RAZSTAVLJANJE ZMESI

a) Heterogene zmesi

raztapljanje: topne snovi iz heterogene zmesi in nato filtriranje

filtriranje: suspenzije, disperzije

sedimentacija: centrifugiranje

dializa: ločimo topne snovi od koloidnih delcev velikosti

10-8m

Dializa

Dializa je membranski separacijski proces,

pri katerem je gonilna sila koncentracijski

gradient. Pri procesu imamo raztopino iz

katere želimo odstraniti nizkomolekularne

komponente na eni strani membrane,

dializat in topilo (voda) pa je na drugi strani

membrane, v katerem se komponente

topijo. Z mešanjem ustvarimo turbulentni

tok skozi membrano, ki omogoča večjo

prehodnost nizkomolekularnih komponent.

Membrana prepušča snovi z dovolj nizko

molsko maso, snovi z visoko molsko maso

pa zadrži.

sladkor

sladkor

sladkor

Na+(aq)

Cl- (aq)

Cl- (aq)

Na+(aq)

Na+(aq)

Cl- (aq) Cl- (aq)

Medij / topilo je H2O

Pred dializo

Pretok vode membrana

Na+(aq)

Cl- (aq)

sladkor

sladkor

sladkor

Cl- (aq)

Na+(aq)

Na+(aq)

Cl- (aq) Cl- (aq)

Na+(aq)

Po dializi

Medij /topilo je H2O

Pretok vode

Flotacija

Ločimo hidrofobne trdne snovi od hidrofilnih snovi s pomočjo zračne pene. Na hidrofobne snovi se pripnejo zračni mehurčki. In delci splavajo na površino.

zrak

voda

adsorpcija mehurčki

Pridobivanje Cu iz rude FeS s flotacijo:

• Lažji delci, ki

vsebujejo Cu plavajo na vodi v obliki milnih mehurčkov

• Jalovina, težji delci, odpadni material pa se zbira na dnu

centrifugiranje je postopek ločevanja, pri

katerem s hitrim vrtenjem povzročimo, da se

trdni delci, ki so v tekočini, zberejo na dnu

posode.

Lij ločnik je cilindrična ali hruškasta posoda z

brušenim zamaškom in

stekleno pipo na spodnjem delu, kot prikazano na

sliki. Uporabljamo ga za

ločevanje zmesi tekočin, ki se ne mešajo. V liju

ločniku dobimo dve plasti.

Spodnja plast je tekočina z večjo, zgornja plast

pa tekočina z manjšo

gostoto.

Ločevanje dveh tekočin, ki se ne mešata z lijem ločnikom:

: Pri filtraciji skozi filtrirni papir trdno netopno snov

ločimo od tekoče v suspenziji.

Pri filtraciji skozi filtrirni papir trdno netopno snov ločimo od tekoče v suspenziji.

Na filtrirnem papirju ostane trdna snov, temu pravimo

ostanek, skozi filtrirni papir pa steče tekočina.

Tekočini v čaši po končani filtraciji pravimo filtrat. Pri filtraciji moramo upoštevati velikost netopnih delcev snovi v suspenziji, saj moramo glede na to izbrati ustrezni filtrirni papir.

Filtrirni papirji so zgrajeni iz različno velikih (debelih) vlaken celuloze, kar povzroči različno poroznost filtrirnega papirja. Večja kot so vlakna, bolj je papir porozen in z njim lahko filtriramo suspenzije, v katerih so večji delci trdnesnovi.

Za drobnejše delce trdnih snovi moramo uporabiti

gostejši filtrirni papir, ki ima tanjša in manjša celulozna

Magnetna

separacija

Ostale metode

za ločevanje:

RAZSTAVLJANJE ZMESI

b) Homogene zmesi

- destilacija

- kondenzacija

- sublimacija

- frakcionirna kristalizacija: dobimo čiste snovi, ki kristalizirajo

iz talin oz. raztopin

-frakcionirno raztapljanje: ločimo snovi z različno topnostjo

-kromatografija: različna jakost adsorpcije čistih snovi iz raztopin

-frakcionirna difuzija: dobimo čiste snovi, ki imajo zaradi manjše

mase večjo hitrost difuzije

Destilacija temelji na različnih temperaturah

vrelišča dveh tekočin v zmesi. Tako na

primer lahko ločimo aceton od vode, saj je

temperatura vrelišča aceton 56 °C in vode

100 °C. Pri segrevanju najprej iz zmesi, ki jo

damo v destilirno bučko izhlapi aceton in ko

prične temperatura zmesi naraščati pomeni,

da je iz zmesi izšel ves aceton in prenehamo

segrevati, destilacija je s tem končana.

Acetonu pravimo destilat in se izteče iz

hladilnika v predložko.