3

1. UVOD Po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije1 (v nadaljevanju ZIntPK) pomeni lobiranje delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov, organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov. Pomeni tudi vplivanje na odločanje navedenih akterjev o drugih zadevah razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ter postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov. Za dejanje lobiranja šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja navedenih odločitev (4. člen ZIntPK).

Lobist2 je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov ali oseba, ki

opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije (4. člen ZIntPK). Lobiranci so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist (4. člen ZIntPK). Interesne organizacije so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja (4. člen ZIntPK). Lobist lahko lobirancem posreduje pisne in ustne informacije in gradivo v zadevah, v katerih lobira za interesne organizacije. Lobist se lahko sestaja z lobiranci. Lobiranec o vsakem stiku z lobistom, ki ima namen lobirati, sestavi zapis, v katerem navede podatke o lobistu:

- osebno ime, - podatek, ali se je identificiral v skladu z določbami zakona, - področje lobiranja, - ime interesne organizacije, ali druge organizacije, za katero lobira, - navedba morebitnih prilog in - datum, kraj obiska lobista ter - podpis lobiranca (68. člen ZIntPK).

Lobiranec zapis posreduje v roku treh dni v vednost svojemu predstojniku in Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija). Obveznost izdelave zapisa za lobirance velja tudi v primeru stikov, ko pride do nasprotja interesov in je lobiranec stik dolžan odkloniti (gl. 69. člen ZIntPK). Zapise komisija hrani za dobo petih let (68. člen ZIntPK). Lobist se mora lobirancem identificirati in pokazati pooblastilo interesne organizacije za lobiranje v določeni zadevi. Navesti mora tudi namen in cilj, zaradi katerega lobira. Lobiranci lahko privolijo v stike z lobistom samo po predhodni preveritvi, ali je lobist vpisan v register lobistov (izjeme določa zakon). Če bi pri stiku z določenim lobistom pri lobirancu nastalo nasprotje interesov, je lobiranec stik dolžan odkloniti (69. člen ZIntPK). Lobiranje poteka na različne načine in z različnimi sredstvi. Ker se poleg legitimnih pristopov (prepričevanje, posredovanje podatkov…) pri lobiranju lahko pojavijo tudi nelegitimni pristopi (podkupovanje, korupcija…), je primerno, da se sprejmejo določena pravila ravnanja (prim. Igličar in drugi, 1997). Ravnanje lobistov je tako urejeno z zakoni in drugimi predpisi - tudi kodeksi lobistov.

1 Opis posameznih pojmov: lobist, lobiranje ipd. povzemamo po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.

2 Izraz lobist uporabljamo enakovredno za oba spola (op. p.).

4

Ne glede na navedeno prevladujejo države, kjer lobiranje ni posebej urejeno, kar izhaja tudi iz primerjalnega pregleda, ki ga prikazujemo v nadaljevanju. Sta pa Evropski parlament in Evropska komisija leta 2011 vzpostavili skupni javni register s podatki o zastopnikih interesov (lobistih), ki poskušajo vplivati na oblikovanje politik in odločanje v evropskih institucijah (KPK, spletna stran). Namen registra je registracija/spremljanje organizacij ter samozaposlenih oseb, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik Evropske unije, ne glede na uporabljeno komunikacijsko sredstvo. Te dejavnosti med drugim vključujejo stike s člani, uradniki in ostalim osebjem v institucijah Evropske unije, pripravo, razpošiljanje in posredovanje pisem, informativnega gradiva ali dokumentov za razpravo in dokumentov o stališčih ter organizacijo dogodkov, za katere so prejeli vabila. Podatki so na enem mestu in državljani imajo pregled nad tem, kateri udeleženci so v stiku z institucijami. Zastopniki interesov se morajo registrirati le enkrat (KPK, spletna stran). Registracija lobistov v register o preglednosti ni obvezna, vendar Evropski parlament ohranja svojo neomejeno pravico odločanja o tem, komu dovoli vstop v svoja poslopja. Tako je registracija dejansko obvezna, saj nihče ne more pridobiti izkaznice za vstop v parlament, ne da bi se prej registriral. Predvideno je tudi beleženje vseh sestankov med poslanci in interesnimi skupinami v zvezi s posameznimi zakonodajnimi predlogi (KPK, spletna stran). Poleg lobiranja, ki ga opravljajo lobisti, ki morajo biti registrirani, pa se v praksi odločevalci lahko srečujejo oz. jih ti kontaktirajo in jim posredujejo stališča in mnenja tudi predstavniki organizacij in skupin iz civilne družbe, lahko tudi posamezniki, ki so zainteresirani za ureditev določenega problema. Zastavlja se vprašanje, ali se vsako posredovanje mnenj k določeni problematiki, ki je ali pa bo lahko stvar normativnega urejanja, že avtomatsko smatra za "lobiranje" in ga je treba skladno z zakonom prijaviti? V nalogi je del vsebine namenjen tudi tej problematiki.

2. STIKI S POSLANCI (LOBIRANJE) V NEKATERIH EVROPSKIH PARLAMENTIH V nadaljevanju prikazujemo prakso nekaterih tujih parlamentov. Pri tem se opiramo zlasti na odgovore Evropskega centra za parlamentarne raziskave in dokumentacijo (ECPRD – European Centre for Parliamentary Research and Documentation) in na nekatere druge dostopne vire. 2. 1 Avstrija Lobisti lahko vzpostavijo stike z poslanci, vendar je treba stike registrirati in upoštevati 6. člen Zakona o lobiranju, ki določa, da:

- se morajo lobisti identificirati, navesti morajo svojo funkcijo in kaj jih zanima, - informacij ne smejo zbirati z nepoštenimi sredstvi, - posredovati morajo resnične informacije, - poznati in spoštovati morajo ustrezna pravila glede omejitev in nezdružljivosti funkcij, - vzdržati se morajo nepoštenega ali neustreznega pritiska (ECPRD 2124).

Torej, stiki s poslanci so mogoči, če so ti registrirani in potekajo pod posebnimi pogoji. 2.2 Belgija Lobiranje pravno ni urejeno; niti ni pravnega okvira glede lobistov v parlamentu (ECPRD 2124).

5

2.3 Češka Posebnega zakona o lobiranju in posebnega postopka za registracijo lobistov v češkem parlamentu ni (ECPRD 2124). Prav tako ni nobene obveznosti glede registracije lobistov ali poročanja o stikih. Ni povsem jasno, kdo so lobisti in kaj počnejo. Lobiranje poteka predvsem kot dejavnost stikov z javnostjo (PR). Po nekaterih ocenah (gl. Lobbying Landscape in the Czech Republi, spletna stran) naj bi bil dostop do politikov "nepravično" urejen; z drugimi besedami, v prednosti so tisti, ki "kupijo pot" do odločevalca. Vsaka novo ustanovljena vlada navaja, da želi urediti lobiranje, a sta bili že dve pobudi češkega parlamenta o ureditvi tega področja zavrnjeni (več: Lobbying Landscape in the Czech Republic, spletna stran). 2.4 Danska Od 1. 11. 2012 imajo poslanci možnost, da v register posredujejo informacije o gospodarskih interesih, o stikih z organizacijami, podjetji ipd., ki so poskušali vplivati na proces odločanja, če je bil stik povezan s poslansko funkcijo in če je bil kontakt obsežnejši. Registrira se le ime organizacije/podjetja. Poslanci prostovoljno posredujejo informacije o tem (ECPRD 2124). Na vprašanje, ali morajo predstavniki interesnih skupin razkriti vse svoje lobistične dejavnosti, v povezavi s parlamentarno dejavnostjo so odgovorili negativno (ECPRD 3077). 2.5 Estonija V Estoniji lobiranje ni urejeno, prav tako ne postopek v zvezi z lobiranjem v parlamentu oziroma za registracijo lobistov (ECPRD 2124). Glavni lobisti v Estoniji so trgovinska in industrijska združenja, zasebna podjetja, svetovalna (lobistična) podjetja in organizacije civilne družbe. Sindikati, industrijska združenja in profesionalni sindikati so najstarejše in najbolj pregledne lobistične skupine v državi. Večja podjetja (po navadi multinacionalke) zaposlujejo v ta namen (za lobiranje op. p.) odvetnike ali pa to opravljajo oddelki za odnose z javnostmi. Stiki (klici) med interesnimi skupinami in nosilci odločanja so redna praksa. Lobiranje poteka na tri načine:

- v prvem primeru so lobisti vabljeni, da se izrečejo o zadevi oz. sodelujejo (provide input),

- v drugem primeru gre za "etično lobiranje:" to poteka prek organiziranja uradnih srečanj, prek pisanja pisem, sprožitve medijskih kampanj - spremembe predlagajo prek redne komunikacije;

- v tretji način pa sodi neetično lobiranje: dajanje dragih daril in popustov, prikrito financiranje strank in neuradna (neformalna) srečanja v prostem času (Lobbying Landscape in Estonia, spletna stran).

Po nekaterih ocenah je z vidika preglednosti še posebej problematično odločanje v parlamentu, saj pogosto ni jasno, zakaj je bila neka odločitev sprejeta in kdo je vplival na proces odločanja. Nadzor nad etičnim lobiranjem je pomanjkljiv, komunikacija med lobisti in odločevalci poteka za zaprtimi vrati. Odločevalci pa se glede glasovanja niso dolžni zagovarjati (Lobbying Landscape in Estonia, spletna stran).

6

2.6 Finska Podobno velja na Finskem. Zakonodaje o lobiranju ni, odnosi poslancev in lobistov niso posebej urejeni. Če pride do kršenja predpisov o financiranju volilne kampanje ali suma o podkupovanju, se uporabi kazenski zakonik, a tovrstni primeri so zelo redki (ECPRD 2124). Lobisti se ne morejo udeležiti plenarnih zasedanj, razen kot obiskovalci na balkonu. Včasih so lobisti vabljeni na seje odborov, ko potekajo "zaslišanja" (hearings) strokovnjakov o neki zadevi, ki jo obravnavajo. Poslanci lahko povabijo lobiste v svojo pisarno. Vendar pa morajo ti ob vstopu v parlament pridobiti "značko" varnostne službe (badge from the security personnel) in jo nositi na vidnem mestu. Brez gostitelja se po prostorih parlamenta ne smejo sprehajati (ECPRD 2124). Vsi strokovnjaki, ki so bili zaslišani med posvetovanji parlamentarnih odborov, so navedeni v poročilih odborov (ECPRD 3077). 2.7 Francija Predstavniki interesnih skupin, ki se želijo vpisati v parlamentarni register, morajo letno razkrivati lobiranje pri poslancih (ECPRD 3077). V registru Narodne skupščine iz leta 2014 je registriranih 162 organizacij (40 podjetij, 37 združenj podjetij, 27 svetovalnih podjetij, 28 reprezentativnih organizacij, 17 organizacij civilne družbe, 7 javnih ali pol- javnih organov, 5 javnih podjetij in 1 think tank). Po navedbah s spletne strani (Lobbying Landscape in France) bi morali v parlamentu vzpostaviti posebna skupna pravila glede lobiranja v obeh domovih v njihovih hišnih pravilih (več: Lobbying Landscape in France). 2.8 Grčija Za lobiste v grškem parlamentu ni registra (ECPRD 2124). Ker lobistična dejavnost ni urejena, zasebnih srečanj poslancev s predstavniki interesnih skupin (bodisi v parlamentarnih prostorih ali ne) ni treba prijaviti (ECPRD 3077). 2.9 Irska Na Irskem je področje lobiranja urejeno z zakonom iz leta 2015 (Regulation of Lobbying

Act).3 Zakon je vzpostavil register lobistov in pravila o lobiranju. Zakon prepoveduje lobiranje

osebi, če se ne registrira v registru lobistov. Kadar lobist lobira pri funkcionarju, mora razkriti relevantno komunikacijo v registru lobistov. Članom parlamenta tega ni treba beležiti (pač pa beležijo lobisti) (ECPRD 3077). Zakonodaja ne zahteva javnost/objavljanje t. i. "zakonodajne sledi" - informacije o zakonih, ki dokumentirajo stike, vendar pa prvi nacionalni akcijski načrt v okviru odprtega vladnega partnerstva vsebuje zavezo, da se zakonodajna sled uvede. Vključeni bi bili tudi posvetovalni dokumenti, sestanki z zainteresiranimi stranmi in prejete vloge (TI, Ireland, spletna stran).

3 Vlada se je že pred tem zavezala k uvedbi registra lobistov in pravil v zvezi z lobiranjem. Priporočila (The

recommendations of the Policy Paper) so vključevala zahtevo, da registrirani lobisti razkrijejo kakršne koli pravice oziroma stike (access rights), ki jih imajo v parlamentu. Ureditev dostopa znotraj parlamenta, priporočila podrobno

niso opisala, saj naj bi o tem odločal parlament (ECPRD 2124).

7

2.10 Italija Lobiranje v Italiji ni urejeno (ECPRD 2124). Od leta 1948 je bilo pripravljenih skoraj 50 predlogov zakonov o lobiranju, a ni bil noben sprejet. Lobiranje poteka, a je nepregledno; ni povsem jasno, kdo lobira, koga, prek kakšnega sredstva in s kakšnim namenom. Med priporočili, (navedenimi na spletni strani: Lobbying Landscape in Italy) je mogoče zaslediti, da bi v Italiji morali uvesti obveznost poslancev, da objavijo podrobnosti o svojih srečanjih z lobisti in interesnimi skupinami, večji bi moral biti tudi nadzor in preglednost pri dostopu do odločevalcev. Te bi morali zabeležiti in objaviti (prim. Lobbying Landscape in Italy, spletna stran). 2.11 Latvija Lobiranje ni urejeno, prav tako ne poseben postopek v parlamentu (ECPRD 2124). Dejavnosti lobiranja izvajajo odvetniki, združenja, zveze, sindikati, javne organizacije in službe za odnose z javnostmi. Obstaja veliko strokovnjakov, ki so usposobljeni za izvajanje dejavnosti lobiranja. Kot navajajo nekateri viri, poteka komuniciranje z odločevalci pogosto prek vplivnih prijateljev ali članov stranke. Najvišjo stopnjo lobistične dejavnosti je običajno mogoče opaziti tik pred glasovanjem glede sprememb zakonov, ki urejajo trošarinsko blago, igre na srečo, javna naročila, varstvo okolja in gradbeništvo (širše: Lobbying Landscape in Latvia, spletna stran 2.12 Litva Pravice lobistov glede dejavnosti v parlamentu in drugih državnih ali občinskih institucijah določa Zakon o lobističnih dejavnostih (v nadaljevanju zakon). V skladu s 4. členom ima lobist naslednje pravice:

- v skladu s predpisi lahko sodeluje pri pripravi in osnutkih pravnih aktov, predloži predloge in pojasnila o vprašanjih, povezanih s pripravo pravnih aktov;

- prepričuje državne in občinske institucije, da je primerno sprejeti ali zavrniti določen pravni akt, ga spremeniti, dopolniti ali ga razglasiti za neveljavnega;

- obvešča javnost, podjetja, organizacije o osnutkih pravnih aktov, ki se pripravljajo v parlamentu, vladi ali drugih državnih/občinskih institucijah;

- zbira podatke in informacije o zakonodajnem postopku ter jih predloži naročnikom (client of lobbying activities);

- zakonodajalcem predlaga spremembe pravnih aktov; - organizira srečanja zakonodajalcev z naročniki; - organizira srečanja državnih politikov, državnih uradnikov in javnih uslužbencev z

javnostjo glede zakonodajnih vprašanjih (legislative issues); - od državnih/občinskih institucij in ustanov pridobi kopije osnutkov pravnih aktov in

drugih informacij, če je to v skladu z zakonodajo Republike Litve (ECPRD, 2124). V skladu s 5. členom zakona morajo državne/občinske institucije ustvariti pogoje za zakonito lobiranje oziroma lobiranje v skladu z zakonom. Državni politiki, uradniki/javni uslužbenci ne smejo ovirati dejavnosti zakonitega lobiranja in ne smejo posegati v interese lobistov, če lobiranje poteka zakonito (ECPRD, 2124). Omenimo, da se lahko vsaka oseba, ki ima dovoljenje (possessing permission) za obisk stavbe Seimas, načeloma udeležuje odprtih plenarnih zasedanj in odprtih sej odborov ter drugih zasedanj delovnih teles in ima lahko stike z določenim poslancem (ECPRD, 2124).

8

Ker je zelo malo registriranih lobistov, se večina lobiranja izvaja neregulirano. Po nekaterih ocenah zakon ne upošteva obseg dejanskega lobiranja, ki poteka v Litvi. Regulativni sistem bi zahteval poročanje o dejavnostih lobiranja, več informacij in preglednost za lobiste in njihove interese (Lobbying Landscape in Lithuania, spletna stran). 2.13 Luksemburg V Luksemburgu nimajo posebne zakonodaje o lobiranju in ne posebnega postopka za akreditacijo lobistov v parlamentu (ECPRD 2124). 2.14 Madžarska Na Madžarskem je bil leta 2006 sprejet Zakon XLIX o dejavnostih lobiranja, vendar je bil 1. 1. 2011 razveljavljen. Zato nimajo uradnega postopka za akreditacijo/registracijo lobistov v parlamentu (ECPRD 2124). Po razpoložljivih ocenah (gl. Lobbying Landscape in Hungary, spletna stran) je bil zakon neučinkovit tudi, ko je veljal. Razlogi za to so bili različni: tehnično je bilo enostavno zaobiti norme, ker je zakon veljal le za registrirane lobiste. Vsakdo, ki je lobiral brez predhodne registracije, se je lahko branil preprosto z zanikanjem. Prav tako ni bilo nobenih ustreznih orodij za pozivanje neregistriranih lobistov k spoštovanju zakona. 2.15 Nemčija Registracija poteka v skladu s prilogo k Poslovniku Bundestaga in je predpogoj za udeležbo na javnih predstavitvah (Anhörungen) odborov Bundestaga. Registracija ne jamči nobenih pravic ali obveznosti, dostop do Bundestaga omogoča t. i. hišna izkaznica. To lobisti dobijo pod določenimi pogoji, na zahtevo, omogoči jim dostop do stavb parlamenta (ECPRD 2124). Ključni element korporativizma v Nemčiji je vključevanje interesnih združenj v politični proces. Združenja predhodno prejmejo predloge zakonov, na kar dajo svoje pripombe. Tudi t. i. seznam združenj (association list) pri nemškem Bundestagu je element reguliranja interesnih skupin. Ta obstaja od leta 1972, maja 2014 je zajemal 2178 združenj. S seznamom upravlja predsednik Bundestaga. Seznam se večkrat letno posodablja, od leta 2012 je dostopen tudi na spletu. Vpis je prostovoljen. Vsebuje naslednje podatke: ime in naslov združenja, telefonsko številko, elektronski naslov, spletni naslov, podatke o upravi in vodstvu, interese, število članov, število povezanih organizacij, lobiste ipd.). Proračuni posameznih organizacij in cilji lobiranja niso zabeleženi. Poziv k vzpostavitvi obveznega registra lobistov postaja vse glasnejši zaradi večje preglednosti (širše: Lobbying Landscape in Germany, spletna stran in ECPRD 2124). Med priporočili za izboljšanje stanja (gl. Lobbying Landscape in Germany, spletna stran) med drugim zasledimo uvedbo "zakonodajne sledi" o predlogih zakonov, v katerih bi dokumentirali, katera zunanja strokovna pomoč je bila vključena v pripravo osnutka zakona in v katerih fazah (Lobbying Landscape in Germany, spletna stran). 2.16 Nizozemska Lobisti komunicirajo s poslanci na različne načine (ECPRD 2124). Do poslancev je enostavno pristopiti. Več kot polovica poslancev porabi več kot deset ur na teden za

9

pogovarjanje z lobisti. Le eden od desetih zavrne vse stike z lobisti (več: Lobbying Landscape in the Netherlands, spletna stran). Država ima korporativistično tradicijo pri oblikovanju politik, kar se imenuje "polderjev

model"4 in pomeni močno institucionalizirane odnose med vlado in organizacijami za

gospodarske, socialne in druge interese (Lobbying Landscape in the Netherlands, spletna stran). Od leta 2012 je vzpostavljen register lobistov, ki od vseh lobistov zahteva pridobitev dovolilnice za vstop v parlament (tudi, če ne gre za uradni sestanek). Registrira se ime in organizacijo. Ti podatki so javno dostopni. Drugih oblik lobiranja prek e-pošte, telefona, konferenc, zunanjih srečanj itd. register ne pokriva. Zakonodajni predlog včasih vključuje t. i. "zakonodajno sled." Ta vsebuje kratek odstavek o posvetovanjih, ki so potekala o tem predlogu. Vendar to ni obvezno in ni del standardnega postopka (Lobbying Landscape in the Netherlands, spletna stran). 2.17 Poljska Na splošno ni nobenih omejitev glede stikov. Poslanec mora vedno ohraniti status predstavnika vsega ljudstva (naroda) (ECPRD 2124). Zakon o lobiranju (Act on Lobbying in the legislative process) določa, da so funkcionarji dolžni poročati o dejavnostih lobistov, lobisti sami pa nimajo nobene obveznosti poročanja (ECPRD 3077). Po nekaterih ocenah (Lobbying Landscape in Poland) pravila in predpisi pogosto niso upoštevani. Prevladovali naj bi neformalni stiki prek prijateljev in družinski stiki. Odločanje ni pregledno. Uradna srečanja so pogosto manj pomembna od tistega, kar se dogaja pred in po njem. Sistem ni učinkovit, zato se neformalne mreže pogosto spreminjajo v politično korupcijo, podkupovanje, nepotizem, klientelizem. Lobiranje se izvaja večinoma na neformalen način izven urejenih okvirov, temelji na neformalnih povezavah med nekaterimi poslanci in podjetji. Od približno 300 profesionalnih registriranih lobistov je le 20 aktivnih v parlamentu. Neregistrirani lobisti se v parlamentu pogosto pojavljajo kot strokovnjaki ali pa delujejo v imenu različnih subjektov. Poslanci se poskušajo izogniti stikom s "profesionalnimi lobisti", saj morajo po zakonu takšne stike prijaviti. Tako raje uporabljajo neformalne kanale (Lobbying Landscape in Poland, spletna stran). 2.18 Portugalska Po dostopnih ocenah podjetja in posamezniki lahko brez težav vplivajo na javne odločitve, saj lobiranje ni urejeno, prišlo ni niti do javne razprave. Za širšo javnost ima sicer lobiranje še vedno zelo negativno konotacijo. Lobistična industrija in zastopanje interesov na Portugalskem sta še vedno v povojih. Profesionalnih lobistov ni veliko, večino teh dejavnosti izvajajo odvetniki in službe za komuniciranje. Vpliv na zakonodajni postopek se izvaja z internimi mrežami vplivov, neformalnimi stiki ipd. (več: Lobbying Landscape in Portugal, spletna stran). Neformalni stiki, ki temeljijo na družinskih odnosih, prijateljstvih in drugih družabnih mrežah, so precej pogosti in sprejemljivi kot najučinkovitejši način za doseganje rezultatov. Ni nujno, da gre vedno za nedovoljeno dejavnost, vendar lobiranje poteka na nepregleden način, ki utira in zagotavlja možnosti za nezakonite prakse (Lobbying Landscape in Portugal, spletna stran).

4 Gre za soglasno odločanje , ki temelji na priznani nizozemski različici soglasne gospodarske in socialne politike

v osemdesetih in devetdesetih letih (gl. Wikipedia, spletna stran: https://en.wikipedia.org/wiki/Polder_model).

10

Po nekaterih ocenah se politiki, zlasti v parlamentu, srečajo in prisluhnejo interesnim skupinam. Kot problem pa se kaže, kdo ima dostop do nosilcev odločanja; npr. velika podjetja imajo nesorazmerno lahek dostop do ministrov in članov vlade ter s tem vplivanja na odločanje. Po podatkih spletne strani (Lobbying Landscape in Portugal) bi morala vlada in parlament ustvariti mehanizem za "zakonodajno sled" (legislative footprint). Ta bi omogočala spremljanje zakonodajnega postopka, pa tudi prispevke/vplive zainteresiranih strani in strokovnjakov na sprejete odločitve (Lobbying Landscape in Portugal, spletna stran). 2.19 Romunija V Romuniji ni zakonodaje o registru lobistov, zato v parlamentu ni pravil o lobistih (ECPRD 2124 in EU Transparency Register, spletna stran). 2.20 Slovaška Tudi v slovaškem parlamentu ni posebnega zakona o lobiranju in ne posebnega postopka za registracijo lobistov (ECPRD 2124). Ni predpisov glede sestankov (odnosov) med zainteresiranimi skupinami in poslanci (Lobbying Landscape in Sloavakia, spletna stran). 2.21 Švedska Lobisti se lahko, tako kot zainteresirana javnost (general public) udeležujejo, plenarnih zasedanj in vzpostavijo stik, ki ga želijo (ECPRD 2124). Pogovori in stiki z interesnimi skupinami se običajno štejejo za legitimen del parlamentarnega in političnega dela (ECPRD 3077). Posebnega zakona o lobiranju nimajo (EU Transparency Register, spletna stran). Kot je navedeno na spletni strani Švedska velja za učinkovito državo, ki zagotavlja celovite storitve visoke kakovosti za državljane in za podjetja. Nizka stopnja zaznane korupcije na Švedskem je povezana z dolgo tradicijo odprtosti in preglednosti švedske družbe in institucij ter močnega spoštovanja pravne države. Na Švedskem obstaja povezanost med ljudmi. Neformalno poslovno kosilo lahko dejansko pomeni lobiranje. Več kot 37 % nekdanjih poslancev po koncu političnega mandata nadaljujejo z delom kot lobisti. Najmočnejši lobisti so povezani s političnimi strankami. Lobistična podjetja so sestavljena iz nekdanjih, tudi neuspešnih politikov. Nekateri zaposlujejo strokovnjake, ki imajo politične izkušnje ali pa so delali v strankarskih organizacijah (Lobbying Landscape in Sweden, spletna stran). Kot rečeno, politiki niso sprejeli nobenih pravil o tem, kdo ima dostop do parlamenta, kdo lahko zahteva vpogled v dokumente in kdo je lahko lobist. Omeniti pa velja, da je načelo dostopa javnosti do informacij zelo pomembno v njihovi politični kulturi, ustavi in pravnem redu. Javnost in mediji imajo pravico dobiti informacije o državnih/občinskih dejavnostih. Imajo ključno vlogo pri zagotavljanju visoke stopnje preglednosti (več: (Lobbying Landscape in Sweden, spletna stran). 2.22 Združeno kraljestvo Lobisti lahko vzpostavijo stike s poslanci. S poslanci kontaktirajo pisno, prek elektronske pošte ali z osebnim stikom. Lobisti se lahko udeležijo plenarnih zasedanj in sej odborov, ki so odprti za javnost. Poslanci morajo v register finančnih interesov prijaviti vsa darila, ki jih prejmejo od lobistov (ECPRD 2124), sicer pa poslancem ni treba razkriti nobenih informacij o svojem delu z lobisti (ECPRD 3077).

11

Lobiranje sicer ureja zakon iz leta 2014 (Transparency of Lobbying, Non-Party Campaigning and Trade Union Administration Act) (Legislation.gov.uk, spletna stran).

3 NAMESTO ZAKLJUČKA - TABELARNI PRIKAZ KLJUČNIH ZNAČILNOSTI LOBISTIČNIH IN DRUGIH STIKOV V DRŽAVAH ČLANICAH EU IN V USTANOVAH EVROPSKE UNIJE Ugotovimo, da imajo poslanci stike v vseh parlamentih tako s splošno oziroma zainteresiranimi javnostmi, kot z lobisti. Razlika je le v tem, da so stiki oziroma lobiranje v nekaterih parlamentih normirani s posebnim zakonom (Litva, Avstrija) ali poslovnikom (Nemčija), v večini pa ne (npr. Slovaška, Romunija, Luksemburg, Češka, Finska, Latvija itn.). Na Madžarskem pa je bil zakon o lobiranju sprejet, kasneje pa razveljavljen. Iz tega sledi, da v parlamentih, kjer stiki med poslanci in lobisti niso urejeni, ni realno pričakovati ureditve (beleženja stikov) z drugimi predstavniki zainteresiranih javnosti (predstavniki organizacij in skupin iz civilne družbe in posamezniki). V državah, kjer lobiranje je urejeno, je mogoče opaziti velike razlike, kdo so lobisti, oziroma katere kategorije interesnih skupin so se dolžne registrirati. Na primer v Nemčiji se registrirajo samo predstavniki trgovskih združenj in industrije, v Veliki Britaniji le lobisti s svetovalno dejavnostjo, v Avstriji pa so odvetniške pisarne, politične stranke, verske skupnosti izključene iz registra. Na Danskem se vse aktivnosti interesnih skupin beležijo v dokumentih delovnih teles. V številnih državah (Nizozemska, Nemčija, Poljska) in v Evropskem parlamentu pa je registracija povezana z dovoljenjem za vstop v stavbo oziroma v nekaterih državah (Litva) se samo registrirani lobisti lahko udeležijo sej delovnih teles. Zasledili smo tudi prakso oziroma težnjo po vzpostavitvi t. i. zakonodajne sledi, kjer bi bili v gradivu k zakonskim predlogom dokumentirani (zabeleženi) tudi stiki s poslanci (in morebitni vpliv na končne odločitve). Celotna slika o obravnavani problematiki je razvidna z vpogledom v vse predstavljene prakse posameznih držav, povzete po navedenih virih.

12

Tabela 1: Lobiranje in zastopanje interesov v državah članicah in ustanovah Evropske unije Država članica

Specifična zakonodaja o lobiranju

Kodeks za lobiste

Register lobistov

Obseg kritja Dostop do parlamentarne stavbe in drugo

Pristojen organ

Sankcije Tekoča razprava in drugo

Avstrija S prvim januarjem 2013 je začel veljati paket zakonov (Transparenzpaket), ki vključuje serijo zakonov, med ostalim zakon "LobbyG", ki ureja lobiranje in zastopanje interesov ter register.

Organizacije lobistov in podjetja, ki zaposlujejo lobiste, morajo imeti kodeks. Kodeks mora biti objavljen na spletni strani in na zahtevo tudi posredovan.

Da, obvezen. Pred začetkom lobiranja je potreben vpisi v "register za lobiranje in posebne interesne skupine", ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje. Register je javen, vpisnina znaša od 105 do 630 EUR. 7.2.2016: 264 registriranih organizacij.

Različne kategorije v registru zahtevajo različno stopnjo razkrivanja podatkov. Register vključuje organizacije lobistov (zastopstvo tretjih oseb). Odvetniške pisarne, politične stranke, uradne verske skupnosti ter socialne ustanove so izključene iz registra. To velja za odvetniške pisarne v primerih pravnega zastopanja (legal counsel), v primerih ko pa predstavljajo tretjo stran, ki želi vplivati na zakonodajo, se morajo registrirati.

Lobisti imajo dostop do prostorov, ki so odprti za javnost (npr. parlamentarna knjižnica). Razpravo lahko spremljajo pod enakimi pogoji kot drugi obiskovalci. Ne morejo se udeležiti plenarne seje ali seje delovnega telesa. V prostore poslancev lahko vstopijo samo po predhodnem dogovoru.

Ministrstvo za pravosodje (BMJ).

Kazen (administrative penalties) do 60.000 EUR. V primeru resnih kršitev je možno kršitelja izbrisati iz registra. Ponoven vpis pa je možen po treh letih.

Zakonska ureditev tega področja je nastala kot rezultat negativnega GRECO poročila o financiranju političnih strank ter niza političnih škandalov in kazenskih pregonov v povezavi s financiranjem političnih strank.

13

Država članica

Specifična zakonodaja o lobiranju

Kodeks za lobiste

Register lobistov

Obseg kritja Dostop do parlamentarne stavbe in drugo

Pristojen organ

Sankcije Tekoča razprava in drugo

Belgija Ni. Ni. Od leta 2014 poslovnik parlamenta vključuje Kodeks deontologije, ki ureja konflikt interesov.

Ni. Predstavniki interesnih organizacij kontaktirajo neposredno službe (zgornjega ali spodnjega doma) za vabilo, da pridejo v prostore parlamenta. Poslanci lahko povabijo tretjo osebo v stavbo.

GRECO je leta 2014 priporočil ureditev odnosov med poslanci in lobisti ter drugimi (third parties), ki želijo vplivati na parlamentarni proces.

Bolgarija Ni. Ni. Ni. Neprekinjena debata o možnostih uvedbe registra.

Ciper Ni. Ni. Ni. Da, kot obiskovalec.

Lobisti so lahko povabljeni, da izrazijo svoja mnenja na sejah delovnih teles.

Češka Ni. Vlada je ustavila postopek sprejemanja Zakona o lobiranju leta 2013, ker ni bilo strinjanja glede obsega zakona. Namesto zakona je predlagano sprejetje internih pravil.

Samoregulacija. Češko združenje lobistov je sprejelo svoj kodeks.

Ni. Leta 2005 je bil sprejet neobvezujoč etični kodeks kot pomoč funkcionarjem pri odnosih z interesnimi skupinami.

Trije zakonski predlogi od leta 2004. Leta 2006 je bila ureditev tega področja zapisana tudi v koalicijskem programu. Pritisk NVO glede splošnih ukrepov proti korupciji.

Danska Ni. Samoregulacija. Dansko združenje za odnose z javnostmi ima etični kodeks.

Leta 2012 je poslancem dana možnost, da registrirajo kontakte z različnimi lobisti, organizacijami,

Čas nastopa in naziv interesne skupine se beleži v dokumentih sej, kot tudi vsi priloženi

Delovna telesa so pogosto v kontaktu z državljani, interesnimi skupinami, raziskovalci,

Ne. Ne. Brez posebne diskusije. Ideja o registru se pogosto pojavlja v javnosti.

14

Država članica

Specifična zakonodaja o lobiranju

Kodeks za lobiste

Register lobistov

Obseg kritja Dostop do parlamentarne stavbe in drugo

Pristojen organ

Sankcije Tekoča razprava in drugo

podjetji itd. v neobveznem registru. Več poslancev je razumelo vodenje takih kontaktov kot zelo obremenjujoče ter težavno pri določanju pomembnosti takih kontaktov. Zato je sistem opuščen. Poslanci lahko opišejo svoje stike na svoji osebni ali spletni strani politične stranke (povezava prek parlamentarne spletni strani).

dokumenti ter so na voljo na parlamentarni spletni strani. Enako velja za vse prošnje glede udeležbe na seji.

strokovnjaki itd. Interesne skupine in drugi se lahko udeležijo sej delovnih teles in izrazijo svoja mnenja o temi seje ali predlaganih zakonih. Delovna telesa dobivajo tudi mnenja in druge zahtevke, ki se razdelijo vsem članom in se vodijo kot dokumenti seje. Lahko se tudi oglasijo glede bolj splošnih tem, ki so v pristojnosti delovnega telesa.

Estonija Ni. Ni V pripravi je kodeks, s katerim želijo izpolniti priporočila GRECO.

Ni. Leta 2012 je potekala razprava o ureditvi tega področja. Predsednik vlade je maja 2013 podprl urejanje lobiranja.

Finska Ni. Ni. Obstaja neobvezujoči register (npr. PrCom). Trenutno cca. 40 poslancev v sodelovanju z RTV vodi

Poslovnik določa, da predstavniki zasebnih in javnih interesov (sindikati, delodajalci) lahko

Lobisti lahko vstopijo v stavbo kot obiskovalci, ne morejo se pa brez spremstva gibati po stavbi. Lahko so povabljeni v

Potekala je razprava v pristojnem odboru glede ureditve lobiranja in registra, pobuda je bila zavrnjena.

15

Država članica

Specifična zakonodaja o lobiranju

Kodeks za lobiste

Register lobistov

Obseg kritja Dostop do parlamentarne stavbe in drugo

Pristojen organ

Sankcije Tekoča razprava in drugo

dnevnik stikov z lobisti.

predstavijo svoje poglede v postopku sprejemanja zakona. Imena teh so javno dostopna.

pisarne poslancev.

Francija Poslovnik Narodne skupščine (2014) vsebuje določila glede stikov s predstavniki interesnih skupin. Tudi Senat je leta 2009 sprejel podobna interna pravila.

Podroben kodeks o pravilih glede lobiranja je bil sprejet v Narodni skupščini leta 2013 in v Senatu leta 2009. Predlaga se sprejetje dopolnjenega obvezujočega kodeksa.

Da, obstaja register v obeh domovih, ki je dostopen na spletnih straneh (2014: 180 organizacij registriranih v skupščini, 114 v Senatu). Registra sta bila neobvezujoča. Obvezujoči sistem je bil predviden za leto 2016.

Predlagani obvezujoči sistem predvideva, da morajo biti vsi lobisti registrirani, če želijo komunicirati z določenimi funkcionarji ali uradniki. Iz tega pravila bodo izvzeti predstavniki verskih skupnosti in socialni partnerji.

Registrirani posamezniki dobijo ustrezno kartico, ki zagotavlja hitrejši dostop v stavbo, ne pa tudi prost dostop. Na sejah delovnih teles se jasno objavi ali je predstavnik interesne skupine registriran ali ne. Registrirani dobijo obvestila o pripravi zakonodaje in lahko prispevajo svoje predloge na parlamentarni spletni strani.

Bureau of the National Assembly. Bureau of the Senat.

Če se ne spoštuje kodeksa, je predstavnik lahko črtan iz registra. V Senatu imajo možnost stopnjevanja sankcije (npr. izključitev, od začasne do stalne). Predlog obvezujočega sistema predvideva do 30.000 EUR globe v primeru nespoštovanja etičnega kodeksa.

Januarja 2016 je finančno ministrstvo napovedalo sprejetje obvezujočega sistema.

Grčija Ni. Hrvaška Ni. Člani Hrvaškega

združenja lobistov podpišejo ob sprejemu v združenje kodeks ravnanja. Letna članarina: 200 EUR.

Samoregulacija. Hrvaško združenje lobistov vodi prostovoljni register (trenutno vključuje 67 posameznikov in eno pravno osebo).

Pobude o sprejetju ustrezne zakonodaje ter na področju promoviranja transparentnosti lobiranja.

16

Država članica

Specifična zakonodaja o lobiranju

Kodeks za lobiste

Register lobistov

Obseg kritja Dostop do parlamentarne stavbe in drugo

Pristojen organ

Sankcije Tekoča razprava in drugo

Irska 2014: Zakon o registriranju lobiranja. Register poskusno uveden maja 2015. Za september 2015 predviden obvezen sistem registriranja.

Zakonsko predpisan. Odvisen od kategorije lobista.

Da, obvezujoča registracija, ne glede na kraj lobiranja. Javen register objavljen na spletnih straneh. Lobisti so dolžni trikrat letno prijaviti stike (in cilje, ki jih želijo doseči) s funkcionarji in javnimi uslužbenci na področju priprave zakonodaje, razvoja ali spreminjanja politik in javnih razpisov. Komunikacije o implementaciji ali tehničnih podrobnosti se ne beležijo. Februarja 2016: 2779 registriranih organizacij. Ni pa prepovedi, da bi poslanci ali drugi funkcionarji, komunicirali s tistimi, ki niso registrirani.

Definicija lobista vključuje podjetja /delodajalce in njihove zaposlene, zastopnike tretje strani in vse tiste, ki lobirajo v zvezi z urejanjem prostora (uporaba zemljišč). Komunikacija posameznika glede zasebnih zadev ni označena kot lobiranje, razen ko gre za vprašanja prostorskega načrtovanja (planning and rezononig). Izključena so tudi mala podjetja (z manj kot 10 zaposlenimi).

Registrira se vsaka komunikacija višjega javnega uslužbenca ali funkcionarja v povezavi z razvojem ali spreminjanjem javnih programov, javne politike, sprejetja zakonodaje, dodeljevanja kreditov, finančne podpore ali sklenitve pogodbe, sporazuma, javnega pooblastila (licence), ki vključuje javna sredstva. Vstop v stavbo pa nima povezave z registrom. Za udeleževanje na sejah delovnih teles je potrebna prijava poslanca.

Javni urad (The Standards in Public Office Commission), nadzoruje vodenje registra, predpisuje navodila in posreduje v primerih, ko je treba raziskati kršitve zakonskih določil.

Različne sankcije, od javne objave kršiteljev (naming and shaming) do glob. Pri težjih kršitvah predviden tudi sodni pregon ter zaporna kazen.

Italija Ni. Samoregulacija organizacij na področju javnih poslov (Ic Chiostro, Ferpi).

Dežela Toskana ima register od leta 2012 (in je pionir na tem področju). Toskanski register se nanaša na

Ni definicije lobistov.

Poslovnika predstavniškega doma in senata predvidevata, da se razprave (hearing) na delovnem telesu lahko udeležijo

Na področju ureditve lobiranja je bilo od leta 1945 vloženih več kot 50 predlogov zakonov. Ministrstvo za

17

Država članica

Specifična zakonodaja o lobiranju

Kodeks za lobiste

Register lobistov

Obseg kritja Dostop do parlamentarne stavbe in drugo

Pristojen organ

Sankcije Tekoča razprava in drugo

organizacije z demokratično interno strukturo interesna združenja, društva itd.). Tako večina podjetji in svetovalnih agencij ni vključenih. 2014: 129 registriranih organizacij.

predstavniki lokalne skupnosti, zasebnega sektorja, trgovinskih organizacij in drugi strokovnjaki.

kmetijstvo je leta 2012 uvedlo začetno ureditev tega področja, ki pa še ni zaživela.

Latvija Ni. Samoregulacija. Združenje lobistov je bilo ustanovljeno leta 2012, ko je bil tudi sprejet etični kodeks.

Ni. Ministrstvo za varovanje okolja in regionalni razvoj je na spletu objavilo osnovne informacije o stikih z lobisti na osnovi internega etičnega kodeksa.

Predlog zakona o transparentnosti lobiranja decembra 2013 ni bil sprejet. Predlagala ga je protikorupcijska komisija (KNAB).

Litva Od leta 2001 je v veljavi Zakon o lobistični dejavnosti (LLA), dopolnjen leta 2003. Pokriva pripravo zakonodaje ne glede na resor ali raven uprave.

Da, etični kodeks lobistov.

Zakon določa, da morajo biti vsi lobisti vpisani v javno dostopnem spletnem registru. Novembra 2014 je register vključeval 36 registriranih lobistov. Registrirani lobisti lahko trajno izvajajo svoje aktivnosti. Čeprav lobistom ni treba poročati o posameznih

Aktivnost lobiranja se definira kot delovanje z namenom vplivanja na spreminjanje ali razveljavitev obstoječih pravnih aktov ali sprejetja ali nesprejetja novih. Delovanje zainteresiranih oseb v zaščito zasebnih interesov ni

Registrirani lobisti imajo pravico biti vključeni v postopek sprejemanja zakonodaje. Imajo tudi dostop do upravnih stavb in možnost organizacije sestankov.

Etična komisija (COEC) je zadolžena za etične standarde, urejanje javnih in zasebnih interesov v javni upravi ter za nadzor nad aktivnostmi lobistov.

Suspenzija lobistov, možni tudi drugi pravni ukrepi in globe v primeru "ilegalnih aktivnosti lobistov", ki so z zakonom predpisani (npr. neregistrirana oseba, nastop v imenu neobstoječe stranke itd. ).

Pomembna posredna vloga postopka sprejemanja v EU za ureditev tega področja.

18

Država članica

Specifična zakonodaja o lobiranju

Kodeks za lobiste

Register lobistov

Obseg kritja Dostop do parlamentarne stavbe in drugo

Pristojen organ

Sankcije Tekoča razprava in drugo

aktivnosti, morajo pripraviti letno poročilo, ki vključuje tudi podatke o prihodkih in odhodkih ter o naslovu ciljanega zakonskega akta.

označeno kot lobiranje.

Luksemburg Ni. Ni. Ni.

Madžarska Ni. Zakon o lobiranju iz leta 2006 je nehal veljati leta 2011, s sprejetjem Zakona o udeležbi javnosti pri sprejemanju zakonodaje (Zakon CXXXI, 2010).

Ni. Ni. Register, ki ga je vodilo pravosodno ministrstvo je prenehal delovati leta 2011, podatki so bili zbrisani leta 2014.

Ukinjen register je vključeval profesionalne lobiste.

Ni prostega dostopa. Lobisti so zgubili svoje privilegije in obveze. Vrnili so vstopne kartice. Nov zakon predpisuje kontakte določevalcev s profesionalnimi zbornicami in združenji.

Pravosodno ministrstvo (Central Office of Justice)

Po mnenju vlade stari sistem ni vseboval sankcij in v praksi ni bil učinkovit. Izpostavlja se, da je posvetovanje po spletu bolj učinkovito. Podatki o tem s kom se je vlada posvetovala (po pripravi zakonskega predloga) se objavijo na spletu.

Malta Ni. Ni. Ni. Nizozemska Ni posebne

zakonodaje. Leta 2012 pa je bil kot del poslovnika predstavniškega doma uveden register lobistov (ne velja za Senat).

Ni. Da, v predstavniškem domu. Javno dostopen mesečni seznam tistih, ki zaprosijo za vstop v parlament. Senat nima registra, vendar imajo registrirani lobisti v

Tri skupine lobistov: (1) zaposleni v agencijah za javne zadeve in za odnose z javnostmi; (2) predstavniki civilnih organizacij; (3) predstavniki občin in

Obvezna registracija za dostop do "varnostnega območja" v stavbi parlamenta (do poslancev ali osebja).

Generalni sekretariat (služba). Prošnja za vstop se odda sekretariatu – odloča se odvisno od prošnje in organizacije.

Neformalne sankcije za nesprejemljivo vedenje – blokada dostopa v parlament.

Tekoča razprava o posodobitvi pravil.

19

Država članica

Specifična zakonodaja o lobiranju

Kodeks za lobiste

Register lobistov

Obseg kritja Dostop do parlamentarne stavbe in drugo

Pristojen organ

Sankcije Tekoča razprava in drugo

predstavniškem domu z varnostno izkaznico dostop tudi do stavbe Senata.

pokrajin.

Nemčija Bundestag je kot prvi v EU leta 1972 sprejel pravila v poslovniku o registriranju zastopanja interesov (interest representatives).

Ni kodeksa, ki bi neposredno urejal etično ravnanje lobistov.

Bundestag ima neobvezujoč javni register za trgovska združenja in predstavnike industrije. Bundesrat nima podobnega registra. Letno se objavi seznam registriranih organizacij, ki želijo zastopati svoje interese v Bundestagu ali vladi. Novembra 2014: 2.219 registriranih organizacij.

Od posameznih lobistov, lobističnih uradov, podjetij in odvetniških pisarn se ne zahteva, da se registrirajo (are not expected to register). Javni uradi kot tudi predstavniki regionalnih oblasti se ne registrirajo.

Predstavniki interesnih skupin (pressure groups) morajo biti registrirani, če želijo vstopiti v stavbo. Pet oseb iz iste organizacije je lahko istočasno prisotnih v stavbi. Delovna telesa ali plenum pa lahko povabijo tudi neregistrirane predstavnike, da predstavijo svoja mnenja. Poslanci pogosto sami vabijo lobiste in jim omogočijo vstop ("pod mizo" – ne javen vstop).

Predsednik Bundestaga.

Ni predvidenih sankcij, razen izgube možnosti za predstavitev mnenj na delovnih telesih.

Več zakonskih predlogov o poostritvi pravil (2009-2013 in 2014). Leta 2015 so zahtevali pojasnitev o številu kartic, ki zagotavljajo dostop v stavbo. Število izdanih kartic je bilo precej višje, kot je zaposlenih v stavbi. Za tem se je lobistom prenehalo izdajati vstopne kartice.

Poljska Zakon o lobiranju (2005) v veljavi od marca 2006, dopolnjen leta 2011.

Ni. Vsi, ki izvajajo aktivnosti lobiranja, morajo biti vpisani v javni register. Za vpis se plačuje taksa (25 EUR). Stranke, ki označijo interes pri sprejemanju konkretnega predloga, se

Širok razpon aktivnosti. Vključuje tudi zastopanje tretjih (proti plačilu). NVO niso vključene.

Registrirani lobisti dobijo posebno rdečo izkaznico, s katero lahko vstopajo v stavbo. Lobisti morajo prijaviti, katera zakonodaja je cilj njihovih aktivnosti. Ne

Ministrstvo za notranje zadeve in upravo (MSWIA) vodi register in pripravlja letno poročilo.

Za tiste ki neregistrirani izvajajo lobiranje, je predvidena globa od 700 do 12.000 EUR. Nadzor opravljajo javni uslužbenci v ustanovi, v kateri se vrši

Široka razprava o potrebi po spremembi ureditve, še posebej na temo zmanjševanja izogibanju pravil. Leta 2010 je urad predsednika vlade pripravil

20

Država članica

Specifična zakonodaja o lobiranju

Kodeks za lobiste

Register lobistov

Obseg kritja Dostop do parlamentarne stavbe in drugo

Pristojen organ

Sankcije Tekoča razprava in drugo

lahko udeležijo javnih razprav (hearing). 2014: 300 registriranih.

smejo pa vstopati na seje delovnih teles brez vabila.

lobiranje. podrobno analizo in priporočil izboljšave.

Portugalska Ni. Ustava dovoljuje, da poslanci lahko del delovnega časa delajo kot lobisti.

Ni. Ni. Za lobiste veljajo splošna pravila kot za vse druge obiskovalce.

Javna razprava leta 2013 in najava zakonskih predlogov o lobiranju leta 2015.

Romunija Ni. Samoregulacija. Združenje lobistov (RLRA) ima od leta 2010 prostovoljni sistem registracije in etični kodeks.

Register združenja lobistov (RLRA) je javno dostopen.

Zainteresirane NVO se lahko vpišejo v javno bazo zainteresiranih za "posvetovalni proces" pristojnih delovnih teles poslanske zbornice. To jim omogoča oddajo svojih strokovnih mnenj. Vsako delovno telo lahko povabi na sejo predstavnike civilne družbe, delodajalcev, poklicnih organizacij in sindikatov .

Dva predloga zakona leta 2011 in en leta 2014.

Slovaška Ni. Ni. Dva predloga zakona v mandatu 2012-2016.

Španija Ni posebne zakonodaje. Februarja 2014 je parlamentarna večina sprejela obvezo o ureditvi tega področja.

Samoregulacija. Združenje APRI je sprejelo kodeks in si prizadeva za sprejetje ustrezne

Ni, čeprav je leta 2013 vlada napovedala prostovoljni parlamentarni register, do katerega pa ni

Tekoča razprava o obsegu.

21

Država članica

Specifična zakonodaja o lobiranju

Kodeks za lobiste

Register lobistov

Obseg kritja Dostop do parlamentarne stavbe in drugo

Pristojen organ

Sankcije Tekoča razprava in drugo

Katalonija: pionirski projekt večje transparentnosti, vključuje register lobistov.

zakonodaje. prišlo zaradi nezadostne večine.

Švedska Ni. Samoregulacija. Številne organizacije imajo svoje kodekse.

Večkratna razprav o ureditvi lobiranja. Parlament je leta 2013 zavrnil pobudo za vzpostavitev registra.

Združeno kraljestvo (UK)

Velika Britanija: Zakon o transparentnosti lobiranja, nestrankarskih kampanjah in sindikatih (2014). Škotska: Zakon o transparentnosti lobiranja (2015).

Velika Britanija: Ni. Škotska: Kodeks za lobiste je del zakona.

Leta 2015 je vlada UK vzpostavila register lobistov s svetovalno dejavnostjo (Register for consultant lobbyists) – vsa njihova neposredna komunikacija s ministri in resorji glede zakonodaje in uprave se registrira. Predpisana je letna pristojbina. Podatki o teh lobistih se četrtletno posodabljajo. Škotska: Obvezen register vključuje tudi tiste, ki so v neposrednem

Vključuje samo lobiste s svetovalno dejavnostjo (manjši del lobistov) - ki morajo razkriti tudi stranke, ki jih zastopajo. Škotska: še vedno poteka diskusija ali naj se register osredotoča na posameznike ali organizacije.

Neodvisni urad, ki vodi in nadzira register ter ukrepa, če se ne spoštujejo pravila. Škotska: Minister za parlamentarne posle.

Kazen do 7.500 funtov.

22

Država članica

Specifična zakonodaja o lobiranju

Kodeks za lobiste

Register lobistov

Obseg kritja Dostop do parlamentarne stavbe in drugo

Pristojen organ

Sankcije Tekoča razprava in drugo

stiku s poslanci škotskega parlamenta.

Drugo: Evropska unija

Sporazum med Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom o registru iz leta 2012, spremenjen 2014.

Da. Prostovoljen skupen register na spletu (Transparency Register, EP & EC)

Zelo širok obseg. Odvetniške pisarne, trgovska združenja, in-house lobisti, NVO, think tanki, verske organizacije in javni organi. Register jasno loči področje gospodarske in negospodarske dejavnosti.

Obvezna registracija pri vstopu v stavbo EP. Predlagana tudi registracija pred sestankom s posameznim komisarjem, člani njegovega kabineta ali generalnega direktorata. Veljala bi tudi pri udeležbi na srečanjih ekspertnih skupin EK.

Skupni sekretariat registra (JTRS), ki vključuje uradnike iz EP in EK.

Izključitev iz registra. Tisti, ki se ne držijo pravil, imajo otežen pristop. Pri najtežjih primerih se javno objavijo sankcije.

Razprava je potekala med letoma 2013 in 2014. Leta 2017 je bila napovedana nova razprava o uvedbi obveznega sistema.

Vir: Transparency Register (JTRS), Comparison table: legislation on interest representation in the Member states, ECPRD 2695 (2014), z dopolnitvami s spletne strani portugalskega parlamenta (2016).

Pripravila: dr. Katarina Žagar mag. Andrej Eror

4 VIRI ECPRD 2695: (European Centre for Parliamentary Research and Documentation): Legislation on interest representation (lobbying) in the EU member states, spletna stran: https://ecprd.secure.europarl.europa.eu/ecprd/public/page/about, januar 2018. ECPRD 3077: (European Centre for Parliamentary Research and Documentation): Parliamentary clubs, spletna stran: https://ecprd.secure.europarl.europa.eu, december 2017. ECPRD 2124: (European Centre for Parliamentary Research and Documentation): Registration and rights of lobbyists in national parliaments, spletna stran: https://ecprd.secure.europarl.europa.eu, december 2017. EU Transparency Register, spletna stran: http://www.europarl.europa.eu/EPRS/EPRS-Briefing-542170-European-Transparency-Register-FINAL.pdf, januar 2018. Igličar, Albin, Fink-Hafner Danica, Kaučič Igor, Svete Pavle (1997): Pravno urejanja lobiranja, junij 1997, Ljubljana. KPK - Komisija za preprečevanje korupcije, spletna stran: https://www.kpk-rs.si/sl/lobiranje-22/lobiranje-v-eu, januar 2018. Legislation.gov.uk, spletna stran: http://www.legislation.gov.uk/ukpga/2014/4/contents/enacted, januar 2018. Legislation on interest representation, Transparency Register (JTRS), Comparison table. Spletna stran portugalskega parlamenta: http://app.parlamento.pt/webutils/docs/doc.pdf?path=6148523063446f764c324679626d56304c334e706447567a4c31684a53556c4d5a5763765130394e4c304e46556c5246526c41765247396a6457316c626e52766330466a64476c32615752685a4756446232317063334e686279396c4e3245354d7a63775a4330345a4441344c5452694d3255744f4445325a693169595745354e575179597a526b4d4445756347526d&fich=e7a9370d-8d08-4b3e-816f-baa95d2c4d01.pdf&Inline=true, januar 2018. Lobbying Landscape in the Czech Republic, spletna stran: http://www.aalep.eu/lobbying-landscape-czech-republic, januar 2018. Lobbying Landscape in Estonia, spletna stran: http://www.aalep.eu/lobbying-landscape-estonia, januar 2018. Lobbying Landscape in France: http://www.aalep.eu/lobbying-landscape-france, januar 2018. Lobbying Landscape in Germany, spletna stran: http://www.aalep.eu/lobbying-landscape-germany, januar 2018. Lobbying Landscape in Hungary, spletna stran: http://www.aalep.eu/lobbying-landscape-hungary, januar 2018. Lobbying Landscape in Italy, spletna stran: http://www.aalep.eu/lobbying-landscape-italy, januar 2018. Lobbying Landscape in Latvia, spletna stran: http://www.aalep.eu/lobbying-landscape-latvia, januar 2018. Lobbying Landscape in Lithuania, spletna stran: http://www.aalep.eu/lobbying-landscape-lithuania, januar 2018. Lobbying Landscape in the Netherlands, spletna stran: http://www.aalep.eu/lobbying-landscape-netherlands, januar 2018. Lobbying Landscape in Poland, spletna stran: http://www.aalep.eu/lobbying-landscape-poland, januar 2018.

24

Lobbying Landscape in Portugal, spletna stran: http://www.aalep.eu/lobbying-landscape-portugal, januar 2018. Lobbying Landscape in Slovakia, spletna stran: http://www.aalep.eu/lobbying-landscape-slovakia, januar 2018. Lobbying Landscape in Sweden, spletna stran: http://www.aalep.eu/lobbying-landscape-sweden, januar 2018. TI - Transparency International Ireland, spletna stran: https://transparency.ie/sites/default/files/ti_ireland_lll_final28_11_14.pdf, januar 2018. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo. Žagar, Katarina: Lobiranje v parlamentih. Raziskovalna naloga št. 31/2012. Državni zbor Republike Slovenije. Wikipedia, spletna stran: https://en.wikipedia.org/wiki/Polder_model, januar 2018.