2-tračni transporterji 17do 69

Transportni sistemi-Transporterji s trakom 17

2. TRANSPORTERJI S TRAKOM

ZNAČILNOSTI TRANSPORTERJEV S TRAKOM

sluţijo za prenos sipkega in kosovnega materiala

uporaba : - rudarstvo

- metalurgija

- gradbeništvo

- deponije premoga

- tovarne z veliko serijsko proizvodnjo

delitev transportnih trakov : - tekstilni

- jekleni

- gumijasti

- ţični

- plastični

prednosti :

- enostavna konstrukcija

- velike zmogljivosti (do 35000 m3/h)

- zavzemajo malo prostora

- moţen transport po strmini

- velike dolţine (do 10 km, zaporedno še dlje)

- miren tek

- zaščita transportiranega materiala (varnost)

- ekonomičnost (nabava in vzdrţevanje)

slabosti : obraba traka zamenjava traka (velik strošek)

Transportni sistemi-Transporterji s trakom

18

Izvedbe transporterjev glede na vodenje traku

shematični prikaz vodenja traku

odlaganje traku : 1. Na koncu traku

2. z razkladalnikom na poljubnem mestu

fiksni transporterji 200 – 300 m

pomični transporterji 20 – 30 m

reverzibilni transporterji

transporter z naklonom (naklonski kot )

Nagib tračnega transporterja je odvisen od stenskega trenja ( material/trak)

s

Sarctg (trak brez reber)


2.1 ELEMENTI TRAČNIH TRANSPORTERJEV 2.1.1 TRAKOVI TRAČNIH TRANSPORTERJEV

TRAK = VLEČNI ELEMENT + NOSILNI ELEMENT

ZAHTEVE : velika natezna trdnost

gibkost

mala lastna teţa

malo raztezanje

odpornost na vlago in kemične vplive

odpornost na izmenične obremenitve

odpornost proti obrabi in drugim mehanskim vplivom

VRSTE: tekstilni

gumijasti

jekleni

ţični

umetne mase

2.1.1.1 TEKSTILNI TRAKOVI

Zgradba : nosilno vlakno + votek

naravni materiali

konoplja

bombaţ

klobučevina

ţivalska dlaka

celuloza

umetni materiali

umetna svila (REYLON)

poliester (terilen)

poliamid (najlon, perlon)

Uporaba: suh transportni material, male dimenzije, material brez ostrih robov,

male površinske obremenitve v zaprtih prostorih pri konstantni temperaturi,

vlaţnosti.


20

2.1.1.2 GUMIJASTI TRAKOVI

POLNILO (ogrodje) + ZAŠČITA (tkanina) (guma ali sint. mat.) (CARCASS)

POLNILO sestavljeno iz VLOŢKOV

prenaša vzdolţne obremenitve

(Osnova)

zagotavlja bočno gibljivost (Votek)

Označba polnila:

Prerezi gumijastih trakov:

B - Bombaţ a) posamezni vložki

R - Reylon b) v slojih uviti vložki

P - Poliamid c) toplotni zaščitni vložek

E - Poliester d) trak z jeklenimi žicami

St - Jeklene ţice (vrvi)

D - Aramid

G - Steklena vlakna

Moţne so tudi kombinacije materialov (osnova /votek)

Zaščita polnila: - mehanski vplivi

- vlaga

- kemični vplivi

Debelina zaščite: nosilna stran 2 do 6 (mm)

nenosilna stran 1 do 2 (mm)

POSEBNE ZAHTEVE:

OZNAKA NAMEN

E Zaščita pred elektr. kondukcijo (antistatične prevleke)

F Splošna plamenska obstojnost

J Plamenska obstojnost s posebnimi prevlekami

K Plamenska in antistatična zaščita s prevlekami

S Plamenska in antistatična zaščita brez prevlek

T Toplotna obstojnost (kratkotrajno do 150 0C)

R Odpornost na nizke temperature

A Za prehrambene artikle (bela barva)

C Za kemijske produkte


Oznaka obloge Min. debelina del. Obloge Min. debelina nedel.

Obloge Namen – vrsta materiala

2/1 2 1 Trak za čiščenje – blato ipd.

2/2 2 2

Trak za rudo – drobnozrnat

material premog, lignit,

kamena sol

3/2 3 2

Trak za materiale z ostrimi

robovi – premog, lignit,

briketi, gradbeni materiali,

kamena sol

4/2 4 2 Trak za teţke materiale –

ruda, ţlindra, kamenje

5/2 5 2 Trak za bagre in koks

6/2 6 2

Trak za posebno teţke

pogoje obratovanja npr. na

razkladalnih mestih pri

površinskih kopih

Vrsta materiala Tipični predstavnik

Debelina gumijaste prevleke

Nosilna stran S1

mm

Nenosilna stran

S2 mm

A) sipek material

Zrnati in material v prahu,

nerazsipni

Ţito, premogov prah 1,5 1,0

Zrnati in drobnokomadni

material, razsipni ( 2 t/m3,

a' 60 mm)

Pesek, pesek za formanje,

cement, premog, koks 1,5 – 3,0 1,0

Srednje komadni materiali,

slabo razsipni ( 2 t/m3, a'

160 mm)

Premog, briketi, šote

3,0 1,0

Srednje komadni razsipni

materiali ( 2 t/m3, a'

160 mm)

Prod, klinker, kamenje,

kamena sol 4,5 1,5

Veliko komadni materiali (

2 t/m3, a' 100 mm)

Manganova ruda, rjavi

ţelezovec … 6,0 1,5

B) komadni material

Lahko breme v mehki

embalaţi

Paketi, knjige, vreče, bale in

slično 1,5 –3,0 1,0

Breme v trdi embalaţi do 15

kg

Zaboji, sodi, košare 1,5 - 3,0 1,0

Breme v trdi embalaţi teţji

od 15 kg

Zaboji, sodi… 1,5 – 4,5 1,0 – 1,5

Breme brez embalaţe Deli strojev, keramični

izdelki, gradbeniški deli 1,5 – 6,0 1,0 – 1,5


22

ŠIRINA TRAKOV: Določamo jo glede na potrebno zmogljivost

Izbiramo jo glede na standardno vrsto (ISO R51)

Standardne širine B (mm) : 300, 400, 500, 650, 800, 1000, 1200, 1400, 1600,

1800, 2000, 2200, 2400. 2600, 2800

POTREBNO ŠTEVILO VLOŢKOV z (v polnilu)

Določamo ga na osnovi največje vlečne sile v traku (FSmax)

SINTETIČNI VLOŢKI

1max

m

Sz

B

Fvz

B (mm) - Izbrana širina traka

BOMBAŢNI VLOŢKI FSmax (N) - Maksimalna tračna sila

m (N/mm) - Natezna zrušilna sila vloţka

m

Sz

B

Fvz

max

vz ( - ) - Varnostni faktor

vz = 10 (sintetični vloţki)

vz = 11 (bombaţni vloţki z < 6)

vz = 12 (bombaţni vloţki z > 5)

Standardna oznaka (po ISO)

Nova (Stara)

Material

osnovnega

vlakna

(vzdolţno)

Material prečnega

vlakna (votek)

Natezna vzdolţna

trdnost posameznega

vloţka (N/mm)

B 50 (B 50/20) Bombaţ Bombaţ 50

B 80 (B 80/35) Bombaţ Bombaţ 80

EP 100 (EP 100/40) Poliester Poliamid 100








RP 125 (RP 125/50) Reylon Poliamid 125




Novejši pristop podaja vzdolţno nosilnost celotnega polnila N ali kN N/mm)

Maksimalno silo kontroliramo na izbrano širino B in izbrano nosilnost traka

FSmax < N . B / z


Ocenitev metrske mase gumijastih trakov:

mkg

25,11,1 21 sszBqg

B m - širina traka

z - število vloţkov

s1 mm - debelina vrhnje zaščite

s2 mm - debelina spodnje zaščite

Spajanje gumijastih trakov

Spoj mora zagotoviti enake materialne lastnosti,

kot jih ima trak sam

Dobava: - brezkončni (tovarniško spojen – Lcel<100m)

- končni komadi (spajanje na terenu)

(dolţina kosa vezana na max. premer koluta)

Postopki spajanja:

VULKANIZACIJA

ZVARITEV

Priprava traka za spajanje navodila proizvajalcev

Označevanje trakov:

po DIN po SIST-ISO

SAVA EP 315 / 3 S xxx 315 S 99 SAVA xxx 1 2 3 4 5 6 3 5 7 1 6

1 - oznaka proizvajalca in drţave

2 - oznaka vrste vloţkov v polnilu

3 - oznaka nosilnosti polnila (N/mm)

4 - število vloţkov v polnilu (carcase)

5 - posebne lastnosti traka

6 - dodatne informacije (št. traka, …)

7 - letnica izdelave

Posebne izvedbe trakov:

Prečna rebra transport sipkega mat. pri večjih nagibih transporterja

Vzdolţne obrobe omogočajo zvečano zmogljivost

Posebne nosilne površine transport kosovnega blaga pri nagibu transporterja

za spajanje z

vulkanizacijo

pripravljen trak


24

2.1.1.3 TRAKOVI IZ UMETNIH MAS

Z vloţki : obloga PVC, Polyamid… (namesto gume)

Brez vloţkov: odpornost na maščobe, vodo, luge… do 150 C (nad 100 C

stalna deformacija materiala hlajenje, vlaţenje z vodo)

2.1.1.4 JEKLENI TRAKOVI

Trak:

C – jeklo (0,6 – 0,65 % C) M = 1200 MPa (hladno valjano in

poboljšano)

Nerjavno jeklo (18 % Cr in 8 % Ni)

Uporaba:

Rudnine, kemični produkti, koks, ţlindra (vroči materiali do 120 C,

do 300 C v kratkih intervalih)

Peči, predelovalna industrija

Lepljivi materiali (ostra strgala)

Ţivilska industrija (nerjavni trak)

Izvedba:

Gola

Z gumijasto prevleko (enostransko) = 2 – 5

Prednosti:

Miren tek

Ugodna cena

Slabosti:

Večja togost traku

Občutljivost na sunke in udarce

Potrebna točna montaţa

Ostri robovi traku


2.1.1.5 ŢIČNI TRAKOVI

Material ţice:

Siemens – martinovo jeklo M 600 Mpa

Legirano jeklo (nerjavno)

Barvne kovine

Izdelava mreţe:

Pletenje

Tkanje

Valjanje

Značilnosti:

Moţnost vodenja v krivinah

Mali premeri bobnov

Valji in bobni širši od traku (preprečitev cefranja)

Samo cilindrični bobni (izvedbe samo z ravnim trakom)

Visoke temperature :

Lokalno do 1200 C

Enakomerno 400 C

Orientacijske vrednosti:

Premeri bobnov DB = 200 – 600 mm

Preseki ţic AŢ = 1 – 20 mm2

Zrušilna trdnost 20 kN/cm

Obremenitev traku 10 kN/cm

Hitrost v 5 m/s

Širina traku B 5000 mm

Dolţina transporterjev L 400 m

Nagibni kot 40

Temperaturno odvisno dimenzioniranje:

400 C varnost proti zrušitvi 6 – 8 krat

400 C dimenzioniranje na časovni mejni raztezek

(1000 ur 1 % raztezek)

Uporaba:

Kovaštvo

Steklarstvo

Keramičarstvo

Pralnice

Montaţa:

1. močno zategniti – naprava miruje

2. popusti do gibanja


26

2.1.2 PODPORNI VALJČKI (Idlers)

Podpora traka

VALJČNA DRSNA drsne proge:

- lesene

- plastične

- jeklene

VALJČKI

NOSILNI VALJČKI oz. VALJČNI SKLOPI

PODPORNI VALJČKI povratne (nenosilne) veje

ZGRADBA VALJČNIH SKLOPOV

CILINDRI jeklene cevi (neobdelane, redko obdelane)

LEŽAJI in TESNILA odpor vrtenja mora biti manjši od drsnega trenja med trakom in valjčkom

DRŽALA nosijo leţaje, montaţni sklop z nosilci sklopov

NOSILCI valjev/sklopov (pločevine ali profili) nastavitve za vgradnjo

URAVNOTEŽITEV VALJČKOV - mirni tek – brez nihanja konstr.

- manjša obraba traka

PREMERI VALJČKOV: Določamo jih na osnovi predvidene širine in

hitrosti traka (glej tabelo z min. premeri)

Nosilni valji za gumijasti trak:

a) koritasta namestitev

b) gornji nosilni valji

c) spodnji nosilni valji

Izvedba nosilnih valjev:

a) s filcem

b) z labirintnimi obroči

c) z gumijastim obročem


Tab.: minimalni premeri valjčkov d1 :

Širina traka B (mm)

Hitrost

v (m/s)

300

400

500

650

800

1000

1200

1400

1600

2000

1,05 51 51 65 90 90 90 108 108 108 133

1,31 51 51 65 90 90 108 108 108 108 133

1,68 51 65 90 90 108 108 108 108 108 133

2,09 51 65 90 90 108 108 108 108 133 133

2,68 65 65 90 108 108 108 108 108 133 159

3,35 65 65 90 108 108 108 133 133 133 159

4,19 65 90 108 108 133 133 133 133 133 159

5,24 90 90 108 133 133 133 133 133 133 159

6,70 90 90 108 133 133 133 133 133 159 159

8,38 90 90 133 133 133 133 159 159 159 159

10,50 90 90 133 133 133 133 159 159 159 159

Razdalja med valjčnimi sklopi: Nosilna veja L1 = f (, B, v)

Nosilna veja – mesto nakladanja L1N = 0,5 . L1

Povratna veja L2 = (2 - 3) . L1

Tabela razdalj med valjčnimi sklopi na nosilni veji L1 (mm) v odvisnosti od širine traka in gostote sipkega materiala:

Širina traka B (mm)

Gostota ( t/m

3 )

400

500

650

800

1000

1200

0,5 1500 1500 1500 1500 1200 1200

0,8 1500 1350 1350 1350 1200 1200

1,2 1500 1350 1200 1200 1050 1050

1,6 1350 1200 1200 1200 1050 1050

2,0 1350 1200 1050 1050 1050 1050

4,0 1200 1200 1050 1050 1050 1050


28

OBLIKE VALJČNIH SKLOPOV:

ENODELNI DVODELNI TRODELNI SKLOP

Kot nagiba valjčkov v sklopu = 20

0, 25

0, 30

0, 35

0, 45

0

Vodilni kot za usmerjanje traka = maks. 30

Širina traka B (mm) l1 (mm) l2 (mm) l3 (mm)

400 500 - 160

500 600 - 200

650 750 - 250

800 950 465 315

1000 1150 600 380

1200 1400 700 465

1400 1600 800 530

1600 1800 900 600

1800 2000 1000 670

2000 2200 1100 750


2.1.3 USMERJANJE TRAKA

a) poševna namestitev valjev:

krajši – srednje dolgi transporterji

male zmogljivosti

namestitev in usmerjanje podpornih valjčkov

b) vrtljivi usmerjevalni sklopi:

srednje dolgi in dolgi transporterji

velike zmogljivosti

razporeditev na 20 – 25 m

vrtljivo nameščen sklop nosilnih valjev v koritasti obliki in s stranskimi usmerjevalnimi valji


30

2.1.4 NALAGANJE IN ODVZEMANJE MATERIALA

Nakladanje:

Dotok materiala z enako hitrostjo kot trak

Dodajalni lijaki z nasipkom:

a) za drobno zrnati material

b) za srednje komadni material Lijak:

Širina lijaka (0,6 – 0,8) B

Stransko in vhodno vodilo: max. špranja a'min / 3

Zaščita lijaka : odbojne pločevine, gumi obloge


Razkladanje:

Preko končnega bobna – krivulja padanja odvisna od hitrosti v in

lastnosti materiala

O1 – točka odcepitve na traku

O2 – točka odcepitve na kupu

Točka odlepitve O1 (ob traku):

Centrifugalna sila teţnost

r

hmg

r

mv 11

2

coscos

rg

vh

r

hg

r

v

22

- h je neodvisen od premera

višina pola P: podobnost trikotnikov

22

2

22

895

/81,9,30

;

b

p

p

p

n

gh

smgng

hmr

mg

r

h

krivulja padanja z izhodiščem v O1 :

Pospešek: x = 0 y = - g

Hitrost: x = h tghry 22

Pot:

tn

hx

tn

hrtgythx

b

b

30

302

1 222

1

mr2

= mv2 / r

mg

mgcos

1

y1

x1

x2

y2

v

0

O1

O2

P

h1

r

h

p


32

Razkladanje s pomočjo strgal:

S pomočjo strgal – omogočajo razkladanje na poljubnem mestu

Poznamo enostranska in dvostranska pluţna strgala.

Enostransko strgalo Dvostransko strgalo

Za uspešno razkladanje je potreben pravilen nagibni kot .

v … hitrost traku

va … absolutna hitrost delca

vr … relativna hitrost delec / trak

Trenje trak / material G

Normalna sila N = G sin(+)

Trenje material / strgalo s N

S

SS

S

SSSY

X

SiY

iX

ctgtg

tgG

G

N

N

F

F

GNF

GNF

90

90 0 90

1 ; )(

1

)cos(

)sin(

)cos(0

)sin(0


Minimalni nagib strgala proti osi traka ( ) je odvisen samo od stenskega

trenja ( S ) (material / strgalo)

reakcija na traku izmikanja traka dodatno vodenje traka ali pluţna

(dvostranska) strgala

Razkladanje s pomočjo razkladalne naprave

+ Omogoča razkladanje na poljubnem mestu

+ Izniči neugodne efekte strgala

- Izgube zaradi dviganja (trak + material) in pregibanja traka

2.1.5 ČISTILNE NAPRAVE Čistilno strgalo

Rotacijske ščetke

Pluţni strgalec

2.1.6 VARNOSTNE NAPRAVE Nameščene na povratni strani (elektro – hidravlična zavora, zapore…)

2.1.7 OGRODJE TRANSPORTERJA Podolţni nosilci

Stebri

Prečno povezje

Izvedba: varjeni ''U'' ali ''L'' profili

Višina ogrodja: 400 – 500 (mm); med stebri: 2 – 3,5 (m)

Posebne izvedbe: obešeni valjčki


34

a) pluţno čistilno strgalo

b) čistilno strgalo

c) čistilne ščetke


2.1.8 NAPRAVE ZA PREUSMERITEV TRAKA

PREUSMERITEV traka (v vertikalni ravnini)

Z BOBNOM: - pogonski boben (tip A) (kot preusmeritve > 1700 )

- povratni boben (tip B) (kot preusmeritve > 450 )

- odklonski boben (tip C) (kot preusmeritve < 450 )

NA VALJČKIH: - izbočena preusmeritev

- vbočena preusmeritev

vodenje traka transporterja


36

Vbočena preusmeritev (konkavna) Izbočena preusmeritev (konveksna)

q

G

mq

FR min BR 12 min

10,100,1 205

00,1 5 0

nagiba koef. m

traka tezamertska

traku vsila

0o

m

m

q

NF

oo

mN

G

Preoblikovanje: Koritasta oblika traka Ravna oblika

Izvedemo jo po korakih : =300 =20

0 =10

0 =0

0

Potrebna dolţina preusmeritve (ISO 10357, DIN 22101)


2.1.9 NAPENJALNE NAPRAVE Napenjanje traka ( NE PREVEČ in NE PREMALO )

Zagotavlja pravilno delovanje transporterja

Napenjalna sila NWFFF sodtdotnap .1,1

Fdot - sila v dotekalni veji traka na napenjalni boben

Fodt - sila v odtekalni veji traka na napenjalni boben

Ws - odpor pri gibanju podpornih sani

Napenjanje: - Z vretenom

- Z vzmetjo in vretenom

- Z uteţjo

- S pnevmatskim ali hidravličnim cilindrom

Namestitev: - Pri povratnem bobnu (običajno)

- Za pogonskim bobnom (redko – veliki transporterji)

napenjalna naprava na uteţ napenjalna naprava na vreteno

napenjalna naprava z vzmetjo

napenjalni boben z vretenom


38

2.1.10 POGONSKA NAPRAVA

Motor :

elektromotor :

Kratkostični

Z drsnimi obroči

Frekvenčna regulacija

Tlačni motor:

Zračni

Hidro (rudarstvo)

Sklopke:

Med motorjem in gonilom:

Elastična P 20 kW

Turbosklopka P 20 kW

Med gonilom in pogonskim bobnom:

Zobata

Členkasta

Gonila:

Visoki izkoristki (kvalitetna izbira)

NAČINI POGONOV IN RAČUNSKE OSNOVE Namestitev nosilni del traku je vlečen

Pogonska sila : trenje BOBEN / TRAK = f (

, )

1 pogonski boben = 180 - 210 (230)

2 pogonska bobna = 1 + 2 = 350 - 430

posebne izvedbe:

s priţemnim valjem teţke izvedbe

s priţemnim trakom dolgi transporterji

eFF odtdot dotF - vlečna sila na koncu nosilne veje

odtF - vlečna sila na začetku povratne veje

k

- »KORISTNI« del objemnega kota

celk


2.1.11 ENAČBA POGONSKEGA BOBNA -EYTELWEINOVA

ENAČBA

POGON Z ENIM BOBNOM

Mejno stanje : drsno trenje obraba traku eFF odtdot

Fdot ne smemo popolnoma izkoristiti F'dot Fodt e.

= K + m

K ........... koristni kot

m .......... mrtvi kot

VARNOST PROTI DRSENJU g

mk

k

eeeF

eF

F

F

odt

odt

dot

dotg

)(

'

F'dot Fdot

A A'

P

F'dot

B

m

K


40

različni načini pogonov transporterjev s trakom:

a), b) z enim gnanim bobnom

c), d) z dvema gnanima bobnoma

e) pogon enega bobna s priţemnim valjem

f) pogon enega bobna s priţemnim trakom


Obodna sila na bobnu ( celk

)

)1

(

)1(

e

eFF

eFFFF

dotb

odtodtdotb

),,( odtodtdotb SfSSF = 0,10 – 0,40 (glej tabelo spodaj)

= 180 - 230 (en boben)

Priţemni boben dodatna normalna sila na trak Fa sila trenja Fa

eFeFF

eFFF

aodtb

aodtdot

)1(

)(

Priţemni trak dodatna tlačna sila priţemnega traku Sa na vseh točkah traka na

bobnu

Odtočna stran : Fodt + Fa

Dotočna stran : Fdot + Fa

Material oz.

obloga bobna in

atmosferske

prilike

Torni

koefici

ent

Vrednosti e*

za objemni kot v stopinjah in ločnih vrednostih

180 210 240 300 360 400 480

3,14 3,66 4,19 5,24 6,28 7,00 8,38

Bobni iz sive

litine ali jekla in

zelo vlaţni zrak

0,10 1,37 1,44 1,52 1,69 1,87 2,02 2,32

Obloga bobna iz

lesa ali gume in

zelo vlaţen zrak

0,15 1,60 1,73 1,87 2,19 2,57 2,87 3,51

Bobni iz sive

litine ali jekla in

vlaţen zrak

0,20 1,87 2,08 2,31 2,85 3,51 4,04 5,34

Bobni iz sive

litine ali jekla in

suhi zrak

0,30 2,56 3,00 3,51 4,81 6,59 8,17 12,35

Obloga bobna iz

lesa in suhi zrak

0,35 3,00 3,61 4,33 6,25 9,02 11,62 18,78

Obloga bobna iz

gume in suhi

zrak

0,40 3,51 4,33 5,34 8,12 12,35 16,41 28,55

1

eFFF

eFFFF

aodtb

aodtadot


42

POGON Z DVEMA BOBNOMA

Povečanje povečanje Fb

Upogibanje traku v kratkem časovnem intervalu v 2 smereh

Kompliciran, drag pogon

Toga izvedba pogona z dvema gnanima bobnoma

Pogon z dvema gnanima bobnoma preko obtočnega gonila

F'odt

k

F'dot

F'dot

Fodt

Fb2

v2

Fb1

1

m1

k1 v1

F'odt Boben 1

Boben 2

F'odt

2

F'dot

F'dot

Fodt

Fb2

v2

Fb1

1

m1

k1 v1

F'odt Boben 1

Boben 2

k2

m2 F'odt


a) Toga izvedba

Obodna hitrost v1 = v2

Boben 1: m 0

Boben 2: m = 0

Boben 1: 11

1

'

1

''

K

K

eFF

eFF

odtb

odtdot

Boben 2: 2'

2

eFFF odtodtdot

121

21

KeFFFF odtbbb

b) Izvedba z obtočnim gonilom

1. M1 in M2 razdelita primerno njunim obtočnim sposobnostim (toga izvedba)

DB = konst.: eF

F

M

M

b

b 2

1

2

1

2. v1 v2 doseţemo v gonilu – obtočna izvedba gonila

boben 2 postruţimo za cca 1% Db1 = 1,01 Db2 toga izvedba

(prestavno razmerje dokaj nejasno)

Moderna izvedba z dvema pogonskima bobnoma:

obtočno gonilo

turbosklopka (motor / gonilo)

ali

Izvedba z dvema ločenima motorjema (in goniloma) za vsak boben posebej


44

2.1.12 BOBNI TRAČNIH TRANSPORTERJEV

POGONSKI BOBNI - Preusmeritev traka pri visokih tračnih silah

(tip A) - Prenos pogonske sile na trak

PREUSMERNI BOBNI - Preusmeritev traka pri niţjih tračnih silah (negnani) (tip B)

ODKLONSKI BOBNI - Majhna preusmeritev traka < 300

(negnani) (tip C)

Pogonski bobni - zagotavljajo ustrezen pritisk trak/boben

- preprečitev poškodb nosilne strukture

- zagotavljajo potreben torni koeficient

- zagotavljajo ustrezno obodno silo

Varjeni pogonski boben

Pogonski boben z in brez obloge


Elektroboben

1 - plašč bobna; 2 - čelna stran; 3 - fiksni del EM; 4 - gred predleţja; 5 - tesnitev plašča bobna;

6 - tesnilo leţaja na gredi motorja; 7 - priključek za kabel

Določitev potrebnega premera pogonskega bobna DBpo

mm GkTrBpo dcD

dGk - debelina nosilne strukture traka

cTr - koeficient vrste vzdolţnega vlakna (osnove)

Vrsta materiala osnovnega vlakna Tr ust zag

B - bombaţ 80 > (6,7 do 9,5) > (4,8 do 6,0)

P - poliamid 90 > (6,7 do 9,5) > (4,8 do 6,0)

E - poliester 108 > (6,7 do 9,5) > (4,8 do 6,0)

R - reylon 118 > (6,7 do 9,5) > (4,8 do 6,0)

St - Jeklene ţice 145 > (6,7 do 9,5) > (4,8 do 6,0)

Na osnovi DBpo izberemo standardni premer z zaokroţanjem navzgor

Če največja sila v traku ne dosega dopustne tračne sile FSmax pri stacionarnem

reţimu dela, lahko delno zmanjšamo premer bobna

Dopustna sila pri ustaljenem delovanju: FSmax = N . B . ust

Dopustna sila pri zagonskem delovanju: FSmax = N . B . zag


46

Določitev premera pogonskih povratnih in odklonskih bobnov pri različnih

deleţih izkoriščenosti dopustne sile (pri ustaljenem delovanju)

Deleţ največje sile v traku (Fmax / FSmax) (ustaljen reţim)

0,6 do 1,0 0,3 do 0,6 do 0,3

Standardni

premer

pogonskega

bobna

Pogon-

ski

boben

Povratni

boben

Odklon-

ski

boben

Pogon-

ski

boben

Povratni

boben

Odklon-

ski boben

Pogon-

ski boben

Povratni

boben

Odklon-

ski boben

100 100 100 100 100 100 100 100 100 100

125 125 100 100 100 100 100 100 100 100

160 160 125 100 125 100 100 100 100 100

200 200 160 125 160 125 100 125 100 100

250 250 200 160 200 160 125 160 160 125

315 315 250 200 250 200 160 200 200 160

400 400 315 250 315 250 200 250 250 200

500 500 400 315 400 315 250 315 315 250

630 630 500 400 500 400 315 400 400 315

800 800 630 500 630 500 400 500 500 400

1000 1000 800 630 800 630 500 630 630 500

1250 1250 1000 800 1000 800 630 800 800 630

1600 1600 1250 1000 1250 1000 800 1000 1000 800

2000 2000 1600 1250 1600 1250 1000 1250 1250 1000


Izvedbe pogonskih bobnov:

način izdelave: - Varjena

- Odlita

izvedba plašča bobna: - Cilindričen

- Izbočen ( R 0,01 B ; Rmin = 4 mm)

obloga plašča bobna: - Gladek (brez obloge)

- Obloţen (profilirana ali gladka guma)

Debelina stene bobna ( h ) varjene izvedbe

(velika togost cilindrične oblike poenostavljen izračun)

mm 52010,0005,0 Dh

dodatek za rjavenje

Torni koeficient med bobnom in trakom s se spreminja (pada)

- s hitrostjo traka (moţnost aquaplaninga)

- s povečanim pritiskom med trakom in bobnom

- s časom obratovanja (gladkejša površina bobna)

Določitev debeline čelne stene pogonskega bobna ( t )

KRITIČNI MESTI: Zvar pesto / čelna stena

Zvar čelna stena / plašč bobna

Upogibni moment nosilca na dveh podporah je vezan na podporno reakcijo

(A,B) in razdaljo od podpore.

b

Lb

D

t

a d

A B

l1 e e

l

MR t

b

x

a


48

Če opazujemo prirast momenta v nosilcu (bobnu) od podpore A proti sredini

bobna dobimo na ročici e moment MR

eAeR

M R 2

Posledica delovanja momenta je deformacija: upogibni zasuk gredi za kot

V nadaljevanu opazovanja prenašanja momenta proti sredini bobna ugotovimo,

da se RAZDELI MOMENTNA OBREMENITEV delno NA GRED in delno NA

ČELNO STENO in preko nje na praktično togi plašč.

MR = Mgred + Mstena

Posledica prenašanja dela upogibnega momenta na plašč je IZMENIČNA

UPOGIBNA OBREMENITEV čelne stene bobna (upogib plošče).

UPOGIBNA NAPETOST v čelni plošči:

Na osnovi rešitev problemov teorije plošč (Timošenko) dobimo za model

okrogle plošče debeline t (zun. premer – a in notr. premer b ) z gredjo premera

d naslednji izraz za upogibno napetost v plošči:

Upogibna napetost pri notranjem robu plošče x = b :

MPa

11738,11

132

3

222

2

ta

M

tl

Iln

bx Ru

Upogibna napetost pri zunanjem robu plošče x = a :

brar uu

a

b

64

4dI

4mm - vztrajnostni moment gredi

d mm - premer gredi

l mm - razdalja med čelnima stenama

t mm - debelina čelne stene

a , b mm - zunanji, notranji premer čelne stene

MR mmN - celotni moment (pred delitvijo)

= 0,3 - Poissonovo št. upoštevano v izrazih)


Poleg upogibne napetosti se pojavita v plošči tudi radialna napetost in

strižna napetost .

RADIALNA NAPETOST v čelni plošči:

Pojavi se zaradi prenašanja sile FR (tračni sili + teţa bobna) na leţaje

Pri notranjem robu ( x = b ):

MPa 8 tb

FRr

Obe normalni komponenti napetosti pri notranjem robu plošče ( u inr )

delujeta v isti smeri in jih lahko seštejemo

ru

STRIŢNA NAPETOST v čelni steni:

Pojavi se zaradi prenašanja torzijskega (pogonskega) momenta ( Mt )

z gredi na plašč

MPa 2 2 tb

M t

PRIMERJALNA NAPETOST

dop

2222 8,1 pr

8,1 ISO priporočilo za zvarjene plošče

dop - dopustna napetost v čelni steni z radialnimi zvari (ISO)

dop = 70 (MPa) - »K« zvar

dop = 45 (MPa) - 2 krat kotni zvar (obojestransko 0,7 t )

(MPa)

200

150

100

50 t (mm)

10 20 30 40 50


50

2.2 OSNOVE PRERAČUNA TRAČNIH

TRANSPORTERJEV Poznavanje transp. materiala a) GLAVNE MERE TRAKA

Podana zahtevana zmogljivost (ŠIRINA TRAKA)

Znana trasa transportiranja

Opisani obratovalni pogoji b) POGONSKA MOČ

Določen način dodajanja/oddajanja (SILE V TRAKU)

2.2.1 DOLOČITEV ZMOGLJIVOSTI

ZMOGLJIVOST (HITROST) ŠIRINA TRAKA

Masna zmogljivost: Qt = 3,6 . A . . v . k1 h/t

Volumska zmogljivost: Qm = 3600 . A . v . k1 h/m3

Poznani parametri:

Gostota tr. materiala 3m/t

Največji nagib osi traka 0

Nasipni kot mirovanja tr. mat. 0 0

Izbrani parametri:

Hitrost traka v s/m

Širina traka B m

Oblika traka: - ravni trak

- »V« korito

- tri- ali več- valjčno korita

Nagibni kot bočnih valjčkov 0

Hitrost traka ( v ) izbiramo v odvisnost od vrste transportiranega materiala in

širine traka


Idealizacija prereza A za trivaljčno korito (po DIN 22101 in po SIST ISO 5048):

Na osnovi izraza za trivaljčno korita se določita tudi prereza za ravni trak in

dvovaljčno korito:

Efektivna širina materiala na traku b m :

b = 0,9 . B – 0,05 m za B 2 m

b = B – 0,25 m za B > 2 m

Nasipni kot gibanja (v odvisnosti od nasipnega kota mirovanja 0 ) :

0,75 . 0 DIN ( 150 ) ali ( 0,35 0 ) - po DIN

Idealiziran presek A

A = A1 + A2 2m


52

Zgornji del prereza A1 :

6

2

331

tg.cos.lblA 2

m

po DIN : 4

2

331DINtg

.cos.lblA

Spodnji del prereza A2 :

sin.

lb.cos.

lblA

22

3332 2

m

l3 m - dolţina srednjega valjčka

Korekcijski koeficient k1 ( upošteva največji nagib osi transportiranja ) :

kA

Ak 11 1

1

kjer je:

2

22

cos1

coscos

k


2.2.2 ODPORI GIBANJU – OSNOVA

PRERAČUNA TRAČNIH SIL ODPORI GIBANJU POVEČANJE VLEČNE SILE V TRAKU

POZNAVANJE GLAVNIH

KONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV

TRAČNE POGONSKA

SILE MOČ

PREMAGOVANJE VSEH ODPOROV

ODPORI:

LEŢAJNO TRENJE V PODPORNIH VALJČKIH

PREGIB TRAKA NA VALJČKIH

KOTALNO TRENJE TRAKA NA VALJČKU

VODENJE TRAKA

DVIG/SPUST BREMENA

OVIJANJE TRAKA NA BOBNIH

LEŢAJNO TRENJE V BOBNIH

NAKLADANJE IN VODENJE TR. MATERIALA

RAZKLADANJE NA POTI

ČISTILNE NAPRAVE

IZGUBE V POGONSKEM MEHANIZMU

NAČIN PRERAČUNA SIL:

PRERAČUN PO ODSEKIH (Spiwakowski, DIN)

GLOBALNI PRERAČUN (SIST-ISO, DIN)

SEKCIJSKI PRERAČUN TRAČNIH SIL: TRAJEKTORIJO TRAKA RAZDELIMO NA ODSEKE (SEKCIJE)

(na odseku določimo spremembo sil na osnovi znanih odporov)

ORIENTACIJA V SMERI GIBANJA TRAKA

v

Fi Fi+1

Fi+1 = Fi + iF(i+1)


54

I. ODPORI NA RAVNI SEKCIJI:

LEŢAJNO TRENJE V PODPORNIH VALJČKIH

PREGIB TRAKA NA VALJČKIH TRENJE PRI GIBANJU

KOTALNO TRENJE TRAKA NA VALJČKU

DVIG/SPUST BREMENA

USMERJANJE (VODENJE) TRAKA

G = g. q . L (N) Teţa vseh gibajočih delov na odseku

GN = G . cos Normalna sila na podporo

Prirast sile (odpor) zaradi skupnega TRENJA pri gibanju

i(1Fr)i+1 = f1 . GN = f1 . g . L . [ qr +( q + qtr ) cos ] (N)

g - gravitacijski pospešek

LEŢAJNO trenje

f1 - skupni koeficient trenja PREGIBANJE traka

KOTALNO trenje

f1

Obratovalni pogoji Ravni trak Koritast trak

UGODNI (suho, brez praha ..) 0,018 0,020

NORMALNI (malo praha, vlage ...) 0,022 0,025

TEŽKI (zunaj, vlaga, mraz, prah,...) 0,035 0,040

GN

GT G

L

v

LH = L cos H

= Ls

in

Fi + 1

Fi

li


L m ......... dolţina opazovanega odseka

LH = L . cos horizontalna projekcija opazovanega odseka

H = L . sin vertikalna projekcija opazovanega odseka

q (kg/m) .... metrska masa transportiranega materiala

s

mv in h

tQje kjer m

kg

v,

Qq t

t

63

m

kg

trq metrska masa traka

m

kg

lG

ali l

Gq

i

r

i

kr metrska masa rotirajočih

delov valjčkov

li (m) .......... razdalja med podpornimi valjčki

Ocenitev mase rotirajočih delov valjčkov:

Ravni trak: kg BGr 310

Koritast trak: kg BGk 710

Pri manjših nagibih transporterja ( 150 ) lahko pišemo v osnovni enačbi:

[ qr + ( q + qtr).cos ] (qr + q + qtr ) = q

Prirast sile (odpor) zaradi dviga / spusta transp. materiala in traka

Premagovanje sile teţnosti:

i(2Fr)i+1 = GT = g . L . sin . ( q + qtr ) (N)


56

Prirast sile zaradi usmerjanja (osnega vodenja) traka:

Za en trivaljčni sklop z vodilnimi bočnimi valjčki ( 0 ):

Usmerjevalna sila ene strani: FU1 = 0,5 . FN . . cos

Zaviralna sila obeh strani: F = FN . 0 . sin (N)

Normalna sila na bočni valjček: FN = C . g . (q + qtr) . l1 . cos (N)

Koeficient oblike korita: C= 0,4 za korito z nagibom = 200 do 30

0

C = 0,5 za korito z nagibom = 350 do 45

0

Torni koeficient drsenja trak/valjček: 0 = 0,3 do 0,4

Razdalja med valjčnimi sklopi l1

Število usmerjevalnih sklopov na odseku (i) – (i+1) : zus

Celotni odpor zaradi usmerjevalnih valjčnih sklopov na nosilni strani:

i(3Fr)i+1 = zus . F = zus . C . g . (q + qtr) . l1 . cos . 0 . sin (N)

Celotni odpor zaradi usmerjevalnih valjčnih sklopov na povratni strani: Na povratni strani uporabimo dvovaljčni sistem »V« korito

i(3Fr)i+1 = zus . g . qtr . l1 . cos . cos .0 . sin (N)

½ FN ½ FN

½ F

Fu1

½ 0 FN

v


Celotni odpor »ravnega« odseka (i) – (i+1) :

i(Fr)i+1 = i(1Fr)i+1 + i(

2Fr)i+1 + i(3Fr)i+1

Fi+1 = Fi + i(Fr)i+1 (N)

II. ODPORI PRI PREUSMERJANJU TRAKA

Preusmeritve na: - Negnanih bobnih (povratnih in odklonskih)

- Pogonskih bobnih

- Na valjčkih

Preusmeritev na negnanih bobnih (povratnih in odklonskih)

Odpori preusmeritev na povratnem in odklonskem bobnu so dokaj majhni

(prirast od 2% do 7% tračne sile)

Izvor odporov: - odpori pregibanja traka okoli bobna FB1

- leţajno trenje zaradi reakcijske sile FB2

Fi+1 = Fi + i(Fr)i+1 i(Fr)i+1 = FB1 + FB2

Pregibanje traka:

Trak s tekstilnim vloţkom: N D

d

B

F,,BF i

B

05101014091

Trak s jeklenim vloţkom: N D

d

B

F,,BF i

B

051010200121

Leţajno trenje: N FD

d,F rez

c

B 00502

B(m) .......... širina traka

D(mm) ....... premer bobna

d(mm) ........ celotna debelina traka (vloţek + obloge)

dc(mm) ....... notranji premer leţaja bobna (debelina čepa)

Frez(N) ..... absolutna vrednost vektorske vsote sil na bobnu

(obe tračni sili + lastna teţa bobna)


58

Preusmeritev na pogonskih bobnih

Na pogonskem bobnu je sila v traku na odtekalni strani manjša od dotekalne

sile. Zato moramo odpore prišteti k dotekalni sili ( Fn ) !

Fn cel = Fn + n(Fr)1 = Fn + FBn1 + FBn2

Izvor odporov: - odpori pregibanja traka okoli bobna FBn1

- leţajno trenje zaradi reakcijske sile FBn2

Pregibanje traka:

Trak s tekstilnim vloţkom: N D

d

B

F,BF n

Bn

01014091

Trak s jeklenim vloţkom: N D

d

B

F,BF n

Bn

010200121

Leţajno trenje: N FD

d,F rez

c

Bn 00502

Preusmeritev na valjčkih

Dodatno k odporom ravne proge (z gostejšo razporeditvijo podpornih valjčkov)

upoštevamo še učinek zatezanja:

11

1

f

iiri eF)F(

Upoštevati moramo leţajno silo na

podporno konstrukcijo valjčkov !

Fi+1

Fi


III. ODPORI PRI MESTU NAKLADANJA

Na območju nakladanja se pojavijo zaradi:

Pospeševanja materiala na traku

Trenja materiala ob steno vodilnega korita

Dodatnega pritiska curka tr. materiala pri nasipu iz bunkerja

Odpor zaradi pospeševanja materiala na traku

Na osnovi trenja med materialom in trakom se izvede pospeševanja materiala

od začetne hitrosti ( v0 ) do hitrosti traka ( v )

N ,

vvQF t

a63

0 Qt (t/h) - zmogljivost

v , v0 (m/s)

Odpor zaradi trenja materiala ob vodilno korito

px max (stenski tlak)

FNSt

Na osnovi analize stenskega tlaka (po Rankinu):

Višina materiala v vodilnem koritu: m bv

Qh

k

m

3600

Qm (m3/h) volumska zmogljivost

v (m/s) hitrost traka (kg/m3) nasipna gostota materiala

bk (m) širina korita g (~ 10 m/s2) gravitacijski pospešek

Največji horizontalni pritisk na steno korita ob dnu:

245

245 0202

tghgtgpp yx (0 – kot notr. trenja mat.)


60

Normalna sila na eno stran korita na meter dolţine:

m

N tghg

phF xNst

245

2

22

21

Upoštevamo dolţino ( l ) korita in obe steni:

N tglhgFlF sNstsst

2452 22

s - koeficient stenskega trenja

s = (0,25 do 0,30) (za ţito)

s = (0,35 do 0,45) (za suh premog)

s = (0,50 do 0,70) (za zemljine, rude ...)

Odpor zaradi pritiska curka materiala pri nasipu iz bunkerja

1fGqgkF Avn

kv = 0,7 - (pri v < 1 m/s)

kv = 0,9 - (pri v > 1 m/s)

q (kg/m)

GA (N) - sila curka na trak (odvisna od hidravličnega radija odprtine

bunkerja)

N Dg,G oA

311 okrogla odprtina s premerom Do

N ag,G oA

341 kvadratna odprtina s stranico ao

N ba

bag,G

oo

ooA

22

82 pravokotna odprtina (ao . bo)

Skupaj odpori pri mestu nakladanja:

Fa + Fst + Fn


IV. ODPORI PRI RAZKLADANJU

Naravno razkladanje na koncu transporterja

Razkladanje s pomočjo razkladalne naprave

Razkladanje s pomočjo enostranskih ali pluţnih strgal

Naravno razkladanje na koncu transporterja

NE POVZROČA odporov

Razkladanje s pomočjo razkladalne naprave Pri razkladalni napravi dvigamo material in pregibamo trak čez bobne.

Odpori so odvisni od konstrukcije razkladalnika

Razkladanje s pomočjo strgala

N BBqgfF str 1500

B (m) širina traka

q (kg/m) metrska masa tr. materiala

g (m/s2) pospešek gravitacije

fstr koef. specifičnega odpora strgala

fstr = ~ 2,7 prahast do zrnat material

fstr = ~ 3,6 drobno kosovni material

V. ODPORI ZARADI ČISTILNIH NAPRAV

Odpori zaradi čistilnih strgal

Pri odmetnem bobnu

Na notranji strani traka pred povratnim bobnom

N B)(FČ

500300

Odpori zaradi čistilnih ščetk

N Bvf,FŠŠŠ 20

vš (m/s) - obodna hitrost ščetk vš = (2 do 3) v

fš - specifični odpor ščetk

fš = 200 do 250 (N/m) - nelepljiv tr. material

fš = 300 do 350 (N/m) - lepljiv tr. material

v

v

vŠ


62

VI. DODATNE SILE ZARADI ZAGONA / USTAVITVE

TRAKA

Sprememba hitrosti ob zagonu /ustavitvi naprave zahteva PREMAGOVANJE

VZTRAJNOSTNIH SIL :

Pospeševanje traka brez materiala

Pospeševanje transportiranega materiala na traku

Pospeševanje rotirajočih mas

Med zagonom / ustavitvijo se material ne sme premikati na traku !

Maksimalni pospešek pri zagonu: gsincosa smax

Maksimalni pospešek pri zaviranju gsincosa smax

s - stenski torni koeficient tr. material / trak (0,4 do 0,6 – gladek trak)

- nagibni kot transportiranja (dvig tr. materiala > 0 )

Pospeševanje traka (brez tr. materiala)

Fa1 = mg . amax = 2 . qg . Lcel . amax

Pospeševanje transportiranega materiala

Fa2 = mmat . amax = q . Lcel . amax

Pospeševanje rotirajočih mas

Fa3 = ( Id / r ) . - kotni pospešek (bobnov, valjčkov)

Id – masni vztr. moment pri polmeru r

Skupna dodatna sila pri zagonu / zaustavitvi

Fa = Fa1 + Fa2 + Fa3


OMEJITVE PRI ZAGONU / USTAVITVI (DIN 22101):

Sila pri zagonu ne sme presegati (30% do 70%) največje sile pri

ustaljenem delovanju (varovanje traka)

»Mehek« zagon naprave (turbo sklopka , krmiljen pogonski motor) naj

ne presega (20% do 50%) prirasta največjega momenta ob ustaljenem

delovanju na pogonskem bobnu (izkoristek motorja pri delovanju)

Posledica: - Pri zagonu običajno elektromotor, ki je dimenzioniran na

premagovanje ustaljenih odporov, kratkotrajno

preobremenimo !

- Gonilna sposobnost pogonskega bobna mora omogočati

povečanje dotekalne sile na boben Fn za 20% do 50%

(dovolj velik »mrtvi kot«)


64

2.2.3 VLEČNE SILE IN PREDNAPETJE

TRAKA

Odpori gibanju Povečanje vlečne sile v traku

Celotno progo traka zaporedno razdelimo na ODSEKE (sekcije) v smeri gibanja.

Meje odsekov predstavljajo prerezne točke.

ravni odseki končne dolţine

ravni odseki brez dolţine

krivi odseki končne dolţine

krivi odseki brez dolţine

Fdo

Fod

Točko (1) izberemo pri izhodu iz pogonskega bobna

Silo v točki (1) F1 predpostavimo na začetku kot znano (F1 = Fod )

Zadnja točka (n) je pri naleganju traka na pogonski boben (Fn = Fdo )

Postavimo sistem enačb za vseh (n-1) odsekov:

Fi+1 = Fi + (i Fi+1 ) ( i = 1, 2, ... , n-1)

Manjkajočo enačbo nadomestimo z Eytelweinovo enačbo (na pogonskem

bobnu)

keFFn

1

Upoštevamo samo »koristni« del objemnega kota na pogonskem bobnu !

Rešitev sistema enačb nam poda tračne sile v prereznih točkah ( F1 do Fn )


Kontrola minimalne tračne sile na odseku – kontrola povesa traka

Pri podani razdalji med valjčki odseka ( li ) in izračunani minimalni tračni sili odseka

( Fmin ) kontroliramo specifični poves traka med podpornimi valjčki ( f / li )

Nosilna veja: 020000508

,,l

f

F

lg)qq(

l

f

dopi

i

min

ig

i

i

Povratna veja: 020000508

,,l

f

F

lgq

l

f

dopi

i

min

ig

i

i

Poves pri transportu kosovnega materiala s teţo Gkom :

0200005048

,,l

f

F

G

F

lgq

l

f

dopi

i

min

kom

min

ig

i

i

Določitev napenjalne sile na napenjalnem bobnu

Sekcijski izračun omogoča določitev optimalne sile napenjanja na poljubnem

mestu transporterja

Če uporabimo n.pr. napenjalni boben z objemnim kotom 1800 in z izračunanima

dotekalno (Fdo) in odtekalno silo (Fod) je potrebna napenjalna sila ( Fnap )

)FF(),,(F oddonap 1101


66

2.2.4 DOLOČITEV POTREBNE MOČI

MOTORJA

Za pogone z gonilnim pogonskim mehanizmom

kW vFFvF

P nbM

1

1

1 10001000

uporabljamo gonila z visokim izkoristkom 1 = (0.85 do 0,95)

Za pogone z el. motornim zaviralnim mehanizmom (regenerativnim)

( F1 > Fn )

kW vFFvF

Pnb

M 2

1

210001000

pri regenerativnih pogonih znaša 2 = (0.95 do 1,00)


2.3 POSEBNE IZVEDBE TRAČNIH

TRANSPORTERJEV

2.3.1 PREVOZNI TRANSPORTERJI

Uporaba:

Nakladalno razkladalni stroji za sipek material

Notranji transport

Skladišča

Gradbišča

Pospešitev ţeleţniškega in ladijskega pretovora

Značilnosti:

Lahko ogrodje

Kolesa

Višina H (nagib ) variabilna

Stisnjene izvedbe (elektroboben)

'' V '' oblika traku

moţno teleskopsko raztezanje L = L0 (1 – 1,5)

Orientacijske vrednosti:

L < 20 m

H < 10 m

v < 2 m/s

B = 300 – 600 mm

Qm < 200 m3 / h

P < 7 kW

prevozni transporter: 1 – prevozno in višinsko spremenljivo ogrodje; 2 – tračni transporter; 3

– napenjalni boben; 4 – pogonski boben; 5 – dodajalno korito; 6 – gornji nosilni valj; 7 –

spodnji nosilni valj; 8 – vitel za nagibanje ogrodja


68

2.3.2 REVERZIBILNI TRANSPORTERJI

Transportiranje moţno v obe smeri

L < 20 – 30 m

POVEČANJE SILE PREDNAPETJA

a) pogon na koncu transporterja

Fdot = FV + Wn ; Fodt = FV – Wp ; odt

dot

F

F

b) pogon na začetku transporterja

F'dot = FV + Wp ; F'odt = FV – Wn > 0 ; odt

dot

F

F

'

''

1'

1))((

))((

' 22

22

pn

pV

nV

pVpV

nVnV

nV

pV

pV

nV

WW

WF

WF

WFWF

WFWF

WF

WF

WF

WF

za preračun je merodajen pogon na začetku transportiranja materiala

Potrebna napenjalna sila:

1

1)(2,2)2(1,1

k

k

eWeWFF pnVV

FV

FV

Fdot Wn

Wn Wp

Wp

F'dot Fodt

F'odt a) pogon na koncu

transporterja

b) pogon na začetku

transporterja

2.FV


2.3.3 TRANSPORTER S PREKRIVNIM TRAKOM

Krovni trak običajno brez pogona

do 60

pritisna sila krovnega traku ustvarjena z obteţilnimi valji

shematični prikaz transporterja s prekrivalnim trakom: 1 – prekrivalni trak; 2 – nosilni trak; 3

– obteţilni valji

2.3.4 TELESKOPSKI TRANSPORTER

Spremenljiva dolţina transporterja

Mobilna ali fiksna namestitev Pomemben člen modernih

Reverzibilno delovanje logističnih vozlišč

Spremenljiva dolžina

L

2-tračni transporterji 17do 69

Documents