PRVI DEL; UVOD V ZASEBNO PRAVO (1)

1. Kršitev moralnih pravil samo po sebi ne povzroči uporabe državne prisile. IZJEMA; ko je nemoralno dejanje hkrati tudi protipravno.

2. Običajno pravo je ustaljeno pravo; pri kršitvi ni prisotna uporaba državne oblasti.3. Glavna dela prava; javno in zasebno. Javno ureja razmerja posameznikov do države in

ostalih nosilcev oblasti ter razmerja nosilcev javne oblasti med sama; gre za razmerja nad/podrejenosti. Uporablja se v primeru, če ravna javnopravna oseba prav kot nosilec javnopravne oblasti; v nasprotnem primeru se uporablja zasebno. Zasebno pravo je civilno pravo v ožjem pomenu; ureja razmerja med posameznimi enakopravnimi člani skupine.

4. Pomembnost razmejitve med državnim in zasebnim pravom;a. Določitev pravil, ki urejajo določeno dejansko stanje, je odvisno od tega, ali se

dejansko stanje presoja po pravilih enega ali drugega.b. O zahtevi za pravno varstvo se odloča pred pristojnim sodiščem. Za odločanje

o zadevah, v katerih se uporablja javno pravo, je praviloma pristojna upravna veja sodstva. Pristojno prvostopenjsko sodišče je praviloma Upravno; v postopku praviloma uporablja Zakon o upravnem sporu. V vseh ostalih primerih je prisotno katero od sodišč splošne pristojnosti, ki ne odloča na temelju ZUP -1. Če odloča sodišče splošne pristojnosti, potem v sporih zasebnopravne narave pravilom uporablja ZPP.

5. Področja javnega prava; a. Državno pravo (obsega predvsem pravo organizacije države in pravic

državljanov nasproti državi)b. Upravno pravoc. Mednarodno javno pravod. Kazensko pravoe. Postopkovni zakoni, ki služijo uveljavitvi prava pred sodišči (ZPP, ZNP, ZIZ,

ZKP)6. Delitev zasebnega prava; splošni del zasebnega prava (1), obligacijsko (splošno (2-a),

posebno (2-b)), stvarno (3), družinsko (4) in dedno (5).7. Glavni pravni viri področij prava;

a. (1) členi 1 do 63, 69 do 99 in 118 do 121 OZ, deli ZZZDR; ZNotb. (2-a) zlasti členi 122 do 434 OZc. (2-b) členi 435 do 1059 OZ, ZVPot; ZPotKd. (3) SPZ, del SZ -1, del ZZK -1e. (4) preostanek ZZZDR (kolikor ne spada k splošnemu)f. (5) ZD

PRVI DEL; UVOD V ZASEBNO PRAVO (2)1. Recepcija rimskega prava je postopen prevzem RP kot zavezujočega prava od sredine

sr. veka dalje. Uporabljalo se je še v Novem veku v državah bivšega Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti – tja do kodifikacije zasebnega prava. Predmet recepcije; Corpus iuris civilis, Corpus iuris canonici.

2. Zelo močna je bila recepcija v Svetem rim. ces. nem. nar.; k njem je spadalo celotno ozemlje sedanje Zvezne republike Nemčije in avstrijski del Habsburške monarhije. Zajemalo je tudi ozemlje današnjih držav Češke, Avstrije (brez Gradiščanske) in Slovenije (brez Prekmurja). Pravni temelj za recepcijo RP ni bil kak zakonski akt, temveč so z njo začeli pravniki kasneje nadaljevali nemški univerzitetni šolani pravniki. Še pomembnejši kot (splošni) razvoj v SRCNN je bil razvoj v habsburški

1

monarhiji. Deli ozemlja RS so namreč že od 13. stol. dalje spadala k habsburški monarhiji. Ta proces se je nadaljeval tako, da je daleč največji del ozemlja RS od zač. 16 .stol. spadal k hab. mon. in je štel k Avstrijskim deželam.

3. ODZ; za slovenski pravnozgodovinski razvoj je zelo pomemben ODZ v pripravi nekaj desetletij, razglašen 1.6.1811, veljava 1.1.1812 odpravil je uporabo recipiranega rimskega prava ter odpravil posebne in pokrajinske vire ter pravne običaje. Omogočil je večjo preglednost, poenostavitev pravnih virov. Pomenil je zakonodajni dosežek, sorazmerno kratek; število paragrafov; 1502. Ni bil velikokrat spremenjen; najpomembnejše novele so iz leta 1914, 1915, 1916. Do začetka II. Svetovne vojne ni bil razveljavljen – celo komaj kaj spremenjen. Na dan napada na Jugoslavijo; 6.4.1941 beležimo konec/prenehanje uporabe ODZ-a. Vplivi na nastanek;

a. Rimsko pravo, ki je vplivalo zlasti na obligacijsko in stvarno pravo.b. Nemško običajno pravo, ki je vplivala zlasti na stvarno pravo. Razlikovanje

med ne/-premičninami je nemškopravnega izvora.c. Naravno pravo.

4. Razmerje med ZOR in OZ ter med ZTLR in SPZ.a. ZOR (1978) – zakon o obligacijskih razmerjih; pomenil je razmeroma obširno

ureditev tako splošnega dela zasebnega prava kot tudi obligacijskega. OZ (2001) – daleč največ njegovih norm je povzetih iz ZOR, zato je literatura o ZOR praviloma še uporabna. OZ pa v primerjavi z ZOR vsebuje tudi pomembne dopolnitve. Uredil je tudi tiste pogodbe, ki jih ZOR ni. Ni mogoče izključiti možnosti, da se posamezni deli ODZ ne bi uporabljali še naprej. OZ – kljub temu, da je razmeroma obširno uredil splošni del zasebnega prava in obligacijsko pravo; predstavlja kodifikacijo le po imenu; ne tudi po vsebini; Razlaga a) o kodifikaciji govorimo šele, če uredi razmeroma široko področje. b) ni urejal vseh petih področij ZP.

b. ZTLP (zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - 1980) – delno urejal stvarno pravo. Bil je razmeroma kratek zakon, ki povsem zavestno prejšnjega dela stvarnega prava ni uredil, ker je želel prepustiti ureditev posameznim republikam in pokrajinam. Leta 2002 je bil sprejet SPZ; povzel je nekatere določbe ZTLP, vendar ga ni mogoče razumeti kot dopolnitev ZTLR. Za SPZ velja smiselno isto, ko je (že prej povedano) veljalo za OZ; zakonik le po imenu..

5. manjka

PRVI DEL; UVOD V ZASEBNO PRAVO (3)1. manjka2. Strogo in gibčno pravo; strogo pravo je tisto, pri katerem se na natančno določeni dejanski

stan navezuje natančno določena pravna posledica. Gibčno pravo je tisto, pri katerem bodisi pravna posledica bodisi dejanski stan, nista natančno določena. Sprejemljivo in prisilno pravo; spremenljivo ali dispozitivno; uporabnik ga lahko spremeni – v primeru, da se uporabnik prava o njegovi uporabi ne izjavi ali pa nepopolno; Prisilno pravo; uporabnik ga ne more spremeniti, velja po sili predpisa.

3. Metode razlage v zasebnem pravu;a. Jezikovna; vprašamo se glede pomena besede, upoštevanje slovničnosti pravil,

pomen posameznih besed v skupni rabi, strokovni izrazi.b. Sistematična; upošteva se, da imajo lahko stavki in posamezne besede določen

pomen prav zato, ker so v okolju, ki ga sestavljajo druge besede (kontekst).c. Zgodovinska; išče volje zgodovinskega zakonodajalca. Ta volja se lahko ugotovi s

pomočjo predhodnih besedil istega zakona.

2

d. Namenska; zakon se razlaga po svojem smislu in namenu, ki ga je imel zakonodajalec.

4. Popolna in nepopolna pravna norma;a. Popolna; meri na neko storitev/opustitev; vsebuje tako dejanski stan kot tudi pravno

posledico (zaveza kupca prodajalcu, da bo poravnal kupnino in obratno). b. Nepopolna; te pravne norme ne vsebujejo nobene pravne posledice, torej nobene

zapovedi/prepovedii. Fikcija; nekaj kar je v nasprotju z resnico se opredeljuje kot resnično.

ii. Izpodbojna domneva; domneva se obstoj nekega dejanskega stanja, ki bi lahko bil resničen.

iii. Neizpodbojna domneva; za razliko od ID je ni mogoče izpodbijatiiv. Odkazila; odreja uporabo neke druge norme.v. Opredelitvene (definicijske) norme; opredeljujejo nedoločene (ali vsaj ne

dovolj natančno določene) znake dejanskega stanja.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELPrvo poglavje: TemeljiPogodba, izjava volje in pravni posel

1. Kaj je bistveni del zasebnopravne avtonomije?

Prosta volja strank. OZ temelji na predpostavki, naj vsakdo ureja svoje življenje sam. 3. čl. OZ: udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja. Pogodbena prostost.

2. Katere vrste pogodbenih prostosti obstajajo in kakšne so njihove značilnosti?

Prostost sklenitve pogodbe + vsebinska prostost. Pravno subjekti sami določajo, ali bodo sklenili pogodbo ali ne (17/1 OZ arg.).Pogodbi dajo načeloma pravni subjekti lahko poljubno vsebino (2. in 3. čl. OZ), lahko pa je vsebina omejena (86/1 OZ – pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična…).

3. Kaj je izjava volje? Ali je izrecno urejena v OZ?

Ni izrecno urejena v OZ, lahko pa do razlage pridemo na podlagi določb, ki jo omenjajo ali se na njo nanašajo 18., 48., 69/2, naslov 5. oddelka OZ.Izjava volje je zasebnopravni izraz volje, ki je usmerjen k dosegu pravne posledice. Sestavljena je iz dveh sestavin: iz notranje volje in iz zunanjega izraza te volje.

4. Katere so značilnosti izjave volje, kot je mogoče ugotoviti iz različnih določb OZ?

Mora biti izražena navzven, nanaša se na karkoli v zasebnem pravu relevantnega, usmerjena je k dosegu pravne posledice.Pode se jo izrecno ali sklepčno, molk ni izjava volje. Velja toliko časa, kolikor želi izjavitelj volje.Če se za sklenitev pravnega posla zahteva obličnost, morajo biti vse izjave volje v tem poslu podane oblično.

5. Kaj je realni kontrakt?

3

To je ravnanje, na katero pravni red navezuje pravno posledico ne glede na voljo stranke.Pravne posledice nastanejo ne glede na obstoj ali neobstoj volje za dosego pravne posledice in brez namena karkoli sporočiti.Podjemna pogodba (619. čl. OZ).

6. Kaj je pravni posel?

Je dejanski stan, ki je sestavljen iz vsaj ene izjave volje, na katerega veže pravni red nastop želene pravne posledice.Enostranski/dvostranski.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELPrvo poglavje: TemeljiZavezovalni in razpolagalni pravni posel

1. Kaj je zavezovalni in kaj razpolagalni pravni posel?

Zavezovalni je posel s katerim se ustanovi obveznost k neki dajatvi ali storitvi.Razpolagalni je posel s katerim se pravica neposredno prenese, obremeni, spremeni ali odpravi (razpolaga).

2. Kaj je sistem ločevanja in sistem abstrakcije?

Pri sistemu ločevanja se zahteva dva pravna posla, zavezovalni in razpolagalni. Z zavezovalnim se ustanovi obveznost, z razpolagalnim pa se pravica neposredno prenese, obremeni, spremeni ali odpravi.Sistem abstrakcije pa pomeni, da se za razpolaganje z neko pravico zahteva le en sam pravni posel. Če ta edini pravni posel ni veljaven, pomeni, da razpolagatelj s pravico ni razpolagal.

3. Kakšna je ureditev zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla v slovenskem pravu?

Za stvari obstaja načelo ločevanja, razmerje je kavzalno. Primer prodajna pogodba (glede nepremičnin in premičnin)Pri nepremičninah bi lahko bil razpolagalni pravni posel pri prodajni pogodbi, zemljiško knjižno dovolilo. Pri premičninah bi bil potreben sporazum o prenosu lastninske pravice, ponavadi se to stori s konkludentnim dejanjem.V literaturi prevladuje mnenje, da obstaja sistem ločevanja, zakon pa temu ne daje podpore in podpira sistem enovitosti.

Za pravice je razpolagalni pravni posel cesija (odstop terjatve s pogodbo)

DRUGI DEL: PRAVNI POSELPrvo poglavje: TemeljiPogodba, gospodarska pogodba in potrošniška pogodba

1. Katera pogodba je gospodarska pogodba?

4

To je pogodba, ki je sklenjena med dvema gospodarskima subjektoma.

2. Katera pogodba je potrošniška pogodba?

To je pogodba sklenjena med pravno osebo (podjetje) in potrošnikom. Potrošnik mora biti tisti, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve. Urejena je v ZVPot.Kreditna pogodba, jemalec kredita je potrošnik, dajalec kredita pa je oseba, ki daje kredit v okviru svoje podjetniške dejavnosti. Urejeno v ZpotK.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELPrvo poglavje: TemeljiRazlaga pogodb

1. Kako si je praviloma potrebno razlagati pogodbe?

Določila pogodbe je potrebno razlagati tako kot se glasijo*.Pri spornih določilih je potrebno iskati skupen namen pogodbenikov. Če namena ni mogoče ugotoviti, se poseže po razlagi, ki ustreza načelom vestnosti in poštenja (normativna razlaga*)2. kako si je praviloma treba razlagati nejasna določila v pogodbi?

Če je bila pogodba pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELDrugo poglavje: Sklenitev pogodbePonudba in sprejem

1. Kaj je ponudba? V čem se razlikuje od vabila k ponudbi?

Ponudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe.Vabilo pa je predlog naslovljen na nedoločeno število pravnih subjektov; poziv drugim, naj sami dajo ponudbo pod objavljenimi pogoji.

2. Kaj je vabilo k ponudbi? Kateri so zakonski primeri?

Vabilo pa predlog naslovljen na nedoločeno število pravnih subjektov; poziv drugim, naj sami dajo ponudbo pod objavljenimi pogoji.Katalogi, ceniki, tarife in druga obvestila ter oglasi v tisku, z letaki, po radiu, televiziji ali kako drugače.

3. V čem se razlikujejo pravni učinki ponudbe od učinkov vabila k ponudbi?

Ponudnika ponudba veže, razen če je izključil svojo obveznost, da ostane pri ponudbi. Umakne jo lahko le, če je naslovnik prejel umik, preden je prejel ponudbo, ali sočasno z njo.

Pošiljatelj vabil k ponudbi odgovarja za škodo, ki je nastala ponudniku, če brez utemeljenega razloga ne sprejme njegove ponudbe.

5

4. Kaj pomeni, da ponudba ponudnika veže?

To pomeni, da v tem času, ko ponudba veže, lahko prejemnik ponudbo sprejme, ponudnik pa tega ne more preprečiti.Ponudba ne velja večno, po preteku določenega časa preneha vezati; ko preneha vezati nima več učinka.

5. Kaj je sprejem ponudbe?

To je izjava volje, s katero naslovnik obvesti ponudnika, da se strinja s ponudbo, ki jo mora ponudnik praviloma sprejeti.Sprejem je mogoč le, če je ponudba dana, prispeti mora v času, ko ponudba še veže.

6. Kakšen pomen ima dogovor na ponudbo, ki izraža sprejem, hkrati pa pomeni predlog, da se v nečem spremeni?

Po vsebinski plati se mora sprejem v celoti skladati z bistvenim delom ponudnikovega predloga.Če odgovor sicer izraža sprejem, hkrati pa predlaga bistveno spremembo ponudbe, se takšen odgovor razume kot nova ponudba.Če sprememba ni bistvena, je pogodba vseeno sprejeta.

7. Kakšen pomen ima prepozni sprejem ponudbe?

Sprejem po prenehanju veljavnosti ponudbe ne pripelje do sklenitve pogodbe. Velja pa kot nova ponudba.

8. Kakšen je praviloma pomen molka?

Molk ne pomeni sprejema ponudbe; izjeme veljajo za naslovnika, ki je v stalni poslovne zvezi s ponudnikom.

9. Kaj je predpogodba? Ali je smiselna?

Stranki se s predpogodbo dogovorita, da bosta enkrat v prihodnosti sklenili še neko drugo, glavno pogodbo.Ni smiselna, ker se že v njej določijo vse glavne obveznosti in bi zato lahko bila že glavna pogodba.

10. Kaj so pogajanja? Ali imajo lahko kakšne pravne posledice?

So priprava na sklenitev pogodbe, sestavljena so iz ponudb in protiponudb. Opravljena morajo biti časovno pred sprejemom pogodbe na katero se navezujejo.Ne zavezujejo, lahko pa vodijo do odškodninske odgovornosti v primeru neutemeljenega razloga opustitve pogajanj, ali če nekdo sploh nima namena skleniti pogodbe, pa se vseeno pogaja.

11. Kaj je opcija? Ali slovensko pravo ureja kakšno opcijo?

6

To je pravica, da se z izjavo volje enostransko, brez kakršnekoli izjave volje drugega pogodbenika, sklene pogodba.

Odkupna pravica (38/5, 1 st. SPZ).

DRUGI DEL: PRAVNI POSELDrugo poglavje: Sklenitev pogodbeSplošni pogoji pogodbe

1. Kaj so SPP?

Za mnoštvo pogodb vnaprej formulirani pogodbeni pogoji, ki jih ena stranka postavi drugi pri sklenitvi pogodbe.

2. V katerih zakonih so urejeni? Kakšno je razmerje med zakoni?

Urejeni so v OZ in ZVPot.ZVPot dopolnjuje ureditev OZ in jo deloma lahko tudi spreminja.

3. Katere so predpostavke za uporabo SPP?

Objava na običajen način;Druga pogodbena stranka ve zanje ali bi morala vedeti;Vključene so v pogodbo.

4. Kako se razlaga SPP?

Uporablja se običajne metode razlage.Prednost pred SPP ima vedno individualni dogovor.Nejasna določila SPP se razlaga v korist drugega pogodbenika, zato ker jih je predlagal in pripravil uporabnik.

5. Kako je urejen vsebinski nadzor nad SPP?

Nična so določila SP, ki nasprotujejo samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem (delna ničnost).Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil SP, ki drugi stranki jemljejo pravico ugovorov, ali tistih določil, na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravična ali pretirano strga zanjo.

6. Kakšne so posebnosti sodnega varstva v primeru kršitve SPP?

Proti podjetju, ki pri poslovanju s potrošniki uporablja protipravne SPP, in škoduje skupnim interesom potrošnikov, se lahko vloži tožba za opustitev takega ravnanja (74/1 ZVPot).Takšno tožbo lahko vloži organizacija za varstvo potrošnikov + zbornica ali združenje, katere član je podjetje, ki je toženec.

Morebitna sodba koristi vsem potrošnikom, ki bodo v prihodnosti sklenili kakšno pogodbo z uporabnikom SPP.

7

Vloži pa jo lahko nekdo, ki predvidoma nikoli ne bo stranka pogodbe, v kateri se uporabljajo SPP.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELDrugo poglavje: Sklenitev pogodbeSoglasje in nesoglasje

1. Kaj je soglasje? Kakšne so njegove pravne posledice?

Je soglasje izjav volj pogodbenih strank. Če je doseženo soglasje, je pogodba sklenjena.

2. Kaj je nesoglasje? Kakšne so njegove pravne posledice?

Izjavi volje strank se ne ujemata. Pri odkritem nesoglasju se stranke zavedajo, da niso dosegle soglasja, zato pogodba ni sklenjena.Pri skritem nesoglasju stranke menijo, da so dosegle soglasje, pa ga v resnici niso. Če skrito nesoglasje zadeva naravo pogodbe, podlago ali predmet obveznosti, pogodba ni sklenjena. Če je podano glede drugih bistvenih sestavin je pogodba sklenjena.

3. Izjavi volj strank se med seboj razlikujeta, obe stranki pa vseeno mislita na isto in se glede tega strinjata v celoti. Ali bo pogodba sklenjena?

Ni razloga, da pogodba ne bi bila sklenjena. Nobena od strank ni prikrajšana, saj se s pogodbo uresničuje točno to, kar sta stranki hoteli.

4. Ali mora med strankami za sklenitev pogodbe obstajati popolno soglasje? Če ga ni, kakšne so posledice?

Predpostavka za sklenitev pogodbe je sporazum med strankama glede bistvenih sestavin pogodbe.Če smisla obeh izjav volje soglašata je podan sporazum.Če je dosežen sporazum, je pogodba sklenjena.Če ni soglasja imamo nesoglasje, pogodba ni sklenjena.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELTretje poglavje: Predpostavke veljavnosti pravnega poslaPojem predpostavk za veljavnost pravnega posla

1. Katera pogodba ni sklenjena?

Pogodba ni sklenjena v primeru nesoglasja. Torej pogodba sploh ne obstaja, ker je za sklenitev potrebno soglasje. Taka pogodba ne daje pravnih učinkov, saj je sploh ni.

2. Kaj pomeni neveljavnost pogodbe?

Neveljavnost je skupno ime za ničnost in izpodbojnost. Pogodba pravzaprav obstaja, vendar je neveljavna. Le sklenjena pogodba je lahko neveljavna.

3. Kateri so razlogi za neveljavnost pogodbe?

8

Če so kršene predpostavke za veljavnost, ki so predmet, podlaga, poslovna sposobnost, volja brez napak, oblika (če je zahtevana) in spoštovanje vsebinskih omejitev.Na neveljavnost pa ne vplivajo pogoj, rok, ara in odstopnina.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELTretje poglavje: Predpostavke veljavnosti pravnega poslaPredmet obveznosti

1. Kaj je objektivna in kaj subjektivna nemožnost izpolnitve? Navedite primer!

Objektivna nezmožnost velja za tiste obveznosti, ki so nemogoče za vsakogar.Subjektivna nezmožnost pa tudi za tiste obveznosti, katere dolžnik ne more izpolniti, kdo drug pa jih lahko.

2. Kaj je začetna in kaj naknadna nemožnost izpolnitve? Navedite primer!

Začetna nezmožnost izpolnitve je tista, ki obstaja že v času sklenitve pogodbe. Primer: predmet pogodbe je uničen že v času sklenitve.Naknadna pa tista, ki se pojavi šele po sklenitvi.

3. Kakšna je pravna posledica, če je predmet neizpolnitve že od samega začetka nemogoč?

Če je predmet nemogoč, je pogodba nična.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELTretje poglavje: Predpostavke veljavnosti pravnega poslaNagib, namen in pogodbena podlaga

1. Kaj določa 39. čl OZ glede podlage obveznosti in v kakšnem razmerju je do nagiba?

Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago.Če podlage sploh ni, ali obstaja pa je nedopustna, je pogodba nična.Če manjka eno ali drugo, ni nična posamezna pogodbena obveznost sama zase, ampak pogodba kot celota. Če je pogodba nična kot celota, ni treba izpolniti nobene pogodbene obveznosti.Podlaga kot takšna ni bistvena sestavina, glede katere bi moral vladati konsenz.Velja domneva, da ima vsaka obveznost podlago, celo če ta ni izražena.Vsaka obveznost iz pogodbe mora imeti svojo dopustno podlago.Podlaga mora biti nekaj drugega kot pogodbeni motiv. Nagibi načeloma ne vplivajo na veljavnost pogodbe. Nagib ne more biti podlaga.

2. Kaj je nagib?

9

OZ ne opredeljuje nagiba. Razume pa ga kot tisti razlog, ki izhaja iz preteklosti in je bistveno vplival na odločitev za določeno ravnanje, zlasti na odločitev k sklenitvi pogodbe.Drugi pogodbeni stranki lahko nagib ostane neznan, praviloma je niti ne zanima.S pravnega stališča je nesmiselno razlikovati med nagibom in namenom. Če je namen dosežen, odpade tudi nagib, saj je nagib uresničen. Če ni dosežen namen, tudi nagib ni odpadel.Pravni posli se praviloma sklepajo z določenim nagibom in namenom.

3. Kako se uporablja 39. čl. OZ v sodni praksi?

O ustaljeni sodni praksi je mogoče govoriti le v zvezi z darilnimi pogodbami, ki so bile motivirane s sklenitvijo kasneje razvezane ZZ. Sodna praksa je pripisala nagibu pomen podlage.Sodni praksi je mogoče očitati, da se niti malo ne potrudi pojasniti, kaj naj bi sploh bila podlaga. Brez vsakega poskusa razlage pojma causa trdi, da je nagib, ki je bil ob sklenitvi pogodbe tako pomemben, da brez njega do darila ne bi prišlo, postal sestavni del pravne podlage sklenjene darilne pogodbe.Nerazumljivo se sklicuje na 43. čl ZOR, ki se nanaša na nedopustni nagib; tega pri konkretnih darilnih pogodbah sploh ni bilo.Menijo, da če pravna podlaga pozneje odpade, pogodba preneha veljati. Odločbe VS RS so v očitnem nasprotju s sedanjim 39. čl. OZ (prej 52. čl. ZOR).

DRUGI DEL: PRAVNI POSELTretje poglavje: Predpostavke veljavnosti pravnega poslaPoslovna sposobnost

1. Kaj je poslovna sposobnost?

Pomeni, da lahko človek sklene veljavni pravni posel. Je sposobnost prevzemati obveznosti in pridobivati pravice s pravnim poslom.Popolno poslovno sposobnost se doseže s polnoletnostjo, delna poslovna sposobnost nastopi že prej.Smisel določb o poslovni sposobnosti je v varstvu oseb, ki niso (popolnoma) poslovno sposobne. Z določbami se prepreči, da bi si same prizadejale kakšno prikrajšanje ali zašle v kakšen neugoden položaj.

2. Kaj je deliktna sposobnost?

Sposobnost biti krivdno odgovoren za nastalo škodo.Neodgovoren je mladoletnik so dopolnjenega 7. leta starosti in tista oseba, ki zaradi motnje v duševnem razvoju, težave v duševnem zdravju ali zaradi drugega vzroka ni zmožna razsojati.Omejeno deliktno sposobni so mladoletniki od dopolnjenega 7-ga leta do dopolnjenega 14-ega leta. Deliktno sposobni so, če so bili razsodni.Deliktno sposobne so vse ostale osebe.

3. Kaj je pravna sposobnost?

Sposobnost biti nosilec pravic in dolžnosti. Vsaka fizična oseba, ne glede na starost, razsodnost ali kakšne druge okoliščine.

10

4. Do katere starosti je mladoletnik popolnoma poslovno nesposoben? Kdo ga zastopa v tem obdobju?

Pred doseženo starostjo 15 let mladoletnik nima nobene poslovne sposobnosti. Zastopa ga zakonski zastopnik, to sta praviloma oba starša.

5. V kakšni starosti pridobi mladoletnik delno poslovno sposobnost in kakšne so pravne posledice pridobitve za mladoletnika in za njegove zakonske zastopnike?

Mladoletnik z dopolnjenim 15 letom starosti. Sam lahko sklene pravni posel, če pravni posel bistveno ne vpliva na njegovo življenje v času mladoletnosti in ne more vplivati na njegovo življenje še v polnoletnosti in če razpolaga s svojo plačo iz zaposlitve.Za pravne posle, ki jih ne more skleniti sam potrebuje odobritev staršev.Odobritev morata podati oba starša. Dovoljenje lahko da zakoniti zastopnik le pred sklenitvijo pogodbe. Po sklenitvi dano soglasje je odobritev.

6. Kateri so primeri posebnih poslovnih sposobnosti?

Mladoletniku podeljujejo sposobnost opraviti določeno vrsto pravnega posla še pred dosego popolne poslovne sposobnosti.Sklenitev zakonske zveze (najmanj 15 let); oporočna sposobnost (v starosti 15 let, če je oseba razsodna); sposobnost skleniti pogodbe o zaposlitvi (15 let).

7. Ali je lahko tudi polnoletna oseba popolnoma ali omejeno poslovno sposobna? Kateri so vzroki za to in kakšne so posledice? Kdo je zastopnik takšnih oseb?

Popolnoma nesposobni so polnoletniki, ki jim je bila v celoti odvzeta poslovna sposobnost zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz kakšnega drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, da ne morejo skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.Polnoletnik nad katerim je bila podaljšana roditeljska pravica zaradi telesne ali duševne prizadetosti; ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.Polnoletnik, ki je ravnal v stanju predhodne nerazsodnosti, če vanjo ni prišel po svoji krivdi.Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost. Pogodba, ki jo sklene pogodbenik brez poslovne sposobnosti je neveljavna.Navedene osebe zastopa skrbnik, otroke nad katerimi je bila podaljšana roditeljska pravica pa starši.

Omejeno poslovno sposobni so polnoletniki z delno odvzeto poslovno sposobnostjo; to pride v poštev, če lahko oseba še vseeno vsaj deloma skrbi za svoje pravice in koristi.Polnoletni otroci, nad katerimi je bila podaljšana roditeljska pravica tako, da poslovne sposobnosti nimajo le deloma.Dovoljenje za sklenitev pogodb jim da skrbnik, on je tudi tisti, ki lahko pogodbe odobri.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELČetrto poglavje: Napake volje

11

Pregled

1. Kakšne so praviloma pravne posledice v primeru napak volje?

2. Kakšna je neresno mišljena izjava? Je pravno nedvoumno urejena? Ali velja?

Poda jo izjavitelj v pričakovanju, da bodo drugi prepoznali pomanjkanje resnosti. Snemanje filmov, gledališče, v šali…Ni izrecno urejena, tudi pravne posledice niso opredeljene. Stališče literature je, da takšna izjava ne veže izjavitelja oz. da nima učinka. Neresno mišljena izjava pripelje do neveljavnosti izjave same. Pogodba, pri kateri je bila dana na eni strani neresno mišljena izjava, sploh ni sklenjena.

3. Kaj je tihi (miselni) pridržek? Ali je pravno upošteven? Zakaj?

Nekdo da izjavo volje, zase pa zadrži, da izjavljenega v resnici noče.Ne vpliva na veljavnost pogodbe. Ni pravno upošteven, ker drugi pogodbenik ne more vedeti kaj si nekdo notranje misli, pomemben je zunanji izraz volje.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELČetrto poglavje: Napake voljeNapaka pri tvorjenju volje: grožnja

1. Kaj je grožnja in kakšne so predpostavke za uveljavljanje grožnje?

Grožnja mora biti nedopustna, obstajati mora vzročna zveza med grožnjo in strahom, strah mora biti utemeljen (subjektivno merilo). Posledično mora biti sklenjena pogodba.

2. Kakšen zahtevek lahko uveljavlja druga stranka (tista, na katero je bila grožnja naslovljena)?

Oškodovanec ima zahtevek na razveljavitev pogodbe, torej pogodbo lahko izpodbija. To pomeni neveljavnost pogodbe same in vrnitev izpolnjenega.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELČetrto poglavje: Napake voljeBistvena zmota

1. Kaj je bistvena zmota in kakšne so predpostavke za njeno uveljavljanje?

To je zmota o bistvenih lastnostih predmeta, sopogodbenika in okoliščinah. To so tiste okoliščine, ki vplivajo na tvorjenje volje glede sklenitve pogodbe in glede njene vsebine.Predpostavke so, da izjav volje odstopa od poslovne volje, zmota mora biti bistvena, stranka mora ravnati s posebno skrbnostjo. Podana mora biti vzročna zveza med zmoto in sklenitvijo pogodbe.

12

2. Kakšen zahtevek lahko uveljavlja stranka v bistveni zmoti?

Stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, torej ima izpodbojno zahtevo.

3. Katera je glavna ovira bolj učinkovitemu uveljavljanju bistvene zmote v praksi?

Sodna praksa postavlja visoka merila, zahteve glede zmote, zato je možnost za uspeh pri uveljavljanju bistvene zmote tako nizka, da je njeno uveljavljanje skoraj nemogoče. (primer z očali)

DRUGI DEL: PRAVNI POSELČetrto poglavje: Napake voljePrevara (zvijača, sleparija)

1. Kaj je prevara, kakšne so njene pravne posledice?

Napaka pri tvorjenju volje. Ena stranka pri drugi namerno povzroči napako volje. Prevarana stranka lahko izpodbija pravni posel ali zaradi prevare, ali zaradi zmote.Izpodbojnost pogodbe same, če je prevaro storila pogodbena stranka in odškodninska odgovornost. Izpodbojnost tudi, če je prevaro storil tretji in je sopogodbenik vedel, ali bi moral vedeti zanjo.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELČetrto poglavje: Napake voljeNavidezna pogodba

1. Katera pogodba je navidezna?

To je takšna pogodba, pri kateri se obe stranki strinjata, torej hočeta navzven ustvariti videz pogodbe, v resnici pa naj zanju pogodba ne velja. Ena in druga izjava volji sta dani zgolj navidez, brez namena, da bi se v resnici vezali.

2. Kakšne pravne posledice ima?

Nima učinka med pogodbenima strankama. V razmerju do tretje poštene osebe pa velja, kot da bi pogodba ne bila navidezna, torej velja brez omejitev.

3. Kateri so primeri, v katerih je mogoče govoriti o navidezni pogodbi? V čem so njihove značilnosti?

DRUGI DEL: PRAVNI POSELČetrto poglavje: Napake voljeOblika pravnega posla

1. Kaj je oblika pravnega posla?

13

Je način izjave poslovne volje. Za sklenitev pogodbe OZ načeloma ne zahteva nobene oblike. To smiselno velja za vse pravne posle. Nalogi oblike sta dokaz o vsebini pogodbe in opozorila za preprečitev prenagle sklenitve pogodbe.

2. Katere pogodbe so konsnezualne in katere realne?

Konsenzualna je tista pogodba, ki velja že, če je sklenjena samo ustno, z običajnimi znaki ali z drugačnim, sklepčnim ravnanjem.Realne pa so pogodbe, za sklenitev ne zadošča le ponudba in sprejem ponudbe, ampak je potrebna tudi oprava dajatve ali storitve ene pogodbene strani. Pogodba o ari.

3. Kaj je predpisana in kaj dogovorjena oblika?

Če se za veljavnost pogodbe zahteva določena oblika, je taka pogodba oblična-predpisana.V enaki obliki mora biti sprejeta tudi vsaka poznejša sprememba in dopolnitev. V zahtevani obliki morajo biti tudi pooblastilo, ponudba in sprejem ponudbe.Če pogodba nima prave oblike, je nična.Edina predpisana oblika, ki jo ureja OZ je pisna.

Stranki se dogovorita za posebno obliko, da bi si zagotovili dokaz o sklenitvi ali vsebini pogodbe. Pogodba je sklenjena z dosego soglasja o njeni vsebini. Če pogodba ni sklenjena v dogovorjeni obliki je še vedno veljavna.Če pa se dogovorita, da je določena oblika pogoj za veljavnost pogodbe, potem je pogodba nična, če ni sklenjena v takšni obliki.Taka pogodba se lahko razveže, dopolni ali kako drugače spremeni z neobličnim sporazumom.

4. Katera pogodba je oblična?

Če se za veljavnost pogodbe zahteva določena oblika, je taka pogodba oblična.

5. Kaj je pravna posledica kršitve predpisane oblike – vsaj načelno? Ali lahko vendarle velja pogodba, če je bila zanjo predpisana pisna oblika, stranki pa se je nista držali?

Tretje vprašanje.

6. Katere vrste oblike poznamo?

V OZ je urejena le pisna oblika. Stranke pa se lahko dogovorijo za kakršnokoli obliko želijo.Pisna oblika; elektronska oblika; notarski zapis; overitev podpisa; izjava pred upravnim oblastvom; izjava pred sodiščem.

7. Za katero vrsto pogodb predpisuje OZ pisno obliko? Kakšno obliko zahteva za zemljiškoknjižno dovolilo?

Pisno obliko zahteva za pogodbo, ki je temelj za prenos lastninske pravice na nepremičnini, ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini. Pogodbe praviloma konvalidirajo, če so izpolnjene vsaj pretežno.

14

Za zemljiškoknjižno dovolilo se zahteva overitev podpisa.

8. Opišite bistvene značilnosti overitve podpisa, notarskega zapisa in izjave pred sodiščem?

Overitev podpisa velja le v upravnih postopkih, overitev po notarju v vsakem postopku in v pravnem prometu na splošno.Notar preizkusi, ali obstaja istovetnost dajalca podpisa. Pravilnosti izjave volje kot takšne ne preizkuša.Zemljiškoknjižno dovolilo.

Notarski zapis se ustvari v posebnem postopku pred notarjem. Listino sestavi stranka sama, ali pa notar. Če jo sestavi stranka, jo notar le potrdi.Notar svetuje strankam še pred sklenitvijo pravnega posla. Notar mora pred sestavo notarske listine strankam na razumljiv način opisati vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla ali izjave volje, ter jih izrecno opozoriti na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla ali izjave volje.Po opozorilu notarski zapis prebere, udeleženci ga podpišejo vpričo notarja, notar doda še svoj žig in podpis.Nekateri pravni posli morajo biti sklenjeni v tej obliki, če niso so nični.

Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, da je poravnava v skladu s prisilnimi predpisi in z moralnimi pravili.Sodna poravnava in sodna oporoka.

9. Kateri pravni posel se mora skleniti pred upravnim oblastvom?

Sklenitev zakonske zveze pred načelnikom upravne enote ob pristojnosti matičarja.

10. Če je predpisana pisna oblika, stranki pa skleneta pogodbo v strožji obliki (=obliki z več formalnostmi), ali bo takšna pogodba veljala? Če bo, zakaj?

Takšna pogodba bo veljala. Če zapis pogodbe nastane ob dodatnih, nezahtevanih obličnostih, so določila o obliki vseeno še spoštovana, saj izjava volje, podana v strožji obliki od zahtevane pisne oblike, ne more biti neveljavna.

11. Katere vrste listin obstajajo v civilnem pravu in v čem se razlikujejo?

Javne in zasebne.Javna je tista listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ/samoupravna lokalna skupnost/javno pooblastilo izvršujoča oseba v mejah svoje pristojnosti. Ima posebno dokazno moč, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.Zasebna listina nima zakonsko predpisane dokazne moči. Njeno dokazno moč se presoja prosto.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELČetrto poglavje: Napake voljeVsebinske omejitve pravnega posla in njegova neveljavnost

1. Kaj je ničnost? Kaj je delna ničnost?

15

2. Kaj je skupno ničnosti in izpodbojnost?

Pravne posledice. Pogodba ne velja, razveljavitev učinkuje od trenutka sklenitve pogodbe naprej. Izpolnitve je potrebno vrniti, ali dati nadomestilo.

3. Kateri so razlogi za ničnost? Kateri bi bili primeri ničnosti iz slovenske zakonodaje?

4. Kateri so materialnopravni učinki ničnosti?

5. Kako se lahko uveljavlja ničnost?

Sodišče po uradni dolžnosti. Uveljavlja jo lahko vsakdo, ki ima pravni interes. Imajo ga le osebe, katerih pravni položaj se izboljša, če bodo z uspehom uveljavljale ničnost. Uveljavljanje ni vezano na noben rok. Učinek ničnosti nastopi zato, ker rje podan vzrok ničnosti. Pogodba je nična sama od sebe.Sodišče lahko ničnost le ugotovi.

6. Ali je mogoča ozdravitev (konvalidacija) nične pogodbe?

Načeloma ni mogoča, niti če razlog ničnosti pozneje preneha. Poznejše prenehanje vzroka ničnosti je vseeno mogoče, če je bila pogodba izpolnjena. Prepoved mora biti manjšega pomena.

7. Kaj je konverzija (prenaredba)?

Kadar nična pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost druge pogodbe, velja ta druga pogodba.

8. Kaj je izpodbojnost?

Pogodba je izpodbojna, če jo sklene poslovno omejeno sposobna stranka, če so bile pri sklenitvi napake glede volje strank in v drugih primerih (94. čl. OZ).

9. V katerih primerih se lahko uveljavlja? Na kakšne način?

Pridržano le osebi, ki ji je v interesu določena izpodbojnost. Sodišče ne pazi nanjo po uradni dolžnosti. Uveljavljanje izpodbojnosti je zgolj sodno, vedno na roke. O njej torej odloča sodišče. Neveljavna postane pogodba šele zaradi odločitve sodišča. Do takrat pa je veljavna.

10. Kakšne so materialnopravne pravne posledice izpodbijanja pogodbe?

16

DRUGI DEL: PRAVNI POSELČetrto poglavje: Napake voljeČezmerno prikrajšanje in oderuštvo kot posebna primera vsebinskih mej dvostranske pogodbe

1. Kaj je čezmerno prikrajšanje in kakšne so njegove predpostavke?

Očitno nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank. Oškodovana stranka ni dolžna vedeti pravne vrednosti.Težava je ugotavljanje prave vrednosti obveznosti ene ali druge stranke in pa v katerih primerih je nesorazmerje že očitno, v katerih pa še ne.Rok: 1 leto od sklenitve pogodbe.

2. Katere so pravne posledice čezmernega prikrajšanja?

Oškodovanec lahko zahteva razveljavitev pogodbe. Če je razveljavljena posledično ne velja, stranki morata vrniti prejete izpolnitve ali denarno nadomestilo.

3. Kaj je oderuštvo in kakšne so njegove predpostavke?

Oderuh izkorišča stisko, težko premoženjsko stanje, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost od drugega pogodbenika. Na tej podlagi si izgovori očitno nesorazmerno korist.

4. Katere so pravne posledice oderuške pogodbe?

Lahko je nična ali pa delno nična. Oškodovani lahko zahteva zmanjšanje na pravični znesek, pogodba ostane v veljavi. Če je nična morata vrniti svojo izpolnitev ali dati nadomestilo v denarju.Rok: 5 let.

5. Kaj je obrestno oderuštvo in kakšne so njegove posledice?

OZ uvaja domnevo, da je obrestni dogovor oderuška pogodba, če dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti ali pogodbenih obresti za več kot 50% presega predpisano obrestno mero zamudnih obresti. Domneva ne velja za gospodarske pogodbe.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELPeto poglavje: Soglasje, pogoj in rokSoglasje k pogodbi

1. Kaj je soglasje k pogodbi?

Soglasje je dodatna izjava volje, ki jo da nekdo tretji, ki ni pogodbenik. Zanjo velja isto, kot za vsako drugo izjavo volje. Soglasje je enostranski pravni posel.

2. Katere vrste soglasij poznamo in v čem se razlikujejo?

17

Soglasje dano pred sklenitvijo pogodbe in soglasje dano po sklenitvi pogodbe. Dovoljenje in odobritev.Pri prvi pogodbeni stranki še nista podali ponudbe in sprejema, tretji da dovoljenje k osnutku pogodbe. Pravni učinki od sklenitve naprej.S ponudbo in njenim sprejemom je podano soglasje volj, še preden je podana odobritev. Vendar sta ponudba in njen sprejem dana pod pogojem, da bo učinek pogodbe nastopil le, če bo odobritev dana.

3. Kakšen je pravni učinek soglasja?

Pogodba za katero je potrebno soglasje, brez soglasja ne more dajati pravnih učinkov. Zakon lahko določa, da je potrebna ena ali druga vrsta soglasja; druga vrsta soglasja od zahtevane ne bo vodila do tega, da bi pogodba učinkovala, tudi če je sklenjena.

4. Kdo da soglasje?

Lahko ga da le tretji, sam pogodbenik ne.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELPeto poglavje: Soglasje, pogoj in rokPogoj in rok v pogodbi

1. Kaj je pogoj?

Pogoje je neko bodoče negotovo dejstvo. Dejstvo je neka okoliščina zunanjega sveta, negotovo dejstvo pa dejstvo, ki v trenutku sklenitve pogodbe še ne obstaja, bodoče dejstvo.

2. Kakšen je pravni učinek pogoja?

Pravni učinek pogodbe je odvisen od negotovega dejstva. Nastop tega dejstva, pogoja, pripelje do nastanka ali do prenehanja pogodbe. Pri prenehanju gre za odložni pogoj. Pogodba preneha veljati, če se pogoj izpolni. Pogodba po nastopu takšnega pogoja ne daje več nobenih pravnih učinkov, pred tem pa je pogodba sklenjena, je veljavna in daje pravne učinke.Pri pogoju za nastanek pogodbe, je nepravilno misliti, da pogodba kot takšna pred nastopom pogoja ne obstaja kot takšna, kot da ni sklenjena. Ker že daje učinke, zavezuje pogodbeni stranki, da ne preprečita nastanka pogoja. Torej je že sklenjena.

Pogodba sama je sklenjena od trenutka, ko je bil dosežen sporazum o bistvenih sestavinah. Nastanek pogodbenih učinkov pa je odložen do nastopa pogoja. Če se pogoj izpolni, se šteje, da učinkuje pogodba od trenutka sklenitve, za nazaj.Če ena stranka s svojim ravnanjem prepreči nastop pogoja, se šteje pogoj za uresničenega.Nedopusten pogoj povzroči ničnost cele pogodbe, nemogoč odložni pogoj povzroči ničnost. Nemogoč razvezni pogoj se šteje za neobstoječega.

3. Kakšen je smisel pogoja?

Pogoj se postavi zato, da se pogodbo prilagodi prihodnjemu, še negotovemu dejstvu. Ali pa zato, da se vpliva na upravičenca iz pogodbe, da ravna v smislu pogoja.

18

4. Ali je pogodba, ki vsebuje odložni pogoj, sklenjena še pred uresničitvijo pogoja ali ne? Zakaj?

Ne gre za to, da bi pod odložnim pogojem sklenjena pogodba ne obstajala, ampak za to, da je bil nastanek pogodbenih učinkov odložen do nastopa pogoja. Pogodba je sklenjena od trenutka naprej, ko je bil dosežen sporazum o bistvenih sestavinah, ko se pogoj izpolni, če se, se šteje, da pogodba učinkuje od trenutka sklenitve.

5. Kateri vrsti pogojev obstajata in kako učinkujeta pogoja?

Prejšnja dva vprašanja.

6. Kakšne so pravne posledice nedopustnega ali nemogočega pogoja?

Nedopusten pogoj povzroči ničnost cele pogodbe, nemogoč odložni pogoj povzroči ničnost. Nemogoč razvezni pogoj se šteje za neobstoječega.

7. Kaj je rok in kaj je termin?

Rok je časovno gledano razdobje med začetno in končno časovno točko. Termin pa je določena časovna točkaPlačaj mi 200€ do 15.5.2011 – rok/obdobje. 15.5.2011 plačaj 200€ - termin/točno določen dan.

8. Kateri dve vrsti rokov poznamo?

Začetni in končni rok.Začetni je tisti, od katerega naprej začne pogodba učinkovati, končni pa tisti, od katerega naprej pogodba ne daje več učinkov.

9. Kakšen je pravni učinek roka (začetnega in končnega)?

DRUGI DEL: PRAVNI POSELŠesto poglavje: ZastopanjeZastopanje

1. Zakaj sploh obstaja zastopanje – kakšen smisel ima?

Razlogi za zastopanje so lahko dejanski – odsotnost, pomanjkljivo poznavanje prava ali razmer… ali pa pravni – nesposobnost, dati ustrezne izjave volje.Nekdo ravna za drugega, tega drugega pa zadanejo vs epsoledice tujega ravnanja.

2. Kateri dve vrsti zastopanja poznamo?

19

Aktivno in pasivno. Pri aktivnem zastopnik daje izjavo volje, pri pasivnem pa jo prejema.

3. Katere so osebe, ki so udeležene pri zastopanju? Kakšni so njihovi interesi?

Zastopnik, zastopani in tretji.Zastopnik je tisti, ki daje izjavo volje v imenu zastopanega; ni stranka pravnega posla.Interes tretjega je poznati svojega sopogodbenika. Zastopanje je zato podano le, če zastopnik ravna v imenu zastopanega. Zastopanje se mora razkriti, biti mora očitno.Interes zastopanega pa je, da ga zastopa zastopnik ne pa vsakdo. V interesu mu je tudi, da se zastopnik drži svojega pooblastila. Zastopanega pogodba zavezuje le, če jo sklene zastopnik v mejah svojih pooblastil.

4. Kaj je posredovanje? Ali je to vrsta zastopanja?

Posrednik si prizadeva za sklenitev določene pogodbe. Njegova opravila so vselej zgolj usmerjena na sklenitev pogodbe med dvema drugima osebama. Pogodbe same posrednik ne sklene, temveč drugi dve osebi. Ni vrsta zastopanja.Primer: nepremičninski posrednik; ni niti stranka pravnega posla, niti zastopnik.

5. Kaj je to posredno zastopanje? Ali je to zastopanje v pravnem smislu?

Posredni zastopnik vselej ravna v lastnem imenu. Po dogovoru s tretjim je dolžan varovati njegove koristi in nanj prenesti koristi pravnega posla. To je prikriti zastopnik. V pravnem smislu ni zastopnik, zato ker ravna v svojem imenu in s tem ne izpolnjuje temeljne predpostavke za zastopanje, ki je ravnanje v tujem imenu.Pogodbena stranka v svojem imenu in na tuj račun sklepa določene pogodbe.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELŠesto poglavje: ZastopanjePredpostavke in učinki zastopanja

1. Kdo je sel? V čem se razlikuje od zastopnika?

Je oseba, ki prenese tujo izjavo volje. Ni zastopnik, ker sam ne izvaja nobene lastne volje, ampak zgolj prenaša tujo izjavo volje.Za razliko od zastopnika je lahko sel tudi poslovno nesposoben, saj ne izjavlja svoje volje.

2. Katere so štiri predpostavke zastopanja?

Dopustnost: zastopanje je dopustno pri sklenitvi pogodbe in pri vsakem drugem pravnem dejanju, tudi pri oblikovalnih izjavah in vseh drugih izjavah volje. Izjemoma ni dopustno – strogo osebni pravni posli.Izjava volje zastopanega: zastopanje zahteva zastopnikovo lastno pravnoposlovno ravnanje. Zato mora biti zastopnik poslovno sposoben, tako aktivni kot pasivni zastopnik.Očitnost: zastopanje je ravnanje v tujem imenu, če zastopnik ne razkrije, da ravna v tujem imenu, potem druga pogodbena stranka tega ne more vedeti. Če tega ne ve, potem bo pogodbena stranka zastopnik, ne pa zastopani. To bo zastopnikova lastna pogodba, tudi če je bil zastopnik upravičen do zastopanja in zgolj pomotoma ni razkril zastopanja.

20

Ravnanje v okviru pooblastil: zastopnik mora ravnati v mejah svojih pooblastil. Če ravna v okviru pooblastil, je zastopani v enakem pravnem položaju, kot če bi sam sklenil pravni posel ali opravil kakšno drugo pravno dejanje. Če ne ravna v okviru pooblastil gre lahko za prekoračitev pooblastil, ravnanje brez pooblastila, ali pa tretji ne ve za preklic pooblastila.

3. V katerih primerih zastopanje ni dopustno?

Zastopanje je dopustno pri sklenitvi pogodbe in pri vsakem drugem pravnem dejanju, tudi pri oblikovalnih izjavah in vseh drugih izjavah volje. Izjemoma ni dopustno – strogo osebni pravni posli.

4. Kaj je to očitnost (razkritje) zastopanja? Kakšne so posledice, če zastopnik zastopanja ne razkrije? Pojasnite na primeru!

zastopanje je ravnanje v tujem imenu, če zastopnik ne razkrije, da ravna v tujem imenu, potem druga pogodbena stranka tega ne more vedeti. Če tega ne ve, potem bo pogodbena stranka zastopnik, ne pa zastopani. To bo zastopnikova lastna pogodba, tudi če je bil zastopnik upravičen do zastopanja in zgolj pomotoma ni razkril zastopanja.Primer z umetniško sliko.

5. Kakšen je pravni učinek zastopanja? Pojasnite nazorno, na primeru!

Pravna dejanja imajo neposredni učinek za zastopanega. Učinek zastopanja ne nastane najprej pri zastopniku, ki ga nato prenese na zastopanega, ampak nastane takoj pri zastopanemu. Pogodba zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko. Zastopnik iz nje ni zavezan. Zastopani je v enakem pravnem položaju, kot da bi pogodbo sklenil sam. zastopanje učinkuje za in zoper zastopanemu.Zmota zastopnika, šteje za zmoto v izjavljanju svoje lastne volje. Če je zastopnik v zmoti, se zmoto pripiše zastopanemu.Primer z zmoto v ceni namesto 890€ ponudi 980€.

6. Kaj je prenos pooblastil? Je dopusten?

Načeloma je prepovedan. Dovoljen je, če zastopnik ne more opraviti posla osebno, koristi zastopanega pa vseeno terjajo nemudno opravo posla.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELŠesto poglavje: ZastopanjeZastopanje brez upravičenosti za zastopanje

1. Kaj je prekoračitev pooblastil in kakšne posledice ima?

Prekoračitev predpostavlja, da upravičenost za zastopanje obstaja, so pa prekoračene meje te upravičenosti.Ali pogodba sploh velja? Če ne velja, ali ima vseeno kakšne pravne posledice za zastopanega? Zastopani lahko naknadno odobri pogodbo, pri kateri je bila upravičenost za zastopanje prekoračena. Po odobritvi je pravni položaj enak, kot če bi pogodbo sklenil zastopnik s

21

pooblastilom. Vendar lahko druga poštena stranka izjavi, da se ne čuti vezano s pogodbo. Če zastopani ne odgovori v za preučitev in odločitev potrebnem roku, je odobritev zavrnjena, pogodba ne velja, zato ker sploh ni bila sklenjena. Zastopani je drugi pogodbeni stranki odškodninsko odgovoren, če ne odobri pogodbe. Odgovoren je le, če druga stranka ni vedela, in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil. Odgovoren je solidarno z zastopnikom.Zastopani lahko zahteva povrnitev škode od zastopnika, ki je prekoračil pooblastili. Izjema, če zastopnik ni vedel in ni bil dolžan vedeti za popolni ali delni preklic pooblastila.

2. Kakšne so posledice zastopanja brez pooblastila?

Druga stranka lahko zahteva od neupravičeno zastopanega, da se izreče, ali odobrava pogodbo. Domnevno zastopani ni odškodninsko odgovoren.

3. V katerih primerih se uporabijo določbe o prekoračitvi pooblastil in v katerih o zastopanju brez pooblastil?

O prekoračitvi se lahko govori zgolj, če je bila količinska in nebistvena (namesto 100 stolov zastopnik kupi 110 stolov).O zastopanju brez pooblastila pa takrat, ko zastopnik sklene povsem drugačno vrsto pogodbe ali na povsem drugačen pogodbeni predmet, ali če obstaja bistvena prekoračitev glede količine pogodbenega predmeta.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELŠesto poglavje: ZastopanjePooblastilo (upravičenost za zastopanje na temelju pravnega posla)

1. Kaj je pooblastilo?

To je upravičenost za zastopanje, ki se podeli pooblaščencu s pravnim poslom. Zastopnik je pooblaščenec, zastopani pa pooblastitelj.Je izjava volje zastopanega, s katero se podel upravičenje za zastopanje. Je enostranski pravni posel, saj OZ ne določa, da bi moral pooblaščenec pooblastilo sprejeti. Iz pooblastitve same ne izhaja dolžnost pooblaščenca, da bi zastopal pooblastitelja. Zgolj ustvari upravičenje za zastopanje, ne pa dolžnosti.

2. V čem je razlika med splošnim in posebnim pooblastilom?

Pooblastilo, ki se razteza le na eno samo izjavo volje je posebno. Splošno pa je tisto, ki dovoljuje izjavljanje vseh vrst izjav volje, glede katerih je zastopanje sploh dovoljeno; pooblaščencu so dovoljeni tisti pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje.

3. Kaj je prokura? Kakšne so njene značilnosti?

Je pooblastilo, ki ga dajo gospodarske družbe ali podjetnik. Meje upravičenja za zastopanje so določene že z zakonom in morebitne omejitve nimajo pravnega učinka nasproti tretjim osebam. Pravni posel, ki ga prokurist sklene v nasprotju z omejitvami iz temeljne pogodbe, velja.Prokura se ne more uporabljati za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, prokurist mora imeti posebno pooblastilo.

22

4. Kaj je temeljno pogodbeno razmerje pri zastopanju? Kaj je, v primerjavi z njim, pooblastilo?

Temelj za pooblastitev je pogodbeno razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem – temeljno pogodbeno razmerje. Nanaša se na notranje razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem. Pooblaščenca zavezuje, da ravna v korist pooblastitelja.Pooblastilo pa se nanaša zgolj na zunanje razmerje, razmerje med pooblastiteljem in poobplaščencem. Pooblastilo je upravičenost za zastopanje, ne dolžnost.

5. Kaj pomeni načelo abstrakcije pri zastopanju?

Varuje predvsem drugo stranko. Pomeni pa, da se predpostavke glede obstoja presojajo neodvisno drug od drugega. Tako pri temeljni pogodbi kot pri pooblastilu.

6. Kaj pomeni zožitev pooblastila?

Pooblastitelj lahko po svoji volji zoži pooblastilo in to celo če se je s pogodbo tej pravici odpovedal.Zožitev nima učinka proti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaščencem ali pravil kakšne drug pravni posel, ni pa vedel in ni bil dolžan vedeti, da je pooblastilo preklicano oz. zoženo.Pooblastitelj ima od pooblaščenca pravico zahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala, razen če pooblaščenec ni vedel in ni bil dolžan vedeti za zožitev pooblastila.

DRUGI DEL: PRAVNI POSELŠesto poglavje: ZastopanjeZloraba upravičenja za zastopanje in pravni posel s samim sabo

1. Kaj je koluzija pri zastopanju?

Zastopnik in druga stranka ravnata pri pogodbi sporazumno tako, da škodujeta zastopanemu. Tako ravnanje je nemoralno in pripelje do ničnosti pravnega posla.

2. Kaj je nasprotovanje (navzkrižje) interesov in v katerih primerih je očitno?

Če ista oseba sklene pravni posel kot zastopnik dveh različnih oseb ali če sklene pravni posel sam s seboj. Zastopnik ne bo nagnjen k temu, da ne bi ravnal v svojo korist in zato posledično prikrajša zastopano osebo (sam s sabo). Če pa bo zastopal dve osebi, bo težko zasledoval koristi obeh zastopanih oseb enako dobro.

3. Navedite primer ureditve navzkrižja interesov iz slovenske zakonodaje!

Kolizijski skrbnik za mladoletne v sporih s starši.

TRETJI DEL: PRAVICAPrvo poglavje: Vsebina in izvrševanje subjektivnih pravicZasebnopravno razmerje in pravica

1. Kaj je pravica?

23

Je voljna moč določene osebe, podeli jo pravni red in služi zadovoljitvi človeških koristi. Izhajati mora iz prava, pripadati mora neki osebi – pravnemu subjektu. Imetniku podeljuje upravičenje do odločanja. Posamezniku omogoča prostost. Pridobi se le, če so izpolnjeni vsi znaki dejanskega stanu neke norme, na temelju katere se lahko pridobi pravica.

2. Kaj je up (nadeja)? Kakšen je primer upa?

Je priložnost, upanje nekoga, da bo v prihodnosti pridobil neko pravico.Up sina glede dediščine.

3. Kaj je breme?

Obremenjeni ni vezan h kakšnemu ravnanju, tako, da bi lahko nasprotna stranka takšno ravnanje lahko zahtevala. Posledica kršitve bremena je lahko, da obremenjeni sam utrpi kakšno prikrajšanje, če ne ravna v skladu s pravno normo.

4. Kaj je pravica gospodovanja?

Imetniku podeljuje absolutno moč gospodovanja nad določenim pravnim objektom. Lastninska pravica.

5. Kaj je zahtevek? Iz katerega pravnega področja je največ zahtevkov?

Imetniku podeljujejo le upravičenje zahtevati od določene osebe storitev ali opustitev. Ta oseba se mora vesti na določen način. Terjatve v okviru obveznostnih razmerij.Zahtevek velja zoper določeno osebo.

6. Kaj so oblikovalne pravice?

Imetniku dajejo moč, da sam, brez soglasja drugega pogodbenika, vpliva na obstoječi pravni položaj. Izpodbojne pogodbe, odstop od pogodbe zaradi stvarne napake…

7. Katera pravica je relativna, katera absolutna?

Relativna učinkuje le v razmerju do določene osebe, absolutne pa upravičencu dajejo moč zahtevati spoštovanje svoje pravice od vsakogar in tudi uveljavitve zoper vsakogar.

TRETJI DEL: PRAVICAPrvo poglavje: Vsebina in izvrševanje subjektivnih pravicPridobitev pravice

1. Kaj je prvotni in kaj izvedeni način pridobitve pravice?

24

Pridobitev je prvotna, če ni izvedena od nekoga drugega, temveč nastane v trenutku pridobitve znova in neodvisno od prejšnje pravice na istem objektu. Prilastitev, priposestvovanje.Izvedena pa je, če pridobi novi imetnik pravico od starega. Pridobitelj pridobi isto pravico, njegov pravni položaj je torej odveden od odsvojiteljevega. Pridobitelj je pravni naslednik, ker stopi v odsvojiteljev položaj. Le-ta je pravni prednik. Pridobitev lastninske pravice s prodajno pogodbo in izročitvijo.

2. Kakšno je posamično in kakšno vesoljno (univerzalno) pravno sredstvo?

Pri posamičnem gre za pridobitev ene same pravice. Praviloma temelji na pogodbi med pravnim prednikom in pravnim naslednikom. Pri prenosu velja načelo specialnosti; prenesena mora biti vsaka pravica posebej, zaradi pravne varnosti.Pri vesoljnem nasledstvu se pridobitev nanaša na celotni kompleks pravic. Možno je le v zakonsko določenih primerih. Dedovanje.

3. V čem je smisel pridobitve pravice do neupravičene osebe? Na katerem pravnem področju obstaja?

Na stvarnopravnem področju je možna pridobitev pravice od neimetnika. Velja načelo zaupanja, kdor je bil dobroveren, je imel neupravičenega odsvojitelja za lastnika in ga je lahko imel za takšnega, uživa varstvo. Pridobitelj je varovan, tako da lahko pridobi lastninsko pravico.

TRETJI DEL: PRAVICAPrvo poglavje: Vsebina in izvrševanje subjektivnih pravicZahtevki

1. Kaj je zahtevek?

Pravica določene osebe, da zahteva od druge osebe določeno ravnanje.Vedno obstaja med dvema osebama, med upravičencem in zavezancem. Je relativna pravica, urejen je le zoper določeno osebo.Značilni so za obveznostno pravo.Nastane, ko so zanj podani pravni temelji, zapade pa lahko tudi kasneje.

2. Na katera 4 vprašanja je treba odgovoriti, če se želi preizkusiti, ali je zahtevek utemeljen?

Kdo lahko zahteva, od koga lahko zahteva, kaj lahko zahteva in zakaj.

3. Katere vrste zahtevkov obstajajo?

Obveznostno pravni, stvarni, družinsko pravni in dednopravni.

4. Kaj je pravni temelj zahtevka?

To je pravna norma, na katero se opira zahtevek.

25

TRETJI DEL: PRAVICAPrvo poglavje: Vsebina in izvrševanje subjektivnih pravicUgovori

1. Katere tri vrste ugovorov v procesnem (in materialnopravnem) smislu obstajajo in kakšne so njihove značilnost?

Pravozavorni: toženec navaja dejstvo ali dejstva, zaradi katerih naj bi pravica niti ne nastala. Na primer ugovor, da pogodba ni bila sklenjena v predpisani obliki in je zato nična; Pravozatorni: toženec navaja dejstva, zaradi katerih naj bi bila sicer nastala pravica že ugasla. Ugovor izpolnitve; izključevalni: toženec zgolj uveljavlja, da lahko odreče izpolnitev zahtevka, da ima pravico do odrekanja izpolnitve zahtevka. Zahtevek ne ugasne, le njegovo uveljavljanje je zadržano, lahko začasno ali trajno. Ugovor zastaranja.

2. Kateri ugovor je odložni, kateri izključujoči?

Če je uveljavljanje zadržano začasno gre za odložni ugovor. Ugovor neizpolnjene pogodbe, dolžnik z njim lahko zadržuje svojo dajatev ali storitev toliko časa, kolikor upnik ni sam pripravljen opraviti svoje dajatve ali storitve.Če je uveljavljanje zadržano trajno, gre za izključujoči ugovor. Ugovor zastaranja.

3. Kakšen je učinek ugovora zastaranja?

Z ugovorom preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.Z ugovorom zastaranja dolžnik pridobi zgolj ugovor. Zastaranje kot takšno ne vodi do prenehanja zahtevka, saj je zahtevek še mogoče izpolniti. Z upnikovega stališča pripelje do tega, da upnik ne more več izsiliti izpolnitve dolžnikove obveznosti, če dolžnik ugovarja zastaranje.Dolžnik pa pridobi ugovor, z njim pa trajno pravico do zavračanja izpolnjevanja svoje obveznosti.Zahtevek z zastaranjem ne bo prenehal, spremenila se bo njegova pravna lastnost, postal bo naraven, njegove izpolnitve ne bo več mogoče doseči.

4. Kaj je izključevalni (prekluzivni) rok?

Po preteku izključevalnega roka ne nastane zgolj pravica dolžnika do ugovora, ampak je pravica izgubljena. Prekluzivni rok se nanaša na pravico in ne na terjatev. Sodišče upošteva izključevalni rok po uradni dolžnosti, enako kot načeloma vsako normo zasebnega materialnega prava.

5. Kakšen je zakonodajni namen ugovora zastaranja?

Varstvo dolžnika. Bilo bi nepravično, če bi upnik lahko zahteval izpolnitev terjatve tudi po preteku zelo dolgega časovnega obdobja. Če pa nastopi zastaranje v razmeroma kratkem roku, to pospešuje odvijanje pravnega posla.Namen zastaranja je ohranitev pravne varnosti in pravnega miru.

6. Kateri so glavni zastaralni roki?

26

Splošni zastaralni rok je 5 let. Krajši je za gospodarske pogodbe (3 leta) in za povrnitev v zvezi z gospodarskimi pogodbami nastalih izdatkov. Odškodninska terjatev 5 oz. 3 leta. Terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo v 10 letih (zemljiškoknjižno dovolilo).Obstaja še kratek 1 letni rok za gospodinjske terjatve, terjatve radijske in TV postaje, pošte, telegrafa in telefona… terjatve za naročnino in občasne publikacije.

7. Kako učinkuje zadržanje zastaranja na zastaralni rok? Kateri so glavni vzroki za zadržanje zastaranja?

Če upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti, se zastaranje zadrži. Povzroči pa to, da se začetno zastaranje začasno ne nadaljuje. Ko vzrok za zadržanje preneha, se zastaranje nadaljuje. Čas, ki je pretekel pred zadržanjem zastaranja, se vseeno šteje v zastaralni rok.

8. Kako učinkuje zastaranje na zastaralni rok? Kateri so glavni vzroki za pretrganje zastaranja?

Pretrganje vodi do ponovnega začetka teka zastaralnega roka. Do nastanka vzroka za zadržanje zastaranja pretečeni čas se ne šteje v zastaralni rok. Glavni vzroki so pripoznava dolga, vložitev tožbe, če je ta namenjena ugotovitvi, zavarovanju ali izterjavi terjatve in novacija.

9. Ali je mogoča izpolnitev zastarane terjatve? Zakaj? Ali je mogoče zahtevati vrnitev po zastaralnem roku opravljene dajatve ali storitve?

Je mogoče. Ker upnikov zahtevek zaradi zastaranja ne ugasne. Če dolžnik izpolni zastarano obveznost, ne more zahtevati vrnitve izpolnjenega.

10. Kakšen je pomen čl. 342 OZ? (pri odgovoru na takšno vprašanje se predpostavlja, da lahko kandidat vpogleda v nepopisan izvod zakona in obrazloži zadevni člen)

Kljub zastaranju obstaja zahtevek še naprej. Dolžnik je zaradi zastaranja upravičen do trajnega zavračanja dolžne dajatve ali storitve.Če dolžnik izpolni zastarano obveznost, ne more zahtevati vrnitve izpolnjenega. Dolžnik lahko že zastarano obveznost izpolni.Ker upnikov zahtevek zaradi zastaranja ne ugasne, tudi zastavna pravica ne preneha obstajati. Upnikova pravica zahtevati plačilo iz obremenjene stvari ugovor zastaranja ne ovira.Terjatve tudi ostanejo pobotljive, z eno omejitvijo, ko so izpolnjene predpostavke za pobot, terjatev še ni smela biti zastarana.

TRETJI DEL: PRAVICADrugo poglavje: Pravni subjektiFizična oseba

1. Kaj je pravna sposobnost?

27

Je sposobnost biti nosilec pravic on dolžnosti, pridobi se jo z rojstvom. Zgolj označuje sposobnost nekoga, da je nosilec pravic in dolžnosti, ne pa tudi, da jih pridobiva s svojim ravnanjem.

2. Kdaj se začne in kdaj konča pravna sposobnost fizične osebe?

Začne se z rojstvom, konča pa s smrtjo. Izjema glede še nerojenega otroka, če se rodi živ. Pravno sposobnost imajo vse osebe v času svojega življenja.

TRETJI DEL: PRAVICADrugo poglavje: Pravni subjektiPravne osebe

1. Ali je skupnost imetnikov pravic lahko nosilec pravic in obveznosti?

Ni vsaka tvorba, ki združuje več oseb, že nosilec pravic in dolžnosti. Skupnost imetnikov pravic ni pravni subjekt. Le vsak član skupnosti lahko pridobiva pravice ali zanj nastajajo obremenitve. Na skupnost kot takšno se ne navezujejo niti pravice, niti obveznosti.

2. Katere pravne osebe zasebnega prava so pravno sposobne?

Društva, ustanove in različne družbe – gospodarske. V vsakem primeru posebej je potrebno ugotoviti, ali pravni red določeni vrsti pravne osebe priznava upravičenje do tega, da je nosilec pravic in obveznosti. Gospodarske družbe pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti, s tem jim je zakon o gospodarskih družbah podelil pravno sposobnost.Če je neka družba pravno sposobna, potem pomeni, da ona pridobiva pravice in prevzema obveznosti, njeni člani jih ne pridobivajo in praviloma tudi ne prevzemajo.

3. Kaj to pomeni pravna sposobnost konkretno za družbo ali pravno osebo?

Če je neka družba pravno sposobna, potem pomeni, da ona pridobiva pravice in prevzema obveznosti, njeni člani jih ne pridobivajo in praviloma tudi ne prevzemajoPri osebnih gospodarskih družbah za svoje obveznosti odgovarja družba sama, poleg nje pa še njeni družbeniki že po zakonu. Pri kapitalskih družbah družbeniki za obveznosti družbe praviloma ne odgovarjajo, vsaj ne po zakonu.

4. Katere so pravne osebe zasebnega (civilnega) prava?

Društva, ustanove in različne družbe.

TRETJI DEL: PRAVICATretje poglavje: Pravni objektiPravni objekti na splošno

1. Kaj je pravni objekt? Zakaj je pojem pomemben in v kakšnem razmerju je do pojma pravnega subjekta?

To je vsaka dobrina, na katero se lahko nanašajo pravice in ki jih ima upravičeni v svoji pravni oblasti.

28

Pravni subjekt je nosilec pravic in obveznosti, pravni objekt pa tisto, na čemur obstajajo pravice in obveznosti. Je predmet obveznosti.So predmet pravne oblasti in ne morejo biti nosilec pravic in dolžnosti. Nikoli ne morejo biti pravni subjekti.

2. Katere vrste pravnih objektov obstajajo?

Lahko so stvari, duhovne stvaritve in pravice.

3. Katere so pravice intelektualne lastnine in katere so pravice industrijske lastnine? Kakšne so njihove bistvene značilnosti?

Pravice intelektualne lastnine so skupen pojem za avtorsko pravico in različne pravice industrijske lastnine.Obstajajo na stvaritvah s področja književnosti, znanosti in umetnosti, na izumih, na videzu izdelka in na znaku razlikovanja ali kombinaciji znakov. Na naštetih netelesnih dobrinah obstajajo same po sebi.Netelesna reč je predmet pravice, za vsako vrsto netelesne reči obstaja drugačna pravica.Tudi pravice intelektualne lastnine so lahko pravni objekti, so prenosljive s pravnim poslom in podedljive.

4. Kaj je skupnost stvari? Katere vrste skupnosti stvari obstajajo?

Je množica posameznih stvari, ki se v pravnem prometu smatrajo kot celota zaradi skupnega namena in imajo navadno skupno označbo. Zaloga, knjižnica, zbirka znamk, čreda živali…Skupnost stvari ne more biti predmet pravice gospodovanja.

5. Kaj velja glede prenosa pravic na skupnosti stvari?

Le individualno določena stvar je lahko predmet stvarnih pravic. Pri prenosu prav je tako potrebno opredeliti vsako stvar posebej, na katero se nanaša ena ali druga pravica gospodovanja. Skupnost stvari ne more biti predmet pravice gospodovanja. Lahko pa se skupnost stvari označi kot takšna v obveznostni pogodbi.

6. Kaj je premoženje?

Je celota vseh premoženjskih pravic nekega nosilca, ne vsebuje pa obveznosti.Za upnike je premoženje podlaga za dolžnikovo odgovornost. Vse premoženjske pravice sestavljajo le eno samo premoženje. Premoženje podjetnika, namenjeno poslovni dejavnosti in zasebno premoženje, sta celota.

7. Kaj je podjetje?

Je gospodarska celota, ki temelji na povezavi osebnih in stvarnih sredstev. Podjetje ni samostojen pravni objekt, je pojem iz področja pravne znanosti in splošnega pogovornega jezika.

29

TRETJI DEL: PRAVICATretje poglavje: Pravni objektiStvari

1. Katera je enovita, katera sestavljena in katera zbirna stvar?

Enovita je tista, ki je enoten kos materije.Sestavljena tista, ki je sestavljena iz glavne stvari in vsaj ene sestavine.Zbirna stvar je več stvari, ki se po splošnem pojmovanju štejejo za eno stvar. Več stvari realno ne more biti hkrati ena stvar, določba želi povedati, da je mogoče, da obstaja več predmetov, ki pa so po splošnemu pojmovanju ena stvar.

2. Kaj je nepremičnina, kaj premičnina?

Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. To je parcela, nepremičnina je tudi posamezen del zgradbe, na kateri obstaja etažna lastnina. Je tudi zgradba, na kateri obstaja stavbna pravica.

Vse druge stvari so premičnine.

3. Katera stvar je količinska (množinska) in katera posamična?

Količinsko stvar sestavljajo majhni, medsebojno nepovezani deli, ki so sami brez gospodarskega pomena. Imajo pa gospodarski pomen, če se nahajajo v znatnejših količinah. Zamejijo se tako, da se hranijo v ustrezni prostorski enoti in tako lahko postanejo stvar.

4. Kaj je značilnost potrošne in kaj nepotrošne stvari?

Potrošna stvar se porabi z enkratno uporabo. Z rabo se uniči njihova substanca.Nepotrošne se lahko uporabi večkrat.

30