20/2021 20. marec 2021

18
Državno tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole – 3. in 4. letnik Šolsko leto 2020/2021 20. marec 2021 TEKMOVALNA POLA Draga tekmovalka, dragi tekmovalec! Na ocenjevalno polo v zgornji okvirček nalepite svojo šifro. Preden odgovorite na vprašanja, pozorno preberite navodilo in vprašanje. Če se zmotite, prečrtajte napačni odgovor in jasno označite, kateri odgovor je pravilen. Odgovore vpisujte le na ocenjevalno polo, saj se odgovori na poli z vprašanji ne bodo upoštevali! Če popravljavec ne bo mogel razbrati, kateri odgovor je označen kot pravilen, za odgovor ne dobite nobene točke. Pišite čitljivo! Za pisalo lahko uporabljate kemični svinčnik ali nalivno pero, drugih pisal in brisalca ni dovoljeno uporabiti. Po poli z vprašanji lahko poljubno pišete, odgovori na njej se ne bodo upoštevali. Po končanem tekmovanju oddajte samo ocenjevalno polo, polo z vprašanji lahko odnesete domov. Veliko uspeha in sreče na tekmovanju! Čas reševanja je 90 minut.

Upload: others

Post on 20-Nov-2021

3 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Državno tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole – 3. in 4. letnik

Šolsko leto 2020/2021

20. marec 2021

TEKMOVALNA POLA

Draga tekmovalka, dragi tekmovalec!

Na ocenjevalno polo v zgornji okvirček nalepite svojo šifro. Preden odgovorite na vprašanja, pozorno

preberite navodilo in vprašanje. Če se zmotite, prečrtajte napačni odgovor in jasno označite, kateri

odgovor je pravilen. Odgovore vpisujte le na ocenjevalno polo, saj se odgovori na poli z vprašanji ne

bodo upoštevali! Če popravljavec ne bo mogel razbrati, kateri odgovor je označen kot pravilen, za

odgovor ne dobite nobene točke.

Pišite čitljivo! Za pisalo lahko uporabljate kemični svinčnik ali nalivno pero, drugih pisal in brisalca ni

dovoljeno uporabiti. Po poli z vprašanji lahko poljubno pišete, odgovori na njej se ne bodo upoštevali.

Po končanem tekmovanju oddajte samo ocenjevalno polo, polo z vprašanji lahko odnesete domov.

Veliko uspeha in sreče na tekmovanju!

Čas reševanja je 90 minut.

1. Virusi kljub nekaterim značilnostim živih bitij, niso živi. Virus gripe je RNA virus iz skupine

Orthomyxoviridae. Na shemi zgradbe virusa gripe črke označujejo nekatere njegove tipične sestavne

dele, v preglednici pa so navedeni tipični gradbeni deli različnih virusov. Izberite tiste, ki gradijo virus

na shemi in k številkam zapisanih imen dopišite ustrezne črke iz sheme. Za en odgovor lahko

uporabite eno črko, dve črki ali nobene.

Ime sestavnega dela

1 Kapsida

2 Lipidna ovojnica

3 DNA

4 RNA

5 Površinske beljakovine (virusni antigeni)

2. Trditve v preglednici primerjajo zgradbo in delovanje celice, ki gradi zelene alge in celice, ki gradi

cianobakterije. K posamezni številki trditve zapišite, ali je le-ta pravilna (P) ali napačna (N).

TRDITEV

1 Celična stena obojih je zgrajena samo iz ogljikovih hidratov.

2 DNA je v obeh celicah v obliki kromosomov, ki jih gradijo tudi beljakovine histoni.

3 Ribosomi alge so manjši od ribosomov cianobakterije.

4 Svetlobne reakcije fotosinteze v obeh celicah potekajo na membranah.

5 V obeh celicah je glavno fotosintezno barvilo klorofil a.

6 Pri obeh tipih celic poteka glikoliza v citosolu.

7 Krebsov cikel tako v zelenih algah kot v cianobakterijah poteka v matriksu mitohondrija.

8 Pri obojih poteka fiksacija zračnega dušika v anaerobnih pogojih.

3. V vročih vrelcih živijo termofilne bakterije. Temperaturni optimum za delovaje njihovih encimov je pri

temperaturi nad 700 C. Kako bo znižanje temperature na 450 C vplivalo na encime in njihovo

delovanje?

A. Porušila se bo terciarna zgradba encimov in encimi bodo razpadli.

B. Encimi se bodo vezali na več molekul substrata, hitrost se bo zmanjšala.

C. Encimi bodo še bolj znižali aktivacijsko energijo reakcij, hitrost se bo povečala.

D. Encimi ne bodo več uspešno opravljali svoje vloge pri reakcijah, hitrost se bo zmanjšala.

B

A

C

D

E

4. S kromatografijo smo ločili tri zmesi sladkorjev A, B in C. Shema prikazuje rezultate kromatografije

teh vzorcev.

Legenda

Sestava zmesi:

A - fruktoza, glukoza, maltoza in

saharoza

B - produkti hidrolize maltoze

C - produkti hidrolize saharoze

Maltoza ima vrednost Rf = 0,33.

Shema: Kromatografija treh vzorcev zmesi

Katera trditev pravilno komentira rezultat?

A. Označba 1 na kromatogramu je transportni sladkor pri rastlinah.

B. Označba 2 je osrednji sladkor metabolnih procesov pri rastlinah.

C. Označba 3 je produkt hidrolize škroba z amilazo.

D. Označba 4 je rezervna snov v grozdju.

5. Celice privzemajo holesterol v obliki molekul lipoproteinov (imenovanih LDL) s posebno endocitozo,

ki jo imenujemo receptorsko posredovana endocitoza. Holesterol, ki s pomočjo LDL receptorjev

vstopi v celice, le-te porabijo za tvorbo membran in za sintezo drugih steroidov. Družinska

hiperholesterolemija (DH) je ena najpogostejših dednih motenj presnove lipidov. Bolniki z družinsko

hiperholesterolemijo imajo najpogosteje okvarjen gen za LDL – receptor, zato imajo njihove jetrne

celice na svoji površini manj delujočih LDL receptorjev. Opisano je prikazano na spodnji shemi.

(Vir slike: Primerjava transporta holesterola v zdravih celicah in v celicah z izraženo družinsko hiperholesterolemijo (vir s like: Urry, L. A. et al., Campbell Biology, 11. izdaja, Pearson, New York,

2017, stran 139).

Katera trditev o načinu privzema holesterola v celice ter vzrokih in posledicah družinske

hiperholesterolemije je pravilna?

A. Za privzemanje holesterola v celice je potrebna energija. Pri obolelih posameznikih LDL

holesterol ostaja v krvi, s čimer se poveča tveganje za srčno žilne bolezni.

B. Za privzemanje holesterola v celice pri zdravih posameznikih ni potrebna energija. Pri bolnikih je

raven LDL holesterola v krvi zvišana, s čimer se zveča tveganje za srčno žilne bolezni.

C. Holesterol v celice vstopa s pasivnim transportom. Pri bolnikih LDL holesterol ostaja v krvi, s

čimer se poveča možnost za srčno žilne bolezni.

D. Holesterol v celice vstopa preko membranskih črpalk. Pri bolnikih LDL holesterol ostaja v krvi, s

čimer se poveča možnost za srčno žilne bolezni.

6. Cistična fibroza (CF) je avtosomna recesivna bolezen. Posledica genske mutacije je okvarjen kloridni

kanalček, ki nadzoruje prehajanje kloridnih ionov v epitelnih celicah. Posledica te motnje je tudi

nepravilno delovanje respiratornega/dihalnega epitela, zaradi česar je v sluzi, ki jo celice izločajo,

manj vode, migetalke pa jo težje odstranjujejo. Shema z oznako 1 prikazuje normalno delujoč

kloridni kanalček, shema z oznako 2 pa okvarjen kloridni kanalček. Natančno si oglejte shemo in

ugotovite, katera izmed trditev je napačna.

(Vir slike: Normalno delujoč in okvarjen kloridni kanalček (Vir: https://pt.wikipedia.org/wiki/Fibrose_c%C3%ADstica, Pridobljeno: 5. 2. 2020)

A. Voda prehaja v celici na shemi 1 iz celice v medcelični prostor.

B. Shema 1 prikazuje prehajanje ionov skozi kanalček v medcelični prostor.

C. V citosolu celice na shemi 1 je višji osmotski tlak kot v citosolu celice na shemi 2.

D. Sluz na shemi 2 je gostejša kot sluz na shemi 1, ker kloridni ioni niso prehajali v medcelični

prostor.

7. Znižanje pH v medmembranskem prostoru mitohondrijev

A. zmanjša prehajanje H+ iz medmembranskega prostora v matriks, zato pospeši sintezo ATP.

B. pospeši prehajanje H+ iz medmembranskega prostora v matriks, zato pospeši sintezo ATP.

C. zmanjša prehajanje H+ iz matriksa v medmembranski prostor, zato zmanjša sintezo ATP.

D. pospeši prehajanje H+ iz matriksa v medmembranski prostor, zato pospeši sintezo ATP.

8. Graf prikazuje količino ATP in NADPH v izoliranih kloroplastih, ki jih najprej osvetljujemo, nato pa

izpostavimo herbicidu. Trenutek osvetlitve je na grafu prikazan z znakom .

Glede na podatke, prikazane na grafu, lahko sklepamo, da herbicid vpliva na fotosintezo tako, da

A. inhibira oksidacijo NADPH.

B. inhibira redukcijo ATP.

C. inhibira redukcijo NADP.

D. inhibira oksidacijo ATP.

citosol citosol

čas čas

herbicid herbicid

9. Decembra 2019 se je v kitajskem mestu Wuhan pojavil izbruh virusne pljučnice nejasnega izvora.

9. januarja 2020 so kitajske zdravstvene oblasti skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo

razglasile, da je potrjeni povzročitelj pljučnice nova vrsta koronavirusa, ki so ga začasno poimenovali

2019-nCov. Genom koronavirusov je enoverižna pozitivno polarna RNA, kar označimo s (+)ssRNA

(single-stranded RNA). Na spodnji shemi je prikazano, kako virus vstopi v celico in se v njej

razmnožuje. Pri tem mu pomaga encim RNA-replikaza, katerega zgradba je zapisana v genomu

virusa.

Skupina kitajskih znanstvenikov je izolirala virusni dedni material iz vzorcev pljučnega tkiva osmih

bolnikov in določila zaporedje virusnega genoma pri vsakem izmed bolnikov. Iz vseh zaporedij so

sestavili skupno zaporedje, tako da so na vsakem mestu genoma zapisali nukleotid, ki se je med

vsemi zaporedji največkrat pojavil. Na spodnji sliki so prikazani virusni genomi pri bolnikih in skupno

zaporedje. S trikotniki so označena mesta, kjer se genom razlikuje od skupnega zaporedja.

9.1. Za največ koliko nukleotidov se med seboj razlikujeta virusna genoma dveh različnih bolnikov?

A. 2

B. 3

C. 4

D. 9

9.2. Pri katerem izmed navedenih parov bolnikov bo aminokislinsko zaporedje virusnih proteinov

identično?

A. WH01 in WH03.

B. WH01 in WH04.

C. WH19001 in WH19004.

D. WH19005 in WH19008.

E. Pri nobenem izmed navedenih parov.

9.3. Skupno zaporedje na mestih 20644–20649 v genomu je AUGGGU ter je del gena za virusni

protein. S pomočjo zgornje slike in spodnje sheme 9. naloge zapišite pripadajoče zaporedje v

mRNA pri bolniku WH19005.

10. Na spodnji shemi je prikazan triptofanski operon (trp) bakterijske celice E. coli. Kako bi se

najverjetneje spremenila sinteza triptofana, če bi na mestu 1 ali na mestu 2 prišlo do

insercije/vstavitve enega nukleotida, ki bi povzročil nastanek stop kodona?

regulatorni

gen promotor operator strukturni geni

1

2

Insercija na mestu 1 Insercija na mestu 2

A. Povečana sinteza. Povečana sinteza.

B. Povečana sinteza. Ni sinteze.

C. Ni sinteze ali zmanjšana sinteza. Povečana sinteza.

D. Ni sinteze ali zmanjšana sinteza. Ni sinteze ali zmanjšana sinteza.

11. Molekularni genetik je v laboratoriju izoliral molekulo mRNA. Izolirana mRNA s petimi zankami, ki

predstavljajo nekodirajoče regije ali introne, je prikazana na spodnji shemi.

11.1. Kolikšno je število kodirajočih regij ali eksonov na prikazani mRNA? Zapišite število.

11.2. Kodirajoče regije ali eksone prikazane mRNA gradi 105 nukleotidov. Pri mutaciji je izpadel

nukleotid na 85. mestu. Koliko aminokislin bo beljakovini, ki jo kodira mutirana m RNA, zagotovo

v enakem zaporedju, kot jo je kodirala nemutirana mRNA?

A. Vseh 84 aminokislin.

B. Vseh 35 aminokislin.

C. Prvih 28 aminokislin.

D. Zadnjih 8 aminokislin.

12. Kratkovidnost je avtosomna dominantna lastnost. Rodovnik prikazuje prisotnost kratkovidnosti skozi

tri generacije neke družine. Moški III 3 ( obkrožen) se poroči z žensko, ki je heterozigotna za

kratkovidnost. Kolikšna je verjetnost, da bosta imela otroka, ki bo videl normalno (ne bo

kratkoviden)?

A. 0%

B. 25%

C. 50%

D. 75%

(Vir: https://www.khanacademy.org/search?page_search_query=Genetics pridobljeno 5. 2. 2020)

13. Dišeči grahor (Lathyrus odoratus) je okrasna rastlina, pri kateri sta gen za barvo cvetov in gen za

obliko pelodnih zrn na istem kromosomu. Rastline, ki so heterozigotne na obeh lokusih, testno

križamo. Gena se dedujeta vezano, prekrižanja ne upoštevamo. Kakšne fenotipe in kolikšno

razmerje fenotipov lahko pričakujemo, če upoštevamo lastnosti alelov, ki so zapisane v legendi?

Legenda alelov:

V = alel za vijolično barvo

cvetov

v = alel za belo barvo cvetov

P = alel za podolgovata

pelodna zrna

p = alel za kratka pelodna zrna

Slika 1: Dišeči grahor (Lathyrus odoratus)

(Vir slike: https://ssl.c.photoshelter.com/img-get/I0000V4q_NKLdJd0/s/750/750/Sweet-Peas-014317.jpg; 11. 12. 2019)

A. Rastline z vijoličastimi cvetovi in kratkimi pelodnimi zrni in rastline z vijoličastimi cvetovi z dolgimi

pelodnimi zrni; razmerje fenotipov 2: 1.

B. Rastline z vijoličastimi cvetovi in podolgovatimi pelodnimi zrni in rastline z belimi cvetovi in

kratkimi pelodnimi zrni; razmerje fenotipov 1:1.

C. Rastline z vijoličastimi cvetovi s kratkimi pelodnimi zrni, rastline z vijoličastimi cvetovi s

podolgovatimi pelodnimi zrni in rastline z belimi cvetovi s podolgovatimi pelodnimi zrni; razmerje

fenotipov 1 : 2 : 1.

D. Rastline z belimi cvetovi in podolgovatimi pelodnimi zrni in rastline z belimi cvetovi in s kratkimi

pelodnimi zrni; razmerje fenotipov 2 : 1.

14. Shema prikazuje faze celičnega cikla, preglednica pa relativen čas, ki je potreben za posamezno

fazo pri vsaki izmed treh celicah različnih tkiv enega osebka. Na osnovi zgornjih podatkov in znanju o

celičnem ciklu pri reševanju naloge označite, ali so zapisane trditve pravilne (zapišite P) ali napačne

(zapišite N).

Številka trditve Trditev

1 V fazi M je aktivna DNA polimeraza.

2 Celica P vsebuje več DNA, kot celica Q.

3 Celica R je celica iz zgornjih plasti povrhnjice kože.

4 S fazo C se konča en celični cikel.

15. Slika prikazuje gojišče za mikroorganizme in mikroskopsko sliko organizma iz gojišča.

15.1. Katera panoga biologije preučuje značilnosti organizmov, ki spadajo v kraljestvo, katerega

predstavnik je na skici?

A. Mikologija.

B. Bakteriologija.

C. Botanika.

D. Virologija.

15.2. V katero sistematsko skupino spada organizem na shemi?

A. Med mahove.

B. Med kvasovke.

C. Med zaprtotrosnice.

D. Med Gram negativne bakterije.

Tip

celice

Relativen čas, ki je potreben za posamezno

fazo

G1/G0 S G2 M/C

P 18 50 13 19

Q 18 25 11 16

R 100 0 0 0

16. Gliva kvasovka Candida albicans je skupaj z ostalimi kvasovkami in bakterijami del normalne

mikrobiote v nožnici, v črevesu in na koži, hkrati pa je odgovorna za kar 80 odstotkov primerov

glivičnih vnetij nožnice pri ženskah. Kaj lahko sklepamo iz zapisanega?

A. Okužba s Candido albicans in posledično glivično vnetje nožnice je spolno prenosljiva bolezen.

B. S Candino albicans se lahko ženska okuži ob obisku bazena ali savne, kjer visoka temperatura in

vlaga predstavljata idealno okolje za razmnoževanje te kvasovke.

C. S Candido albicans se okužimo z uživanjem hrane s preveč ogljikovimi hidrati.

D. Glivično vnetje nožnice je lahko posledica porušenega razmerja med predstavniki normalne

mikrobiote nožnice.

17.1. Spodnja shema prikazuje razmnoževalni krog kritosemenk. Številke na shemi 1, 2 in 3

označujejo proces, številka 4 pa razvojno strukturo. V preglednici pa so nekateri tipični procesi in

razvojne strukture pri razmnoževanju semenk poimenovani in označeni s črkami od A do G.

Katere izmed struktur oziroma procesov so na shemi označeni s številkami? Izberite samo

ustrezno črko in jo vpišite v preglednico k ustrezni številki. Isto črko lahko uporabite dvakrat.

Preglednica s pojmi

A Mitotska delitev

B Mejotska delitev

C Oploditev

D Moški gametofit

E Ženski gametofit

F Mikrospora

G Zigota

Shema: Razmnoževalni krog kritosemenk

17.2. Za kritosemenke je značilna dvojna oploditev. V tem procesu se ena spermalna celica združi z

jajčno celico, pri čemer nastane celica X, druga spermalna celica pa se združi s

polnima/osrednjima jedroma, pri čemer nastane celica Y. Kolikšno je število kromosomov v celici

Y in v kaj se ta celica razvije?

Število kromosomov v celici Y Celica Y se razvije v

A. 3n zarodek.

B. 3n hranilno tkivo.

C. 2n kalček.

D. 2n endosperm.

17.3. Kateri je običajni vrstni red dogodkov pri kalitvi semena?

Sproščanje

giberelina

Absorpcija

vode

Tvorba

amilaze

Hidroliza

škroba

A. 1 2 3 4

B. 4 1 2 3

C. 2 1 3 4

D. 4 3 1 2

18. V katerem tipu rastlinskih celic se mora zgoditi proces programirane celične smrti, preden postanejo

funkcionalne?

A. V celicah ksilema.

B. V celicah floema.

C. V celicah zapiralkah v listnih režah.

D. V celicah žilnega ovoja.

19. Katera od navedenih gradbenih značilnosti pri rastlinah zmanjša izgubo vode iz rastline, ki rastejo

na sušnih tleh?

A. Zračne korenine.

B. Svetleča površina listov.

C. Kopičenje soli v koreninskih celicah.

D. Ugreznjene reže na spodnji strani listov.

20. Katera trditev pravilno razlaga rast rastline v smeri proti svetlobi?

(Vir slike: https://en.wikipedia.org/wiki/Phototropism; 13. 12. 2019.)

A. Avksin se nakopiči na osvetljeni strani rastline in zavira podaljševanje celic.

B. Avksin se nakopiči na senčni strani rastline in spodbudi podaljševanje celic.

C. Svetloba povzroči, da začne avksin zavirati celične delitve v meristemih na vršičih.

D. Svetloba povzroči, da začne avksin spodbujati celične delitve v meristemih na vršičkih.

21. Učenci so preučevali dejavnike, ki vplivajo na nastanek škroba v listih fižola. V ta namen so v 4

lončke posadili 4 kaleča semena fižola in počakali nekaj dni, da sta se na vsaki rastlini razvila dva

zelena lista. Nato so vse liste treh rastlin premazali s prozornim lakom, listov ene rastline pa ne.

Poskus je prikazan v spodnji preglednici. Vse rastline so rastle v enakih svetlobnih pogojih ter ob

ustrezni temperaturi in vlagi. Po enem tednu so liste potrgali, jih prekuhali v etanolu in naredili test

na prisotnost škroba. V preglednico z znakom plus (+) označite pozitiven rezultat testa na prisotnost

škroba in z znakom minus (-) negativen rezultat testa.

fižol v lončku A fižol v lončku B fižol v lončku C fižol v lončku D

Listi S prozornim lakom

so premazali zgornjo

povrhnjico.

S prozornim lakom

so premazali

spodnjo povrhnjico.

S prozornim lakom so

premazali zgornjo in

spodnjo povrhnjico.

Listov niso

premazali.

22. Virusi ne napadajo eritrocitov kot gostiteljskih celic, medtem ko enocelični evkariontski zajedavec

plazmodij (Plasmodium sp.) preživi del življenja v eritrocitih. Katera trditev pravilno utemeljuje

zapisano dejstvo?

A. Eritrociti se ne delijo, zato v njih virusi ne vstopajo.

B. Eritrociti imajo kratko življenjsko dobo, zato jih virusi ne napadajo.

C. Eritrociti nimajo jedra, zato ima plazmodij več prostora kot v drugih celicah z jedri.

D. Virusi se lahko razmnožujejo le v celicah, ki imajo celične strukture za sintezo proteinov.

23. Katera od navedenih sprememb bo povečala število zaporednih krčenj prečno progaste mišice?

A. Zvišanje koncentracije Ca2+ v citosolu celic.

B. Znižanje koncentracije Ca2+ v medceličnini.

C. Zmanjšanje koncentracije acetilholina v sinaptični špranji motorične ploščice.

D. Pospešena vezava miozina na aktinske filamente ob hkratni zmanjšani količini ATP.

24. Spodnje trditve opisujejo postopek umetne oploditve.

1. Ženska dobiva injekcije visokih odmerkov folikle spodbujajočega hormona (FSH), ki sproži

hkratno dozorevanje več jajčnih foliklov.

2. S posebno napravo izolirajo zrela jajčeca iz ženskega telesa.

3. V petrijevki dodajo jajčecem semenčice, da pride do oploditve.

4. Oplojeno jajčece vstavijo v žensko telo.

24.1. Spodnja shema prikazuje ženske spolne organe. V katerem odgovoru so deli ženskih spolnih

organov pravilno povezani s trditvami, ki opisujejo postopek umetne oploditve?

(Vir slike: Ženski spolni organi (vir slike: http://cdn.thinglink.me/api/image/777270207168118784/1240/10/scaletowidth. Pridobljeno: 11. 12. 2019.)

FSH deluje na del Jajčeca izolirajo iz dela Oplojeno jajčece vstavijo v del

A. B C D

B. C C D

C. C C B

D. B D D

24.2. Kdaj se pri razvoju jajčeca zaključi druga mejotska delitev?

A. Ob ovulaciji (odvzemu) iz telesa.

B. Ob vgnezdenju zarodka.

C. Ob vstopu v puberteto.

D. Po oploditvi.

25. Shema prikazuje gibljivo povezavo med kostmi, sklep. Pri poškodbi sklepa se zaradi načina

prehranjevanja celic tega tkiva, del sklepa celi zelo počasi. Katera številka označuje ta del?

26. Dijak je zaužil napitek, ki je vseboval 500 mg kalcija. Spodnja shema prikazuje hormonsko

uravnavanje koncentracije kalcijevih ionov v krvi. Katera trditev pravilno opisuje dogodke po zaužitju

napitka s kalcijem?

Odziv žleze A Odziv žleze B Absorpcija Ca2+ v ledvicah

Nalaganje Ca2+ v kosteh

A Povečano izločanje

hormonov.

Zmanjšano izločaje

hormonov.

Zmanjšana. Povečano.

B Zmanjšano izločaje

hormonov.

Povečano izločanje

hormonov.

Povečana. Zmanjšana.

C Zmanjšano izločaje

hormonov.

Povečano izločanje

hormonov.

Zmanjšana. Povečano.

D Povečano izločanje

hormonov.

Zmanjšano izločaje

hormonov.

Povečana. Zmanjšana.

1 2 3

4 5 6

Žleza B

Žleza A

Sprememba koncentracije

Ca2+

v krvi

Sprememba koncentracije

Ca2+

v krvi

tanko črevo, ledvice in kosti

ledvice in kosti

Homeostaza Ca2+

v krvi

(10mg/100 mL)

27. Navedene trditve opisujejo posamezne korake pri pripravi krastače na preživetje zime.

Trditve:

1. Koncentracija krioprotektantov, kot sta glicerol in sečnina, v celici naraste, posledično se zmanjša

izhajanje vode iz celice.

2. Voda prehaja skozi akvaporine v membrani v medceličnino, pri čemer se zniža koncentracija

topljencev v medceličnini.

3. Krastača začne proizvajati večje količine sečnine, ki jo skladišči v krvi.

4. Temperatura v okolici pade.

5. Sečnina vstopi v celice.

6. Koncentracija vode v celici in zunaj nje se izenači.

Katera kombinacija trditev je zapisana v ustreznem časovnem zaporedju?

A. 4-2-1-5-3-6

B. 4-3-2-5-1-6

C. 3-4-2-5-1-6

D. 3-4-2-5-6-1

28. Čutilne celice v ušesu imenujemo dlačne celice/dlačnice. Na svoji zgornji membrani imajo približno

sto izrastkov, imenovanih stereocilije. V stereocilijah so kanalčki za kalijeve ione, ki se odzivajo na

mehanske premike stereocilij in omogočajo, da v citoplazmo dlačne celice vstopajo kalijevi ioni, kar

prikazuje shema 1. Kadar so stereocilije poravnane, je odprta približno polovica kanalčkov. Če so

stereocilije premaknjene v smeri daljših stereocilij, je odprta več kot polovica kanalčkov, če so

premaknjene v smeri krajših stereocilij, pa manj kot polovica. Ko pride do depolarizacije membrane

dlačne celice, se z eksocitozo sprostijo molekule živčnih prenašalcev, ki aktivirajo pripadajoči čutilni

nevron. Na shemi 2 so prikazani: časovni potek premikanja stereocilij, časovni potek

membranskega potenciala dlačne celice ter časovni potek akcijskih potencialov v čutilnem nevronu.

Shema 1 Shema 2

28.1. Kateri izmed grafov pravilno prikazuje časovni potek membranskega potenciala dlačne celice?

Napišite črko, ki ga označuje.

28.2. Kateri izmed grafov pravilno prikazuje časovni potek akcijskih potencialov v čutilnem nevronu?

29. Shema prikazuje krvni obtok človeka, na kateri so označeni in poimenovani nekateri organi, s

številkami pa nekatere žile. Na vprašanja odgovori s shemo.

29.1. V kateri žili je pri zdravem človeku najmanjša koncentracija sečnine? Zapišite številko.

29.2. Mnogi izmed vas ste tik pred današnjim tekmovanjem zaužili energijsko pijačo, ki je vsebovala

veliko glukoze. V kateri izmed označenih žil bo vsebnost sladkorja približno pol ure po zaužitju

pijače največja? Zapišite številko.

29.3. Preden boste ponovno jedli, bo najverjetneje minilo več kot 3 ure od zadnjega obroka. V kateri

izmed žil bo koncentracija glukoze pred ponovnim obrokom največja?

30. V katerem primeru sta gazela in antilopa v odnosu koristnega sodelovanja (protokooperacije)?

A. Ko preplah kot odziv na plenilca v gazeli povzroči podoben odziv tudi v antilopi.

B. Ko jesta liste z istega grma (si delita isto prehransko nišo).

C. Ko v njiju živijo iste vrste parazitov.

D. Ko si delita isto bivanjsko nišo.

pljuča

spodnje okončine

jetra

ledvice

zgornje okončine

žila 1

žila 2

žila 3

žila 4

žila 5

žila 6 žila 7

žila 8

žila 9

žila 10

31. V odprtem morju najdemo mnogo planktonskih prokariontov, tudi do zelo velikih globin. Spodnja

slika prikazuje delež bakterij (Bacteria) in arhej (Archea) ter njihovo številsko koncentracijo na

različnih globinah.

Prilagojeno po Madigan et. al., 2018.

Na osnovi prikazanih podatkov označite, ali so zapisane trditve pravilne (zapišite P) ali napačne (zapišite

N).

Številka trditve Trditev

1 Številčnost prokariontskih celic se z globino zmanjšuje.

2 Na globinah do 1000 m je bakterij več kot arhej.

3 V 1 litru morske vode iz globine 2 km je približno 8 milijard prokariontskih celic.

4 Med prokarionti v evfotični coni (osvetljenem delu morja) prevladujejo kemolitotrofi.

32. Shema 1 prikazuje štiri mesta na reki, shema 2 pa prehranjevalno verigo v tej reki. Na shemi

prehranjevalne verige so s črkami A, B in C označeni organizmi, črka D pa označuje snovi.

Shema 1

Shema 2

32.1. S katero črko so označeni organizmi, v katerih je presnovna aktivnost največja na mestu Y?

32.2. V katero skupino spadajo organizmi, v prehranjevalni verigi označeni z A, ki v reki živijo na mestu

W?

A. Med golosemenke.

B. Med enocelične glive.

C. Med kremenaste alge.

D. Med kemoavtotrofne bakterije.

33. V naravi je veliko izoliranih ekosistemov, ki zagotavljajo edinstveno priložnost za opazovanje

nastajanja in izginjanja vrst. Večina teh ekosistemov so otoki. Okoljevarstvenika Robert MacArthur

in Edward O. Wilson sta leta 1967 objavila teorijo, ki predvideva hitrost poseljevanja in število vrst,

ki bodo sčasoma naselile takšen ekosistem. Slika predstavlja dva vulkanska otoka, odmaknjena od

obale.

33.1. Kateri izmed grafikonov pravilno prikazuje spreminjanje števila vrst ptic v času nastajanja otoka

1, če predvidevamo, da se velikost in oddaljenost otoka od obale ni spreminjala?

kopno

Otok 1 Otok 2

Štev

ilo v

rst

čas

Štev

ilo v

rst

čas

Štev

ilo v

rst

čas

Štev

ilo v

rst

čas

Grafikon A Grafikon B

G r a f i k o n A

Grafikon C

G r a f i k o n A

Grafikon D

G r a f i k o n A

33.2. Kako bi se spremenilo število vrst ptic, če bi zaradi klimatskih sprememb upadel nivo morja in bi

otok podvojil svojo velikost?

A. Število bi ostalo nespremenjeno.

B. Število vrst bi se najprej zmanjšalo, nato ustalilo pri novi, nižji vrednosti.

C. Število vrst bi se najprej povečalo in nato ustalilo pri novi večji vrednosti.

D. Število vrst bi se najprej povečalo, potem zmanjšalo in nato ustalilo na prvotni vrednosti.

34. Na spodnji shemi je prikazano biogeokemično kroženje dušika. Na vprašanja odgovori s shemo.

34.1. V katerem zbiralniku je največji delež dušika?

A. V tleh.

B. V atmosferi.

C. V organizmih.

D. Delež dušika je med zbiralniki približno enak.

34.2. S katerimi številkami so označene skupine bakterij, ki lahko fiksirajo zračni dušik? Napišite jih.

OPOZORILO. Čeprav je vprašanje v množini, je lahko pravilni odgovor tudi samo ena ali dve

številki.

34.3. V katerih skupinah so bakterije, ki delež dušika v tleh zmanjšujejo? OPOZORILO. Čeprav je

vprašanje v množini, je lahko pravilni odgovor tudi samo ena ali dve številki.

34.4. V čem je pomen bakterij iz skupine 4?

A. V tleh povečujejo delež dušika.

B. V tleh zmanjšujejo delež dušika.

C. Dušik spreminjajo v obliko, ki je dostopna heterotrofnim organizmom.

D. Dušik spreminjajo v obliko, ki je dostopna fotoavtotrofnim organizmom.

35. V razvoju živih bitij so se v življenjskem ciklu celice razvili trije načini delitve celice: cepitev, mitotska

delitev in mejotska delitev. Pri katerih organizmih se je v evoluciji najverjetneje prvič pojavila

mitotska delitev?

A. Protistih.

B. Arhejah.

C. Cianobakterijah.

D. Kemoavtotrofnih bakterijah.

Opomba:

predstavlja bakterije različnih skupin, ki

so označene z različnimi številkami

1

2

3

4 5 6

36. Iz fosilnih ostankov so izolirali DNA izumrle vrste A. Naredili so DNA prstni odtis in ga primerjali z

DNA prstnimi odtisi štirih živečih vrst (B, C, D in E). Rezultat je prikazan na spodnji sliki. Katera od

navedenih ugotovitev, dobljenih z analizo DNA prstnih odtisov, je najbolj pravilna?

A. DNA odtisa B in C pripadata isti vrsti.

B. Vrsta A nima skupnih genov z vrsto D.

C. Vrsta A je bolj sorodna z vrsto B kot z vrsto E.

D. Vrsta A in vrsta C imata najbližjega skupnega prednika.

A B C D E