obiskom. Nadaljnja dopolnjena ura prisotnosti

namreč šteje kot dodatni obisk, ni pa možno obračunati več kot dveh obiskov

pri istem zavarovancu (ne glede na morebitno daljše trajanje prisotnosti

medicinske sestre pri tem zavarovancu), torej ne več kot dveh ur prisotnosti

na dan.

2. Definicija oddaljenega kraja je ostala nespremenjena. Nikoli ni bilo v definiciji

navedeno, da bi se km oziroma pot računala do table z oznako začetka kraja,

saj vemo, da se posamezni kraji lahko razprostirajo na več km.

3. Ne razumemo natančno v čem je sploh nejasnost in dilema v primeru

večstanovanjske hiše? Po zapisanem razmišljanju bi teoretično lahko

patronažna medicinska sestra v neki večstanovanjski hiši opravljala obiske pri

različnih varovancih in družinah tudi cel delovni dan in bi smela beležiti samo

en obisk, ker gre za isto hišno številko? Tako razmišljanje je napačno.

Definicija družine v patronaži je jasna. Vsaka družina ima tudi svoj družinski

omot (za večstanovanjsko hišo najbrž nimate skupnega družinskega omota?).

Vemo, da je v eni družini mogoče evidentirati le en obisk v dnevu. Če je obisk

po vsebini in trajanju zahteval dodatno dopolnjeno uro (npr. infuzija) – v tem

primeru lahko patronažna sestra evidentira dodaten obisk. V primeru nadzora

nad patronažnimi storitvami mora biti porabljen čas (2 uri ali več) in opravljeno

delo razvidno iz zapisa v patronažni dokumentaciji.

14

4. V tem primeru plačniku zaračunate ponovno obravnavo, za potrebe statistike

ostaja nespremenjeno. Obširnejši odgovori na to vprašanje so podani pri

odgovorih na vprašanja pod zaporedno številko 5, 6 in 8.

5. Ker gre za isto diagnozo, se plačniku zaračuna ponovna obravnava, za

potrebe statistike ostaja nespremenjeno - prva obravnava v letu. Obširni

odgovori na to vprašanje so že podani pri odgovorih na vprašanja pod

zaporedno številko 5, 6 in 8.

6. Če ste dobili delovni nalog z drugo diagnozo in gre pri bolniku dejansko za

novo nastali problem, potem je tak obisk prva obravnava, vsi nadaljnji

odvzemi pa so ponovni. Obširni odgovori na to vprašanje so že podani pri

odgovorih na vprašanja pod zaporedno številko 5, 6 in 8.

13. VPRAŠANJE: Pravilnik o čakalnih dobah, oziroma odgovor g. Ceglarja: »Z

novim načinom evidentiranja in obračunavanja prvega pregleda ni več mogoče

obračunati ob prvem obisku urejenega in stabilnega kroničnega bolnika v

tekočem letu. Prvi obisk v tekočem letu ostaja le za statistične namene.«

Ali razumem pravilno, da se to nanaša tudi na preventivo. Hvala za odgovor.

ODGOVOR:

Prav razumete, prvi in ponovni obiski se nanašajo tako na kurativne obravnave

kot tudi na preventivne obravnave.

14. VPRAŠANJE: Varovanec ima predpisan del. nalog za daljše obdobje (preveza).

Vmes dobi nov nalog za odvzem krvi za INR in čez 14 dni še nov nalog za odvzem

krvi za kontrolo krvnega sladkorja pri diabetologu . Čez nekaj mesecev dobi ponovno

nov nalog, ker ima spet kontrolo pri diabetologu. Ali beležimo za vsak obisk odvzema

krvi kot prvi obisk.

ODGOVOR:

Prvi kurativni obisk ste za takega bolnika opravili takrat, ko je pri njem na novo

nastal zdravstveni problem, zaradi katerega ga obiskujete že daljše obdobje.

Če se je v vsem tem času pri bolniku pojavil nov zdravstveni problem (zdravnik vam

je na delovni nalog navedel novo diagnozo,zaradi katere je naročil obisk) oziroma je

prišlo do akutnega poslabšanje kroničnega zdravstvenega stanja, zaradi katerega

vam zdravnik izda nov delovni nalog, potem prvi tak obisk v skladu z delovnim

nalogom za novonastali problem ali poslabšanje beležite kot prvi obisk, nadaljnje

obravnave v tej smeri pa kot ponovne obiske.

Ne morete evidentirati vedno prvih obiskov za ponavljajoče odvzeme krvi za

INR samo zato, ker vam zdravnik vsakič na novo izda delovni nalog.

15

15. VPRAŠANJE: Še vedno ne vem natančno koliko sredstev bo po novem na eno

diplomirano sestro in koliko na enega tehnika in koliko obiskov je sploh norma po

novem? Hvala vam za pojasnilo, ker nikjer ne zasledim tega podatka.

ODGOVOR:

Plan dela in natančne normative po novem imate opredeljen v Aneksu št. 2

Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2014, ki je izšel v Okrožnici ZZZS konec

leta 2014, in ga najdete na povezavi: Aneks št. 2 k Splošnemu dogovoru za

pogodbeno leto 2014

http://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/o/6C9D3B4CDE786C91C1257DBD0046B0

D8

» Od 1. januarja 2015 plačevanje storitev patronažne zdravstvene nege (510 029

patronažna služba in 544 034 nega na domu) temelji na klasifikaciji in cenah storitev

patronažne zdravstvene nege iz Priloge ZD ZAS II/a-10.

Načrtovani obseg programa izvajalca se opredeli v številu storitev, in sicer na

podlagi načrtovanega obsega programa v pogodbenem letu 2014, izraženega v

timih. En tim iz pogodbenega leta 2014 pomeni 1.350 preiskav na letni ravni. Na

podlagi tega razmerja se opredeli načrtovani obseg programa posameznega

izvajalca.

Od 1. januarja 2015 pogodbena vrednost programa temelji na načrtovanem obsegu

programa. Pogodbena vrednost načrtovanega obsega programa za 1.350 storitev

znaša, če je nosilka programa diplomirana medicinska sestra (patronažna služba),

36.106,88 evrov, če je nosilec programa tehnik zdravstvene nege (nega na domu),

pa 27.723,46 evrov. Na podlagi teh razmerij se opredeli pogodbena vrednost

programa posameznega izvajalca.

Za storitve »prva kurativna obravnava pacienta« in »ponovna kurativna obravnava

pacienta« izvajalci obvezno dodatno evidentirajo še natančnejše specifične

vsebinske storitve, ki jih Zavod objavi v okrožnici. Storitev oddaljeni kraj se ne

evidentira in obračuna kot samostojna storitev, temveč skupaj z osnovno storitvijo, ki

je bila opravljena v oddaljenem kraju.

Priznana vrednost realiziranega programa se v končnem letnem obračunu, ki se

izvaja za obdobje koledarskega leta, opredeli na naslednji način:

1. Realizirana vrednost programa izvajalca (v nadaljevanju: RV) se izračuna na

podlagi števila realiziranih storitev in cen storitev, ki so določene v Prilogi ZD

ZAS II/a-10.

2. Če izvajalec realizira oziroma preseže skupno načrtovano število storitev, se

izvajalcu prizna realizirana vrednost programa, vendar največ do pogodbene

vrednosti, opredeljene na podlagi petega odstavka tega člena.

16

3. Če izvajalec ne realizira skupnega načrtovanega števila storitev, se primerja

RV programa in pogodbena vrednost, opredeljena na podlagi petega

odstavka tega člena, zmanjšana za odstotek nedoseganja skupnega

načrtovanega števila storitev (v nadaljevanju: ZmanPV). Če je RV večja od

ZmanPV, se izvajalcu prizna ZmanPV, sicer pa RV.«

16. VPRAŠANJE: Glede "novega programa" sem zelo zmedena, razočarana, ker se

pojavljajo različne razlage in interpretacije razlag vseh pravil. Ne vem ali

preventivo opravljamo ali ne (v pravilih sicer lepo piše da ja, razlage so druge) In

še vedno smo na našem koncu zelo vznemirjene zaradi oddaljenih obiskov, ki jih

imamo me absolutno veliko več, težkih in težko dostopnih terenov, za katere

porabiš dejansko veliko več časa in kilometrov, kot pa je to navedeno v TIS karti.

Po tej strani smo dejansko diskriminirane in je velika razlika ali se voziš v

strnjenem naselju mesta ali pa po hribih, v oddaljene zaselke. Tu so lanske

razmere na cestah še dodatno otežile dostop oziroma je potreben obvoz...

ODGOVOR: Glej odgovore na vprašanja št. 2, 3 in 10.

17. VPRAŠANJE: Stacionirana sem v ZD, večji del patronaže opravljam na področju

zdravstvene postaje-delam na področju dveh občin.

Vsak dan bi imela en oddaljen obisk, če ga smem računati od ZD, kako pa v

primeru, ko nadomeščam delo kolegice na drugi zdravstveni postaji. Prosim za

odgovor v tem tednu, da bom pravilno evidentirala oddaljene obiske.

ODGOVOR:

Glede definicije oddaljenih obiskov s 1. 1. 2015 niso nastopile nobene spremembe in

veljajo vsa določila in razlage ZZZS, kot so bila do sedaj. Podrobnejše razlage na to

vprašanje boste našli v odgovoru na vprašanje številka 10.

V času nadomeščanja ima izvajalec, ki nadomešča odsotnega izvajalca, vsa enaka

pooblastila za izvajanje dejavnosti in zavarovani osebi se storitve zagotavljajo in

obračunavajo pod enakimi pogoji - to velja tudi za oddaljene obiske (šteje

oddaljenost in čas od lokacije izvajalca, ki je odsoten). Plačnik storitev – Zavod - v

času nadomeščanja nima dodatnih finančnih obveznosti do pogodbenega partnerja,

ki je odsoten in tudi ne do tistega, ki nadomešča.

18. VPRAŠANJE: Imam vprašanje in upam, da mi boste lahko pomagali. Sem

zdravstveni tehnik in opravljam dela v patronažni službi na periferiji. Izvajam

preventivne in kurativne obiske. S 1.1.2015 bi lahko opravljala samo ponovne

kurativne obiske na terenu in me zanima, če so moje informacije pravilne. Šolo

sem končala 1995 leta.

17

ODGOVOR:

Informacije, ki ste jih prejeli, so poponoma pravilne. Vendar delitev dela v patronažni

zdravstveni negi med diplomirano medicinsko sestro in zdravstvenim tehnikom glede

na poklicne kompetence ne velja od 1. 1. 2015, ampak je veljala vedno.

Vsak izvajalec, ki je sklenil pogodbo z ZZZS, je v skladu s to pogodbo dolžan

upoštevati veljavni pravni red ter svoje delo opravljati v skladu s pridobljenimi

poklicnimi kompetencami in zahtevami stroke.

V skladu z veljavnimi dokumenti negovalni tim v patronažnem varstvu sestavljajo:

vodja patronažnega varstva, ki ima tudi naloge koordinatorja, diplomirane

medicinske sestre v patronažnem varstvu, ki so nosilke patronažne zdravstvene

nege, in tehniki zdravstvene nege, ki se vključujejo v izvajanje zdravstvene nege

pacienta na domu (Dokument : Aktivnosti zdravstvene nege patronažnem varstvu,

ki je objavljen tudi na spletni strani Z-Z).

Aktivnosti zdravstvene nege, ki jih izvaja tehnik zdravstvene nege v patronažnem

varstvu, so enake aktivnostim, kot so opredeljene v dokumentu Aktivnosti

zdravstvene nege za diplomirane medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege v

družinski medicini (Železnik et al., 2010).

Če dobro pogledate tak dokument, vidite, da je v njem navedenih vrsta aktivnosti, ki

niso v kompetencah zdravstvenega tehnika in jih patronažna medicinska sestra

pri svojem vsakdanjem delu redno izvaja na terenu. Naj naštejemo le nekaj

najpogostejših aktivnosti iz navedenega dokumenta, za katere zdravstveni tehnik

ni kompetenten: ocenjevanja pacientovega stanja po posameznih življenjskih

aktivnostih, zdravstveno vzgojno delo v zvezi s posameznimi življenjskimi

aktivnostmi, ZV pacienta v zvezi s pravilnim jemanjem zdravil, učenje pacientov in

svojcev za samoaplikacijo zdravil, ZV delo v zvezi s ciljnimi skupinami kroničnih

bolnikov, razvrščanje pacientov v zvezi s potrebami po zdravstveni negi, dajanje i.v.

infuzije, dajanje s.c. infuzije, odstranitev šivov in sponk, odvzem krvi iz vene,

menjava stalnega urinskega katetra pri ženi, nega traheostome, nega nefrostome…

Zdravstveni tehnik v patronaži v skladu z vsem navedenim ne sme izvajati:

- preventivnih obiskov,

- obiskov, ki jih štejemo pod »babiško zdravstveno nego« - obiskov nosečnic,

novorojenčkov, otročnic in dojenčkov,

- prvih kurativnih obiskov, ker je na njih potrebno oceniti stanje in pripraviti načrt

patronažne zdravstvene nege za nadaljnje obiske in

- tistih ponovnih kurativnih obiskov, kjer je v skladu z delovnim nalogom

zdravnika potrebno izvajati postopke in posege, za katere nima ustrezne

strokovne kompetence in znanja.

18

Samostojno delo takšne »patronažne medicinske sestre«, ki nima kompetenc za

zgoraj naštete aktivnosti, je v praksi nemogoče in je velika strokovna napaka.

Glede na okrožnice ZZZS: za ves srednji kader, ki po svoji izobrazbi niso VMS ali

dipl.m.s. in se niso v sistem izobraževanja vključili do leta 1980/81, so tako kot do

sedaj predvidene storitve iz kataloga »Nega na domu« in sicer so v bodoče to le

storitve pod šifro PZN1209 (ponovni kurativni obiski).

Prvo kurativno obravnavo lahko izvede izključno diplomirana medicinska

sestra/višja medicinska sestra.

Ponovno kurativno obravnavo izvede dipl.m.s/VMS, lahko pa po navodilih

dipl.m.s./VMS., ki je opravila prvo kurativno obravnavo, nadaljnje ponovne kurativne

obravnave izvaja tudi zdravstveni tehnik. Zdravstveni tehnik lahko izvaja le tiste

ponovne kurativne obravnave, za katere ima ustrezne strokovne kompetence

in znanja, ki so opredeljene v dokumentu "Aktivnosti zdravstvene nege v

patronažnem varstvu" (Zbornica-Zveza).

19

2. VPRAŠANJA, ki so jih posamezni izvajalci poslali na ZZZS in odgovori,

ki jih je podal ZZZS

1. VPRAŠANJE

PZN1105 Preventivna obravnava kroničnega pacienta. Je dovolj izpolnjen kriterij, da

ima pacient medicinsko diagnozo kronične bolezni, ali mora biti pacient tudi osamel

in socialno ogrožen?

ODGOVOR:

Pacient mora biti tudi osamel in socialno ogrožen.

V Navodilu št. 31 (NZD/PATR/6 (17/482,483) je zabeleženo: Prvotni tekst v Pravilih

OZZ se je glasil:" dva patronažna obiska na leto pri bolniku z mišičnimi in živčno-

mišičnimi boleznimi, paraplegijo, tetraplegijo, multiplo sklerozo, cerebralno paralizo,

pri težkih invalidih, kronično bolnih osebah, osebah, ki so stare več kot 65 let,

osamele in socialno ogrožene ter osebah z motnjami v razvoju".

Novo besedilo Pravil OZZ pa navaja, da med pravice sodita "dva patronažna

obiska na leto pri kronično bolnih osebah in težkih invalidih, ki so osameli

in socialno ogroženi ter pri osebah z motnjami v razvoju;" Iz navedenega

sledi, da patronažna obiska pripadata zavarovani osebi stari 25 let in več -

ko gre za kronično bolne osebe, težke invalide, ki so ob enem socialno

ogroženi in osameli.

2. VPRAŠANJE

PZN 1108 Prva kurativna obravnava pacienta. Pomeni to prvo kurativno obravnavo v

koledarskem letu, četudi se obiski izvajajo na podlagi delovnega naloga še iz

preteklega leta, kakor je bilo to do sedaj po navodilih IVZ (Zdravstveno informacijski

sistem v patronažni dejavnosti, Lj. okt.2012) ?

ODGOVOR:

Ne, to ne pomeni, da gre pri prvem kontaktu v koledarskem letu za prvo kurativno

obravnavo. Če se obiski izvajajo na podlagi naloga iz preteklega leta, se prvi kontakt

v novem letu beleži kot ponovna kurativna obravnava. Poročanje za NIJZ ob tem

ostaja nespremenjeno.

3. VPRAŠANJE:

Varovanec ima predpisan del. nalog za daljše obdobje (preveza). Vmes dobi nov

nalog za odvzem krvi za INR in čez 14 dni še nov nalog za odvzem krvi za kontrolo

krvnega sladkorja pri diabetologu . Čez nekaj mesecev dobi ponovno nov nalog, ker

ima spet kontrolo pri diabetologu. Ali beležimo za vsak obisk odvzema krvi kot prvi

obisk.

ODGOVOR

Prvo kurativno obravnavo PMS beleži in obračunava, kadar opravi prvi kurativni

patronažni obisk zaradi novega zdravstvenega problema (z novo diagnozo). Obisk

opravi patronažna medicinska sestra na osnovi in po navodilih delovnega naloga in v

skladu s protokolom prve kurativne obravnave. Zdravnik, ki je izdal delovni nalog je

dolžan na delovni nalog zabeležiti šifro glavne medicinske diagnoze po MKB 10 AM,

20

zaradi katere je naročil patronažni obisk na domu. V primeru izdanega novega

delovnega naloga za istega pacienta, z enako diagnozo, vendar z zahtevano novo

zdravstveno-negovalno intervencijo, patronažna medicinska sestra beleži ponovni

obisk. Merilo za beleženje prvega oziroma ponovnega obiska pri istem bolniku je

medicinska diagnoza.

Se strinjam z vami, da v kolikor gre za isto diagnozo (Diabetik – kontrole KS, srčno-

žilni bolnik - INR...) in nadaljnje odvzeme so to ponovni obiski. Če pa pride pri

pacientu, ki ga obiskujemo zaradi preveze venske golenje razjede do nekega

novega akutnega stanja/bolezni - npr.: pljučnice in gre za odvzem krvi za hemogram

pa je to prvi obisk, ker tega pacienta obiščemo zaradi nekega "novega stanja" saj na

takem obisku opravimo poglobljeno obravnavo.

4. VPRAŠANJE:

Varovanec je duševni bolnik na depo terapiji, ki jo prejema vsake 3-4 tedne. Ali je to

paliativni ali kurativni obisk.

ODGOVOR:

V Navodilu št. 31 za obračun NZD/PATR/3 (4/99) je zabeleženo: S 1.1.2013 je ZZZS

za patronažno dejavnost uvedel dve novi šifri storitev - 92105 (paliativni patronažni

obisk in nega na domu višje medicinske sestre) in 92106 (paliativni patronažni obisk

in nega na domu višje medicinske sestre v oddaljenem kraju), ki utemeljujeta

paliativno obravnavo oziroma obiske patronažne medicinske sestre po naročilu

zdravnika, torej v skladu z delovnim nalogom. Iz navedenega sledi, da je beleženje

in obračun paliativnega obiska utemeljen z delovnim nalogom izbranega osebnega

zdravnika, na katerem je jasno zabeleženo, da gre za paliativno obravnavo.

5. VPRAŠANJE

1.Kako naj beležimo kurativne storitve pri pacientih, ki so bili prvič zajeti v preteklem

letu in se nadaljujejo v leto 2015, delovni nalog je še veljaven? Ali so to prve

kurativne obravnave ali ponovne?

2.Kako naj beležimo kurativni obisk, ki je iz kurativne obravnave od nekega datuma

naprej prešel v paliativno zdravstveno nego? Izdan je bil novi delovni nalog za

paliativno zdravstveno nego. Ali je to prva ali ponovna paliativna obravnava?

3.Kako dolgo je lahko pacient obravnavan kot pacient v zadnjem obdobju življenja -

paliativna obravnava?

4.Zakaj se izguba časa patronažne medicinske sestre na poti do pacienta, ne šteje

od sedeža patronažne medicinske sestre, ki bo ta obisk opravila?

5.Kako naj obravnavamo nedonošenčka, ki je bil po rojstvu dalj časa hospitaliziran

na pediatriji (1mesec ali več) ? Koliko obiskov in kateri mu pripadajo glede na to, da

je novorojenček samo do 28.dneva po rojstvu? Koliko obiskov lahko opravimo v 1.

letu pri dvojčkih?

21

6.Koliko obiskov v letu lahko opravi patronažna medicinska sestra pri enem

pacientu, ki bi naj bil obravnavan zaradi sodelovanja v nacionalnih preventivnih

programih, glede na to, da obstaja več različnih preventivnih programov (DORA,

ZORA, SVIT in drugi presejalni programi)?

ODGOVOR:

1.V takih primerih beležite ponovne obravnave.

2. Prvo kurativno obravnavo PMS beleži in obračunava, kadar opravi prvi kurativni

patronažni obisk zaradi novega zdravstvenega problema (z novo diagnozo). Obisk

opravi patronažna medicinska sestra na osnovi in po navodilih delovnega naloga in v

skladu s protokolom prve kurativne obravnave. Zdravnik, ki je izdal delovni nalog je

dolžan na delovni nalog zabeležiti šifro glavne medicinske diagnoze po MKB 10 AM,

zaradi katere je naročil patronažni obisk na domu. V primeru izdanega novega

delovnega naloga za istega pacienta, z novo diagnozo, patronažna medicinska

sestra beleži prvi obisk. Merilo za beleženje prvega oziroma ponovnega obiska pri

istem bolniku je medicinska diagnoza

3. V Navodilu št. 31 za obračun NZD/PATR/3 (4/99) je zabeleženo: S 1.1.2013 je

ZZZS za patronažno dejavnost uvedel dve novi šifri storitev - 92105 (paliativni

patronažni obisk in nega na domu višje medicinske sestre) in 92106 (paliativni

patronažni obisk in nega na domu višje medicinske sestre v oddaljenem kraju), ki

utemeljujeta paliativno obravnavo oziroma obiske patronažne medicinske sestre po

naročilu zdravnika, torej v skladu z delovnim nalogom. Iz navedenega sledi, da je

beleženje in obračun paliativnega obiska, ter dolžina trajanja paliativne obravnave

utemeljena z delovnim nalogom izbranega osebnega zdravnika, na katerem je jasno

zabeleženo, da gre za paliativno obravnavo.

4. Za odgovor na vaše vprašanje potrebujemo dodatne konkretne podatke. Morda

ponazorite kar z minutami obravnave in prevoza za izbrano specifično storitev. Čas

namenjen poti od ene k drugi obravnavani osebi je po mnenju ZZZS primerno

upoštevan v cenah vseh storitev. Dodatno imate izvajalci možnost obračuna še

storitve v oddaljenem kraju (ob izpolnjevanju opredeljenih kriterijev). Sicer se ne

strinjamo z vašim stališčem, da bi se vedno moral upoštevati čas od sedeža nosilke.

Vzrok tiči v temu, da se nosilka običajno ne vrača na sedež po vsaki opravljeni

obravnavi.

5. V Pravilih OZZ je v 27. členu zapisano, da družini z dojenčkom v starosti do enega

leta pripada 8 preventivnih patronažnih obiskov, dva dodatna patronažna obiska pri

dojenčkih slepih in invalidnih mater do 12. meseca otrokove starosti in po en obisk v

2. in 3. letu starosti.

6. Obiske zaradi neodzivnosti v navedenih preventivnih programih izvede

patronažna medicinska sestra na podlagi obvestila osebnega zdravnika - to je

delovnega naloga. Se pa ti obiski evidentirajo in obračunavajo kot preventivne

obravnave.

1. odgovori na vpraŠanja izvajalcev v …...3 organizacijska vprašanja,…). nismo pa...

Documents