14 .de cembra 20 16 n i ka n ov i c e...14 .de cembra 20 16 n i ka 22 14 .de cembra 20 16 n i ka 23...

14 . de cembra 20 16 n i ka

22


23

N OV I C EE U RO PADONNAREVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE

LETNIK 16 – PRILOGA NIKE14. 12. 2016, ŠTEVILKA 64

IZ VSEBINE:• R OŽNATI OKTOBER NAJ TRAJAVSE LETO

• ODGOVORNI BOLNIKI NIMAMOSAMO PRAVIC, IMAMO TUDID OLŽN OST I

• PO KONČANEM ZDRAVLJENJU:KATERE PREISKAVE MIP R I PA DA J O?

• Z NARAVO NAD DEPRESIJO,STRAH IN TESNOBO

KU P I Š DVE DARILI, TRETJE DOBIŠ BREZPL AČNO!Praznični dnevi so skoraj tu in večina med nami še vedno izbira tista prava darila za našenajml ajše. V otroških trgovinah OVS KIDS in BLUKIDS lahko izbirate med oblačili zaotroke do 14 let v akcijski ponudbi 3 za 2. Ob nakupu treh artiklov vam najcenejšeg ap o da r i j o. Izkoristite praznično akcijo in nakupujte darila še ugodneje!

100 % RAZSTRUPLJENA JETRA!Vas zbada pod desnim rebrnim lokom, se vamnabira maščoba okrog trebuha, ste pogostoutrujeni, vas napihuje, srbi koža?Mastna hrana, cigarete, zdravila, alkohol … Vs eto negativno vpliva na naša jetra. Razbremenitejih z vrhunskim izvlečkom pegastega badlja zazelo konkurenčno ceno. SiliFit, da bodo jetradelovala s polno močjo. Dovolj je le ena kapsulana dan, saj se pegasti badelj iz SiliFita petkratbolje vsrka v celice kot pri ostalih izvlečkih, karje znanstveno dokazano. Privoščite svojim jetrommalo predaha s SiliFitom.

Na voljo v lekarnah in na www.naturamedica.si,info: 03/56 300 22 in 040 214 620.

Ste utrujeni, nezbraniin izčrpani?Odgovor se skriva v pomanjkanju vitamina B12 , saj taprispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti,sproščanju energije pri presnovi in je potreben zadelovanje živčnega sistema. Vitamin B12 ima vlogo tudipri delovanju imunskega sistema, nastajanju rdečihkrvničk in delitvi celic. Metilkobalamin je naravnoprisotna oblika vitamina B12 v telesu z visokob i o ra z p o ložljivostjo. Vitamin B12 v obliki pastil NOW zokusom češnje in mandljev vam je na voljo vlekarnah, Sanolaborju in na www.hisa-zdravja.si.

Sesalnik, ki ustvarjazdravo okoljeVsi, ki imajo težave z alergijami, se zavedajo, daso udobno oblazinjeno pohištvo, žimnice ,vzglavniki in blazine pravi raj za pršice, prahin bakterije. Pozabljamo pa na dejstvo, današa vzmetnica v povprečju vsebuje kar dvamilijona pršic, pa četudi je praktično nova (obugodnih pogojih se v novi žimnici v samo trehmesecih naseli dva milijona pršic!).S tem razlogom se pogosto odpovedujemoudobju oblazinjenega pohištva, kar pa zdaj nebo več potrebno. Sesalnik Hoover UltraVo rt e x je narejen posebej z namenom, dapomaga ustvariti in vzdrževati zdravo okoljeza vas in vaše najbližje. Iz vzmetnic,naslanjačev, blazin, zof in ostalegaoblazinjenega pohištva bo odstranilalergene, prah in pršice. To mu omogočajokar trije različni načini globinskega čiščenja .Motor z močjo 500 W bo z globinskimsesanjem odstranil umazanijo, pršice in prahiz globin tkanine, globinsko stepanje zvrtljivo krtačo, ki doseže kar 4200 obratovna minuto, bo prodrlo globoko v tkanino inposkrbelo, da pršice, prah in alergeniizginejo iz ležišča, z UV-svetilko pa bo uničil99,9 odstotka bakterij, alergenov in pršic terpreprečil njihov nadaljnji razvoj.

N ag ra j e n c i !Hoover nagrajuje tri bralce Nike, ki sopravilno odgovorili na nagradnov p ra šanje iz novembrske številke prilogeNika. Nagrado bodo po pošti prejeli:- Janja Frangež Kastelic ,- Elvis Jahiri in- Antonija Ajdič.

Iskrene čestitke!

Head & Shoulders znovo formuloTriaktivna formula nudi celovitonego lasišča v enem preprostemkoraku. Novi izdelki Head &Shoulders negujejo lase enakokot vodilni negovalnišamponi, imajo pa še dodatenučinek – odpravijo do 100odstotkov prhljaja. Head &Shoulders predstavlja svojonovo formulo s trojnimdelovanjem, ki vsebujeosemkrat manjše cinkovemikrodelce, kar preprečujeprisotnost grobih delcev.Ustvarja izboljšano peno zdrobnejšimi mehurčki, kiučinkovito očisti lase inl asišče ter se lažje izpere, lasjepa so po umivanju gladki inčudoviti kot še nikoli.


24


25

NOVICE EUROPA DONNA, revijo za zdrave in bolne, izdaja EUROPA DONNA, slovensko združenje za boj proti raku dojk.Naslov združenja: Europa Donna, Zaloška 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 231 21 01, telefaks: 01 231 21 02, elektronski naslov: [email protected],naslov spletnih strani: http://www.europadonna.si; uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Predsednica: prim. Mojca Senčar, dr. med.,odgovorna urednica: Zdenka Melanšek, uredniški odbor: Mojca Senčar, strokovna recenzentka, Ada Gorjup, tehnično urejanje in oblikovanje: Špela Škvarč Lenič,lektoriranje: Zoran Triglav, fotografija ob uvodniku: Anže Furlan.Članarino, prostovoljne prispevke in donacije lahko nakažete na transakcijski račun, odprt pri NLB, številka: 0201 1005 1154 225, naslov: Europa Donna, slovenskozd r u ženje za boj proti raku dojk, Zaloška 5, 1000 Ljubljana, davčna številka: SI71753281, Tisk: SET, d. d., Ljubljana. Naklada: 119.200 izvodov.

VS E B I N A• R OŽNATI OKTOBER 2016 26

• OBISK V ALBANIJI: V NJIHOVIH OČEH

JE SLOVENIJA DRUGA ŠVICA 31

• ODGOVORNI BOLNIKI NIMAMO SAMO

PRAVIC, IMAMO TUDI DOLŽNOSTI 36

• VPLIV ZDRAVLJENJA NA PLODNOST 38

• METASTATSKI RAK DOJK 40

• PO KONČANEM ZDRAVLJENJU: KAKO

POGOSTO IN KATERE PREISKAVE MI

PRIPADAJO 42

• IZPOVED METJE STRITMAR: POTEK

ZDRAVLJENJA JE DOLOČILA SAMA 44

• IZPOVED LEE HORVAT: ŽIVI IN PUSTI

ŽIVETI 46

• Z NARAVO NAD DEPRESIJO, STRAH IN

TESNOBO 48

• ČUJEČNOST ALI KAKO BITI DOBRO

TUDI TAKRAT, KO TO NISMO 50

• JANJA PUŠL: PLES JE TUDI ZDRAVILNA

T E R A P I JA 52

• ROZIKE VABIJO NA IZLET 54

Nekoč je živel ribič. Ni bil ne re-ven in ne bogat. Svoje delo jejemal zlahka, pravzaprav je vnjem užival in ponavadi se ni pretegnilod napora. Njegovi dnevi so potekalinekako takole: spal je dolgo, malo lovil,se igral z otroki, si privoščil popoldanskipočitek in preživljal čas z ženo. Ob veče-rih je odšel v vas k prijateljem, kjer jeužival ob vinu in glasbi.

Nedaleč stran od njegovega čolna je do-pust preživljal uspešen podjetnik. Ribičmu je šel na živce, zdelo se mu je, dabrezplodno zapravlja svoje ži vl j e n j e.Sklenil je, da ga ogovori in mu skušadopovedati, kako lahko iz svojega ži-vljenja naredi nekaj več. Podučil ga je, dabi lahko z bolj učinkovitim ribolovomujel veliko več rib in veliko več zaslužil.Ribič mu je odvrnil, da v tem ne vidiposebnega smisla. Podjetnik se ni dal innaprej našteval, kako bi lahko kopičilsvoje bogastvo, si kupil več čolnov innajel ljudi, ki bi delali zanj.

Po daljši tišini se je ribič udobno names-til, pojedel nekaj domačih oliv, srknilp ožirek svojega vina, potem pa je mirnov p ra šal: »Koliko časa bo trajalo, da todosežem?« »20 do 25 let in služil bošvelike denarce,« je navdušeno pojasnje-val podjetnik. Ravnodušnega ribiča niganilo: »In potem?« »Potem se lahkoup okojiš, preseliš nekam na obalo, spišves dan, loviš ribe, se igraš z vnuki,p očivaš in se posvečaš ženi. Zvečer se palahko družiš, piješ in zabavaš s prija-te l j i . «

Ribič se je samo nasmehnil in odšel.

Zgodba o ribiču mi je dala misliti, kerobsoja kapitalistično kopičenje, obenempa opominja, kako zelo si človeška bitjadanes zapletamo življenja. Ves čas načrtu-jemo, se trudimo napredovati, nekateritudi obogateti, hitimo in kupčkamo, da bina koncu imeli – kaj? Slabo počutje, izčr-panost, razdrte in odtujene družine, bole-zen? Zaradi dela izgubljamo zdravje, natopa prislužen denar zapravimo, da bi sizdravje povrnili. Ves čas razmišljamo oprihodnosti, pri čemer pozabimo na seda-njost. Pozabljamo tudi na dejstvo, da ga-rancijskega lista za jutri ni. Kako uživati vživljenju tukaj in zdaj, kako umiriti um,da neha načrtovati prihodnost ali analizi-rati preteklost, pri čemer sedanjost švigamimo, ne da bi se je sploh zavedli – o temuči psihološki pristop, ki mu pravimo ču-ječnost. Več o njem boste med drugimizvedeli v novicah, ki so pred vami.

Znanstveniki pravijo, da je veliko lažježiveti čuječnim ljudem, kot je ribič iz našezgodbe. Takšnim, ki živijo življenje posvojih željah, ki so zadovoljni z malim, kine bezljajo brezglavo in se znajo ustavitiza vdih in izdih. Svet okoli nas je takodivji, da pravzaprav težko zares zadihamo,ne da bi se na to zavestno osredotočili inse naučili osnovnih trikov čuječnosti. Najbo napisano izhodišče za novoletno že l j o.Ustavimo se, počnimo stvari, ki nam pol-nijo dušo, bodimo skromni in hvaležni zavse lepo in pozitivno, kar nas obdaja.

Verjamemo, da boste na pričujočih stra-neh našli veliko zanimivih vsebin in ševeč razlogov za pravo perspektivo. Želimovam zdravo, mirno in prisotno novo leto.Carpe diem!

Zdenka Melanšek

zd e n ka . m e l a n s e k @ d n ev n i k . s i

Uvodnik

UŽIVATI TUKAJIN ZDAJ


26


27

Novice, obvestila Pestro dogajanje

R OŽNATI OKTOBER 2016R ožnati oktober je mesec ozaveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. V

Sloveniji za rakom dojk vsako leto zboli 1300 žensk in okoli deset moških, na leto pa za rakom dojk

umre skoraj 400 žensk in pet moških. To pomeni, da bodo danes vsaj tri Slovenke izvedele, da so

zbolele za rakom dojk. Še nekajkrat toliko pa jih bo izvedelo, da so zbolele za katero drugo vrsto

raka. Samo zaradi raka dojk pa bo danes umrla vsaj ena Slovenka.

VEuropi Donni smo tudi letos sštevilnimi aktivnostmi, v katere sevsako leto vključuje več naših čla-nic, obeležili rožnati mesec in ozaveščalislovensko javnost o raku dojk.

Posnele smo videoZ letošnjimi aktivnosti smo želeli opozoriti, da rak dojk niso samo številke, to soresnične ženske, to so mame, žene, hčere, babice, sestre, najboljše prijateljice insodelavke, ki imajo pomembno vlogo v družbi. V ta namen smo posneli kratekvideo, v katerem so naše članice spregovorile o svoji izkušnji z boleznijo inpokazali, kako rak dojk in seveda tudi druga rakava obolenja posežejo v ži vl j e n j ap osameznikov.

V rožnate pletenineovita drevesaKot vsako leto smo 4. novembra nanovinarski konferenci v slaščičarniLolita spregovorili o bremenu rakav družbi in medijem predstaviliglavne poudarke letošnjega rožna -tega oktobra. Popoldne pa smoskupaj s podporniki v rožnate ple-tenine ovili drevesa v parku Zvez -da, ki so mimoidoče ves mesecopominjali, da je rak dojk realnost,ki lahko prizadene vsakogar odnas. Našemu vabilu so se odzvaleštevilne pridne roke, ki so se pri-družile stanovalkam ljubljanskihdomov za upokojence in udeležen -kam aktivnosti v dnevnemu centruaktivnosti za starejše in s čudoviti-mi pleteninami pomagale izpeljatinašo idejo.

Navdihujoče mislina balonihZ Lidlom Slovenija smo iskali nav-dihujoče misli. Ženske smo povabilik razmisleku o tem, kaj jih navdihuje.Vsaka prispela misel je v dobrodelnisklad Europe Donne prispevala petevrov, ob koncu natečaja pa je bilozbranih skoraj sto čudovitih misli. VLidlu Slovenija so zbrana sredstvapodvojili in združenju Europa DonnaSlovenija predali 1000 evrov. Nagraje-ne tri misli, ki nas bodo navdihovaletudi v naslednjih mesecih, so:• Navdihuje me luža v dežev n e mdnevu in sonce, ki te obsije. (Barb ara)• Navdihujejo me ženske, ki se cenijo,sp oštujejo in si vzamejo čas zase. (Pe -t ra )• Navdihuje me, da ni nemogočihpoti, so le izzivi, ki me naredijo moč-nejšo. ( Ma ja )

R ožnati avtobusV Ljubljani smo se lahko tudi vozili s posebnim rožnatim avtobusom EuropaDonna Ljubljanskega potniškega prometa.

Teki za upanjeTudi na gibanje, ki je pomembendel ohranjanja zdravja, nismo po-zabili. Nadaljevali smo s tradicio-nalnimi dobrodelnimi Teki za upa-nje, ki so letos potekali v Z a go r j uob Savi, Novi Gorici, DolenjskihTo p l i ca h in Slovenski Bistrici in sokot že vsa leta namenjeni ozavešča -nju, druženju in zbiranju sredstev.

Nove pridobitveV Slovenski Bistrici smo 21. oktobraslavnostno odprli prostore, na-menjene aktivnostim Europe Don-ne v Slovenski Bistrici.

A llstorksEuropa Donna Slovenija je v okviruro žnatega oktobra podprla svetov-no kampanjo Al l s to rks (vse što r k l j e )za sofinanciranje klinične študijeBig Time For Baby za podporoženskam, ki so v rodni dobi zboleleza hormonsko odvisnim rakomdojk in želijo, kljub zdravljenju, po-skusiti postati mame.

| Foto: Jernej Prelac

Znamke EuropaD onnaRo žnati oktober smo ponovno obe-ležili s posebnimi znamkami Euro-pe Donne, ki so nastale v sodelova-nju s Pošto Slovenije. Izdelanih je5000 posebnih znamk vrednosti Az motivi Europe Donne, na voljo sona sedežu Europe Donne.

Šampinjoni v rozaembal ažiVes oktober smo lahko v Hoferje -vih poslovalnicah po Sloveniji znakupom šampinjonov v roza em-balaži prispevali 10 centov za aktiv-nosti združenja Europa Donna, obkoncu akcije pa je podjetje Hoferzd r u ženju Europa Donna podarilo5708,90 evrov. Raziskave namrečka žejo, da šampinjoni vsebujejo ko-ristne snovi, ki lahko pripomorejok preventivi raka dojk.

| Foto: Boštjan Banfi

| Foto: Andrej Cvetnič

| Foto: Polona Marinček

| Foto: Jernej Prelac

Plesale smo naLep je danTudi letos smo s plesom Lep je danzaznamovali 15. oktober – danzdravih dojk, ki ga spodbuja in us-merja Evropska zveza Europa Don-na. Članice Europe Donne smo nadan zdravih dojk v Ljubljani, Slo-venski Bistrici, Postojni in na Jese -n i ca h zaplesale v družbi plesalcev inučencev. Z vklopom v živo na Val202 smo ob 11. uri s podporo Plesnešole Bolero na vseh lokacijah hkratizaplesali na pesem Lep je dan pevkeAnje Rupel.

| Foto: Boštjan Banfi

| Foto: Mojca Vtič


28


29

VZdruženju Europa Donna že sko-raj dve desetletji osveščamo o rakudojk in verjamemo, da smo s svoj-im delom pomagali že številnim že n s ka m ,tudi z vašo pomočjo. Za nami je še enusp ešen rožnati oktober, naša prizadeva-nja, da dosežemo čim več pomoči potreb-nih žensk, pa bomo nadaljevali tudi vprihodnje. Naše delovanje ne bi bilo takovidno in uspešno brez vas, naših prija-teljev, podpornikov in donatorjev, za kar

NAJ L E P ŠA HVALA!Spoštovani prijatelji, podporniki in donatorji! Ob zaključku

r ožnatega oktobra se vam zahvaljujemo za vso podporo in

izkazano zaupanje.

se vam iskreno zahvaljujemo! Verjamemo,da bomo tudi v prihodnje našli nove pri-ložnosti za sodelovanje.

Hvala, Bolero, City Screen, Hofer, Lidl Slo-venija, Slaščičarna Lolita, Ljubljanski pot-niški promet, Media bus, Mercator, Inter-sport, Pošta Slovenije, Roche, Samsung,Telekom Slovenije, Ljubljanske tržnice inparkirišča, Val 202, Vzajemna, Zaslon di-gitalni mediji in Zavarovalnica Triglav. Ve-seli smo vaše podpore!

Tek za zabavoOb koncu oktobra so se naše članice že tretje leto zapored udeležile Fun teka, kivsako leto poteka v okviru Ljubljanskega maratona.

Navijale na glas!V Stožicah smo navijale za ko šar -karje Uniona Olimpije na tekmiproti Izraelski ekipi Hapoel Jerusa-lem ter obiskovalce in navzočepred televizijskimi zasloni spomnilina bolezen, ki lahko prizadene vsa-kogar med nami.

Novice, obvestila Pestro dogajanje

Samsungova rožn atapentljaTelekom Slovenije in Samsung ževrsto let v rožnatem oktobru, me-secu, ki je tradicionalno posvečeno z ave ščanju o raku dojk, podpirataSlovensko združenje za boj protiraku dojk Europa Donna s posebnorazličico telefona »pink ribbon«.Z akcijsko ponudbo sta združenjutudi letos namenila deset evrov odvsakega prodanega telefona Sam-sung Galaxy A5 pink ribbon.

| Foto: Polona Marinček

FIHO sofinancira programeEurope Donne, revijo NoviceEuropa Donna, predavanja poSloveniji in svetovanja (osebna,telefonska, elektronska …).Sta l i šča organizacije ne izražajos ta l i šč FIHO.

Program osveščanja rakavih in drugihbolnikov z Novicami Europa Donna sofinanciraMinistrstvo za zdravje RS.


30


31

Zbrane udeležence so nagovorilipredsednik državnega zbora dr. Mi -lan Brglez, predsednica slovenske-ga združenja Europa Donna Mojca Sen-čar in generalna sekretarka Tanja Španićter predsednik odbora za zdravstvo To -maž G antar.

Statistike, na katere ne moremobiti ponosniTanja Španić je izpostavila, da bodo gledena statistiko danes vsaj tri ženske v Slove-niji izvedele, da so zbolele za rakom dojkin da je Slovenija po pojavnosti raka gledena raziskavo Organizacije za gospodarskosodelovanje in razvoj (OECD) za leto 2012med 25 analiziranimi evropskimi država -mi uvrščena na visoko sedmo mesto. Nato, je poudarila Španičeva, ne moremobiti ponosni, še manj pa na podatek, da jepo številu smrti zaradi raka Slovenija gle-de na podatke iste raziskave zasedla sko-

raj najvišje, drugo mesto med 23. država -mi. Pojavnost raka se na splošno zvišujein Slovenija tu ni nobena izjema, saj se,zahvaljujoč različnim dejavnikom, ži-vljenjska doba podaljšu j e.

Zdravje je dragoceno in nisa m o u m e v n oDr. Milan Brglez je članicam združenjaEuropa Donna izrekel toplo dobrodošl i co.Ro žnati oktober se je uveljavil kot tradi-cionalni mesec boja oziroma ozaveščanjao raku dojk, a temu bi morali, kot je dejalpredsednik dr. Brglez, nameniti vse leto,ne le oktober. Zdravje je dragoceno in nisamoumevno, rak dojk pa bolezen, ki jetudi v naši družbi prepogosta.

Enake možnosti za vse ženskeZdruženje Europa Donna Slovenija, ki bonaslednje leto praznovalo svojo 20-letni-co, sledi ciljem evropskega združenja, ki

ima svoje člane v kar 47 evropskih drža-vah. Mojca Senčar, prva dama združenja,je izpostavila, da sta njihovi ključni delio z ave ščanje in zgodnje odkrivanje raka,zd r u ženje pa ob tem želi opozoriti sloven-sko prebivalstvo tudi na pomen zdraveganačina življenja. Prizadevajo si, da bi ime-le vse ženske, ne glede na starost in naro-dnost, enake možnosti pri odkrivanju inzdravljenju te bolezni. Prva skrb zdru-ženja, kot je še povedala Senčarjeva, patudi v bodoče ostajajo bolnice z rakom innjihovi svojci.

Politika se zaveda pomena zdravjaTo m a ž Gantar se je članicam združenjazahvalil za razstavo Lep je dan ter za voljoin optimizem, s katerima dokazujejo, kajvse je mogoče in česa naši družbi žalpogosto primanjkuje. Izrazil je prepriča-nje, da se slovenska družba in tudi politi-ka vse bolj zavedata pomena preprečeva-nja bolezni z zdravim načinom ži vl j e n j a .Javno zdravje in obstoječi sistem sta vSloveniji pogosto na preizkušnji, a verja-me, da se politika zaveda pomena zdravjain da bo v enem letu že mogoče občutitiželene pozitivne rezultate.

Konkreten predlog za držav n iz bo rZaključne besede je zbranim namenilaTanja Španić, ki je predstavila konkretenpredlog. Pozvala je državni zbor k ustano-vitvi posebnega odbora, ki bi bil pristojenza onkologijo in v katerega naj se imenujetri člane državnega zbora. »Ti naj bodonaši sogovorniki v vašem imenu, zdaj in vprihodnje,« je zaključila. Po besedah čla-nic združenja je ključnega pomena stabi-len zdravstveni sistem, ki ne rešuje samoživljenj, ampak vpliva tudi na izboljšanjekakovosti življenja in ekonomskega statu-sa bolnikov, njihovih družin in družbe kotcelote. V Sloveniji namreč vsako leto zarakom dojk zboli skoraj 1300 žensk in odšest do deset moških.

Bili smo Europa Donna v državnem zboru

R OŽNATI OKTOBER NAJTRAJA VSE LETOPiše: Mojca Buh, foto: Jernej Prelac

Tudi letos je državni zbor zaznamoval svetovni mesec boja proti raku dojk. Rožnati oktober se je

začel s krajšo otvoritveno slovesnostjo fotografske razstave z naslovom Lep je dan v pred dv e r j u

velike dvorane državnega zbora. Premierno je bil predstavljen tudi kratki film, v katerem bolnice z

rakom dojk in ozdravljenke delijo svojo zgodbo brez zadržkov in z veliko mero optimizma.

Od leve proti desni: predsednik odbora za zdravstvo Tomaž Gantar, generalna sekretarkaEurope Donne Tanja Španić in njena predsednica Mojca Senčar ter predsednik držav n eg azbora dr. Milan Brglez.

Bili smo Obisk v Albaniji

V NJIHOVIH OČEH JESLOVENIJA DRUGA ŠVICAPiše: Tatjana Kušar

Na povabilo albanske Europe Donne, ki jo vodi mlada Donjeta Zeqa, sem se v začetku oktobra

udeležila seminarja, ki ga je finančno omogočil in izvrstno organiziral Hoffmann-La Roche v podobi

mlade zdravnice Elde Hysi.

Potovanja sem se zelo veselila, saj jeminilo več kot dvajset let, odkar semz Adrio Airways nazadnje potovala vTirano. Tokrat sem res imela kaj videti. Al-banska prestolnica se je v tem času preo-brazila v moderno mesto z vsem, kar imajomesta na zahodu. Vse polno je steklenihposlovnih stavb, modnih butikov, promet-nega kaosa ob konicah, kioskov s hitroprehrano, koles, ki jih lahko najameš …Ima pa Tirana eno posebnost. Je edinaprestolnica na svetu, ki nima avtobusne inželezniške postaje. Zato pa po njenih uli-cah in bulevarjih vozi toliko več osebnihavtomobilov tudi najprestižnejših svetov-nih znamk.

Presenečenje za presenečenjemNa letališču me je, v imenu podjetja Hoff-mann-La Roche, pričakala še ena mladazdravnica Jormis Kraja. Že vožnja do mestaje bila pravo presenečenje. Namesto luk-njaste ceste, ki sem jo poznala, me je priča-kal širok bulevar, zasajen z visokimi palma-mi na obeh straneh. Tudi hotel je bil prese-nečenje. Majhen, a izjemno okusno opre-mljen, v samem središču mesta, nekaj stometrov stran od znamenitega bulevarja iz

časa Enverja Hodže, mi je omogočil samos-tojno odkrivanje mestnega utripa.

V pripravi prevod knjigedr. Ahčana v albanščinoLjudje so izjemno prijazni, vsi govorijo an-gleško, kot da bi se ta jezik v šolah učili odnekdaj. Še isto popoldne sta me obiskaliDonjeta Zeqa in Oltiana Petri, dekleti, kisem ju avgusta spoznala v Ljubljani, ko stase udeležili srečanja predstavnic združenjbolnic z rakom dojk z območja Balkana.Obiskal me je tudi plastični kirurg Panajot

Papa, ki se trudi s prevodom v albanščinoin izidom knjige o rekonstrukciji dojk na-šega prof. dr. Uroša Ahčana: Ko se ži vl j e n j eobrne na glavo.

Prvi mednarodni seminarSeminar je bil namenjen povezovanju inorganizaciji različnih lokalnih združenj zasamopomoč in je bil tretji po vrsti v organi-zaciji farmacevta Hoffmann-La Roche terprvi mednarodni, saj smo sodelovale tudipredstavnice iz Slovenije in Kosova. Želijopomagati lokalno organiziranim skupinampacientov z različnimi boleznimi (diabetes,AIDS …) z nasveti (tudi pravnimi) in dobroprakso. Predstavila sem zgodovino nastan-ka, skoraj 20-letne izkušnje, ki jih imamo,in projekte, ki jih vodi slovenska EuropaDonna. V njihovih očeh je Slovenija drugaŠvica ali Švedska in bili so presenečeni, kosem opisovala težave našega zdravstva inše zlasti onkologije.

Obisk je bil kratek in je hitro minil. Večersem nepozabno preživela v družbi Oltianein Donjete, naslednji dan pa me je letalo s30 stopinj Celzija poneslo nazaj na lju-bljanskih 13.

Donjeta Zeqa in Oltiana Petri (na fotografiji desno) sta se udeležili srečanja predstavnic združenj bolnic z rakom dojk z območja Balkana, kije v Ljubljani potekalo avgusta letos. | Foto: Polona Marinček

Predstavila sem zgodovino nastanka, skoraj20-letne izkušnje, ki jih imamo, in projekte, kijih vodi slovenska Europa Donna. V njihovihočeh je Slovenija druga Švica ali Švedska .


32


33

Vokviru udeležitve dogodka smopredstavili delovanje naše organi-zacije. Ta je, lahko rečemo, medpetimi predstavitvami organizacij, ki de-lujejo na področju raka dojk, tudi prinjihovih uglednih strokovnjakih s področ-ja onkološkega zdravljenja (dr. Marija Str-nad, prim. Hussein Saghira…) požela veli-ko zanimanja za nadaljnje sodelovanje.Sami smo v predstavitvi posebej opozorilina deklaracijo, sprejeto v evropskem par-lamentu leta 2008, ki nalaga vsem drža-vam članicam EU, da do konca tega letaoblikujejo multidisciplinarne centre zazdravljenje raka dojk. Iz njihovih predsta-vitev je mogoče sklepati, da so za uresni-čitev navedene deklaracije šele na dobripoti, ki naj bi jih v naslednjih letih prive-dla do uresničitve.

Pred prihajajočo 20-letnicoPoleg naših aktivnosti in delovanja orga-nizacije na različnih področjih s poudar-kom na preventivi ter celostnem psihoso-

Bili smo Čakove c

POVEZOVANJE TUDI PREKMEJA DRŽAV EPiše: mag. Mojca Miklavčič

Z veseljem smo sprejeli povabilo na posnetek 5. milenijske fotografije rožnate pentlje, ki nam ga je

poslala Županijska organizacija proti raku Čakovec. Ta je pod pokroviteljstvom hrvaške Zveze društev

proti raku dojk in Medžimurske županije ter mesta Čakovec organizirala celoten dogodek.

cialnem zdravljenju bolnic in bolnikovmed vsem letom, zlasti pa oktobra, smo vpredstavitvi opozorili na statistične po-datke o bolnicah in bolnikih z rakom dojkza Slovenijo. Z veseljem pa smo jih pova-bili tudi na panevropsko konferenco vLjubljani leta 2017, s katero bomo zaokro-žili 20-letno delovanje organizacije.

Markantna pentlja iz množicebo l n i cSamo fotografiranje rožnate pentlje je bi-lo zanimiva izkušnja. Na področju Čakov-ca organizacija aktivno deluje že več kot18 let, fotografiranja pa se je udeležilo večkot 300 članov različnih klubov in organi-zacij, ki delujejo v boju proti raku dojk napodročju celotne Hrvaške, pa tudi pred-stavnici Europe Donne Slovenija. Pri temso se bolnice enako kot pri nas tudi zaba-vale, predvsem pa sta jih povezovali neiz-merna energija po izkazovanju medseboj-nega sprejemanja in razumevanja ter veli-ka želja po medsebojnem druženju.

V Milano po nova znanja, ideje in poznanstva, ki bodoobogatili naše deloV Milanu je predzadnji novembrski konec tedna potekalo izobraževanje za predstavni-ce 47 članic Evropske zveze za boj proti raku dojk Europa Donna – European BreastCancer Advocacy Training, ki sva se ga udeležili tudi članici Europe Donne iz Slovenije.

V Milanu, kjer je tudi sedež Evropskega združenja Europa Donna, se je med 18. in 20. no-vembrom zbralo skoraj 60 žensk iz 30 evropskih držav in Brazilije, med njimi pa sva bilitudi Darja Molan Požun in Polona Marinček, ki se že nekaj let vključujeva v različne aktiv-nosti slovenskega združenja. V treh intenzivnih dneh predavanj in delavnic smo razširilein dopolnile svoja znanja z različnih področij, ki so pomembna pri uresničevanju naših ci-ljev ter stiku z bolnicami in njihovimi svojci.

Predstavnice Evropskega združenja Europa Donna so nam uvodoma predstavile zgodovi-no, strukturo in aktualne projekte združenja. Izkušeni strokovnjaki so nam z zanimivimipredavanji predstavili biologijo raka dojk, epidemiologijo in dejavnike tveganja, potekdiagnosticiranja in zdravljenja raka dojk, klinične študije, pomen preventivnih presejalnihprogramov ter evropske smernice za specialistične centre za zdravljenje raka dojk. Velikozanimanja je poželo tudi predavanje o pomenu psihosocialne podpore bolnicam z rakomdojk. Zadnji dan pa smo se razdelili v skupine in nadgrajevali veščine učinkovite komuni-kacije, javnega nastopanja in lobiranja. Odlični predavatelji so spodbudili zanimive disku-sije, rodile so se tudi številne nove ideje, ki jih bomo lahko vključili v naše delo v Sloveniji.Pomemben del konca tedna v Milanu pa so bili tudi spoznavanje, druženje in izmenjavai z ku šenj s predstavnicami iz drugih držav, kar bo še dodatno obogatilo naše delo.

Polona Marinček

Veste, da kar trije od petih Slo-vencev Finančni upravi RS šeniso poslali izjave s svojo odlo-čitvijo? Če ste med njimi tudi vi, polodstotka vašega denarja samodejnopripada državi. Prepričani smo, da biizjavo poslali takoj, če bi vedeli, dalahko s tem pomagate Združenju Eu-ropa Donna. Verjamemo, da bi na tanačin darovali vsi, če bi vedeli, kako.

Ka ko?Če ste med tistimi, ki svoje odločitveFURS še niste sporočili in bi želeli, da0,5 odstotka dohodnine v prihodnjemletu namesto države prejme ZdruženjeEuropa Donna, vas prosimo, da izpol-nite spodnjo zahtevo. Pošljite jo na vašpristojni davčni urad ali pa na naš nas -l ov :

Združenje Europa Donna, Zaloška 5,1000 Ljubljana.

Izjavo lahko fotokopirate, če bi tudikdo od vaših bližnjih želel namenitisvoj del dohodnine našemu Zdru-ženju.Še preprosteje lahko donirate prekportala e-davki, dostopnega nahttps://edavki.durs.si/, kjer izpolniteobrazec Doh-Don, Zahteva za name-nitev dela dohodnine za donacije.Vanj preprosto vpišete našo davčnoštevilko 7 1 7 5328 1 in obrazec oddate.

Kda j?Če nam donirate še v tem letu, torejdo 31. 12. 2016, bomo del vaše dohod-nine na TRR Združenja Europa Donnaprejeli že septembra 2017 in z njo fi-nancirali program psihosocialne po-moči za bolnice z rakom.

Iskrena hvala za vašo podporo Zdru-ženju Europa Donna!

Poziv

DARUJTE DEL DOHODNINEEUROPI DONNI!Od leta 2007 lahko vsi dohodninski zavezanci podelite del svoje dohodnine, pol odstotka,

humanitarnim organizacijam, ki jim je država priznala poseben status delovanja v javnem interesu.

Z d ruženje Europa Donna je med njimi.


34


35

Bili smo 11. seminar Europe Donne

ČE ČLOVEK POZNA SVOJOBOLEZEN, JO LAŽJE PREMAGUJEPiše: Danica Zorko, foto: Polona Marinček

Po razgibanem rožnatem oktobru je november že nekaj let zapored rezerviran za strokovno

seznanjanje bolnic z načini, novostmi in učinki zdravljenja raka dojk, z napotki, kako ravnati med

zdravljenjem in po njem, za pridobivanje dragocenih znanj na delavnicah ter sproščanje in druženje .

Le to šnjega 11. seminarja EuropeDonne, ki je bil 11. in 12. novem-bra v Portorožu, se je udeležiloprek dvesto članic predvsem zato, kot jev uvodnem pozdravu dejala predsedni-ca Mojca Senčar: »Če človek pozna svo-jo bolezen, jo lažje premaguje.«

Tisoč in ena temaO tem, kako pristopiti k zdravljenju ra-ka dojk, je že tradicionalno spregovoriladr. Simona Borštnar, specialistka inter-ne medicine z Onkološkega inštituta.Spregovorila je tudi o manj znanih te-mah, na primer o termografiji, ki v on-kologiji ni zanesljiva, ker ni dokazov onjeni učinkovitosti in se je v zahodnihd ržavah ne uporablja. Pa tudi o soji, kije bila pred desetimi leti na črnem sez-namu, ker naj bi spodbujala rakave celi-ce k rasti in jo mednarodne zdravstveneorganizacije odsvetujejo, medtem konove epidemiološke raziskave kaže j o,da bi lahko celo zmanjšala tveganje zaraka, vendar dokazi niso zadostni, a neglede na to, ali sojo prepovedati ali do-voliti, je onkologi bolnicam s hormon-sko odvisnimi raki ne priporočajo. Po-vedala je tudi, da se čas uživanja določe-nih zdravil, ki je bil doslej omejen napet let, lahko podaljša tudi do deset let.V razpravi, ki ji je namenila več kot po-lovico časa, pa je postregla z odgovorina številna vprašanja.

O komplementarnih metodahO komplementarnem ali dopolnilnemzdravljenju je predavala Radka Tomšič,upokojena radioterapevtka, vso svojodelovno dobo zaposlena na Onkološ-kem inštitutu. Poudarila je, da bolezenčloveka prizadene telesno in dušev n o,zato je nujna celostna obravnava, torejtudi dopolnilno zdravljenje. Nekateremetode, denimo akupunktura, so žeuveljavljene v protibolečinski ambu-lanti na Onkološkem inštitutu. Predsta-

Osebne zgodbein vtisiSlovenska Europa Donna (ED) boprihodnje leto zaokrožila dvajset letdelovanja. Na seminarju v Portorožusmo nekaj udeleženk vprašali, kdajso se srečale z njo in kakoocenjujejo njeno dosedanje delo.

Barbara RamšakUpokojeni profesorici zgodovine inumetnostne zgodovine iz Petrovč soraka na dojki prvič odkrili leta 1995,ko je bila stara 45 let, in čez dobretri mesece, po terapiji na prvi, še nadrugi dojki drugačen tip raka. Pokončanem zdravljenju je imela enajstlet mir. Leta 2008 so se pojavilizasevki pod ključnico in leta 2011 še vkosteh (v rebrih, hrbtenici in lobanji),trenutno se zdravi s kemoterapijo vobliki tablet. Bolezni ni nikoliskrivala, o njej je odkritospregovorila v službi in zunaj nje.O n ko lo ški inštitut obiskuje že 21 letin mu namenja veliko pohvalo.Članica ED je vse od njeneustanovitve leta 1997, o poslanstvu inaktivnostih pripoveduje vpresežnikih. Doslej se je udeležil adevetih od skupaj enajstihorganiziranih seminarjev, na katerihdobijo bolnice ogromno dragocenihinformacij, v neposrednem stiku spredavatelji pa tudi odgovore naindividualna vprašanja. Nemalokratse zgodi, da jo pokliče ali obiščebolnica, ki so ji pravkardiagnosticirali raka, in želi izvedeti,

kaj je doživljala, ko seje sama srečala znjim, kako in kje seje zdravila, kje jemogoče dobiti ševeč informacij…B olniceopogumlja zbesedami insvojim zgledom.

Jelka LuzarUpokojena tehnica iz Ljubljane jezbolela leta 2012, stara 62 let. Vd ružini je za rakom na pljučih umrloče, raka pa sta imeli tudi dve maminisestri. Bolezen so ji odkrili spresejalnim programom DORA. Pooperaciji, kemoterapiji in obsevanju seše vedno zdravi z zdravilom Arimidex.Takoj po diagnozi in prvem šoku jezačela brskati po internetu, kjer jeodkrila Društvo onkoloških bolnikovin ED. Povezala se je z obema in sevključila v vse programe inaktivnosti. Na delavnicah se jenaučila spoznavati zdravilna zelišča ,jih sušiti in pakirati v vrečke, ki jihprostovoljke ob določenih prilikahpoklanjajo bolnicam na Onkološkeminštitutu. V okviru ED se je doslejudeležila vseh izletov, delavnic in

seminarjev, z manjšoekipo pa se jeodpravila tudi naCamino, kjer se jeob hoji insrečanju s samoseboj dokončnootresla vsehstrahov in stisk.

J ožica Šorgo BagariUpokojena bančna uslužbenka izBertokov se je srečala z invazivnimrakom dojk meduzaste oblike leta2005. Z diagnozo jo je seznanilonkolog prav na 51. rojstni dan. Za EDje od ene od bolnic izvedela v časuzdravljenja s kemoterapijo inobsevanjem v bolnišnici (pozneje se jezdravila še z nolvadexom). Vedre inpozitivno naravnane članice ED, ki sejim je nemudoma pridružila, so jipomagale prebroditi začetnodepresijo in pregnati črne misli. Naseminarjih, predavanjih, delavnicah indrugih oblikah druženja, ki se jihredno udeležuje, izve veliko obolezni, o pomenu prehrane, gibanja,o odpravi stranskih učinkovdoločenih zdravil in še in še.H va l e žna je ED za zavzeto ozaveščanjezdravih in bolnih ter rednoseznanjanje z novostmi prizdravljenju raka, še posebnopredsednici Mojci Senčar za njenonesebično predanost ter Darji Rojecza vodenje delavnic, izletov in drugihaktivnosti, zlasti pa za prijazno gesto,

ker jo je v časuz d rav l j e n j aobiskala in jiprinesl azdravila nad om.

Petra Št ra n c a rProfesorica angleščine in nemščine izVelenja se je s hormonsko odvisnimrakom dojk srečala decembra 2014,stara 38 let. Za ED je izvedela včakalnici Onkološkega inštituta, sepovezala z njo in se vključila vsekcijo mladih bolnic. Tokratnegaseminarja v Portorožu se je udeležil aprvič. Kot dragocenost seminarja jeizpostavila predavateljice, ki soposredovale vedenja in znanja, smelopostavljena vprašanja, ki so jih nizale

udeleženke, prevzelipa so jo tudivedrina, prijetnovzdušje obd ruženju inp oz i t i v n aenergija, ki seje pretakalamedudeleže n ka m i .Poslanstvo in

delo EDo cenjujeizjemno

p oz i t i v n o.

Maja DemšarDiplomirana medicinska sestra,zaposlena na Očesni kliniki UKC vLjubljani, je zbolela julija 2015, stara39 let. V družini se doslej še nihče nisrečal z rakom. Kot medicinskadelavka je vedela za Mojco Senčar inse v stiski obrnila nanjo. Takoj se jepovezala z ED in se vključila v sekcijomladih bolnic. Po mastektomiji bolnedojke se je odločila za rekonstrukcijoin pozneje še za preventivnoodstranitev in rekonstrukcijo druge.Zdaj jo spremlja nolvadex. Poslanstvoin angažiranost ED ocenjuje zelopozitivno. Pri ED dobi velikopotrebnih informacij, na voljo so jirazlične aktivnosti (vključena je vredno tedensko telovadbo), posebnodragoceno pa je sodelovanje v

podporni skupini nafacebooku. Seminar,ki se ga jeudeležila prvič,jo je v celotin av d u šil, izpredavanja dr.SimoneB orštnar pa jeizvedela pravtisto, kar je na

zadnjemko n t r o l n e m

p r eg l e d upozabil av p ra šat i .

vila je akupresuro in šiacu, ajurvedo,jogo, homeopatijo (ki se jo v onkologijiuporablja za odpravljanje stranskihučinkov), zeliščarstvo, lajšanje težav skanabinoidi (ki končno dobivajo zele-no luč tudi v slovenski zakonodaji),aromaterapijo (kopeli, inhalacije, ob-kladki), bioterapijo (polaganje rok),bioresonanco, masaže, refleksoterapijo(na stopalih uravnava vse telo) in hip-noterapijo. Čeprav so komplementarnemetode dragoceno dopolnilo k zdra-vljenju, naj jih bolniki ne uporabljajosamostojno, temveč le vključeni v vo-dene skupine.

Medicina zdravi, narava ozdraviSanja Rozman, specialistka medicinedela in športa, psihoterapevtka, pisatelj-ica, tudi sama onkološka bolnica, jeuvodoma poudarila, da gre pri komple-mentarni medicini za okrevanje in ne zazdravljenje, kar uradna medicina pogos-to zanemarja. Z rakom se ne spopada-mo samo med zdravljenjem v bolnišni -ci, ampak tudi, ko pridemo domov.Ljudje smo telesna, duševna in socialnabitja, zato je pomembno vedeti, da me-dicina zdravi, narava ozdravi. Posebnodoživetje je bilo, ko je s strokovno vode-no meditacijo popeljala vse udeleže n kedo popolne sprostitve. Bolnicam v po-moč je Europa Donna pred leti izdalaCD, za katerega je Sanja pripravila dvevodeni meditaciji in je na voljo brez-p l a č n o.

Zanimivi delavniciDelavnico o odpravljanju težav z limfe-demom po dr. Voddru je vodila limfnaterapevtka Meliha Muratović, s pripra-vo kozmetičnih izdelkov pa je udele-ženke seminarja seznanjala Darja Ro-j ec .

Dodana vrednost seminarja so bili tudivečerno druženje udeleženk ob glasbiin plesu ter jutranja telovadba in hojaob morski obali.

Metka Semrajc SlapšakVzgojiteljica v otroškem vrtcu v Brežicah, doma iz Senovega,je za rakom dojk zbolela leta 2007, stara 49 let. Ob diagnoziin zdravljenju je doživljala hude stiske, ki se jih je prav spomočjo Europe Donne otresla in polno zaživela. Za EuropoDonno ji je povedal mož, takoj se je vključila in je še vednoizjemno aktivna članica. (Na seminarju v Portorožu sta ssobolnico Mileno Šimnic, amatersko gledališko igralko izGorij pri Bledu, vsem v veselje zaigrali duhovit skeč.) Oposlanstvu in aktivnostih ED govori v presežnikih.Veliko ji pomenijo pogovori z bolnicami, skupnad ruženja na različnih dogodkih in izletih, pretokipozitivne energije in objemi. Pravi, da je objemzdravilo in da si življenja brez ED ne predstavljaveč.


36


37

Še nedavno tega bolniki niso dobiliniti natančnih informacij o svoji bo-lezni, njeni prognozi, možnostihzdravljenja in njegovih posledicah, kaj še-le, da bi sodelovali in soodločali pri načr-tovanju zdravljenja. Za sodelovanje v kli-ničnih študijah ni bila potrebna njihovapisna privolitev. Danes se stvari spremi-njajo. Bolniki postajajo vse bolj aktivni prizagotavljanju in ohranjanju svojega zdrav-ja. Pri tem so avtonomni. Odgovorna av-tonomija pa ne pomeni vedno več pravic,ampak prinaša tudi dolžnosti, ki se jihpogosto premalo zavedamo. Pa tudi govo-ri in piše se veliko več o pravicah kot odolžnostih. Naš zakon iz leta 2008, kiureja to področje, nosi naslov Zakon opacientovih pravicah in samo v kratkem54. členu spregovori o pacientovih dol-žnostih.

Zdravstveni sistemi se spreminjajo,dol žnosti ostajajoVedno bolj bi se morali zavedati, da ima-mo vsi avtonomni in opravilno sposobnid ržavljani, vključeni v zdravstveni sistem,tudi dolžnosti, ne samo pravic. Zaradi no-vih ekonomskih pogojev, političnih odlo-čitev, spremenjenega strokovnega in teh-nološkega napredka se bodo zdravstvenisistemi spreminjali, dolžnosti bolnikov pabodo ostale in se bodo verjetno tudi spre-m i n j a l e.

In kakšne so dolžnosti avtonomne-ga bolnika in držav l j a n a?Zdravje je na lestvici naših vrednot nazelo visokem mestu. Pa se tega res zave-damo dovolj in za ohranjanje zdravja na-redimo dovolj? Ali se zavedamo dovolj, dabi z zdravim življenjskim slogom, z zdravoprehrano in redno telesno aktivnostjo,izogibanjem dejavnikom tveganja, pred-vsem kajenju in pretiranemu pitju al-kohola, preprečili številne kronične bolez-ni, ki najbolj bremenijo naš zd ravs t ve n is i s te m?

Ob tem ne smemo pozabiti, da je nažalost med nami veliko takšnih, ki zaradi

Aktualno D olžnosti bolnikov

NIMAMO SAMO PRAVIC,IMAMO TUDI DOLŽNO S T IPiše: Mojca Senčar

V zadnjih dvajsetih letih je bilo več govora o bolnikovih pravicah ter o odgovornostih in

d olžnostih zdravstvenih delavcev. Le malo pa o dolžnostih bolnikov, čeprav so te omenjene že v

Hipokratovi prisegi.

te žkega socialnega stanja in revščine nezmorejo upoštevati teh priporočil, zato seprehranjujejo nezdravo, ker je takšna hra-na cenejša. So običajno manj telesno ak-tivni, bolj nagnjeni h kajenju in k pretira-nemu pitju alkohola in posledično h kro-ničnim boleznim in imajo tudi zaradi tegak ra j šo življenjsko dobo.

Prav tako je naša dolžnost, da v primerunalezljive bolezni ravnamo odgovorno inobvarujemo druge pred okužbo. Čeprav

smo v času bolezni prizadeti, nas to neodvezuje, da ostajamo odgovorni in neizsiljujemo nepotrebnih nujnih posegovali zdravljenja. Da upoštevamo dogovorje-ne termine preiskav in posegov in se pra-vočasno opravičimo, če smo upravičenoz a d ržani. Naša dolžnost je, da smo dovsega osebja spoštljivi. Da damo resničnepodatke o svojem načinu življenja, o svoj-ih prejšnjih boleznih in zdravljenju, o svo-jih razvadah, o morebitnem alternativ-

8000 neizkoriščenih terminov!

Vsakdo naj ravnapo svojih najboljših močeh,in tako, kot to pričakuje

od drugih.

Nena Kopčavar Guček

nem zdravljenju ali o spremenjenihprehranskih navadah, ki bi lahko vplivalina razvoj bolezni in samo zdravljenje.

V dobro bolnika je, da opravi priporočenepreiskave, jemlje predpisana zdravila inima dolžnost zdravnika obvestiti o neže-lenih učinkih zdravljenja. Bolnik lahkopredlagane medicinske preiskave in pre-dlagano zdravljenje odkloni, vendar jenjegova dolžnost o tem obvestiti svojegazdravnika. To priznanje ne sme pretrgatipartnerskega odnosa med avtonomnimzdravnikom in avtonomnim bolnikom, kipa prevzema za svoje odločitve odgovor-nost, če je le imel dovolj razumljivih in-formacij, kakšne so lahko posledice nje-govih odločitev.

V času bolnišničnega zdravljenja se morabolnik primerno vključiti v skupnost bol-nikov. Spoštovati mora njihovo zasebnost.Ne sme motiti poteka zdravljenja, poslu-šati mora nasvete strokovnjakov. Po kon-čanem zdravljenju ne sme pozabiti napotrebne ponovne preiskave in moraup oštevati nasvete strokovnjakov za čimb oljšo in hitrejšo rehabilitacijo ali za čimbolj kakovostno življenje s kronično bole-z n i j o.

Nekoč bolniki, danes zagovornikibo l n i kovDanes vse več kroničnih bolnikov po za-četnem zdravljenju stopa v vrste zagovor-nikov bolnikov. S tem želijo pomagati bol-nikom, ki začenjajo pogosto težko in viju-gasto pot zdravljenja. Ob tem plemenitemdelu ne smejo pozabiti na določene dol-žnosti. Njihova dolžnost je, da so bolnikule v oporo in da ne prevzemajo vlogezdravstvenih strokovnjakov. Da se ves časi zo b ra žujejo in tako z verodostojnimi in-formacijami pomagajo lajšati njihove stis-ke, jim pomagajo pri premagovanju težavpri zdravljenju, vračanju v normalno ži-vljenje ali kakovostno življenje s kroničnoboleznijo. Pomagajo jim pri odločitvah oizbiri zdravljenja, o lajšanju stranskihučinkov. Njihova dolžnost je, da jih s svoj-imi izkušnjami in lastnim zgledom odvr-nejo od opustitve klasičnega zdravljenja,če pa se to zgodi, da jim kljub temupomagajo po svojih močeh naprej.

Zdravnik bolniku, bolnikz d rav n i kuSamo v zaupljivem partnerskem odnosumed zdravnikom in bolnikom, kjer bostaoba spoštovala pravice drug drugega in seoba zavedala svojih dolžnosti, je lahkozadovoljstvo obojestransko. Za kronične-ga bolnika to pomeni lažje premagovanjebolezni in kakovostnejše življenje z njo, zaodgovornega zdravnika pa je največje za-doščenje ob vseh težavah v zdravstvu za-dovoljen bolnik, ki mu zaupa.

Asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr.med., iz Zdravstvenega doma Lju-bljana Vič je o odgovornostih indolžnostih bolnikov spregovorilaskozi zaskrbljujoče statistike.

Če v luči odgovornosti bolnikov po-gledamo eno najbolj polemičnih temv slovenskem zdravstvu, čakalne do-be, dobimo zanimive rezultate. Tak-šna je statistika povprečnega tedna vambulanti družinske medicine.Zdravnikov družinske medicine jepribližno 1000, za izračun smo upoš-tevali vsak dan 800 operativnihzdravnikov (zaradi odsotnosti zaradidopustov, bolniških staležev, izobra-ževa n j a ) :

• vsaj dva naročena bolnika na danizostaneta brez preklica ali pojasnila(8000 neizkoriščenih terminov prislovenskih zdravnikih druži n s kemedicine na teden);

• vsaj za tri bolnike, naročene na pre-gled na sekundarni ali terciarni rav-ni, dobimo tedensko obvestilo, da sobrez pojasnila izostali z naročenegapregleda ali preiskave (2400 neizko-riščenih pregledov pri kliničnihspecialistih na teden);

• vsaj trije bolniki na teden se oglasi-jo v ambulanti družinske medicinezaradi izgubljene napotnice (240 0ponovno napisanih napotnic na te-den);

• vsaj štirje bolniki na dan se oglasijozaradi ponovnega predpisa zdravila,za katerega imajo v lekarni še velja-ven ponovljivi recept (16.000 nepo-trebnih pojasnil bolnikom na te-den).

Kje vidim rešitev? V odgovornemravnanju nas vseh, ki smo del zdrav-stva. Tudi bolnikov. Vsakdo naj ravnapo svojih najboljših močeh in tako,kot to pričakuje od drugih.

Pa rt n e r s t voPartnerstvo med zdravniki in bolnikise mi zdi ključno. Tako kot vsakopartnerstvo pa so pravice in dolžnos -ti na obeh straneh. Zato večkrat re-čem, da že zakon o pacientovih pra-vicah nakazuje nedobrodošlo asime-trijo. Pacienti nimajo samo pravic,

ampak tudi dolžnosti. In zdravniki ni-majo samo dolžnosti, ampak tudi pravi-c e.

Zdravniki in zdravstveni delavci imajoštevilne dolžnosti: ravnati se morajo postrokovnih smernicah, upoštevati števil -ne zakone, predpise, pravila, etični ko-deks. Biti morajo profesionalni. Poma-gati po svoji najboljši moči, vedno inpovsod, tudi zunaj službenega okolja.Smo ljudje, ki živimo v stalnem strahupred možnostjo napak, saj je naše deloizredno odgovorno.

In bolniki oziroma uporabniki zdrav-stvenih storitev? Ali v zdravstvenem sis-temu vedno in povsod ravnajo(mo)družbenoodgovorno? Tudi zdravstvenidelavci smo kdaj bolniki. Nasprotno pažal ne velja. Zato verjamem, da se zdrav-stveni delavci laže vživimo v vlogo bol-nikov kot obrnjeno.

Samo v zaupljivem partnerskem odnosu med zdravnikom in bolnikom, kjer bosta obaspoštovala pravice drug drugega in se oba zavedala svojih dolžnosti, je lahko zadovoljstvoobojestransko. | Foto: Thinksto ckphotos.com


38


39

Akualno Mlade bolnice z rakom dojk

VPLIV ZDRAVLJENJANA PLODNOSTPiše: Mojca Buh

Posledica agresivnega zdravljenja je lahko neplodnost, kar je v Sloveniji tudi brez diagnoze raka

velik problem, z diagnozo pa postane še večji. Zato je zelo pomembno, da so vse bolnice že na prvem

pogovoru seznanjene o vseh možnostih za ohranjanje plodne sposobnosti. Pomemben je tudi

podatek, da jih kljub polovici žensk, ki imajo željo po nosečnosti, zanosi le od štiri do sedem

odstotkov. Strah pred ponovitvijo bolezni pa je eden glavnih vzrokov, da po zdravljenju ne zanosijo.

On ko l o ško zdravljenje v obliki ke-moterapevtikov in radioterapijedeluje škodljivo na hitrorastočecelice, kot so semenčice in jajčne celice,in tako zmanjšuje nadaljnje plodnemožnosti. Z metodami hranjenja genet-skega materiala, ki jih na kliničnem od-delku za reprodukcijo Ginekološke klini-ke izvajajo od leta 2001, aktivno pa od2012, lahko shranijo genetski materialbolnic pred onkološkim zdravljenjem vobliki jajčnih celic, zarodkov ali trakcevjajčnika, pri moških pa v obliki semena,s čimer vse bolnice in bolnike seznanijoo n ko l o g i .

Bom ali ne bom (več) mama?Mo žnosti zanositve po zdravljenju rakaso različne in odvisne od več dejavnikov:od starosti bolnice (starejša je bolnica,močnejši je vpliv), jajčnikove rezerve, skatero se bolnica rodi in se zmanjšuje sstarostjo, ter od vrste, kombinacije intrajanja kemoterapevtskega oziroma ra-diološkega zdravljenja. Sama operacijadojk ne spremeni plodnosti pri že n s ka h ,kemoterapija in radioterapija pa imatalahko velik vpliv na možnost zanositvepo zdravljenju. Pomembno je poudariti,če ženska po onkološkem zdravljenjuohrani menstrualni ciklus, to še ne po-meni, da je ohranjena tudi njena plodnasposobnost .

Center za hranjenjegenetskega materialaTelefon: 01/522 60 61E-p ošta : info@reprodukcija .siDogovor za konzilij za hranjenjegenetskega materiala na kliničnemoddelku za reprodukcijo Ginekološkeklinike Ljubljana je možen vsakdelovni dan med 8. in 14. uro.

Prispevek je nastal na osnovipogovora z Vesno Šal amun skliničnega oddelka za reprodukcijoG i n e ko l o ške klinike Ljubljana in dr.Simono Borštnar, onkologinjo zO n ko l o škega inštituta Ljubljana.

| Foto: Thinksto ckphotos.com

Tudi po zaslugi znanstvenih prebojev številne nekdanje bolnice izvedo najlepšo novico:»Postali boste mama!« | Foto: Thinksto ckphotos.com

Vpliv starosti na plodnosp osobnostVsaka ženska se rodi z do dvema milijo-noma jajčnih celic. To število se začneaktivneje manjšati po petintridesetemletu. Upadanje krivulje po 38. letu je šebistveno strmejše, zato postopkov hra-njenja genetskega materiala po tej staro-sti ne opravljajo več.

Vpliv kemoterapijPri mladih bolnicah z rakom je najpogo-s te j ši vzrok neplodnosti kemoterapija, kilahko povzroči odpoved jajčnikov. Najajčnike najbolj kvarno vplivajo citostati-ki, kot so ciklofosfamid, busulfan, melfa-lan, ifosfamid, prokarazin in preparatiplatine. Okvara je odvisna od citostatskesheme, skupnega odmerka citostatikovin starosti. Drugi vzroki neplodnosti primladih ženskah z rakom so lahko šehormonske motnje ter anatomske ali

žilne spremembe na jajčnikih, maternici,jajcevodih in materničnem vratu.Pred kemoterapijo onkologi seznanijomlade bolnike z možnostjo razvoja ne-plodnosti in z možnostjo postopkovohranjanja plodnosti ter organizirajokonzilij z reproduktivnimi ginekologi.

Dodatne možnostiPri bolnicah z rakom dojk se onkologvčasih odloči za medikamentozno ova-rijsko supresijo z agonisti gonadotropines p ro ščujočih hormonov, ki jih bolniceprejemajo enkrat na štiri tedne z začet-kom en teden pred prvo kemoterapijo. Stem lahko zmanjšajo okvaro jajčnikov inpovečajo možnost zanositve po naravnipoti po končanem zdravljenju.Mladim ženskam z rakom dojk, ki jim jete žko počakati na zaključek vsaj pet lettrajajočega dopolnilnega hormonskegazdravljenja, lahko v okviru klinične ra-

ziskave nadzorovano začasno prekinejodopolnilno hormonsko terapijo že po 18do 32 mesecih in jo po nosečnosti na-d a l j u j e j o.

Vpliv radioterapijeRadioterapija lahko zmanjša plodnosposobnost posredno pri obsevanju gla-ve ali neposredno z obsevanjem mater-nice in jajčnikov. Vpliv radioterapije jepodobno kot pri kemoterapevtskemzdravljenju odvisen od odmerka in sta-rosti bolnice ob zdravljenju. Obsevanjemedenice oziroma trebuha pri že n s ka hpovzroči poškodbe maternice in posle-dično slabšo ugnezdenje zarodka, karlahko vodi do spontanih splavov in prez-godnjih porodov. Obsevanje jajčnikov paznižuje število jajčnih celic in jih okvar-ja.

Potek svetovanjaŽenske, ki so jim diagnosticirali rakadojk in so v plodnem obdobju, imajopravico do svetovanja o morebitnemvplivu bolezni in onkološkega zdra-vljenja na plodno sposobnost. Svetova-nje poteka v okviru konzilija za hra-njenje genetskega materiala, na katere-ga bolnico napoti lečeči onkolog. Nakonziliju predstavi lečeči ginekolog bol-ničino bolezen, njeno predvideno zdra-vljenje in zdravstveno stanje, ginekologreproduktivne medicine pa na podlagibolničine starosti in ultrazvočnega pre-gleda določi stanje rodil. Konzilij natopredvidi najbolj optimalen način hra-njenja genetskega materiala. Pri spolnozrelih dekletih in mladih ženskah se ve-činoma odloči za pridobivanje in zamr-zovanje jajčnih celic. Pri ženskah v sta-bilni partnerski zvezi lahko predvidi tudihranjenje zarodkov, vendar se morabolnica zavedati, da so nato zarodkiskupna last nje in partnerja in se v pri-meru razpada zveze ali morebitne smrtine smejo uporabiti. V nekaterih prime-rih (starost ženske nad 38 let, nujno on-ko l o ško zdravljenje, slabo splošno zdrav-stveno stanje) konzilij postopkov nepredvidi. Temu sledi posvet z bolnico innjenimi svojci, na katerem jim razložijovpliv onkološkega zdravljenja na plodnosposobnost, predstavijo načine hra-njenja genetskega materiala, morebitnezaplete in tudi učinkovitost. Bolnica imačas za premislek, po katerem se odloči,ali bo razpoložljive postopke tudi upora-bila. Četudi se za shranjevanje genetske-ga materiala ne odloči, ji vse informaci-je, ki jih pridobi, pomagajo pozneje v ži-

vljenju, da se ne sooča z občutkom, da nistorila vsega, kar bi lahko.

Sodelovanje z zdravniki Onkološkega in-štituta poteka zelo intenzivno, zato jimgre posebna zahvala, da program delujedobro in da je velika večina bolnic, kiimajo željo po hranjenju genetskega ma-teriala in izpolnjujejo kriterije zanj, odleta 2013 vanj tudi vključena.

Ohranjanje plodnosti s pomočjoh ra n j e n j aGenetski material pri bolnicah hranijo vobliki jajčnih celic in zarodkov ter v obli-ki trakcev jajčnika. Čas hranjenja genet-skega materiala je odvisen od vrste ge-netskega materiala in od časa, ki ga ima-jo pri posamezni bolnici na razpolago.

V primeru bolnic z rakom dojk je na vo-ljo čas od operacije do predvidene ke-moterapije, kar pomeni od šest do osemtednov. Da bi pridobili čim več jajčnihcelic, bolnice stimulirajo s hormonskimizdravili. Največkrat začnejo dodajanjezdravil v drugem dnevu menstruacijske-ga cikla, lahko pa tudi v ostalih dneh.Sam postopek je hiter in traja do štiri -najst dni. Odziv jajčnika na zdravila nad-zirajo z ultrazvočnimi preiskavami rodil.Ko so jajčne celice zrele, jih s punkcijopod nadzorom ultrazvoka posrkajo izjajčnika. Jajčne celice zamrznejo ali paoplodijo in zamrznejo zarodke tretji alipeti dan po punkciji. Bolnicam s hor-monsko odvisnim rakom dojk dodajajozaradi hormonskih vplivov v času stimu-lacije varovalna zdravila, ki preprečujejo

delovanje hormona estradiola na more-bitne obstoječe rakaste celice. Ko lečečionkolog dovoli prenos zarodkov, jih od-mrznejo in prenesejo nazaj po predhod-ni pripravi sluznice maternice.

Laparoskopska odstranitevj a j č n i kaČe je treba genetski material shraniti ze-lo hitro, lahko izvedejo laparoskopskoodstranitev jajčnika in zamrznitev trak-cev jajčnika. Za operacijo in okrevanjeso potrebni trije dnevi. Po ozdravljenjuse jih odmrzne in prišije na preostali jaj-čnik ali v malo medenico.

Prva uspešna presaditev in spontana za-nositev ter rojstvo zdravega otroka popresaditvi jajčnika je bila objavljena želeta 2004, doslej pa se je na ta način ro-dilo več kot 60 otrok. Kljub vedno no-vim poročilom o rojstvu otrok iz tkivapresajenega jajčnika uspešnost postopkazaenkrat še ni primerljiva z zamrzova-njem zarodkov in jajčnih celic ter sodimed raziskovalne metode.


40


41

Samopregledovanje Pregled enkrat na mesec

DOBRO (S)POZNAJTE SVOJE DOJKEDojke si je treba pregledovati vse življenje, vsak mesec, od poznih

najstniških let naprej. Dokler imate redno menstruacijo, storite

to od sedmega do desetega dne po začetku menstruacije, ko je

nimate več, pa enkrat na mesec na izbrani datum.

Po 50. letu dodajte še presejalno mamografijo na vsaki dve leti. Vključite sev državni presejalni program DORA, v sklopu katerega je organizirano brez-plačno rentgensko slikanje dojk zdravih žensk na vsaki dve leti med 50. in69. letom starosti. Ker pa ta program za zdaj še ni razširjen po vsej Sloveniji, vsakidve leti prosite svojega zdravnika ali ginekologa za napotnico za rentgenskoslikanje dojk.

SPREMEMBE, KI JIH IŠČETE, SO:• velikost in oblika dojk,• barva kože,• uvlečenost in izcedek iz bradavice,• tipne spremembe.

Če opazite ali zatipate katero koli odomenjenih sprememb, ki v enemmesecu (do naslednjega samopregleda)ne izgine, se takoj oglasite pri svojemzdravniku ali ginekologu.

Pogovor Napredovali oziroma metastatski rak dojk

»VEDNO PRIČAKUJEM NAJBOLJŠI,NE NAJSLABŠI IZHOD«Piše: Zdenka Melanšek

Metastatski rak dojk je tisti rak, ki se je z dojke razširil na druge organe v telesu. Gre za kronično

bolezen, namen njenega zdravljenja je kakovostno življenje in seveda čim daljše preživetje .

Trenutek posredovanja diagnoze me-tastatskega raka je težak tako zabolnico kot tudi za zdravnika, je vpogovoru izpostavila dr. Simona Borštnar zO n ko l o škega inštituta Ljubljana. Pa vendarspecialistka interne medicine in internis-tične onkologije svojim bolnicam ne napo-veduje časa preživetja. »Vedno pričakujemnajb oljši, ne najslabši izhod,« je dejala.

Kam se rak dojk najpogostejera z s e j e?Rak dojk lahko zaseva v kateri koli organ vtelesu, najpogosteje pa v kosti, bezgavke,pljuča in jetra.

Ka kšen odstotek bolnic z rakomdojk ima ob diagnozi zasevke?V Sloveniji je bila v letu 2013 bolezen obpostavitvi diagnoze razsejana pri 76 bolni-cah, kar je 6,1 odstotka. Glede na globalnepodatke je delež takih bolnic od pet do de-set odstotkov. Delež bolnic s primarno raz-sejanim rakom dojk pri nas torej ni večjikot v drugih država h .

So ti primeri posledicaprepoznega odkritja bolezni?Pogosto gre za zelo agresiven podtip rakadojk. Rakave celice zelo hitro »uidejo« iztumorja v dojki, ko ta lahko sploh še ni ti-pen, in v oddaljenih organih tvorijo zasev-ke, še preden ga najdemo v dojki. Pri takihprimerih ni kriva zapoznela diagnostika,pač pa narava bolezni.Včasih pa bolnice zanemarijo spremembev dojki, ki jim ne povzročajo težav, in odi-dejo k zdravniku šele, ko jim povzročijo te-žave zasevki (denimo bolečine zasevkov vkosteh, kašelj zaradi zasevkov v pljučih). Vtakih primerih spet ne gre za zapoznelodiagnostiko, ampak prej bolničin strah.

Metastatskega raka dojk obravna-vate kot kronično bolezen. Kaj tadiagnoza pomeni za bolnico?Dejstvo, da bo vedno potrebovala nadzoronkologa in bolj ali manj vseskozi neko vr-sto zdravljenja.

Kaj je cilj tega zdravljenja?Izb oljšanje kakovosti življenja, preprečeva-nje ali lajšanje simptomov bolezni in po-daljšanje preži ve t j a .

Za koliko pa zdravljenje podaljšaži v l j e n j e?Razsejan rak dojk je bolezen, ki jo lahko zustreznim izborom sistemskega zdra-vljenja zazdravimo in jo dolga leta držimopod nadzorom, vendar žal ne pri vseh bol-n i ca h .

Kako vi osebno doživljate tousodno diagnozo, zlasti primladih bolnicah?To so težki trenutki za bolnico in tudi zanjenega zdravnika. Onkologi se zavedamo,da kljub splošno dobremu obvladovanjuraka dojk še vedno ne moremo pozdravitiprav vseh bolnic. Žal se bolezen pri skorajvsaki četrti bolnici ponovi. To pomeni, dakljub dopolnilnemu sistemskemu zdra-vljenju po operaciji nismo ubili vseh raka-vih celic.

Če do tega pride – kako postopate?In kako pristopite k razlagi,pojasnjevanju, napovedim …Če do tega pride, je bolnica pred novoborbo z rakom. Vedeti mora, da to ni tekna kratke proge, pač pa jo čaka maraton,drugačen način življenja. Ne napovedu-

jem časa preživetja, vendar pa vedno pri-čakujem najboljši, ne najslabši izhod. Čepa je bolezen premočna in je z zdra-vljenjem ne moremo več ustaviti, pa pos-ku šam to sprejeti profesionalno in ne čus-tveno. Pomembno se je zavedati meja zna-nega in mogočega in znati sprejeti tudiporaz. Ni vedno lahko.

Katera orožja vse lahko vključite,če se bolezen še da obvladati?Načeloma izbiramo čim manj agresivnazdravljenja, saj je najpomembnejši ciljzdravljenja dobra kakovost življenja. Glav-no zdravljenje je sistemsko s hormonskoterapijo, kemoterapijo ali tarčnimi zdravili.Zdravila izberemo glede na lastnosti tu-morja. S posameznim zdravljenjem dose-žemo zmanjšanje ali mirovanje tumorja,kar lahko traja daljši ali krajši čas, nato papraviloma sledi ponoven zagon bolezni spovečanjem že obstoječih zasevkov ali po-javom novih. Z eno vrsto zdravljena vztra-jamo, dokler se bolezen nanjo odziva

Stadiji raka dojk (Stadij pomeni stopnjo razširjenosti rakave bolezni.)• Zgodnji rak dojk (stadiji I, II in III A): Omejen je na dojko in pazdušnebezgavke. Velikokrat ni tipen in se ga odkrije pri mamografskem slikanju.Tipična klinična slika obsega trdo, grčasto in praviloma nebolečo zatrdlino vdojki.

• Lokalno napredovali rak dojk (stadij III B): Tumor je večji kot petcentimetrov in prisotne so povečane pazdušne ali nadključnične bezgavke.

• Vnetni rak dojk: Posebna oblika lokalno napredovalega raka dojk. Zanj jeznačilen hiter razvoj, pordela, otekla koža, ki daje vtis pomarančaste kožeoziroma vnetja kože.

• Metastatski rak dojk (stadij IV): Rak dojk z zasevki v različnih organih.

Simona Borštnar

Vabilo na srečanje za bolnice zmetastatskim rakom dojkVse članice Europe Donne z napredovalo obliko raka dojk vabimo20. decembra 2016 ob 17. uri v Muzej novejše zgodovine v Ljubljani napredavanje dr. Simone Borštnar in Darje Rojec, ki mu bo sledilo kratkodruženje. S prijetnim druženjem želimo začeti sekcijo za metastatski oziromanapredovali rak dojk v okviru združenja Europa Donna Slovenija. Vse članiceprosimo, naj se predhodno prijavijo na e-naslovu:europadonna@europadonna-zdruzenje .si do ponedeljka, 19. decembra 2016.

(zmanjšuje ali miruje) oziroma dokler sene razvijejo moteči neželeni učinki.V zdravljenje lahko priključimo še obseva-nje (denimo kostnih zasevkov, da zmanjša-mo bolečine, ali pa možganskih zasevkov).Tudi kirurgija ni izključena, ta pride v poš-tev pri na primer odstranjevanju posamez-nih zasevkov v možganih ali stabilizacijikostnih zlomov, predvsem hrbtenice.

So slovenske bolnice deležnevseh dostopnih oblik zdravljenja,enako kot bolnice v ostalihrazvitih državah sveta?Da, slovenskim bolnicam z razsejanim ra-kom so trenutno na voljo vsa zdravila, kiso dokazala učinkovitost v kliničnih razis-kavah in so registrirana pri Evropski agen-ciji za zdravila.


42


43

Pomembno Spremljanje bolnic z rakom dojk

KAKO POGOSTO IN KATEREPREISKAVE MI PRIPADAJO

Optimalna pogostnost spremljanjabolnic z rakom dojk ni poznana,zato obstajajo velike razlike medo n ko l o škimi centri po svetu. Pogostnostspremljanja onkologi prilagajajo glede nao g ro ženost za ponovitev bolezni. »Znanoje namreč, da so bolnice s hormonsko ne-odvisnim rakom dojk bolj ogrožene za po-novitev bolezni kot bolnice s hormonskoodvisnim rakom dojk, vendar pa je vzorecponavljanja različen,« je poudaril Perha-vec. Bolnice s hormonsko neodvisnim ra-kom imajo večjo verjetnost zgodnje pono-vitve bolezni, zato jih intenzivneje spre-mljajo v prvih petih letih. Bolnicam s hor-monsko odvisnim rakom pa se na splošnobolezen ponovi redkeje, vendar se to lah-ko zgodi tudi pozno, po več kot petih letihali tudi desetletje po primarnem zdra-vl j e n j u .Še eno skupino bolnic je treba vzeti poddrobnogled. To so bolnice z lokalno na-predovalim rakom dojk. Te so po besedah

sogovornika bolj ogrožene za ponovitevbolezni, zato onkologi temu dejstvu prila-godijo intenzivnost sledenja. Nasprotnopa je ogroženost za ponovitev bolezni pribolnicah z majhnimi, hormonsko odvisni-mi raki – v tem krogu je večina bolnic –majhna, zato je spremljanje manj inten-z i v n o.

Časovnica kontrolnih pregledov»Na Onkološkem inštitutu sledimo bolni-ce z rakom dojk, ki nimajo znakov bolez-ni, na 3 do 6 mesecev prva tri leta po ope-raciji, na 6 do 12 mesecev od tretjega dopetega leta po operaciji, nato pa enkratletno,« je razložil Perhavec. Po petletnemobdobju oziroma po zaključenem zdra-vljenju s hormonsko terapijo lahko spre-mljanje prevzamejo centri za bolezni dojkzunaj Onkološkega inštituta, razen če greza visoko ogrožene bolnice in nosilke mu-tacij genov, povezanih z visoko ogroženo -stjo za nastanek raka dojk. Na spremljanju

na Onkološkem inštitutu ostanejo tudibolnice z metastatsko boleznijo.

Najprej anamneza in kliničnip r eg l e dTako kot optimalna pogostnost sledenjatudi optimalna obravnava bolnika na po-samezni kontroli ni poznana, izpostavljaPerhavec. Najpomembnejša sestavna delakontrol sta prvič anamneza in kliničnipregled ter drugič mamografija. »Prianamnezi smo pozorni na simptome, po-vezane s ponovitvijo bolezni (npr. lokalizi-rana bolečina v skeletu, kašelj, dispneja,izguba telesne teže, glavobol…), simpto-me, povezane s posledicami zdravljenja(menopavzalni simptomi ob zdravljenju shormonsko terapijo, vaginalna krvavitevob zdravljenju s tamoksifenom (Nolvade-xom), nevropatska bolečina v operiranempodročju …), in spremembe v družinskianamnezi, kamor sodi denimo pojav rakajajčnikov v družini, ki vzbudi sum, da se v

družini pojavlja dedni rak. Pri kliničnempregledu pa opišemo stanje zmogljivostibolnika, pozorni smo na zatrdline in spre-membe na koži prizadete dojke oziromatorakalne stene, če je bila opravljena mas-tektomija. Opravimo tudi pregled drugihorganskih sistemov. Pri bolnicah, ki soimele odstranjene pazdušne bezgavke,smo pozorni tudi na morebiten limfe-dem,« je razlagal Perhavec.

Nato slikovna diagnostika dojkNamen opravljanja rednih mamografij jezgodnje odkrivanje lokalnih ponovitevbolezni in novih primarnih tumorjev bo-disi v isti ali drugi dojki. Mamografijo bol-nice po zaključenem zdravljenju opravlja-jo enkrat na leto. Po besedah sogovornikaje preiskava smiselna tudi pri starejšihbolnicah, ki so še v dobri kondiciji. »Razis-kava več kot 1800 bolnic, starejših od 65let, z rakom dojk stadija I in II je namrečpokazala, da redna mamografija zmanjša

možnost za smrt zaradi raka dojk tudi vtej starostni skupini,« je ponazoril Perha-vec in dodal, da ostalo slikovno diagnosti-ko dojk, kot sta ultrazvok in magnetna re-sonanca, opravljajo le izjemoma, pred-vsem z namenom razjasnitve mamograf-sko neznačilnih sprememb. Izjema so bol-nice z mutacijo gena BRCA, ki jih rednospremljajo tudi z magnetno resonanco.

Zdravo živeti je največ, kar lahkonaredimoBolnice Andraža Perhavca pogosto spra-šujejo, kaj lahko same storijo, da zmanjša-jo možnost za ponovitev bolezni. Ta jimpredstavi spremembo življenjskega slogakot učinkovit način za izboljšanje fizične-ga in psihičnega počutja. »Raziskave sopokazale, da redna telesna vadba, vzdrže-vanje primerne telesne teže in omejitevuživanja alkoholnih pijač zmanjšujejoo g ro ženost za ponovitev bolezni in smrt

Najp omembnejšena kratko:Pogostnost kontrol je odvisna odo g roženosti za ponovitev bolezni,poudarja dr. Perhavec. »Večinabolnic ima nizko ogroženost zaponovitev bolezni. Te bolnicesledimo na šest mesecev prva trileta, nato enkrat na leto. Bolnicam zvišjo ogroženostjo za ponovitev (npr.hormonsko neodvisni raki inlokalno napredovali raki) sledimopogosteje. Anamneza in kliničnipregled sta osnova vsake kontrole,enkrat na leto pa opravimo tudimamografijo. Bolnice, ki so nazdravljenju s tamoksifenom(Nolvadex), napotimo enkrat na letotudi na pregled h ginekologu(ultrazvočni pregled materničnesluznice), bolnice, ki se zdravijo zaromataznimi inhibitorji (Arimidex,Femara, Aromazin in drugi), pa namerjenje kostne gostote. Sledenje zlaboratorijskimi preiskavami,slikanjem prsnih organov,scintigrafijo skeleta, ultrazvokomtrebuha in drugimi preiskavami neizb oljša preživetja priasimptomatskih bolnicah, zato tepreiskave opravimo le, če so navzočiklinični simptomi in znaki, sumljiviza ponovitev bolezni.«

Piše: Zdenka Melanšek

Velika večina bolnic z rakom dojk

je v prvem letu po zaključenem

zdravljenju brez znakov

ponovitve bolezni. Vseeno pa

potrebujejo redno spremljanje z

namenom odkrivanja zgodnje

ponovitve bolezni in novega

primarnega raka dojk. »Poleg

tega je sledenje potrebno za

obvladovanje kratkoročnih in

dolgoročnih posledic

zdravljenja, spodbujanja k

nadaljevanju morebitnega

zdravljenja in promocijo

zdravega življenjskega sloga,« je

v pogovoru pojasnil dr. Andraž

Perhavec z Onkološk eg a

inštituta Ljubljana.Bolnice s hormonsko neodvisnim rakom imajo večjo verjetnost zgodnje ponovitve bolezni,zato jih intenzivneje spremljajo v prvih petih letih. | Foto: Thinksto ckphotos.com

pri bolnicah,« je poudaril zdravnik, ki obkontrolah bolnice tudi spodbuja, naj sed ržijo predpisanega zdravljenja in naj seodzovejo na vabilo za presejalne progra-me za zgodnje odkrivanje raka (SVIT inZORA).

V laboratorij ne napotijoLaboratorijske preiskave in slikovne preis-kave, razen mamografije, v okviru spre-mljanja bolnic z rakom dojk niso indicira-ne, saj imajo prenizko občutljivost in spe-cifičnost. »Raziskave namreč dokazujejo,da aktivno sledenje z laboratorijskimi inslikovnimi preiskavami pri asimptomat-skih bolnicah, torej bolnicah, ki nimajosimptomov bolezni, ne izboljša preži ve t j av primerjavi s sledenjem s kliničnim pre-gledom in mamografijo,« je dejal onkolog.»Poleg tega je znano, da z zgodnejšo dia-gnozo metastatske bolezni sicer prej zač-nemo zdravljenje, a to ne izboljša preži-ve t j a . «

A ndraž P e r h av ec


44


45

log Lothar Hirneise: Kemoterapija zdra-vi raka in zemlja je ravna ploskev! Avtorje raziskal vrsto načinov zdravljenja ra-ka in prišel do zaključka, da kemotera-pija pomaga le pri nekaj rakih, ta, ki gaima ona, ni med njimi. Potem je zasledi-la še članek avstrijskega onkologa Mi-chaela Gnanta, ki pravi, da se hormon-sko odvisni rak v Avstriji ne zdravi več skemoterapijo, ker je neučinkovita, am-pak s hormoni in z zdravili za osteopo-rozo. »Ko sem to prebrala, sem se vpra-šala: zakaj neki zastrupljam svoje telo?Članek sem pokazala svoji onkologinji,ki se je posmehnila in dejala, da osebnopozna dotičnega zdravnika, saj je bilapri njem na praksi. 'Ja in?' sem jo vpra-šala. Skomignila je z rameni. Tisti hipsem imela dovolj. 'Nočem več', sem de-jala! Reakcija onkologinje je bila predvi-dljiva. Grdo me je pogledala in nekaj za-lajala sestri, ki je sedela nasproti. Kakor-koli že, na lastno odgovornost sem pre-kinila kemoterapevtsko zdravljenje, do-bila ustrezno hormonsko zdravljenje inbila rešena rdečih steklenic, ob katerihmi še danes postane slabo,« je pripove-dovala sogovornica, ki je z zdravljenjemnato nadaljevala pri dr. Breclju. Ta se donjene odločitve ni opredelil. »Za to, dase je vzdržal komentarja, sem mu zelohva l e žna. On me je le na svoj šegavi na-čin vsakič, pred vsako kontrolo, prijazno'opomnil', da sem imela samo tri kemo-terapije in da sem odklonila obsevanje.Zavedal se je, da je to moja pravica in dasama nosim vso težo odgovornosti.«

Kaj, če mi jo odpihne veter?Ko se Metja spominja kemoterapij, se,kot večina žensk, spomni na slovo odlas. »Najhuje je, ko se zjutraj počešeš inti v roki ostane šop. Ko je izpadanje pos-talo neobvladljivo, sem prosila mlajše gasina, da mi lase pobrije. Potem je prišlona vrsto – po svoje zabavno – i z b i ra n j elasulje. Kot bi pomerjal novo obleko,« seje spominjala. »Na začetku me je preve-val niz skrbi: kaj, če mi lasuljo odpihneveter, kaj, če se za njo zapodi kakšenpes? Saj ste gledali tisto risanko?« se jep ošalila. A počasi se je navadila, sprosti-

Leta 2007 je pri tuširanju v levi doj-ki zatipala bulico. Ker je bila nje-na mama nedavno tega operiranaprav zaradi raka dojk, je v njej zavladalapanika. Odpravila se je k svoji osebnizdravnici, ta pa jo napotila v Zdravstve-ni dom Metelkova v Ljubljani na odde-lek za bolezni dojk, kjer so ji opravili ul-trazvok in punkcijo. »Veselo sem odska-kljala po stopnicah domov. Onkologinjami je namreč povedala, da je moj tumornenevaren in da se vidiva čez šest mese-cev, tako, za vsak primer. Enako se jezgodilo na vsaki polletni kontroli do leta2010,« je pripovedovala. V treh letih pase je vendarle naveličala pregledov intrepetanja, »kaj pa, če bo tokrat kaj«, inse odločila, da si bo »nenevarno« bulicodala izrezati. Končala je na pregledu pridr. Eriku Breclju, ki pa ni prinesel do-brih novic. Imel je zaskrbljen obraz žeob tipanju bulice, punkcija pa je le potr-dila njegov sum. Šlo je za raka. Podrob-nosti si tisti hip Metja ni zapomnila,spomini na trenutek prejetja diagnozeso megleni, pozneje pa je na izvidu pre-brala, da se je v njeno telo naselil inva-zivni duktalni HER2 negativni hormon-sko odvisni rak dojk, ki ga je bilo trebanemudoma odstraniti.

Samo oporoke še ne» Smešno, kako se ljudje odzovemo, koizvemo, da bomo morali prestati težkooperacijo. Doma sem vse generalno pos-pravila, prav tako sem si v službi uredilapredale in določeno papirnato šaro vr-gla stran. Samo še oporoke nisem napi-sala,« je pripovedovala sogovornica, kije bila 21. decembra 2010 sprejeta na On-ko l o ški inštitut Ljubljana. Dr. Brecelj ji jepovedal, da bo treba odstraniti celotnolevo dojko, in dogovorila sta se za takoj-šnjo rekonstrukcijo. Za božične praznike

Izpoved Metja Stritmar iz Ljubljane

POTEK ZDRAVLJENJAJE DOLOČILA SAMAPiše: Zdenka Melanšek, foto: osebni arhiv

Zaupala mi je svojo zgodbo, ki je podobna številnim drugim. Bulica v prsih, šok ob diagnozi,

zdravljenje, izguba las, slabosti … A le do knjige z naslovom Kemoterapija zdravi raka in zemlja je

ravna ploskev. Ta je Metjo Stritmar prepričala, da je vzela stvari v svoje roke in se odločila: »Nočem

več kemoterapije in nočem obsevanja.«

Od operacije in kemoterapije jeminilo šest let, počutim sedobro in se nameravam še

naprej.

Metja obožuje svojo št i r i n ožno prijateljico,ki je v njeno življenje vstopila sredizdravljenja in celotni družini prinesla novzagon in veselje.

Vsako leto maja jo psička spremlja na Poti ob žici, 32 kilometrov dolgi poti okrog Ljubljane.

je lahko bolnišnico zapustila predčasno.»Šla sem s steklenicami, kamor odtekatekočina iz operirane dojke. Nosila semjih v žepu halje. Ampak bila sem srečna,bila sem doma.«

Kemoterapija zdravi raka inzemlja je ravna ploskev!Februarja 2011, ravno na rojstni dan, jebila naročena na prvo kemoterapijo. Na-črt je bil, da bo dobila tri odmerke ke-moterapij v ambulanti in nato na bol-niškem oddelku še tri. Skupaj šest. Četu-di je verjela, da je tisti hip to njena rešil -

na bilka, ni bila zagovornica kemotera-pij. Takole je doživljala prvi odmerek:»Gledala sem steklenico z rdečo tekoči-no, ki je največji strup, saj se ga sestre,ki zadevo pripravljajo, ne smejo dotikatidrugače kot z zelo debelimi rokavicami.Fuj!« Po treh odmerkih je začela prebi-rati knjigo, ki jo je napisal nemški onko-

la in tudi lasje so se zaradi prekinitvekemoterapij hitro začeli obnavljati.

Rak po hudem stresuVse kontrole v nadaljevanju so pokazaleuspeh. Rak se je umaknil. Zakaj je prišel,ima Metja svoje teorije. Verjame, da jebil poleg dedne obremenitve pri njejodločilen dolgotrajen hud stres, ki ga jebila dve leti pred odkritjem bulice dele-žna v službi. Zato je bil zanjo rak opom-nik za boljše spoprijemanje s stresom. Zboleznijo je zaživela tudi bolj aktivno.Že med kemoterapijo so ji pomagalidolgi sprehodi po gozdu, vrtnarjenje,tek, skratka gibanje na svežem zraku.Danes, ko je bolezen prebolela, pa obo-žuje dolge pohode in plavanje. »Vsakoleto greva s psičko na Pohod ob žici. Šeni imela eno leto, ko je že prehodila 35-kilometrsko pot. Tudi ona ima vse me-dalje, tako kot jaz,« je ljubeče opisovalasvojo štirinožno članico družine. »Tri-krat tedensko pa tudi vodeno plavam od6:15 do 7:15 zjutraj in se ob tem počutimfantastično. S plavalno skupino smo seletos udeležili plavalnega maratona Po-re ški delfin, kjer sem preplavala 1500metrov, prihodnje leto pa jih namera-vam 3000.«

Pogled čez mejoMetja se še vedno poglablja v literaturoo zdravljenju raka dojk tujih avtorjev ini z ku šnje naših bolnic, ki so se zdravilena tujem, pri čemer opaža velik konser-vatizem pri slovenskih zdravnikih. »Pri-jateljici se je zgodilo, da ji ob odklonitvikemoterapije zdravniki niso hoteli datihormonskih zdravil. Šele ko je zagrozilaz razkritjem medijem, so ji dali recept.Na Onkološkem inštitutu so ji tudi za-merili, ker se je dopolnilno zdravila vAvstriji in Nemčiji, za kar je porabila10.000 evrov,« je pripovedovala zgodbosvoje prijateljice, ki kaže na razlike v(komplementarnih) pristopih med drža-vami. »V onkološko bolj razvitih drža-vah, na primer v Nemčiji, Avstriji, pa tu-di v ZDA, bolnico z rakom dojk obravna-vajo celostno,« je dejala. »Rakavim bol-nikom za obrok ne dajejo mesa, ampakpredvsem sveže sadje in zelenjavo, omo-gočajo jim pogovore s psihologom, sku-paj skušata ugotoviti, kakšen stres alidogodek v bolnikovem življenju je pri-peljal do bolezni, kajti nesporno dejstvoje, da se vse začne v glavi. Bolniku poka-žejo sprostilne tehnike. Na neki kliniki vNemčiji, kjer upoštevajo prehranska na-

vodila 'tri E', ki jih je opisal Lothar Hir-neise, bolnikom vsak dan pripravijo ko-pel v mešanici sode in vode za razkisa-nje telesa. V zdravljenje vključujejošport … Pri nas pa se še plastični kirurgiz Kliničnega centra in kirurg z Onkološ-kega inštituta težko uskladita,« je bilakritična Metja, ki verjame, da bi sloven-ske zavarovalnice svojim bolnicam z ra-kom dojk po težkih operacijah moraleplačati alternativno oziroma dopolnilnozdravljenje. »Ne kar povprek, da ne biprišli do mazačev, ampak le z dokazipodprte, v tujini uveljavljene možnosti,«je poudarila.

Fijakarski konjiLekcija rak je prinesla drugačen pogledna svet. »Naj se sliši še tako klišejsko, to-da rak te nauči, da uži va š tukaj in zdaj.Da se bolj zavedaš stvari in ljudi okolisebe,« je priznala. In dodala še eno nje-no vodilo, ki ga je prispevalo zdra-vljenje: »Bolnik naj razmišlja s svojo gla-vo. Ne bodimo kot fijakarski konji, po-glejmo levo in desno. Moja generacija jebila navajena slepo zaupati zdravnikom,o zdravniških napakah se takrat ni go-vorilo. Ko so na dan priplavale prve tak-šne zgodbe, smo bili šokirani: bogovi vbelem so zmotljivi! Obenem so bolnikipostajali vse bolj udeleženi pri zdra-vljenju in prevzemali ključno vlogo priusmerjanju in izidu zdravljenja. To sopomembni premiki, ki jih tudi bolnice zrakom dojk morajo nadaljevati.«

Vsebina prispevka in mnenje intervjuvanke ne odražamnenj in priporočil Združenja Europa Donna.

Vodi me misel: Živi danes, včerajje mrtev, jutri se še ni rodil!


46


47

Izpoved Lea Horvat iz Ljubljane

NI BILO BULICE, BIL JE»SAMO« IZCEDEKMojca Buh, foto: osebni arhiv

39-letna Lea Horvat iz Ljubljane ne bo pozabila lanskih praznikov, ko je imela povsem rutinsko,

preventivno operacijo neopredeljenih lezij. 22. decembra lani ji je kirurg povedal diagnozo. Njeno

življenje je bilo v hipu postavljeno na glavo, a se je korak za korakom lotila postavljanja svojega

življenja nazaj na utečene tirnice.

Vedno nasmejana, zgovorna in pozi-tivna Lea, po poklicu socialna de-lavka v domu starejših občanov, jebila ob diagnozi raka dojk stara 38 let. Spartnerjem Goranom ima devetletnega si-na Maksimilijana. Največ ji pomenijomedsebojni odnosi, prijatelji, za katere si,če ji le okoliščine dopuščajo, vedno vzamečas. Uživa tudi v kuhanju, dobri hrani inže 25 let je vegetarijanka. »Moje življenj -sko vodilo je 'živi in pusti živeti'. Rada sesmejim in uživam v družbi tistih, ki mespravijo v smeh. Ljudje se ob meni dobropočutijo, zato sem le redkokdaj sama.Ob ožujem Italijo – kulturo, deželo, hra-n o. «

Izcedek iz leve dojkeSpomladi 2015 je Lea zaznala izcedek izbradavice leve dojke. »Nemudoma sem seobrnila na svojo zdravnico, ki mi je dalanapotnico za Center za bolezni dojk. Poopravljeni mamografiji v aprilu, ki je po-kazala mikrokalcinacije, so me napotili naO n ko l o ški inštitut. Zadeva me ni vznemi-rila, ker sem bila tam že pred leti, ko sopunktirali cisto, ki je bila nenevarna. Pre-pričana sem bila, da bo tako tudi tokrat,«je pripovedovala. O mikrokalcinacijah nivedela veliko in tudi ni želela preveč pre-birati na internetu. So jo pa potolažili, dale v redkih primerih iz mikrokalcinacijlahko nastane rak, in še to predvsem pris t a re j ših. Junija je sledila debeloigelnabiopsija, ki ji je predstavljala najbolj ne-prijeten poseg v življenju. »V tistih 40minutah mirnega ležanja na trebuhu,medtem ko mi je zdravnica z iglo odvze-mala delce iz moje med dve ploskvi stis-njene dojke, se mi je po glavi podilo kupmisli – od »ah, saj ni nič, si premlada« do»kaj pa, če je kaj?«. Neboleča, a neprijetnapreiskava je minila, z njo pa tudi misli,čeprav je krvav izcedek iz dojke vztrajal.Izvid je pokazal, da gre za neopredeljenolezijo v levi dojki in da svetujejo ekscizijo.In tako je Lea čakala na operacijo: »Obdnevih, ko je bil izcedek še posebno mo-čan, sem klicarila na Onkološki inštitut in

s p ra ševala, kdaj bo operacija. Vedno some, sicer prijazno, odslovili s stavkom otem, da nisem nujna, ker ne gre za rakavespremembe, in da me bodo oni poklicali,ko pridem na vrsto. Še danes se spomnimnasveta prijateljice, ki mi je rekla, najsamo 'težim', jaz pa sem vedno odgovori-la, da to pa ne, da morajo najprej poskr-beti za tiste z rakom. Enostavno sem sesprijaznila z dejstvom, da nisem nujna, ins čakanjem.«

Tri dni pred božičemDecembra 2015 je kirurg opravil poseg intri dni pred božičem je na dan kontrolepo operaciji izvedela diagnozo – i nva z i v n iduktalni karcinom. Ob tem jo je kirurgseznanil še z drugo neprijetno novico.

Potrebna bo še ena operacija, da izrežejoše rob in preverijo varovalne bezgavke.Takrat je Lea predlagala odstranitev celedojke, a sta jo dva kirurga odvrnila odtega, ker takrat to še ni bilo potrebno.Mesec pozneje, po novem letu, je bila Leaše drugič operirana. Samo mesec pozneje,februarja 2016, ji je kirurg, ki je nadomeš-čal njenega kirurga, povedal, da bo po-trebna še ena operacija. Tokrat odstrani-tev cele dojke. »Bezgavke so bile negativ-ne, kar me je pomirilo. Ni pa me pomirilodejstvo o tretji operaciji. Kirurg je besednizvezi invazivni duktalni karcinom dodalše 'tipa mucinozni', kar mi takrat ni pravveliko povedalo. Razložil mi je vse o mož-nosti rekonstrukcije in izdal napotnico zagensko testiranje.« In takrat je Lea sedlaza računalnik in brskala po internetu osvoji diagnozi. »Izvedela sem, da je tavrsta raka značilna za ženske med 60. in70. letom starosti in da je, čeprav je inva-ziven, vseeno manj agresiven in da sedobro odziva na zdravljenje. Optimistič-no.« Ker je bila potrebna še tretja operaci-ja, o nadaljnjem zdravljenju ni vedela ve-liko. Sledila je menjava kirurga na njenoželjo in dogovor o rekonstrukciji. Odločilase je za vstavitev proteze – ko žnega raz-širjevalnika s poznejšo menjavo za sili-konski vložek. Lea je vedela, da ne boobsevana, ni pa vedela, ali bo potrebnakemoterapija, katere je je bilo zelo strah.Strah jo je bilo svojega odzivanja nanjo,predvsem pa izgube las. Strah je bil od-ve č .

Kemoterapija ni bila potrebna»Moje edino zdravljenje je sistemska hor-monska terapija za obdobje petih let,« jepovedala Lea. »Kar v praksi pomeni, davsak dan zjutraj in zvečer poješ eno table-to in greš vsake pol leta na kontrolo ksvojemu zdravniku. Tablete sicer imajokar nekaj stranskih učinkov, a zaenkrat sot a kšni, da lahko shajam z njimi (oblivi,glavoboli, bolečine v jajčnikih). Gre zadogajanje v telesu, ki ga pred začetkomterapije ni bilo, a sem se na vse navadila.

Upam le, da ne bo novih.« Z operacijamisicer še ni končala. Čaka jo še menjavara z širjevalnika s silikonskim vložkom terpreventivna odstranitev načeloma zdravedojke. Najbrž še dve operaciji.

Od preventivne operacije dopretresljive noviceLeo je z diagnozo seznanil kirurg. Kernovice ni pričakovala in ker naj bi šlo zapovsem rutinsko in preventivno operacijoneopredeljenih lezij, ni imela kaj dostiv p ra šanj zanj. »Vprašala sem le, če topomeni, da imam takega raka, da bomlahko še dolgo živela, ali takega, da lahkohitro umreš.« Iz ambulante je odšla polnanepovezanih misli. Poklicala je prijatelji-co, ki jo je poklicala pred pregledom, in jipovedala za raka, zjokala se je. »Prosilasem jo, naj pogovor ostane med nama, sajsem se takrat odločila, da o diagnozi nebom govorila. Bila je šokirana in brezbesed. Ampak meni je bilo lažje, ko sem jipovedala. Bližal se je božič, čas veselja indruženja. Nisem želela domačih bremeni-ti s skrbmi ravno v tem času.« Za diagno-zo so domači izvedeli po praznikih. Par-tnerju je takoj povedala, čeprav je želelatudi njemu prihraniti žalost, a se je zave-dala, da bo njeno razpoloženje drugačnokot sicer in da bo kmalu opazil, da jenekaj hudo narobe.

»Mami, brez prsi lahko živiš, brezglave ne bi mogla«Tudi prijateljem je kmalu povedala. Ledomačim je prizanašala, ker je vedela, dabo zanje najtežje – in tudi njej povedatijim. »Sinu sem povedala le, da bom mora-la spet na poseg in da me nekaj dni ne bodoma, o diagnozi takrat še nisem razpra-vljala z njim.« Zanjo mu je povedala poz-neje, ko je izvedela, kako pravzaprav po-vedati takšno novico majhnim otrokom,in ko mu je povedala, je sledilo razmišlja -nje: »Mami, veš, sej brez prsi lahko živiš,brez glave ne bi mogla.« A otroci hitroizvedo tudi negativne informacije in sledi-jo nova vprašanja. Sinko se je zvedel, dalahko zaradi raka mamica umre, zato jo jev p ra šal, ali bo umrla. »Povedala sem mu,da imam prijaznega raka, ki me ne boubil, treba bo samo odrezati dojko.« Lea

Ob diagnozi raka se nisempočutila bolno. Bolezen semvedno povezovala z bolečino,

te pa ni bilo.

Ne obremenjujem se s celulitomin »špehom« na trebuhu, ampak

si kupim širša oblačila inuživam življenje .

ob tem poudarja, da je v komunikaciji zotrokom glede bolezni vselej pomembnaiskrenost .

V stiski spoznaš »ta prave«Ves čas so ji ob strani stali partner, taščain tast, ki so skrbeli tako za gospodinjstvokot za sina, kadar Lea ni zmogla. Najožjiprijatelji so skrbeli za moralno podporoin prevoze k zdravniku. »Presenetili so meštevilni, s katerimi poprej nisem imelapoglobljenega odnosa. Drži, v stiski spoz-naš prave prijatelje. Moram reči, da so senekateri od mene v tem času tudi odtujili,nekateri celo prekinili stike. Zakaj, nevem. Pa nič zato, vsak ima svojo pot.«

Nobene bolečine, nobene velikespremembeLea večjih težav z zdravjem do diagnozerak dojk ni imela (razen težav z delova-njem ščitnice in občasnih angin). »Ob dia-gnozi raka se še vedno nisem počutilabolno. Bolezen sem vedno povezovala zdoločeno bolečino, te pa tu ni bilo. Ni biloniti bulice, bil je 'samo' izcedek. Nobenebolečine, nobene velike spremembe.«

Diagnoza ji je prinesla veliko vprašanj. Koje sprejela dejstvo, se je nehala ukvarjati zzakaji in čeji. Sprejela in soočila se je zdano situacijo. »Med bolniško sem se uk-varjala sama s sabo, s svojimi mislimi.Družila sem se izključno s pozitivnimiljudmi. Na življenje gledam kot prej, edi-na stvar, ki sem si jo zdaj drugače zamisli-la, je moj odnos do dela, do službe. Dojelasem, da je služba le sredstvo za preži ve t j ein da nesmiselne nadure ne koristijo ni-ko m u r. «

O varnem zatočišču in nesmiselnihskrbehLei veliko pomeni druženje z dekleti, kiso prav tako zbolela za rakom dojk. »To jemoje varno zatočišče,« je dejala. »Tamlahko vse vprašam, tam ni čakalnih

14 .de cembra 20 16 n i ka n ov i c e...14 .de cembra 20 16 n i ka 22 14 .de cembra 20 16 n i ka 23...

Documents