1.079.252.848,8 km/h - guinness world recordskids.guinnessworldrecords.com/images/062_063_b4... ·...

1
> 20.000 km/h 16. avgusta 2009 je Usain Bolt (Jamajka) v teku na 100 m s časom 9,58 sekunde zmagal na atletskem svetovnem prvenstvu v Berlinu, Nemčija. Njegova povprečna hitrost je bila 37,57 km/h, najvišja hitrost pa je bila blizu 44 km/h. Človek (tek) 37,57 km/h Najhitrejši … Najsi bo iz naravnega ali umetno narejenega sveta, hitrost ima vedno navdušujočo moč. Od tankov do zabaviščnih ‘vlakcev smrti’, dvokrilnih letal do vesoljskih plovil, zgodba o hitrostnih rekordih je obenem zgodba človeškega razvoja – kako smo prestavljali meje tehnoloških možnosti, da bi kljubovali naravi in potovali hitreje kot kdajkoli prej. Vilorog (Antilocapra americana) je antilopi podoben sodoprsti kopitar, ki živi v ZDA, Kanadi in Mehiki. Spremljali so ga, ko je na razdalji 6 km zdržema tekel s hitrostjo 56 km/h. Kopenska žival (dolge proge) 56 km/h 5. marca 1994 so na ravni stezi v Wyongu v Novem Južnem Walesu v Avstraliji izmerili hitrost teka velikega angleškega hrta po imenu Star Title 67,2 km/h. Razdaljo 365,7 m je pretekel v pičlih 19,57 s. Veliki angleški hrt 67,2 km/h 20. septembra 2015 je Kevin Scott z britanskim moštvom Monowheel (vsi VB) v motorju WarHorse dosegel hitrost 98,464 km/h na letališču Elvington v severnem Jorkširu, VB. Štirje inženirji so dve leti izpopolnjevali vozilo s karbonskim okvirjem. Monocikel 98,464 km/h V poročilu, ki so ga objavili raziskovalci na delu v Podantarktiki, je povprečna ocenjena talna hitrost, zabeležena za sivoglavega albatrosa (Thalassarche chryso- stoma), opremljenega s satelitskim oddajnikom, 127 km/h. Ptič je ohranjal hitrost več kot 8 ur, ko je albatros sredi antarktične nevihte letel proti gnezdu na Ptičjem otoku, Južna Georgija. Ptič (v vodoravnem letu) 127 km/h Vozilo na človeški pogon 139,45 km/h Vlakec Formula Rossa v Ferrarijevem svetu v Abu Dabiju, Združeni arabski emirati, lahko pospeši do 240 km/h. Celo pri vožnji navzgor vlakec prevozi 52 m v 4,9 s. Za javnost je odprt od 4. novembra 2010. 9. maja 2012 je Samuel Groth (Avstralija) na turnirju ATP Challenger v Busanu, Južna Koreja, pri servisu dosegel as, pri katerem je žogica letela s hitrostjo 263 km/h. As mu je uspel ob izenačenju v drugi igri proti Vladimiru Ignatiku (Belorusija). Avstralski profi je v istem srečanju dosegel tudi servise s hitrostjo 255,7 km/h in 253,5 km/h – kar je oboje bolje od prejšnjega rekorderja Iva Karlovića (Hrvaška) in njegovih 251 km/h. Čeprav je dosegel svetovni rekord, je Groth igro proti Ignatiku izgubil s 6–4 in 6–3. Vlakec smrti 240 km/h 12. aprila 1934 je bila izmerjena hitrost vetra na Mount Washingtonu (1916 m nadmorske višine) v New Hampshiru, ZDA, 371 km/h. Sokol selec (Falco peregrinus) doseže ocenjeno končno hitrost 300 km/h. Nobena žival ni hitrejša od sokola v polnem letu. Površinska hitrost vetra (na višini) 371 km/h Todd Reichert (Kanada) je 19. septembra 2015 na svetovnem izzivu za vozila na človeški pogon s kolesom Eta pod pokroviteljstvom moštva AeroVelo dosegel hitrost 139,45 km/h. To je bilo tretjič v treh dneh, da je neustrašni Kanadčan postavil nov rekord na dogodku, ki je potekal blizu Battle Mountaina v Nevadi, ZDA. Servis pri tenisu 263 km/h Andy Green (VB) je z vozilom thrust SSC 15. oktobra 1997 v puščavi Black Rock v Nevadi, ZDA, dosegel hitrost 1227,985 km/h. Vozilo poganjata dva rolls-royceeva reaktivna motorja, s katerima je Thrust SSC postal prvi avto, ki je prebil zvočni zid. Avtomobil (hitrostni rekord na kopnem) 1227,985 km/h Človek (v prostem padu) 1357,6 km/h Felix Baumgartner (Avstrija) je na prireditvi misija Red Bull Stratos nad Novo Mehiko, ZDA, 14. oktobra 2012 padal z roba vesolja na Zemljo s hitrostjo 1357,6 km/h. Največja zabeležena hitrost letala s posadko, ki vzleta in pristaja z lastnim pogonom, je 3529,56 km/h. To sta dosegla načelnik Eldon Joersz in major George Morgan Jr (oba ZDA) z letalom lockheed SR-71A ‘Blackbird’ blizu vojaške baze Beale Air Force Base v Kaliforniji, ZDA, 28. julija 1976. Tupoljev Tu-144 je v nekdanji ZSSR prvič poletel 31. decembra 1968 in dosegel 2,4 macha (2587 km/h), čeprav je bila njegova običajna hitrost leta 2,2 macha. Po dveh nesrečah so letalo leta 1978 umaknili iz prometa. Potniško letalo 2587 km/h Letalo s posadko 3529,56 km/h 3. oktobra 1976 je testni pilot ameriškega letalstva ‘Pete’ Knight (ZDA) nad Kalifornijo, ZDA, dosegel hitrost 6,7 macha. Letel je s poskusnim letalom X-15A-2, ki je vzletalo v zraku s pomočjo bombnika B–52. Letalo (na raketni pogon) 7274 km/h 26. maja 1969 je komandni modul Apolla 10 ob povratku na Zemljo dosegel hitrost 39.897 km/h. Na krovu je bila tričlanska posadka ameriških vesoljcev: polkovnik Thomas Stafford, poveljnik Eugene Cernan in poveljnik John Young. Človek (absolutno) 39.897 km/h Merkur kroži okrog Sonca na povprečni razdalji 57,9 milijona km in ima obhodni čas 87,9686 dneva. Njegova povprečna hitrost na orbiti je 172.248 km/h, kar je skoraj dvakrat tako hitro, kot okrog Sonca potuje Zemlja. Planet 172.248 km/h Bližajoča se galaksija 1.508.400 km/h Čeprav se vesolje širi, je nekaj galaksij, ki se naši Rimski cesti bližajo. M86, lečasta galaksija (v obliki leče), ki je okrog 52 milijonov svetlobnih let oddaljena od roja Device, se giblje proti Rimski cesti s hitrostjo 419 km/s. 8. februarja 2005 sta astronoma s harvardskega centra za astrofiziko Smithsonian v Massachusettsu, ZDA, objavila odkritje zvezde, SDSS J090745.0+024507, ki potuje s hitrostjo 2,4 milijona km/h. Zvezda 2.400.000 km/h Največja možna hitrost v vesolju je svetlobna hitrost. To dosega edino le svetloba in druge oblike elektro- magnetnega sevanja, na primer radijski valovi. Ko svetloba potuje po vakuumu, dosega najvišjo hitrost 299.792.458 m/s. Možna hitrost 1.079.252.848,8 km/h 300–1000 km/h Terry Wilmeth (ZDA) je 15. junija 2008 na letališču v Madrasu, Oregon, ZDA, v dveh vožnjah dosegel povprečno hitrost 315,74 km/h. Njegov štirikolesnik ALSR rocket raptor, različica 6.0, je bil predelan yamaha raptor 700 s hibridnim raketnim pogonom. Štirikolesnik 315,74 km/h 0–100 km/h PRESEŽNIKI Tank scorpion peacekeeper S 2000 standardne proizvodnje, ki ga je razvilo podjetje Repaircraft PLC (VB), je na testni progi v Chertseyju, Surrey, VB, 26. marca 2002 dosegel hitrost 82,23 km/h. Poganja ga visoko zmogljivi dizelski motor RS 2133, tank je opremljen z dodatnim oklepom, balističnimi krili in zamenljivimi gumijastimi gosenicami. Tank 82,23 km/h Ptič (v navpičnem spustu) 300 km/h Vstop v Zemljino atmosfero 46.660 km/h 15. januarja 2006 se je Nasino vesoljsko plovilo Stardust po sedemletni misiji zbiranja vzorcev kometa Wild 2 uspešno vrnilo na Zemljo. V Zemljino atmosfero je vstopilo s hitrostjo 46.660 km/h. Leta 1941 je fiat CR.42DB dosegel hitrost 520 km/h. Italijanski dvokrilec je poganjal 753-kW motor daimler-benz DB601A. Kljub hitrosti so zgradili en sam prototip tega letala, saj so dvokrilce takrat povsem zasenčili enokrilci. Dvokrilno letalo 520 km/h Svetovni hitrostni rekord na vodi znaša 275,97 vozla (511,09 km/h) in ga je postavil Ken Warby (Avstralija) v reaktivnem hidroplanu Spirit of Australia na jezeru Blowering Dam Lake, Novi Južni Wales, Avstralija, 8. oktobra 1978. Čoln 511,09 km/h Serija L0 (A07) je magnetno dvignjena serija vlakov (maglev) pod okriljem Osrednjega japonskega železniškega podjetja. 21. aprila 2015 je vlak L0 na testni progi Jamanaši maglev na Japonskem dosegel hitrost 603 km/h. Vlak maglev 603 km/h 100–300 km/h V raziskavi iz leta 1965 je odrasla samica geparda (Acinonyx jubatus) dosegla hitrost 29 m/s (104,4 km/h) na razdalji 200 m. Kopenski sesalec (kratka razdalja) 104,4 km/h 1000–20.000 km/h Prenesite si ta plakat s strani: guinnessworldrecords.com/2018 Slike niso v sorazmerju.

Upload: others

Post on 29-Dec-2019

1 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: 1.079.252.848,8 km/h - Guinness World Recordskids.guinnessworldrecords.com/Images/062_063_B4... · Bližajoča se galaksija 1.508.400 km/h Čeprav se vesolje širi, je nekaj galaksij,

> 2

0.0

00

km

/h

16. a

vgus

ta 2

009

je U

sain

Bol

t (J

amaj

ka) v

teku

na

100

m

s ča

som

9,5

8 se

kund

e zm

agal

na

atl

etsk

em s

veto

vnem

pr

vens

tvu

v B

erlin

u, N

emči

ja.

Nje

gova

pov

preč

na h

itro

st je

bi

la 3

7,57

km

/h, n

ajvi

šja

hitr

ost

pa je

bila

bliz

u 44

km

/h.

Člo

ve

k (t

ek

)3

7,5

7 k

m/h

Najhitrejši …

Naj

si b

o iz

nar

avne

ga a

li um

etno

nar

ejen

ega

svet

a, h

itro

st im

a ve

dno

navd

ušuj

očo

moč

. O

d ta

nkov

do

zaba

višč

nih

‘vla

kcev

sm

rti’,

dvo

kriln

ih le

tal d

o ve

soljs

kih

plov

il, z

godb

a

o hi

tros

tnih

rek

ordi

h je

obe

nem

zgo

dba

člov

eške

ga r

azvo

ja –

kak

o sm

o pr

esta

vlja

li m

eje

tehn

ološ

kih

mož

nost

i, da

bi k

ljubo

vali

nara

vi in

pot

oval

i hit

reje

kot

kda

jkol

i pre

j.

Vilo

rog

(A

nti

loca

pra

am

eric

an

a)

je a

nti

lop

i po

do

ben

so

do

prs

ti

kop

itar

, ki ž

ivi v

ZD

A, K

anad

i in

Meh

iki.

Sp

rem

ljali

so g

a, k

o je

n

a ra

zdal

ji 6

km

zd

ržem

a te

kel

s h

itro

stjo

56

km

/h.

Ko

pe

nsk

a ži

val

(do

lge

pro

ge)

56

km

/h

5. m

arca

199

4 so

na

ravn

i st

ezi v

Wyo

ngu

v N

ovem

Juž

nem

W

ales

u v

Avs

tral

iji iz

mer

ili

hitr

ost

teka

vel

ikeg

a an

gleš

kega

hr

ta p

o im

enu

Sta

r Tit

le

67,2

km

/h. R

azda

ljo 3

65,

7 m

je

pre

teke

l v p

ičlih

19,

57 s

.

Ve

lik

i an

gle

ški h

rt6

7,2

km

/h2

0. s

epte

mb

ra 2

015

je K

evin

S

cott

z b

rita

nsk

im m

ošt

vom

M

on

owh

eel (

vsi V

B) v

mo

torj

u W

arH

ors

e d

ose

gel

hit

rost

98

,46

4

km/h

na

leta

lišču

Elv

ing

ton

v

seve

rnem

Jo

rkši

ru, V

B. Š

tirj

e in

žen

irji

so d

ve le

ti iz

po

po

lnje

vali

vozi

lo s

kar

bo

nsk

im o

kvir

jem

.

Mo

no

cik

el

98

,46

4 k

m/h

V p

oro

čilu

, ki s

o g

a o

bja

vili

razi

skov

alci

na

del

u

v P

od

anta

rkti

ki, j

e p

ovp

rečn

a o

cen

jen

a

taln

a h

itro

st, z

abel

ežen

a

za s

ivo

gla

veg

a al

bat

rosa

(T

ha

lass

arc

he

chry

so­

sto

ma)

, op

rem

ljen

ega

s

sate

litsk

im o

dd

ajn

iko

m,

127

km/h

. Pti

č je

oh

ran

jal

hit

rost

več

ko

t 8

ur,

ko

je

alb

atro

s sr

edi a

nta

rkti

čne

nev

ihte

lete

l pro

ti g

nez

du

n

a P

tičj

em o

toku

, Ju

žna

Geo

rgija

.

Pti

č (v

vo

do

rav

ne

m le

tu)

127

km

/hV

ozi

lo n

a č

lov

ešk

i po

go

n13

9,4

5 k

m/h

Vla

kec

Form

ula

Ros

sa v

Fe

rrar

ijeve

m s

vetu

v A

bu

Dab

iju, Z

druž

eni a

rabs

ki

emir

ati,

lah

ko p

ospe

ši d

o 24

0 k

m/h

. Cel

o pr

i vož

nji

nav

zgor

vla

kec

prev

ozi

52 m

v 4

,9 s

. Za

javn

ost

je o

dprt

od

4

. nov

embr

a 20

10.

9. m

aja

2012

je S

amue

l G

roth

(Avs

tral

ija) n

a tu

rnir

ju

ATP

Cha

lleng

er v

Bus

anu,

J

užna

Kor

eja,

pri

ser

visu

do

sege

l as,

pri

kat

erem

je

žogi

ca le

tela

s h

itro

stjo

26

3 km

/h. A

s m

u je

usp

el o

b iz

enač

enju

v d

rugi

igri

pro

ti

Vla

dim

iru

Igna

tiku

(Bel

orus

ija).

Avs

tral

ski p

rofi

je v

iste

m s

reča

nju

dose

gel t

udi s

ervi

se s

hit

rost

jo

255,

7 km

/h in

253

,5 k

m/h

– k

ar je

ob

oje

bolje

od

prej

šnje

ga re

kord

erja

Iv

a Ka

rlov

ića

(Hrv

aška

) in

njeg

ovih

25

1 km

/h. Č

epra

v je

dos

egel

sv

etov

ni re

kord

, je

Gro

th ig

ro p

roti

Ig

nati

ku iz

gubi

l s 6

–4 in

6–3

.

Vla

kec

smrt

i2

40

km

/h

12. a

pri

la 1

934

je b

ila iz

mer

jen

a h

itro

st v

etra

na

Mo

un

t W

ash

ing

ton

u (1

916

m n

adm

ors

ke v

išin

e) v

New

H

amp

shir

u, Z

DA

, 371

km

/h.

So

kol s

elec

(Fa

lco

per

egri

nu

s) d

ose

že

oce

nje

no

kon

čno

hit

rost

30

0 k

m/h

. N

ob

ena

živa

l ni h

itre

jša

od

so

kola

v

po

lnem

letu

.

Pov

ršin

ska

hit

rost

ve

tra

(na

viš

ini)

37

1 k

m/h

Tod

d R

eich

ert

(Kan

ada)

je 1

9. s

epte

mb

ra

20

15 n

a sv

etov

nem

izzi

vu z

a vo

zila

n

a čl

oveš

ki p

og

on

s k

ole

som

Eta

po

d

po

krov

itel

jstv

om

mo

štva

Aer

oVel

o d

ose

gel

hit

rost

13

9,4

5 km

/h. T

o je

bilo

tr

etjič

v t

reh

dn

eh, d

a je

neu

stra

šni

Kan

adča

n p

ost

avil

nov

rek

ord

na

do

go

dku

, ki

je p

ote

kal b

lizu

Bat

tle

Mo

un

tain

a v

Nev

adi,

ZD

A.

Se

rvis

pri

te

nis

u

26

3 k

m/h

An

dy G

reen

(V

B) j

e z

vozi

lom

th

rust

S

SC

15.

okt

obra

199

7 v

pušč

avi B

lack

R

ock

v N

evad

i, ZD

A, d

oseg

el h

itro

st

1227

,98

5 km

/h. V

ozilo

pog

anja

ta d

va

rolls

-roy

ceev

a re

akti

vna

mot

orja

, s

kate

rim

a je

Th

rust

SS

C p

osta

l p

rvi a

vto

, ki j

e p

reb

il zv

očn

i zid

.

Av

tom

ob

il (h

itro

stn

i re

kord

n

a ko

pn

em

) 12

27,

98

5 k

m/h

Člo

ve

k (v

pro

ste

m p

adu

)13

57,

6 k

m/h

Fel

ix B

aum

gar

tner

(A

vstr

ija) j

e n

a p

rire

dit

vi

mis

ija R

ed B

ull

Str

ato

s n

ad N

ovo

Meh

iko,

ZD

A, 1

4.

okt

ob

ra 2

012

pad

al z

ro

ba

veso

lja n

a Z

emljo

s

hit

rost

jo 1

35

7,6

km

/h.

Naj

večj

a za

bel

ežen

a h

itro

st le

tala

s

po

sad

ko, k

i vzl

eta

in p

rist

aja

z la

stn

im

po

go

no

m, j

e 3

52

9,5

6 k

m/h

. To

sta

do

seg

la

nač

eln

ik E

ldo

n J

oer

sz in

maj

or

Geo

rge

Mo

rgan

Jr

(ob

a Z

DA

) z le

talo

m lo

ckh

eed

S

R-7

1A ‘B

lack

bir

d’ b

lizu

voja

ške

baz

e

Bea

le A

ir F

orc

e B

ase

v K

alif

orn

iji, Z

DA

, 2

8. j

ulij

a 19

76.

Tup

olje

v Tu

-14

4 je

v

nek

dan

ji Z

SS

R p

rvič

p

ole

tel 3

1. d

ecem

bra

19

68

in d

ose

gel

2

,4 m

ach

a (2

58

7 km

/h),

če

pra

v je

bila

nje

gov

a o

bič

ajn

a h

itro

st le

ta

2,2

mac

ha.

Po

dve

h

nes

reča

h s

o le

talo

le

ta 1

978

um

akn

ili

iz p

rom

eta.

Po

tniš

ko le

talo

25

87

km

/h

Le

talo

s p

osa

dko

35

29,

56

km

/h

3. o

kto

bra

19

76 je

te

stn

i pilo

t am

eriš

keg

a le

tals

tva

‘Pet

e’ K

nig

ht

(ZD

A) n

ad K

alif

orn

ijo,

ZD

A, d

ose

gel

hit

rost

6

,7 m

ach

a. L

etel

je

s p

osk

usn

im le

talo

m

X-1

5A

-2, k

i je

vzle

talo

v

zrak

u s

po

mo

čjo

bo

mb

nik

a B

–52

.

Le

talo

(na

rake

tni p

og

on

)72

74 k

m/h

26

. maj

a 19

69

je k

om

and

ni

mo

du

l Ap

olla

10

ob

p

ovra

tku

na

Zem

ljo d

ose

gel

h

itro

st 3

9.8

97

km/h

. Na

krov

u je

bila

tri

član

ska

po

sad

ka a

mer

iški

h

veso

ljcev

: po

lkov

nik

T

ho

mas

Sta

ffo

rd, p

ovel

jnik

E

ug

ene

Cer

nan

in

pov

eljn

ik J

oh

n

Yo

un

g.

Člo

ve

k (a

bso

lutn

o)3

9.8

97

km

/h

Mer

kur

krož

i okr

og

So

nca

n

a p

ovp

rečn

i raz

dal

ji 5

7,9

mili

jon

a km

in im

a o

bh

od

ni

čas

87,

968

6 d

nev

a. N

jeg

ova

pov

pre

čna

hit

rost

na

orb

iti

je 1

72.2

48

km

/h, k

ar je

sk

ora

j dva

krat

tak

o h

itro

, ko

t o

kro

g S

on

ca p

otu

je

Zem

lja.

Pla

ne

t17

2.2

48

km

/hB

liža

joč

a se

gal

aksi

ja

1.5

08

.40

0 k

m/h

Čep

rav

se v

eso

lje š

iri,

je n

ekaj

gal

aksi

j,

ki s

e n

aši R

imsk

i ces

ti b

ližaj

o. M

86

, le

čast

a g

alak

sija

(v o

blik

i leč

e), k

i je

okr

og

5

2 m

ilijo

nov

sve

tlo

bn

ih le

t o

dd

alje

na

o

d r

oja

Dev

ice,

se

gib

lje p

roti

Rim

ski c

esti

s

hit

rost

jo 4

19 k

m/s

.

8. f

ebru

arja

20

05

sta

astr

on

om

a

s h

arva

rdsk

ega

cen

tra

za a

stro

fizik

o S

mit

hso

nia

n v

Mas

sach

use

ttsu

, Z

DA

, ob

javi

la o

dkr

itje

zve

zde,

SD

SS

J

09

074

5.0

+0

245

07,

ki p

otu

je

s h

itro

stjo

2,4

mili

jon

a km

/h.

Zv

ezd

a2

.40

0.0

00

km

/h

Naj

večj

a m

ožn

a h

itro

st v

ves

olju

je

sve

tlo

bn

a h

itro

st. T

o d

ose

ga

edin

o

le s

vetl

ob

a in

dru

ge

ob

like

elek

tro

-m

agn

etn

ega

seva

nja

, na

pri

mer

rad

ijski

va

lovi

. Ko

svet

lob

a p

otu

je p

o va

kuu

mu

, d

ose

ga

naj

višj

o h

itro

st 2

99.

792

.45

8 m

/s.

Mo

žna

hit

rost

1.0

79.2

52

.84

8,8

km

/h

30

0–1

00

0 k

m/h

Terr

y W

ilmet

h (

ZD

A) j

e 15

. ju

nija

20

08

n

a le

tališ

ču v

Mad

rasu

, Ore

go

n, Z

DA

, v

dve

h v

ožn

jah

do

seg

el p

ovp

rečn

o h

itro

st

315

,74

km

/h. N

jeg

ov š

tiri

kole

snik

A

LS

R r

ock

et r

apto

r, r

azlič

ica

6.0

, je

bil

pre

del

an y

amah

a ra

pto

r 70

0

s h

ibri

dn

im r

aket

nim

po

go

no

m.

Šti

riko

lesn

ik3

15,7

4 k

m/h

0–1

00

km

/h

PRESEŽNIKI

Tan

k sc

orp

ion

pea

ceke

eper

S 2

00

0 s

tan

dar

dn

e p

roiz

vod

nje

, ki g

a je

raz

vilo

po

dje

tje

Rep

airc

raft

P

LC (

VB

), je

na

test

ni p

rog

i v C

her

tsey

ju,

Su

rrey

, VB

, 26

. mar

ca 2

00

2 d

ose

gel

hit

rost

8

2,2

3 km

/h. P

og

anja

ga

viso

ko z

mo

glji

vi d

izel

ski

mo

tor

RS

213

3, t

ank

je o

pre

mlje

n z

do

dat

nim

o

klep

om

, bal

isti

čnim

i kri

li in

zam

enlji

vim

i g

um

ijast

imi g

ose

nic

ami.

Tan

k8

2,2

3 k

m/h

Pti

č (v

nav

pič

ne

m s

pu

stu

) 3

00

km

/h

Vst

op

v Z

em

ljin

o at

mo

sfe

ro4

6.6

60

km

/h

15. j

anu

arja

20

06

se

je N

asin

o ve

soljs

ko p

lovi

lo S

tard

ust

p

o se

dem

letn

i mis

iji z

bir

anja

vz

orc

ev k

om

eta

Wild

2

usp

ešn

o vr

nilo

na

Zem

ljo.

V Z

emlji

no

atm

osf

ero

je

vsto

pilo

s h

itro

stjo

4

6.6

60

km

/h.

Leta

194

1 je

fiat

CR

.42

DB

do

seg

el

hit

rost

52

0 k

m/h

. Ita

lijan

ski d

vokr

ilec

je p

og

anja

l 75

3-k

W m

oto

r d

aim

ler-

ben

z D

B6

01A

. Klju

b h

itro

sti s

o zg

rad

ili e

n

sam

pro

toti

p t

ega

leta

la, s

aj s

o d

vokr

ilce

takr

at p

ovse

m z

asen

čili

eno

krilc

i.

Dv

ok

riln

o le

talo

52

0 k

m/h

Sve

tovn

i hit

rost

ni r

ekor

d na

vod

i zna

ša 2

75,9

7 vo

zla

(511

,09

km/h

) in

ga je

pos

tavi

l Ken

War

by (A

vstr

alija

) v

reak

tivn

em h

idro

plan

u S

piri

t of A

ustr

alia

na

jeze

ru

Blo

wer

ing

Dam

Lak

e, N

ovi J

užni

Wal

es,

Avs

tral

ija, 8

. okt

obra

197

8.

Čo

ln5

11,0

9 k

m/h

Ser

ija L

0 (A

07)

je m

agn

etn

o d

vig

nje

na

seri

ja v

lako

v (m

agle

v) p

od

o

krilj

em O

sred

nje

ga

jap

on

skeg

a že

lezn

iške

ga

po

dje

tja.

21.

ap

rila

2

015

je v

lak

L0 n

a te

stn

i pro

gi J

aman

aši m

agle

v n

a J

apo

nsk

em

do

seg

el h

itro

st 6

03

km/h

.

Vla

k m

agle

v6

03

km

/h

100

–30

0 k

m/h

V r

azis

kavi

iz le

ta 1

965

je o

dra

sla

sam

ica

gep

ard

a (A

cin

on

yx

jub

atu

s) d

ose

gla

hit

rost

29

m/s

(1

04

,4 k

m/h

) na

razd

alji

20

0 m

.

Kope

nski

ses

alec

(kra

tka

razd

alja

)10

4,4

km

/h

100

0–2

0.0

00

km

/h

Pre

nes

ite

si t

a p

laka

t s

stra

ni:

guin

ness

wor

ldre

cord

s.co

m/2

018

Slik

e n

iso

v so

razm

erju

.