ZGODOVINA IN TEORIJA ARHITEKTURE 2

 

   

1  

BIZANTIJA_BIZANTINSKA UMETNOST Osnovne karakteristike bizantinske države so kriščanska vera, grška kultura in rimska zakonodaja. Iz tega obdodlja je ohranjenih malo arhitekturnih del, razlog za to so arabska osvajanja (od VII st.) in ikonoklazma (730-843). Po konceptu tlorisa in konstrukcijskih rešitvah se ločuje nekoliko cerkrv, katere niso istega tipa in so v glavnem vse kupolaste. Bizantisko kriščanstvo in arhitektura sta bili pod velikim vplivom kriščanskog vzhoda. Najprej so se gradile helenistične bazilike, za tem kupolaste structure in na koncu križni tloris. RAVENNA Ravenna je postale glavno mesto Zahodnoga Rimskega Cesarstva (vse do 476.) Mesto je nastalo ob obali reke Po, in ta vodni pas je varovao mesto od Zahodnih Gotov. Cesar Justinian leta 540. Zauzame Ravennu, katera ponovno postane center, tako verski kot politični. Tukaj se nahajajo najznamenitejši spomeniki zgodnje bizantiske umetnosti. Arhitektura Justinianevega časa je izražala izredno povezovanje konstrukcije in statike, enostavnost zunanjega izgleda, glavni focus je usmeren na interijer, v prvi vrsti k razporeditvi prostorov da bi dobili vtis monumentalnosti in razvitih dimenzij. SAN VITALE, RAVENNA Gradnjo cerkve je naročil škof Ecclesio 526. Po vrnitvi iz Konstantinopolija. Posvetil jo je škof Maksimijan 547. Ali 548. To je edini ohranjeni ortogonalni object z bizantiskim stilom na zahodnih tleh.

tloris cerkve

Tloris cerkve je ortogon s podaljšano apsido na vzhodu. Grajena je iz opeke (310x510x40 mm), kamen se je moral uvoziti, v Raveni so ga koristili v dekorativne namene. Taka opečna gradnja je tipična za obdobje Justinijanove

 

 

 ZGODOVINA IN TEORIJA ARHITEKTURE 2

 

   

2  

vladavine. Osmerokotni tloris se prenaša preko polkrožnih lokov središčnega dela objekta v polkrožno kupolo. Sestavljena je iz dveh delov – višji notranji del nosi kupolo, a zunanji drži ambulatorij v pritličju.

San Vitale, pogled s severne strani

Zunanjem perimetru je dodana apsida, protezis in diakonikon. Apsida je zunaj polgonalna, znotraj pa polkrožna. Apsida z malim krožnim delom, kateri pripada prezbiteriju, stoji nasproti glavnemu vhodus poprečnim narteksom. Vhod v cerkev ni centralno usmerjen na narteks. V notarnjosti je 8 velikih pilonov, med katerimi sta po 2 stebra. Notarnji prstan nosi galerije in tambor. Galerija je odprta proti svetišču z dvema odprtinama. Galerija je standardni tip, ki je prisuten v vseh bizantinskih cerkvah. Osnovni elementi bizantinske arhitekture – poligonalnost objekta, katera ima razem pritličja, galerijo nad katero je kupola. Kupola je pokrita s piramidno stero. V središču kupolnega mozaika je Božji jagenjček. Notranjost je lahka in zračna, velika okna v ambulatornem delu, galeriji in kupoli ustvarjajo snop močne svetlobe okoli osrednjega jedra. S tem se pospešuje duhovna kvaliteta. San Vitale se odlikuje z bogastvom notranjega okrasja v nasprotju z neokrašeno zunanjostjo. Notranjost je bogato okrašena z mozaiki še posebno v prezbiteriju in apsidi. Z obeh straneh oltarja se nahajajo razkošni mozaiki carja s spremstvom in carice s spremstvom. Mozaiki simbolizirajo moč in slavu carskega dvora. Prikazujejo bizantinski ideal lepote – visoke figure z velikimi očmi. Malih ust, malih stopal. Vsaka scena je statična, ozadje je zlate barve.

mozaik, Car Justinijan s spremstvom

Cerkev San vitale je edinstveni primer bizantinske umetnosti, prvič zato, ker združuje na najbolj izvirni način vzhodne in zahodne sloge v svojo arhitekturo, in drugič, ker so njeni mozaiki popolni in izražajo z veliko jasnostjo ideologijo in religioznosti v Justinijanovoj eri vladavine, ki je bila opredeljena s strani zgodovinarjev, kot prvo Zlatno doba bizantinske umetnosti.

 

 

 ZGODOVINA IN TEORIJA ARHITEKTURE 2

 

   

3  

prerez

San Vitale, pogved na vhod

San Vitale, aksonometrija Detajl, steber

 

 

 ZGODOVINA IN TEORIJA ARHITEKTURE 2

 

   

4  

SLOVAR apsida (gr. lok, krivina) – oltarna niša v zaključku kora, glavna apsida je v srednji ladji z glavnim oltarjem narteks (tudi galileja, paradiž) – atrij starokrščanske bazilike VIRI

-­‐ Wilfried Koch, Umetnost stavbarstva: Veliko standardno delo o evropskem stavbarstvu od antike do danes, (Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1999).

-­‐ - Sir Banister Fletcher, A history of architecture, (London: The athlone press, 1975).

-­‐ - Dušan Grabrijan, Zgodovina arhitekture I. (Prosto po Choisy-ju), (Ljubljana: Univerzitetna založba, 1961).

-­‐ http://en.wikipedia.org/wiki/Basilica_of_San_Vitale -­‐ http://www.all-art.org/history136-1.html -­‐ http://www.bluffton.edu/~sullivanm/italy/ravenna/sanvitale/sanvitale.htm