Dunajska 58, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 478 9106, telefaks: 01 478 90 13 Gp.mkgp@gov.si

Številka: 007-220/2007-18 Ljubljana, dne 3. marca 2008

Čistopis programa izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje poljskega majskega hrošča (Melolontha melolotha L.)

v občinah Idrija in Logatec

Pripravljalec programa: Fitosanitarna uprava Republike Slovenije

1. Povzetek ocene tveganja Glavnina obravnavanega območja, kjer je treba uvesti ukrepe za nadzor poljskega majskega hrošča zaradi njegove prerazmnožitve do leta 2006, leži v občini Idrija in zajema štiri katastrske občine: Zadlog, Idrijski Log, Črni Vrh in Godovič oziroma dve krajevni skupnosti: Črni Vrh in Godovič. Območje sega v sosednjo občino Logatec. Ogroženo območje travinja, na katerem bodo izvedeni ukrepi zatiranja poljskega majskega hrošča v letih od 2007 do 2009, bo poleg površin zemljišč, ki so utrpele škodo v letih 2005 in 2006, zajemalo tudi nove površine, na katerih bo s spremljanjem pojava in razvoja poljskega majskega hrošča in njegovih ličink ugotovljena prerazmnožitev. Večja gospodarska škoda nastaja v občini Idrija že od leta 2001. 1.1 Geografski opis To območje, ogroženo zaradi prerazmnožitve poljskega majskega hrošča (v nadaljevanju: ogroženo območje), predstavlja hribovit kraški teren z vrtačami in brezni. Je del visokega krasa, ki leži med pokrajinskimi enotami Trnovskega gozda, Križne gore in Javornika na jugovzhodu, hotenjskega podolja na vzhodu in idrijskega hribovja na severu. Glavnina škode nastaja na poljih in travnikih oziroma pašnikih na Črnovrški planoti, ki je obdana z gozdom, na nadmorski višini 650 do 750 m. 1.2 Geološka podlaga Na ogroženem območju prevladuje kamninska podlaga zgornjetriasnega dolomita (Trnovski pokrov), na prelomih je viden kredni apnenec (Čekovniška vmesna luska). Meja med apnencem in dolomitom je tudi meja med gozdom in travinjem. Zgornjetriasni dolomit je srednje prepustna kamnina z razpoklinsko poroznostjo, kredni apnenci pa so zelo dobro prepustne kamnine s kraško in razpoklinsko prepustnostjo. Ponekod je najti še paleocenske apnenčeve breče in peščenjake, ki so zelo dobro prepustne kamnine s kraško in razpoklinsko prepustnostjo, ter neprepustne plasti paleocenskih glinavcev.

2

1.3 Hidrologija Celotno območje Črnovrške planote je v strokovnih podlagah opredeljeno kot vodovarstveno območje za glavna izvira pitne vode: Divje jezero in Podrotejo. Na območju ni površinskih vod, razen ponikalnice v Idrijskem Logu. Po dolgotrajnejših padavinah spomladi ali jeseni lahko prihaja do poplav na delu Zadloškega in Črnovrškega polja. Z občinskim odlokom (Uradni list RS, št. 32/96) so določena vodovarstvena območja Črni Vrh nad Idrijo, in sicer vrtina (kat. št. 2927) in izvir Bajer (kat. št. 1209). Pripravljene so strokovne podlage za zavarovanje kraških vodnih virov Trnovsko-Banjške planote, kamor sodi tudi ogroženo območje, in sicer so predlagane štiri vodovarstvene cone: – cona III, širše vodovarstveno območje zajema zaselke Zadlog, Idrijski Log, Koševnik,

Trebče, večji del Črnega Vrha, del Predgriž in del Godoviča; – cona II, ožje vodovarstveno območje zajema predele, kjer so na površju kredni apnenci,

to je del Predgriž in del Godoviča; – cona I, najožje vodovarstveno območje je območje izvirov v Podroteji in Divje jezero, – območje zajetja v Podroteji. Na območju zajetja in cone I uporaba fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ni dovoljena, na območju cone II in III pa je omejena. Vpliv na podzemne vode imajo geološka zgradba ter debelina in lastnosti pedološkega horizonta.

a. V katastrski občini Zadlog je na dolomitu vodonosnik s prosto gladino podzemne vode, ki ne napaja neposredno spodnjega kraškega vodonosnika v krednih apnencih. Nivo podtalnice je na 20 do 30 m globine. Najranljivejša območja v Zadlogu so ponikalnice (vrtače, ponikve), ki so od Divjega jezera in Podroteje oddaljene 5–6 km in bi ob visokih vodah lahko prenesle do izvirov eventualno onesnaženje v 250 do 400 urah.

b. V katastrski občini Idrijski Log so kmetijske površine na dolomitnem površju, ki je dokaj neprepustno, tako da se vode stekajo proti požiralnikom in se pretočijo v spodaj ležeče apnence do podtalnice na globini 336 m. Ponikalnice v Idrijskem Logu in Koševniku so od izvirov oddaljene 3–3,5 km, skozi apnenec pa voda teče hitro in bi morebitno onesnaženje doseglo izvire v 12 urah.

c. V katastrski občini Črni Vrh je na dolomitu vodonosnik s prosto gladino podzemne vode na 12–14 m globine, ki napaja spodnji kraški vodonosnik; voda iz apnenčevega površja odteka vertikalno do nivoja podtalnice skozi požiralnike in vrtače. Razdaljo 5,5–6,5 km do izvirov pitne vode bi onesnažena voda prepotovala v 250 do 325 urah.

d. V katastrski občini Godovič so pod dolomitnim površjem kredni apnenci zelo prepustni, gladina podzemne vode je na nadmorski višini 330 m. Večji del podzemnih vod odteka proti Podroteji in Divjemu jezeru – za 6–6,5 km bi voda potrebovala 150 do 200 ur.

1.4 Tla Zadloška kotlina sodi med tipična kraška polja, kjer so na pedogenetske procese vplivali predvsem kvartarni sedimenti. Med njimi prevladujejo holocenski aluvialni nanosi, ki jih tvorijo glinasto peščene naplavine. Z obrobnega hribovja z dolomiti izvirajo naplavine kraške ilovice, bogate z meljasto in glinasto frakcijo. Preperina dolomita vpliva na zasičenost tal z bazami, tako da so zaradi visokega pH tla razvrščena v skupino »evtrična rjava tla na reliktnem meljasto glinastem aluviju«. V spodnjih plasteh globokih talnih profilov so pogosto tla, ki so nastala kot netopni ostanek apnenca in dolomita in so karakteristična kot »rjava pokarbonatna tla«. Poleg srednje globokih in globokih tal pa na območjih s površinsko skalovitostjo zasledimo plitve in zelo plitve talne oblike rjavih pokarbonatnih tal, ki se ponekod izmenjujejo tudi s

3

»sprsteninasto rendzino«. Tla so eden odločilnih naravnih filtrov, skozi katera se v vodi raztopljene snovi premeščajo v nižje plasti. Fitofarmacevtska sredstva se vežejo zlasti na organske koloide v tleh. 1.5 Kmetijstvo na ogroženem območju

Na ogroženem območju v krajevnih skupnostih Črni Vrh in Godovič je skupaj 131 kmetij, na najbolj prizadetem območju v zaselkih Zadlog in Idrijski Log pa 59 kmetij, od teh 22 čistih kmetij. Kmetje na ogroženem območju redijo okoli 1000 glav živine, od tega vsaj 500 krav za mlečno proizvodnjo. Nekaj kmetij redi tudi krave dojilje, pitance in drobnico. Kmetje pridelujejo voluminozno krmo (paša, silaža, seno) na travnatih površinah, kjer še posebej pazijo na kvaliteto krme, ker le tako lahko zagotovijo stalno količino in kvaliteto prirejenega mleka ob čim manjšem dokupu močnih krmil. Na prizadetem območju priredijo okrog 4,1 milijona litrov mleka letno, ki ga odkupuje večinoma Mlekarna Vipava. Večino prirejenega mesa odkupijo v Klavnici Idrija. Na območju delujeta dve zadrugi, in sicer Kmetijsko gozdarska zadruga Idrija in Kmetijsko gozdarska zadruga Holcer. 1.6 Potreba po uvedbi ukrepov na območju Idrije in Logatca Na območju Idrije in Logatca se je v letu 2004, ko je kljub dolgi zimi večina poljskih majskih hroščev v tleh preživela, ponovno pojavila izredna prerazmnožitev hrošča . V maju in juniju 2004 so odrasli poljski majski hrošči množično letali (»hroščevo leto«) in zalegali jajčeca na kmetijske površine, ki so večinoma trajni travniki. Množičen let poljskih majskih hroščev je bilo opaziti na območjih naselij Zadlog in Idrijski Log, nekaj manjša številčnost pa je bila na območju Črnega Vrha in Godoviča. V času zaleganja jajčec in po njem je bilo vreme toplo in vlažno, kar so bile zelo ugodne razmere za izleganje in razvoj ogrcev. To je pripeljalo do izredne številčnosti ogrcev. Ogrci so že takoj po izleganju (L1) v juniju delali škodo s spodjedanjem korenin na travnatih površinah. Ugotovljeno število ogrcev poljskega majskega hrošča na Črnovrški planoti je bilo od 48 do 170 ogrcev/m2. Na večini vzorčnih mest je število presegalo 120 ogrcev/m2. V zadnji dekadi oktobra 2004, ko so se ogrci prenehali hraniti in so šli prezimovat globlje v tla, so bile na travnatih površinah povsod vidne poškodbe travne ruše. Ruša je delno porumenela in večina rastlin ni imela korenin, tako da smo jo lahko odgrnili. V letih 2005 in 2006 se je z rastjo in razvojem ogrcev škoda nadaljevala. Pri takem obsegu populacije ni pričakovati, da se bo populacija naravno znižala, zato je treba uvesti ukrepe zatiranja poljskega majskega hrošča. Zaradi izredne občutljivosti kraške pokrajine in ker napadene površine ležijo na vodovarstvenem območju, se je Fitosanitarna uprava republike Slovenije v letu 2005 odločila za biotično zatiranje škodljivca na travnatih površinah. Ministrstvo za okolje in prostor je podlagi Presoje tveganja za naravo izdalo pozitivno mnenje za uporabo biotičnega pripravka na podlagi entomopatogene glive Beauveria brongniartii (MELOCONT®-Pilzgerste). Pripravek se lahko uporablja do zatrtja hrošča na znosno raven. Potrebna sta strokovna aplikacija in nadzor nad delovanjem ter širjenjem B. brongniartii kot tudi nad učinkovitostjo pripravka. Na podlagi presoje je bila izdana Odločba za vnos in uporabo glive vrste Beauveria brongniartii (Sacc.) Petch. V letu 2005 je Inštitut za fitomedicino na Črnovrški planoti ugotovil in izoliral avtohtono naravno populacijo glive Beauveria brongniartii. Na

4

podlagi tega dejstva lahko trdimo, da pri tretiranju površin z biotičnim pripravkom MELOCONT®-Pilzgerste ne gre za vnos tujerodnega organizma in je mogoč tudi na drugih območjih, ki bodo določena kot posebno nadzorovana. Cilj načrtovanih dejavnosti je učinkovito ukrepanje na celotnem območju, kjer je prag škodljivosti močno presežen, da se zadrži populacija poljskega majskega hrošča na sprejemljivi ravni in se s tem prepreči nastajanje nadaljnje gospodarske škode. 2. Območje razmejene občine Idrija

V občini Idrija je posebno nadzorovano območje celotne občine, kjer so njive in se travinje uporabljajo za prehrano pri reji živali na kmetijah. Zaradi množičnega izbruha poljskega majskega hrošča je bila povzročena gospodarska škoda na Črnem Vrhu

Slika 1: Kmetijska gospodarstva v občini Idrija, kjer bi bilo za omejevanje škode potrebno biotično

zatiranje ogrcev poljskega majskega hrošča z glivo B. b. že v letih 2005 in 2006.

5

3. Čas izvedbe ukrepov

Čas izvedbe ukrepov je vezan na razvojni krog poljskega majskega hrošča od jeseni 2007 do pomladi 2009. Ukrepi se bodo predvidoma izvajali v naslednjih časovnih obdobjih:

• v stadiju razvoja ličink L1 in L2, avgust /september 2007;

• v stadiju razvoja ličink L2, april/maj/junij in L3 avgust/september 2008;

• v stadiju razvoja ličink L3, april/maj/junij 2009.

Odrasli hrošči se izležejo iz bube v poznem poletju, vendar ostanejo v zemlji do pomladi, ko začnejo aprila in maja posamično letati. Hrošči si poiščejo hrano: objedajo liste hrasta (Quercus), bukve (Fagus), javorja (Acer), divjega kostanja (Aesculus), gabra (Carpinus) (leske (Corylus), gloga (Craetegus) pa tudi orehov (Juglans) in sliv (Prunus). Po dveh tednih hranjenja so samice spolno zrele in začnejo iskati polja in travnike, kamor bodo legle jajčeca. Vsaka samica izleže jajčeca v skupine po 20 do 30 jajc (skupaj do 80) v mehka tla v globino 10–15 cm. Večina samic med odlaganjem jajčec pogine, tretjina pa se jih vrne na dopolnilno hranjenje na drevesa in nato na ponovno odlaganje jajčec. Embrionalni razvoj v jajčecu traja od 4 do 6 tednov, nato se konec junija ali v začetku julija izleže ličinka, ki se takoj začne hraniti s koreninami. Horizontalno se premika za hrano do 30 cm na dan. Ličinke so zelo polifagne, objedajo korenine trave, žit, pese, krompirja, sadnih in gozdnih rastlin. Po prvi levitvi se ob jesenskem padcu temperature zakopljejo v globlje plasti, kjer prezimijo. Aprila drugo leto se začnejo ličinke intenzivno prehranjevati in ob tem povzročati propad rastlin. Junija se drugič levijo, še več pojedo in se oktobra zavlečejo na drugo prezimovanje. V tretjem letu se ličinke prehranjujejo blizu površja do julija. Takrat se zakopljejo globlje v tla (30–40 cm) in zabubijo. Ko se odrasli hrošči konec avgusta ali v začetku septembra izležejo, ostanejo v zemlji čez zimo in izletajo v maju (hroščevo leto). Razvojni ciklus traja tako 36 mesecev, življenjski pa se zaključi v obdobju 4 koledarskih let. Hroščevo leto se pojavlja vsaka 4 leta na določenem območju. V letu 2005 je bilo na vseh travnih površinah poprečno 226 ogrcev/m2 (L2), kar je povzročilo uničenje travne ruše na 762 ha travnikov oziroma na 62 odstotkih vseh kmetijskih površin na območju krajevnih skupnosti Črni Vrh in Godovič v občini Idrija). Uradno zabeležena škoda v občinah Idrija in Logatec je podana v spodnji preglednici. Preglednica 1: Uradno zabeležena škoda v občinah Idrija in Logatec v letu 2005.

Občina Površina (ha) % poškodovanosti Št. oškodovancev

Idrija 762 80–100 70

Logatec 64,5 50–100 35

6

4. Vrsta, način in intenzivnost fitosanitarnih ukrepov Na napadenem območju je potrebno zagotoviti dovolj gosto tretiranje površin, kjer se razvijajo ogrci poljskega majskega hrošča. To so v pretežni meri travniki in pašniki (travna ruša, travinje) in v manjši meri njive. Za določena zemljišča bo izvajalec ukrepov določil način izvedbe ukrepov glede na vrsto pridelave ob upoštevanju posamezne faze in časa izvedbe posameznega ukrepa.

Ker so pretežni del površin, predvidenih za tretiranje, travniki in pašniki, bo glavni ukrep vnos entomopatogene glive Beauveria brongniartii, nacepljene na ječmen, s primerno sejalnico za vsejavanje ječmena v travno rušo. Na njivah ta način zatiranja ni tako uspešen, ker se tla obdelujejo in se gliva ne more razraščati, da bi okužila ogrce poljskega majskega hrošča. Namen ukrepa je zlasti naseliti entomopatogeno glivo na zadovoljiv delež travinja na posebno nadzorovanem območju, kjer bo zadrževala prerazmnoževanje poljskega majskega hrošča.

Drugi ukrep zatiranja s kemičnim pripravkom se izvaja na njivah, kadar je prag škodjivosti presežen. V okviru spremljanja poljskega majskega hrošča je predvidena najprej ugotovitev praga škodljivosti (določitev kritičnega števila ogrcev na kvadratni meter, ki povzročajo gospodarsko škodo), na podlagi katerega lahko imetnik zemljišča sam izvede zatiranje z registriranim fitofarmacevtskim sredstvom.

V skladu z uredbo o izvedbi ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje množičnega izbruha poljskega majskega hrošča izvajalec javnih pooblastil o vseh izvedenih ukrepih vodi evidenco in preverja učinkovitost izvedenih ukrepov v letu, ki sledi izvedbi ukrepov.

4.1 Spremljanje populacije poljskega majskega hrošča Populacija poljskega majskega hrošča se bo spremljala s talnimi izkopi, z ulovi odraslih osebkov in vizualnim opazovanjem. Spremljali se bodo tudi okoljski dejavniki (meritve temperature zraka in tal, količine padavin) in gliva Beauveria brongniartii.

V času leta odraslih poljskih majskih hroščev spomladi 2007 se je številčnost populacije spremljala z vizualnim opazovanjem večernih naletov ter objedenosti listja dreves ter z lovljenjem z vabami. Postavljene so bile feromonske in svetlobne vabe, ki so s feromonom oziroma svetlobo privabljale odrasle hrošče, da so se ulovili v vabo. Po izleganju ličink iz jajčec pa se bo spremljala številčnost s pomočjo talnih izkopov na travnikih in njivah. Na podlagi ugotovljene številčnosti se bo izvedlo zatiranje.

4.1.2 Spremljanje ulova majskega hrošča Nalet poljskega majskega hrošča bomo spremljali s svetlobnimi in poskusno s feromonskimi vabami. Za izvedbo bomo uporabili standardne avtomatske entomološke svetlobne vabe z neonsko svetilko. Lov in štetje bosta potekala vsakodnevno v času od 10. aprila do 15. junija od 1800 do 030 ure. Izletanje odraslih poljskih majskih hroščev iz tal se je v letu 2007 začelo že po 10. aprilu zaradi izredno toplega vremena. Nalet je trajal vse do konca maja 2007 z gradacijo v času od 5. do 10. maja. Izletanje poljskih majskih hroščev in odlaganje jajčec so do konca maja ovirala zelo suha tla. 4.1.3 Določanje škodljivcev s pregledovanjem zemljišča (talni izkopi) V tleh je veliko število škodljivcev, ki tam lahko preživijo le določene razvojne stadije ali pretežno vse življenje; druge vrste v tleh le prezimijo. Metodo pregledovanja zemljišča

7

uporabljamo na zemljiščih, namenjenih poljedelskim in vrtnarskim kulturam, še zlasti okopavinam (koruza, sončnice, sladkorna pesa, krompir ...), ter na zemljiščih, kjer bomo sadili sadno drevje ali vinsko trto za določanje vrst, gostote, vertikalne in horizontalne razširjenosti žuželk oziroma škodljivcev, njihovega razvojnega stadija idr. Če zemljišče zasadimo brez predhodnega ugotavljanja zastopanosti škodljivcev v tleh in ne izvajamo ukrepov za varstvo proti škodljivcem, lahko tvegamo velike izgube pridelka; po drugi strani z uporabo kemičnih sredstev na teh zemljiščih morda po nepotrebnem obremenimo okolje, uničimo koristne organizme in povečamo stroške pridelave. Pregled tal opravimo s talnimi izkopi, ki jih naredimo ročno; lahko pa tudi strojno, z vrtanjem. Pri tem moramo upoštevati:

• Čas opravljanja talnih izkopov Talne izkope opravimo konec zime (prva polovica marca), torej pred začetkom dejavnosti škodljivcev, ali jeseni, ob koncu vegetacije, ko se dejavnost škodljivcev zaključi. Podatki, ki jih dobimo s talnimi izkopi spomladi, služijo izdelavi kratkoročne prognoze, jesenski pa dolgoročne. Glavnino izkopov opravimo septembra in oktobra, delamo jih lahko do takrat, ko zemlja začne zmrzovati. Jesenski izkopi kažejo številčnost škodljivcev, ki nastopijo zimsko diapavzo. Te podatke dopolnimo oziroma korigiramo s podatki, dobljenimi spomladi, ker se število osebkov med prezimovanjem zmanjšuje zaradi neugodnih biotskih in abiotskih dejavnikov. V marcu se odločimo za manjše število talnih izkopov, ki jih naredimo na istih mestih kakor prejšnjo jesen ali na delih zemljišča, kjer je bila gostota škodljivcev največja. Talne izkope delamo, ko tla niso preveč suha ali preveč mokra, ker se taka tla slabše drobijo, pregled nad materialom je slabši, obenem pa je delo oteženo.

• Globina talnih izkopov Globina talnih izkopov je različna, odvisna je od globine, do katere se nahaja vrsta, ki jo raziskujemo, in od rastlinske odeje. Zemljo izkopljemo po slojih: 0–10 cm, 10–20 cm, nato še preostalo plast do globine 50 cm. Globina izkopa je odvisna od vrste tal, vrste živali in letnega časa: jeseni in pozimi je izkop globlji, ker se žuželke zabubijo globlje, medtem ko so ličinke spomladi in poleti bližje površini.

• Velikost talnih izkopov

Na zemljišču, kjer želimo ugotoviti, kateri škodljivci se najdejo in v kakšnem številu, naredimo vsaj 4 talne izkope s površino 1 m2, bolje pa je, da naredimo več izkopov s površino 0,25 m2

(stranica kvadrata je 50 cm), ker tako dobimo boljšo sliko o razporeditvi škodljivcev po parceli.

• Število in razporeditev talnih izkopov Število in razporeditev talnih izkopov na parceli sta različna, odvisna od velikosti zemljišča ter vrste, gostote in razširjenosti škodljivca. Z večjim številom izkopov (ki so zato lahko manjši) dobimo zanesljivejše podatke. Ko se odločamo o številu izkopov na zemljišču, so nam v pomoč naslednji kazalniki: če pričakujemo večjo gostoto škodljivcev v tleh, je število izkopov na enoto površine manjše, in obratno; enako velja, če so škodljivci razporejeni v tleh enakomerno. Za večje število izkopov se odločimo, če se škodljivci pojavljajo v otokih. Pri zatravljenih in njivskih površinah se priporočajo v povprečju štirje izkopi velikosti 0,25 m2 na hektar (odvisno od velikosti in homogenosti parcele).

8

Slika 2: Razporeditev talnih izkopov na parceli

Slika 3: Shema talnega izkopa

• Pregled zemlje iz talnega izkopa

Pred izkopom določimo površino izkopa in izberemo vzorčne parcelice. Meje parcelic označimo, na robovih z lopato zarežemo v tla, da parcelico ločimo od preostale površine. Posamezno plast zemlje (na primer do globine 10 cm) izkopljemo. Izkopane zemlje ne odlagamo neposredno na tla, ampak na folijo, da živalice ne pobegnejo nazaj. Izkopano zemljo natančno pregledamo, tako da jo zdrobimo z rokami. Vse organizme, ki jih najdemo, shranimo v 70-odstotnem etanolu. Sledi druga plast, 10–20 cm globoko, in nato tretja plast. Po končanem pregledu zemljo stresemo nazaj v jamo (slika 2). Škodljivce, ki smo jih našli v izkopani zemlji, razvrstimo po sistematskih skupinah, določimo vrsto in njihovo številčnost oziroma kritična števila. Prag škodljivosti - kritična števila za poljskega majskega hrošča (Melolontha melolontha L.)

Povprečno število ličink na m2 Rastlinska vrsta Jesen po »hroščevem

letu« V letu škodljivosti ličink

travniki 40 20–30

žita 30–40 20

okopavine (krompir, repa ...) 5–10 3–4

Druge kulture (jagode, zelenjava, drevesnice ...)

2–3 2

9

4.1.4 Meritve temperature zraka in tal ter količine padavin V okviru prognostične službe za varstvo rastlin v Sloveniji je vzpostavljena mreža agrometeoroloških postaj, s katerimi je mogoče zajeti podatke o temperaturi zraka in tal, zračni vlagi in količini padavin. Postaje so povezane v komukacijske mreže med terenskimi postajami, lokalnimi sprejemniki in lokalnimi strežniki ter s centralnim strežnikom. Obstoječe postaje so med seboj povezane z radijsko zvezo, ki je mogoča med oddajniki in sprejemniki do največ 20 km zračne razdalje. Za oddaljeno lokacijo na Črnem Vrhu je potreben nakup postaje, ki omogoča prenos podatkov prek GPRS-omrežja, kjer ni omejitev zaradi konfiguracije terena ali razdalje do sprejemnika podatkov. Nova GPRS-postaja bo povezana v agrometeorološki sistem, kjer bosta mogoča zajem in obdelava podatkov z obstoječimi programskimi orodji, kar je z vidika uporabnosti in javne dostopnosti podatkov najbolj racionalno. Za postavitev na lokaciji je potreben nakup postaje skupaj s senzorji za talno in zračno temperaturo, zračno vlago in z dežemerom ter pripadajočo opremo za napajanje in prenos podatkov. Preglednica 2: Okvirni izračun stroškov dobave agrometeorološke merilne postaje

GSM/GPRS-postaja A733 addWAVE GSM/GPRS w/o Solar Set 1.490 €

SEN-R Combisensor (Temp., RH) 663 €

Aquaflex SI-99 w/soil temp. + 20 m cable for addIT/addWAVE 625 €

ST Soil / Water / Snow Temp 390 €

STROŠKI NABAVE (brez DDV) 3.168 €

STROŠKI NABAVE (z DDV) 3.801 €

Sklenitev naročniškega razmerja in nakup SIM-kartice (za 36 mesecev) 360 €

STROŠKI VZDRŽEVANJA IN POSTAVITVE (letno) 500 €

SKUPAJ 4.661 €

4.2 Biotično zatiranje ogrcev poljskega majskega hrošča

Zatiranje ličink poljskega majskega hrošča na travinju z biotičnim pripravkom MELOCONT®-Pilzgerste, katerega aktivna snov je gliva Beauveria brongniartii, je v danih okoliščinah najsprejemljivejši način. Vsak travnik s seznama posebno nadzorovanega območja se tretira v dveh fazah (dvakrat zapored v razmiku najmanj pol leta) s po 40 kg/ha v vsaki fazi. Količina pri drugem tretiranju se lahko zmanjša, če je ugotovljena učinkovitost po prvem tretiranju zadovoljiva.

Prva uporaba te glive je znana iz Švice, ko so v obdobju od leta 1985 do leta 1988 na 4000 ha naselili glivo za zatiranje poljskega majskega hrošča. Glivo so razmnoževali v laboratoriju na steriliziranih zrnih ječmena. Gliva se razmnožuje na zrnih ječmena, dokler ne najde ciljnih gostiteljev – ogrcev poljskega majskega hrošča; te okuži in se na njih razvija dalje ter se ohranja v tleh. V času leženja jajc se samice okužijo tako, da ležejo manjše število jajčec, in ta so manj vitalna.

Od leta 1995 je vodilni raziskovalec na tem področju dr. Hermann Strasser z Inštituta za mikrobiologijo Univerze v Innsbrucku. Vodil je uspešen nacionalni projekt in projekt Evropske unije (BIPESCO − FAIR6-CT98-4105) o obvladovanju pahljačnikov z entomopatogenimi glivami, kot sta vrsti Beauveria brongniartii in Metarhizium anisopliae. V okviru projekta

10

RAFBCA − QLRT-2000-01391 je pripravil oceno tveganja za glivo Beauveria brongniartii in organiziral skupaj z dr. Barbaro Pernfuss četrti IOBC Meeting on "Integrated Control of Soil Pests" oktobra 2004.

Vnos in uporaba glive Beauveria brongniartii sta potrebna do zatrtja ogrcev poljskega majskega hrošča na znosno raven.

Za izvedbo vnosa in naselitve morajo biti izpolnjeni tudi pogoji glede prostorov za skladiščenje, opremo za aplikacijo in strokovnih kadrov. Usposobljeni izvajalec, ki bo skrbel za vnos glive Beauveria brongniartii, za skladiščenje in aplikacijo, mora imeti primerno hlajeno skladišče, ki zagotavlja optimalno temperaturo za skladiščenje glive Beauveria brongniartii (pod 8 °C), primerno sejalnico za vsejavanje ječmena v travno rušo in usposobljeno osebje za pravilno ravnanje z biotičnim pripravkom.

4.3 Spremljanje glive Beauveria brongniartii Vzorčenje tal S talno sondo premera min. 1 cm vzorčimo na pridelovalnih površinah do 30 cm, na travnikih in pašnikih pa do 10 cm. Vzorčimo na globini 1–10 cm oziroma 10–30 cm, po 40 vzorcev na hektar, vendar ne manj kot 15 na tretirano površino. Vzorce shranimo v inertne plastične vrečke. Priprava vzorcev in shranjevanje Vzorce imamo 1–2 dni na sobni temperaturi (20–25 ºC), nato jih presejemo skozi 2-milimetrsko sito in jih homogeniziramo. Če vzorcev takoj ne uporabimo (analiziramo), jih lahko shranimo največ za 2 meseca pri 4 ºC. Ugotavljanje suhe teže zemlje Po sušenju na sobni temperaturi vzamemo iz celotnega homogeniziranega vzorca tri podvzorce po 5 g, jih damo v predhodno stehtane petrijevke (tehtiče) (P), jih ponovno stehtamo (S zračno suha) in jih za 24 ur damo na 108 ºC. Prestavimo jih v desikator in nato stehtamo (P + S popolnoma suho). Nato izračunamo težo suhe zemlje: r = S zračno suha / (P + S popolnoma suho) – P Ugotovljeno razmerje nam pozneje pomaga kot korekcijski faktor za ugotavljanje BCA na gram suhih tal. 4.3.1 METODA RAZREDČEVANJA Ekstrakcija Po tri podvzorce po 10 g iz vsakega homogeniziranega vzorca damo v 100-mililitrske erlenmajerice s širokim vratom. Zapišemo natančno količino tal, ki smo jo dali v posamezno erlenmajerico. Dodamo 40 ml raztopine Tween 80 (0,1 % (v/v)) v vsako erlenmajerico in jih damo v vodno kopel na 25 ºC za 30 min. na 150 rpm. Potem prestavimo steklenice v ultrasonično kopel za 30 sekund. Razredčitvene serije Pred uporabo stresamo erlenmajerice 60 sekund in jih nato pustimo stati 30 sekund. Pripravimo suspenzijo v razmerju 1 : 5, tako da odpipetiramo s površine1 ml suspenzije in jo damo v epruvete, kjer je 4 ml raztopine 0,1-odstotnega Tweena. Pomešamo na stresalniku vortex in nato postopek nadaljujemo po proceduri 1 ml v 4 ml itd. Osnovna suspenzija in naslednji dve razredčitvi nam služijo za ugotavljanje zastopanosti glive v območju 5 x 102 do 1,5 x 105 cfu BCA na gram tal. Če pričakujemo večjo zastopanost glive v tleh, nadaljujemo razredčevanje.

11

Nacepljanje in inkubacija Po 4 agarne plošče inokuliramo s selektivnim in polselektivnim gojiščem (Priloga II) s 50 µl pripravljene suspenzije in jo razmažemo z Drigalski spatulo. Nacepljene agarne plošče inkubiramo na 25 ºC pri 60 % r.z.v., dokler kolonije niso vidne (rast preverjamo na dva dneva). Štetje kolonij Po koncu inkubacijske dobe preštejemo število kolonij na posamezni agarni plošči. To naj počne oseba, ki je izurjena za to opravilo. Analiza Upoštevamo samo agarne plošče, kjer je od 20 do 100 kolonij. Za vsako agarno ploščo izračunamo število CFU na gram suhih tal (CFU/dry soil). CFU/dry soil = (soil flask / (40 + soil flask)) x CFU plate x d x r x 1/R

soil flask – količina tal v gramih, ki smo jih dali v erlenmajerico d – razredčitveni koeficient (tj. 1 za nerazredčeno, 5 za razredčitev 1 : 5 itd.) r – razmerje med zračno suhimi tlemi in posušenimi tlemi (zgoraj) R – faktor, opisan v podpoglavju 3

Srednja vrednost vseh ponovitev enega vzorca se izračuna in prikaže v kvartilih od 25 do 75 odstotkov. To nam pokaže, ali so podatki normalno razporejeni. 4.3.2 UGOTAVLJANJE »ŽIVOSTI« PRIPRAVKA S tem postopkom ugotovimo, kako zanesljiva je metoda, s katero ugotavljamo zastopanost vnesenega BCA. Pripravimo sporno suspenzijo, tako da speremo spore s površine pripravka z raztopino Tween 80. Živost spor ugotovimo po standardu BCA 1/1 Quality control of fungal biocontrol agent (LAENGLE et al., 2005). Pripravimo 10 ml suspenzije spor z 106/ml in jo damo v 100 g popolnoma suhe zemlje; torej inokuliramo z 105 spor/g tal. Vse skupaj premešamo, da je čim bolj homogenizirano (najbolje v plastični vrečki). Nato damo v 250-mililitrsko erlenmajerico in na stresalnik (over head shaker) za eno uro. Vzorec nato analiziramo po že omenjenem postopku. Primerjamo rezultate (CFU – inokulirana tla) s pričakovanim številom (105/g suhih tal) z uporabo enostranskega t-testa. Če ni signifikantnih razlik za R, uporabimo 1, če pa jih ugotovimo, uporabimo naslednji popravek:

R = CFU inokulitana tla/105 To razmerje se potem uporablja, kot je prikazano v formuli za ocenjevanje BCA na gram suhih tal (CFU dry soil) Ti podatki se prikažejo skupaj s tistimi, ugotovljenimi na terenu. 4.3.3 GOJIŠČA Selektivno gojišče za Beauveria spp. (Strasser et al., 1996). Za glive Metarhizium spp. se doda še 20 g/l glukoze. Beauveria – selektivni Sauboraud – 2-odstotni glukozni agar

• 30 g Sauboraud 2-odstotni glukozni bouillon (Merck 1080090500 ali podoben) • 15 g agar • 1000 ml deionizirane vode

Steriliziramo 20 minut/121 ºC/2 bar. Gojišče je čiste svetlorumene barve. Če je izpostavljeno previsoki temperaturi, je temnorjavo in ga zavržemo. Po avtoklaviranju dodamo gojišču antibiotike:

• cikloheksamid – 70 mg/l

12

• streptomicin – 100 mg/l • tetraciklin – 50 mg/l • in fungicid dodin – 100 mg/l

Antibiotiki se dodajo kot hladno sterilizirana založna raztopina, medtem ko se dodin raztopi v 1,5 ml 96-odstotnega alkohola in se nato doda gojišču. Temperatura gojišča naj bo med 50 in 60 °C. 0,1-odstotni Tween: Raztopimo 1 gram Tween 80 v deionizirani vodi in avtoklaviramo. 4.4 Stroški spremljanja leta poljskega majskega hrošča, njegove bionomije, učinkovitosti biotičega zatiranja in spremljanje populacije škodljivca ter populacije entomopatogene glive Beauveria brongniartii na tretiranih površinah Spremljanje številčnosti in razvoja populacije poljskega majskega hrošča ter glive Beauveria brongniartii se izvaja na izbranih lokacijah, ki so enakomerno porazdeljene po občinah Idrija in Logatec, ob upoštevaju obsega tretiranih površin. Metode spremljanja so navedene v podpoglavjih 4.1 in 4.3. Preglednica 3: Okvirni izračun stroškov spremljanja poljskega majskega hrošča in entomopatogene glive Beauveria brongniartii

Leto:

Nakup GPRS meteorloške postaje Adcon

Skupaj stroški spremljanja (EUR)

- Strošek dela

- Materialni stroški

- Splošni stroški

2007 3.801 € 0 € 0 € 0 € 0 €2008 270 € 40.000 € 19.770 € 9.590 € 10.640 €2009 0 € 20.000 € 9.885 € 4.795 € 5.320 €

Skupni stroški spremljanja bodo nastali zlasti v drugem in tretjem letu spremljanja, vključujejo pa terensko delo in so sestavljeni iz stroškov dela in z njim povezanimi materialnimi in splošnimi stroški. Stroški dela vključujejo zlasti oziroma so povezani z naslednjimi aktivnostmi: - na izbranih lokacijah lokacijah se postavi feromonske in svetlobne vabe ter dnevno spremlja ulov odraslih hroščev, - na izbranih tretiranih parcelah se mesečno (april do oktober) izvajajo talni izkopi z namenom spremljanja številčnosti in razvojnih faz populacije škodljivca in posledično učinkovitosti pripravka Melocont-Pilzgerste®, - v enakih intervalih se na istih parcelah po predpisanih standardnih metodah vzorčijo tla in nato laboratorijsko določi populacija entomopatogene glive B. brongniartii izražena v cfu (colony forming units) na gram tal. Sproti se ugotavlja dinamika rasti oz. manjšanja populacije v povezavi z okoljskimi dejavniki (temperatura, vlaga), - obdelava podatkov, kartografska predstavitev, analiza in poročanje, koordinacija - v elektronski obliki (tekstovno in slikovno) se vodi seznam tretiranih in pregledovanih površin in je dostopen pri upravi in na njenih spletnih straneh.

13

5 Faze izvajanja ukrepov zatiranja

Izbrani travniki in pašniki s seznama posebno nadzorovanega območja bodo tretirani z biotičnim pripravkom MELOCONT®-Pilzgerste v dveh fazah (dvakrat zapored v razmiku najmanj pol leta) s po 40 kg/ha v vsaki fazi. Količina pri drugem tretiranju se lahko zmanjša, če je ugotovljena učinkovitost po prvem tretiranju zadovoljiva, vendar naj ne bo manjša od 30 kg na ha.

Preglednica 4: Časovnica zbiranja prijav, izvedbe ukrepov po fazah in poročanje o ukrepih proti majskemu hrošču

2007 2008 2009 Leto

A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A M J J Mesec x x x x x Zbiranje

prijav

x x x x X x x x x 1. faza

x x x x X x x x x 2. faza

x x x x x x x x x x x x Poročanje

6 Metode dela

Biotično zatiranje se bo izvajalo na površinah, kjer je travna ruša še nepoškodovana in bomo spodaj prešteli več ogrcev, kot je prag škodljivosti glede na razvojni stadij in kjer je vsejavanje mogoče izvesti na relativno ravnih površinah brez prevelikega nagiba (ocena je 557 ha). Vsejavanje pripravka MELOCONT®-Pilzgerste (ječmen, inficiran z glivo Beauveria brongniartii) je mogoče izvesti na relativno ravnih površinah brez prevelikega nagiba. Prizadeti travniki na območju Zadloga, Idrijskega Loga, Črnega Vrha, Godoviča in naprej proti Logatcu so večinoma ravni in vsejavanje omogočajo. Učinkovitost glive B. brongniartii bo odvisna predvsem od vlažnosti tal ter razvojnega stadija ogrcev v času aplikacije in po njej. Pričakuje se, da bo nastopila smrtnost ogrcev od 10 do 20 dni po infekciji. Na podlagi izkušenj iz leta 2005 je delovanje v bolj sušnih razmerah počasnejše, vendar je gliva Beauveria brongniartii v tleh še prisotna in še vedno okužuje poljskega majskega hrošča. Na posebno nadzorovanem območju bo treba za zatiranje poljskega majskega hrošča:

− zbirati prijave upravičencev in se dogovoriti za izvedbo (pred vsejavanjem mora biti travna ruša pokošena);

− naročiti, skladiščiti in distribuirati biotični pripravek MELOCONT®-Pilzgerste; − najeti sejalnice in koordinirati izvedbo na zaključenem območju; − vsejavati ječmenova zrna z nacepljeno kulturo glive v travno rušo; storilnost

vsejavanja je 0,6 ha/uro do 1 ha/uro; − po vsejavanju po potrebi izvesti valjanje, ki zapre setvene reže in s tem zavaruje glivo

B. brongniartii pred izsušitvijo in UV žarki oz. namakanje. Na posebno nadzorovanem območju bo treba za spremljanje:

− ugotoviti število ogrcev na kvadratni meter zemljišča pred tretiranjem; − ugotoviti število ogrcev na kvadratni meter zemljišča po tretiranju; − ugotoviti zastopanost glive B. b. na kvadratni meter zemljišča po tretiranju.

14

7 Stroški izvedbe ukrepov

Sredstva za izvedbo ukrepov bodo zagotovljena v finančnem načrtu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za posamezno proračunsko obdobje, v okviru Fitosanitarne uprave, PP 4275 – Zdravstveno varstvo rastlin.

Preglednica 5: Stroški zatiranja in spremljanja poljskega majskega hrošča ter materialni stroški in storitve

PP 4275 Transfer v javne zavode Materialni stroški in

storitve

Leto Plan proračuna

(EUR)

Skupaj stroški zatiranja (EUR)

Stroški spremljanja (EUR) Skupaj (EUR)

2007 130.000 € 52.141 € 0 € 77.859 €

2008 270.000 € 97.489 € 40.000 € 132.511 €

2009 140.000 € 50.724 € 20.000 € 69.276 €

Skupaj 540.000 € 200.354 € 60.000 € 279.646 €

37,10 % 11,11 % 51,79 %

7.1 Stroški izvedbe spremljanja majskega hrošča

Preglednica 6: Stroški izvedbe spremljanja poljskega majskega hrošča (konto transfer v javne zavode)

Leto Stroški spremljanja (EUR)

2007 0 €

2008 40.000 €

2009 20.000 €

7.2 Stroški izvedbe zatiranja poljskega majskega hrošča

Preglednica 7: Materialni stroški izvedbe spremljanja in zatiranja poljskega majskega hrošča (konto stroški blaga in storitev)

Leto Biotično zatiranje (ha)

Skupaj strošek sredstva (EUR)

Materialni stroški

spremljanja Adcon Skupaj (EUR)

2007 299

74.058 € 3.801 € 77.859 €

2008 540 132.241 € 270 € 132.511 €

2009 295 69.276 € 0 € 69.276 €

Skupaj 275.575 € 4.071 € 279.646 €

15

Preglednica 8: Stroški ukrepov zatiranja poljskega majskega hrošča (konto transfer v javne zavode)

Leto Biotično zatiranje

(ha) Skupaj strošek storitve (EUR)

Strošek namakanja oz. valjanja

(EUR)

Drugi materialni

stroški zatiranja (EUR)

Splošni stroški (EUR)

Skupaj stroški

zatiranja (EUR)

2007 299 20.571 € 6.000 € 24.220 € 1.350 € 52.141 €

2008 540 35.964 € 16.092 € 45.433 € 0 € 97.489 €

2009 295 19.004 € 8.000 € 23.720 € 0 € 50.724 €

Sredstva za izvedbo glavnega ukrepa, to je biotičnega zatiranja ogrcev, so: o v stadiju L1 in L2, avgust–september 2007, skupaj do 126.199 EUR, o v stadiju L2, april/maj/junij, in L3, avgust/september 2008, skupaj do 229.730

EUR, o v stadiju L3, april/maj/junij 2009, skupaj do 120.000 EUR.

Pri izračunu so upoštevani naslednji normativi:

o stroški nakupa biotičnega sredstva za prvo fazo tretiranja so 259,2 EUR/ha pri količini 40 kg na ha, stroški vsejavanja 66,60 EUR/ha in stroški valjanja 29,80 EUR/ha

o stroški nakupa biotičnega sredstva za drugo fazo tretiranja so 226,8 EUR/ha pri količini 35 kg na ha, stroški vsejavanja 66,60 EUR/ha in stroški valjanja 29,80 EUR/ha

8 Finančni okvir izvedbe ukrepov zatiranja in spremljanja

Preglednica 9: Poraba sredstev s proračunske postavke 4275 za zatiranje in spremljanje poljskega majskega hrošča

Leto Skupaj PP 4275

Ukrepi zatiranja

(NG)

Ukrepi spremljanja

(BF)

Stroški blaga in storitev za zatiranje in spremljanje

(FURS) 2007 130.000 € 52.141 € 0 € 77.859 € 2008 270.000 € 97.489 € 40.000 € 132.511 € 2009 140.000 € 50.724 € 20.000 € 69.276 €

Skupaj

540.000 € 200.354 € 60.000 €

279.646 € 9 Seznam upravičenih območij do ukrepov zatiranja poljskega majskega hrošča

Končni upravičenci za zatiranje poljskega majskega hrošča, so tista kmetijska gospodarstva v občinah Idrija in Logatec, ki so utrpela škodo po majskem hrošču v letih 2005 oziroma 2006. Glavnina obravnavanega območja, kjer je potrebno uvesti ukrepe za nadzor poljskega

16

majskega hrošča zaradi njegove prerazmnožitve do leta 2006, leži v občini Idrija in zajema štiri katastrske občine: Zadlog, Idrijski Log, Črni Vrh in Godovič oziroma dve krajevni skupnosti: Črni vrh in Godovič. Območje sega v sosednjo občino Logatec. Ogroženo območje travinja, na katerem bodo izvedeni ukrepi zatiranja poljskega majskega hrošča v letih 2007 do 2009 bo poleg površin zemljišč, ki so utrpele škodo v leth 2005 in 2006, zajemalo tudi nove površine, na katerih bo s spremljanjem pojava in razvoja poljskega majskega hrošča in njegovih ličink ugotovljena prerazmnožitev. Večja gospodarska škoda nastaja v občini Idrija že od leta 2001.

Osnovni seznam potencialnih upravičencev do ukrepov zatiranja poljskega majskega hrošča sestavljata seznam prejemnikov subvencije za zatiranje poljskega majskega hrošča v letih 2005 in 2006 ter seznam imetnikov kmetijskih površin, ki so bila tretirana s pripravkom MELOCONT®-Pilzgerste.