227-kapital 15.02

vtor

nik.

15.

fev

rua

ri.

201

1 | b

roj

227

| go

dina

1 |

cena

20

den.

| te

l. 2

55

14 4

1 | f

aks

. 2 5

8 14

40 NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 14.02.2011, 13.00~.

MBI 10 0,10%MBID 0,17%OMB 0,32%

EVRO/DENAR 61,50DOLAR/DENAR 45,48EVRO/DOLAR 1,35

NAFTA BRENT 101,82EURORIBOR 1,68% INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (14.02)

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

...POGLED NA DENOT...QUPÔ ZIKOV

DA NE SI MU VO PAN-TALONITE!? � STRANA 4

2.700

2.705

2.710

2.715

2.720

2.725

2.730

2.735

2.740

2.745

2.750

08.2 10.2 12.2 14.2

MBI 10

vtornik

KOLUMNAD-R RUBIN ZARESKI

DUO TRIO� STRANA 14

...POGLEDDQUPÔ Z

DA NE SMU VO TALON� STRAN

VINOTO GI OBEDINI POLITIÂRITE, BIZNISMENITE I RABOTNICITE

� STRANA 12-13

� STRANA 4

4

00

1

VOVEDNIKSTOJAN SINADINOV

VO VINOTO E VISTINATA, AMA I BIZNISOT� STRANA 2

00

PORADI GOLEMIOT INTERES ZA NOVITE AKCII NA KOMERCIJALNA BANKA

20.000 NALOZI OSTANAA NEREALIZIRANI!� STRANA 2-3

00

Wizz Air }e leta od Makedonija� STRANA 11

Hranata i naftata vo januari poskapea za 5% � STRANA 11

ZK Pelagonija zasadi 14% pove}e p~enica od lani� STRANA 10

RUSKI GAZPROM GODINAVA ]E GO POSKAPI GASOT ZA 15%

GASOT DO MAKEDONSKA GRA-NICA ]E ÎNI DURI 400 EVRA?!!RUSKIOT GAS DONESEN DO MAKEDONSKA GRANICA, ZAKUPEN OD MAKPETROL, DOSEGA ÎNE[E 370 EVRA ZA 1.000 NORMALNI METRI KUBNI GAS. OVAA CENA E MNOGU POVI-SOKA OD TAA [TO JA PLA]AAT KOMPANIITE VO SOSEDNITE ZEMJI. RUSKIOT GAS DO BUGARSKA GRANICA ÎNE[E 270 EVRA, A DO SRPSKA 300 EVRA

64

SVETI TRIFUN

JANKULOVSKA NE GO KONTROLIRA SVOJOT ZAMENIK

BUÎ ODGOVARA SAMO PRED SUDOT NA AHMETI!� STRANA 7

SKOVIN OTVORI VINSKI PODRUM

Navigator2 KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK

Milioni evra od lanskite subvencii im se isplateni na zemjodelcite vo prvite 11 meseci od godinava. Spored podatocite od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, najgolem del od parite, pove-}e od 4,5 milioni evra, se za poddr{ka na sto~arskoto proizvodstvo, na odgleduva~ite na goveda, ovci, kozi, sviwi i na p~elarite, a za rastitelno proizvodstvo se prefrleni pribli`no eden milion evra. Od po~etokot na godinava najmnogu subvencii dobile pelagoniskite zemjodelci. Za proizvod-stvo na poljodelski kulturi im se isplateni 450.000 evra, a dobile i dopolnitelni 61.990 evra za upotreba na sertificiran semenski materijal. Na odgleduva~ite na p~eli im se isplateni 161.500 evra. 6

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

STOJAN [email protected] SINADINOVsinadinov@ka@@ pitpp [email protected]

Starata maksima - In vino veritas est - deka vistinata se nao|a vo vinoto kako niko-ga{ dosega moè da posluì kako ilustracija za na{ata situacija. Paradoksalno, no vistinito, denovive vo Makedonija glavata pove}e boli koga e navidum trezna (od alkohol), a polna so pa-triotsko-politi~ko-partiski maligani. Ako ne veruvate, pra{ajte gi de~i{tata koi vo nedelata se iska~ija na skopskoto Kale, boèm da se iznadi{at i da se voznesat so “~istiot vozduh”, em make-donski, em istoriski. Navistina ~udi {to traga~ite po anti~koto pedigre, vo sekoja forma, tolku lesno se oglu{uvaat tokmu vo edna anti~ka vistina kakva {to e ovaa za vinoto i vistinata. Pa, taka, ako sekoja dobrona-merna slika {to se ispra-}a do svetot za makedonskata kultura ja sodrì i tradi-cionalnata vinska kultura, toga{ za~uduva zo{to ovde ne ja razbirame maksimata za vinoto i vistinata? Tolku “anti~ka”, a bezbolna vo me|unarodnite procesi... V~era{noto ~estvuvawe na praznikot na lozarite i vinarite, Sveti Trifun, e povtorna mo`nost da se sfati poentata deka najdo-brata reklama za zemjata ne e taa “Oko za oko, zab za zab, crkva za muzej”, tuku t.n. reklama koja }e odi od uvo na uvo. Edna od najubavite sliki koja moè da ja soz-dade nekoja zemja za sebe vo svetot e slikata na zemja so ubavi vina. Toga{ i }e bide del od svetskiot {ou-biznis, onoj na qubitelite na pitomi destinacii, dobra kapka vino i vkusni jadewa. Ostanatite ubavini (}e) se podrazbiraat. Do po~etokot na devedeset-tite godini na minatiot vek

80% od grozjeto na makedon-skite lozja be{e plasirano i koristeno kako surovina za vinata pakuvani vo drugite republi~ki centri na SFRJ. Toga{ vaè{e i formulata deka eden televizor proiz-veden vo Slovenija vredi kolku cel eden vagon grozje. Denes site – a verojatno i pove}eto od Slovencite - imame evtini kineski tele-vizori, sega i 80% od make-donskoto vino e pakuvano vo {i{iwa, pa se postavuva drugo pra{awe: kako da ne se skiseli doma{noto vino, tuku da se prodade? Makedonskite vinarnici ne gre{at koga narodnoto poimawe na proizvodstvoto na vino od tipot “brcni pra~ka – pij vino” go menu-vaat so primena na moderna tehnologija, edukacija i anga`man na vrvni enolozi vo brendiraweto na no-vite proizvodi. No, se ~ini deka otsustvuva masovna - i masivna – dràvna poddr{ka na nivo na kom-pletna strategija za nastap na makedonskoto vino na svetskiot pazar. Za{to, vo ovoj slu~aj ne se raboti samo za vino, tuku za kreirawe na nacionalen brend vo konkurencija koja e posilna od Olimpiskite igri. Tamu e bitno da se u~estvuva, ovde e bitno da se pobeduva. I, sekako, zarabotuva. Izgradeniot vinski brend na golemiot pazar nosi u{te pogolem fidbek. So vinoto odi i cela edna ramka koja, so mali preteruvawa, moè da se nare~e i civi-lizacija.V~era{nata agenciska vest deka samo gradot Viena, i toa samo za denot na vqube-nite, Sveti Valentin, inka-siral 20-ina milioni evra od podaroci, aran`mani, romanti~ni ru~eci, ve~eri i kafe-sedenki... govori za beskrajnosta na svetot kako pole za biznis-natprevar. Desettinka od ovaa suma bi bila i toa kako dobre-dojdena za doma{niot biznis so vino ako se (s)lee, i toa za 365 dena, niz formite

VO VINOTO E VISTINATA, AMA I BIZNISOT

VTORNIK 15 FEVRUARI 2011PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

na vinski turizam, vinski pat, vitezi na vinoto, vinska ku}a i sl.. Postojat li takvi performansi kaj nas?Novootvoreniot vinski pod-rum na Skovin, postoe~kiot podrum na Tikve{, planira-noto otvorawe na podrumot na Stobi, kako i nekolkute podrumi i vinski ku}i na pomalite vinarnici moàt da bidat orientiri na mapata na Makedonija kako novoot-krienata destinacija za qubitelite na alternativniot i(li) tematskiot turizam. “Ne barajte vino, ispieno e...” glase{e po~etokot na refrenot na nekoga{ popu-larnata pesna “Ogan pod yvezdite” na bendot Memorija od krajot na osumdesettite godini. No, ako se potsetime deka istiot refren zavr{uva so “...S$ {to moàm e da izlezam so vas na paradite”, toga{ povtorno doa|ame na po~etokot na ovoj tekst. Koj }e bide izborot?Ako malku go prerabotime omileniot alibi-aforizam na starite novinarski boemi deka nekoj pie od taga, nekoj od radost, a tie od utro, toga{ pieweto vino ne mora da bide ve~nata potraga po vistinata. Ima tuka ne{to i od potragata po inspiraci-jata, hedonizmot, kulturata, hranata, umetnosta... Zo{to da ne i po biznisot? A i istorijata pomalku (}e) boli.

S

Investitorite vo petokot za samo nekolku sekundi ja “razgrabaa” celata po-nudena koli~ina akcii od novata emisija na Komer-cijalna banka, pri {to javnata ponuda 100% se re-alizira, odnosno, bankata go zgolemi kapitalot za 15 milioni evra. Poradi gole-miot interes, golem del od zainteresiranite kupuva~i ne uspeaja da gi realiz-iraat svoite nalozi. Iako za javnata ponuda vaè{e principot prv dojden – prv kupuva~, doznavame deka vo brokerskite dru{tva osta-nale nerealizirani nalozi za okolu 20.000 akcii. “Ima{e navistina golema pobaruva~ka za akciite na Komercijalna banka. Se bara{e akcija pove}e od strana na investitorite, pa ostanaa nerealizirani nalozi za okolu 20.000 akcii”, veli Vasko Mitev, izvr{en direktor na bro-kerskata ku}a Ilirika investments.Spored nego, poradi gole-miot interes od investito-rite celata javna ponuda se realizirala za samo nekolku sekundi niz sis-temot za trguvawe. Dodeka nerealiziranite nalozi, spored pravilata za trgu-vawe, u{te istiot den prestanaa da vaàt.Uspe{nosta na javnata po-nuda na Komercijalna ban-ka pokaà deka Makedon-skata berza moè da bide dobar izvor na sve` kapi-tal za kompaniite preku emituvawe novi akcii. Finansiskite eksperti postojano gi potenciraat novite emisii na hartii od vrednost kako odli~na mo`nost za pribirawe pari za novi investiciski proekti. No, praktikata pokaùva deka kotiranite kompanii re~isi slabo razmisluvaat za koristewe na ovaa mo`nost, osobeno otkako po~na ekonomskata kriza. “Makedonskite menaxeri finansiraweto preku novi emisii na akcii naj~esto

go koristat kako posledna opcija, a ne kako primarna, iako toa e daleku poevtino otkolku bankarskite kre-diti”, velat finansiskite eksperti.Spored niv , edna od glavnite pri~ini poradi koi makedonskite menaxeri ne se odlu~uvaat na novi emisii akcii e faktot {to se svesni deka na ovoj na~in mo`ni se i promeni vo sopstveni~kata struktura koi ne se o~ekuvale. Od druga strana, ekspertite ja poso~uvaat i plitkosta na makedonskiot pazar na kapital, poradi koja mnogu menaxeri se rezervirani deka novite emisii moàt da zavr{at neuspe{no. “Pazarot na kapital e pli-

IMETODI [email protected]

PORADI GOLEMIOT INTERES ZA NOVITE AKCII

20.000 NALOZIOSTANAA NERE

tok. Zatoa sum skeptik deka kompaniite bi se odlu~ile na vakov na~in na finan-sirawe, osobeno {to nivnite menaxeri se i sopstvenici ili mnozinski akcioneri. Novata emisija na akcii moè da zna~i i promena vo sopstveni~kata struktura”, potencira univerzitetskiot profesor Savo A{talkoski.Za nego dokapitalizacijata na Komercijalna banka e dobra rabota i toj o~ekuva ova da stane trend i za drugite banki, bidej}i i od Narodnata banka vo nekolku navrati poso~uvale na neop-hodnosta od dokapitalizacija na doma{nite banki.“Parite koi gi sobra Ko-mercijalna banka se dobri gledano od aspekt na toa

VASKO MITEVIZVRШEN DIREKTOR NA BROKERSKA KUЌA ILIRIKA INVESTMENTS“Ima{e navistina golema pobaruva~ka za akciite na Komercijalna banka. Se bara{e akcija pove}e od strana na investitorite, pa ostanaa nerealizirani nalozi za okolu 20.000 akcii.”

Navigator 3��NE IM BE[E DENOT�LIDERI �POBEDNIK

KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK

�

Direktorot na Evropskata o~na bolnica, koja mese-cov }e po~ne da raboti vo Skopje, najavi deka uspehot postignat vo Turcija }e go “presadi” i vo Makedoni-ja. Faruk Semis veli deka so zadovolstvo }e bide makedonski gra|anin. Za pozdravuvawe e ne-goviot prijaten priod. Ubavite zborovi koi Semis ne gi {tede{e dodeka zboruva{e vo Makedonija i faktot deka dobro gi poznava ovde{nite prob-lemi od oftalmolo{ka priroda ja potvrdija negovata seriozna nam-era za evropeizacija na makedonskoto zdravstvo vo ovoj del. Evropskata o~na bolnica na po~etok }e vraboti 80 lica, na koi vrvnata tehnologija }e im ja pretstavat trojca

ne se smirat tenziite. Ne e jasno kako Kan~eska-Milevska proceni deka me|uetni~kata napnatost popu{tila, koga odlu~i samo nekolku dena po objavuvaweto na odlukata za stopirawe na izgradbata ak-tivnostite za realizacijata na proektot da prodolàt, i toa no}e. Nevideno pogre{en poteg! Opravduvaweto za nenajavenoto prodolùvawe so izgradbata be{e prili~no neseriozno: “Ne rekov deka prekinuvame, tuku gi zapirame rabotite na odredeno vreme, za da se smirat ten-ziite”, izjavi toga{ prviot ~ovek na Upravata za kulturno nasledstvo, Pasko Kuzman. Vakvoto neodgovorno proekti-rawe na kulturnata politika vo dràva koja pred samo deset godini preìvea me|uetni~ki voen konflikt kulminira{e so krvaviot me|uetni~ki sudir na Kaleto.

Vinata na ministerot za kul-tura, Elizabeta Kan~eska-Milevska, za me|uetni~kiot incident na skopskoto Kale moè jasno da se sledi od samiot po~etok na proektot za izgradba na crkvata-muzej. Najprvin, krajno netranspar-entno ja po~na realizacijata na objektot koj se pokaà deka e kamen za sopnuvawe koga se vo pra{awe me|uetni~kite odnosi, ne{to {to lesno moè{e da se pretpostavi u{te na po~etokot. Ministerot dozvoli dolgo da se {pekulira vo javnosta dali objektot {to se gradi e crkva ili ne, oglu{uvaj}i se na jasnite signali za sozdadenoto ~uvstvo kaj etni~kite Albanci deka ne{to im se pravi zad grb. Koga kone~no (po reakcijata na DUI) vo Vladata sfatija deka proektot dobiva opasna politi~ka dimenzija, Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo donese odluka da se stopira izgradbata dodeka

D

� GUBITNIK

V

� MISLA NA DENOT

FRANSOA FIJON

Egipet mu go plati novogodi{-niot odmor na francuskiot

premier, poradi {to sega mora da gi trpi javnite napadi otkako egipetskiot narod se buntuva protiv siroma{tijata

XEVAD BUÎ

Na zamenik-ministerot za vnatre{ni raboti sigurno

ne mu be{e mestoto na Kale, a toa {to go amnestiraat od odgovornost ne ja namaluva {tetata {to ja napravi

KULTURA NA PODELBI

EVROPSKO ZDRAVSTVO!

FARUK SEMIS

ELIZABETA KANÊSKA-MILEVSKA

oftalmolozi od Turcija. Ovaa zdravstvena ustanova ima dogovor so Fondot za zdravstvo, zatoa {to }e izvr{uva operacii za koi pacientite patuvale vo evropskite zemji.So nade` deka tvrdewata na direktorot Semis }e stanat realnost i deka navistina na prvo mesto }e bide zdravjeto, a ne zarabotuva~kata, mu po-sakuvame uspeh na noviot tim, koj vleva nade` deka rabotite vo makedonskoto zdravstvo }e trgnat vo edna poinakva nasoka (razli~na od sega{nata).

I NA KOMERCIJALNA BANKA

{to stanuva zbor za stran-ski kapital. Ova o~ekuvam da rezultira so pogolem priliv na pari~ni sredstva vo ekonomijata, {to moè da rezultira so povolni kamatni stapki za kompaniite”, veli A{talkoski.

Emitiraweto �novi akcii e evtino i ednostavno

Ekspresnata realizacija na javnata ponuda na obi~ni akcii na Komercijalna banka i pribranite 15 milioni evra spored brokerite e samo u{te eden dokaz deka za uspe{nite i transparentni dru{tva ne postoi nika-kov problem na Makedonska berza da soberat pari za idnite razvojni planovi i investicii. “Procedurata so novite za-konski izmeni funkcionira dobro i e ednostavna. S$

Iako za javnata ponuda vaè{e principot prv dojden – prv kupuva~, doznavame deka poradi gole-miot interes vo brokerskite dru{tva ostanale nerealizirani nalozi za okolu 20.000 akcii

I EALIZIRANI!

AKO SI TRGNAL KON CELTA I PATEM ZASTANUVAШ ZA DA GO GAЃAШ SO KAMEWA SEKOJ PES ШTO LAE PO TEBE, NIKOGAШ NEMA DA STIGNEШ DO CELTA

FRODOR DOSTOEVSKIRUSKI PISATEL

ZORAN DAMJANOVSKI

Kumanovo e klasi~en pri-mer kolku e potrebna gasi-

fikacijata vo Makedonija, otkako vo op{tinata pove}e objekti ekspresno se priklu~ija na gasifikaciskata mreà

BEXET PACOLI

Politi~kata kriza vo Kosovo uspea da ja

pretvori vo sopstven triumf - albanskiot biznismen }e bide idniot pretsedatel na ovaa dràva

{to treba e da se odrì akcionersko sobranie na koe }e se odlu~i emituvawe

vrednost, pa da se zakaè emituvawe na akcii kaj Makedonska berza i na kraj da se realizira istata. Tro{ocite za da se napravi sevo ova se fiksni i ne se golemi”, veli Mitev od Ilirika.Vo vrska so tro{ocite koi ja sledat emisijata na hartii od vrednost, investiciskite sovetnici velat deka na celiot ovoj proces treba da se gleda balansirano. Tie poso~uvaat deka so zgol-emuvaweto na kapitalot kompaniite go podobru-vaat svojot bilans na sostojba, so {to stanuvaat u{te pokreditosposobni kaj bankite, pa moàt da koristat pogolemi krediti i popovolni uslovi. Novite emisii na akcii imaat silen efekt i vrz razdviùvaweto na Ber-zata. Minatata godina vkupniot berzanski pro-met iznesuva{e okolu 95 milioni evra, a samo so realiziranata javna ponuda na Komercijalna banka vo petokot mina-tata nedela ve}e se real-iziraa 15,7% od vkupniot lanski promet.

KKII

ELIZABETA KANÊSKA-MILEVSKA

FARUK SEMIS

Iako vo brokerskite krugovi se {pekulira deka na-jverojatno najgolemi procentualni kupuva~i na novata emisija od 265 iljadi akcii se {vedskiot fond East Capital Explorer Investments AB, slovene~kiot Publikum Hold-ing i Evropskata banka za obnova i razvoj, Komercijal-na banka nema zakonska obvrska da objavi koj gi kupil akciite zatoa {to ponudata e javna. Osven ako nekoj od novite akcioneri se stekne so pove}e od 5% sopstvenost vo bankata, {to Centralniot depozitar za hartii od vrednost }e go objavi. Vo sekoj slu~aj, celata proce-dura na poramnuvawe na transakcijata i zapi{uvawe vo trgovskiot registar }e trae 16 dena. Komercijalna banka e dol`na vo rok od 8 dena od realizacijata na emisijata da go prijavi za upis zgolemuvaweto na os-novnata glavnina vo trgovskiot registar. Potoa, vo rok od tri rabotni dena od denot na upisot vo trgovskiot registar bankata }e treba da gi predade hartiite od vrednost na registrirawe vo Depozitarot na hartii od vrednost, po {to vo rok od pet rabotni dena treba da dostavi dokaz do Komisijata za hartii od vrednost deka e izvr{en upis na akciite vo Depozitarot.

SAVO AШTALKOSKIPROFESOR“Pazarot na kapi-tal e plitok. Zatoa sum skeptik deka kompaniite bi se odlu~ile na vakov na~in na finansi-rawe, osobeno {to nivnite menaxeri se i sopstvenici ili mnozinski akcioneri. Novata emisija na akcii moè da zna~i i promena vo sopstveni~kata struktura.”

na novi akcii, potoa, no-vata emisija da se odobri od Komisijata za hartii od

Navigator4 KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK

Ruskiot gas godinava }e poskapi za 15%, odnsosno za 46 dolari. Najgolemiot ruski proizvoditel

na priroden gas, Gazprom, najavi deka }e gi zgolemi izvoznite ceni na sinoto gorivo vo 2011 godina, so {to 1.000 metri kubni gas }e ~inat i do 352 dolari (260 evra), prenesuvaat ruskite mediumi. Pretstavnici na ruskiot naften gigant velat deka poskapuvaweto od 15% na prirodniot gas za izvoz e ve}e vlezeno vo investi-ciskiot plan na Gazprom za godinava. So toa na makedonskite kompanii im se zakanuva opasnost gasot da go kupuvaat po frapant-ni 400 evra za 1.000 metri kubni. Dosega, prirodniot gas donesen do makedonska granica ~ine{e nevero-jatni 370 evra. Direktorite na triesetina makedonski kompanii ~ii pogoni dominantno rabotat na gas se zagrièni po-radi najavite na Gazprom. Tie alarmiraat deka poskapuvaweto na ruskiot gas za 15% }e bide daleku pogolemo od najavenoto, bidej}i edinstveniot dis-tributer na priroden gas vo zemjava, Makpetrol, na cenata do makedonska

granica presmetuva danok na dodadena vrednost i tarifa za prenos, so {to cenata na prirodniot gas za kompaniite moè da nadmine 420 evra. Od Makpetrol ne objasnu-vaat kako }e se odrazat vo Makedonija najavite za poskapuvawe na ruskiot gas. Ne dobivme nitu odgovor zo{to i Makpet-rol i dràvata svoite profiti gi stavaat pred pridobivkite za make-donskite kompanii i na stranskite investitori, koi poradi poevtini vlezni

tro{oci ja zaobikoluvaat Makedonija koga gi pravat svoite biznis-planovi.Spored menaxerite, biznis-klimata vo zemjava e razo~aruva~ka koga }ese zeme predvid deka prirodniot gas do bugar-ska granica ~ini okolu 270 evra za 1.000 metri kubni, a krajnata cena za tarifnite potro{uva~i iznesuva 282 evra. Daleku poevtin gas stignuva i do srpskata granica, po cena od 300 evra, koja, pak, za srpskite kompanii priklu~eni na prenosnata

mreà iznesuva 316 evra za 1.000 metri kubni gas. Vo Germanija gasot do granica stignuva za 240 evra. Izleguva deka Make-donija pla}a najskap gas, poskap duri za 100 evra od drugite zemji. Visokata cena na gasot gi pravi nekonkurentni make-donskite kompanii. “To~no e deka vo odnos na regionot Makedonija pla}afrapantno visoka vlezna cena na gasot, a koga na nea }e se dodadat site dava~ki vo dràvava se dobiva previsoka cena.

Ako se zeme predvid raste~kiot trend na cenata na gasot i prose~nata godi{na potro{uva~ka na gas na Makstil, izle-guva deka kompanijata na godi{no nivo gubi po oko-lu ~etiri milioni evra. Makedonija trpi cenovno oddale~uvawe od normal-nite tekovi”, veli Alek-sandar Panov, generalen direktor na Makstil.I vo konditorskata fab-rika Evropa velat deka so vakvi ceni makedon-skiot proizvod apsolutno e nekonkurenten na stran-skite pazari.“So tolku visoki vlezni tro{oci apsolutno sme nekonkurentni. Mislam deka iluzorno e da se zboruva kolku negativno vlijae vakvata sostojba na raboteweto na kompani-ite vo zemjava. Nemame gasovoden prsten, nem-ame pristani{ta, {to za Makedonija, kako konti-nentalna zemja, e dopol-nitelen problem, osobeno od aspekt na transportnite tro{oci na kompaniite za plasman na proizvodite na stranskite pazari”, veli Savka Dimitrova, gener-

alen direktor na Evropa.Kompaniite ja povikuvaat Regulatornata komisija za energetika su{tinski da intervenira vo formiraweto na cenata na gasot vo zemjava, poto~no vo dava~kite, so {to na Makpetrol nema da mu se dozvoli da dogovara pre-visoka nabavna cena na sinoto gorivo. Od Komisi-jata, pak, se ograduvaat i velat deka vleznata cena na prirodniot gas e direk-ten dogovor me|u Makpet-rol i Gazprom. “Licenca da bide trgovec so gas vo zemjava ima edinstveno Makpetrol, koj direktno so Gazprom gi dogovara potrebnite koli~ini. Smetam deka presudno za visokata vlez-na cena na gasot e malata koli~ina koja ja bara Makedonija, za razlika od Bugarija ili Srbija. Makedonija dosega koristi samo 10% od kapacitetot na gasovodot. Makedonija nema gasovoden prsten, tuku samo cevka. Sekako deka vakvata sostojba e nepovolna za nas”, veli Dimitar Petrov, pretseda-tel na RKE.

RUSKI GAZPROM GODINAVA ]E GO POSKAPI GASOT ZA 15%

GASOT DO MAKEDONSKA GRANICA ]E ÎNI DURI 400 EVRA?!

Ruskiot gas donesen do makedonska granica, zakupen od Makpetrol, dosega ~ine{e 370 evra za 1.000 normalni metri kubni gas. Ovaa cena e mnogu povisoka od taa {to ja pla}aat kompaniite vo sosed-nite zemji. Ruskiot gas do bugarska granica ~ine{e 270 evra, a do srpska 300 evra

��

KATERINA [email protected] Vo 2009 godina izvoznata cena za isporaka na

priroden gas be{e 296 dolari za 1.000 kubni metri, a minatata godina 306 dolari. Vo 2011 godina Gazprom planira da & dostavi na Evropa 151,5 milijardi kubni metri gas, {to e za 9% pove}e od minatata godina.

Navigator 5KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI...

4,2% PORASNALO INDUSTRIS-KOTO PROIZVODSTVO VO SLOVENIJA VO DEKEMVRI 2010 GODINA, [TO E NAJ-GOLEMO VO EVROZONATA

NA GODI[NO NIVO PO-RASNALO INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO EU7,7%

0,1% NA MESE^NO NIVO SE NA-MALILO INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO EU I VO EVROZONATA VO DEKEM-VRI LANI

QUPÔ ZIKOV

66...POGLED NA DENOT...

DA NE SI MU VO PANTALONITE!?

Uporno se obiduvam da si objasnam {to, vsu{nost, se slu~i na Kale vo ~etvrtokot ve~erta koga vo prisustvo na visoki funkcioneri na DUI se se~ea ~eli~nite armaturi na crkvata-muzej (samo nekolku ~asa po zaminuvaweto na vi-sokiot amerikanski gostin Kantrimen)?

Potoa, te{kata tepa~ka vo nedelata! [to se slu~uva vo VMRO-DPMNE i so Nikola Gruevski? Kakva e idninata na koalicijata na vlast so DUI? Koj, vsu{nost, e de fakto vlast vo ovaa dràva? Ovie se pra{awata so koi se zanimavam denes...Zna~i, Kantrimen vo ~etvrokot izjavi: “Jas ne predu-preduvam premieri. Nie iskreno razgovarame za toa za {to sme zagrièni”! Amerikanskata ambasada vo nedelata, po masovnite tepa~ki na Kale, povika na razum i na smirenost, a Evropskata unija duri izrazi zagriènost oti vo poslednata politi~ka destabili-zacija, vo konkretnata epizoda “crkva-muzej na Kale”, vo pra{awe bil golemiot vlog za “makedonskiot ram-koven mir od 2001 godina” (n.z) – me|uetni~kite odnosi!?Ottuka, slu~ajot na Kale na {iroka javna scena gi otkri dupkite na vlasta na Nikola Gruevski! Kade e toj najranliv!? Golemi dupki na silni pozicii – zamenik-minister za vnatre{ni raboti (!?). Minister za zdravstvo (bejbi fejs), koj na pra{aweto zo{to se na{ol na Kaleto odgovara deka “kako sovesen i svesen politi~ar imal odgovornost da se najde tamu” (odli~no doktore!!!), gradona~alnik na op{tinata kade {to se protega Kaleto!!! Site od DUI. Ova e dru{tvoto so koe Nikola Gruevski e vo koalicija na vlast? Ova se li~nosti so koi na televizija Gruevs-ki dobro se razbira, sekako! No, ne bilo taka vo real-nosta, osven ako “mazohisti~ki” Gruevski naredil tie urivaj}i go muzejot na Pasko Kuzman da go urivaat nego od vlast! I da mu ja porazat politikata koja posled-nite nekolku godini, vsu{nost, se temeli na toa {to go raboti Pasko vo svoite “epohalni istoriski proekti”! Ova se veli “urivawe na edna politika”! Ako padne muzejot na Kale, pa|a celata politika na Gruevski

gradena vo godinite na negovoto vladeewe – smislena i za vnatre i za nadvor! Padna li taa politika, na povr{ina }e mu isplivaat ekonomskite problemi i “op{tata makedonska mizerija”! ]e ja vidi, no docna }e bide! Tuka nekade }e se bara padot na ovaa vlast... Oti, politi~kite definicii od kniga velat deka par-tiskite koalicii se pravat za vo daden moment da se rekomponiraat! Koaliciite se sozdavaat za vo odreden period da se rasturat!Koaliciskiot kapacitet na Nikola Gruevski i nego-vata partija e mnogu mal. Toj prakti~no i nema igra na politi~kata scena osven ovaa koalicija so Ali Ahmeti da ja neguva artikuliraj}i gi i politi~kite potrebi na DUI. Logi~no! Tie potrebi se – dosledno sprovedu-vawe na Ramkovniot dogovor, interna preraspredelba na politi~kata i finansiskata dràvna potencija preku sozdavawe nekolku politi~ki centri na mo}ta i zabrzani evrointegraciski procesi, kako “koska za glodawe” za glasa~ite!? Tokmu ovoj zaemno usloven odnos so Ahmeti be{e klu~en VMRO-DPMNE na poslednite lokalni izbori nevolno da go poddrì Merko za prv ~ovek na Struga! VMRO-DPMNE mol~e{e za izgradbata na xamija vo Gorna Belica! VMRO-DPMNE premol~i za izgradba na xamijata vo Bit Pazar! VMRO-DPMNE premol~i koga vo pove}e navrati albanskite partii, motivirani od DUI i nekoi nevladini organizacii, otvoreno ja prepoznaa Majka Tereza kako Albanka, a ne e toa! VMRO-DPMNE premol~i i koga vo “lustrativniot proces” izlegoa mnogu “fekalii” na povr{ina od sopstvenata “koali-ciska {ahta” so DUI! Isto taka ne slu{navme ni{to protiv ideite na Mexiti od âir za negoviot plo{tad od onaa strana na Vardar. Plo{tad koj }e parira na plo{tadite i spomenicite na Gruevski od ovaa strana na Vardar... Naprotiv, site nie, sose VMRO-DPMNE, go poddràvme plo{tadot! Kone~no, VMRO-DPMNE mol~i i nikoj od kaj niv ne go vadi albanskoto zname koe dolgo vreme stoi vo racete na statuata na Skender-beg na vlezot vo âir! Ete, takov e koaliciskiot kapacitet na VMRO-DPMNE! Nikola Gruevski verojatno sega razbira do kade, vsu{nost, mu se protega realnata vlast na terenot (!). Ova e realnata politi~ka sila so koja toj }e patuva de-novive vo Va{ingon! Tesno im e vo pantalonite! Tolku tesno {to pukaat po rabovite od pozadi...

U

JOVAN MANASIJEVSKI �pretsedatel na LDP

SOBRANIETO DA RASPRAVA ZA SOSTOJBATA VO MALIOT I SREDEN BIZNIS

ratenicite od Liberalno-demokratskata partija baraat Sobranieto da rasprava za vlo{enite sostojbi vo maliot i sreden biznis, kako i za potrebata od zgolemena poddr{ka na dràvata na mikro-pretprijatijata, malite

i srednite pretprijatija. “Maliot i sreden biznis vo najgolem del go polnat makedonskiot biznis, vo nego se slu~uvaat novite vrabotuvawa, dodeka Vladata preku svoite politiki celosno go mar-ginalizira. Klu~nite barawa {to gi imame se ukinuvawe na danokot na dobivka za site pretprijatija. Na toj na~in vo stopanstvoto }e ostanat na godi{no nivo novi 70 milioni evra”, re~e Manasijevski.

K O M E R C I J A L E N O G L A S

P

Ako padne muzejot na Kale, pa|a celata politika na Nikola Gruevski gradena vo godinite na negovoto vladeewe (takanare~eniot makedonski identitetski opstanok definiran samo od nego)! Poli-tika nameneta za vnatre, no i za nadvor!?

Politika / Pari / Dràva6

PREGLED VESTI�


Najnovoto istraùvawe na Centarot za me|unarodna sorabotka �ja prezentira{e slikata {to ja imaat gra|anite za nevladinite organizacii kaj nas - instrumenti za ostvaruvawe li~ni, stranski ili partiski, no nikako gra|anski interesi

Duri 55,9% od gra-|anite gledaat na nevladiniot sektor kako na sredstvo za ostvaruvawe li~ni

interesi od strana na ve{ti poedinci, pokaùva anket-noto istraùvawe sprove-deno od Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka. Mnozinstvoto od ispitanic-ite, ili visoki 51,3%, smetaat deka politi~kite partii gi zloupotebuvaat gra|anskite organizacii za svoi celi, preku selektivno prisvo-juvawe na nivnite stavovi toga{ koga im se potrebni za poddr{ka na odredeni politiki. Ne e mal procen-tot (22,7%) ni na gra|anite spored koi nevladinite or-ganizacii funkcioniraat kako nadvore{ni portpa-roli na partiite. Partiska "oboenost" kaj NVO gledaat duri 31,1% od ispitanicite, {to e porast vo odnos na 25%, kolku {to bil rezulta-tot vo istoto istraùvawe sprovedeno vo 2008 godina. Me|u NVO koi gra|anite gi somni~at za partiski sateli-ti vodi Fondacijata Institut otvoreno op{testvo so 10,4% pred dve alabanski orga-nizacii, Razbudi se (4,4%) i Realiteti (2,2%). Interesen e podatokot deka 38,8% od anketiranite smetaat deka gra|anskiot sektor dejstvuva “{pionski” vo interes na stranskite organizacii koi go finansiraat. Ovie porazitelni rezultati od istraùvaweto na MCMS u{te edna{ ja potvrduvaat lo{ata op{ta slika za nevla-diniot sektor vo Makedonija, koja analiti~arite ja objasnu-vaat so ra{irenoto mislewe

IZMENI NA ZAKONITE ZA OSNOVNO I ZA SREDNO OBRAZOVANIE

Ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, v~era odrà pres–konferencija na koja gi obrazloì pette klu~ni izmeni na zakonite za osnovno

i za sredno obrazovanie {to Sobranieto gi donese vo ~etvrtokot. Izmenite predviduvaat voveduvawe na zadolìtelna dopolnitelna i dodatna nastava, {koli za roditeli ~ii deca imaat slab uspeh ili neprim-erno odnesuvawe, test za ocenuvawe na li~nosta na idnite nastavnici, elektronski dnevnik i mo`nost za osnovawe me|unarodni javni u~ili{ta so kompletna nastava na stranski jazik. ]e se primenuvaat od nared-nata u~ebna godina. Todorov istakna deka izmenite se fokusirani na vos-pitnata komponenta i baraat pogolema vklu~enost na roditelite. "Vo vreme na trka po pari za podobri materijalni us-lovi za ìvot, mnogu eti~ki normi i vrednosti se izgu-bija i nekade duri moème da zboruvame za otu|enost me|u roditelite i decata. Preku ovaa merka sakame povtorno da gi vklu~ime roditelite vo sistemot", re~e Todorov. Pokraj izmenite na zakonite za osnovno i za sredno obrazovanie, prvpat e donesen i Zakon za Pedago{kata slu`ba, institucija {to }e bide nadle`na za sovetuvawe na roditelite i za nastavni~kite testovi na li~nosta. ]e zadrì del od dosega{nite ingerencii za u~ebnicite, no odgovornosta za niv, sepak, ja ima Na-cionalnata komisija za u~ebnici.

PRIVEDEN SOVETNIK NA PORANE[NIOT MINISTER ZA VNATRE[NI RABOTI, BO[KOVSKI

Policijata vo reonot na Policiskata stanica Aerodrom vo Skopje go privede Zoran Krstevski sovetnik na porane{niot minister za vnatre{ni

raboti, Qube Bo{kovski, vrz osnova na sudska nared-ba po koja toj se baral so poternica za izdrùvawe na kazna zatvor od {est meseci. Porane{niot min-ister e osuden za nedozvoleno drèwe i poseduvawe oru`je i rasprskuva~ki materijali. Otkako policijata go privela, toj e prefrlen vo kazneno-popravnata ustanova [uto Orizari.Inaku, tokmu ovoj porane{en politi~ki sovetnik vo tekot na v~era{niot den odrà pres-konferencija na skopskoto Kale neposredno pred da se slu~at nastanite vo koi ima{e osum povredeni lica.

EROZIJA NA GRA\ANSKIOT SEKTOR

[PIONSKI, PARTISKI I PROFITABILNI NEVLADINI ORGANIZACII!

vo javnosta deka gra|anskite organizacii se kontrolirani od razli~nite centri na mo}. Za uspe{na misija na gra|anskoto op{testvo neo-phodno e da bide obratno, odnosno, nevladiniot sektor da pretstavuva korektiv i zakana za zloupotrebite, pred s$, od strana na politi~kite mo}nici.Nasproti o~ekuvawata koi proizleguvaat od kriti~kiot stav na javnosta kon nevla-diniot sektor izrazen vo anketata, istraùvaweto

na MCMC pokaùva deka gra|anskoto op{testvo vo celina beleì umereno zgol-emuvawe na doverbata kaj gra|anite vo sporedba so 2008 godina i sega iznesuva 48,1%. Verskite organizacii i ponatamu imaat najgolema doverba, od 62,9% od ispita-nicite, {to e za 20% pove}e od rejtingot na gra|anskite organizacii i duri 40% pove}e od doverbata {to ja dobivaat stopanskite komori i sindikatite. Izvr{niot direktor na MCMS, Sa{o

SPORNO E I FINANSIRAWETO NA NEVLADINITE ORGANIZACIIVladata za 2011 godina }e podeli 250.000 evra na gra|anskite organizacii, na konkurs {to zavr{uva na 28 fevruari. Ekspertite ocenuvaat deka finansirawe-to na NVO-sektorot e nedovolno i nesoodvetno, {to e pri~ina istite da prifa}aat uslovuva~ki donacii od razli~ni izvori.

MAKSIM [email protected]

Direktorot na MCMS, Sa{o Klekovski, veli deka �nedoverbata vo nevladinite organizacii se dolì na neuspehot da se odbranat gra|anskite interesi

Klekovski, izrazi zadovolst-vo od faktot {to e zabeleàn skromen, no, sepak, rast od 5,2% na doverbata {to im ja ukaùvaat gra|anite na sindikatite."Vo organiziranite op{testva na Zapadna Evropa sindika-tite se glavni stolbovi na gra|anskoto op{testvo. Kaj nas nedoverbata vo sindika-lnoto zdruùvawe se dolì na faktot {to ovie orga-nizacii ne uspeaja da gi za{titat rabotnicite vo tranzicijata. Crkvata ima konstantna doverba za{to se doìvuva kako ne{to vozvi{eno kon koe ne moè da se ima kriti~ki stav", izjavi Klekovski.Istraùvaweto na MCMC e sprovedeno vo dekemvri 2010 godina na reprezen-tativen primerok od 1.300 ispitanici. Prethodno isti anketi se realizirani vo 2006, 2007 i 2008 godina.

PREGLED VESTI�

Politika / Pari / Dràva 7KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK

]e podnesam ostavka, samo dokolku toa li~no go pobara liderot na DUI, Ali Ahmeti. Pred

nego snosam odgovornost za mojata rabota", izjavi zamenikot-minister Xevad Bu~i pred sednicata na sobraniskata Komisija za odbrana i bezbednost. Svoeto prisustvo na Kaleto vo nedelata, koga se slu~i in-cidentot me|u poddrùva~ite na izgradbata na muzej-crkva i tie koi se protiv izgrad-bata, na Kale go “opravda” so “svojstvo na gra|anin” za da spre~i situacijata da eskalira, a lisicite gi vadel zatoa {to imal ingerencii za toa."Be{e napnato i tenzi~no. Dokolku ste zaboravile, jas sum zamenik-minister i toa be{e neophodno i mora{e da se napravi. Morav da ja smiram situacijata za da ne eskalira", izjavi Bu~i. Za intervencijata za vreme na incidentot na Kale, Bu~i v~era razgovaral i so svo-jata {efica, ministerot Gor-dana Jankuloska. Ja ubedil vo opravdanosta na negovoto prisustvo, a i na negovite postapki, koi taa gi ceni, ni pomalku, ni pove}e, kako takti~ki.“Moja nadle`nost e ocenka na rabotata na policiskite slu`benici i vrabotenite vo MVR, dodeka odgovor-nosta i odnesuvaweto na politi~kite funkcioneri go cenat soodvetnite organi koi gi izbrale ili imenuvale I, pred s$, tamu stanuva zbor za politi~ka odgovornost. Od toa {to ni be{e prezenti-rano od kolegite, prakti~no se raboti za takti~ka odluka kade {to na licata im e ut-vrden identitetot, {to zna~i tie & se potrebni na polici-jata i nivno dopolnitelno zadrùvawe ne bi zna~elo

JANKULOVSKA NE GO KONTROLIRA SVOJOT ZAMENIK

BUÎ ODGOVARA SAMO PRED SUDOT NA AHMETI!

progres na istragata, taka {to i sega vo ovoj moment nie znaeme to~no za koi lica se raboti, go imame nivniot identitet i vo zavisnost od konsultaciite so Obvinitel-stvoto }e odlu~ime kako da postapime vo ovoj konkreten slu~aj”.Na incidentot, za koj MVR tvrdi deka nemale ofici-jalni najavi (a doznale preku operativni aktivnosti i sledewe na Fejsbuk ), ne o~ekuvale tolkavi tolpi narod, pa zatoa policajcite

deluvale dezorientirano. Nejasno e toga{ zo{to za-menikot-minister svojata taktika ja izgradil vo nasoka na prisustvuvawe na nastan za koj nemalo najavi za mnogu narod! Vo sekoj slu~aj, strate-gijata i taktikata na Bu~i (vo koi i Jankulovka veruva) se pokaàa katastrofalni. Dvajca policajci i {estmina civili se povredeni, a sn-imkite na koi spoulaveni tolpi na makedonski i al-banski gra|ani se mavaat so kamewa i palki gi preplavi

SOLUNSKIOT GRADONA ALNIK NE DOJDE VO MAKEDONIJA

Gradona~alnikot na Solun, Janis Butaris, v~era ne dopatuva vo Makedonija po povod Denot na lo-zarite, Sveti Trifun, na pokana od fondacijata

Tikve{ki vinski pat.Iako negovoto doa|awe be{e potvrdeno kako od makedonska, taka i od gr~ka strana, sepak, Butaris otsustvuva{e od sredbata poradi, kako {to soop{tija, smrten slu~aj na porane{en vladin pretstavnik.Soglasno agendata, solunskiot tatko treba{e da se sretne so pretstavnici na op{tina Demir Kapija so koi treba{e da razgovara za dvata krupni proekti od oblasta na prekugrani~nata sorabotka so koi makedon-skata i gr~kata strana apliciraat za evropski pari.A ako dojde{e na sve~enosta vo centarot na Demir Kapija po povod zakrojuvaweto na lozjata na v~era{niot praznik Sveti Trifun, Butaris }e moè{e da se iznaslu{a “patriotski pesni” vo koi se pee: "More Grci zlonamernici, ne proganivte od ogni{tata, pleme du{mansko, kletva davame }e se vratime da si zememe toa {to ni pripa|a”. Ako so vakov muzi~ki izbor doma}inite planiraa da go do~ekaat gostinot od Solun, verojatno e i podobro {to posetata se odloì za nekoi drugi vremiwa. Sepak, tamu bea prisutni pretstavnici od negoviot kabinet, pa nejasno e zo{to tolkava nevnimatelnost na nastan koj najmalku treba da predizvika politi~ki revolt.

KATERINA [email protected]

Zamenik-ministerot za vnatre{ni raboti, Xevad Bu~i, koj skandalozno �vade{e lisici od racete na priveden u~esnik vo incidentot na Kale, ostavka }e podnese samo ako liderot Ahmeti naredi. A nego-vata {efica, ministerot Jankulovska, ne samo {to ne bara ostavka, tuku dejstvuvaweto na Bu~i go oceni kako takti~ko. Opozicijata bara ostavki, Brisel i Va{ington razo~arani od “taktikata” na MVR po koja desetmina pominaa so puknati glavi!

AMBASADORKATA FILIPINI NA OTÊT VO MNRAmbasadorkata na Kralstvoto Holandija vo Repub-lika Makedonija, Simone Filipini, v~era be{e povikana vo makedonskoto MNR vo vrska so u~estvoto na Arton Grubi, vraboten vo holandskata ambasada, vo v~era{nite protesti i incidenti na tvrdinata Kale. Zamenik-ministerot za nadvore{ni raboti, Zoran Petrov, na sredbata izrazil iznenadenost i zagriènost od faktot {to Grubi, organizator i predvodnik na v~era{nite protesti na Kale, vo koi ima{e seriozni incidenti, e vraboten vo ambasa-data na Holandija vo Skopje. Ambasadorkata Fili-pini istaknala deka e informirana za v~era{niot incident i involviranosta na Grubi. Vetila deka }e gi prezeme site neophodni merki za sankcionirawe, dokolku se utvrdi negova odgovornost.

IVANOV: SOVETOT ZA BEZBEDNOST SE SVIKUVA SAMO VO IZVONREDNO TE[KI OKOLNOSTIPretsedatelot na Republika Makedonija, \orge Ivanov, povika na odgovornost na politi~kite subjekti. Toj veli deka site dràvni organi i institucii ja sproveduvaat svojata nadle`nost i se nadeva deka }e bidat spre~eni sli~ni nastani vo idnina. "Zagriùva toa {to na ovoj nastan vidovme mnogu maloletni deca, {to ukaùva na potrebata roditelite da povedat smetka za vakvite aktivnosti na svoite deca. Ova e apel da ne dozvolime vakvi nastani da ni se slu~uvaat, za{to koga }e se najavat kaj nas izbori, sekojpat politi~kata scena zovriva", izjavi pretsedatelot Ivanov. Na pra{aweto dali }e svika sednica na Sovetot za bezbednost, pretsedatelot poso~i deka toa telo spored propisite se svikuva edinstveno vo izvonredno te{ki okolnosti.

VLADATA ]E GO REOSIGURA "LIRXETOT"!

Vladata }e potro{i 47 milioni evra za reosigu-ruvawe na vladiniot avion, marka "lirxet 60", odnosno 37 milioni evra }e plati za osiguruvawe

od avioodgovornost i avioodgovornost od voeni reizici, kako i kasko osiguruvawe na avionot vo visina od oko-lu 10.000 evra. Dopolnitelno, Vladata }e potro{i u{te 52.000 evra vo slu~aj na traen invaliditet pri nesre}en slu~aj, kako i 26.000 evra vo slu~aj na smrt. Vremetraeweto na dogovorot e vo period od edna godina. Osiguruvaweto na avionot po~nuva od april ovaa godina, so traewe do april narednata godina. Inaku, soglasno barawata na Vladata, rejtingot na reosiguruva~ite mora da bide minimum A spored Stan-dard and Poors.No, ostanuva nejasno zo{to Vladata saka da go reo-sigura vladiniot avion, bidej}i so nego dosega ne patuvala vladina delegacija otkako vo maj 2009 godina premierot Gruevski poradi tehni~ki problemi prinudno be{e prizemjen na aerodromot vo Brisel. Iako be{e popraven, avionot i ponatamu ostana prizemjen.

UKINAT KU\NIOT PRITVOR ZA OSOMNIÊNI VO "METASTAZA" I "FALANGA"

Krivi~niot sovet na Oddelenieto za organiziran kriminal i korupcija pri skopska edinica do-nese re{enie za ukinuvawe na ku}niot pritvor za

trojca osomni~eni od slu~ajot "Metastaza". Po pozitivno-to mislewe dobieno od Javnoto obvinitelstvo, uvaèni se predlozite na odbranata i prifatena e garancija so stavawe pod hipoteka na nedvièn imot kako poblaga merka za obezbeduvawe na nivnoto prisustvo vo tekot na krivi~nata postapka, se veli vo soop{tenieto od Krivi~niot sud.Ku}niot pritvor se ukinuva i za edno lice osomni~eno vo slu~ajot "Falanga" i za nego e prifatena hipoteka na nedvièn imot kako garancija za obezbeduvawe vo tekot na krivi~nata postapka. Dve lica od Makedonski èleznici, isto taka osomni~eni vo krivi~na postapka, namesto vo ku}en pritvor otsega }e moàt da se branat od sloboda. I za nivno obezbeduvawe vo tekot na krivi~nata postapka staven e imot pod hipoteka kako garancija.

svetskite televiziski stanici. Me|uetni~kite odnosi u{te edna{ si gi otkrija krevkite temeli, a vlasta padna na ispit. Isto i koalicijata. Za odgovornost od drugite funk-cioneri na DUI, ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, i gradona~alnikot na âir, Izet Mexiti, s$ u{te ne se ni razgovara! Procenkite se deka dvete vladeja~ki partii se obiduvaat i da go relativiziraat, no i da go deaktueliziraat incidentot.

OPOZICIJATA BARA ODGO-VORNOST OD VLASTA!

“Gruevski i Jankulovska ja posramotija policijata i dozvolija taa da izgleda neorganizirano i haoti~no, iako lesno moè{e da se pretpostavi {to }e se slu~i. DUI i Bu~i gi zloupotrebija instituciite. Zamenik-min-isterot za policija od koa-licioniot partner DPMNE u~estvuva{e vo ru{ewe na muzej-crkvata i simnuva{e lisici od privedenite. Gruevski i Pasko Kuzman licemerno vetuvaa deka }e ja stopiraat izgradbata, a no}e nosea rabotnici tajno da ja gradat. G. Gruevski, koj e sega inspirator na v~era{niot incident? Povtorno li }e barate drugi vinovnici?” So vakov nastap na potpre-tsedatelot Gordan Georgiev izleze opoziciskata SDSM v~era. Baraat itni ostavki od Jankulovska, Bu~i i Kuzman. Na baraweto se priduìja i od Nova Demokratija. SDSM ne se pojavi na v~era{nata koordinacija kaj spikerot Trajko Veqanovski i iako toj upati poraka do Crvenkovski “da gi pu{ti pratenicite da dojdat na novata koor-dinacija” zakaàna za utre, Georgiev be{e kategori~en – SDSM ne se vra}a vo So-branieto. Od VMRO–DPMNE izlegoa so obvinuvawe deka SDSM go stava partiskiot interes pred dràvniot so toa {to go zloupotrebuva nastanot i ~uvstvitelnite me|uetni~ki odnosi.

Politika / Pari / Dràva8

PREGLED VESTI�


PO^NUVA SO RABOTA EVROPSKATA O^NA BOLNICA VO SKOPJE

Najsloèni operacii }e se izveduvaat vo Evropskata o~na bolnica koja }e po~ne so rabota vo poslednata nedela od ovoj mesec, vo skopskata naselba \or~e

Petrov. Bolnicata, koja e turska investicija vredna okolu 12 milioni dolari, }e bide opremena so sertificirana i najsovremena oprema.”Prvpat edna golema bolnica od Turcija }e investira tuka na Balkanot. Zaedno }e rabotime za makedonskiot narod. Na{ata bolnica vo Turcija e me|u prvite tri vo oblasta na oftalmologijata. Ni donesoa nekolku ponudi od Evropa za da investirame vo nekoi dràvi, no nie odlu~ivme toa da go napravime vo Makedonija bidej}i pravnite regulativi t.e zakonite se mnogu dobro definirani i mnogu polesno moème da investirame”, re~e direktorot na bolnicata, oftalmologot Faruk Semis. Toj dodade deka imaat dogovor so Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija bidej}i, kako {to re~e, sta-nuva zbor za operacii koi ne se izvr{uvaat vo zemjava. “Na po~etokot na april }e po~neme so zaedni~ka sorabot-ka. Li~na zarabotka nemame, pred s$ }e pridonesuvame za op{toto dobro na gra|anite. Namaluvaweto na o~nite bolesti }e bide na{iot benefit i na{iot materijalen prihod na nekoj na~in”, veli Samis. Toj objasnuva deka vo bolnicata }e se izvr{uvaat site operacii, vklu~uvaj}i gi i tie so visok rizik {to ne se pravat vo Makedonija.

GRUPACIJATA ZA AVTO-TAKSI PREVOZ BARA NOVI CENI

Grupacijata za avto-taksi prevoz na Grad Skopje bara prevozot da poskapi za 22 denari od kilometar. Baraat i cenata za start da ostane 50 denari, koja }e vaì

za eden izminat kilometar, namesto kako dosega, za dva kilometri. Grupacijata ne bara korekcija vo cenata za ~as ~ekawe, koja sega iznesuva 300 denari. Pretsedatelot na Grupacijata, Sa{o Raj~anovski, obelodenuva deka nekoi taksi-kompanii ve}e vozat za 22 denari za kilometar, no toa go pravat bidej}i smetaat deka imaat podobri vozila i deka moàt da si go dozvolat toa.Spored Raj~anovski, fiskalizacijata na taksi-vozilata }e zna~i nov tro{ok za taksistite i nema da im koristi nitu niv, nitu, pak, na dràvata i na gra|anite.“Dokolku taksito se fiskalizira, taksistite }e imaat ob-vrska da pla}aat 5% danok na prihod, a }e pobaruvaat povrat na DDV vo iznos od 19% za gorivoto. Toa ne e vo interes na dràvata”, smeta Raj~anovski. Toj objasnuva deka taksistite ne moàt da ostvarat promet od dva milioni denari na godi{no nivo, {to e obvrska za fiskalizacija.

ÊTVRTIOT KVARTAL OD GODINAVA POVOLEN ZA GRADE@NICITE

Rakovoditelite na delovnite subjekti od oblasta na grade`ni{tvoto kako popovolna ja ocenuvaat ekonomskata sostojba vo ~etvrtiot kvartal od 2010 godina sporedeno

so prethodniot kvartal, a kako mnogu popovolna vo odnos na ~etvrtiot kvartal od 2009 godina. Spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, ocenkata za finansiskata sostojba na delovnite subjekti od oblasta na grade`ni{tvoto e popovolna i vo odnos na tretiot kvartal od 2010 godina, kako i vo sporedba so istiot kvartal od prethodnata godina.Spored ocenkite od ~etvrtiot kvartal od 2010 godina, vo naredniot period se o~ekuva brojot na vrabotenite da se namaluva. Ocenkata za sega{nata sostojba so pora~ki e ponepovolna vo sporedba so prethodniot kvartal, a brojnata sostojba i kvalitetot na mehanizacijata i opremata i pona-tamu se nezadovolitelni i pod normalata, no so tendencija za ponatamo{no podobruvawe.

NIKOJ NEMA DA IMA KORIST AKO MAKEDONIJA VLEZE VO NATO!

PRODOL@UVA IGRATA SO MEDIUMITE NA RAMKOVSKI

GRCITE SO PISMO DO KLINTON I DO BAJDEN

Otkako javniot obvinitel ja obàli odlukata na Krivi~niot sovet za

odmrznuvawe na smet-kite, istra`niot sudija Vladimir Tufegxi} odlu~i mediumite i 5 firmi na Pero Nakov bb povtorno da ostanat so blokirani bankarski smetki. Istra`niot sudija do-nese re{enie za privre-meno zamrznuvawe i zadrùvawe na pari~nite sredstva na bankarskite smetki na: A1 Televizija DOOEL Skopje, Vreme E× DOO Skopje, Pe~atnica Misirkov DOO Skopje, Hedis DOO Skopje, Sinim DOO Skopje, UNI Prokom Vemaks DOO Skopje, Aks-tra DOOEL Skopje, A2 Televizija DOOEL Skopje, Plus Produkcija DOOEL Skopje i Stratus DOO Skopje.

^lenstvoto na Makedonija vo NATO }e donese pove}e problemi otkolku benefit za Alijansata. So

ovaa poraka gr~kata zaed-nica vo SAD v~era isprati pismo do amerikanskiot pot-pretsedatel, Xozef Bajden i dràvniot sekretar, Hilari Klinton, na samo dva dena pred nivnata sredba so premierot Nikola Gruevski vo Va{ington.“Misterija e zo{to

Merkata se prezema za da se obezbedat sredstvata na ovie smetki na iznos do 3 milioni evra, od koi dva milioni od smetkata na A1 i eden milion od smetkite na ostanatite firmi. Na subjektite im se zabranuva podigawe i raspolagawe so sredst-vata koi go dostignuvaat toj iznos. Advokatot na A1 releviz-ija, Don~o Nakov, veli deka s$ u{te ne go videl

re{enieto. Odbranata ima pravo na àlba vo rok od tri dena. A1 televizija pri prvoto zamrznuvawe na smetkata ima{e okolu 160.000 evra, koi, spored izvori od Obvinitelstvoto, vedna{ bile prefrleni na drugi smetki. Zasega nema in-formacii dali smetkite na site blokirani firmi se isprazneti. Smetkite moàt da bidat blokirani i do

zavr{uvaweto na sudskata postapka, no, istra`niot sudija e dolèn na sekoi dva meseci da ja pre-ispita opravdanosta na privremenoto zamrznu-vawe, koe moè da potrae i do krajot na sudskata postapka. Glavniot i odgovoren ure-dnik na A1, Mladen âdik-ovski, po vesta kaà deka nemaat odlu~eno dali }e se vratat vo {atori pred Vladata.

poddrùva~ite na NATO se dràt do idejata deka voveduvaweto mal, voen i nezna~itelen sojuznik ja pravi Alijansata posilna i posposobna. U{te pogole-ma misterija e zo{to se veruva deka takov sojuznik }e pridonese za bezbed-nosta i blagosostojbata na SAD. Sprotivnoto e to~no. Takva ~lenka na NATO e strate{ka obvrska, a ne sredstva, i mnogu od niv nosat so sebe politi~ki, diplomatski i voen baga` {to moè da se pokaè nepovolen za SAD”, se veli vo citatot na profesorot Ted Galen Karpenter, eden

od pi{uva~ite.I GRCIJA POD PRITISOK!

Vakvata reakcija na Grcija se smeta za odgovor na re-startiraweto na pregov-orite me|u Atina i Skopje. Pritisokot e golem i vrz ju`niot sosed i Grcija i toa kako e zasegnata od politi~kite procesi koi doprva sleduvaat. Vo ofici-jalnite izjavi gr~kata vlast e mnogu ostra, potenciraj}i gi crvenite linii, a ostri se i od opoziciskata Nova Demokratija, koja najostro reagira{e na formiraweto na Klubot na prijateli na Makedonija vo Evropskiot parlament.

Deka ne o~ekuvaat intenziv-ni pregovori i dopolnitelen pritisok pred dva dena potvrdi i evropratenikot Zoran Taler, koj najavi golem nadvore{en pritisok za Skopje i za Atina, kako i aktivno vklu~uvawe na Hi-lari Klinton i komesarite E{ton i File. Pretsedatelot \orge Ivanov go povtori stavot deka potrebno ni e itno re{enie i deka nemame vreme za gubewe: “So blokiraweto na pristapot kon NATO i kon EU se sozdavaat problemi koi nekoi moàt da gi zloupotrebat i da gi isko-ristat”, veli toj.

MARIJA [email protected]

GABRIELA [email protected]

POVTORNO BLOKIRANI SMETKITE NA PERO NAKOV BB

Glavniot i odgovoren urednik na A1, Mladen âdikovski, �veli deka nemaat odlu~eno dali }e se vratat vo {atori pred Vladata.

9Kompanii / Pazari / FinansiiPREGLED VESTI�


T-HOME I T-MOBILE VO EDNA PRODAVNICA

Vo salonot na T-Mobile vo Gradskiot trgovski centar od denes se nudat uslugi i proizvodi od fiksnata i mobilnata telefonija, televizijata, kako i internet-

uslugi. Korisnicite pokraj toa {to }e moàt da gi platat smetkite i da ja vidat ponudata na uslugi, }e moè i da se zabavuvaat preku multimedijalnite komunikaciski alatki od brendot na Doj~e telekom.“Ova e u{te edna prodavnica vo koja site uslugi na Doj~e telekom se na edno mesto. Na{iot originalen koncept ”istraùvaj, zabavuvaj se i pronajdi go toa {to e za tebe” e kompletno korisni~ki orientiran i moderen, raboten po najnovite svetski telekomunikaciski standardi na grupaci-jata”, izjavi Ognen Firfov, direktor za proda`ba.

OSTAVKA NA LEN NA UPRAVEN ODBOR VO MAKPETROL

Milan Sotirovski podnese ostavka od funkcijata ~len na Upraven odbor na kompanijata za nafteni derivati Makpetrol. Spored soop{tenieto na kom-

panijata objaveno na Makedonska berza, Sotirovski podnel pismena ostavka do Nadzorniot odbor na dru{tvoto, koja stapila na sila na 10 fevruari godinava. Od kompanijata ne objasnuvaat koja e pri~inata za ostavkata na ~lenot na Upravniot odbor. Sotirovski na ovaa funkcija e od 28 dekemvri 1994 godina.Makpetrol e najgolema makedonska kompanija za snabdu-vawe so nafta i nafteni derivati. Prvite tri kvartali minatata godina Makpetrol gi zavr{i so dobivka od 185,9 milioni denari, odnosno za 152,3 milioni denari pove}e sporedeno so dobivkata od 33,6 milioni denari presmetani za istiot period prethodnata godina.

PROIZVODITELITE BARAAT KONTROLA NA UVOZNITE ZAШTITNI VRATI

Da se donese zakonska regulativa za kontrola na kvalite-tot na za{titnite vrati proizvedeni doma ili uvezeni i da se formira sertifikacisko telo koe }e izdava

atest za nivna upotreba, bara Grupacijata na proizvoditeli na za{titni vrati pri Stopanskata komora na Makedonija. Makedonskiot pazar e preplaven so za{titni vrati od Kina koi, spored doma{nite proizvoditeli, se napraveni od hartija. Kineskite vrati ~inat me|u 100-200 evra, dodeka makedonskite se dvojno poskapi. “Ako ja prese~ete vratata od kinesko proizvodstvo, koja lesno se o{tetuva i so potpetica od enski ~evel, }e vidite deka e napravena od dve par~iwa lim me|u koi ima hartieno sa}e”, re~e Marijan Jovevski, pretsedatel na Grupacijata. Vo Makedonija godi{no se proizveduvaat okolu 500 za{titni

vrati i u{te tolku kasi i sefovi, a po os-nova na uvoz samo od Kina se odlevaat pribli`no dva milioni dolari.

BENZINОТ POEVTIN ZA 0,5 DENARI, DIZELOT POSKAP ZA 1,5 DENAR

Benzinite od denes poevtinuvaat za polovina denar, a dizelot i ekstralesnoto maslo poskapuvaat za 1,5 denari, odlu~i Regulatornata komisija za energetika.

Novata cena na eurosuper BS-95 }e bide 74,5 denari, a na eurosuper BS-98, 76 denari za litar. Eurodizelot vo slednite dve nedeli }e se prodava po 65,5 denari, a ekstralesnoto maslo za doma}instvo за 54,5 denari. Za 1,462 denari poskapеa i mazutot, на 37,070 denari za kilogram.So odlukata na RКЕ maloproda`nite ceni na naftenite derivati vo prosek se zgolemuvaat za 1,75%, a na rafi-neriskite za 2,11%.

Agenci jata za stranski inves-ticii da dobie pogolemi in-gerencii, pro-motorite da

dostavuvaat pove}e infor-macii do izvoznicite za pobaruva~kata na stranskite pazari i da mu se dade poseben tretman na vinoto kako proizvod so dodadena vrednost. Ova se del od preporakite od doma{nite kompanii za dopolnuvawe na Strategijata za promocija na izvozot, koja minatata nedela ja promovira{e Minister-stvoto za ekonomija. Del od kompaniite, gener-alno, nemaat zabele{ki vo ovaa faza, bidej}i bile konsultirani pri podgotvu-vaweto na samiot dokument i gi dale nasokite po koi bi trebalo da se promovira industrijata. Ja poddrùvaat idejata za pogolema promo-cija na doma{noto proiz-vodstvo, no velat deka ima mnogu rabota od ideja do realizacija.Tekstilcite najmnogu za-beleùvaat za ingerenciite i nadle`nostite koi gi ima Agencijata za stranski investicii, pod ~ija kapa }e bide i promocijata na izvozot. Od Klasterot za tek-stil velat deka promotorite treba da bidat zapoznaeni so realnite mo`nosti i kapaciteti na site indus-triski granki za da moàt efikasno da ja izvr{uvaat novata funkcija koja sega ja imaat.“Za da moàt realno da go promoviraat doma{noto proizvodstvo promotorite

FIRMITE EKAAT INFOR-MACII OD PROMOTORITE

KOMPANIITE SO ZABELE[KI ZA PROMOCIJATA NA IZVOZOT

treba da imaat to~ni podatoci za sostojbata vo odredena in-dustriska granka. Strategijata e odli~na na hartija, no za nejzina realizacija potrebno e Agencijata za stranski in-vesticii da ima pogolemi ingerencii. Taa vo kontakt so kompaniite ima informacii za site industriski granki i tamu kade {to }e detektira slabosti treba da inicira promeni, odnosno da prevzeme konkretni merki”, veli Mari-jana Perkovska, pretsedatel na Klasterot za tekstil.Spored nea, bazata na in-formacii koja }e ja imaat promotorite treba da bide na osnova na realnite kapac-iteti i mo`nosti vo odredeni granki, kako i na kondicijata na celata ekonomija."Koga ja imate informacijata {to se bara na pazarot, toga{ i realno }e moète da go promovirate toa {to go nudi doma{noto proizvodstvo", po-jasnuva Perkovska.Vinarnicite zabeleùvaat deka vo Strategijata za pro-mocija na izvozot na vinoto treba da mu se dade poseben tretman kako proizvod so vi-

Me|u zabele{kite na biznismenite se nedostigot od informacii �od promotorite za pobaruva~kata na stranskite pazari, a ba-raat i poseben tretman na vinoto

soka dodadena vrednost. Spored Gor|i Petru{ev, gener-alen direktor na vinarskata vizba Tikve{, na makedon-skoto vino mu e potreben imix i prepoznatlivost i zatoa e potrebna pogolema poddr{ka."Strategijata predviduva proiz-vodi so dodadena vrednost da imaat prednost vo poddr{kata za izvoz. No, na Makedonija & nedostiga prvo konkurenten proizvod, potoa, infrastruk-tura za da go doneseme toj proizvod na stranskite pazari i na kraj, institucija koja }e n$ snabduva so delovni informacii i }e gi pribliì na{ite proizvodi do paza-rite kade {to imaat najmnogu {ansi", veli Petru{ev.Od avtomobilskata i od in-dustrijata za informati~ka tehnologija, koi vo Strategijata se potencirani kako granki koi imaat potencijal, smetaat deka {ansite za pogolem izvoz im se mnogu golemi. Velat deka bile konsultirani vo site fazi na podgotvuvaweto na dokumentot."Strategijata vo delot za pro-mocija na izvozot na sektorot

na IKT be{e pravena vo koordinacija i sorabotka so MASIT. Nie bevme vklu~eni ne samo vo podgotvuvaweto na nacrt-verzijata, tuku i vo izrabotkata na akcioniot plan za nejzino sproveduvawe. Pove-}eto kompanii od ovoj sektor ve}e po~naa so specijalizirani obuki za nivnite vraboteni", veli Vasko Kronevski, izvr{en direktor na IT-kompanijata Nekstsens. Od Avtomobilskiot klaster velat deka avtoindustrijata. ima potreba od promocija.“Strategijata e vo korelacija so aktivnostite {to gi prezema Avtomobilskiot klaster so cel pogolemo proizvodstvo i plasman na stranskite pazari. Pri izrabotkata na Strategi-jata bevme vo komunikacija so konsultantot i mu gi dadovme site potrebni informacii za avtomobilskata industrija vo Makedonija, vo delot na kapacitetite za proizvodstvo, potencijalot za izvoz, oprema, performansite i nasokite za promocija na izvoznite ka-paciteti”, veli Vlatko Tevdev, menaxer na Avtomobilskiot klaster na Makedonija.

ALEKSANDRA [email protected]

Za da moàt realno da go promoviraat doma{noto proizvod- �stvo, promotorite treba da imaat to~ni podatoci za sostoj-bata vo odredena industriska granka.

Kompanii / Pazari / Finansii10 KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK

BERZANSKI INFORMACII

2.700

2.710

2.720

2.730

2.740

2.750

08/02/11 09/02/11 10/02/11 11/02/11 12/02/11 13/02/11 14/02/11

MBI 10

2.945

2.955

2.965

2.975

2.985

2.995

3.005

3.015

08/02/11 09/02/11 10/02/11 11/02/11 12/02/11 13/02/11 14/02/11

MBID

115,65

115,75

115,85

115,95

116,05

116,15

116,25

116,35

08/02/11 09/02/11 10/02/11 11/02/11 12/02/11 13/02/11 14/02/11

OMB

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 14.02.2011

ALK (2009) 1.431.353 4.407,96 390,18 11,30 1,01

BESK (2009) 54.562 7.900,00 341,43 23,14 0,23

GRNT (2009) 3.071.377 640,00 105,83 6,05 0,64

KMB (2009) 2.014.067 3.595,09 533,81 6,73 1,04

MPT (2009) 112.382 32.000,00 / / 0,89

REPL (2009) 25.920 41.500,00 5.625,12 7,38 0,83

SBT (2009) 389.779 3.735,29 211,39 17,67 0,85

STIL (2009) 14.622.943 213,09 0,11 1.927,03 2,98

TPLF (2009) 450.000 3.800,00 61,42 61,87 1,11

ZPKO (2009) 271.602 2.527,00 / / 0,33

P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/EХВ

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 14.02.2011

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 98.476 15 1.174,01

обични акции 80.920 75 29,93

Вкупно Официјален пазар 179.396 90 156,24

обични акции 50.638 43 563,43

Вкупно Редовен пазар 50.638 43 563,43

14.02.2011

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Славеј Скопје 2.575,00 3 710.700

Комерцијална банка Скопје 3.595,09 1,92 1.258.280

Тутунска банка Скопје 4.123,86 1,72 470.120

Стопанска банка Битола 3.735,29 0,95 635.000

Бетон Скопје 7.900,00 0,69 71.100

РЖ Техничка контрола Скопје 350 -20,45 3.500

Макпетрол Скопје 32000 -2,59 256.000

Караорман Скопје 665,00 -2,21 7.315

Макстил Скопје 213,09 -1,98 434.700Арцелормиттал Скопје (ХРМ) 149,33 -1,81 267.442

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје 3595,09 1,92 1.258.280

Топлификација Скопје 3800 0,00 1.231.200

Македонски Телеком Скопје 530,21 -1,58 1.177.075

Славеј Скопје 2575 3,00 710.700

Стопанска банка Битола 3735,29 0,95 635.000

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

14.02.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

14.02.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE 32.365.633,29 2,48% 9,43% 10,93% 4,57% 4,02% 08.02.2011

ILIRIKA GRP 46.919.491,89 -4,00% -1,71% 9,24% -3,08% 9,36% 08.02.2011

Иново Статус Акции 19.092.961,16 9,27% 9,60% 5,10% 10,30% -7,42% 11.02.2011

KD Brik 35.388.748,52 -3,30% 0,11% 1,61% -3,30% 12.58% 10.02.2011

KD Nova EU 28.814.014,74 6,08% 7,31% 9,62% 6,07% 2,28% 10.02.2011

КБ Публикум балансиран 27.953.876,90 3,45% 4,40% 6,28% 4,60% 1,13% 11.02.2011

14.02.2011

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 14.02.2011)

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

Raste interesot na inves-titorite za bezrizi~ni hartii od vrednost.

Pogolem del, odnosno 42,8% od berzanskiot promet vo prviot den od ovonedelnoto trguvawe be{e ostvaren so kupuvawe na dràvni obvrznici. Na toj na~in e ostvaren promet od 6 milioni denari, dodeka vkupniot promet ostvaren od trguvawe na Berzata dostigna 14,1 milioni denari.Najtrguvana, so promet od 4,1 milioni denari, be{e devet-tata emisija na obvrznici za denacionalizacija, a interes ima{e i za osmata emisija na obvrznici za denacional-izacija, koja denot go zatvori so promet od 1,3 milioni denari.Najgolem promet kaj akciite ostvarija akciite na Ko-mercijalna banka i Topli-fikacija. I dvete imaa pro-met od 1,2 milioni denari. Od Komercijalna banka, po prose~na cena od 3.595,09 denari za akcija, se istrgu-vaa 350 akcii, dodeka, pak, od Toplifikacija po cena od 3.800 denari za akcija bea istrguvani 324 akcii. Interes na oficijalniot pazar ima{e i za akcijata na Stopanska banka od Bitola, od koja bea

istrguvani 170 akcii vredni 635.000 denari. Na redovniot pazar na akcii najdobro pomina akcijata na Make-donski telekom. Taa ostvari promet od 1,1 milioni denari od istrguvanite 2.220 akcii po prose~na cena od 530,21 denari za akcija.Interesot za obvrznici rezultira{e so povisoka vrednost na indeksot na ob-vrznici OMB. Toj porasna za 0,32% na vrednost od 116,29 indeksni poeni. Akciskite indeksi, osnovniot MBI-10 i na javnoposeduvanite dru{tva MBID imaa korekcii nadolu. Osnovniot MBI-10 padna za 0,10%, na vrednost od 2.702,13 indeksni poeni, a MBID in-deksot ima{e pad od 0,17%, na 2.965,73 indeksni poeni.Niz BEST sistemot na Make-donska berza v~era pominaa transakciite na 28 hartii od vrednost. Ovojpat najgolem del od niv, deset, nemaa promena na cenata, dodeka, pak, identi~en broj hartii od vrednost, devet, imaa pad i rast na cenata. Najgolem rast, 3%, ima{e akcijata na Slavej od Skopje, dodeka, pak, najgolem pad, 20,45%, ima{e akcijata na R@ Tehni~ka kontrola.

RASTE INTERESOT ZA DR@AVNITE OBVRZNICIZ

emjodelskiot kom-binat Pelagonija od Bitola godinava zasadi 14% pove-}e p~enica od lani, velat od menaxmentot

na dru{tvoto. Ili ako lani kombinatot imal 7.000 hek-tari pod p~enica, godinava ima vkupno 8.000 hektari od najbaranata zemjodelska surovina. Menaxmentot na kombinatot so biznis-planot za godinava planira da ostvari 18 milioni evra prihodi od proda`ba i 19,6 milioni evra prihodi od redovno rabotewe. Vrz osnova na toa, kompanijata godinava planira da ja zavr{i so do-bivka koja e proektirano da iznesuva 264 iljadi evra.“O~ekuvawata od planot se realni i smetam deka godinava }e ja zavr{ime so pozitiven deloven rezultat blagodarenie na zgolemenata pobaruva~ka na zemjodelski kulturi. P~enicata standardno sekoga{ e barana, a godinava osobeno e zgoleme-na pobaruva~kata vo Grcija za son~ogled i maslodajna repka. Vo prilog odat i odli~nite vremenski uslovi, pa, pokraj p~enica zasadena na 8.030 hek-tari, imame zasadeno i 2.300 hektari ja~men i 1.500 hektari maslodajna repka. Sporedeno so lani, nasadite so p~enica se zgolemeni za 1.000 hek-tari, a so ja~men i repka se re~isi identi~ni”, izjavi Dragi Petrovski, generalen

ZK PELAGONIJA ZASADI 14% POVE]E PÊNICA

Poradi zgolemenata pobaruva~ka za zemjodelski surovini i o~ekuvaweto deka vremeto dobro }e gi sluì, ZK Pelagonija godinava zasadi 14% pove}e p~enica od lani. Menaxmentot o~ekuva godinava da ja zavr{i so dobivka

METODI [email protected]

direktor na ZK Pelagonija.Spored nego, najgolem problem godinava }e bidat zgolemenite tro{oci za nafta i ve{ta~ki |ubriva.“Semenskiot materijal koj go koristime e so ista cena kako i minatata godina. No, zatoa zgolemeni se tro{ocite kaj naftata, koja sega e za 12 denari poskapa, a osobeno po-rasnaa tro{ocite za ve{ta~ki |ubriva i toa za duri 50%. Ako lani pla}avme 200 evra za ton |ubrivo, sega pla}ame 300 evra”, veli Petrovski.No, i pokraj vakvite dvièwa na cenite na ovie surovi-ni, Petrovski veli deka s$ u{te ne moè da se napravi soodvetna cenovna strategija, bidej}i pazarot e toj {to ja diktira krajnata cena na nivnite proizvodi.“Toa {to e sigurno e deka ne samo kaj nas, tuku i kaj drugi kompanii proizvodnite ceni }e bidat povisoki”, konstatira Petrovski.Toj minatata godina ja ocenuva

kako zadovolitelna, iako o~ekuva krajniot rezultat vo raboteweto da bide negativen. Spored nego, glavnata pri~ina za toa se minatogodi{nite vre-menski nepogodi koga vo fevru-ari bea poplaveni povr{ini na kombinatot zaseani so es-enski i pove}egodi{ni kulturi, kako i povr{ini podgotveni za proletna seidba. Toga{ vkupno bea poplaveni 5.052 hektari, pri {to od kompani-jata procenile {teta od 132,5 milioni denari.“Dokolku ne be{e ovaa {teta, smetam deka }e imavme do-bivka za minatata godina. Sepak, vo osnova, 2010 godina ne be{e lo{a godina dokolku se napravi sporedba so 2009 godina”, veli Petrovski.So cel da ja podobri svojata likvidnost, ZK Pelagonija lani prodade 16.800 obi~ni akcii na @ito Polog od Tetovo po cena od 1.900 denari za akcija, pri {to inkasira{e 31,9 milioni denari. Osnovnata dejnost na ZK Pel-

PORADI ZGOLEMENATA POBARUVA KA ZA SUROVINI

DRAGI PETROVSKIGENERALEN DIREKTOR NA ZK PELAGONIJARastot na cenata na naftata i poskapu-vaweto na ve{ta~kite |ubriva za 50% }e gi poskapi i proizvodite na ZK Pelagonija

agonija e primarno zemjodel-sko proizvodstvo na p~enica, ja~men, son~ogled i repka, kako i proizvodstvo i dorabotka na semenski materijal od ìtni, industriski i fura`ni kulturi. Edna od dejnostite na kombina-tot e i odgleduvawe na siten i krupen dobitok, sto~arsko proizvodstvo, gradinarstvo, ribarstvo i ovo{tarstvo. Proizvodstvoto se plasira na doma{niot pazar. ZK Pelagonija kotira na ofici-jalniot pazar na Makedonskata berza. Nejzinata akcija e del od indeksot MBI-10. Posledno se trguva{e po cena od 2.527 denari, a posledniot mesec porasna za 19,7%.

17.03.2010 11

Kompanii / Pazari / Finansii 11KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 4,00% СКИБОР 2,64% 3,61% 4,29% 5,26%

Ломбарден кредит 5,50% МКДОНИА

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 5,50% 6,25% 6,50% 9,15% 9,65%

ЕМУ евро 61,5090 Комерцијална 5,50% 6,50% 6,80% 9,60% 10,00%

САД долар 45,4814 НЛБ Тутунска 5,00% 6,30% 6,70% 9,50% 9,70%

В.Британија фунта 72,7315

Швајцарија франк 46,7287

Канада долар 45,6840 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 45,4142 61,6 46,5 73,5 47,3Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Maloproda`nite ceni vo zemja-va vo januari porasnaa za 3,4% vo spored-ba so istiot

period minatata godina, so {to inflacijata raste nad o~ekuvawata na monetarnata vlast, koja za 2011 godina prognozira cenoven rast do 3%. Spored najnovite poda-toci na Dràvniot zavod za statistika, najgolem porast od 5,1% ima kaj cenite na prehranbenite prozvodi. I toa od 3,7% kaj jajcata, 3,5% kaj masloto za jadewe, 3,3% kaj konditorskite proizvodi. Zemjodelskite proizvodi im-aat povisoki ceni za 5,7%, a naftenite derivati za 4,5% vo sporedba so januari 2010 godina. Namaluvawe na cenite ima samo kaj nekolku proizvodi, kako {to se ribata i alkoholnite pijalaci. Rastot na cenite na nekoi od glavnite surovini za proizvodstvo, kako {to se zemjodelskite proizvodi i naftenite derivati, najav-enoto poskapuvawe na stru-jata za okolu 7% i rastot na cenata na parnoto greewe za 4% sozdavaat golem priti-sok vrz zgolemuvawe na op{toto nivo na cenite, {to se o~ekuva da bide glavniot predizvik za ekonomijata vo 2011 godina. Dopolnitelno, golem rizik za podgrevawe na inflacijata vo Makedoni-ja doa|a i odnadvor, bidej}i kako uvoznozavisna zemja gi uvezuvame i povisokite ceni od svetskite pazari.Svetskata organizacija za hrana (FAO) vo januari

HRANATA I NAFTATA VO JANUARI POSKAPEA ZA 5%

CENITE NA MALO RASTAT NA GOLEMO

Rastot na cenite na nekoi od glavnite surovini za proizvodstvo, kako {to se zemjodelskite proizvodi i naf-tenite derivati, najavenoto poskapuvawe na strujata za okolu 7% i rastot na cenata na parnoto greewe za 4% sozdavaat golem pritisok vrz zgolemuvawe na op{toto nivo na cenite, {to se o~ekuva da bide glavniot prediz-vik za ekonomijata vo 2011 godina

ALEKSANDAR [email protected]

evidentira istoriski na-jvisok rast na cenite na hranata od 1990 godina, otkako po~nala da gi meri mese~nite promeni na cenite na prehranbenite proiz-vodi. Ekonomistite komen-tiraat deka poskapuvaweto na osnovnite prehranbeni produkti po~nuva da do-biva zagriùva~i razmeri i predupreduvaat deka ova se prvi signali oti mnogu lesno moè da ni se povtori 2008 godina, koga inflaci-jata nadmina 10%. Poradi toa, alarmiraat Vlada-ta navreme da reagira so nekolku instant-merki, kako {to se subvencionirawe na nekoi osnovni prehranbeni proizvodi ili intervencija od stokovite rezervi so nafta, p~enica ili maslo za da go ublaì momentalniot rast na cenite. “Vo slu~aj na rapiden porast

na cenite na globalno nivo, najdobro e edna ekonomija da se potpre na sopstvenoto proizvodstvo, odnosno Vla-data da pokaè pogolem interes i da stimulira odg-leduvawe kulturi za koi nie kako zemja imame i plodno podnebje. Koga bi imale pogolemo doma{no proiz-vodstvo na itarki i {e}er, vo vakva situacija nie bi se izolirale od nadvore{en cenoven {ok so kratkotra-jna protekcionisti~ka mer-ka. No, koga toa ve}e ne e strate{ki napraveno, kako instant-merki ostanuvaat subvencioniraweto na del od cenata na uvoznite ìtarki i {e}erot i intervencija od stokovite rezervi. Dvete merki bi imale implikacii brz buxetot i moè da se napravat, na primer, na smetka na skratuvawe na nekoi neproduktivni buxetski

tro{ewa, zatoa {to }e gi za{titat gra|anite od cen-ovniot {ok barem na kratok rok i nema da predizvikaat socijalen pritisok”, ocenuva univerzitetskiot profesor Marjan Petreski.Ekonomistite smetaat deka vakvite dvièwa kaj cenite }e se odrazat negativno vrz ekonomskoto zazdravuvawe, bidej}i tie dopolnitelno }e gi optovarat firmite i }e ja namalat potro{uva~kata na gra|anite, a toa negativno }e se odrazi vrz celata ekonomska aktivnost. Vladinite pretstavnici priz-navaat deka postoi opasnost zemjava, koja vo najgolem del e zavisna od uvoz na stoki i surovini od stranstvo, da gi uveze i visokite ceni koi postojano rastat na global-nite pazari. Vladata kako preventivni merki ve}e donese odluka da

CENITE ]E SE SMIRAT DO KRAJOT NA 2011?!Iako inflacijata se zakanuva kako najgolem rizik za zazdravuvaweto na ekonomijata vo 2011 godina, pretse-datelot na Evropskata centralna banka (ECB), @an Klod Tri{e, o~ekuva vo vtorata polovina od godinata da se smirat cenite. Del od analiti~arite komentiraat deka predupreduvaweto od ECB e prerano, me|utoa, problemite {to gi ma~at evropskite zemji i krevkosta na ekonomiite otkako nastradaa vo globalnata kriza zboruva deka e potrebna vnimatelnost. So poskapuvaweto na hranata na svetsko nivo, pristisok za rast na inflacijata sozdava i zgolemuvaweto na cenite na surovinite. Golemite brzoraste~ki zemji, kako {to se Kina i Brazil, ve}e se soo~uvaat so porast na cenite na doma{nite pazari (okolu 10% godi{na inflacija vo Brazil i 5% vo Kina), a silnata pobaruva~ka za surovini tokmu od ovie zemji doveduva i do prelevawe na inlaciskite pritisoci i porast na cenite i vo drugite zemji. Iako makedonskiot pazar e daleku od ovie svetski pazari, zemjata kako uvoznozavisna ve}e gi ~uvstvuva posledicite od trendot na zgolemuvawe na cenite.Alarmot vo Evropa se vklu~i neodamna, otkako se objavija podatocite deka inflacijata vo dekemvri skoknala na 2,2% vo sporedba so 1,9%, kolku {to iznesuva{e vo noemvri. Toa e prv pat po dve godini stapkata na inflacija da ja nadmine granicata od 2% {to ja postavi ECB. Samo za sporedba, godi{nata inflacija vo Makedonija vo dekemvri 2010 godina iznesuva{e 3%. Nekoi svetski analiti~ari pani~no stravuvaat deka vo slednite nekolku meseci inflacijata vo Evropa }e nadmine 2,5%.

RASTAT TRO[OCITE VO ZEMJODELSKOTO PROIZVODSTVOSpored najnovite podatoci od DZS, tro{ocite za proiz-vodstvo vo zemjodelstvoto vo januari se zgolemile za 13,9% na godi{no nivo. Najgolem rast od 21,5% ima kaj dobito~nata hrana, 17,2% kaj energijata i gorivata, 9,2% kaj transportnata oprema, 4,7% kaj mineralnite |ubriva.

GRANIT BARA RASKINUVAWE NA DOGOVOROT ZA IZGRADBA NA AVTOPAT VO POLSKA

WIZZ AIR VLEGUVA VO MAKEDONIJA

Grade`nata kompanija Granit saka da go raskine dogovorot za izgradba na

avtopat vo Polska, vreden 125 milioni evra, sklu~en pred edna godina so Direkcijata za pati{ta i avtopati na Polska, bidej}i ne se pridrùva kon dogovorot. Vo soop{tenieto na kompanijata objaveno na Makedonska berza, make-donsko-polskiot konzorcium, sostaven od Granit i pol-skata kompanija NDI SA,

ve}e ja izvestil Direkcijata za pati{ta na Polska za vakvata odluka, a dokolku ne dojde do spogodba me|u izveduva~ot i investitorot, vo rok od 14 dena od pre-davaweto na izvestuvaweto istiot }e bide raskinat.Generalniot direktor na Granit, Stra{o Milkovski, ne saka{e da dade podetalni informacii za raskinuvaweto na dogovorot, samo prokomen-tira deka polskata Direkcija

za pati{ta ne se pridrùvala do dogovorenoto, a pri~inite za vakvata odluka kompanijata }e gi soop{ti otkako }e pom-ine rokot od dve nedeli.Dogovorot za izgradba na avtopat A4 vo dolìna od 20,8 kilometri Granit i NDI SA go potpi{aa vo fevruari minatata godina. Vrednosta na dogovorot e 125 milioni evra, a avtopatot treba{e da bide izgraden za 24 meseci.

Ungarskata niskobuxetna aviokompanija Wizz Air naleto }e “poleta” od

Makedonija. So linija Skopje-London ovoj avioprevoznik ve}e bara da bide del od letniot red na letawe, doznava “Kapi-tal” od izvori vo Agencijata za civilno vozduhoplovstvo. Istite izvori otkrivaat deka ovaa niskobuxetna aviokom-panija bara dozvola od ACVP da bide redoven i ~arter-prevoznik vo Makedonija. Detali za cenata na biletite i destinaciite do koi }e leta

Wizz Air zasega ne se otkrivaat. Za dva dena pretstavnici na ungarskiot avioprevoznik od Skopje }e gi soop{tat site detali za korisnicite.Inaku, dozvola za letawe od ACVP baraat i dve drugi kom-panii, Biznis er i Aero mak, koi sakaat da operiraat vo i nadvor od Makedonija. Biznis er e kompanija ofor-mena od nekolku poznati make-donski biznismeni koi sakaat so mali avioni, so 10-ina sedi{ta, da operiraat vo ra-dius od okolu 1.500 kilometri

od Makedonija. Zad Aero mak, pak, stoel srpskiot nacionalen avioprevoznik, JAT, koj baral da stane redoven aviopre-voznik vo zemjava.

ja namali carinata za uvoz na {e}er od 30% na 5%, a go odloì i poskapuvaweto na strujata. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, najavi deka e mnogu vero-jatno Vladata na nekoja

od slednite sednici da go razgleduva ovoj problem za da odlu~i dali }e reagira so proizvodi od stokovite rezervi za da se za~uva cenovnata stabilnost vo Makedonija.

PORAST NA CENI NA MALO januari 2011/2010

Zemjodelski proizvodi 5,70%

Industriski proizvodi 4,60%

Prehranbeni proizvodi 5,10%

Nafteni derivati 4,50%

Soobra}ajni sredstva 5%Izvor: DZS

Fokus12 KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK

VINO GI OBEDINI POLITIÂRITE BIZNISMENITE I RABOTNICITE

Kako nikoga{ dosega politi~ari, lozari i vinari na edno mesto, so noìci vo ednata, a ~a{a doma{no vino vo drugata raka, v~era

sve~eno gi zakroija makedonskite lozja. Dali zdravicite za beri}

NA DENOT NA LOZARITE, SVETI TRIFUN

VISOKITE KAMATI - MAMKA ZA [TEDAÎTE OD STRANSTVO

VINSKI PODRUM ZA CELOKUPNO ZADOVOLSTVO NA EDNO MESTO

zemja, aktivno }e se pomaga razvojot na vinskiot turizam.“Otvoraweto na vinskiot podrum e realizacija na zacrtanite planovi na vinarnicata Skovin za tekovnata godina. Stanuva zbor za realizacija na drug segment od raboteweto na Skovin, a toa se ugostitelstvoto i turizmot. Vo ovoj vinski podrum se

nudi mo`nost za pominuvawe prijatni momenti vo ubav ambient, kade {to moàt da se degustiraat na{ite vina i da se dobijat soveti od na{ite enolozi i od vrvni somelieri”, veli Marija Miteva, generalen menaxer na vinarnicata Skovin. Spored nea, site gosti }e imaat izvonredna mo`nost da vkusat i

soodvetna hrana, vo soglasnost so vinskata ponuda.“Celokupnosta i funkcionalnosta na onoj podrum }e se postignat kon krajot na april, koga }e gi postavime drvenite sadovi i }e gi izloìme buriwata za ~uvawe i stareewe na vinata, so cel da se podobri nivniot kvalitet. Sakame ovoj vinski

podrum da stane del od turisti~kata ponuda na Makedonija. Negov golem adut e toa {to se nao|a vo glavniot grad, pa, taka, turistite bi moèle da posetat vinski podrum, pritoa da ne mora da patuvaat mnogu. So ogled na toa deka e vo ramkite na vinarnicata, tie istovremeno }e moàt da pro{etat, da vidat i da

�� Celokupnosta i funkcionalnosta na podrumot }e se postignat kon krajot na april, koga }e gi postavime drvenite sadovi i }e gi izloìme buriwata za ~uvawe i stareewe na vinata so cel da se podobri nivniot kvalitet. Sakame ovoj vinski podrum da stane del od turisti~kata ponuda na Makedonija, veli Marija Miteva, generalen menaxer na Skovin

VIKTORIJA [email protected]

ADRIJANA [email protected]

Kako retko koga v~era ramo do ramo zastanaa makedonskite politi~ari, vinari i lozari. So ~a{a vino, sekoj se osvrna na svoite èlbi i vetu-vawa, koi treba da ja promoviraat Makedonija kako zemja na vinoto

��

Vinarnicata Skovin v~era{nata proslava na Sveti Trifun ja odbeleà so otvorawe na vinski podrum. So toa se otkri u{te eden segment

od uspe{nata rabota na vinarskata vizba. Podrumot e u{te eden na~in za uspe{na promocija i brendirawe na Makedonija kako vinska zemja. Vinogorjeto na Skovin se nao|a na teritorijata na Skopje, poto~no na padinite na Vodno. Mo`nosta da se posetat vinarnicata i lozovite nasadi, koi se edinstveni na teritorijata okolu glavniot grad, e odli~na turisti~ka ponuda ne samo za gosti od zemjava, tuku i od stranstvo. Vo ovoj vinski podrum }e bidat dostapni site vina od boga-tata paleta na Skovin, a so pomo{ na makedonskite turoperatori, turisti~ki agencii i hoteli, koi rabotat na promocija na Makedonija kako vinska

ZORAN STAVRESKIMINISTER ZA FINANSII "Vladata i ponatamu }e ostane silen poddrùva~ na lozarstvoto. Preku Programata za subvencii i ovaa godina }e ima isplata na visoki iznosi za lo-zovite nasadi, kako za postoe~kite, taka i za obnovuvawe na novi i za isplata na subvencii po kilogram grozje."

METODIJ HAXI-VASKOVZAMENIK-MINISTER ZA EKONOMIJA "Cenime deka patnite oznaki se klu~en del od aktivnostite koi treba da se prezemat za pro-movirawe na vinskiot turizam vo Demir Kapija. Isto taka, reklamite za Makedonija kako zemja na vinoto se aktivnost koja e neprekinata i kontinuirana i vroduva so plod. Me raduva {to i pokraj site nepovolni momenti so koi se soo~uvaat svetskata ekonomija i vinarskata industrija, imame podobruvawe vo delot na prepoznatlivosta na makedonskiot proizvod na stranskite pazari."

et i èlbite za pobogat rod se dovolni da ja smestat Makedonija na svetskata vinska karta?Lozarite, osven zdravje i sre}a, godinava pobaraa i pomo{ od Vladata i za razvoj na vinskiot turizam. Tie vo ovoj vid turizam go gledaat razvojot na op{tinite vo koi {to iveat, no i nov izvor na prihodi.

Demir Kapija }e razviva �vinski turizam

@itelite na Demir Kapija, koi

v~era ìveeja za vinoto, pobaraa poddr{ka za razvoj na vinskiot turizam. Velat, na turistite, koi periodov se s$ pobrojni, ne im e dovolna samo ~a{a vino. Tie baraat i smestuva~ki kapaciteti, no i sodrìni koi bi gi zadràle pove}e od nekolku ~asa."Ne moè vinoto kako vino postoja-no da ni nosi turisti. Lu|e doa|aat edna{, go degustiraat i si odat. Za da mobilizirame pove}e turisti koi bi se vra}ale ovde po nekolku pati ni treba interesna programa.

Nie imame kulturni obele`ja, arheolo{ki iskopini, ni nedostiga samo turisti~ka strategija kakva {to imaat site okolni zemji", veli ìtel na Demir Kapija. Spored zamenik-ministerot za ekonomija, Metodij Haxi-Vaskov, novite patni oznaki vo demirkapi-jsko i vladinite reklami koi ja prikaùvaat Makedonija kako zemja na vinoto se klu~ni za razvojot na vinskiot turizam vo ovoj kraj."Cenime deka patnite oznaki se klu~en del od aktivnostite koi

treba da se prezemat za promovi-rawe na vinskiot turizam vo ovoj kraj. Tokmu od tie pri~ini go re-aliziravme postavuvaweto na sig-nalizacijata za da moè stranskite turisti da go najdat povrzuvaweto pome|u razli~nite vidovi vino, no i da go pov-r za t so tradici-j a ta i k u l -turniot segment

no.325 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA


ALAN GRINSPEN: GLAVNIOT VINOVNIK ZA KRIZATA�� Poradi izmenite na finansiskite derivati

za kreditirawe, porane{niot pretsedatel na FED, Alan Grinspen, e glaven vinovnik za krizata so hipotekarni krediti vo SAD, no i za globalnata finansiska kriza

Porane{niot pretsedatel na Federalnite rezer-vi (FED), koj be{e na ovaa funkcija od 1987 do 2006 godina, Alan

Grinspen, se soo~i so prviot predizvik na rabotnoto mesto koga se obide da go spre~i padot na berzata vo negovite po~etoci pred da prerasne vo ne{to polo{o. Vo 90-te godini toj go predvode{e “bumot" na ekonom-skiot i finansiskiot pazar i se stekna so status na va{ingtonski “vol{ebnik". No, desetina godini podocna rabotite se smenija. Od ekonom-ski promotor na ekonomskiot rast i razvoj, Grinspen stana glaven vinovnik za krizata so hipotekarni krediti vo SAD vo 2007 godina, a del od ekspertite go imenuvaa i kako glaven vi-novnik za globalnata finansiska kriza. Ekstremno niskite kamatni stapki koi gi vovede so izmenite na regulativite za finansiskite derivati vo po~etokot na 21 vek i negoviot dolgogodi{en prezir kon finansiskoto regulirawe denes se smetaat za glavni pri~ini za krizata. Toj prizna deka na raspravata vo Kongresot vo 2001 godina napravil gre{ka pret-postavuvaj}i deka finansiskite kompanii moàt samostojno da se reguliraat, bez nadzor na finansiskite institucii od Volstrit. "Pove}e od koj bilo drug, Alan Grinspen e vinoven za intenzite-tot na momentalnata finansiska kriza. Podemite i padovite se neizbe`ni, no porane{niot pretsedatel na FED prili~no ja vlo{i situacijata poradi ogrom-nite propusti koi gi napravi pred da go izmeni sistemot za naplata na kamatni stapki za kreditite", pi{uva magazinot "Tajm". Koga stanuva zbor za finansiskite olesnuvawa, toj re~isi bez ni~ija pomo{ go predizvika "meurot" na pazarot so nedvi`nosti poradi dadenite zaemi so kamata pod nivoto na inflaciskata stapka. Pazarot na nedvi`nosti be{e mo{ne osetliv na promenite na kamatnite stapki vo po~etokot na noviot milenium, pa poradi toa namaluvaweto na kamatnite stapki na Grinspen dopolnitelno ja o{teti ovaa industrija. Izme-nite koi gi vovede pridonesoa za zabrzan rast na ovaa industrija. Za nekolku meseci buldoèrite kopale novi pati{ta, a vo predgradijata niknuvale novi domovi. Spored magazinot "Tajm", ova pridonelo za ekstremen pad na cenite na nedvi`nostite, po-radi {to ponudata ja nadminala pobaruva~kata.So izmenite na Grispen, Minis-terstvoto za transport na SAD gi namali kamatnite stapki na re~isi rekordno nisko nivo. Od 2001 do sredinata na 2004 godina cenite na stanovite se iska~uvaa zna~itelno pobrzo od inflacijata. Do 2004 godina s$ pove}e ekonomisti predupreduvaa za moèn meur kaj doma{nite

ceni. Vakvata situacija ja pri-nudi ekspertskata javnost da ja predupredi amerikanskata vlast deka e potrebno da se obrne pogolemo vnimanie na problemite na ovoj sektor. No, Grinspen i nekolku drugi bankarski regu-latori od Va{ington gi odbija povicite za pogolema regulacija na hipotekarnite krediti, koi im ovozmoùvaa na lu|eto da poza-jmuvaat pove}e otkolku {to moàt da si dozvolat. Od ovoj moment po~na da se {iri krizata.Duri i istaknatiot finansier Xorx Soros izbegnuval da gi koristi finansiskite derivati na Grinspen, bidej}i ne bil siguren kako funkcioniraat. In-vesticiskiot bankar koj go spasi Wujork od finansiska katastrofa vo 70-te godini, Feliks G. Roha-tin, gi opi{a derivatite kako potencijalni "hidrogenski bombi". Nitu Voren Bafet ne izostavi da ja komentira ovaa postapka na Grispen. Toj duri pet godini pred da bidat vovedeni izme-nite na finansiskite derivati predvide deka tie se finansisko oru`je za masovno uni{tuvawe na ekonomijata, koi iako vo vremeto koga bile doneseni ne bile voo~livi, na dolg rok moè da bidat smrtonosni za ameri-kanskata ekonomija. Pove}e od edna decenija Alan Grinspen èstoko se protive{e na sekoe preispituvawe na de-rivatite vo Kongresot ili na Volstrit. Spored nego, derivatite vetuvale za{tita na investito-rite od zagubi, no, vo praktika, vrodija kontraefekt, bidej}i pot-tiknuvaa porizi~no odnesuvawe na investitorite, koe gi natera pove}e da vloùvaat, a so toa go preplavile pazarot, pa ponudata ja nadvladea pobaruva~kata. Poradi ova, Grinspen se smeta za nevin koga stanuva zbor za obvinenijata deka toj bil glaven inicijator na finansiskata kriza.Pazarot na derivati vo 2003 godina dostigna 531.000 mili-jardi dolari, {to pretstavuva zgolemuvawe od 106.000 mili-jardi dolari vo 2002 godina. Iako, teoretski, bea zamisleni da go ograni~at rizikot i da gi otstranat finansiskite problemi, vo praktika pottiknaa nesigurn-ost i gi pro{irija rizikot i somneìte za procenkite na kom-paniite. Sepak, tri godini otkako ja napu{ti pozicijata pretsedatel na FED, vo 2009 godina Grinspen prizna deka imal pregolema do-verba vo mo}ta za samokorekcija na slobodnite pazari i ne ja predvidel samouni{tuva~kata mo} na neodgovornoto izdavawe krediti. Alan Grinspen be{e izbran za pretsedatel na Federalnite rezervi na SAD za vreme na pretsedatelstvoto na Ronald Regan vo 1987 godina. Na ovaa funkcija ostana do 2006 godina. Denes raboti kako sovetnik vo sopstvenata konsultantska kom-panija, Grinspen aso{iejts.

prodolùva

OD VINARNICATA STOBI PORAKA ZA RODNA GODINASo molitvata na Sveti Trifun v~era {irum dràvava be{e odbeleàn praznikot na lozarite, ovo{tarite i gradinarite. Eden od najposetenite be{e nastanot vo vinarnicata Stobi vo Gradsko, kade {to na mestoto vikano Bagremi se izvr{i tradicionalnoto zakrojuvawe na vinovite lozi. Na sve~enosta prisustvuvaa okolu 600 lica, sorabotnici, partneri, pretstavnici na diplomatskiot kor, estradni um-etnici i vraboteni vo vinarnicata. Prvata loza ja zakroi sopstvenikot na vinarnicata, Min~o Jordanov, koj posaka rodna i uspe{na godina za site lozari vo dràvava. Po ova, vo kroewe se obidoa i ostanatite posetiteli, koi gi nau~ija tajnite za rodniot kroj. Kako i sekoja godina i ovaa bea proglaseni najdobrite lozarski kroja~i od kombinatite Vardar Gradsko i Crveni bregovi za minatata godina, na koi im be{e dodelen profesionalen alat za kroewe lozi. “Ovoj praznik se smeta za za{titnik na lozarite, gradi-narite i site koi se zanimavaat so odgleduvawe na kakvi bilo rastenija. So upatenite molitvi kon na{iot Gospod Bog da n$ blagoslovi i da ni dade bogat rod i beri}et, zdrava hrana i zdravo pokolenie. Neka e za mnogu godini”, pora~a protojerej Slave Jovanov, koj ja odrà liturgijata posvetena na Sveti Trifun.Po ova, so osvetenata voda se poprskaa vinovite lozi, a gos-tite imaa mo`nost da go vkusat vkusnoto vino od Stobi.

vgraden vo ovoj kraj. Reklamite za Makedonija kako zemja na vinoto se aktivnost koja e neprekinata i kontinuirana i vroduva so plod. Me raduva {to i pokraj site nepo-volni momenti so koi se soo~uvaat i svetskata ekonomija i vinarskata industrija, imame podobruvawe na prepoznatlivosta na makedonskiot proizvod na stranskite pazari", istakna Haxi-Vaskov.

Interesot kaj turistite e �s$ pogolem, no patokazite i reklamite deka Makedonija e zemja na vinoto ne se do-volni za razvoj na ovoj vid turizam.

"Definitivno treba pove}e. Pa-tokazi ima, no tie se mnogu mali. Koga ve}e imame odli~na patna infrastruktura, imaj}i predvid deka se nao|ame neposredno do avtopatot, mora da porabotime na s$ ostanato. A i samite turisti baraat pove}e sodrìni. Muzejot na vino e edin-stvenoto ne{to {to vo momentov moème da im go ponudime. Nie kako op{tina treba da porabotime na toa, na primer so otvorawe na pe{terata Bela voda i sli~ni aktivnosti", objasnuva za "Kapital", Mladen Petrov, komunalen inspektor vo op{tina Demir Kapija.Gradona~alnikot Traj~e Dimitriev najavi deka letovo, po odluka do-nesena od Vladata, vo Demirkapisko }e niknat deset novi mali vizbi. Toj istakna deka tamo{niot kraj }e bide dovolno pokrien so vinar-ski vizbi.Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, pak, na Denot na loza-rite vo Negotino akcentot go stavi na subvenciite, koi, kako {to re~e, godinava Vladata }e gi ispla}a kako za postoe~kite, taka i za obnovu-vawe na novi nasadi. Odnosite me|u otkupuva~ite i lozarite, odnosno

nau~at za proizvodstvoto na vino”, dodava Miteva. Skovin e vinarnica so vtor po golemina kapacitet vo Makedonija, koja ima udel od 15% na doma{niot pazar. Minatata godina stana sop-stvenik na novi 100 hektari lozovi nasadi vo Tikve{koto vinogorje, vo seloto Sopot, blizu Kavadarci. Brojot na proda`ni mesta vo koi se distribuiraat vinata na Skovin e s$ pogolem. Otvoreni se tri novi pro-davnici za vino vo Bitola, vo [tip i vo Skopje, so {to Skovin stana prepoznatliv brend so svoj sinxir od sedum prodavnici i so intencija za otvorawe novi i vo drugi gradovi vo Makedonija. Minatata godina pod brendot na Skovin bea lansirani vinata od linijata za mladi Sun City, potoa, prvoto organsko vino “sanxoveze”, kako i nivnite popularni vina ”makedonsko crveno” i “makedonsko belo”, spakuvani vo semejno pakuvawe od tri litri i Bag’n’Box, koi treba

pogolemata sigurnost pri is-platata Stavreski }e ja pomaga preku zakonski re{enija."Predvideno e so zakon i pravilnik da bide regulirano proizvoditelite i otkupuva~ite pred da bide predadeno grozjeto da potpi{at dogovori vo koi }e se navede i otkupnata cena. Na ovoj na~in i ednite i drugite }e bidat obezbedeni, a }e se izbegnat i nezadovolstvoto i tenziite", re~e toj.Nezadovolstvoto na lozarite, koe izminatiov period be{e manifestirano i vo javnosta, Stavreski go opravda so svetskata ekonomska kriza koja ”lo{o se

odrazila vrz lozarstvoto”.Pretsedatelot \or|e Ivanov vo Valandovsko na lozarite im po-saka beri}etna, a na vinarite kvalitetna godina. Zakrojuvaj}i gi lozovite fidanki, toj se potseti na sredno{kolskite i studentskite denovi koga redovno go pravel toa.Ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, pak, pobara od lozarite grozjeto da go proizvedu-vaat planski i vo soglasnost so vinarskite kapaciteti na zemjava. Za razlika od Stavreski, prob-lemite na lozarite gi smeta za posledica na vinskata kriza vo po{iroki razmeri.

da pridonesat za pogolem rast vo 2011 godina. Vinata na Skovin se izvezuvaat i se pijat vo zemjite od regionot i vo zemjite na Evropskata unija, kako i vo Japonija, Kanada, SAD i Avstralija. “Godinava po~na vetuva~ki i ve}e iz-vezuvame golem del od proizvedenata

koli~ina na na{ite tradicionalni pazari. No, ve}e se javuvaat i novi pazari. Najverojatno toa e poradi lo{ata berba vo delovi od Evropa. Veruvam deka na{eto vino godi-nava }e najde dobar plasman za da moème da ja srabotime narednata otkupna sezona”, veli Miteva.

Komentari / Analizi14 KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK


D-r RUBIN ZARESKIKonsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

D-r RUBIN ZARESKIKonsultant za strate{ki menaxment Konsultant za strate{ki menaxmenti uuniverzr itetski profr fesorr

DUO TRIO

Se se} a v a t e n a muzi~kata grupa Duo trio? Pevli-vi refreni, lesni pesni so socijalni

tekstovi, komercijalni vid-eospotovi. Definitivno, imeto ostavi vpe~atok na scenata i stana sostaven del na na{iot vokabular. Li~no, nekako mi legna vo namerata da gi analiziram vo let dinami~nite svetski slu~uvawa. Nastanite od posledniot mesec koi go iniciraa bra-not promeni na politi~kite garnituri vo del od is-lamskite dràvi realno imaat cunami efekt. Prome-nite nema da se ograni~at samo na nekolku dràvi od severniot del na Afrika i na del od Bliskiot Is-tok. Pojavno, se raboti za potreba od simnuvawe od vlast na t.n. diktatorski reìmi. Se {pekulira deka vo igra stapuva islamskiot radikalizam, koj bara mnogu po{irok politi~ki prostor za ostvaruvawe na svoite celi. Nezavisno od opravdanos-ta na ovie tezi, edno e sigurno. Kako i vo mnogu drugi istoriski periodi, denes sme svedoci na pov-torno repozicionirawe na igra~ite na svetskiot ekonomski pazar. ]e zemam

samo eden primer. Egipet e interesen za mnogu invol-virani dràvi, isklu~ivo poradi strate{kiot Suecki Kanal. Toj e edinstveniot spoj me|u Crvenoto i Sre-dozemnoto More, preku koj se odviva 7,5% od vkupniot svetski pomorski transport. Presmetkite govorat deka pove}e od 5.300 milijardi dolari stoka, {to e 550 pati od makedonskiot BDP, godi{no pominuvaat niz ovoj kanal. Alternativata e da se zaobikoli celiot afrikanski kontinent preku ’rtot Dobra Nade` za stokite da stignat vo Evropa i ponatamu. Se razbira, dokolku popatno ne ve presretnat somaliskite pirati. Zna~eweto na ka-nalot za svetskata trgovija e nepobitno i so samiot fakt {to po vesta za ostavkata na Mubarak cenata na naftata padna na 85 dolari, {to e najnisko nivo od dekemvri 2010 godina. Nastrana staveni politi~kite slu~uvawa, promenite vo vlasta istovremeno se i pos-ledica i pri~ina na ekonom-skata stagnacija so koja tie se soo~uvaat. Taa trae podolgo od 30 godini. Gle-dano so po{iroka dioptrija, dene{niot svetski ekonomski model e rezultat na odnesu-vaweto na glavnite svetski igra~i poslednata decenija.

Verojatno mnogumina bea iznenadeni od krahot na finansiskite pazari vo 2008 godina, koj be{e nare~en svetski problem, no denes gledame deka, vsu{nost, bil “zapaden problem” poradi modelot na upravuvawe koj ne se reformira{e navreme. Milijardi evra i dolari se vbrizgaa vo ekonomiite na SAD i na EU. Kamatite na kreditite padnaa na nivo blisku do pozitivna nula. Regulativi za kontrola na finansiskite institucii se pe~atea kako i zelenite banknoti. Vo obid da se devalvira dolarot i evroto za da se zgolemi izvozot, federalnite banki svesno toleriraa pojava na zgole-mena inflacija. Zaludno. Dojdoa “nekoi novi de~ki” i toa so seriozni politiki za seriozni vremiwa.Zemjite od BRIK se dvièa napred so dvocifreni brojki na razvoj. Taa 2008 godina na povr{ina go isfrli toa {to kreatorite na ekonom-skite politiki go znaeja i od {to se pla{ea. Se slu~i presvrtnica vo ekonom-skiot balans kon Istokot. Interesno e deka vo ovaa nova multipolarnost Istokot ne izmisli nov ekonomski model. Na ovie pazari niza godini so red se upotrebuva redizajniran dràven kapi-

talizam. Osnovnite elementi se: blag protekcionizam, kontrolirno visoka razvojna inflacija, devalvirawe na doma{nite valuti za da se parira na dolarot i evroto i detalno planirawe na glavnite stopanski funkcii. Dràvata vo ovie ekonomii go stavi svojot buxet vo funkcija na dinami~niot razvoj, dominantno kreiraj}i odli~na infrastruktura i educirana rabotna sila. Do-bro. No, kade e tuka trioto od po~etokot na analizata? Kako {to voobi~aeno se slu~uva, moèbi nesvesno, no na po~etokot od vtorata dekada od 21 vek se nao|ame pred edna nova presvrtnica. Ovaa to~ka go definira (ne)uspehot na site bro-keri, finansieri, menaxeri, analiti~ari, politi~ari, kreatori na politikite i nejzini realizatori. Vo pos-lednite dve godini suptilno se gradi edna izrazeno jaka pozicija na realni ekonomii koi proizveduvaat proiz-vodi. Od drugata strana na aktivnostite zaostanuvaat t.n. “virtuelni” ekonomii, koi proizveduvaat uslugi i virtuelni proizvodi. Dokolku gi isklu~ime socijalnite mreì, kako {to se Fejsbuk, Tviter i sli~nite, kade {to se licitira so vrednosti od desetici milijardi dolari,

na dene{nite pazari ne pominuvaat uslu`nite kom-panii. Strate{kiot fokus na investitorite e odli~en lakmus za toa vo koja nasoka treba da se gleda. Soros, Bafet, Paulson i mnogu drugi dominantno investi-raat vo proizvodi, a ne vo uslugi. Analizata pokaùva deka pomina vremeto koga investitorite vleguvaa na finansiskite pazari kupuva-j}i obvrznici, akcii i raz-ni {pekulativni derivati. Glavnite potpori na koi se bazira “trono`noto stol~e” na novite ekonomii vo razvoj se hranata, energensite i metalite. Brojkite gi potvr-duvaat sostojbite. Cenata na naftata od 2009 godina do denes ima rast od 40 na 100 dolari za barel. Procenkite se deka do krajot na ovaa godina cenata na naftata }epostigne rekordno nivo od 150 dolari, so tendencija za ponatamo{en porast. Cenata na metalite, kako {to se bakarot, srebroto, pala-diumot, zabeleà prose~en godi{en rast od 25%-30%, dinamika koja nema da se namali vo narednite godini. Procenkite govorat deka vo narednite 3-4 godini cenite na ovie metali }e se dupliraat vo odnos na dene{nite. Kina, kako na-jgolem proizvoditel, istovre-

Analizata pokaùva deka pomina vremeto koga investitorite vleguvaa na finan-siskite pazari kupuvaj}i obvrznici, akcii i razni {pekulativni derivati. Glavnite potpori na koi se bazira “trono`noto stol~e” na novite ekonomii vo razvoj se hra-nata, energensite i metalite. Brojkite gi potvrduvaat sostojbite

��

meno }e stane i najgolem potro{uva~ na ovie proiz-vodi. Kone~no, nedostigot od hrana i nepovolnite klimatski promeni kreiraat zgolemeni ceni na hranata. Neodamna, Svetskata agen-cija za hrana (FAO) ob-javi podatok vo koj, spored analizite, se predviduva cenata na hranata do 2015 godina da se zgolemi za 40%. Zatoa, koga zboruvame za energetska kriza, kriza za hrana i porast na cenata na metalite n$ asocira na “duo trio”. Ekonomiite koi }e sozdavaat realen dohod preku realno proizvodstvo }e profitiraat. Zemjite {to go imaat re{eno prob-lemot so raste~kite ceni na hranata, energensite i metalite, odnosno istite gi proizveduvaat, }e postignu-vaat dvocifren rast na BDP. Ostanatite verojatno }e igraat na starata slava i na uslu`nite dejnosti kako glaven izvor na prihodi. Pogre{na procenka u{te na samiot start na krajot.


ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: [email protected]; TEL: 02 2551 441;LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI

KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA� INKOTERMS – NOVITE PRAVILA ZA TRGUVAWE

STAPIJA NA SILA

� KAKVI SE PROMENI ]E PREDIZVIKAAT VO RABOTEWETO NA PREVOZNICITE I [PEDITERITE?

� [TO ZNAÂT NOVITE MEMORISKI KARTI^KI ZA PREVOZNICITE?

� ANALIZA NA AKTUELNITE SOSTOJBI VO TRANAPORTOT I OÊKUVAWA ZA 2011 GODINA

� RASTE POBARUVA^KATA ZA LOGISTI^KI USLUGI VO REGIONOT!

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ÎTATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 18. FEVRUARI 2011 VO KAPITAL.

K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S

Balkan / Biznis / Politika16 KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK

Srpskata ekonomija minatata godina ostvari ubedlivo najdobar izvoz vo Rusija vo posled-

nite 15 godini. Direktorot na pretstavni{tvoto na Stopanskata komora na Sr-bija vo Ruskata federaci-ja, Janko \uri}, soop{ti deka pokrienosta na uvozot so izvoz vo trgovskata razmena so Rusija, koja vo poslednata decenija se dviè{e od 12% do 14%, dostigna 25%. Ovoj rezultat e postignat vo uslovi na pad na vkupniot srpski iz-voz, odnosno vo vreme na svetska ekonomska kriza.“Vo 2010 godina vkupnata trgovska razmena me|u Sr-bija i Rusija iznesuva{e 2.701 milioni dolari i e za 16% pogolema otkolku vo 2009 godina. Izvozot od Srbija e zgolemen za 55% vo odnos na prethod-nata godina i negovata nominalna vrednost e 541,1 milioni dolari. Uvozot porasna za 9% vo odnos na 2009 godina, na 2.160,5 milioni dolari”, informira{e \uri}.Trgovskiot deficit na stranata na Srbija iznesuva 1.619,4 milioni dolari. Ova se dolì na energetskata zavisnost i

golemiot uvoz na nafta i gas od Rusija (re~isi polovina od uvozot, 43,3%, otpa|aat na naftata, a 30,7% na gasot). Srbija vo Ruskata federacija najmnogu izvezuva ovo{je, lekovi, akumulatori, podni oblogi, bakarni cevki, gumi za vozila, a uvezuva nafta, gas, aluminium i mineralni |ubriva. “Izvozot na jabolka e za ~etiri pati zgolemen, a blagodarenie na Stopan-skata komora na Srbi-ja na{eto ovo{je se nao|a i na raftovite na golemite trgovski sinxiri”, izjavi \uri}.Najgolemi srp-ski izvoznici vo Rusija se farmacevtskata kompanija Hemofarm, fabrikata za proizvod-stvo na podni oblogi Tarket, proizvoditelot na gumi za vozila Tigar i kompanija-ta za mebel Simpo.Bescarinskata trgov-ija vaì za 96% od stokite, a e regulirana so dogovorot za slobodna trgovija od 2000 godina me|u Srbija i Rusija.No, ambiciite na srpskite kompanii za osvojuvawe na

ruskiot pazar ne zapi-raat. Vo Moskva minatata nedela se odrà eden od najgolemite saemi za hrana i pijalaci vo Ev-ropa, Prodekspo, koj be{e poseten od 60.000 lu|e. Na saemot, na koj u~estvuvaa firmi od 55 zemji, i Srbija ja bara{e svojata izvozna {ansa.Direktorot na Centarot za informirawe na

srpskata Stopanska ko-mora, Ivan Jak{i}, izjavi deka Srbija so kvalitetni proizvodi moè da odgo-vori na barawata na ruskiot pazar. Spored nego, saemot vo Moskva bil mo`nost za zapoz-navawe na novi potenci-

jalni partneri i sorabot-nici.“Na{ite 14 kompanii koi nastapija na saemot, vo organizacija na Stopan-skata komora i na Minis-terstvoto za zemjodelstvo, ostvarija dobri kontakti”, istakna Jak{i}.

RUSITE ]E JADAT PROIZVODI OD ZLATIBORAC, JUHOR I BIG BULSrbija naskoro }e po~ne da se izvezuva meso i mleko i nivni prerabotki na pazarot na Ruskata federacija, Belorusija i Kazahstan. Sini{a Kotur, na~alnik za me|unarodna sorabotka vo Upravata za veterina, izjavi deka Federalnata slu`ba za veterinarna kontrola na Rusija oficijalno potvrdila deka 12 srpski kompanii se nao|aat na spisokot na proizvoditeli koi gi zadovoluvaat propi{anite standardi i im e odobren izvoz.

Tie sega ~ekaat sertifikati za da po~nat so izvoz. Me|u kompaniite koi dobija dozvoli za izvoz na

ruskiot pazar se Karneks, Neoplanta, Big bul, Zlatiborac, Valeta, Ku~ kompani, Mlekara [abac, Selekt milk, Somboled i drugi.

Listata za izvoz na ruskiot pazar e otvorena i moè da se pro{iruva, no kompaniite

mora da bidat kontrolirani od doma{nata veterinarna inspekcija, a potoa i od ruskata.

VESNA [email protected]

Najgolemi srpski izvoznici vo Rusija se farmacevtskata kompanija Hemofarm, fabrikata za proiz-vodstvo na podni oblogi Tarket, proizvoditelot na gumi za vozila Tigar i kompanijata za mebel Simpo. Bescarinskata trgovija vaì za 96% od stokite, a e regulirana so dogovorot za slobodna trgovija od 2000 godina me|u Srbija i Rusija

��

Japonskata avtomobil-ska kompanija Tojota planira da po~ne so

proizvodstvo na "korola" vo svojata turska fabrika, soop{ti distributerot na kompanijata za Turcija.Potegot na Tojota be{e najaven od pretsedatelot na kompanijata ALJ od Saudiska Arabija, Muhamed Xemil, na negoviot sosta-nok so turskiot minister za industrija i trgovija,

Nihat Ergun. Vo 2009 godina ALJ kupi 65% od akciite na turskata Saban~i hold-ing vo Tojota SA, vo koja e partner so Tojota motor Evropa i Micui.Xemil izjavi deka grupaci-jata ALJ e vo pregovori so upravata na Tojota vo Japonija za da go zgolemat kapacitetot na turskata fabrika i da ja pretvorat vo sedi{te na regionalnoto proizvodstvo.

Toj izjavi deka Tojota re{ila da po~ne so proiz-vodstvo na Korola vo Turcija. Tojota gi proizveduva modelite "korola verso" i "auris" vo Turcija, koi se distribuiraat vo 30 zemji, prete`no vo Evropa. Ima godi{no proizvodstvo od 150.000 edinici. Ova e edna od najgolemite stran-ski proizvodstveni oper-acii na Tojota.

TOJOTA ]E PROIZVEDUVA "KOROLA" VO TURCIJADA IA NAJGOLEM IZVOZNIK OD ROMANIJA

Romanskiot proizvedu-va~ na avtomobili Da~ia, romanskata

edinica na finskiot gigant Nokia, naftenata kompani-ja OMV i rafinerijata Rompetrol se najgolemite izvoznici od Romanija vo Evropskata unija i nadvor od nea vo 2010 godina, soop{ti romanskoto Min-isterstvo za ekonomija.Nadvor od Unijata lani Romanija trojno

go zgolemila izvozot vo Kanada, a registriran e i zna~itelen porast na izvozot vo Turcija od 76,8%, Japonija 74,7%, Rusija 62,1%, SAD 61%, Ukraina 53%, Meksiko 51%, Ju`na Koreja 49,3% i Kina 45,1%. Romanija minatata godina od izvoz na proizvodi i uslugi zaraboti 37,25 milijardi evra, {to e za 28,1% pove}e od 2009 godina.

Uvozot vo 2010 godina e zgolemen za 19,9%, so vrednost od 46,7 milijardi evra. Romanija najmnogu uvezuvala od Germanija, Italija, Ungarija, Fran-cija, Kina i Rusija.

IZVOZOT OD SRBIJA VO RUSIJA PORASNA ZA 55%

NAJDOBRI IZVOZNI REZULTATI VO POSLEDNITE 15 GODINI

60.000lu|e go posetija

saemot za hrana Prodekspo

a slobodna

Balkan / Biznis / Politika 17KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK

Dve turski banki najavija vlez na bugarskiot pazar godinava. Prvata e I{bankasi, koja

e najgolema privatna banka vo Turcija so aktiva od 86,4 milijardi dolari. Taa u{te minatata godina ja izvesti Bugarskata narodna banka (BNB) deka preku svojata firma-}erka I{bankasi-Germanija vo Frankfurt saka da otvori filijala vo Bugarija. I{bankasi odlu~i da investira vo Bugarija poradi zgolemuvaweto na aktivnostite vo ovaa zemja na turskiot proizvoditel na staklo [i{exam. Ovaa banka e eden od sop-stvenicite na [i{exam, so direktno u~estvo vo nejziniot kapital. Bankata kotira na Londonskata i na Istanbul-skata berza, a ima fili-jali vo Anglija, Holandija, Francija, Irska, Bahrein, [vajcarija, Germanija i vo Kipar.Golem interes za vlez na bugarskiot pazar pokaà i turskata Aktivbanka. Taa e orientirana kon korpora-tivna i investiciska dejnost. Bankata e del od kompani-jata âlik holding, koja se zanimava so grade`ni{tvo, telekomunikacii, energetika i tekstil. âlik holding e sopstvenik i na mediumskata grupacija Turkuvaz media grup, koja poseduva nekolku

televiziski i radiokanali, kako i pravata za izdavawe na magazinite "Kosmopo-liten", "Forbs" i "Harper bazar" vo Turcija.Turskite banki prezemaat investiciski aktivnosti zatoa {to imaa uspe{na 2010 godi-na. Dokaz za toa se visokite profiti. Halkbank, Naciona-lnata banka na Grcija pod vodstvo na Finansbank i TEB, del od BNP Paribas, objavija rast na profitite me|u 21% i 41%, a Akbenk gi iznenadi ekonomistite so profit pomal od predvideniot.Od Halkbank soop{tija deka profitot minatata godina im porasnal za 23%. Bankata vo 2010 godina ostvari neto-pri-hod od 937 milioni evra, a vo 2009 godina od 759 milio-ni evra. Spored finansiskiot izve{taj na TEB, bankata minatata godina ostvarila profit pogolem za 43%, {to gi nadmina procenkite na analiti~arite. TEB prijavi neto-prihod od 140 milioni evra za 2010 godina.Nacionalnata banka na Gr-cija zaraboti pove}e od Fi-nansbank vo Turcija otkolku {to zaraboti vo mati~nata zemja. Nacionalnata banka na Grcija ja kupi Finans-bank pred tri godini za pet milijardi dolari, {to be{e najgolemo bankarsko prezem-awe vo Turcija.

BRITANSKI FOND SAKA DA KUPI BANKA VO SRBIJA

Ovaa godina se o~ekuva razdviùvawe i vo ban-karskiot sistem vo Srbija.

Britanskiot investiciski fond Grinhaus investments planira da prezeme banka vo Srbija, potvrdi izvr{niot direktor na fondot, Majkl O’Liri Kolins. Spored nego, ovaa kompanija vo Srbija }e vloì 100 milioni evra, a po prezemaweto na bankata }e po~ne da kupuva i ob-vrznici od pretprijatijata vo ovaa zemja. Podobro upatenite smetaat deka vo strategijata na Bri-tancite se vklopuva belgiska-ta KBC banka, koja raboti vo Srbija od 2007 godina. “KBC banka pred edna godina najavi deka planira da ja prodade bankata vo Srbija, a osven ovaa grupacija, vo Srbija ima malku banki {to se vklopuvaat vo planovite na britanskiot fond”, veli izvor na "Blic". Toj ocenuva deka ne e lesno vo kriza da se najde strate{ki partner i deka dobrata ponuda na Grinhaus nema da ja odbie nitu edna banka {to planira da se povle~e od srpskiot pazar.Belgiskata KBC u{te vo 2009 godina najavi deka planira povlekuvawe od srpskiot pazar. Ovaa banka poseduva 30,6% od grupacijata Nova Qubqanska banka (NLB), koja, pak, najavi povlekuvawe od Srbija vo 2012 godina. NLB minatata godina ja zavr{i so vkupna zaguba od 202 milioni evra, a samo vo Slovenija zagubata na bankata e 183,4 milioni evra. Vo mart godi-nava treba da se sprovede dokapitalizacija na ovaa

banka, za {to bankata }e emituva 2.155.173 novi akcii vo vrednost od 116 evra po akcija. No, po s$ izgleda rabotite nema da se odvivaat kako

{to e zamisleno. Nadzorniot odbor na osiguritelnata kompanija Triglav osiguru-vawe odobri javen povik za predavawe ponudi za kupu-vawe akcii na NLB. Triglav

osiguruvawe poseduva 3,15% od NLB. Vakvata odluka zna~i deka Triglav nema da & po-mogne na dràvata vo dokapi-talizacijata na NLB, kako {to prethodno najavuva{e.

I{bankasi, koja e najgolemata privatna banka vo Turcija so aktiva od 86,4 milijardi dolari, odlu~i da investira vo Bugarija poradi zgolemuvaweto na aktivnostite na turskiot proizvoditel na staklo [i{exam

��

BUGARSKIOT PAZAR INTERESEN ZA TURSKITE BANKI

RAZDVI@UVAWE VO BANKARSKIOT SISTEM NA BALKANOT

ELENA JOVANOVSKA


Makedonsko polskiot konzorcium GD Granit AD i NDI So(izveduva~) pismeno ja izvesti Generalnata Direkcija za nacionalni pati{ta i avtopati (GDNPiA-investitor) deka saka da go raskine dogovorot po vina na GDNPiA-investitorot.

Soglasno dogovorot, dokolku ne dojde do spogodba pome|u izveduva~ot i investitorot, vo rok od 14 dena od predavaweto na vakvo izvestuvawe otkaùvaweto formalno stapuva vo sila.

14.02.2011 god GD Granit AD

HRVATSKITE BANKI PROFITIRAA VO 2010 GODINAOd 33 banki vo Hrvatska, 28 rabotea so profit vo kriznata 2010 godina. Spored po-datocite, bankite ostvarija bruto-dobivka pred odano~uvawe od 620,6 milioni evra, {to e za 8,8% pove}e od 2009 godina. Predvodi Zagrepska banka so profit od 210,5 milioni evra, a po nea e Privredna banka-Zagreb so 140,3 milioni evra. Sleduvaat Erste banka, Rajfajzen, Hipo alpe adria i Sosiete èneral – Splitska banka. Za ra-zlika od hrvatskite, romanskite bankari ja zavr{ija 2010 godina so ogromni zagubi, najgolemi vo poslednite 11 godini. Minatata godina bankarskiot sistem vo Romanija zabeleà zaguba od 70 milioni evra. Spored podatocite na Romanskata nacionalna banka (RNB), profitot na 20 banki {to minatata godina zavr{ile vo plus e ponizok od profitot na uspe{nite banki vo 2009 godina. Ostanatite 22 kreditni institucii zabeleàa pogolemi zagubi otkolku vo 2009 godina. Romanskite banki poslednite dve godini rabotea glavno bez problemi, zatoa {to ja kreditiraa vladata, {to vo vreme na kriza im be{e najbezbedno kreditirawe.

Pretsedatelot na srpskata Vlada, Mirko Cvetkovi}, pokrena postapka za razre{uvawe na vicepremierot i

minister za ekonomija i regionalen raz-voj, Mla|an Dinki}, kako i na dràvniot sekretar vo Ministerstvoto za finansii, Slobodan Ili}."Ministerot mora da bide odgovoren za s$ {to }e kaè, a Vladata mora da bide slo`na", izjavi Cvetkovi} na v~era{nata vonredna pres-konferencija, na koja ja obrazloì svojata odluka za smena na Dinki}.Nedorazbirawata me|u srpskiot premier i negoviot zamenik izlegoa na videlina minatata nedela koga Dinki} izjavi deka

Vladata go zagubi-la svojot avtoritet, po {to se pojavija i {pekulacii deka Cvetkovi} za vreme na pos-lednata sredba so {efot na dràvata, Tadi}, ponudil ostavka.

SRPSKIOT PREMIER POKRENA POSTAPKA ZA RAZRE[UVAWE NA VICEPREMIEROT DINKI]

Svet / Biznis / Politika18 KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK

110 milijardi dolari

dobi Grcija od me|unarodnata zaednica vo maj minatata godina

Grcija se obiduva da gi podobri odnosite so Evropskata unija (EU) i so Me|unarodniot m o n e t a r e n f o n d

(MMF) otkako gi obvini deka & vr{at ogromen pri-tisok za re{avawe na do-ma{nite problemi. Grcija i me|unarodnata zaednica se skaraa za programata na Grcija za namaluvawe na dràvniot dolg i promocija na ekonomskiot rast preku prodavawe na dràven imot vreden najmalku 50 milijardi dolari. Za da gi ispolni uslovite za zaem, eksperti od MMF i od EU izjavija deka iako do 2015 godina Grcija mora da sobere 50 milijardi evra preku privatizacijata, sepak, mora da sprovede i brzi strukturni reformi vo dano~nata admin-istracija i vo zdravstvoto. Strukturnite reformi pre-dizvikaa ogromni tenzii, a opoziciskata Socijalisti~ka partija be{e prvata koja ja iskoristi situacijata za da se sprotivstavi na tvrdiot stav na aktuelnata vladeja~ka garnitura kon me|unarodnata zaednica.Pred dva dena gr~kiot minis-ter za finansii, Jorgos Pa-pakonstantinu, potencira{e deka programata za priva-tizacija na dràvniot imot, koja }e ja sproveduva t.n. tim "trojka", kade {to ~lenuvaat po eden pretstavnik od EU, od MMF i od Evropskata centralna banka (ECB), e vo polza na gra|anite i }ego {titi javniot interes. Ovaa izjava e sprotivna na izjavata na portparo-lot na gr~kata Vlada, koj

potencira{e deka "trojkata" se odnesuva neprifatlivo koga stanuva zbor za pro-davawe na gr~kiot imot."Timot "trojka" se odnesuva neprifatlivo. Nie pobaravme pomo{ od niv, a ne da se me{aat vo na{ata vnatre{na politika", izjavi vladiniot portparol za gr~kite mediu-mi. So ovaa izjava Grcija za prvpat javno ja kritikuva{e pomo{ta od me|unarodnata zaednica vredna 110 mili-jardi evra, koja EU i MMF & ja dodelija vo maj minatata godina. So planot za privatizaci-ja Grcija treba da sobere 15 milijardi evra do 2013 godina preku proda`bata na dràvni akcionerski udeli, nedvièn i komer-cijalen imot, a ostanatite 35 milijardi evra treba da gi sobere do 2015 godina. Spored istraùvaweto na nevladinata organizacija Istame, gr~kiot minister za finansii prvo treba da se fokusira na prodavawe na imotot na dràvnata kom-panija KED, ~ija vrednost analiti~arite ja procenuvaat

na 270 milijardi evra. Okolu 20% od portfolioto na KED, vklu~uvaj}i go i komercijal-niot imot, kako i placovite vo predgradieto na Atina i drugi pogolemi gradovi, moè da po~ne da se prodava u{te od po~etokot na mart godi-nava. Spored istraùvaweto, Grcija moè da sobere i pet do osum milijardi evra preku proda`bata na porane{niot me|unaroden aerodrom na jugot od Atina. Spored analiti~arite , dokolku uspe{no se spro-vede planot za privatizacija, uspe{no }e se popolnat dupkite vo buxetskata kasa, koi dostignaa 300 milijardi dolari, {to e ekvivalentno na 130% od bruto-doma{niot proizvod.Socijalisti~kata partija se sprotivstavi na privatizaci-jata na gr~kiot nedvièn imot i po~na kamapawa pod mototo "Ne go prodavajte familijar-noto bogatstvo", prenesuva britanski "Fajnen{al tajms". Del od ~lenovite na partijata na sednica vo Parlamen-tot istaknaa deka priva-tizaciskiot plan vklu~uva

proda`ba na ogromen del na kulturnoto bogatstvo na Grcija na stranski inves-titori. Spored gr~kite eksperti, privatizacijata koja ja ba-raat me|unarodnite inspek-tori e igra na gr~kata Vlada za da moè da pobara pred-vremeni izboti. Privatizaci-jata bila dogovorena mnogu porano, pred ekspertite na EU i na MMF da soop{tat deka Atina se soglasila da go rasprodade dràvniot imot za da go popolni bux-etskiot deficit. Gr~kiot vesnik "Elefterotipija" go ocenuva nezadovolstvoto i gnevot na gr~kata dràva kako "tragikomedija" bidej}i baraweto za privatizacija bilo prethodno usvoeno i za toa postoel i oficijalen dokument.Vladata gi otfrla tvrde-wata na del od opoziciskite partii deka vo Grcija }e se odràt predvremeni izbori i potvrduva deka e podgot-vena da ostane na vlast vo narednite tri godini, koga i oficijalno & istekuva mandatot.I opoziciskata Nova de-mokratija se zalaga za pred-vremeni izbori. Spored oficijalnoto soop{tenie na partijata, bidej}i baraweto za proda`ba na dràvniot imot bilo te{ko ostvarlivo, tie o~ekuvaat da se zgolemat politi~kite tenzii.

Grcija se obiduva da gi podobri odnosite so EU i MMF otka-ko gi obvini deka & vr{at ogromen pritisok za re{avawe na doma{nite problemi. Grcija i me|unarodnata zaednica se skaraa poradi planot za privatizacija, preku koj Grcija treba da sobere 50 milijardi dolari so koi }e gi vra}a i kreditite

��

FINANSISKATA POMO[ DONESE KAVGA

GRCIJA IGRA TOPLO-LADNO SO EU I SO MMF

Kina soop{ti deka }e ja zasili kontro-lata vrz proektite

za fuzirawe i prezema-we od strana na stran-ski pretprijatija za da ja “garantira nacional-nata bezbednost” - inici-jativa {to moè da gi ograni~i ambiciite na nekoi kompanii od stran-stvo, prenesoa svetskite agencii. Kineskata Vlada poso~i deka }e sozdade or-

gan {to }e gi prou~uva stranskite investicii vo sektorot na nacionalnata odbrana, zemjodelstvoto, energetikata, prirodnite resursi, infrastruktu-rata, transportot, teh-nologiite i industriskite kapaciteti. Ovoj organ }e bide sta-ven pod kontrola na Na-cionalnata komisija za razvoj i reformi i Ministerstvoto za trgov-ija, soop{ti Vladata na

svojata internet-stranica. Stranskite investicii }e bidat ocenuvani vo zavisnost od nivniot efekt vrz ekonomskata i socijalnata stabilnost na Kina i vrz sposob-nosta na zemjata da ja prodolì nau~no-istraùva~kata i raz-vojnata dejnost, {to gi zasega tehnologiite povrzani so nacionalnata bezbednost, se zabeleùva vo objavenoto soop{tenie.

KINA JA ZASILUVA KONTROLATA VRZ PREZEMAWATA NA KOMPANIITE

Amerikanskiot pretse-datel, Barak Obama, vo predlog-buxetot za

fiskalnata 2012 godina, {to po~nuva na 1 oktom-vri, kako cel }e go postavi i namaluvaweto na rekord-niot federalen deficit za 1,1 milijardi dolari vo slednite 10 godini, soop{ti denes preku Si-En-En direktorot na adminis-trativno-buxetskata uprava na Belata ku}a, Xejkob Li. “Pretsedatelot na SAD,

Barak Obama, e na pat da go prepolovi buxetskiot deficit do krajot na svojot prv mandat, {to zavr{uva vo 2012 godina”, dopolni direktorot. Se o~ekuva Obama denes da ja pretstavi svojata proekcija na buxetot pred Kongresot. Toj planira da obezbedi dve tretini od za{tedite preku kratewe na tro{ocite, a ostana-tata tretina od prihodi od danoci, vklu~uvaj}i go

i zatvoraweto na nekolku “dano~ni vratni~ki”, tvrdat zapoznati izvori. Pret-stavnik na Demokratskata partija poso~i deka rashodite za Pentagon }e bidat namaleni za 78 mil-ijardi dolari vo slednite pet godini, a toa }e dojde od kratewe na rashodite za proizvodstvo na voeno-transportnite avioni C-17 i redica drugi proekti vo koi Voenoto ministerstvo ve}e ne gleda interes.

OBAMA PLANIRA DA GO PREPOLOVI BUXETSKIOT DEFICIT DO 2012 GODINA

BORO MIRÊSKI

Industriskoto proiz-vodstvo vo Evrop-skata unija (EU)

i evrozonata vo de-kemvri e namaleno za 0,1% na mese~na osnova, pokaùvaat podatocite na Eurostat, objaveni na internet-stranicata na evropskata statisti~ka slu`ba. Rezultatite vo golem del odgovaraat na o~ekuvawata na analiti~arite za

zadrùvawe na nivoto na industirskoto proiz-vodstvo poradi obilnite sne`ni vrneì koi zaf-atija golem del od Evropa. Generalno, industriskoto proizvodstvo e zgolemeno na mese~na osnova vo dekemvri vo deset zemji-~lenki na EU, vo devet beleì namaluvawe i vo ostanatite e nepromeneto. Najgolemo zgolemuvawe e registrirano vo Slo-venija, 4,2%, a najgolemo

namaluvawe na mese~na osnova vo Latvija, 1,9%. Vo Romanija namaluvaweto iznesuva 0,2%. Na godi{na osnova indus-triskoto proizvodstvo vo EU e zgolemeno za 7,7%, a vo evrozonata 8%. Industriskoto proizvodst-vo vo dekemvri e zgole-meno vo site zemji-~lenki na EU, bez Grcija, Malta i [panija, a najgolemo zgolemuvawe e zabeleàno vo Estonija, 38,4%.

PAD NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO EU

Amerikanskite avtomo-bilski kompanii Xen-eral motors i Krajsler,

koi dobija finansiska pomo{ od amerikanskata adminis-tracija za vreme na ekonom-skata kriza, imaat namera da isplatat menaxerski bonusi i do 50% od nivnata plata.Xeneral motors planira bonusi za site menaxeri vo iznos od 15% do 20% od niv-nata godi{na plata i od 50% do 1% nadomest za 260.000

redovno vraboteni vo SAD. Bonusite za 10.755 redovno vraboteni rabotnici na Krajsle r }e se dviàt okolu 10.000 dolari, so toa {to eden pomal broj rabotnici }e dobijat polovina od platata. Isplatata na bonusite e na-javena vo momentot koga Xen-eral motors, Krajsler i Ford se podgotvuvaat za pregovori so silniot Obedinet sindikat na vrabotenite vo avtoindus-trijata (UAV) za potpi{uvawe

na kolektiven dogovor. UAV insistira rabotnicite da go dobijat svojot del od zgoleme-nata stapka na rast od trite gigantski avtomobilski ku}i koi po krizata go stabiliz-iraa svoeto rabotewe.Xeneral motors izbegna bank-rot vo 2009 godina so finan-siskata pomo{ od dràvata od 49,5 milijardi dolari, a Krajsler dobi 12,5 milijardi dolari kredit za reorga-nizacija na kompanijata.

XENERAL MOTORS I KRAJSLER SO VISOKI BONUSI ZA MENAXERITE

“Denes e moda vo Evropa da se tvrdi deka mul-tikulturnata politika nema vrednost. Rusija se sprotivstavuva na toa. Odbivaweto na multikulturalizmot moè da go osiroma{i kulturniot ivot na edna dràva. Ova mora da go sfatat evropskite lideri.”

DMITRIJ MEDVEDEVpretsedatel na Rusija

� DVA, TRI ZBORA“Floti od brodovi treba da gi ka~at Palestin-cite... i da ~ekaat do palestinskite bregovi dodeka problemot ne bide re{en. Ova e vreme na narodni revolucii. Nie treba da sozdademe prob-lem za svetot. Toa ne e objavuvawe vojna. Toa e povik za mir.”

MOAMER GADAFIlibanski lider

“Treba da bide evidentno deka eden francuski pretstavnik, eden francuski minister, pretsedatel na Republikata, ne treba da si dozvoli odmorot da mu go pla}a stranska dràva. Toa treba da bide ednostavno pravilo. Francija e suverena i nezavisna dràva i sekoj ima sredstva za da si go plati odmorot.”

DOMINIK DE VILPENporane{en premier na Francija

Svet / Biznis / Politika 19KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK

Padot na egipetskiot pretsedatel Hosni Mubarak za svetot zna~e{e promocija na demokratijata

vo afrikanskite dràvi, namaluvawe na cenata na naftata i rast na berzanskite indeksi. Iako demonstraciite prodolìja i po ostavkata na pretsedatelot vo petokot, sepak, Visokiot voen sovet, koj }e ostane na vlast vo slednite {est meseci dodeka ne se konstituira novata vlada, & stavi kraj na krizata. Novata voena vlast go ras-pu{ti Parlamentot i go sus-pendira Ustavot, a na Egip}a-nite im veti potransparentna, demokratska i poslobodna dràva, poradi {to tie go napu{tija plo{tadot Tahrir vo centarot na Kairo. Vlasta go proglasi v~era{niot den za neraboten za bankite so cel da se normalizira nivnoto funkcionirawe. Spored izraelskiot minis-ter za odbrana, Ehud Barak, burnite promeni vo Egipet ne pretstavuvaat nikakov rizik za odnosite so Izrael, nitu, pak, zakana za stabilnosta na regionot.

"Mislam deka Egip}anite gi pravat ne{tata na svoj na~in. Protestnite demonstracii ne bea organizirani od ek-stremisti~ki dvièwa so islamsko poteklo. Iako be{e glaven organizator na pro-testite, opoziciskata partija Muslimanski bra}a moè i da pobedi na pretstojnite izbori", izjavi toj.

RAST NA BERZITE Krajot na minatata nedela za-vr{i so rast na cenite na ak-ciite na Volstrit kako pos-ledica na ostavkata na Muba-rak, koja go namali stravot kaj investitorite za potencijalna eskalacija na krizata vo Egipet. Minatata nedela in-deksot Dow Jones se zgolemi za 1,5%, a S&P 500 i Nasdaq za1,4%. Ova be{e vtora nedelapo red akciite na Wujor{kata berza da bidat vo porast, {to e vo soglasnost so nekol-kumese~niot rast na cenite na akciite na ovaa berza. Poradi namaluvaweto na politi~kite tenzii na Bliski-ot Istok, najmnogu porasnaa cenite na akciite od ameri-kanskiot bankarski sektor. Nitu evropskite berzi ne bea izostaveni od branot na rast na cenite na akciite. Londonskiot indeks FTSE se zgolemi za 0,71% vo petokot,

dodeka frankfurtskiot DAX i pariskiot CAC se zgolemija za 0,42%, odnosno 0,15%.Politi~kata kriza vo Egipet pridonese za nestabilnost na svetskite pazari, pa krajot na 18-dnevnite protesti vo Egipet ja vrati doverbata kaj investitorite."Vo slu~aj na vlo{uvawe na situacijata vo Egipet bi se zgolemile rizicite na ameri-kanskite pazari. Najgolemrizik za svetskata ekonomija }e be{e zatvoraweto na Su-eckiot Kanal. Sega nesigur-nosta ja snema, pa pazaritepo~naa pozitivno da reagi-raat. Pra{aweto e kolku egi-petskata vojska }e bide spo-sobna da sprovede vistinska demokratija", smeta portfolio-menaxerot na fondot Boston advajzors, Xejms Gaul.

CENATA NA NAFTATA PO^NA DA PA\A

Krizata vo Egipet gi ispla{i svetskite ekonomii za poten-cijalni naru{uvawa vo naf-tenata industrija. Za prvpat po 2008 godina politi~kite nemiri bea pri~ina prog-nozite na ICE Brent za cenata na naftata da nadminat 100 dolari za barel. Koga krizata popu{ti, cenata na naftata se namali za 1,5% i dostigna 85,60 dolari za barel. Toa,

pak, predizvika da se namali vrednosta na akciite od en-ergetskiot i od rudarskiot sektor.Analiti~arite i brokerite os-tanuvaat vnimatelni za id-nite implikacii od egipet-skata politi~ka kriza vrz po-{irokiot region, bidej}i gra-|anite se borat i za promeni vo Jordan i vo Jemen."Prognozite za cenata na surovata nafta se namalija kako {to Mubarak ja izgubi

mo}ta vo Egipet. No, niskite ceni moàt da bidat samo privremeni, bidej}i inves-titorite ja nadgleduvaat sos-tojbata vo Sredniot Istok, stravuvaj}i deka egipetskata kriza moè da eskalira", iz-javi pretsedatelot na ameri-kanskata kompanija Eksel, Mark Vagoner. Poradi situacijata vo ovoj region, grupata dràvi proiz-voditeli na nafta OPEK be{e predmet na osudi po-

radi odbivaweto na bara-wata da prezeme pogolemi dejstva za stabilizacija na cenata na naftata, koja na-dmina 102 dolari za barel. Spored mese~nite izve{tai od Me|unarodnata agencija za energija i od OPEK, vo januari godinava e zgolemeno proizvodstvoto na nafta od dràvite-~lenki na OPEK, no tie o~ekuvaat pobaruva~kata na nafta da prodolì da raste i vo idnina.

� SVET 0-24 �

...OMRAZA?!@enite protiv Berluskoni

Nekolku iljadnici Italijanki demonstriraa protiv premierot Silvio Berluskoni, ogor~eni od negovite qubovni aferi,

velej}i deka go poniùvaat celiot ènski rod.

...NASILSTVOEskaliraa protestite vo Indija

Mirnite protesti vo [rinigar, Indija stanaa nasilni. Nekolku stotici gra|ani bea povredeni, a policijata se

obiduva{e da ja stabilizira situacijata i da im pomogne na povredenite.

ZAVR[IJA POLITI^KITE NEMIRI VO EGIPET

PADOT NA MUBARAK JA STABILI-ZIRA[E SVETSKATA EKONOMIJA�� Krajot na masovnite protesti protiv egipetskiot pretsedatel Hosni Mubarak zna~i nova demokratska

vlast za Egipet, a vo svetot predizvika rast na vrednosta na akciite na berzite za 1,5% i pad na ce-nata na naftata na 82 dolari za barel

BORO MIRÊSKI

...SLAVEWEIrancite ja proslavija Ilamisti~kata revolucija

Pove}e od 50.000 Iranci izlegoa na ulicite niz pogolemite gradovi vo Iran, koj so znamiwa vo racete ja proslavija 32-

godi{ninata od Islamisti~kata revolucija vo 1979 godina.

Feqton20 KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK

Momentalno, Abramovi~ e ~etvrtiot najbogat ~ovek vo Rusija i

50-ot najbogat ~ovek vo svetot, vo soglasnost so minatogodi{nata lista na magazinot “Forbs”, koja objavi deka Abra-movi~ e “teòk” 11,2 milijardi dolari. Pre-thodno, vo 2005 godina “Forbs” go imenuva za najbogat ~ovek vo Rusija, kade {to u{te vo 2003 godina be{e progla-sen za li~nost na godinata, priz-nanie {to mu go dodeli ruskiot vode~ki bi-znis-magazin

PETAR [email protected]

PRIKAZNI OD WALL STREET

Glavniot izvr{en direktor na Nokia, Stiven Elop, den-ovive kako da “vozi vo brzata lenta”,

a Volstrit ne ni o~ekuva ne{to drugo vo momentov. Za samo ~etiri meseci, porane{niot direktor vo Majkrosoft, angaìran od razni{aniot finski telekomunikaciski xin da go vrati na starite pateki, otpu{ti 1.800 vraboteni, a vo petokot objavi deka

go napu{ta dosega{niot op-erativen sistem za pametni telefoni Simbian i deka go ograni~uva svoeto part-nerstvo so Intel.Namesto toa, Elop prakti~no gi stava “site jajca vo ista ko{nica”, odnosno }e se fokusira na sorabotkata so Majkro-soft i negoviot operativen sistem za mobilni telefoni Windows Phone 7. Ovoj re{itelen poteg i ostanatite negovi odluki

{to gi donese otkako e na ~elo na Nokia od mina-tiot septemvri mu donesoa ocenka V+ od analiti~arite na ovaa industrija.“Glavnata pri~ina za toa e {to vo ovoj kratok period toj ja pro~isti krvnata slika na kompanijata, gi locira{e slabostite, napravi strategija za ponatamo{en razvoj preku nekolku re{itelni potezi. Dali se toa vistinskite odluki }e vidime za iz-

vesno vreme”, veli ârls Goldvin, analiti~ar vo Forester risr~ (Forrester Research). Simbian drè{e 37,6% od svetskiot pazar na opera-tivni sistemi za mobilni telefoni minatata godina, spored kompanijata za istraùvawa i analizi Gartner (Gartner). No, prethodno Simbian ima{e mnogu pogolem paza-ren udel, koj padna pod na-let na Android, platforma

[EFOT NA NOKIA RE[I

Milijarderot, biznismen i pretpriema~ Abramovi~ e roden vo ruskiot grad Saratov i rastel vo te{ki uslovi. Otkako uspea da stekne odredeno bogatstvo za vreme na voenata slu`ba, blagodarenie na pov-olnostite {to gi ovozmoì Perestrojkata, toj navleze vo biznis-vodite i denes e eden od najbogatite lu|e, ne samo vo Rusija, tuku i vo celiot svet

ovskiot avtotransporten institut. Gi napu{til studiite i za vreme na voenata slu`ba po~nal i so svojata biznis-kariera. Vo toj period Abramovi~ prodaval ukradeno gorivo, koe go kupuvale ovlastenite oficeri od negovata edi-nica. Na ovoj na~in toj se steknal so odreden kapital koj mnogu mu pomognal po zavr{uvaweto na voeniot rok. Po slu`bata Abramovi~ se oènil so negovata prva èna, Olga. Vo 1989 godina, otkako Perestrojka-ta gi otvori mo`nostite za pretpriema~ite od Sovetskiot Sojuz, toj i Olga otvorile kompanija za proizvodstvo na plasti~ni kukli. Kompanijata se vikala Komfort. Kako pronikliv biznismen, Abra-movi~ za nekolku godini go pro{iril svoeto bogatstvo i po~naa da investira i vo drugi biznisi. Me|u mno{tvoto firmi {to gi otvoril, Abramovi~ po~nal i so proizvodstvo na av-tomobilski delovi, a pod-ocna po~na i so trgovija so nafta od Omskiot re-gion. Sepak, ponatamo{niot uspeh na Abramovi~ vo golem del be{e dirigiran od negovoto partnerstvo so Boris Berezovski, blizok ~ovek do toga{niot pretse-datel Boris Elcin.

SREDBATA SO BEREZOVS-KI I KUPUVAWETO NA SIBNEFT

Pred sredbata so Ber-ezovski, vredno e da se spomene deka vo 1992 godina Abramovi~ be{e ua-psen i zatvoren za kra`ba na dràvna sopstvenost. Spored sudskoto svedo~ewe, negovata kompanija AVEKS-Komi ukrala voz so 55 cisterni na dizel-gorivo, vredni 3,8 milioni rubqi, koi bile sopstvenost na naftenata rafinerija Uhta. Od Moskva, Abramovi~ ja prenaso~il negovata traek-torija i go ispratil vo voenata baza vo Kalingrad pod laèn dogovor, no gorivoto stignalo vo Riga. Abramovi~ sorabotuval so istragata, no poradi “nedostigot od dokazi” slu~ajot be{e zatvoren otkako kompanijata-proiz-voditel na naftata be{e kompenzirana od amerikan-skata kompanija vo Latvija, îkora interne{nal.Vo 1993 godina Abramovi~

ja osnoval kompanijata Me-kong i po~nal so proda`ba na nafta od Nojabrsk. Na ovoj na~in Abramovi~ se zdruì so ruskiot bi-znismen i pretpriema~ Boris Berezovski, bli-zok sorabotnik na Elcin. Spored razli~ni izvori, prvata sredba na Abra-movi~ so Berezovski se slu~ila ili na sredbata na ruskite biznismeni {to bila odràna na Karibite vo 1993 godina ili, pak, vo tekot na letoto 1995 godina na jahtata na Pjotr Aven. Kako i da e, zaedno so Berezovski, Abramovi~ ja osnova{e krajbre`nata kompanija registrirana vo Gibraltar, Runikom, kako i nejzinite pet zapadno-evropski podru`nici, a toj se soglasi da bide predvodnik na moskovskata podru`nica. Vo avgust 1995 godina Boris Elcin so pretse-datelski dekret ja ofor-mi dràvnata naftena kompanija Sibneft. Vo me|uvreme, Abramovi~ i Berezovski, blagodare-nie na nivnite brojni podru`nici, uspeaja da go dobijat kontrolniot in-teres vo golemata naftena kompanija. Dogovorot be{e del od kontroverznata programa za zaem i sekoj od partnerite platil po 100 milioni dolari za edna polovina od kompani-jata, iako vo toa vreme se procenuva{e deka kompani-jata vredela 2,7 milijardi dolari. Spored podatoc-ite, vo toa vreme Sibenft godi{no proizveduvala okolu 3 milijardi dolari vredna nafta, a Abra-movi~ i Berezovski stanaa nejzini gazdi za s$ na s$ 200 milioni dolari.Vo 1996 godina, na vozrast od 30 godini, Abramovi~ stana tolku mnogu bogat i politi~ki dobro povrzan so {to stana mnogu blizok so Elcin, po {to se preseli vo apartman vo Kremlin, kako odgovor na poka-nata na pretsedatelskoto semejstvo. Ovaa politi~ka povrzanost kulminira{e vo 1999 godina, koga Abra-movi~ be{e izbran za gu-verner na dale~nata ruska provincija ûkotka, kade {to vloì okolu 132 mil-ioni evra za reizgradba na siroma{niot region. Po Sibneft, sledna cel na Abramovi~ be{e alu-miniumskata industrija. Po

“Ekspert”. Pokraj golemiot broj ku}i {to gi poseduva, toj e sopstvenik i na dràven imot vo Saseks, Anglija, kade {to stana mnogu popularen otkako go

akvizira{e fud-balskiot klub

êlzi vo 2003 go-dina. Toa {to go

pravi isklu~itelen vo nego-vata “kasta” e faktot deka toj e pretstavnik na nesre}nata generacija koja pomi-na niz mnogu premre`ja {to gi kroe{e ruskata politika i lo{ata ekonom-ska sostojba na zemjata, od kade {to se izvle~e kako ve{t biznismen i “ruski oligarh”.

POÊTOK SO PROIZ-VODSTVO NA KUKLI

Milijarderot, biznismen i pretpriema~ Abramovi~ e

roden vo Saratov, Rusija, vo 1966 godina. Ja zagu-bil svojata majka u{te vo prvata godina od ìvo-tot, a negoviot tatko bil ubien koga Roman imal samo 4 godini. Go izrasnal negoviot striko vo Komi, a podocna ìveel i kaj drugiot striko vo Moskva. Bil vospitan strogo i surovo.Pred da bide regrutiran vo sovetskata armija, Abra-movi~ bil student na Mosk-

�� Otkako isprati bolno, iskreno pismo do vrabotenite vo vrska so lo{ata sostojba na kompanijata, izvr{niot direktor na Nokia, Stiven Elop, vo manirot na direktorot na Motorola od pred dve godini do-nese nekolku brzi odluki

� STIVEN ELOPSTIVEN ELOP, izvr{en direktor, izvr{en direktor na Nokia, objavi strate{ko pa- na Nokia, objavi strate{ko partnerstvo so Majkrosoft vo rtnerstvo so Majkrosoft vo borbata protiv zabrevtaniot borbata protiv zabrevtaniot Gugl i negoviot Android. Gugl i negoviot Android.

KONTROVERZNIOT TAJKUN [TO QUBI FUDBAL

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: ROMAN ABRAMOVI^ 3 NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: ROMAN ABRAMOVI^

D ROMAN ABRAMOVI^ ROMAN ABRAMOVI^

D

Feqton 21KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK

privatizacijata, “alumini-umskite vojni” dovedoa do ubistva {to gi predvodea raznite grupi {to se borea za kontrola na indus-trijata, a vo tie nastani bea ubieni mno{tvo od rabotnicite, trgovcite so metali i navinarite. Od ovie vojni pobednik izleze

Abramovi~, za kogo damka frli istragata na Bi-bi-si, koja potvrdi deka otkako oligarhot se iska~i na vr-vot na biznisot, prestanaa i ubivawata, a prakti~no i “aluminiumskite vojni”.No, tuka ne zavr{ija lo{ite glasini za ruskiot “oligarh”, kako {to qubat

da go narekuvaat zapad-nite mediumi. Crna damka be{e i krajot na prijatel-stvoto so Berezovski, koja se pokaà vo 2008 godina, koga toj go tuè{e Abramo-vi~ deka go ucenuval da gi prodade negovite akcii vo Sibneft za mnogu pomala cena od realnata.

BIZNIS SO FUDBALOT Sibneft be{e prodadena na dràvnata ruska naftena kompanija Gaz-prom vo 2005 godina. Prethodno, vo juni 2003 godina, Abramovi~ mudro gi promeni svoite biznis-planovi i stana sopstve-nik na kompaniite {to go kontroliraa fudbalskiot klub êlzi. So ova vedna{ porasna profilot na Abra-movi~ vo Velika Britanija, kade {to tamo{nite tab-loidi na golemo pi{uvaa za noviot ruski igra~, no ovojpat igra~ na terenot so parite. [tom Abramovi~ ja prezede kontrolata,

napravi masivni inves-ticii vo klubot, so {to go zatvori golemiot dolg od 80 milioni funti i vedna{ ovozmoì finansii za vr{ewe na transferi. Klubot, isto taka, ima{e podgotveno ambiciozna programa za komercijalno razvivawe so cel da stane svetski brend. Rezultatot be{e re~isi instanten uspeh - êlzi ja zavr{i prvata sezona so vtoro mesto vo Premier ligata. Vo mart 2004 godina Sib-neft se soglasi da potpi{e dogovor za sponzorstvo na ruskiot tim CSKA Moskva. Dogovorot be{e vreden

41,3 milioni evra. Iako kompanijata objasnuva{e deka nejzinata odluka bila da se stavi na nivo na me-naxer, nekoi vo dogovorot gledaa obid na Abramovi~ da go razbie misleweto {to be{e razvieno za nego kako “nepatriotski” fin-ansier, tutula {to ja dobi po akvizicijata na êlzi. No, bidej}i UEFA ne doz-voluva edno isto lice da bide sopstvenik na pove}e klubovi koi se nejzini ~lenovi, Abramovi~ ve}e nema interesi vo mosk-ovskiot klub. Toa se slu~i vo 2005 godina, otkako Abramovi~ gi prodade interesite vo Sibneft, pa noviot sopstvenik, Gazprom, tradicionalno sponzor na klubot Zenit, go otkaà sponzorstvoto. Ruskiot oligarh ne ja krie svojata qubov kon sportot, kako {to pokaùvaat i negovite redovni prisustva na fudbalskite me~evi {to gi igra êlzi.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za {vedskiot pretpriema~ Ingvar Kamprad, osnova~ot na globalniot sinxir za proda`ba na mebel IKEA.

ITELNO PROTIV KONKURENCIJATA

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete ne-verojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kari-era ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “teàt” i po nekolku desetici milijardi dolari.

razviena od Gugl, za koja, pak, razviva~ite na soft-verski aplikacii s$ pove}e odbiraat da rabotat kako i za operativniot sistem na Ajfon od Epl. Dokaz za ogromniot probiv na Android e toa {to vo 2009 godina samo 3,9% od svetskite pametni telefoni koristele vakov operativen sistem ({to e razbirlivo, so ogled deka be{e taze promoviran na pazarot), no, zatoa, minatata godina na Android rabotele duri 22,7% od ovoj tip telefoni, od koi se prodale pove}e od 111 milioni primeroci vo celiot svet. Strategijata na Elop ne e ne{to nevideno dosega. Sanxaj Xa, direktorot na

Motorola mobiliti, delot na amerikanskata kompani-ja Motorola za mobilni telefoni, prezede sli~ni ~ekori vo 2008 godina otkako zastana na ~elo na kompanijata koja be{e vo mo{ne nezavidna situacija. Motorola isto taka koriste{e Simbian, a Xa za samo nekolku meseci po negovoto doa|awe ostvari sorabotka so Android. Svesen deka ima samo edna godina da odgovori na konkurencijata od Epl i ne-goviot nemilosrden Ajfon, so cel da gi razveseli investitorite vo Motorola, Xa mu naredi na menax-erot odgovoren za proektot Verizon rejzor (Verizon Razr) da ostavi s$ drugo i

da se fokusira samo na Android. Da se vratime vo sega{nosta, dve godini podocna, koga pred nekolku dena {efot na Nokia go isprati surovo iskreniot dopis do vrabotenite vo koj kaùva deka situacijata vo kompanijata e krajno kriti~na. Vo ista takva situacija se nao|al i Sanxaj Xa, velat analiti~arite. Trebalo brzo da na-jde odgovor za Ajfon, no Motorola be{e golema kompanija, komforna vo na~inot na koj otsekoga{ rabotela i bez volja da se adaptira na novite uslovi. “Sanxaj donese nekolku brzi odluki, skrati

� So negovoto skapo hobi - fudbalskiot tim êlziSo negovoto skapo hobi - fudbalskiot tim êlzi

POLITI^KA KARIERAIVo 1999 godina Abramovi~ be{e izbran za ~len vo dràvnata Duma kako pretstavnik na avtonom-nata oblast ûkotka. Slednata godina, po mnogu-brojnite humanitarni aktivnosti, osobeno naso~eni kon decata od ûkotka, Abramovi~ be{e izbran za guverner na oblasta. Negovata politi~ka kariera tamu trae{e s$ do 2008 godina. Presmetano e deka vo razvoj na regionot toj vloìl pove}e od milijarda dolari sopstveni pari. Denes regionot e poznat po svojata visoka stapka na natalitetot, {to na golemo se pripi{uva na ume{nata politika na Abramovi~, koj dobi duri dva mandati za funkcijata. Kako blagodarnost za golemiot ekonomski razvoj na oblasta toj be{e odlikuvan i so medal na ~esta.

Kako pronikliv biznismen, Abramovi~ za nekolku godini go pro{iri svoeto bogatstvo i po~na in-vestirawe i vo drugi biznisi. Me|u mno{tvoto firmi {to gi otvoril, toj po~nal i so proizvodstvo na avtomobilski delovi, a podocna i so trgovija so nafta. Najgolemiot del od negoviot finansiski uspeh be{e dirigiran od negovoto partnerstvo so Boris Berezovski, blizok ~ovek do toga{niot pretsedatel Boris Elcin

del od tro{ocite, se fokusira{e na Android i stavi s$ drugo vo is-tiot ko{ so nego. Nokia e duri i vo podobra situacija vo momentov. To~no, taa zagubi golem del od pazarniot kola~, no s$ u{te e profit-abilna i e broj eden proizvoditel na tele-foni”, veli Xonatan Goldberg, analiti~ar vo Doj~e bank. I Goldberg e vo grupata analiti~ari {to mu aplaudiraat na Stiven Elop za negovite brzi promeni. Me|utoa, tie istovre-meno zabeleùvaat deka vistinskiot test za Elop }e bide dali }e moè

uspe{no da ja sprovede svojata strategija na na~in {to }e donese rast na proda`bata na telefonite od Nokia i uslugi, no rast koj{to }e bide povisok od prosekot za ovaa indus-trija, kako i zgolemu-vawe na operativnite margini za pove}e od 10% vo slednite dve godini. Golemite planovi na Elop }e gi napravat pretstojnive godini mnogu neizvesni za in-vestitorite na Nokia, ~ija skepsa moèbi be{e glavniot vinovnik za os-triot pad na akcijata od 14,3% minatiot petok. Nokia objavi deka

o~ekuva ovoj tranzi-ciski period za nea da trae dve godini, vreme za koe analiti~arite smetaat deka e predolgo za pazar na pametni telefoni. “Dve godini se kako ve~nost na pazarot za pametni telefoni. Sfa}am deka e potrebno vreme za da se napravi promena vo portfo-lioto na proizvodi i drasti~en presvrt vo investiciite vo hardver i softver. No, toj period na is~ekuvawe moè da go stavi na seriozen test trpenieto na investito-rite”, veli Goldberg od Doj~e bank.

FunBusiness22 KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK

-

Elektronskite socijalni mreì za kratko vreme stanaa ek-stremno popularni i navle-goa vo navikite na stotici milioni lu|e. Doprva }e se

doznava i analizira posledicata od ovoj fenomen na globalno nivo, no prvite negativni rezultati ve}e se otkrivaat na mikroplan. Isprovocirani od pregolemata slo-

boda vo izrazuvaweto na poedinci, vode~kite lu|e od rakovodstvoto na angliskata Fudbalska asoci-jacija (FA), predupredija deka }e im zabranat na fudbalerite od Premier ligata da koristat socijalni mreì.Pred izvesno vreme eks-fudbalerot na Liverpul, koj pred samo edna nedela se preseli vo Bundes ligata, od FA be{e kaznet so 10.000 funti poradi toa {to na svojot profil na Tviter objavi montirana fotografija od sudijata Hauard Veb vo dres na

Man~ester Junajted. Opomena dobi i fudbalerot na Arsenal, Xek Vil{ir, koj isto taka na Tviter objavi predizvikuva~ki post, “fer sudewe”, aludiraj}i na sudiskite odluki na eden od natprevarite na negoviot tim. Iako i vo dvata slu~ai be{e iskaàno sopstvenoto mislewe, {to e vo soglasnost so site me|unarodni konvencii za sloboda na govorot, sepak, toa e protiv pravilata na fudbalskata igra, kade {to na fud-

TVITER CENZURIRAN VO ANGLIJA

SOCIJALNITE MRE@I MU P

IVA BALÊVA

Eks-fudbalerot na Liverpul, koj pred samo edna nedela se preseli vo Bundes ligata, od FA be{e kaznet so 10.000 funti poradi toa {to na svojot profil na Tviter objavi montirana fotografija od sudijata Hauard Veb, vo dres na Man~ester Junajted. Opomena dobi i fudbalerot na Arsenal, Xek Vil{ir, koj isto taka na Tviter objavi predizvikuva~ki post, “fer sudewe”, aludiraj}i na sudiskite odluki na eden od natprevarite na negoviot tim

��

Za vreme na svetskata kriza, mnogu menaxeri, po svoja volja ili pod vli-janie na Vladata, re{ija da gi skratat tro{ocite, po~nuvaj}i so svoite plati, koi gi simnaa na samo eden dolar!

Pritisnati od svetskata ekonomska kriza, so celoto vnimanie na javnosta svrteno kon niv (najmnogu od sopstvenicite i akcionerite vo firmite so koi upravuvaat), nekoi od top-menaxerite vo SAD dobrovolno se otkaàa od svoite visoki plati dodeka nivnite firmi povtorno ne “zastanat na noze”. Od Citygroup do General Motors, mnogu izvr{ni direktori (CEO) se dogovorija i se soglasija da zemaat niski plati za da moàt na toj na~in da im pomognat na svoite kompanii. Platata od samo eden dolar izgleda nevozmo`no, bidej}i, sepak, se raboti za vrvni menaxeri koi mnogupati bile na listite na Forbes.Se pokaà deka nekoi od niv rabotele za svoja korist, pritoa ne obrnuvaj}i vnimanie na krizata koja gi zafati site i bea pri-nudeni da gi napu{tat kompaniite, dodeka za

drugi se {pekulira{e deka dodeka biznisot se polnel so pari na dano~nite obvrznici, tie zemale ogromni bonusi i premii. Sega, vo vreme koga krizata poleka se namaluva, nekoi od ovie mo}nici s$ u{te se prisutni vo biznisot. Sekoj od menaxerite pokaà deka ima svoja strategija za spas na kom-panijata i {to pobezbolen izlez od krizata. Del od niv dobija mnogu dobri kompenzacii za finansiskite `rtvuvawa napraveni za kompaniite, dodeka drugi se obiduvaat da gi zacvrstat kompaniite na pazarot i s$ pove}e nastapuvaat pla{livo vo odnos na finansiite. Financial Edge gi pretstavuva izvr{nite direktori koi vo krizata se li{ija od svoite milionski plati:

VIKRAM PANDIT, CEO NA CITYGROUP INC.

Vo 2009 godina, izvr{niot direktor na City-group, Vikram Pandit, se soglasil da ostane na direktorskata funkcija za plata od samo eden dolar s$ dodeka najgolemata banka na svetot ne ja vrati silata na pazarot. Finan-siskata institucija dobiva vladina pomo{ vo

iznos od 45 milijardi dolari, koja treba{e da ja vrati celosno vo 2010 godina. Vsu{nost, proda`bata od strana na Vladata na akcii na Citygroup vo dekemvri minatata godina donese 12 milijardi dolari na amerikanskite dano~ni obvrznici. Po ovie vesti, vo januari ovaa godina, kako {to pokaùvaat podatocite na Amerikanskata komisija za trguvawe so hartii od vrednost i berzansko rabotewe, platata na Pandit se zgolemi od eden dolar na 1,75 milioni dolari.

RIK VAGONER, PORANE[EN CEONA GENERAL MOTORS

Pod vladin pritisok od strana na Va{ington, porane{niot direktor na General Motors, Rik Vagoner, na po~etokot na 2009 godina po~na da zema plata od eden dolar, otkako Vladata treba{e da se zaloì za spasuvawe na avtomobilskata industrija vo zemjata. Re~isi ~etiri meseci podocna administraci-jata na Obama gi otfrli planovite na Rik Vagoner za transformacii vo kompanijata, a Vladata se zafati so istraga za vodewe na biznisot. Rezultatot be{e deka vo peri-odot od 2005 do 2009 godina General Motors

Pritisnati od svetskata ekonomska kriza, nekoi od top-menaxerite vo SAD dobrovolno se otkaàa od svoite visoki plati dodeka nivnite firmi povtorno ne “zastanat na noze”

��

SR\AN IVANOVI][email protected]

registrira{e zagubi vo iznos pogolem od 80 milijardi dolari, pod rakovodstvo na Rik Vagoner. Osven toa, li~niot penziski plan mu be{e ocenet na pove}e od 10 milioni dolari. Spored podatocite od Komisijata za hartii od vrednost i berzansko rabotewe, toa zna~i deka kompanijata treba da mu ispla}a po 1,64 milioni dolari godi{no za period od pet godini po penzioniraweto i 74.030 dolari za sekoja naredna godina do krajot na negoviot ìvot. Kon krajot na 2010 godina Den Akerson e nazna~en za CEO na General Motors.

XON MEKKEJ, CEO NA WHOLE FOODS Koga biznismenot vo industrijata so zelen~uk i ovo{je, Xon Mekkej, predupreduva{e deka proda`bite vo prehranbenata industrija }e se namalat vo uslovi na recesija, toj isto taka najavi deka }e si ja namali platata na samo eden dolar. Ottoga{ toj nemal nikakva li~na korist i zgolemuvawe na platata. Toj e eden od menaxerite koi za vreme na krizata ostanaa dostojni na principite i na svojot zbor, rabotej}i vo korist na kompanijata i prezemaj}i merki za izlez od krizata. Se razbira, najprvin kratej}i od sopstveniot xeb. Merkite za spravuvawe so krizata vklu~ija ne samo ograni~uvawe na negovata plata, tuku i prekin na isplatata na bonusi i dodeluvawe akcii na kompanijata.

EDVARD LIDI, PORANE[EN CEO NA AMERICAN INTERNATIONAL GROUP, INC.

Otkako osiguritelniot gigant AIG (American International Group) se osigura so zaem od Vladata vo visina od 85 milijardi dolari, po~naa i glasinite deka menaxerot na kom-panijata se koristi so mnogu golem bonus. Kako rezultat na toa, Edvard Lidi doìvea poraz na svojata mo} vo firmata. Me|u drugoto, toj be{e li{en i od bonus od kompanijata {to, pak, tradicionalno im se ispla}a na top-menaxerite na AIG, a za periodot 2008 i 2009 godina zema{e plata vo visina od eden

Pritisnati od svetskata ekonomska kriza, nekoi od top-menaxerite vo SAD b k k k f

r r , r Ddobrovolno se otkaàa od svoite visoki plati dodeka nivnite firmi povtorno dobrovolno se otkaàa od svoite visoki plati dodeka nivnite firmi povtorno

r , r��

Vagoner. Osven toa, lbe{e ocenet na pove}Spored podatocite ood vrednost i berzandeka kompanijata tremilioni dolari godgodini po penzionirasekoja naredna godinìvot. Kon krajot na e nazna~en za CEO n

XON MEKKEJ CEO

KOJ [TEDI, IMA! PLATITE NA MILIJARDERITE

Platata na � VIKRAM PANDIT, {efot na Citygroup, od eden dolar se zgolemi na 1,75 milioni dolari

So plata od eden dolar i li{en od �menaxerski bonusi, kompanijata objavi zaguba i EDVARD LIDI dade ostavka na mestoto CEO na AIG

VLADIMIR LISIN � - kralot na ~elikot "teì" 28,3 milijardi dolari

Tviter e glavniot “vinovnik” za problemite vo �redovite na angliskata fudbalska asocijacija

FunBusiness 23KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK

Amerika i Avstralija otsekoga{ se smetale za predvodnici na novite trendovi. Kaj niv se ra|aat ideite koi go osvojuvaat svetot. Vo pos-ledno vreme aktuelni stanaa malite

restoran~iwa so doma{na kujna, koi se smesteni vo domovite na sopstvenicite. Ovoj trend se prefrli i vo Evropa, a osobeno vo Viena, Avstrija.Ima pove}e pri~ini zo{to Private dinner restoranite se edni od najposetenite, a edna od niv e èlbata da se olesni doma{noto podgotvuvawe na semejni veselbi, no i za-toa {to e intimno mesto kade delovnite lu|e moàt da odràt sostanok so svoite partneri.Sopstvenicite na ovie restorani velat deka atmosferata e mnogu romanti~na. Okolu 70% od nivnite gosti se vqubeni dvojki ili, pak, dru{tva koi slavat roden-deni ili nekoj drug t i p go d i{n i n i . Pobaruva~kata e s$ pogolema i za rezer-vacija se potrebni n e ko l k u n e d e l i odnapred.“Skrien restoran so ~etiri masi za ~et-vorica i edna mala masa za dvajca”, vaka "Wujork tajms" pi{uval za vien-skiot mini-restoran “Trpezari ja” na gospo|ata Angelika Apfeltaler e pioner vo Viena za vakov tip uslugi. Ja napi{ala knigata “Trpezarija. Edna ku}a, eden son, eden restoran”. Restoranot raboti tri pati nedelno, a na gostite im sluì meni so pet jadewa.Taa se vodi spored narodnata: “Pravi go toa {to go saka{. Ako ne moè{, toga{ sakaj go toa {to go pravi{“.“Otsekoga{ gotvam so golemo zadovol-stvo. Prikaznata po~na so podgotvu-vaweto na boì}nata ve~era za edna kompanija. Na po~etokot izgleda{e te{ko, a treba{e da se sprovede na

lice mesto. Se nama~iv duri gi ubediv lu|eto od Stopanskata komora za ispravnosta na celiot ovoj zafat i ne popu{tiv s$ dodeka nekoj od niv ne izleze na teren”, izjavila Apfeltaler.Za da dobie soglasnost morala da ispolni nekolku uslovi, od posebna ventilacija, pro{iruvawe na kujnata, do preureduvawe na privatna sauna vo toaletot za gostite. Taka, stanot stanal restoran.Potoa trebalo seriozno da se zanimava so nabavkata na produktite, da go osmisli menito, dekoracijata na masite, gotveweto i knigovodstvoto. Se pravi sama, a zgora na toa e majka na dve deca. Soprugot isto taka & pomaga, gi posluùva gostite i pravi kok-teli. Avstrijcite go oboàvaat nivniot brunch

(pojadok/ru~ek) vo nedela, koj trae od 11:30 do 15 ~asot. Bidej}i mestoto e idealno za intimna atmosfera, postoi mo`nost da se izna-jmi “zabavuva~” za decata (klovn, bebi-siter i sli~no).Tro{ocite za eden ~ovek iznesuvaat okolu 55 evra, bez pijalak i okolu 80 evra so pijalak, a brunch za eden ~ovek ~ini 2 5 evra.

balerite, na trenerite i na site vraboteni vo klubovite im e zabraneto da go komenti-raat sudeweto.“U~esnicite vo ovie komentari treba da znaat deka sekakvi kritiki upateni kon sudiite se kosat so aktuelnite pravila na FA. Ova se odnesuva na izjavite dadeni javno, vo mediumite, no i Toa {to se pi{uva na Internet. Dokolku prodolàt vakvite slu~ai, na fudbalerite }e im bide zabraneto da koristat socijalni mreì, kako Tviter, Fejsbuk, internet-blogovi i site ostanati formi na elektronsko vmreùvawe”, se veli vo soop{tenieto na FA.To~no, FIFA i UEFA, a zaedno so niv i site nacionalni fudbalski asocijacii ne priznavaat nikakvo nacionalno i me|unarodno pravo. Eks-teritorijalniot status na fudbalskite organizacii e poten-ciran vo prvoto poglavje na statutot, po {to i internacionalnata zagarantiranost na slobodata na govorot e sprotivna na nivnata doktrina.Vo Makedonija ili konkretno na{ata fud-

balska federacija zasega nema problem so zloupotreba na socijalnite mreì. Ne deka nikoj ne gi kritikuva sudiite, naprotiv, toa se pravi javno i mnogu ~esto so posredstvo na mediumite, tuku verojatno na nikogo ne mu e grià za toa. Malubrojnite yvezdi na makedonskiot fudbal ili sportot, voop{to, zasega se vozdràni od Internet. No, zatoa po re~isi sekoj zaguben me~, na reprezenta-tivno ili klupsko nivo, seedno, razviena e praktika selektorite, trenerite ili kapitenite da gi komentiraat sudiskite odluki, iako, ete, toa e zabraneto. Moèbi posebnosta na makedonskiot naviva~ e takva da e potrebno delumno izzemawe od toa {to e propi{ano so pravilata na FIFA i UEFA. Kaj nas e tradicija da se odi na stadion za da se pcue, vika, a ponekoga{ i fizi~ki da se potegne kon arbitrite. Seto toa e del od navikata na stadion da se zamine za da se “izduva” ~ovek, {to e donekade razbirlivo, bidej}i retko koga na na{ite tereni moè da se pogleda vistinski fudbal.

NOV SVETSKI TREND, RESTORANI VO SOPSTVENITE DOMOVI

PREÂT NA FUDBALOT?!

�� Trpezarija. Edna ku}a, eden son, eden restoran... Ova e najnoviot svetski trend koj stana mnogu popularen vo svetot. Doma{na kujna, opu{tena atmosfera i prijaten ambient, sovr{eno mesto za delovni, no i za intimni sredbi...

RUSIJA SO REKORDEN BROJ MILIJARDERI!So 114 milijarderi, Rusija se gordee so prisustvoto vo godine{noto rangirawe na 500 najbogati, objaveno od magazinot Finans. So ova, Rusija se povrati po lo{ata 2009 go-dina, koga se ~ine{e deka zemjata go ima dopreno dnoto na finansiskiot pazar. Desette najbogati Rusi vo 2010 godina zaedno vredele 182 milijardi dolari. Nivnoto bogate-we se objasnuva so zazdravuvaweto na ruskata berza i brziot porast na kineskata pobaruva~ka na surovini. Na vrvot na listata na milijarderite, sekako, dominiraat kralevite na ~elikot, a prvoto mesto mu pripa|a na Vladimir Lisin, pretsedatel na bordot na direktori na NLMK Steel, so proceneto bogatstvo od 28,3 milijardi dolari. Na vtoroto mesto e Mihail Prohorov, a na tretoto mesto Ali{er Usmanov, mnozinski sopstvenik na Metaloinvest i akcioner vo londonskiot fudbalski klub Arsenal. êt-vrti e aluminiumskiot magnat i sopstveniot na “polovina Crna Gora”, Oleg Deripaska, so 19 milijardi, a sopstvenikot, pak, na fudbalskiot klub êlzi, Roman Abramovi~, koj go zameni nafteniot biznis so ~elikot, se najde “samo” na pettoto mesto na listata.Za vreme na svetskata ekonomska kriza Rusija, vsu{nost, izgubi pove}e milijarderi od koja bilo druga zemja. Nivniot broj padna na 49 od 100 najbogati na svetot kon krajot na 2008 godina, za pov-torno da se iska~i na 77 vo 2009 godina.

IDEALNI ZA BIZNIS, INTIMNI ZA QUBOV

K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S

dolar, istovremeno primaj}i drugi kompenzacii vo iznos od 460.000 dolari, no podocna Lidi be{e obvinet od vlasta za ispla}awe bonusi vo iznos od 165 milioni dolari. Ovaa objava be{e neo~ekuvana, bidej}i vo mart 2009 godina AIG objavija kvartalna zaguba od 61,7 mili-jardi dolari, {to pretstavuva{e i najgolema kvartalna zaguba za kompanijata. Kako rezulat na ovaa situacija, Edvard Lidi ja napu{ta kompanijata. Vo periodot 2006–2010 godina AIG be{e glaven sponzor na angliskiot fudbalski tim Man~ester Junajted, a zdelkata za sponzo-rstvo, vo iznos od 56,5 milioni funti, stana najvreden sponzorski dogovor vo 2006 godina.

Vo avgust 2009 godina Robert Benmo{ be{e imenuvan za CEO na AIG.

ÊN-HSUN HUANG CEO NA NVIDIA Poradi te{kata ekonomska 2009 godina, glavniot izvr{en direktor na kompanijata za grafi~ki procesori Nvidia, en-Hsun Huang, be{e prinuden da gi skrati tro{ocite od sopstvenata plata. Menaxerot, koj e na desettoto mesto na listata na Forbes za direktori koi imaat najvisoki kompenzacii od firmite, ima dobieno vkupno 31,4 milioni dolari vo forma na bonusi i stimulacii od strana na kompanijata. Vo negova sopstvenost se i 4,4% od akciite na Nvidia, koi se vo vrednost od 300 milioni dolari.

STIV XOBS I SO PLATA OD SAMO EDEN DOLAR POVTORNO SE ZBOGATUVA!I so plata od samo eden dolar za 2010 godina Stiv Xobs, sepak, ostanuva milijarder. Direktorot na Apple poseduva mozinstvo akcii od kompanijata koi poskapea za 59% vo poslednite 12 meseci. Blagodarenie na negovoto uspe{no menaxirawe, kompanijata so sedi{te vo Kalifornija se pretvori vo ma{ina za pari preku serija uspe{no lan-sirani proizvodi od oblasta na potro{uva~kata elektronika, po~nuvaj}i od media pleerot iPod, preku iPhone, pa s$ do iPad, plasiran na pazarot minatata godina. Vo maj Apple stana najgolemata tehnolo{ka kompanija vo svetot po pazarna kapitalizacija.Vo porakata na Amerikanskata komisija za hartii od vrednost i berzanski operacii se naveduva deka toj ima 5,5 milioni akcii, ~ija cena postojano raste na berzata, pa, negovoto bogatstvo se procenuva na re~isi 2 milijardi dolari. Vo me|uvreme, vkupnata isplata na operativniot direktor na kompanijata, Timoti Kuk, za minatata godina vo forma na plata, bonusi i akcii e ne{to pove}e od 59 milioni dolari

ROMAN ABRAMOVI^ �- naftata ja smeni so ~elikot, fudbalot ostanuva

STIV XOBS, � direktorot na Apple si isplati plata od eden dolar!

KISLOROD-ZABAVA ZA PARIVo Turcija, pak, ima drug vid atrakcija. Tamu postojat takanare~eni “barovi za kislorod” (Oxygen bars, i iako moèbi zvu~i ~udno, tuka kislorodot koj se nudi kako rekreacija stana golema atrakcija za turskite biznismeni. Iako stanuva zbor za relativno nov koncept, u{te na samiot po~etok zabeleàa golem uspeh, od koj najzadovolen e Onur Kozlu~a, sopstvenikot na ovie barovi vo Turcija, koj barovite za kislorod gi pro{iri vo svetot. Ve}e se popularni vo SAD, Japonija, Obedinetoto Kralstvo, Italija, [vajcarija, [panija, Belgija, Kanada i Avstralija. Zasega vo Tur-cija ima pet pretstavni{tva na vakvite barovi, a se planira do krajot na godinata da se otvorat u{te {est. Ovie barovi nudat i razli~ni aromi i mirisi na kisloro-dot, a Kozlu~a veli deka di{eweto na 90% ili 95% ~ist kislorod sekoj den do 15 minuti obezbeduva podobar protok i funkcionirawe na site organi vo teloto, kako i pozdrava koà. Me|u drugoto, toj veli deka se namaluva stresot, kako i sekojdnevnite problemi. Cenata na eden “kisloroden tretman” e razli~na. Se dviì od 3 do 20 iljadi turski liri (od 1 do 9 evra).

ANGELIKA APFELTALER � – so zadovolstvo gi pre~ekuva gostite vo nejziniot dom

N � ajnoviot trendbarovi za kislorod

24 KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIKRabota / Menaxment / Osiguruvawe

ZA[TITA PRI RABOTAIzvor: DnevnikObjaveno: 08.02.2011SOKOTAB AD BITOLA objavuva oglas za vrabotuvaweODGOVOREN ZA BEZBEDNOST I ZA[TITA PRI RABOTA, za{tita na ìvotna sredina, lokacija s. Dragoàni, Bitola. Potrebni kvalifikacii: - VSS od oblasta na tehni~kite nauki, - Odli~no poznavawe na zakonskata regulativa na RM, kako i zapoznaenost so me|unarodnite standardi za zdravje, bezbednost i za{tita pri rabota (OSHA) - 5 godini rabotno iskustvo vo oblasta na ista ili sli~na pozicija, - Odli~no poznavawe na angliski jazik (pi{ana i govorna forma), - Dobri kompjuterski poznavawa, - Izrazeni organizacis-ki i motivira~ki sposobnosti, - Sistemati~nost, dobri komunikaciski i ubeditelni sposobnosti. Ispratete CV i motivacisko pismo na adresa: Sokotab AD Bitola, Oddel za ~ove~ki resursi, s. Dragoàni, 7000 Bitola ili na e-mail: [email protected]. Rokot za prijavuvawe zavr{uva zaklu~no so 15.02.2011 godina.

ADMINISTRACIJAIzvor: DnevnikObjaveno: 11.02.2011AGENCIJA ZA ADMINISTRACIJA objavuva oglas za vrabotuvawe na 10 dràvni slu`benici vo Ministerstvoto za finansii na slednive rabotni mesta: 1. Pomlad sorabotnik za buxeti na edninicite na lokalnata samouprava, 2. Pomlad sorabotnik za javni pretprijatija i agencii, 3. Pomlad sorabotnik za vodewe na registri na buxetski korisnici i upravuvawe so finansiski planovi, 4. Pomlad sorabotnik - finansiski menaxer, 5. Pomlad sorabotnik za carinska politika, 6. Pomlad sorabotnik za sistemot za osiguruvawe, 7. Pomlad sorabotnik za harmonizacija na finansiskiot menaxment, 8. Sovetnik za danok na dodadena vrednost, 9. Pomlad sorabotnik za igri na sre}a, 10. Pomlad sorabotnik za buxetski koordinacija. Zainteresiranite kandidati se dol`ni da dostavat PRIJAVA ZA VRABOTUVAWE NA DR@AVEN SLU@BENIK (obrazec objaven vo Slu`beniot vesnik na RM, br.142/2009), preku pisarnica na adresa Agencija za administracija, ul. Jurij Gagarin, br.15, Komisija za polagawe stru~en ispit (so naznaka za oglas broj 03/2011) ili prijavata da ja popolnat i dostavat elektronski, preku internet stranicata na Agencijata za administracija http://prijava.ads.gov.mk. Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva 5 (pet) dena, smetano od denot na objavuvaweto na oglasot (ne smetaj}i go samiot den na objavuvaweto).

MENAXMENTIzvor: DnevnikObjaveno: 11.02.2011NOVO NORDISKI A/S objavuva oglas za MENAXER ZA FINANSII I OPERACII (dogovor na opredelno vreme). Potrebni kvalifikacii:-VSS, Ekonomija ili druga oblast povrzana so finansii, - Iskustvo na sli~no mesto, po mo`nost vo me|unarodna kompanija, - Poznavawe na IFRS e zadolìtelno, dodeka iskustvoto so SAP pretstavuva prednost, - Dobro poznavawe na celokupnite delovni aktivnosti vo ramkite na edna kompanija, - Solidno poznavawe na Angliski jazik i PC ve{tini. Dokolku ste zainteresirani za da stanete del od na{iot tim, ve molime ispratete ja va{ata biografija, pismo za motivacija na angliski jazik i kopii od relevantni diplomi na na{ata adresa: Novo Nordisk Farma Dooel, bul.Jane Sandanski 111, Skopje i/ili e-mail:[email protected]. Kraen rok 20 Fevruari 2011 godina.

JAVEN SEKTORIzvor: Ve~erObjaveno: 14.02.2011Fond za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija obja-vuva oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na: 1. Republi~ki kontrolor – 2 izvr{iteli, 2. Republi~ki kontrolor – inspektor so stomatolo{ki fakultet– 1 izvr{itel. 3. DSG Kontrolor – 1 izvr{itel, 4. Republi~ki kontrolor inspektor so radiolo{ki fakultet – 1 izvr{itel, 5. Stru~en sorabotnik za izvr{uvawe (realizirawe) na nabavkite – 1 izvr{itel. Zainteresiranite kandidati da ispratat aplikacija za rabota (pismo za motivacija i rezime, uverenie za dràvjanstvo, uvereni za zavr{eno obra-zovanie) do Arhiva na FZO, ul. Makedonija, bb, Skopje. Rokot za priem na aplikaciite e 5 rabotni dena od denot na objavuvawe na oglasot.

Izbor na aktuelni oglasi

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: [email protected]

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE� REVIZORSKI IZVE[TAI� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI� TENDERI� POVICI ZA SVIKUVAWE

AKCIONERSKI SOBRANIJA

� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

25KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK Obuki / Finansii i smetkovodstvo

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 SkopjeRuzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409tel/ faks 02/ 3213-40902/ 3215-026 02/ 3215-026 e-mail : [email protected];e-mail : [email protected];[email protected]@t-home.mkwww.kds.com.mkwww.kds.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO

(72 ^ASA)

26 KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIKObuki / Menaxment / Proda`ba

27KAPITAL / 15.02.2011 / VTORNIK Tenderi / Konferencii i saemi

Re{enie za va{ata finansiska idninaSekoj PonedelnikSinergija PlusObuki za aplikacija na EU fondovi17.02.11Clear View

Kreirawe efektivna biografija (CV) 18.02.11ESPJunior Brzo ~itawe (Junior Power reading)18.02 - 23.02.11 In Optimum Makedonija

Komunikacija i odnosi so klienti19.02 - 20.02.11Clear ViewEfektivno prezentirawe i ubeduvawe19.02 - 20.02.11Detra Centar

Organizaciska kultura21.02.11Clear ViewUpravuvawe so vreme22.02 - 23.02.11M6 Edukativen CentarAdizes - Pravila i stilovi na menaxirawe

24.02.11Clear ViewEfektivno prezentirawe i ubeduvawe25.02 - 26.02.11Detra CentarProda`ba i tehniki na proda`ba

25.02 - 27.02.11ESPU~ewe so Power reading metodot26.02 - 27.02.11In Optimum Makedonija

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Agencija za hrana i veterinarstvo

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKALaboratoriska oprema. �Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=36fb93c6-b732-4096-8772-07252fba6f21&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Op{tina \or~e Petrov

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAProletna i esenska deratizacija na teritorija �na 7(sedum) Op{tini vo Gradot Skopje.Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=12c8da86-a764-49ec-aa23-85621085efd4&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. AD Elektrani na Makedonija - Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAUsluga od trenovawe i bu{ewe na blokovi, �obrabotka na kolenasti vratila i klipnici za REK Bitola.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=aca7f4e4-df56-4496-9bce-231-a6e15548c&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. EVN Makedonija AD- Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na celosno elektronski trifazni �broila za direktno priklu~uvawe.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=ced55d73-8de3-4f82-be02-8-bcf58af13b8&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: M-NAV AD Skopje1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAOtkupuvawe na Desk Top licenci �za administrativnite pozicii.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=25fa24f5-3d3e-4cd0-b934-b4b56110d100&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina [tip1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzvr{uvawe na stru~na revizija na �urbanisti~ki planovi i lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija.Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=cc2c3e66-37c3-4412-a4cd-9720-d8a8789f&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Op{tina Ko~ani

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAVr{ewe na pe~atarski uslugi. �Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure- �mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=68a334bc-bf34-46e7-8-de5-bb6372985eb1&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Op{tina Kavadarci

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na geodetski uslugi. �Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=2cc01744-78a5-4283-af49-f5c5cf9334f4&Level=2

KAPITAL TENDERI


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Agencija za katastar na nedvi`nosti

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAOdr`uvawe na aktivna GMSS mre`a. �Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=8bdfa3c6-be45-4cb1-890c-4341-af0dfa45&Level=2


TOP 100

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA:TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKIILI ISPRATETE E-MAIL NA: [email protected] KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

VO FEVRUARI I MART ^ITAJTE VOSPECIJALNI PRILOZI

TRANSPORT I LOGISTIKA

BANKI OSIGURUVAWE I LIZING GRADE@NI[TVO

227-kapital 15.02

Documents