168 Geografske novice.

GEOGRAFSKE NOVICE

Program beograjskega geografskega kongresa od 27 .-2 9 . aprila 1927:

27. aprila od 8*/a—Ю1/» h : 1. Otvoritev kongresa. 2. Dr. Sima M i l o j e v i ć : Mor­fologija beogradskog zemljišta. 3. Svetozar T o m i č : O predavanju Geografije u sred­njoj školi. 4. Petar Š o b a j i ć : Predlog da se ustanovi i sprovede jedinstvena geo­grafska terminologija u srednješkolskoj na­stavi. Od IO1/»—12 h: obisk Etnografskega muzeja in Muzeja srbske zemlje. Od 15 do 18 h: ekskurzija v Zemun in v Bežanijo.

28. aprila od 81/»—10'/a h : 1. Dr. Bo- rivoje D r o b n j a k o v i ć : Stanovništvo Beo­grada. 2. Dr. Borivoje Ž. M i l o j e v i ć : Usavršavanje nastavnika Geografije. 3. No­vica Š ć e p a n o v i ć : Predlog da se geo­grafske ekskurzije u srednjoškolskoj na­stavi izvode obavezno. Od 10*/2—12 h : obisk meteorološkega observatorija. Od 15—1 8 h : obisk Vojnega geografskega in­stituta.

29. aprila od 81/ ,—10'/, h : 1. Emilo C v e t i c : Teritorijalni razvitak Beograda

169

od početka XIX. veka. 2. Dimitrije Đ o r ­d e v i c : Program geografske nastave u srednjoj školi. 3. Vojislav M l a d e n o v i č : Predlog da geografska nastava u srednjoj školi bude u rukama samo stručnih na­stavnika. 4. Kraj in čas bodočega geo­grafskega kongresa. Od 10‘/,- 12h: obisk botaniškega vrla. Od 15- 18 h : ekskurzija v dolino Topčiderske reke.

Dodatek к op isu Županove jame.Domnevo, da se je odprl vhod v Županovo jamo šele v historični dobi (gl. str. 156), poirjuje, kakor izvemo naknadno, tradicija, ki stavlja njegov nastanek nekako v sre­dino preteklega stoletja. Izprva le za pest velika odprtina se je sčasoma razširila tako, da so delavci mogli obešati v njo običajni sodček za vodo (barilček), da je voda ostala hladna. Pred kakimi 40 leti je udor postal večji in sčasoma dosegel izmero I V j X I m. Tu imamo torej redek primer nastanka vhoda v podzemsko jamo v najmlajši dobi. V. B.

N ovi jugoslovanski etnografski ča ­so p isi. V proslavo 251etnega obstoja Etno­grafskega muzeja v Beogradu (1901—1926) se je vodstvo muzeja odločilo za izdajo letopisa, ki je za 1. 1926 pravkar izšel z naslovom : Glasnik Etnografskog Muzeja u Beogradu (Bulletin du Musée Ethnogra­phique de Belgrade). То je, če se ne ozi­ramo na velike etnografske zbornike naših akademij, prva periodična publikacija v naši kraljevini, ki se bavi izključno z etno­grafskimi in etnološkimi problemi. Urednik „Glasniku“ je ravnatelj Etnografskega mu­zeja v Beogradu dr. B. M. D r o b n j a k o ­vi č. Na str. 110 tega lepo opremljenega lista (vsebino gl. na drugem mestu) nam sporočata dve vrstici, da se nahaja v tisku tudi že 1. zvezek „Etnologa“, periodične publikacije ljubljanskega Etnografskega mu­zeja. Beležimo oboje kot razveseljiv znak napredka in novega dela na doslej pri

nas precej zanemarjenem polju etnografske znanosti. И. B.

Slika g. Jovana Cvijića, ki jo pri­našamo v prilogi št. 5, je reprodukcija po sliki v olju izpod čopiča Uroša P r e d i c a iz 1. 1923. Priobčena je tu prvikrat z blago­hotnim dovoljenjem pokojnikove vdove, ge. C v i j i č e v e , ki ji izrekamo ludi na tem mestu svojo najtoplejšo zahvalo. V. B.

G eografska predavanja na jugo- slovanskih v iso k ih .šo la h v poletnem sem estru 1926/27. (Število tedenskih ur v oklepaju).

B e o g r a d , Univerza : r. prof. P. V u- j e v i č : Okeanografija, II. deo (Dinamika, 2). — Meteorologija. Prognoza vremena (2).v— Geografski seminar (zajedno s proj. B. Z. M i l o j e v i cem, 2). — R. prof. B. Ž. M i lo j e v i c : Geografija Jugoslavije, II. deo (3). — Dinarsko Primorje i ostrva (1). — Geografski Seminar (2). — Geo­grafska vežbanja (2). — Geografske eks­kurzije.

L j u b l j a n a , Univerza: hon. prof. A. G a v a z z i : Geografija Evrope (nadalje­vanje, 2).

S k o p l j e , Univerza : izr. prof. P. S. J o v a n o v i č : Geomorfologija (nastavak, 2). — Antropogeografija Balkanskog Polu- ostrva (psihičke osobine, nastavak, 1). — Regionalna Geografija, Evropa (1). — Geo­grafska i kartografska vežbanja (1). — Geografski seminar (2). — Geografske ekskurzije.

Z a g r e b , Univerza: r. prof. M. Š e- n o a : Opća antropogeografija (2 ).— Geo­grafija Australije (nastavak, 2). — Vježbe u terenu za 5 .-8 . sem. (2). — R. prof. A. G a v a z z i : Općena fiziogeografija ( 4 ) .— Seminar (2).

Z a g r e b , Ekonomska visoka škola : r. prof. F. L u k a s : Ekonomska geografija (I. sem. 3, II. 2, III. 1, IV. 1). - Historija trgovine (III. 1).

Književnost. 169

KNJIŽEVNOST.

H. J. Ц и н г е р : Курс Астрономије (Теории део). Друго, прерађено, посмртно издање. Превод с руског од Ђенерала С П. Б о ш к о в и ^ а . Мииистарство Војске и Мориарице. Војии Географски Институт. Београд 1925. Sfr. XIII+ 316.

Jugoslovanska znanstvena literatura je za dragoceno delo bogatejša. Ge­neral S. Р. В o š k o v i ć , načelnik Vojnega geografskega instituta in profesor geodezije na višji šoli Vojne akademije v Beogradu, nam je priredil prevod „klasičnega dela v bogati ruski literaturi te vrste“, klasičnega tudi v toliko, da mu morejo tudi drugi narodi težko postaviti kaj enakovrednega ob stran. Saj je značilno, da je izšlo v boljševiški Rusiji 1. 1922. že drugo, posmrtno izdanje te

170 Književnost.

knjige v redakciji admirala E. L. Bjalokoza, generala D. D. Sergijevskega in astronoma V. Ahmatova, dasi je bil general Cinger član carske vojske. Brez te knjige bo sedaj tudi pri nas težko izhajal, kdor se misli baviti s pro­blemi astronomije in geodezije ; služila bo zato ne le vojaškim strokovnjakom, ki jim je namenjena v prvi vrsti, temveč tudi profesorjem in dijakom na univerzi in na drugih visokih šolah. General Bošković nam predlaga zaenkrat prvi, teo­retični del „Kurza“, medtem ko sta 2. in 3. knjiga v pripravi (2. je že v tisku)!

Delo je pisano v strogo znanstvenem stilu in zahteva znanje višje mate* matike. Vendar pa upoznava avtor čitatelja z njenimi osnovnimi pojmi, kakor s sferno trigonometrijo, diferencialnimi formulami, verjetnostnim računom, metodo najmanjših kvadratov itd., tako da zadostuje za studij knjige predhodno znanje matematike iz srednje šole. Prvi oddelek uvaja v te računske probleme, drugi pa obravnava že pravo astronomijo, kakor navidezni in resnični položaj zvezd na nebu in njih gibanje, gibanje in obliko zemlje, teorijo astronomske refrakcije, paralakso nebesnih teles, gibanje solnca, m eseca in planetov, računanje časa, Keplerove in Newtonov zakon, precesijo in nutacijo, mrke itd. Dodane so tudi različne pomožne tabele.

Žal se je vrinilo v knjigo zelo veliko tiskovnih hib, ki jih dodatek popravlja ; imajo svoj vzrok v nedostatnostih majhne tiskarne Vojnega geografskega instituta, ki je bila ob stavljenju knjige šele v prvem stadiju svojega razvoja. Drugi in tretji del knjige se bosta tem napakam znala izogniti. Vsekakor moramo „Astro­nomijo“ pozdraviti z iskrenim veseljem, saj je hvalevredno zlasti tudi dejstvo, da nas seznani z odličnim delom ruske znanstvene literature, ki nam je bila doslej tako rekoč tuja : general Bošković nam je s tem prevodom dokazal, da niso le nemške knjige dobre. O. Reja.

R u d o lf B ad ju ra: K o zjak ovo p o g o r je n ad D ra v o . Izdala in založila mariborska podružnica SPD. Maribor 1927. Str. 32. —- To je vestno in točno, v smislu avtorjevih večjih predhodnih del izdelan „vodnik po Mariboru, Dravski dolini. Kozjaku, Radlah in Košenjaku“. Geografu bo služil izborno kot kažipot pri morfološkem, klimatološkem, rastlinskogeografskem, topografskem in etno­grafskem studiju ozemlja, ki ga je doslej opisal kot turist le Frischauf, kot geolog pa deloma Heritsch. Ker je našemu turistu tn geografu kakor tudi s lo ­venskemu znanstvu sploh „Kozjakovo pogorje“ do danes prava terra incognita, priporočamo to delce našega neumornega pisatelja vodnikov še posebej.

Fr. Baš.

Dr. ]o v a n K rčm ar: Jad ran sk o m o re (sa tri karte u tekstu). Dubrovnik1926. Str. 48. — Pričujoča knjižica je, kot se uvodoma izraža avtor, naša prva vsestranska oceanografska monografija Jadranskega morja, ki se ozira predvsem na našo vzhodno obal. Podlago ima v dosedanjih izsledkih, ki so jih naši in tuji raziskovalci objavili v mnogih malih razpravah, katere navaja avtor ob zaključku knjižice. Svojo nalogo izpolnjuje še tem bolj, ker je pisana v poljud­nem tonu za široko javnost. Z ozirom na snov opazimo v knjigi tri dele. Uvo­doma je govor o razprostranjenosti in velikosti Jadrana, o naši obali in otokih. Slede poglavja o samem Jadranskem morju, o njegovem površju, globinah in dnu ; druga polovica knjige obravnava končno fizikalna in kemijska svojstva morske vode. Karte med tekstom prikazujejo globine, plimovanje in morske struje v Jadranskem morju. Obžalovati je le, da je nekaterim sestavkom od­merjen preskop prostor. Prodajna cena knjižice (20 Din) je nekoliko previsoka in se bo zaraditega mogla prav med dijaštvom, ki mu je namenjena v prvi vrsti, le malo razširiti. R, Saunik.

Književnost. 171

F. S e i d l : Zemeljski poiresi pri Č r­nom lju v zvezi z geološko zgodovino k ra­jine. Z 2 slikam a v besedilu. Separatni o tisak iz Spom enice u počasi prof. dr. Gor- janović-K ram bergera. Zagreb 1925 (1927?). Str. 27. (O tej zanimivi studiji prinesem o referat v prihodnjem letniku).

I. R a k o v e c : Dane^ki h gaomorfolo- giji L jubljanske kotline. Odlomki iz inavgu- ra lne disertacije. V Ljubljani, 1927. S tr .lS .

J. Ц в и ј и ћ : Геоморфологија. Књига друга. C a 155 ф отограф ија и 5 к арата изван текста, 436 слика, ф отограф ија и к ар ата у тексту. Држ. Ш гам парија К ра- љ евине Срба, Х рвата и Слоленаца. Б ео- град 1926. Str. XIV—)—506.

Др. J. В. Д а н е ш : Јован Цвијић. П ре- вео с чеш ког Др. М. Д р а г и ћ. Ca рези- меом на енглеском и библиографијом радова Јована Цвијића. Посебна издања Г еограф гког Доуш тва. Св. 1. Е гоград1927. — Str. 56.

Др. В. С. Р а д о в а н о в и ћ : Јован Ц вијић. Њ егов научни рад у [ужној С р- бији. Б еоград 1927. — Str. 15.

П. С л и ј е п ч е в и ћ : Јован Цвијић. П опуларно предавањ е. П росветна Б и­блиотека 12. И здањ е Д руш тва П росвете, C ip a jeeo 1927. — Str. 52.

S. R. S t e i n m e t z : Die N ationalitäten in Europa. Zeitschrift der G esellschaft für Erdkunde zu В ?rlin, Ergänzungshefl II. Berlin 1926. — Str. 67.

N o v e s e k c i j e s p e c i a l n e k a r t e 1:100.000. V cirilici: listi Priština, Lebane, K um anovo— Skoplje, Kratovo, S trum ica— Đ evđelija. V latinici: Pirot.

Č a s o p i s z a z g o d o v i n o i n n a ­r o d o p i s j e , Maribor. XXI (1926), 1—2. Slovstvo: J. M a l : U skočke seobe i slo­venske pokrajine (F. K.). — P e t r o v : N a­rodopisna m apa Uher z roku 1775 (F . K.).— XXII (1927), 1 —2. D. Z u n k o v ič : Kra­jevni imeni Stopence in Tezno. — Slovstvo: M. Sidaritsch : G eographie des bäuerlichen Siedlungsw esens im ehem aligen Herzogtum S teierm ark (Fr. B a š ) . — G. M a j c e n : K ratka zgodovina M aribora (Fr. B a š ) . — Fr. K o c b e k : Savinjske Alpe (J. T o m i n ­š e k ) . — V. G e r a m b : Volkskunde der Steierm ark (Fr. K o t n i k ) .

P l a n i n s k i V e s t n i k , L j u b l j a n a . 1926, št. 2. H. T u m a : Zapodnem. — Št. 5. J s t i : Trentski Pihavec 2418 m. — St. 7. I s t i : Slovenska imena v ladinskem in ba­varskem narečju.

Г л а с н и к Г е о г р а ф с к о г Д р у ш т в а v B eogradu. Св. 12 (1926). Razen že v zadnji št. G eogr. v. naštetih posebnih odti- tisov še sledeče razprave: J. Ц в и ј и ћ : Д и ркулац и ја воде и ерози ја у карсту.

— М. С т о ј а н о в и ћ : Приједор. — Ђ. К у с е л и н о в и ћ : Ресен. — P. J e p e - м и ћ : Букин. — С. Т р о ј а н о в и ћ : Typ и Зубар .

I z v j e š ć a b o t a n i č k o g z a v o d a s v e ­u č i l i š t a u Z a g r e b u . Drugi svezak. Za­greb 1927. Stj. H o r v a t i č : F lora i v ege­tacija otoka Plavnika.

G l a s n i k Z e ma l j . M u z e j a u B o s n i i H e r c e g o v i n i , S arajeva. XXXVIII (1926). Ђ . П р о т и ћ : Х идробиолош ке и п лан к­т о н -студије на језерим а Босне и Х ер- цеговине.

H r v a t s k i P l a n i n a r , Zagreb. XXIII (1927). Br. 1. I. K r a j a č : Š ar-P lan in a . B r. 2 —3. I. K r a j a č : Š ar-P lan in a . — I. R u - b i ć : Biokovo.

Г л а с н и к Е т н о г р а ф с к о г М у - з е ј а у Б е о г р а д у (Bulletin du M usée E tnographique de B elgrade). Књига прва. Б еоград 1926. Е. Ц в е т и ћ : С теван - Стевча - М ихашовић. — Б . М. Д Р о б - H. а к о в и ћ : Е тнограф ски Музеј у Б ео­г р а д у .— М. К а р а н о в и ћ : С арајевски Е тнограф ски М узеј. — В. Т к а л ч и ћ : Е тнограф ски Музеј у Загребу . - Н. Ж у - п а н и ћ : Краљевски Е тнограф ски М у- зеј у Љ убљ ани. — Т. Р . Ђ о р ђ е в и ћ : К ратки преглед колективнога рада на етнограф ском проучавањ у н аш ега на­р о д а .—Ј. Е р д е љ а н о в и ћ : Музеј и Уни­верситет. — С. Т р о ј а н о в и ћ : Гла-ш а обележ ја српског народа. — Н. З е г а : И зобичајене младине капе у Србији. — В. Ч а ј к а н о в и ћ : Два сгаринска слу- чаја асилије. — Е. Ш н е в а ј с : Ново објаш њ ењ е једне српске коледске пе- сме. — К. М а н о ј л о в и ћ : Свадбени обичаји у Галичнику. — Р. У с к о к о - в и ћ . Н ародна нош њ а no старовлаш ким селима око Ивањице. — Т. Р . Ђ о о ђ е - в и ћ : О народном певањ у у Гацком и Јајц^. — П. Ж . П е т р о в и ћ : Б и блио- граф ија за 1925. и 1926. годину. — C. Р а ј и ч е в и ћ : С тудентско егнолош ко друш тво на Университету у Б еограду .

B e r i c h t e d e r N a t u r f o r s c h e n - d e n G e s e l l s c h a f t z u F r e i b u r g i. Br. XXVII/1, 1927. K. L i e s : Die Som m er­und H erbstregen im A lpengebiete in Ab­hängigkeit van W etterlage und G ebirgs- relief.

Z e i t s c h r i f t d e r G e s e l l s c h a f t f ü r E r d k u n d e z u B e r l i n 1926, 9/10. A. W i n k l e r : D as jüngere Entw icklungs­bild der O stalpen. — 1927,1/2. H. N i e t s c h : M itteleuropäischer Urwald.

B o l l e t i n o d e l l a S o c i e t à G e o ­g r a f i c a I t a l i a n a , Roma. VI/III, 1926; N. 4. G. C u m i n : Appunti geografici su ll’ isola di Unie e sugli scogli delle C an i- dole (C arnaro ). — N. 7. La bonifica d e l delta del V ardar.

172

Г л а с и и к С к о п с к о г Н а у ч н о г Д р у ш т в а , Skoplje. Књига I. 1926. Д. Н е д е љ к о в и ћ : Основе е тн о гр .-е тн о - л ош ке карактеристике скопског народ- йог ж ивота. — В. С. Р а д о в а н о в и ћ : Вулкански пепео у наш ој вемљи и на Б ал к . П олуострву од ерупције В езува

1631. год. — Н. К о ш а н и н : Ч етинари Јуж не Србије. — J. Е р д е љ а н о в и ћ : П рофесор Б ајган д о „македонским Ср~ бима*. — Ф. Т у ћ а н : М инералош ко- петрограф ска проучавањ а у Јужној С р - бији.

172 Geografsko društvo o Ljubljani.

GEOGRAFSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI.

Na 9. občnem zboru društva dne 28. jan . 1927 je bil izvoljen sledeči odbor: dr. V„ B o h i n e c , predsednik, prof. dr. A. M e l i k , podpredsednik, slud. phil. M. D o b o v š e k , tajnik, dr. J . R u s , blagajnik, prof. dr. B . S v e t e l j , knjižničar, prof. S . K r a n j e c in asist. O . R e j a , odbornika, prof. J. B r e z n i k , prof. dr. R. S a v n i k in asist. dr. I. R a k o v e c , revizorji.

Dne 17. ja n . je društveni odbor imel žalno se jo za prof. J. Cvijićem , na pogrebu; velikega pokojnika pa je društvo zastopal odbornik g. dr. J. R u s . Društvo je tudi odpo­slalo sožalne brzojavke na pristojna mesta.

G eografsko društvo v Beogradu je naše društvo velikodušno podprlo z vsoto 3000'— Din, ki nam jo je naklonilo na podlagi sklepa društvene se je dne 28. jan . 1927 „kot spomin na pokojnega Jovana C v ijiča“. Naše društvo izraža upravi Geografskega društva v B eo­gradu tudi na tem mestu svojo najprisrčnejšo zahvalo za ta res nesebični in bratski čin.

Težke razmere so povzročile, da je zaključna številka 2. letnika G eografskega vest­nika mogla iziti šele sedaj. D a dohitimo zamujeni čas, bo prihodnji letnik (1927) izšel v dveh dvojnih zvezkih v nezmanjšanem obsegu. Ko vabimo na narcčbo našega 3. letnika, smo uverjeni, da nam ostanejo dosedanji sotrudniki in naročniki zvesti in da nam pripe­lje jo novih prijateljev in sotrudnikov. Storili bomo, kar bo v naših močeh, da ohranim a list na njegovi znanstveni višini in ga tudi sicer opremimo kar najlepše,

Knjižnica G eografskega društva je lepo napredovala. Knjige so nam darovali gg; R. B a d j u r a , referent za turistiko v Ljubljani, F . G a l è , mestni učitelj v p. v Ljubljani, prof. dr. ). K r č m a r v Gružu in asist. dr. I. R a k o v e c v Ljubljani. Izrekamo vsem svojo prisrčno zahvalo. Geografsko društvo zamenjuje svoj list redno s publikacijami sledečih, društev, zavodov itd .:

Beograd, Geografsko društvo. — Beograd, Etnografski Muzej. — Beograd, Vojni’ G eografski Institut. — Berlin, G esellschaft für Erdkunde. — Berlin, Hauptverband D eut­scher Höhlenforscher. — Firenze, Istituto] Geografico Militare. — Freiburg i. Br., Natur- forschende Gesellschaft. — Hamburg, Geographische G esellschaft. — Helsingfors, Société de G éographie de Finlande. — Kairo, Société royale de Géographie d'Egypte. — Kjöben- havn, Det kong. D anske G eografiske Selskab. — Lille, Société de Géographie. — Ljub­ljana, M anjšinski institut. — Ljubljana, Muzejsko društvo za Slovenijo. — Ljubljana, S lo ­vensko Planinsko Društvo. — London, The Royal G eographical Society. — Lyon, Société de Géographie. — Maribor, Zgodovinsko društvo. — New York, The American G eogra­phical Society. — Olomouc, Vlasteneckÿ spolek musejnî. — Praha, Cornile d’ organisation de l’ institut slave. — Praha, C eskoslovenska-jihoslovenskâ Liga. — Roma, Reale Società G eografica Italiana. — Sarajevo, Zemaljski muzej u Bosni i Hercegovini. — Skoplje, Skopsko Naučno Društvo. — Sofija , Blgarsko turist, družestvo. — Zagreb, Botanički zavod kr. sve­učilišta. — Zagreb, Hrvatsko Planinarsko Društvo. — Zagreb, Hrvatsko prirodoslovno društvo. — Zürich, Geographisch-Ethnographische G esellschaft. — Washington, U. S*. Department of Agriculture, W eather Bureau.