M Štrucl 1

LEKCIJA 23: VLOGA VEGETATIVNEGA LEKCIJA 23: VLOGA VEGETATIVNEGA ŽŽIVIVČČEVJAEVJA

CILJI: CILJI:

•• Primerjava organizacije somatskega in vegetativnega Primerjava organizacije somatskega in vegetativnega žživivččevjaevja

•• Opredelitev funkcije Opredelitev funkcije simpatikusasimpatikusa in in parasimpatikusaparasimpatikusa•• Znanje o tipiZnanje o tipiččnih vegetativnih refleksihnih vegetativnih refleksih•• Razlaga razlike med preprostimi refleksi in koordinirane Razlaga razlike med preprostimi refleksi in koordinirane

dejavnosti vegetativnega dejavnosti vegetativnega žživivččevjaevja

•• Opredelitev Opredelitev enterienteriččneganega žživivččnega sistemanega sistema•• Opredelitev Opredelitev nevrotransmiterjevnevrotransmiterjev, , kotransmiterjevkotransmiterjev in in

modulatorjev v vegetativnem modulatorjev v vegetativnem žživivččevjuevju

EferentniEferentni sistemi sistemi homeostatihomeostatiččneganegavedenja: vedenja: a.somatia.somatiččninib.simpatib.simpatiččnini

c.parasimpatic.parasimpatiččnini

+hormonski+hormonski

M Štrucl 2

VEGETATIVNO VEGETATIVNO ŽŽIVIVČČEVJE V RAZMERJU S SOMATIEVJE V RAZMERJU S SOMATIČČNIMNIM

Vegetativni Vegetativni eferentnieferentni krakkrak

VEGETATIVNO VEGETATIVNO ŽŽIVIVČČEVJEEVJE

M Štrucl 3

SimpatikSimpatik simpatik

ssegmentna ureditev

ParasimpatikParasimpatik

M Štrucl 4

vegetativno oživčenje glave

Receptorji v vegetativnem Receptorji v vegetativnem žživivččevju in evju in eferentniheferentnih sistemihsistemih

•• AdrenergiAdrenergiččnini receptorjireceptorji::•• alfa 1 receptorjialfa 1 receptorji: se nahajajo na gladkih mi: se nahajajo na gladkih miššicah icah žžilja v koilja v kožži, prebavilih ter i, prebavilih ter

v v sfinkterjihsfinkterjih prebavil, seprebavil, seččnega mehurja, poleg tega nega mehurja, poleg tega šše v radialnih mie v radialnih miššicah icah irisairisa v ov oččesu. Povzroesu. Povzroččijo ijo kontrakcijokontrakcijo gladke migladke miššice prek ice prek inozitolinozitol trifosfatatrifosfata in in zvizviššanja anja konckonc. Ca++.. Ca++.

•• alfa 2 receptorjialfa 2 receptorji: se nahajajo na : se nahajajo na presinaptipresinaptiččnihnih žživivččnih konnih konččiiččih, ih, trombocitih, matrombocitih, maššččobnih celicah in gladkih miobnih celicah in gladkih miššicah v steni prebavnega icah v steni prebavnega trakta. Pogosto posredujejo relaksacijo mitrakta. Pogosto posredujejo relaksacijo miššic prek ic prek inhibicijeinhibicije adenilneadenilne ciklazeciklazein zmanjin zmanjššanja anja konckonc. c AMP.. c AMP.

•• beta 1 receptorjibeta 1 receptorji: se nahajajo v : se nahajajo v sinoatrialnemsinoatrialnem vozlu , vozlu , atrioventrikularnematrioventrikularnemvozlu in mivozlu in miššicah icah ventriklovventriklov srca. Posredujejo srca. Posredujejo ekscitacijoekscitacijo prek prek aktivacijeaktivacijeadenilneadenilne ciklazeciklaze in povein poveččane produkcije c. AMP.ane produkcije c. AMP.

•• beta 2 receptorjibeta 2 receptorji: se nahajajo na gladkih mi: se nahajajo na gladkih miššicah icah žžil skeletnih miil skeletnih miššic, ic, bronhijev in v steni prebavil ter sebronhijev in v steni prebavil ter seččnega mehurja. Posredujejo nega mehurja. Posredujejo relaksaciiorelaksaciio(npr. dilatacijo krvnih (npr. dilatacijo krvnih žžil, il, bronhusovbronhusov in stene sein stene seččnega mehurja) prek nega mehurja) prek adenilneadenilne ciklazeciklaze..

•• HolinergiHolinergiččnini receptorji:receptorji:•• Nikotinski receptorjiNikotinski receptorji: se nahajajo v vegetativnih ganglijih (tudi v : se nahajajo v vegetativnih ganglijih (tudi v

skeletnih skeletnih žživivččnominomiššiiččnihnih sinapsah) ter sredici sinapsah) ter sredici suprarenalkesuprarenalke. Posredujejo . Posredujejo ekscitacijoekscitacijo po po ionotropnemionotropnem mehanizmu.mehanizmu.

•• MuskarinskiMuskarinski receptorjireceptorji: se nahajajo na sr: se nahajajo na srččni mini miššici atrijev , gladkem ici atrijev , gladkem mimiššiiččju (v ju (v žžilju ne, razen v spolnih organih!) in na ilju ne, razen v spolnih organih!) in na žžlezah. Posredujejo lezah. Posredujejo inhibicijoinhibicijo v srcu (prek v srcu (prek adenilneadenilne ciklazeciklaze) in ) in ekscitacijoekscitacijo v gladkih miv gladkih miššicah ( icah ( prek IP3).prek IP3).

Sinapsa v avtonomnem gangliju. Sinapsa v avtonomnem gangliju. KotransmitorjiKotransmitorji: peptidi, ATP: peptidi, ATP

M Štrucl 5

UUččinek na srce inek na srce SySy PsyPsyUUččinek vegetativnega inek vegetativnega žživivččevja na okoevja na oko

UUččinek vegetativnega inek vegetativnega žživivččevja evja SySy PsyPsyUUččinek vegetativnega inek vegetativnega žživivččevjaevja

M Štrucl 6

Izvor PSY

Izvor SyEFERENTNI KRAK

VEGETATIVNEGA ŽIVČEVJA

AFERENTNI KRAK

VEGETATIVNEGA ŽIVČEVJA

Vegetativni aferentni sistem

Mienterični pletež

M Štrucl 7

ViViššji nadzor vegetativnega sistemaji nadzor vegetativnega sistema

•• KorteksKorteks

•• DiencefalonDiencefalon--HIPOTALAMUS HIPOTALAMUS

•• M. debloM. deblo

•• hrbtenjahrbtenjaččaa

VLOGA VEGETATIVNEGA VLOGA VEGETATIVNEGA ŽŽIVIVČČEVJAEVJA-- povzetekpovzetek

•• Vegetativno Vegetativno žživivččevje nadzira predvsem gladke mievje nadzira predvsem gladke miššice votlih notranjih organov in ice votlih notranjih organov in žžleze ter je tako usmerjeno predvsem v notranje okolje organizma.leze ter je tako usmerjeno predvsem v notranje okolje organizma. Pri tem je Pri tem je odloodloččilen dotok informacij iz ilen dotok informacij iz visceralnegavisceralnega aferentnegaaferentnega sistema. Poleg teh pa nadrejeni sistema. Poleg teh pa nadrejeni vegetativni centri (hipotalamus) prejemajo tudi informacije iz ovegetativni centri (hipotalamus) prejemajo tudi informacije iz okolja in ustrezno kolja in ustrezno usklajujejo delovanje vseh usklajujejo delovanje vseh eferentniheferentnih sistemov organizma, to je somatskega, sistemov organizma, to je somatskega, vegetativnega, hormonskega in imunskega sistema ).vegetativnega, hormonskega in imunskega sistema ).

•• Vegetativni Vegetativni žživivččni sistem je sestavljen iz treh oddelkov: ni sistem je sestavljen iz treh oddelkov: simpatikasimpatika, , parasimpatikaparasimpatika in in enterienteriččneganega pletepletežža. a.

•• Na sploNa sploššno lahko reno lahko reččemo, da je emo, da je simpatiksimpatik aktivnejaktivnejšši v alarmantnih (stresnih) stanjih i v alarmantnih (stresnih) stanjih organizma, ko sta potrebna borba ali beg ( zveorganizma, ko sta potrebna borba ali beg ( zveččan minutni volumen srca, mobilizacija an minutni volumen srca, mobilizacija glukoze, razglukoze, razšširjene zenice) in se pojavi strah (generaliziran uirjene zenice) in se pojavi strah (generaliziran uččinek). Parasimpatiinek). Parasimpatiččni ni sistem ima prevladujosistem ima prevladujoččo aktivnost v mirovanju, nadzira rutinske stereotipne funkcije o aktivnost v mirovanju, nadzira rutinske stereotipne funkcije in ima bolj lokalne uin ima bolj lokalne uččinke. inke.

•• EferentniEferentni krak vegetativnega krak vegetativnega žživivččevja sestavljata evja sestavljata preganglionarnipreganglionarni in in postganglionarnipostganglionarninevron, ki se stikata v gangliju. Tipinevron, ki se stikata v gangliju. Tipiččni ni nevrotransmiterjinevrotransmiterji v vegetativnem v vegetativnem žživivččevju so evju so acetilholin in acetilholin in noradrenalinnoradrenalin, nastopajo pa , nastopajo pa šše nekateri e nekateri kotransmiterjikotransmiterji (ATP(ATP-- ekscitacijaekscitacijapreko P2 receptorjev, preko P2 receptorjev, adenozinadenozin-- inhibicijainhibicija preko P1 receptorjev ) in modulatorji preko P1 receptorjev ) in modulatorji sinaptisinaptiččnega prenosa (nega prenosa (nevropeptidinevropeptidi). Poseben krak ). Poseben krak simpatikasimpatika je sredica je sredica suprarenalnesuprarenalnežžleze, ki izloleze, ki izločča adrenalin in a adrenalin in noradrenalinnoradrenalin (sistemski u(sistemski uččinek). inek).

•• Aktivnost vegetativnega Aktivnost vegetativnega žživivččevja je v osnovi refleksna (manj pod vplivom volje). evja je v osnovi refleksna (manj pod vplivom volje). OpiOpiššemo lahko vrsto znaemo lahko vrsto značčilnih refleksov, ki jih ilnih refleksov, ki jih žže poznate (okularni, kardiovaskularni, e poznate (okularni, kardiovaskularni, žžlezni, lezni, gastrointestinalnigastrointestinalni, , urogenitalniurogenitalni). Koordinacija avtonomnih funkcij se dogaja v ). Koordinacija avtonomnih funkcij se dogaja v nevronskih mrenevronskih mrežžah moah možžganskega debla in viganskega debla in viššjih centrov, ki prejemajo jih centrov, ki prejemajo visceralnivisceralniaferentniaferentni dotok (jedro dotok (jedro solitarnegasolitarnega trakta, trakta, parabrahialnoparabrahialno jedro, jedro, periakveduktalnaperiakveduktalnasivina, sivina, amigdaloidniamigdaloidni kompleks, kompleks, visceralnovisceralno podropodroččje je talamusatalamusa in senzoriin senzoriččni ter ni ter motorimotoriččni del ni del visceralnegavisceralnega cerebralnega korteksa). Glavni cerebralnega korteksa). Glavni integratorintegrator vegetativne, vegetativne, endokrine in endokrine in somatisomatiččnene regulacije je HIPOTALAMUSregulacije je HIPOTALAMUS