3 zakonodaja, objavljena v uradnem 2 · pdf filesrbija na poti v evropski mehanizem na...

1

April 2015

1 UVOD__________________ 3

2 AKTUALNA PREDLAGANA ZAKONODAJA __________ 4

PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU ZA ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH 2015-2020 .....................................................................4

PREDLOG NOVELE ZAKONA O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE ........................4

PREDLOG ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA NEKATERE NUJNE PROGRAME V KULTURI ..........................................................................................................5

PREDLOG ZAKONA O ŠPORTU ...........................................................................................5

OSNUTEK UREDBE O ODPADNI ELEKTRIČNI IN ELEKTRONSKI OPREMI ............5

PREDLOG NOVELE PRAVILNIKA O REGIONALNIH RAZVOJNIH AGENCIJAH .......................................................................................................6

PREDLOG PRAVILNIKA O SLUŽBI NUJNE MEDICINSKE POMOČI ..........................6

PREDLOG NOVELE ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA .....................................................................................................................................6

PREDLOG ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU ...............................................................7

PREDLOG NOVELE UREDBE O PRISTOJBINI ZA VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST ..........................................................................................7

PREDLOG NOVELE ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI...........................................7

3 ZAKONODAJA, OBJAVLJENA V URADNEM LISTU RS _______________ 8

NOVELA UREDBE O DOLOČITVI OBMEJNIH PROBLEMSKIH OBMOČIJ ..............8

UREDBA O IZVAJANJU UREDBE (ES) O USTANOVITVI EVROPSKEGA ZDRUŽENJA ZA TERITORIALNO SODELOVANJE .........................................................8

NOVELA UREDBE O ENOTNI METODOLOGIJI IN OBRAZCIH ZA OBRAČUN IN IZPLAČILO PLAČ V JAVNEM SEKTORJU ...............................................8

PRAVILNIK O KLASIFIKACIJI VRST POSEBNE RABE VODE IN NAPLAVIN ............9

NOVELA PRAVILNIKA O POSTOPKIH IN POGOJIH VODENJA RAČUNOV NEPOSREDNIH IN POSREDNIH UPORABNIKOV DRŽAVNEGA IN OBČINSKIH PRORAČUNOV PRI UPRAVI RS ZA JAVNA PLAČILA ....................................................9

UREDBA O PORABI SREDSTEV EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE V REPUBLIKI SLOVENIJI V PROGRAMSKEM OBDOBJU 2014-2020 ZA CILJ NALOŽBE ZA RAST IN DELOVNA MESTA ....................................................................................................9

4 DOGODKI ZDRUŽENJA ____ 9VSE, KAR JE DOBRO VEDETI O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA IN VARSTVU OSEBNIH PODATKOV ...............................................................9

IMA OBČINA SKLENJENO DOBRO ZAVAROVANJE? ...................................................9

PRAVILEN OBRAČUN POTNIH STROPKOV IN DRUGIH IZPLAČIL, KI SE NE VŠTEVAJO V DAVČNO OSNOVO ZAPOSLENIH.......................................................... 10

2

April 2015

5 SODELOVANJE ZOS Z DRUGIMI ORGANI IN INSTITUCIJAMI ________10

NA MIZŠ SO SE NADALJEVALI POGOVORI O UKREPIH ZA ZNIŽANJE STROŠKOV OBČINAM .......................................................................................................... 10

PLENARNA SEJA DELOVNIH SKUPIN ZA PRENOVO PROSTORSKE IN GRADBENE ZAKONODAJE ................................................................................................ 11

DRUGI SESTANEK GLEDE PREDLOGA NOVEGA ZAKONA O POGREBNI DEJAVNOSTI IN UPRAVLJANJU POKOPALIŠČ ........................................................... 12

USKLAJEVALNI SESTANEK GLEDE PREDLOGA NOVELE ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH.................................................................................................... 12

6 POBUDE IN PRIPOMBE __14POZIV ZA SPREMEMBO PRAVILNIKA O METODOLOGIJI ZA DOLOČANJE NADOMESTIL ZA SLUŽNOSTI IN STAVBNE PRAVICE NA VODNIH IN PRIOBALNIH ZEMLJIŠČIH V LASTI RS ............................................................................ 14

IZHODIŠČA ZOS ZA PRIPRAVO NOVE SISTEMSKE UREDITVE OBDAVČITVE NEPREMIČNIN V RS ............................................................................................................. 14

PRIPOMBE NA PREDLOG ZAKONA O GOSPODARJENJU Z GOZDOVI V LASTI REPUBLIKE SLOVENIJE .................................................................. 14

PREDLOG ZA DOPOLNITEV ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH ................... 15

ZOS POZVAL VLADO K INTENZIVIRANJU AKTIVNOSTI ZA SPREJEM UKREPOV ZA ZNIŽANJE STROŠKOV OBČINAM ........................................................ 15

7 IMENOVANJA __________16IMENOVANJE V DELOVNO SKUPINO - PSIHOSOCIALNA POMOČ PO NESREČAH ............................................................................................................................... 16

8 VPRAŠANJA OBČIN ____16PLAČILO UPRAVNE TAKSE ................................................................................................. 16

VPRAŠANJE GLEDE NADZORNEGA ODBORA ........................................................... 17

DELITEV OKOLJSKIH DAJATEV MED OBČINAMI ....................................................... 17

NAKUP GASILSKE OPREME ZA PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUŠTVA .......... 17

TABLIČNI RAČUNALNIKI ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA .................................... 17

9 SEJE VLADE RS _________18SEJA VLADE RS 2. 4. 2015 .................................................................................................. 18

SEJA VLADE RS 9. 4. 2015 .................................................................................................. 20

SEJA VLADE RS 11. 4. 2015 ................................................................................................ 22

SEJA VLADE RS 16. 4. 2015 ................................................................................................ 23

DOPISNA SEJA VLADE RS 24. 4. 2015 ............................................................................ 28

SEJA VLADE RS 29. 4. 2015 ................................................................................................ 28

10 SEJE DRŽAVNEGA ZBORA RS ____________________33

7. REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS ...................................................................... 33

11 NOVICE ZDRUŽENJA ___35PRVI RAZPISI ZA KOHEZIJSKA SREDSTVA IZ OBDOBJA 2014-2020 MOGOČI ŽE POLETI ................................................................................................................................. 35

BO ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI PRIPRAVLJEN DO JESENI? ...................... 35

EKO SKLAD BO ŠE APRILA OBJAVIL POZIVE ZA DODELJEVANJE SPODBUD ................................................................................................................................. 36

ODBOR DZ ZA INFRASTRUKTURO ZA RAZMISLEK O SISTEMSKIH VIRIH FINANCIRANJA VZDRŽEVANJA CEST ........................................................................... 37

DRŽAVNI SVET OBRAVNAVAL ODPRTA VPRAŠANJA IN DILEME GLEDE PRIHODNJE UREDITVE DIMNIKARSTVA ...................................................................... 37

KOHEZIJSKA POLITIKA V OBDOBJU 2014-2020, ŠPANSKE IZKUŠNJE IN IZVAJANJE V SLOVENIJI ..................................................................................................... 38

12 KORISTNE INFORMACIJE 39MOŽNOSTI PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA ZA ZAŠČITO IN UPRAVLJANJE OMREŽJA NATURA 2000 ...................................................................... 39

EKO SKLAD OBJAVIL JAVNI POZIV ZA KREDITIRANJE OKOLJSKIH NALOŽB OBČIN 39

PLAČILNI ROKI........................................................................................................................ 39

13 NOVICE EU ____________40NAJVEČJA DONATORICA RAZVOJNE POMOČI TUDI V 2014 EU ....................... 40

SCHENGENSKI INFORMACIJSKI SISTEM TUDI V ZDRUŽENEM KRALJESTVU ........................................................................................................................... 40

SRBIJA NA POTI V EVROPSKI MEHANIZEM NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE ................................................................................................................... 40

3

April 2015

1 UVOD

Potem ko je bilo v marcu izvedenih več usklajevalnih sestankov z namenom iskanja ukrepov za znižanje stroškov občin, je vnema posameznih resorjev in Vlade RS zamrla. V aprilu smo se sicer še tretjič sestali z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, vendar brez vidnejših rezultatov.

Združenje občin Slovenije je zato pozvalo Vlado RS k intenziviranju aktivnosti za sprejem ukrepov za znižanje stroškov občinam. V nasprotnem primeru naj zagotovi 23 milijonov evrov in prilagodi višino povprečnine za leto 2015, smo bili jasni. Opozorili smo, da je bilo iz dosedanjih pogovorov in aktivnosti nekaterih resorjev moč začutiti, da so pogovore izvedli zgolj kot formalnost zadostiti zahtevam sklepa Vlade RS in Dogovora o povprečnini. Pričakovali smo namreč, da bodo ministrstva delovala proaktivno in tudi sama predlagala nabor ukrepov za znižanje stroškov občinam. Združenje občin Slovenije sicer tudi samo podalo več predlogov in pobud za pospešitev postopanja v postopkih spreminjanja zakonodaje, med drugim s pobudo po zmanjšanju oziroma ukinitvi plačil za vodne služnosti. Odzive na pobude še čakamo.

Na Ministrstvu za okolje in prostor smo se udeležili plenarne seje delovnih skupin za pripravo prostorske in gradbene zakonodaje. Ministrstvo je predstavilo normativni program dela Vlade RS za leto 2015, nadaljnji potek projekta prenove zakonodaje ter način njegove izvedbe. Premika se tudi priprava predloga novega zakona o pogrebni deja-vnosti in upravljanju pokopališč, z gospodarskim ministrstvom smo namreč zbližali stališča okoli koncepta zakona. Pričakovati je, da bi šel predlog zakona lahko v javno obravnavo že v maju. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo se udeležili usklajevalnega sestanka glede predloga novele Zakona o kmetijskih zemljiščih. ZOS je predstavil pobudo za dopolnitev možnosti sklepanja pravnega posla brez odobritve upravne enote za občine. Prav tako smo kmetijskemu ministrstvu naslovili tudi pripombe na predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Opozorili smo, da je vsakršna rešitev zakona, ki bi kakorkoli zmanjševala prihodke občin ali pa omejevala avtonomijo razpolaganja z njimi, absolutno nesprejemljiva.

Ministrstvu za finance ter obema delovnima telesoma smo posredovali pisna izhodišča ZOS za pripravo nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin.

Zelo aktivni smo bili tudi na področju organizacije izobraževanj. V aprilu smo izvedli tri izobraževanja, v maju organiziramo sledeče seminarje:

• 12. maja bo v dvorani Državnega sveta RS seminar na temo vodenja projektov v občinah in javnih zavodih v lasti občin;

• 21. maja bo v dvorani Državnega sveta RS seminar Nomotehnika teoretično in praktično;

• 26. maja bo v dvorani stavbe Domus Medica v Ljubljani seminar na temo uporabe elektronskih obrazcev M za prijavo podatkov v obvezna socialna zavarovanja;

• 29. maja bo v dvorani Državnega sveta RS seminar FIDIC pogodbe v praksi.

Vabimo vas, da aktivnosti ZOS in aktualno dogajanje s področja lokalne samouprave spremljate na spletni strani Združenja občin Slovenije. Novice združenja lahko spremljate tudi prek RSS sistema oziroma se naročite na e-novice. Če vas kateri od dogodkov posebej pritegne, nas pokličite na 01/230 6330, ali nam pišite na [email protected].

Želimo vam prijetno branje.

mailto:[email protected]

4

April 2015

2 AKTUALNA PREDLAGANA ZAKONODAJA

PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU ZA ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH 2015-2020Predlog resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških je strateški dokument vlade, ki določa cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik za uresničevanje enakosti spolov na različnih področjih življenja žensk in moških v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2015 do leta 2020. V javni obravnavi je bil do 30. aprila.Novi nacionalni program za prihodnje obdobje določa splošne prioritete za izboljšanje položaja žensk in moških oziroma za zagotavljanje trajnostnega razvoja enakosti spolov v Sloveniji na osmih prednostnih področjih: • enaka ekonomska neodvisnost, • usklajevanje poklicnega in zasebnega oziroma

družinskega življenja, • družba znanja brez spolnih stereotipov, • socialna vključenost, • zdravje, • uravnotežena zastopanost žensk in moških,• nasilje nad ženskami in enakost spolov v zunanji

politiki in • mednarodnem razvojnem sodelovanju.

Na vseh teh področjih so predstavljene ključne aktivnosti in statistični trendi v obdobju prejšnjega nacionalnega programa ter opredeljeni cilji in ukrepi, ki predstavljajo ključne izzive za v prihodnje. Nosilci v nacionalnem pro-gramu opredeljenih politik so posamezna ministrstva. Namen nacionalnega programa je določiti ključne cilje in ukrepe Vlade RS za uresničenje enakosti spolov v Republiki Sloveniji na vseh področjih, ki so ključnega pomena za zagotavljanje enakosti spola v Republiki Sloveniji. Nacionalni program si prizadeva za uresničevanje nasled-njih ciljev:

• odpraviti neravnovesje med spoloma ter spolno segregacijo na področju zaposlovanja in odpravljanja brezposelnosti,

• izboljšati položaj žensk in moških na področju socialne vključenosti,

• odpraviti ovire za doseganje lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega oz. zasebnega življenja,

• odpraviti vrzeli med spoloma in segregacijo v izobraževanju,

• odpraviti neenakosti v znanosti in raziskovanju,• odpraviti stereotipe v družbi, zlasti v medijih, kulturi

ter športu,• izboljšati zdravje žensk in moških,• odpraviti ovire za doseganje uravnotežene zastopanosti

žensk in moških na različnih področjih političnega in družbenega življenja,

• doseči ničelno strpnost do nasilja nad ženskami,• okrepiti vključevanje vidika spola v slovenske razvojne,

mirovne in druge zunanjepolitične pobude.

PREDLOG NOVELE ZAKONA O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINEPredlog novele zakona je v javni obravnavi do 8. maja. Z novelo se odpravlja pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob izvajanju zakona na področju varstva žive (nesnovne) dediščine.Z novelo se pojem »živa dediščina« spremeni v »nesnovna dediščina«, pojem »živa mojstrovina« pa v »nesnovna dediščina posebnega pomena«. Dodatno se z novelo spr-eminja način določitve Koordinatorja varstva žive (nesnovne) kulturne dediščine, ki je osrednja institucija izvajanja državne javne službe za varstvo žive (nesnovne) dediščine. Predlog podrobneje opredeljuje razglasitev spomenikov na področju žive (nesnovne) dediščine: pri razglašanju spomenikov žive dediščine se eksplicitno opredeli delitev na spomenike lokalnega in državnega pomena, kar je bilo doslej urejeno le posredno, podrobneje se opredeli vsebina akta o razglasitvi.

5

April 2015

PREDLOG ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA NEKATERE NUJNE PROGRAME V KULTURIPredlog zakona je v javni obravnavi do 12. maja, določa pa določa nekatere nujne programe na področju kulture, ki jih bo (so)financirala Republika Slovenija, obseg in vire sredstev za njihovo izvedbo ter način njihovega zagotavl-janja. Ti programi so: 1. sanacija najbolj ogroženih in najkvalitetnejših enot

kulturne dediščine, 2. ureditev osnovnih prostorskih pogojev za javne zavode

s področja kulture, 3. podpora razvoju sodobnih knjižničnih storitev v

potujočih knjižnicah, 4. ohranjanje in obnova slovenske filmske, glasbene in

baletne dediščine ter trajna hramba digitalnih kul-turnih vsebin,

5. izgradnja infrastrukture za slovenski jezik v digitalnem okolju,

6. ohranjanje dosežene in izenačevanje stopnje razvojnih standardov prostorskih pogojev ter opreme ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti.

Priloge, ki so sestavni del zakona, določajo po posameznih programih maksimalno višino in delež zagotavljanja sred-stev Republike Slovenije ter in dinamiko sredstev po letih v obdobju od 2016 do 2020.

PREDLOG ZAKONA O ŠPORTUAprila 2014 je Državni zbor RS sprejel Nacionalni program športa v RS 2014-2023, posledično so se na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport lotili priprave novega Zakona o športu, v katerem želijo odpraviti nedorečenosti in nejasnosti, do katerih je prihajalo pri izvajanju velja-vnega zakona. Še prej javno obravnavo so nam v pregled poslali delovni osnutek zakona.Predlog zakona določa uresničevanja javnega interesa na področju športa v Republiki Sloveniji, ureja način izvajanja politike športa z določitvijo nacionalnega in letnega pro-grama športa, določa organe, ki so pristojni za izvajanje javnega interesa in mehanizme za njegovo uresničevanje, opredeljuje javno službo na področju športa na državni ravni, ureja vsebino in postopek sprejemanja programov

usposabljanj za strokovno delo v športu, določa pravice športnikov, določa športne objekte in površine za šport v naravi, njihovo financiranje in upravljanje, ureja športne prireditve, družbeno odgovornost na področju športa ter inšpekcijski nadzor na področju športa.

OSNUTEK UREDBE O ODPADNI ELEKTRIČNI IN ELEKTRONSKI OPREMIPredlog uredbe je v javni obravnavi do 18. maja. Predlog uredbe z namenom varstva okolja in človekovega zdravja določa pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) in pri ravnanju z njo.Uredba prenaša zahteve Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2012/19/ES z dne 4. julija 2015 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO). Z novo uredbo se tudi odpravlja nekatere pomanjkljivosti veljavne Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo. Bistvene novosti so torej:• vpis proizvajalca EEO ni več vezana na potrjevanje

načrta ravnanja z OEEO,• postopek vpisa zbiralca OEEO v evidenco zbiralcev

in postopek izdaje OVD izvajalcu obdelave OEEO ni več vezan na potrditev načrta ravnanja z OEEO,

• določa se zahteve in pogoji za zbiralce in obdelovalce OEEO,

• ureja se način spremembe, dopolnitve in izbrisa načrta ravnanja z OEEO,

• določajo se pogoji, odgovornosti in kazenske sankcije za nosilca skupnega načrta ravnanja z OEEO,

• razveljavlja se Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja javne gospodarske službe ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo (Ur. list RS št. 118/04), ki se ni izvajala.

Bistveni dodatni ukrepi, ki jih uredba poleg ukrepov na podlagi Direktive 2002/96/ES uvaja za večjo učinkovitost predpisa, so tudi:• določitev pogojev za nosilca skupnega načrta ravnanja

z OEEO in njegovih obveznosti,• določitev deležev izpolnjevanja obveznosti proizvajal-

cev pri ravnanju z OEEO,

6

April 2015

• uvedba finančnega jamstva za izvajanje načrta ravnanja z OEEO.

PREDLOG NOVELE PRAVILNIKA O REGIONALNIH RAZVOJNIH AGENCIJAHPredlog sprememb in dopolnitev pravilnika je bil v ja-vni obravnavi do konca aprila. Spremembe se nanašajo na vzpostavitev evidence regionalnih razvojnih agencij, sklenitev pogodb za sofinanciranje splošnih razvojnih nalog z regionalnimi razvojnimi agencijami in izračuni standardnega stroška za splošne razvojne naloge. Predlog bolj jasno oziroma drugače opredeljuje nekatere določbe pravilnika.

PREDLOG PRAVILNIKA O SLUŽBI NUJNE MEDICINSKE POMOČIPredlog pravilnika je v javni obravnavi do 22. maja. Pravilnik ureja pogoje, organizacijo in način dela službe nujne medicinske pomoči v Republiki Sloveniji, vključno s zagotavljanjem zdravstvenega varstva udeležencem in dru-gim osebam na prireditvah in shodih ter na protokolarnih dogodkih. Nova organizacija nujne medicinske pomoči (NMP) bo v celoti začela delovati predvidoma v začetku leta 2019. Nujno medicinsko pomoč bo neprekinjeno izvajalo 12 urgentnih centrov in 18 satelitskih urgentnih centrov, prav tako bodo terenu na voljo nujna reševalna vozila ter reanimobili.Po novem sistemu se ne bo več mešala dežurna služba, ki jo ponoči, za konec tedna ter v času praznikov, in nujna medicinska pomoč. To pomeni, da zdravniki v zdravstvenih domovih, ki bodo izvajali dežurno službo v ambulanti, ne bodo več zadolženi za nujne primere, pač pa bodo te obravnavali bodisi v urgentnem centru bodisi reševalci na terenu. Zdravstveni domovi bodo tako sčasoma zapirali vrata ponoči. Bodo pa v okviru teh zdravstvenih domov v nenehni pripravljenosti nujna reševalna vozila, v katerih bodo zdravstveni reševalci, ter reanimobili z zdravniki.Mreža predvideva, da bo po Sloveniji predvidoma 60 nu-jnih reševalnih vozil ter 35 reanimobilov. Dva dispečerska centra v Mariboru in Ljubljani pa bosta glede na klice na

številko 112 razporejala mobilne enote in reanimobile po terenu.Predlog pravilnika o službi nujne medicinske pomoči predvideva tudi uvedbo enotnega triažnega sistema po vseh urgencah. Diplomirana medicinska sestra bo ob prihodu bolnika na urgenco ocenila njegovo stanje ter ga razporedila glede na nujnost. Tako bo zagotovljeno, da bodo najhuje bolni oz. življenjsko ogroženi bolniki oz. ponesrečenci v resnici prišli prvi na vrsto za obravnavo, ne pa tisti, ki so prej prišli na urgenco.Pravilnik prav tako ureja organizacijo zdravstvenega varstva na prireditvah ter sistem prvih posredovalcev. To so po laiki, ki so usposobljeni za hitro posredovanje do prihoda reševalcev v primeru srčnega zastoja. To so zlasti prosto-voljni gasilci, policisti, zdravstveni delavci in pripadniki civilne zaščite.

PREDLOG NOVELE ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJAPredlog novele zakona je v javni obravnavi do 15. maja. Poglavitni cilj predlaganega zakona je implementacija določb Direktive 2013/37/EU o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja. Nudenje podatkov za ponovno uporabo pomeni, da se javnost s podatki ne le seznani, temveč da ima možnost surove podatke javnega sektorja tudi nadalje obdelati in analizirati. Poleg tega omogoča tudi večji politični nadzor javnosti nad delovanjem organov javnega sektorja in nad njihovim spoštovanjem pravnega reda. Cilj zakona je skladno z določbami Direktive spremeniti tudi pravila za zaračunavanje ponovne uporabe informacij ter na področju kulture v režim ponovne uporabe vključiti tudi muzeje, knjižnice in arhive. Poleg tega je namen je dodatno spod-buditi proaktivno spletno objavo prosto-dostopnih baz podatkov v odprtih, strojno-berljivih formatih. Skladno z določbami Direktive novela zakona spreminja pravila za zaračunavanje ponovne uporabe informacij, po-datkov oziroma baz podatkov. Načeloma bo zaračunavanje omejeno na mejne stroške, ki nastanejo zaradi »reproduk-cije, zagotavljanja in razširjanja dokumentov«, torej brez kritja stroškov zbiranja in priprave podatkov kot takih. Besedilo spremenjene direktive ne vsebuje definicije »mejnih stroškov«, vendar naj bi veljalo, da so v primeru

7

April 2015

že digitaliziranega javnega gradiva, mejni stroški bolj ali manj blizu ničle (gre za neposredne stroške reprodukcije in elektronskega posredovanja dodatnega digitalnega izvoda dokumenta). Novela ZDIJZ-E na področju kulture v režim ponovne uporabe vključuje tudi muzeje, knjižnice in arhive. Za navedene kulturne ustanove bodo v primerjavi z dru-gimi organi javnega sektorja veljala nekatera privilegirana pravila. V skladu z določbami Direktive so navedeni organi podvrženi režimu ponovne uporabe zgolj v zvezi s tistim gradivom, na katerem nobena tretja oseba ni imetnik pravic intelektualne lastnine.

PREDLOG ZAKONA O JAVNEM NAROČANJUPredlog novega Zakona o javnem naročanju je v javni obravnavi do 25. maja. Ministrstvo za javno upravo (MJU) je k prenovi pristopilo na podlagi besedila novih evropskih direktiv s področja javnega naročanja, ki pa se bistveno ne morejo spreminjati, razen v segmentih, kjer je to posamezni državi članici izrecno omogočeno. Ministrstvo se je predloga prenove lotilo predvsem z dveh vidikov, in sicer povečevanja učinkovitosti in gospodarnosti javnega naročanja ter informatizacije postopkov, katerih namen je povečati transparentnost javnega naročanja in omejiti korupcijska tveganja. Tako bodo prenovljeni post-opki javnega naročanja in uveden sistem za elektronsko javno naročanje v vseh fazah naročanja. Izgradnja državne infrastrukture se bo uveljavila postopoma, v polni velja-vnosti pa naj bi bila najkasneje s 1. 4. 2018. V novem predlogu osnutka zakona so jasneje urejene tudi izjeme od pravil javnega naročanja. Oddaja t. i. neprioritetnih storitev, za naročila katerih tuji ponudniki načeloma niso zainteresirani, bo bolj transparentna, a hkrati enostavna. Z uporabo zahtev in meril se bo spodbujalo javno naročanje inovacij, upoštevanje socialnih in družbenih vidikov ter stroškov v celotni življenjski dobi. Z uresničevanjem načela trajnosti pri javnem naročanju gre pričakovat tudi povečanje deleža zelenih javnih naročil in povečanje gos-podarnosti javnega naročanja. Postopek za javna naročila, ki so pod mejnimi vrednostmi za objave v Uradnem listu EU (pri teh so države članice načeloma svobodne), ostaja v novem zakonu enostaven, a še vedno transparenten.

Se pa z novim zakonom drugače urejajo neposredna plačila podizvajalcem, prav tako se bo spremenil sistem spreml-janja obveznega plačevanja socialnih obveznosti. Ker je v postopkih, tudi zaradi neplačevanja prispevkov, prihajalo do neobičajno nizkih ponudb in nelojalne konkurence, se takšna ravnanja odpravljajo tudi s t.i. socialno klavzulo, ki bo morala biti vključena v vsako pogodbo o izvedbi javnega naročila.Zakon prinaša nov postopek oddaje naročila, to je part-nerstvo za inovacije, ki spodbuja inovativno naročanje, prav tako se spodbuja večja udeleženost malih in srednjih podjetij.Osnutek zakona in njegovo obrazložitev sta dostopna na povezavah:Osnutek Zakona o javnem naročanju (ZJN-3)Obrazložitev osnutka zakona

PREDLOG NOVELE UREDBE O PRISTOJBINI ZA VZDRŽEVANJE GOZDNIH CESTPredlog sprememb Uredbe o pristojbini za vzdrževanje goz-dnih cest je v javni obravnavi do 15. maja. S predlogom se priloga 2 nadomešča z novo prilogo, s katero se spreminja porazdelitev sredstev pristojbin med občinami zaradi no-vogradenj, usklajevanja stanja občinskih in gozdnih cest in tudi zaradi vračanja gozdov v postopkih denacionalizacije.

PREDLOG NOVELE ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVISkupina poslancev s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem je v državnozborski postopek vložila predlog novele Zakona o lokalni samoupravi. Mnenje na predlog je mogoče podati do 30. maja.Predlog zakona dopolnjuje razloge za prenehanje funkcije člana občinskega sveta oziroma župana, in sicer če mu je odvzeta poslovna sposobnost ali je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se pre-ganja po uradni dolžnosti.Ponovno se predlaga institut odpoklica župana. Občani lahko odpokličejo župana enkrat med mandatom, in sicer v obdobju 12 mesecev po prevzemu mandata oziroma 12 mesecev pred potekom mandata. Predlog zakona določa

http://www.zdruzenjeobcin.si/fileadmin/datoteke/2015/PREDLOGI_ZAKONOV_IN_DRUGIH_AKTOV/Osnutek_ZJN_3.pdf

http://www.zdruzenjeobcin.si/fileadmin/datoteke/2015/PREDLOGI_ZAKONOV_IN_DRUGIH_AKTOV/Obrazlozitev_ZJN3.pdf

8

April 2015

pogoje glede števila volivcev v občini, ki podprejo pobudo, zahtevajo glasovanje o odpoklicu in se udeležijo glasovanja.Predlog omogoča, da lahko volivci dajo podporo zahtevi za razpis referenduma tudi preko portala e-uprava z var-nim elektronskim podpisovanjem, kadar se v postopku referenduma odloči za način zbiranja podpore volivcev z osebnim podpisovanjem.Predlog dopolnjuje veljavni zakon z možnostjo pridobitve statusa reprezentativnosti tudi združenju mestnih občin.Skupina poslancev je v državnozborski postopek vložila tudi predlog novele Zakona o volitvah v državni zbor, ki zaostruje pogoje za kandidiranje za funkcijo poslanca.

3 ZAKONODAJA, OBJAVLJENA V URADNEM LISTU RS

NOVELA UREDBE O DOLOČITVI OBMEJNIH PROBLEMSKIH OBMOČIJSprememba uredbe je začela veljati 11. aprila, določa pa občine, ki so uvrščene v obmejna problemska območja v skladu z določbami uredbe ter ob upoštevanju najnovejših razpoložljivih podatkov o vrednostih meril.

UREDBA O IZVAJANJU UREDBE (ES) O USTANOVITVI EVROPSKEGA ZDRUŽENJA ZA TERITORIALNO SODELOVANJEUredba je začela veljati 25. aprila, določa pa subjekti, ki lahko ustanovijo, sodelujejo pri ustanovitvi ali se lahko včlanijo v evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), pridobitev pravne osebnosti, pravica do delovanja na območju Republike Slovenije in obseg pravne sposob-nosti EZTS in registracija; organe, pristojen za odobritev sodelovanja, postopek za odobritev sodelovanja, postopek za odobritev članstva subjekta iz tretje države, Določbe posebnega dela te uredbe, ki določajo pristojni organ, postopek in akte odobritve ustanovitve in včlanitve v EZTS in odobritve konvencije, se uporabljajo tudi za pristojne organe, postopek in akte odobritve sklenitve sporazuma o ustanovitvi evropskega regionalnega združenja za sodelovanje (ERZS) ali včlanjenja občin in pravnih oseb javnega prava, ki so jih ustanovile, v ERZS ob upoštevanju pogojev za odobritev.

NOVELA UREDBE O ENOTNI METODOLOGIJI IN OBRAZCIH ZA OBRAČUN IN IZPLAČILO PLAČ V JAVNEM SEKTORJUNovela uredbe je začela veljati 11. aprila, uporabljati pa se začne pri izplačilu plač za mesec april 2015. Uredba

9

April 2015

usklajuje besedilo v izrazih in vrstah izplačil, ki se nanaša na najnižjo osnovo za plačilo prispevkov. S 1. 1. 2015 je najnižja osnova za plačilo prispevkov 52% povprečne plače v RS in ne minimalna plača, kot je veljalo doslej.

PRAVILNIK O KLASIFIKACIJI VRST POSEBNE RABE VODE IN NAPLAVINPravilnik je začel veljati 25. aprila, določa pa klasifikacijo vrst posebne rabe vode in rabe naplavin ter merske enote, s katerimi se izrazi obseg posebne rabe vode in rabe naplavin.

NOVELA PRAVILNIKA O POSTOPKIH IN POGOJIH VODENJA RAČUNOV NEPOSREDNIH IN POSREDNIH UPORABNIKOV DRŽAVNEGA IN OBČINSKIH PRORAČUNOV PRI UPRAVI RS ZA JAVNA PLAČILADopolnjen pravilnik je začel veljati 11. aprila. V 11. člen so bili dodani štirje odstavki, in sicer se spremembe nanašajo na poplačilo negativnih obresti, prenos razlike do zneska za poplačilo stroškov iz podračuna nerazporejenih sred-stev, ureja situacijo, ko razpoložljivo stanje na podračunu proračunskega uporabnika ne zadošča za izvršitev interne direktne obremenitve za plačilo stroškov plačilnega pro-meta, ter situacijo, ko tudi po osmih dneh stanje ne zadošča za poplačilo stroškov in nadomestitev le-tega s plačilnim nalogom v breme podračuna proračuna države in v dobro računa Banke Slovenije.

UREDBA O PORABI SREDSTEV EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE V REPUBLIKI SLOVENIJI V PROGRAMSKEM OBDOBJU 2014-2020 ZA CILJ NALOŽBE ZA RAST IN DELOVNA MESTAUredba je začela veljati 29. aprila. Z uredbo se določajo udeleženci evropske kohezijske politike in njihove naloge, načrtovanje evropske kohezijske politike, način izbora operacij in njihovo potrjevanje ter izvajanje operacij,

4 DOGODKI ZDRUŽENJA

VSE, KAR JE DOBRO VEDETI O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA IN VARSTVU OSEBNIH PODATKOV9. aprila je v dvorani Državnega sveta RS potekal seminar, katerega je Združenje občin Slovenije organiziralo v sode-lovanju z Informacijskim pooblaščencem. Ciljna skupina so vsi, ki se pri svojem delu srečujejo z osebnimi podatki in z njihovo obdelavo ter s posredovanjem informacij javnega značaja zainteresirani javnosti.Seminar je potekal v dveh delih. V prvem delu je infor-macijska pooblaščenka Mojca Prelesnik spregovorila o dostopu do informacij javnega značaja v povezavi z varst-vom osebnih podatkov. Najprej je predstavila je določila Zakona o varstvu osebnih podatkov in Zakon o dostopu do informacij javnega značaja in najnovejše zakonske spremembe. Nato je predstavila razliko med osebnimi podatki in informacijami javnega značaja ter dolžnosti organov zavezancev po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.V drugem delu seminarja pa je državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov Blaž Pavšič s slušatelji spregovoril o pravilni obdelavi osebnih podatkov pri poslovanju in o vsebini Kataloga in registra osebnih podatkov. Predstavil pa je tudi najpogostejše napake pri obdelavi osebnih podatkov in podal predloge oz. napotke za njihovo odpravo.

IMA OBČINA SKLENJENO DOBRO ZAVAROVANJE?14. aprila je v sejni sobi Združenja občin Slovenije potekalo izobraževanje, na katerem je bilo predstavljeno, kako lahko občine privarčujejo pri sklenitvi zavarovalnih polic in kako lahko optimizirajo obstoječe zavarovalne police.Slušateljem je bilo na konkretnih primerih predstavljeno, kje občine največkrat nimajo sklenjenih pravih zavarovanj in kako usodne posledice lahko iz tega izhajajo, na kat-erih področjih zavarovanj lahko s pravimi odločitvami prihranite pri stroških na področju zavarovanj, kaj vse lahko občina zavaruje in pod kakšnimi pogoji, kako

10

April 2015

lahko s preventivnim ravnanjem pridobite popuste pri zavarovanjih; kako ravnati v škodnih primeri in kje vse so vam svetovalci lahko v pomoč.Prav tako je bila slušateljem dana možnost, da se s stro-kovnjaki dogovorijo za brezplačen pregled obstoječih zavarovanj, ki se lahko optimizirajo znotraj obstoječe zavarovalnice ali pa pri drugih zavarovalnicah.

PRAVILEN OBRAČUN POTNIH STROPKOV IN DRUGIH IZPLAČIL, KI SE NE VŠTEVAJO V DAVČNO OSNOVO ZAPOSLENIH17. aprila je v dvorani Državnega sveta RS potekal semi-nar, katerega ciljna skupina so bili zaposleni v finančnih in računovodskih službah. Seminar je Združenje občin Slovenije pripravilo v sodelovanju s Svetovalno hišo Gominšek.Udeležencem seminarja je Majda Gominšek najprej pred-stavila zakonske podlage na delovnopravnem področju za javni sektor. Slušatelji pa so v nadaljevanju osvežili in nadgradili znanje o potnih nalogih, dnevnicah in bonitetah ter o poročanju povračil stroškov. Predstavljene so bile tudi spremembe pri izpolnjevanju REK obrazcev, do katerih je prišlo zaradi spremembe zakonodaje in pa novosti pri poročanju obrazcev M4.

5 SODELOVANJE ZOS Z DRUGIMI ORGANI IN INSTITUCIJAMI

NA MIZŠ SO SE NADALJEVALI POGOVORI O UKREPIH ZA ZNIŽANJE STROŠKOV OBČINAMNa Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) smo se predstavniki ministrstva, združenj občin in občin 1. aprila sestali na tretjem delovnem sestanku v zvezi s pripravo predlogov ukrepov, ki bi občinam zmanjšali stroške na področju predšolske vzgoje in šolstva.Tokratni sestanek je bil drugi sestanek delovne skupine za predšolsko vzgojo, ki se je lotila priprave konkretnih predlogov sprememb zakonodaje. V skladu z zadolžitvami prejšnjega sestanka je MIZŠ pripravilo podatke, s katerimi smo želeli preveriti smiselnost uvedbe določenih ukrepov.Glede izenačitve heterogenih in homogenih oddelkov prvega starostnega obdobja podatki kažejo, da je ho-mogenih oddelkov okoli 85 %. Vida Starič Holobar je pri tem opozorila, da precej občin še ne pozna vseh možnosti optimizacije organizacije oddelkov in da je tu še precej manevrskega prostora. Spremembe na tem področju zato niso predvidene. Možnosti racionalizacije glede zahtev po sočasnosti v oddelku, ko oddelek ni poln, bi bile dobrodošle, vendar jih je težko predpisati. Prav tako je nismo našli ustrezne rešitve zaradi prostih mest v vrtcih v poletnih mesecih.Vsi skupaj smo se strinjali, da predšolsko vzgojo in šolstvo dražijo tudi številne druge dejavnosti, ki se morajo izvajati npr. obvezno usposabljanje o varnosti in zdravja pri delu, tečaji prve pomoči (70 urni program skupaj z opremo stane okoli 4.000 evrov), zdravstveni pregledi zaposlenih itd. V zvezi s tem smo sklenili, da se na Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za zdravje pošlje pobuda za sestanek z zahteva po preučitvi smotrnosti vseh pregledov in usposabljanj.Boris Zupančič iz sektorja za osnovno šolo je povedal, da je tik pred javno obravnavo predlog novele Zakona o osnovni šoli, določa pa manjše spremembe, s katerimi se zamika uvajanje tujega jezika v prvih razredih osnovne šole. Pripravili so tudi predlog sprememb 56. člena Zakona o osnovni šoli, ki določa prevoz otrok v šolo. Nekaj občin

http://www.gzs.si/slo/panoge/turisticno_gostinska_zbornica_slovenije/pridobitev_licence_za_turisticne_agencije/234

11

April 2015

bo preverilo finančne učinke predlaganih sprememb in preverilo, če ustrezno urejajo različne situacije. Strinjali smo se, da bi nov 56. člen moral iti v sprejem že s prip-ravljeno novelo. MIZŠ se z Agencijo za varnost prometa dogovarja o opredelitvi (ne)varnih poti, v okviru projekta, s katerim želijo prikazati celovito sliko mreže vzgoje in izobraževanja in jo pretvoriti v ustrezen portal, pa želijo hkrati izrisati šolske poti in v aplikaciji označiti, katera pot je nevarna. V zvezi s prevozi je potrebno ustrezno urediti tudi normative pri varstvu vozačev in kombiniranje kadra s podaljšanim varstvom.Kar nekaj predstavnikov občin je opozorilo na izrabljanje instituta začasnega prebivališča in s tem težav pri vpisu otrok v šolo in določitvi matične šole (šolskega okoliša). MIZŠ bo poslalo pobudo Ministrstvu za javno upravo, da se poišče ustrezna rešitev.S strani občin je bilo opozorjeno tudi, da bo potrebna sistemska ureditev glede pravice do spremljevalca in plačilom le-tega za otroke s posebnimi potrebami.MIZŠ je pripravil nabor priporočil o načinih nadomeščanja odsotnih delavcev v vrtcu (pravno podlago, možne oblike nadomeščanja). Sicer je bilo opozorjeno, da je potrebno kot možnost nadomeščanje z notranjimi prerazporedit-vami izkoristiti tudi specialnega pedagoga, svetovalnega delavca ter začasnega spremljevalca gibalno oviranih. Glede stroška nadomeščanja odsotnih delavcev do 30 dni je bilo dogovorjeno, da se vključi v ceno programa vrtca.

PLENARNA SEJA DELOVNIH SKUPIN ZA PRENOVO PROSTORSKE IN GRADBENE ZAKONODAJEMinistrstvo za okolje in prostor je v okviru Službe za sistem okolja in prostora včeraj 14. 4. 2015 sklicalo plenarno srečanje delovnih skupin za prenovo prostorske in gradbene zakonodaje. Na seji je ministrstvo predstavilo normativni program dela Vlade RS za leto 2015, nadaljnji potek projekta prenove zakonodaje ter način njegove izvedbe. Vlada RS je novembra 2013 potrdila Izhodišča za nor-mativne spremembe na področju urejanja prostora in graditve objektov, na podlagi katerih se je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor lotilo prenove prostorske in gradbene zakonodaje. V okviru ministrstva so bile ustanov-ljene delovne skupine, zadolžene za pripravo konkretnih predlogov oziroma rešitev. Z namenom vključitve čim širše javnosti je ministrstvo v nadaljevanju postopka sestavilo

razširjene delovne skupine, v katere so poleg predstavnikov ministrstva vključeni tudi predstavniki občin, Gospodarske zbornice Slovenije, Inženirske zbornice Slovenije, Mreže za prostor, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Odgovorno do prostora, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.V prvem delu seje je predstavnik ministrstva prisotnim predstavil terminski načrt, po katerem naj bi potekale nadaljnje aktivnosti prenove prostorske in gradbene za-konodaje. Na ministrstvu predvidevajo, da bodo v mesecih aprilu in maju pripravili podrobneje razdelane predloge sprememb, katere naj bi v istem obdobju posredovali v nadaljnjo potrditev oziroma bi jih po potrebi dopolnili na posameznih sestankih. Nadalje naj bi v juniju in juliju potekala izvedba nomotehnične obdelave s konkretno izoblikovanimi predlogi posameznih členov ter vmesno potrjevanje osnutkov s strani zainteresirane javnosti. Od 15. avgusta do 15. septembra je predvideno medresorsko usklajevanje in predstavitev predlogov v Državnem zboru RS, konec oktobra tega leta pa naj bi bili predlogi spre-memb predloženi Vladi RS. Sprejem v Državnem zboru je predviden spomladi 2016.V nadaljevanju seje so bili udeležencem predstavljeni predlogi po posameznih zakonih. V okviru Zakona o pro-storskem načrtovanju (ZPNačrt) velja izpostaviti predlog, po katerem se predvideva konstituiranje posebnega telesa za usklajevanje in potrjevanje občinskih prostorskih aktov. Hkrati se načrtuje tudi uzakonitev PIS kot pravnega vira za objavljanje in uporabo prostorskih aktov ter uporabo njegovih orodij za prehod na informatiziran proces pri-prave le-teh. Med ostalimi predlogi velja izpostaviti tudi uzakonitev posebnega za občine ter nosilce urejanja pro-stora obligatornega postopka za »prostorizacijo« oziroma prenos sektorskih režimov v prostorske akte, uzakonitev gradbenih komisij, ponovno uvedbo gradbene parcele kot temelja prostorske regulacije, morebitno ukinitve lokacijske informacije in uzakonitev trajanja veljavnosti potrdila o namenski rabi zemljišča v povezavi z ureditvijo problematike sporočanja namenske rabe GURS za potrebe davčnih in drugih postopkov. V okviru Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) je načrtovana uzakonitev opcijske predodločbe, ki bi imela podobno funkcijo kot nekdaj lokacijsko dovoljenje, le da ne bo vsebovala obveznosti izkazovanja pravice graditi in obveznosti plačila prispevkov, bo pa imela omejen rok veljavnosti. Hkrati na ministrstvu načrtujejo spremembo nekaterih najbolj problematičnih definicij (objekt,

12

April 2015

rekonstrukcija/dozidava in prizidava/novogradnja, spre-memba namembnosti itd.) ter obvezno uporabo poeno-tenih definicij v prostorskih aktih. V okviru inšpekcijskih določb je načrtovano izboljšanje le-teh ter uzakonitev zastaranja inšpekcijskega pregona. Predlogi sprememb Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) predvidevajo spremembe, ki sicer ne bodo posegle v sistem načrtovanja in dovoljevanja, bodo pa omogočile učinkovitejše vodenje postopkov. Predvidena je tudi širitev določb o pridobivanju nepremičnin in pravic na njih ter dopolnitev določb o dokazilih o pravici graditi. Spremembe krovnih okolijskih predpisov (Zakona o vo-dah, Zakona o varstvu okolja ter okoljskih podzakonskih predpisov) bodo težile predvsem k integraciji soglasij v proces prostorskega načrtovanja in s tem njihove reduk-cije v fazi dovoljevanja ter racionalizacije in združevanja postopkov v fazo dovoljevanja po principu »vse na enem mestu«. V nadaljevanju seje so udeleženci v razpravi podali pripombe na predstavljene predloge ter zahtevali, da ministrstvo zainteresirano javnost vključi tudi v nadaljnji postopek prenove prostorske in gradbene zakonodaje.

DRUGI SESTANEK GLEDE PREDLOGA NOVEGA ZAKONA O POGREBNI DEJAVNOSTI IN UPRAVLJANJU POKOPALIŠČNa Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) smo se 16. aprila sestali predstavniki gospo-darskega ministrstva, Službe za lokalno samoupravo in združenj občin. To je bil drugi sestanek na temo priprave novega zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč. Osnutek zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč, ki ga je pripravil MGRT, je bil pripravljen v skladu s sklepom Vlade RS, po katerem je bilo upravljanje s pokopališči opredeljeno kot obvezna gospodarska javna služba, pogrebna dejavnost pa bi se izvajala v okviru proste gospodarske pobude kot tržna dejavnost. Predstavniki občin vseskozi opozarjamo na nestrinjanje z navedenim konceptom, nov predlog zakona s spremenjen-im konceptom (pogrebna dejavnost kot izbirna/obvezna gospodarska javna služba) pripravlja dr. Boštjan Brezovnik.

Predlog se bo še prilagajal v skladu s pripombami občin in v skladu z razpravo, ki je potekala na tokratnem sestanku. Nato bo predlog poslan ministrstvu, ta pa bo pripravil predlog zakona, združen iz predloga, ki ga je pripravilo ministrstvo, in predloga združenj občin. Zaradi same narave pogrebne dejavnosti še vedno ostaja odprto vprašanje, kateri je tisti obseg storitev, ki mora biti opredeljen kot obvezna gospodarska javna služba (GJS), katere dejavnosti pa je primerno prepustiti trgu. Strinjati se je bilo, da se prvi prevoz pokojnika in stalna dežurna služba za prevoz pokojnika ter storitve grobarjev (izkop, pokop pokojnika, zasutje) uvrstijo v obvezno GJS. Ali bi to moral biti tudi minimalni obseg pogrebne dejavnosti in kolikšen je ta minimalni obseg, je odprto vprašanje. Še nekaj poudarkov iz razprave. Po Evropi je ureditev zelo različna. Ponekod so se odločili za pogrebno dejavnost kot čisto tržno dejavnost, sčasoma se je ureditev izkazala za neustrezno, saj gre pri pogrebni dejavnosti vendarle za izvajanje javnega interesa zaradi zagotavljanja javnega zdravja. Opozorjeno je bilo tudi, da se pogrebna dejavnost v Sloveniji v nekaterih okoljih izvaja kot tržna dejavnost, čeprav se ne bi smela. Večina slovenskih občin namreč ni sprejela odlokov, pogrebnega reda, niso določile koncesion-arjev in niso ustrezno določile cen storitev. Občine tudi niso uredile statusa pokopališč. Slednjega MGRT sicer ne namerava urejati, saj to že določa Zakon o graditvi objektov (grajeno javno dobro). Izpostavljeno je bilo tudi, da je potrebno skozi zakon zasledovati profesionalizacijo dejavnosti. Regulacija dejavnosti pa bo prav gotovo vodila v podražitev storitev.MGRT sicer načrtuje, da naj bi šel predlog zakona v javno obravnavo v začetku maja.

USKLAJEVALNI SESTANEK GLEDE PREDLOGA NOVELE ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIHNa Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil 20. aprila usklajevalni sestanek glede predloga novele Zakona o kmetijskih zemljiščih. Po javni razpravi predloga novele, ki je bila od sredine februarja do sredine marca, so bile obravnavane pripombe in iskane rešitve glede navedenih pripomb. Predsednik ZOS Robert Smrdelj je predstavil predlog združenja, po katerem bi bila občinam dana (večja) možnost prometa oziroma gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči.

13

April 2015

MKGP je v procesu javne obravnave dobil številne pri-pombe, ki so se nanašale na strokovne podlage, načrtovanje objektov na kmetijski namenski rabi, načrtovanje kmeti-jskih objektov na kmetijski namenski rabi z OPPN, promet s kmetijskimi zemljišči, agrarne operacije ter druge splošne pripombe.V področje odškodnin se s tokratno novelo zakona ne posega, se pa na ministrstvu zavedajo, da so odškodnine padle tako nizko, da je sistem postal neučinkovit. Ravno zaradi pomanjkanja sredstev tako na strani MKGP kot tudi na strani občin predlog zakona poenostavlja strokovne podlage (ukinja se preverjanje bonitete KZ, priprava pred-loga območij, primernih za izvajanje agrarnih operacij, ter priprava predloga območij, primernih za odpravljanje zaraščanja), ki bodo podlaga za določitev trajno varovanih KZ. Podan je bil sicer tudi predlog, da bi se strokovne podlage pripravljale za širšo območje, kot so občine.Kljub številnim dilemam bo MKGP vztrajal na načrtovanju kmetijskih objektov v okviru občinskih podrobnih pro-storskih načrtov na KZ brez spremembe namenske rabe. Državna sekretarka Tanja Strniša je pri tem poudarila, da so se omejili le na objekte, namenjene za osnovno kmetijsko dejavnost, je pa priznala, da so bili pritiski, da bi se dovolilo takšno načrtovanje tudi za objekte, namenjene dopolnilni dejavnosti. Glede na razpravo pa bodo še preučili, ali bi skozi navedeni postopek dovolili preseliti tudi celotno kmetijo.Glede načrtovanja, urejanja in drugih posegih na kmeti-jski namenski rabi je bilo v razpravi opozorjeno, da se bodo trajno varovana KZ določila na območjih, kjer so že objekti, infrastruktura, zato smo predlagali, da se na teh objektih dopustijo posegi. Prav tako je bilo opozorjeno, da je potrebno dopustiti umeščanje kolesarskih poti.Predlog novele zakona spreminja tudi področje prometa s kmetijskimi zemljišči: skrajšanje nekaterih postopkov, spremembe glede sklepanja pravnega posla brez odobritve upravne enote. Glede slednjega je predsednik ZOS Robert Smrdelj predlagal dopolnitev z dvema alinejama, in sicer za primere za potrebe gradnje objektov javne infrastrukture ter če je kupec zemljišča občina na podlagi izkazanega javnega interesa (zagotavljanje nadomestnih KZ za potrebe menjav zemljišč, zaokroževanja stavbnih in kmetijskih zemljišč ipd.). Tudi s strani drugih predstavnikov občin je bila ideja podprta, saj da morajo imeti občine možnost gospodariti s svojimi KZ (vsaj predkupna pravica znotraj naselij). MKGP členov, ki se nanašajo na predkupno

pravico, ne bo odpiral, prav tako so zadržani do predloga ZOS, ki pa ga bodo sicer še podrobneje preučili.Beseda je sicer tekla še o agrarnih operacijah. MKGP na pripombo informacijskega pooblaščenca vztraja, da bi bilo potrebno upravno overiti tudi izjave o soglašanju z uvedbo komasacijskega postopka. Udeleženci sestanka so sicer opozorili, da bi to lahko bila ovira. Nekaj dilem je bilo tudi glede možnosti razdelitve solastnine v komasacijskem postopku; ta bo sicer mogoče le ob soglasju vseh lastnikov. Tudi sicer bo prišlo do določenih sprememb predlaganih določb.MKGP bo v skladu z razpravo na sestanku spremenilo nekatere člene. Če po potrebno, bo v kratkem opravljen še en sestanek glede predloga novele Zakona o kmetijskih zemljiščih, predlog zakona bo nato poslan v medresorsko usklajevanje.

14

April 2015

6 POBUDE IN PRIPOMBE

POZIV ZA SPREMEMBO PRAVILNIKA O METODOLOGIJI ZA DOLOČANJE NADOMESTIL ZA SLUŽNOSTI IN STAVBNE PRAVICE NA VODNIH IN PRIOBALNIH ZEMLJIŠČIH V LASTI RSZOS je v začetku aprila opozoril Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), da še vedno niso sprejete spremembe Pravilnika o metodologiji za določanje nadomestil za stavbne pravice in služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti RS. Na sestanku glede ukrepov za znižanje stroškov delovanja občin dne 11. 3. 2015 med predstavniki MOP ter predstavniki združenj občin je bilo dogovorjeno, da se bo sprememba Pravilnika sprejeta v najkrajšem možnem času. ZOS si sicer že dlje časa prizadeva za odpravo odplačnosti služnosti med državo in občinami. Ker smo razumeli, da je predlagana sprememba zakona, ki ureja to področje problematična, podpiramo predlog Ministrstva za okolje in prostor, po katerem bi se služnosti in stavbne pravice za objekte, ki posegajo v vodotoke (kot so mostovi, viadukti, kanalizacije, vodovodi,...), zaračuna maksimalno v višini 5 % dosedanje vrednosti nadomestila, tam, kjer pa je mogoče odstopanje od načela odplačnosti, pa smo MOP pozvali, da se omogoči neodplačno ustanavljanje služnosti.Ponovno smo poudarili, da je Vlada RS za leto 2015 drastično znižala povprečnino in prihodke občin, zato pričakujemo, da bodo dogovorjeni ukrepi resnično sprejeti v najkrajšem možnem času.

IZHODIŠČA ZOS ZA PRIPRAVO NOVE SISTEMSKE UREDITVE OBDAVČITVE NEPREMIČNIN V RS Združenje občin Slovenije že od vsega začetka sodeluje v postopku za pripravo nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin v Republiki Sloveniji, ki poteka v okviru Projektne skupine in Projektnega sveta. Kot reprezentativ-no združenje samoupravnih lokalnih skupnosti bomo pri pripravi nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin v RS zastopali pravice in interese samoupravnih lokalnih

skupnosti, ki jih zagotavljajo Ustava RS in Evropska listina lokalne samouprave.Ministrstvu za finance ter obema delovnima telesoma smo posredovali pisna izhodišča ZOS za pripravo nove sistem-ske ureditve obdavčitve nepremičnin, ki jih je oblikovala strokovna delovna skupina ZOS in so bila potrjena s strani predsedstva ZOS na seji dne 20. 3. 2015.

PRIPOMBE NA PREDLOG ZAKONA O GOSPODARJENJU Z GOZDOVI V LASTI REPUBLIKE SLOVENIJEZOS je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in preh-rano podal pripombe na predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Opozorili smo, da je v predlogu zakona vsakršna rešitev, ki kakorkoli zmanjšuje prihodke občin ali pa omejuje avtonomijo razpolaganja, absolutno nesprejemljiva.Poenostavljen izračun namreč pokaže, da občinam po novem predlogu zakona pripada le 4% vrednosti posekanega lesa, kar pa v primerjavi z dosedanjo uredit-vijo predstavlja kar 43% znižanje prihodkov. V ZOS smo zato pozvali ministrstvo, da je nujno opredeliti finančne posledice, ki jih zakon prinaša za občine, in predlagali, da je nujno potrebno (tudi za posamezno občino) pripraviti natančno finančno primerjavo izračuna višine koncesijske dajatve po obstoječi ureditvi v primerjavi s predlagano.Posebej smo opozorili in nasprotovali četrti alineji 20. člena predloga zakona, ki navaja, da se v proračunu občine nakazana sredstva letnega nadomestila izkazujejo kot namenski prejemki in porabljajo kot namenski izdatki za vzdrževanje gozdnih cest, do dve tretjini nakazanih sredstev pa se lahko nameni za vzdrževanje občinskih javnih cest. Nesprejemljivo je, da se ta dajatev omejuje z trajno namensko rabo, sploh pa v časih, ko se prihodki občin močno krčijo, pri čemer je dodatno drobljenje pri-hodkov z namenskostjo v nasprotju z splošno podprtim načelom integralnega proračuna in nedopustno posega v avtonomijo občin.Z zadnjo spremembo zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov je bilo uveljavljeno neodplačno ustanavljanje služnosti na kmetijskih zemljiščih in gozdovih v lasti RS in v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, če se ustanavlja v korist občin ter lažje izkazovanje javnega inte-resa pri ustanavljanju stvarnih pravic na tem premoženju.

15

April 2015

Predlagali smo, da se ta rešitev upošteva tudi v predlaganem zakonu.

PREDLOG ZA DOPOLNITEV ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIHZOS je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovil pobudo za dopolnitev predloga novele Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E), in sicer smo predlagali dopolnitev drugega odstavka 19. člena zakona, ki določa primere za sklepanje pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije brez odobritve upravne enote. ZOS je predlagal dopolnitev z dvema alinejama, in sicer za potrebe gradnje objektov javne infrastrukture ter za primer, če je kupec zemljišča občina na podlagi izkazanega javnega interesa (zagotavljanje nadomestnih KZ za potrebe menjav zemljišč, zaokroževanja stavbnih in kmetijskih zemljišč ipd.). Razvoj občine je torej v tesni odvisnosti od prostorskega razvoja in prostorskega načrtovanja. Prav spreminjanja prostorskih aktov in namembnosti zemljišč pogosto prive-dejo do špekulativnih nakupov in prodaj. Pravna podlaga, na podlagi katere bi bila občini omogočena neposredna sklenitev pravnega posla (nakupa oz. menjave) kmetijskega zemljišča pred nameravano spremembo v stavbno zemljišče in za katerega bi se javna korist za nakup izkazala s skle-pom občinskega sveta, bi te špekulacije lahko preprečila. Predlagana dopolnitev 19. člena ZKZ ne bi imela učinka razlastitve ali prisilitve, ampak bi občini zgolj omogočila neposredno sklepanje pravnih poslov, izključno za potrebe uresničevanje javnega interesa.

ZOS POZVAL VLADO K INTENZIVIRANJU AKTIVNOSTI ZA SPREJEM UKREPOV ZA ZNIŽANJE STROŠKOV OBČINAMZdruženje občin Slovenije je Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za finance in predsednika vlade pozvalo, da pospeši aktivnosti glede sprejemanja ukrepov za znižanje stroškov občinam ali pa zagotovi 23 milijonov evrov in prilagodi višino povprečnine za leto 2015.Potem ko se je Vlada RS na seji prejšnji teden seznanila s poročilom Ministrstva za javno upravo o aktivnostih

ministrstev v zvezi z znižanjem stroškov delovanja občin oziroma odprave ugotovljenih administrativnih ovir ter hkrati ministrstvom naložila, da pospešijo aktivnosti za realizacijo sklepa v zvezi z znižanjem stroškov delovanja občin oziroma odprave ugotovljenih administrativnih ovir, se je odzvalo tudi Združenje občin Slovenije.Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za finance in predsednika vlade smo opozorili, da je bilo iz dosedanjih pogovorov in aktivnosti nekaterih resorjev moč začutiti, da so pogovore izvedli zgolj kot formalnost zadostiti zahtevam sklepa Vlade RS z dne 22. 1. 2015 in Dogovora o višini povprečnine za leto 2015 v točki, ki je naložila srečanje posameznih ministrstev s predstavniki občin do konca marca 2015. Zapisali smo tudi, da smo pričakovali, da bodo ministrstva delovala proaktivno in poleg prizadevanj za sprejem ukre-pov, pripoznanih v omenjenem sklepu Vlade RS, preučila svojo zakonodajo, ki se nanaša na delovanje občin, in tudi sama predlagala nabor ukrepov, ki bodo vodila do sprejetja sistemskih in izvedbenih ukrepov za znižanje stroškov občin pri izvajanju z zakonom določenih nalog. Pri tem smo izpostavili, da je Združenje občin Slovenije sicer tudi samo podalo več predlogov in pobud za pospešitev postopanja v postopkih spreminjanja zakonodaje, odziv nanje pa še čakamo.Naslovnike dopisa smo opozorili, da je nujno intenzi-viranje tako procesa spreminjanja zakonodaje kot tudi iskanja konkretnih finančnih prihrankov občin. V nas-protnem primeru pričakujemo, da bo Vlada RS zagotovila 23 milijonov evrov in prilagodila višino povprečnine za drugo polovico leta 2015.

16

April 2015

7 IMENOVANJA

IMENOVANJE V DELOVNO SKUPINO - PSIHOSOCIALNA POMOČ PO NESREČAHNa poziv Uprave RS za zaščito in reševanje je Združenje občin Slovenije kot svojo predstavnico v delovno skupino, ki bo sodelovala pri izdelavi medresorskega dokumenta o psihosocialni pomoči po večjih nesrečah, predlagalo Mihaelo Smrdel, direktorico občinske uprave Občine Pivka.

8 VPRAŠANJA OBČIN

PLAČILO UPRAVNE TAKSEZOS je na prošnjo občin članic zaprosil za pojasnilo o plačilu upravne takse za potrdilo o namenski rabi zemljišča, ki ga notar potrebuje za notarsko overitev pogodb, na podlagi spremenjenega 105. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (5. člen Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin).

Odgovor Ministrstva za pravosodje Kot izhaja že iz temeljne določbe 1. člena ZN, pravice in dolžnosti notarjev ureja ZN. Ta v 5.a členu določa, da je notar za potrebe notarskih storitev dolžan sam pridobiti podatke oziroma dokazila o podatkih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. Ureja torej dolžno ravnanje notarja pri opravi notarske storitve v razmerju do stranke. To dolžno ravnanje pa je v nadaljevanju glede razmerja upravljavcev uradnih evidenc ter notarja v smislu plačila te storitve opredeljeno tako, da so vsi upravljavci uradnih evidenc zahtevane podatke notarjem dolžni posre-dovati brezplačno. Glede na navedeno so občine kljub temu, da ZPNačrt na novo opredeljuje naravo potrdila o namenski rabi, ZUT pa višino takse za izdajo tega potrdila, dolžne notarjem potrdila o namenski rabi zemljišč posredovati brezplačno. V skladu z mnenjem Ministrstva za pravosodje o tem, da je 5.a člen Zakona o notariatu specialni predpis glede na spremenjeni 105. člen Zakona o prostorskem načrtovanju, je tudi stališče Ministrstva za javno upravo, da so nave-dena potrdila za notarje brezplačna.Na združenja občin se je v dopisu obrnilo tudi Ministrstvo za obrambo, v katerem je opozorilo na sporno prakso nekaterih občin glede obračunavanja taks za izdajo potrdil o namenski rabi zemljišč tudi državnim organom (Upravam za obrambo) v okviru izvajanja uradne dolžnosti prido-bivanja podatkov iz uradnih evidenc za potrebe izvajanja upravnih postopkov.Ne glede na določila ZUUJFO, s katerim se je nekoliko spremenil oz. dopolnil 28. člen Zakona o upravnih tak-sah in njegov tarifni del z novo tarifno številko v okviru gradbenih taks ter uvedlo plačilo takse za izdajo potrdila o namenski rabi zemljišča (tarifna številka 37a.) menijo,

https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Sistemsko%20na<010D>elno%20mnenje%20in%20priporo<010D>ilo%20�t%202%202012.pdf

17

April 2015

da je zaračunavanje takse državnim organom povsem neupravičeno. Skladno s 1. točko prvega odstavka 23. člena Zakona o upravnih taksah, ki ga pa ZUUJFO ni spremenil ali dopolnil, namreč državni organi takse ne plačujejo.

VPRAŠANJE GLEDE NADZORNEGA ODBORAMinistrstvu za javno upravo smo naslovili vprašanje občine članice, ki sprašuje, ali bo lahko prokurist zasebnega za-voda, če je uporabnik proračunskih sredstev oziroma bi ta zavod na javnem razpisu pridobil javna sredstva, še naprej predsednik ali član nadzornega odbora te občine.

Odgovor MJUKdo ne more biti član nadzornega odbora občine, določa tretji odstavek 32.a člena Zakona o lokalni samoupravi. Poleg članov občinskega sveta, župana, podžupana, članov svetov ožjih delov občine, tajnika občine (direktorja občinske uprave) in javnih uslužbencev občinske uprave so to tudi člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev (OP. občinskih). V skladu z opre-delitvijo uporabnikov proračuna, ki jo določa Zakon o javnih financah, so to neposredni uporabniki občinskega proračuna (občinski organi ali organizacije ter občinska uprava; 5. točka 3. člena ZJF) in posredni uporabniki občinskega proračuna (javni skladi, javni zavodi in agen-cije, katerih ustanovitelj je občina; 6. točka 3. člena ZJF). Neposredni uporabniki občinskega proračuna so tudi ožji deli občine. Ostale pravne osebe javnega ali zasebnega prava so prejemniki proračunskih sredstev. Tretji odstavek 32.a člena ZLS torej ni podlaga za ugotovitev, da član poslovodstva zasebnega zavoda, ki je/bo prejemnik sredstev občinskega proračuna, ne more biti član nadzornega od-bora občine. Enako kot za člana poslovodstva take pravne osebe velja tudi za njenega prokurista. Opozarjajo pa na določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Če v pooblastila prokurista, ki je član nadzornega odbora občine, spada sklenitev pogodbe z občino glede sredstev, ki naj bi jih zavod pridobil na javnem razpisu, bo moral v okviru dolžnosti izogibanja navzkrižju interesov, ne glede na uspeh na razpisu, zahte-vati svojo izločitev iz postopka morebitnega nadzora nad izvedbo konkretnega javnega razpisa. Menijo, da ni ovire za delovanje takega člana nadzornega odbora pri ostalih načrtovanih nadzorih.

DELITEV OKOLJSKIH DAJATEV MED OBČINAMINa Ministrstvo za okolje in prostor smo naslovili vprašanje občine.Tretji odstavek 7. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih določa: »Če je telo odlagališča na območju dveh ali več občin, se okoljska dajatev razdeli med občine v enakih deležih.« 26. točka 3. člena Uredbe o odlagališčih odpadkov določa, da je »telo odlagališča« del odlagališča, ki obsega celoto vseh odloženih odpadkov in sistem tesnjenja odlagališčnega dna, pokritje površin odlagališča, sistema za odvajanje izcedne vode in padavinske vode s površin odlagališča, sistem odplinjanja odlagališča in druge objekte ter obrobne in oporne nasipe in druge tehnične konstrukcije za zagot-avljanje stabilnosti telesa odlagališča. Telo odlagališča ima eno ali več odlagalnih polj. V zvezi z navedenim se zastavljata dve vprašanji. Kot prvo nas je zanimalo, ali pod telo odlagališča šteje tudi čistilna naprava izcednih vod. Ter drugo: ali občini, na kateri je čistilna naprava izcednih vod (preostali del je na območju druge (sosednje) občine) na podlagi navedene definicije telesa odlagališča, pripada del okoljskih dajatev? Odgovora še nismo prejeli.

NAKUP GASILSKE OPREME ZA PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUŠTVA Na prošnjo občine članice smo ostale občine povprašali, na kakšen način zagotavljajo sredstva za nabavo gasilske opreme za prostovoljna gasilska društva. in sicer ali je to preko javnega razpisa, gasilske zveze ali direktno s pogodbo.Občinam, ki so se odzvale in poslale odgovore, se iskreno zahvaljujemo za njihovo pomoč. Zbir odgovor občin je dostopen tukaj.

TABLIČNI RAČUNALNIKI ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETAZa potrebe opravljanja funkcije člana občinskega sveta je občina nabavila tablične računalnike. Svetnikom bodo dani tablične računalnike v uporabo, pri tem pa želijo, da

http://www.zdruzenjeobcin.si/fileadmin/datoteke/2015/VPRASANJA_OBCIN/odgovori-GASILSKA_OPREMA_NABAVA__2.4.2015.pdf

18

April 2015

podpišejo izjavo, da bodo z njimi ravnali v duhu dobrega gospodarja in jih po zaključku opravljanja funkcije vrnili nepoškodovane. Občine smo zaprosili, da pomahajo občini s svojimi izkušnjami in da nam napišejo, kako so zadevo uredili v njihovi občini, prav tako smo jih prosili za vzorce izjav, pogodb ipd., s katerimi so določili uporabo tabličnih računalnikov za člane občinskih svetov.Občinam se zahvaljujemo za posredovane odgovore. Odgovori občin in vzorci reverzov oziroma pogodb se nahajajo na povezavi.

9 SEJE VLADE RS

SEJA VLADE RS 2. 4. 2015 Vlada RS je na 29. redni seji med drugim sprejela Predlog Zakona o trgovini, Poslovni in finančni načrta Eko sklada ter novelo Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij.

Predlog Zakona o trgoviniPredlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini deregulira izobrazbene pogoje za opravljanje poklicev trgovskega poslovodje in prodajalca, za katera je predpisana minimalna stopnja izobrazbe splošne smeri. Deregulacija v trgovini bo imela pozitiven vpliv na več-jo fleksibilnost pri iskanju dela in zaposlovanja ter lažji dostop v panogo, kar povečuje možnosti samozaposlitve in socialnega podjetništva.Predlog zakona vključuje tudi zahtevo po soglasju uprav-ljavca javne ceste v primerih, ko se prodaja blaga izvaja v varovalnem pasu javne ceste (zagotovitev javne varnosti).

Poslovni in finančni načrta Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za leto 2015Vlada RS je sprejela Poslovni in finančni načrt Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za leto 2015, ki ga je nadzorni svet Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada obravnaval na 2. redni seji dne 19. marca 2015, razen v delu, ki se nanaša na porabo sredstev Sklada za podnebne spremembe. Prav tako je vlada potrdila Program Eko sklada za izvajanje nalog po Energetskem zakonu za leto 2015, za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom, pravnim osebam in zasebnikom, sofinanciranje programa energetskega svetovanja in zagotovitev sredstev za izvajanje predmetnega programa iz Poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za leto 2015.Ekosklad bo tako zaenkrat objavil javne razpise za ugodno kreditiranje okoljskih naložb tako za gospodinjstva kot za pravne osebe in samostojne podjetnike ter lokalne skup-nosti ter javne pozive za nepovratne finančne spodbude za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije s sredstvi pridobljenimi na podlagi Energetskega zakona. Ko bo sprejet Program porabe sredstev Sklada za

http://www.zdruzenjeobcin.si/rm/vprasanja-obcin/

http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=918

19

April 2015

podnebne spremembe 2015, pa bo objavil tudi razpise za namene določene v tem programu.Na podlagi Poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za leto 2015 bo Eko sklad v letu 2015 nadaljeval s kreditiran-jem okoljskih naložb kot osnovne dejavnosti Eko sklada in za to zagotovil najmanj 35 milijonov EUR kreditnih sredstev, v primeru razpoložljivih sredstev in potreb po-tencialnih kreditojemalcev pa tudi več. Interes občanov za kredite Eko sklada se povečuje zaradi možnosti sočasne pridobitve nepovratnih sredstev in posojil za istovrstne naložbe. Tudi pri pravnih osebah je zaradi zelo ugodne obrestne mere veliko zanimanje za posojila Eko sklada, čeprav se pri nekaterih pravnih osebah še naprej odražajo težave pri zagotavljanju ustreznega zavarovanja vračila kreditov. Finančni načrt za leto 2015 predvideva črpanje v višini 10 milijonov EUR iz naslova novega dolgoročnega kredita EIB, za katerega je bila pogodba podpisana maja 2011, poroštveni zakon za tretji okvirni kredit EIB v višini 50 milijonov EUR pa je bil na potrjen v Državnem zboru RS, dne 24. 10. 2013. Kredit se bo predvidoma črpal do leta 2016.V letu 2015 bo Eko sklad nadaljeval z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud v skupnem znesku pred-vidoma 24,5 milijona EUR z namenom zmanjšanja rabe energije, in sicer po naslednjih programih:• dodeljevanje 22 milijonov EUR nepovratnih finančnih

spodbud občanom za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah,

• spodbujanje nakupa električnih vozil z 2,5 milijona EUR nepovratnih sredstev.

Poleg tega pa bo Eko sklad, skladno s sprejetim novim energetskim zakonom, nadaljeval program brezplačnega energetskega svetovanja občanom v svetovalnih pisarnah po vsej Sloveniji, združenih v mrežo ENSVET, za kar bo v letu 2015 zagotovil 1 milijon EUR, ter zagotovil sredstva za izvajanje programa Centra za podpore v znesku 0,2 milijona EUR.

Novela Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območijZakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v 22. členu določa dodatne ukrepe za obmejna problemska območja, ki so sicer opredeljena v 24. členu zakona. Zakon v prvem odstavku 24. člena določa, da Vlada RS z uredbo

natančneje določi merila za določitev obmejnih problem-skih območij in seznam občin, ki ta merila izpolnjujejo. Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij v 5. členu določa, da Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vsaki dve leti preverja vrednosti meril iz ure-dbe in ob spremembah podatkov, ki narekujejo drugačno uvrstitev občin med obmejna problemska območja, prip-ravi predlog spremembe uredbe. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v letu 2014 preverilo vrednosti meril iz uredbe in ugotovilo, da je prišlo do spremembe uvrstitev občin med obmejna problemska območja. Najnovejše razpoložljive podatke o vrednostih meril iz uredbe je pripravil Urad RS za mak-roekonomske analize in razvoj na poziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Podatke, potrebne za izračun dostopnosti iz prvega odstavka 3. člena uredbe, je pridobilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.S spremembo uredbe se spremeni 4. člen uredbe, s katerim se na podlagi novih izračunov meril določijo občine, ki spadajo med obmejna problemska območja. Spremenjeni člen se glasi:Glede na določbe prvega odstavka 24. člena zakona in merila iz 2. in 3. člena te uredbe ter ob upoštevanju najnovejših razpoložljivih podatkov o vrednostih meril se v obmejna problemska območja uvrstijo občine: Ajdovščina, Apače, Bistrica ob Sotli, Bohinj, Bovec, Brda, Brežice, Cankova, Cerkno, Cirkulane, Črenšovci, Črna na Koroškem, Črnomelj, Divača, Dobrovnik, Dolenjske Toplice, Dravograd, Gorje, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Jezersko, Kanal, Kobarid, Kobilje, Kočevje, Komen, Kostanjevica na Krki, Kostel, Kozje, Kranjska Gora, Kungota, Kuzma, Lendava, Loška dolina, Loški Potok, Lovrenc na Pohorju, Luče, Majšperk, Metlika, Mežica, Miren - Kostanjevica, Moravske Toplice, Muta, Ormož, Osilnica, Pesnica, Pivka, Podčetrtek, Podlehnik, Podvelka, Postojna, Preddvor, Prevalje, Puconci, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Renče - Vogrsko, Ribnica na Pohorju, Rogašovci, Rogatec, Ruše, Selnica ob Dravi, Semič, Sežana, Slovenj Gradec, Solčava, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveti Tomaž, Šalovci, Šentjernej, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Tržič, Velika Polana, Videm, Vipava, Vuzenica, Zavrč in Žetale.«

http://zos.s5.net/e_files/datoteke/20/okroznica-8-5-2012.pdf

20

April 2015

SEJA VLADE RS 9. 4. 2015 Vlada RS je na 30. redni seji med drugim sprejela predlog novele Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, Program upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020), novelo Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju, odgovor na pobudo državnega svetnika za dopolnitev Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, Sklep o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovan-ju članov Odbora za spremljanje za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 ter Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi, organizaci-ji, nalogah in imenovanju članov Nadzornega odbora za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013.

Predlog novele Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstvaPredlog zakona uvaja elektronsko poslovanje v zdravstvu na nacionalni ravni in devet novih zbirk podatkov s področja zdravstva. Zaradi obrazloženega mnenja Evropske komisije prav tako delno prenaša v slovenski pravni red tudi Direktivo 2011/24/EU, v delu, ki se nanaša na opre-delitev definicije zdravstvena dokumentacija. Ker je bil v letu 2013 spremenjen Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki uvaja nov pravni subjekt na področju javnega zdravja, je dosedanji Inštitut za varovanje zdravja nadomeščen s novim subjektom, to je Nacionalnim inštitutom za javno zdravje.Cilj predloga zakona je v najkrajšem možnem času z omejenimi sredstvi omogočiti vpeljavo preizkušenih rešitev eZdravja na nacionalni ravni. Trenutno veljavni Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00; v nadaljn-jem besedilu: ZZPPZ) ureja celo paleto zbirk podatkov, ne pa tudi zbirk in njihovega upravljavca, ki bi podpiral, omogočal in zagotavljal nemoteno, varno, zanesljivo in zakonsko opredeljeno elektronsko poslovanje v okviru eZdravja. Zato je potrebno sodobnim zahtevam in ugo-tovitvam iz prakse ustrezno prilagoditi in urediti pravne podlage za novo nastajajoče zbirke podatkov eZdravje in ustanoviti Center za informatiko v zdravstvu, ki bo poskrbel za delovanje enotnega in usklajenega zdravstveno informacijsko komunikacijskega sistema na nacionalni ravni in ki bo deloval na enotni informacijsko komuni-kacijski infrastrukturi.

Drugi bistveni cilj predloga zakona je omogočiti pravno podlago za kakovostno, prijazno in učinkovito poslovanje v zdravstvu preko storitev eZdravja. Izvajalce danes namreč obvezujejo pravne, medicinske, poslovne, informacijske in druge zahteve, vsebovane v veljavnih predpisih, strokovnih in tehničnih standardih in drugi regulativi. ZPacP ureja predvsem pravice pacientov, ne ureja pa njihove izvedbene plati pri izvajalcih zdravstvenega varstva. V vse več up-ravnih in sodnih postopkih se preverja pravilnost ravnanja zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja.Po drugi strani pa morajo izvajalci, če želijo biti učinkoviti, kakovostni in delati v omejenih finančnih okvirih, hitro pričeti z uporabo storitev eZdravja. Zato bo za izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki bodo vključeni v storitve eZ-dravja izredno koristno sprejetje tega zakona, ki bo izvajal-cem in njihovim procesom omogočil zakonite, strokovne, kakovostne in učinkovite elektronske storitve z namenom enotne in primerljive obdelave in izmenjave podatkov in dokumentov.

Program upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020)Zakon o ohranjanju narave (ZON) določa varstvo območij Natura in potencialnih območij Natura, ki zajema varstvo ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Zagotavlja se z ukrepi za doseganje varstvenih ciljev (varstveni ukrepi). Varstveni ukrepi so ukrepi po ZON in ukrepi po drugih predpisih, ki lahko prispevajo k ohranitvi območij Natura, kamor se uvrščajo tudi različne oblike varstva na podlagi pogodb (npr. po predpisih s področja kmetijstva) in načrti trajnost-nega gospodarjenja oziroma upravljanja naravnih dobrin. Varstveni ukrepi se določijo s posebnim programom upravljanja, ki ga sprejme vlada, kot operativni program varstva okolja, katerega vsebino in postopek sprejemanja določa Zakon o varstvu okolja.Operativni program, to je Program upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020) v skladu z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) v obsežni prilogi določa podrobne varstvene cilje za vsako posamično območje Natura 2000 in varstvene ukrepe oziroma us-meritve za njihovo doseganje. Iz nabora z zakonodajo določenih ukrepov določa tiste varstvene ukrepe, ki so potrebni za doseganje varstvenih ciljev območij Natura, nadalje ureja vključevanje strokovnih vsebin v zakonske ukrepe, upravne ukrepe, pogodbene ukrepe, v največ prim-erih pa vključevanje v sistem drugih načrtovanj (npr. načrt

21

April 2015

upravljanja zavarovanega območja, gozdno gospodarske načrte, načrte upravljanja ribištva oz. ribiško gojitvene načrte, načrt upravljanja z vodami). Ukrepi se vključujejo tudi v ukrepe varstva kulturne dediščine.S sprejetjem tega programa vlada izvaja obveznosti iz ev-ropske direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v povezavi z direktivo o ohranjanju prosto živečih ptic ter pravne prakse. Nadalje postavlja okvir za črpanje sredstev EU v skladu z določili Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020, Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 in predloga Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v RS za obdobje 2014-2020, vse samo v delih, ki se nanašajo na območja Natura 2000.

Novela Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorjuSprejeta uredba usklajuje besedilo v izrazih in vrstah izplačil, ki se nanaša na najnižjo osnovo za plačilo prisp-evkov. S 1.1.2015 je najnižja osnova za plačilo prispevkov 52% povprečne plače v RS in ne minimalna plača, kot je veljalo doslej. V uredbi doslej ni bil naveden posebni izraz za število ur zmanjšanega obsega dela pedagoške obveznosti, am-pak samo vrednost zmanjšane pedagoške obveznosti. Za spremljanje in ugotavljanje števila zaposlenih na podlagi ur, je potreben tudi ta podatek.Ker bodo v letu 2015 proračunski uporabniki posredovali podatke o plačah na AJPES le v sistem ISPAP, kar pomeni, da obrazca 1/ZAP-M ne bo potrebno več posredovati, je v uredbi potrebno natančno opredeliti tudi izredna izplačila. Odgovor na pobudo državnega svetnika za dopolnitev Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih vodaMinistrstvo za okolje in prostor (MOP) ugotavlja, da bo poseganje v zadevno uredbo v letu 2015 ali najkasneje v začetku leta 2016 potrebno zaradi načrtovane novel-acije predpisov, ki urejajo zahteve v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda in emisijah snovi pri odvajanju teh odpadnih voda. Ob pripravi in uskla-jevanju sprememb omenjenih predpisov bo preučena tudi konkretna pobuda državnega svetnika, pri čemer pa bo treba upoštevati načelo, da se pri zmanjšanju okoljske da-jatve upošteva stopnja čiščenja komunalne odpadne vode.

Glede na navedeno na območjih, kjer javna infrastruktura ni zagotovljena (torej ni čistilne naprave), ni mogoče upoštevati pavšalnega 60-odstotnega čiščenja komunalne odpadne vode. MOP bo preučil možne rešitve glede na razpoložljive informacije o dejanskem stanju na terenu.

Sklep o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovanju članov Odbora za spremljanje za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020PRP 2014–2020 je skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije in predstavlja osnovo za črpanje sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). MKGP je že pri pripravi programa upoštevalo načela partnerstva in sodelovanja, v fazi izvajanja programa pa se je partnerstvo institucionaliziralo v obliki Odbora za spremljanje PRP 2014-2020. Glavne odgovornosti in naloge Odbora za spremljanje so zlasti pregled izvajanja Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (PRP 2014–2020) in napredka pri doseganju ciljev (preko finančnih podatkov in kazalnikov) in potrjevanje letnih poročil. V skladu s prvim odstavkom 47. člena Uredbe 1303/2013/EU mora država članica v treh mesecih po tem, ko je bila obveščena o sklepu Komisije o sprejetju programa, v soglasju z organom upravljanja (v nadaljevanju: OU) in v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom ustanoviti odbor za spremljanje. Sestava odbora za spremljanje je sestavljena v skladu z 48. členom Uredbe 1303/2013/EU. Člani Odbora za spremljanje so predstavniki ministrstev in vladnih služb, ekonomskih in socialnih partnerjev, nevladnih organizacij, ki delujejo na področju razvoja podeželja, ter lokalnih skupnosti. V Odboru za spremljanje bodo zastopani tudi organi in organizacije, zadolžene za varovanje okolja in ena-kost spolov. Skupaj je v Odboru za spremljanje zastopanih 30 različnih javnih in zasebnih institucij in organizacij.V Odbor za spremljanje je Vlada RS imenovala naslednje predstavnike ministrstev, vladnih služb, uradov in zavodov, gospodarskih in socialnih partnerjev, nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti.Predstavniki lokalnih skupnosti:Združenje občin Slovenije:- Alojz Sok, član; Janez Pirc, namestnik;Skupnost občin Slovenije:

22

April 2015

- Patricia Čular, članica; Klaudija Šadl Jug, namestnica,Združenje mestnih občin Slovenije:- Jože Kobe, član; Vili Eisenhut, namestnik.

Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovanju članov Nadzornega odbora za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013Gre za spremembo imenovanja članov Nadzornega odbora Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (PRP 2007–2013) zaradi spremembe Zakona o Vladi Republike Slovenije.PRP 2007–2013 je skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije in predstavlja osnovo za črpanje sred-stev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljevanju besedila: EKSRP). MKGP je že pri pripravi programa upoštevalo načela partnerstva in sodelovanja, v fazi izvajanja programa pa se je partnerstvo instituciona-liziralo v obliki Nadzornega odbora za PRP 2007–2013. Ta je bil s sklepom Vlade RS prvič imenovan po potrditvi PRP 2007–2013 v letu 2007. Člani Nadzornega odbora so predstavniki ministrstev in vladnih služb, javnih agencij, zavodov, predstavniki lokalnih skupnosti, ekonomskih in socialnih partnerjev ter nevladnih organizacij s področij, na katera posega izvajanje PRP 2007–2013. Skupaj je v Nadzornem odboru zastopanih 28 različnih javnih in zasebnih institucij in organizacij. Spremembo sklepa o imenovanju članov Nadzornega odbora za PRP 2007–2013 je potrebno izdati, ker je potrebno zaradi spremembe Zakona o Vladi RS na novo določiti člane in njihove namestnike s strani ministrstev, vladnih služb, uradov in zavodov ter zaradi organizacijskih in drugih sprememb tudi pri ostalih članih nadzornega odbora (nevladne organizacije, gospodarski in socialni partnerji, lokalne skupnosti).Vlada je v nadzorni odbor imenovala predstavnike min-istrstev, vladnih služb, uradov in zavodov, gospodarskih in socialnih partnerjev, nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti.Predstavniki lokalnih skupnosti:Združenje občin Slovenije:- Jernej Nučič, član; Andreja Smolej, namestnica; Skupnost občin Slovenije: - Klaudija Šadl Jug, članica; Lidija Šipek, namestnica.

SEJA VLADE RS 11. 4. 2015Vlada RS se je na 31. redni seji seznanila z drugim osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2015 – 2016. Ministrstvo za finance bo z osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2015 – 2016 (NRP 2015 – 2016) seznanilo pristojne odbore Državnega zbora RS in Ekonomsko socialni svet.Osnutek NRP 2015 – 2016 kot glavna cilja ekonom-ske politike opredeljuje spodbujanje gospodarske rasti in javnofinančno konsolidacijo. Pogoji za gospo-darsko rast bodo zagotovljeni z izboljšanjem dejavnikov konkurenčnosti in dvigom produktivnosti gospodarstva ter stopnje zaposlenosti ob zavedanju demografskih in okoljskih omejitev oziroma priložnosti. Za dosego dolgoročne gospodarske rasti in za ustvarjanje delovnih mest si je Slovenija začrtala ukrepe na ključnih področjih z namenom, da bi povečevala produktivnost in učinkovitost ter zagotovila primerno raven socialne vključenosti in pravičnosti. Glavni cilji in usmeritve so razvrščeni glede na prednostna področja, kot jih opredeljuje tudi Letni pregled rasti Sveta EU, medtem ko so ukrepi v nadaljevanju razvrščeni glede na prispevek k uresničevanju specifičnih priporočil Sveta EU in doseganje ciljev EU 2020. Tako usmeritve, kot ukrepi v največji možni meri upoštevajo tudi naloge in zaveze iz veljavnih nacionalnih dokumentov. Spodbujanje naložb • Investicije z multiplikativnimi učinki. V letih 2015

in 2016 se bodo izvedle investicije v prometno in okoljsko infrastrukturo, projekte informacijske družbe ter s področja zdravstva, tudi z izkoriščanjem sredstev iz evropskih skladov.

• Dolgoročno uravnotežen delež skupnih investicij v osnovna sredstva v BDP nad 20 %. Investicije v inovativnost, raziskave in razvoj v skladu s Strategijo pametne specializacije.

• Izkoristek iz Naložbenega načrta za Evropo. • Spodbujanje izvozne konkurenčnosti podjetij in

razvoja MSP. Internacionalizacija poslovanja ter vključevanja v globalne verige vrednosti.

• Razvoj finančnih instrumentov, izboljšanje posojilnih pogojev ter ukrepi za privabljanje zasebnih vlagateljev.

23

April 2015

• Izkoriščanje potencialov kreativne industrije, vključno z revitalizacijo kulturne dediščine in socialnega podjetništva ter prehoda na zeleno gospodarstvo in trajnostno upravljanje z viri.

Strukturne reforme • Stabilno, konkurenčno poslovno okolje in enostavnost

poslovanja: • Zmanjševanje administrativnih bremen: (i) poe-

nostavitev davčnih postopkov, (ii) ključne spre-membe na področjih prostorskega načrtovanja, graditve objektov ter umeščanja v prostor, (iii) spodbujanje uporabe elektronskega poslovanja.

• Povečanje konkurenčnosti na področju davkov z njihovim prestrukturiranjem v danih okvirih javnofinančnih prihodkov.

• Delovanje trgov proizvodov in storitev s premišljeno (de)regulacijo dejavnosti in poklicev.

• Posodobitev raziskovalnih in inovacijskih sistemov ter povečanje kakovosti javnih naložb v raziskave in inovacije.

• Učinkovito upravljanje državnega premoženja in znižanje prepletenosti države z gospodarstvom s premišljeno privatizacijo.

• Priprava in izvedba celovitih strukturnih sprememb v zdravstvu. Sočasna ureditev dolgotrajne oskrbe in osebne asistence.

• Proučitev morebitnih destimulacij in obstoječih spod-bud za podaljšanje delovne aktivnosti starejših.

• Posodobitev javne uprave, boj proti korupciji, davčni utaji ter delu in zaposlovanju na črno.

• Krepitev učinkovitosti in preglednosti delovanja pra-vosodnega sistema in njegovih gradnikov.

• Prilagajanje ukrepov na trgu dela za mlade, starejše, nizko izobražene in dolgotrajno brezposelne.

Fiskalna odgovornost• Okrepitev fiskalnega okvirja in odgovornosti.• Priprava izhodišč za dolgoročno spremembo strukture

javnih izdatkov. • Izravnan strukturni saldo leta 2020.• Nadomestitev učinkov kratkoročnih varčevalnih

ukrepov z učinki dolgoročnih strukturnih ukrepov.

SEJA VLADE RS 16. 4. 2015Vlada RS je na 32. redni seji med drugim sprejela Poročilo o aktivnostih ministrstev v zvezi z znižanjem stroškov delovanja občin oziroma odprave ugotov-ljenih administrativnih ovir, delovni osnutek Programa stabilnosti – dopolnitev 2015, Mnenje k predlogu novele Zakona o socialno varstvenih prejemkih ter se seznanila z opredelitvijo Ministrstva za zdravje do sklepov Odbora za zdravstvo o »Problematiki izgradnje urgentnih centrov«.

Poročilo o aktivnostih ministrstev v zvezi z znižanjem stroškov delovanja občin oziroma odprave ugotovljenih administrativnih ovirVlada RS se je seznanila s prvim poročilom Ministrstva za javno upravo o aktivnostih ministrstev v zvezi z znižanjem stroškov delovanja občin oziroma odprave ugotovljenih administrativnih ovir in obenem nalaga ministrstvom, da pospešijo aktivnosti za realizacijo sklepa v zvezi z znižanjem stroškov delovanja občin oziroma odprave ugotovljenih administrativnih ovir.V novembru 2014 se je s predstavniki združenj obči sestal predsednik vlade in na podlagi njihove pobude oblikoval posebno koordinacijsko skupino za dialog med vlado in združenji. Združenja so takrat izrazila podporo prizadevanje države pri brzdanju izdatkov javnih financ in pripravljenost za iskanje rešitev za zmanjšanje obveznosti občin. Na tej podlagi je bil dogovorjen načrt za pripravo ukrepov za zmanjšanje stroškov občin. Ukrepe smo razdelili v tri sku-pine in sicer (i) ukrepi, ki jih je mogoče uveljaviti takoj in zadevajo podzakonske predpise ali navodila ministrstev, (ii) ukrepi, ki zahtevajo zakonski poseg in jih je mogoče uveljaviti skupaj s proračunom za leto 2015 (Zakon o interventnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin) in (iii) ukrepi, ki zahtevajo sistemski razmislek in naj bi bili pripravljeni do konca leta 2015.Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za finance sta v okviru pogajanj z reprezentativnimi združenji občin glede višine povprečnine za leto 2015 podrobneje opredelila tri skupine znižanja stroškov za delovanje občin, njihovo doseganje pa je bil tudi pogoj za podpis dogovora o višini povprečnine za leto 2015 z reprezentativnimi združenji občin. • Prva skupina ukrepov so tisti, ki jih je mogoče uveljaviti

takoj in zadevajo podzakonske predpise ali navodila ministrstev;

24

April 2015

• Druga skupina ukrepov je bila uveljavljena s spreje-mom Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin hkrati s sprejemom rebalansa za 2015.

• Prvi dve skupini ukrepov sta realizirani, za uresničitev dogovora o povprečnini pa je nujno treba zaključiti tudi aktivnosti v zvezi s predpisi, ki sodijo v tretjo sku-pino. V tretjo skupino ukrepov sodijo kompleksnejše naloge, ki zahtevajo daljše usklajevanje in daljši rok izvedbe iz nabora zakonov. Vlada Republike Slovenije je na 19. redni seji dne 22. 1. 2015 sprejela sklep v zvezi s pripravo prioritetnih sistemskih sprememb predpisov, ki se nanašajo na znižanje stroškov delovanja občin oz. odpravo administrativnih ovir ter pooblastila Ministrstvo za javno upravo, da koordinira aktivnosti in mesečno poroča vladi o napredku pri izvedbi sklepa.

Na podlagi izvedenih aktivnosti Ministrstvo za javno upravo ocenjuje, da je nujno intenziviranje ne le procesa dogovarjanja z združenji občin, pač pa predvsem iskanje konkretnih finančnih prihrankov občin.

Delovni osnutek Programa stabilnosti – dopolnitev 2015 Cilji javno finančne politike Republike Slovenije za leti 2015 in 2016 sledijo zahtevam in priporočilom Sveta EU v okviru zavez Pakta stabilnosti in rasti ter so v skladu s postopkom presežnega primanjkljaja. Doseganje scenarija v srednjeročnem obdobju je predvideno s prepletanjem spodbujanja naložb in ukrepi za večjo konkurenčnost, strukturnimi reformami in fiskalno odgovornostjo. Slovenija v letu 2015 sledi fiskalnemu cilju, da doseže primanjkljaj sektorja države v višini 2,9% BDP, v letu 2016 pa 2,4% BDP, strukturni saldo sektorja država bo po tej oceni izravnan v letu 2020. V srednjeročnem obdobju Slovenija načrtuje postopno zniževanje strukturnega salda sektorja država skladno s fiskalnim pravilom oz. najmanj po 0,5% BDP letno. Zato se bo Slovenija pri načrtovanju javnih financ morala osredotočiti na strukturne ukrepe, ki bodo imeli dolgoročni vpliv na strukturo in učinkovitost javnih financ. Ključni strukturni ukrepi za doseganje ciljev javnih financ bodo zajemali prenos kratkoročnih ukrepov v sistemsko zakonodajo. Vlada bo nadaljevala z usklajevanjem konkretnega nabora dolgoročnih in kratkoročnih ukrepov, s katerimi se bodo dosegli pričakovani učinki.

Mnenje k predlogu novele Zakona o socialno varstvenih prejemkih

Skupina poslank in poslancev je Državnemu zboru RS predložila predlog Zakona o spremembah Zakona o so-cialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-D). Skupina poslank in poslancev s predlogom Zakona o so-cialno varstvenih prejemkih predlaga, da se v veljavnem Zakonu o socialno varstvenih prejemkih črtajo določbe, ki določajo vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin za upravičence do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter celotna obveznost vračanja prejete socialne pomoči iz dediščine upravičenca socialne pomoči, in sicer za prejeto denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo ozi-roma doplačilo pravic družinskega pomočnika. Omejitev dedovanja po 128. in 129. členu Zakona o dedovanju naj se ne uporablja do sprejema nove ureditve dedovanja. Vlada je v mnenju zapisala, da je bil Zakon o dedovanju sprejet leta 1976 in v 128. členu Zakona o dedovanju že ves čas določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine (prvi odstavek). Zakon o dedovanju v 129. členu določa, da se lahko Republika Slovenija ali občina, do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči.Ustavno sodišče RS je že presojalo ustavnost 128. člena Zakona o dedovanju in z odločbo št. U-I-330/97 odločilo, da je legitimno, da se dajalec pomoči lahko poplača iz zapustnikovega premoženja. Ugotovilo je namreč, da je bil poseg v pravico do zasebne lastnine in dedovanja nujen zaradi varstva druge ustavne pravice, to je pravice do socialne varnosti drugih državljanov, ki jo zagotavlja Republika Slovenija, saj je dolžna zagotavljati socialno varnost vsem državljanom. Zakon o socialnem varstvu že ves čas določa možnost za-varovanja terjatve občine z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini upravičenca do oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev ali do prispevka k plačilu storitev družinskega pomočnika, Republika Slovenija pa je svojo terjatev zavarovala z Zakonom o socialno varst-venih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10 in 40/11) leta 2012 z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve na

25

April 2015

nepremičnini upravičenca do denarne socialne pomoči (v primeru upravičenca do trajne denarne socialne pomoči in »dolgotrajnega« upravičenca do denarne socialne pomoči) oziroma varstvenega dodatka. V vseh primerih, ko je za-pustnikov dedič potreben pomoči, se Republika Slovenija ali občina na podlagi 129. člena Zakona o dedovanju že sedaj odpoveduje pravici do povračila izplačane pomoči. Sprejem predloga Zakona o spremembah Zakona o so-cialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-D), ki predlaga črtanje zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, bi izničil namen določbe 128. člena Zakona o dedovanju, saj samo zakonita zastavna pravica ne zadostuje za va-rovanje druge ustavne pravice, to je pravice do socialne varnosti drugih državljanov, ki jo zagotavlja Republika Slovenija. Namen instituta zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve tudi nikoli ni bil zmanjševanje števila upravičencev do denarne socialne pomoči (leta 2012 je bilo povprečno mesečno 47.880 prejemnikov denarne socialne pomoči, leta 2013 50.648 in leta 2014 56.020 povprečno mesečno) in prav tako ne števila upravičencev do varstvenega dodatka, ampak varovanje pravice, ki jo ima Republika Slovenija na podlagi 128. člena Zakona o dedovanju.Na podlagi Ocene učinkov izvajanja nove socialne zako-nodaje, ki jo je pripravil Inštitut RS za socialno varstvo, je vlada leta 2013 pripravila predlog Zakona s spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Tako se je dedovanje zapustnikovega premoženja omejilo do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova varstvenega dodatka po Zakonu o socialno varst-venih prejemkih. Če je zapustnik prejel denarno socialno pomoč za več kot 12 mesecev, pa se je dedovanje zapust-nikovega premoženja omejilo do višine denarne socialne pomoči, zmanjšane za 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa zmanjšane še za 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči. Dedovanje zapustnikovega premoženja se ne omeji, če je ta denarno socialno pomoč prejel za 12 mesecev ali manj in če je prejel izredno denarno socialno pomoč. Vlada je tako leta 2013 najnujnejše pomanjkljivosti že odpravila, ostale pomanjkljivosti ZSVarPre, ki zahtevajo temeljitejše spremembe in analize, med katerimi je tudi vprašanje zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, pa bo vlada začela odpravljati v prihodnosti in skladno s koalicijskim sporazumom prejemnike varstvenega do-datka, ki imajo v lasti nepremičnino v manjši vrednosti, razbremenila prepovedi odtujitve nepremičnine.

Predlog Zakona o spremembah Zakona o socialno varst-venih prejemkih (ZSVarPre-D) prinaša tudi veliko obre-menitev za državni proračun, ki je brez temeljite analize ni mogoče oceniti.Zaradi zgoraj navedenega je stališče vlade, da se predlog Zakona o spremembah Zakona o socialno varstvenih prejemkih ne podpre.

Seznanitev z opredelitvijo Ministrstva za zdravje do sklepov Odbora za zdravstvo o »Problematiki izgradnje urgentnih centrov«Vlada RS se je seznanila z opredelitvijo Ministrstva za zdravje do sklepov Odbora za zdravstvo, sprejetih na 2. seji Odbora Državnega zbora za zdravstvo o »Problematiki izgradnje urgentnih centrov«.Odbor za zdravstvo je 11. 2. 2015 ob obravnavi točke dnevnega reda »Problematika izgradnje urgentnih cen-trov«, sprejel naslednje sklepe:1. Odbor za zdravstvo se je seznanil s problematiko

izgradnje urgentnih centrov v Republiki Sloveniji.2. Ministrstvo za zdravje naj v primeru morebitnega

odstopanja od postavljenega terminskega plana izgrad-nje urgentnih centrov obvesti Odbor za zdravstvo in poroča o vzrokih za zamudo.

3. Odbor za zdravstvo predlaga vladi, da vključi urgentni center Ptuj v mrežo urgentnih centrov.

Ministrstvo za zdravje ne nasprotuje sprejetim sklepom in jih bo realiziralo skladno z zapisanim. Tako bo, če bo iz kateregakoli vzroka prišlo do zamud pri izgradnji, Odboru za zdravstvo poročalo o odstopanjih od zastavljenega ter-minskega plana in o vzrokih za zamudo.V zvezi s sprejetim sklepom, ki se nanaša na vključitev urgentnega centra Ptuj v mrežo urgentnih centrov, pa Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da si bo v skladu s finančnimi zmožnostmi prizadevalo, da se urgentni center Ptuj vključi v Načrt razvojnih programov in da se na ta način vzpostavi podlaga za nadaljnje aktivnosti za izgradnjo le-tega.SEJA VLADE RS 22. 4. 2015 Vlada RS se je na 33. redni seji med drugim seznanila z gradivom »Ukrepi za nadaljnjo javnofinančno kon-solidacijo« in s Poročilom o izvajanju akcijskega načrta za izvajanje interventnih aktivnosti zaradi poplav. Vlada RS je tudi sprejela predlog novele Zakona o gospodarskih družbah, Akcijski načrt za skoraj

26

April 2015

nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020, Letni program izobraževanja odraslih RS za leto 2015 ter Sklep o imenovanju medresorske delovne skupine za sistemsko ureditev področja razlastitev nepremičnin.

Seznanitev z dokumentom »Ukrepi za nadaljnjo javnofinančno konsolidacijo«Vlada RS se je seznanila z gradivom »Ukrepi za nadaljnjo javnofinančno konsolidacijo« in naložila Ministrstvu za finance, da sprejete ukrepe vključi v osnutek Nacionalnega reformnega programa 2015-2016 in v osnutek Programa stabilnosti, dopolnitev 2015. Vlada nalaga pristojnim ministrstvom, da sprejete ukrepe vključijo v Akcijski načrt prioritetnih aktivnosti ministrstev in vladnih služb v letu 2015. Dokument vsebuje načelne usmeritve za pripravo ukrep ov , ki jih mora pripraviti vlada v okviru aktivnosti evropskega semestra. Ukrepi bodo vključeni v osnutka Nacionalnega reformnega programa 2015-2016 in v Programa stabilnosti, dopolnitev 2015. Tako dopolnjena dokumenta povzemata vse začrtane obveznosti izhajajoče iz priporočil EU v letu 2014 in post-opka presežnega primanjkljaja. Slovenija vodi ekonomsko politiko skladno z usmeritvami in prioritetami, določenimi na ravni Evropske unije, hkrati pa zasleduje cilje, ki us-trezajo danostim in možnostim glede na značilnosti slov-enskega gospodarstva in družbe. Glavna cilja ekonomske politike sta spodbujanje gospodarske rasti in javnofinančna konsolidacija. Pogoji za gospodarsko rast bodo zagotov-ljeni z izboljšanjem dejavnikov konkurenčnosti in dvigom produktivnost gospodarstva ter stopnje zaposlenosti ob zavedanju demografskih in okoljskih omejitev oziroma priložnosti.

Predlog novele Zakona o gospodarskih družbahS predlogom zakona se v slovenski pravni red delno prenaša Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, kon-solidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS in Direktiva 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze ter se po-drobneje ureja izvajanje Uredbe Evropskega parlamenta

in Sveta 1606/2002/ES z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov. Predlog zakona tudi nadgrajuje omejevanje ustanavljanja gospodarskih družb subjektom z nepoštenimi poslovnimi praksami, izboljšuje normativno ureditev korporativnega upravljanja v družbah, izboljšuje koncernsko pravo v smeri zaščite manjšinskih delničarjev in upnikov ter prenavlja kazenske določbe.Pri omejevanju ustanavljanja so v predlogu novele zakona dodane nove omejitve, ki se nanaša na prekršek v zvezi s plačilom za delo oziroma v zvezi z zaposlovanjem na črno, z namenom preprečitve nepoštenih poslovnih praks v zvezi s plačilom za delo. Prav tako se ustanavljanje omejuje osebam, ki so bile več kot s 50 % udeležene v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.Ustanovitelj oziroma družbenik družbe z omejeno odgovo-rnostjo ne bo mogla postati oseba, ki je v obdobju zadnjih treh mesecev pridobila delež v družbi z omejeno odgovo-rnostjo, ustanovljeni v zadnjih treh mesecih. Namen je otežiti ustanavljanje d.o.o na zalogo in izigravanje upnikov, države, zaposlenih povezane z njimi. Predlog vsebuje več izjem, ki osebam s podjetniškimi cilji ne preprečuje ustanavljanja d.o.o. Za izboljšanje korporacijskega upravljanja se dodajajo nekatere nove določbe. Uvaja se institut notranje revizije, dopolnjujejo se tudi določbe v zvezi z revizijsko komisijo. Dodatno se določajo pravila v zvezi z zavarovanjem od-govornosti članov organov vodenja ali nadzora. Dodajajo se dodatne zahteve v zvezi s povezanimi osebami v okviru koncerna. Podrobneje se urejajo poročilo, revizija in soglasje k podjetniški pogodbi. Prav tako se natančneje urejajo pravice upnikov v okviru koncernov. Prenavljajo se kazenske določbe in sicer tako, da se na novo dodajajo posamezni prekrški (npr. za člane poslovodstva, upravnega odbora in nadzornega sveta). Novost je, da je višina globe odvisna od velikosti družbe.

Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020Energetski zakon je opredelil zahtevo, da »morajo biti vse nove stavbe skoraj nič-energijske«. Navedena določila Energetskega zakona predstavljajo prenos zahtev glede skoraj nič-energijskih stavb iz Direktive o energetski

27

April 2015

učinkovitosti stavb. Izraz »skoraj nič-energijska stavba« pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo ozi-roma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini. Akcijski načrt je povezan tudi z Dolgoročno strategijo spodbujanja naložb v prenovo nacionalnega fonda javnih ter zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb. Priprava Nacionalne strategije prenove stavb je v teku (predvidena v septembru 2015). Izhodišča so postavljena v dveh strateških dokumentih v pripravi, ki bosta dokončno potrjena v kratkem – Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do leta 2030 in Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014–2020.

Letni program izobraževanja odraslih RS za leto 2015 Letni program izobraževanja odraslih RS za leto 2015 (LPIO 2015) bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo na spletni strani ministrstva.LPIO 2015 pomeni načrt uresničevanja ciljev Resolucije Nacionalnega programa izobraževanja odraslih za ob-dobje 2013-2020 (NPIO13-20) na letni ravni. Vključuje izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost, pri čemer se pri pridobivanju javno veljavne izobrazbe omejuje na izobraževanje odraslih po programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega strokovnega, gimnazijskega in višjega strokovnega izobraževanja. LPIO 2015 upošteva cilje ReNPIO13–20, to so dvigniti izobrazbeno raven prebivalstva in raven temeljnih zmožnosti, povečati za-posljivost aktivnega prebivalstva, izboljšati možnosti za učenje in vključevanje v izobraževanje ter izboljšati splošno izobraženost. Ciljne skupine, ki jih opredeljuje LPIO 2015, so:• brezposelni: prednostna skupina so starejši od 50 let,

ki nimajo poklicne ali strokovne izobrazbe ali imajo manj ključnih ali poklicnih zmožnosti;

• zaposleni: • prednostna skupina so starejši od 45 let z

dokončano manj kakor štiriletno srednjo šolo ali slabšimi ključnimi ali poklicnimi zmožnostmi,

• zaposleni, ki zaradi posebnih psihofizičnih zahtev nekega poklica tega ne morejo več opravljati, ko dosežejo določeno starost;

• mladi, ki na različnih stopnjah opustijo šolanje;• manj izobraženi in druge ranljive skupine, kakor

so osipniki in mladi, ki zgodaj opustijo šolanje, so-cialno ogroženi, priseljenci, Romi, starejši odrasli, migranti, invalidi in obsojenci;

• druge skupine odraslih, ki imajo omejene možnosti dostopa do socialnih, kulturnih in ekonomskih dobrin, kakor so na primer kmetje in prebivalstvo iz manj razvitih regij.

LPIO 2015 določa izobraževalne programe, ki se financira-jo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničevanje, obseg sredstev, ki se zagotovijo v državnem proračunu, in ministrstva, pristojna za izvedbo programa. LPIO 2015 so skupaj pripravili Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za javno upravo.

Poročilo o izvajanju akcijskega načrta za izvajanje interventnih aktivnosti zaradi poplav za mesec marec 2015V mesecu marcu so se dela izvajala na 34-ih lokacijah, od tega je 12 lokacij, na katerih se nadaljujejo dela pričeta v januarju oz. februarju. Ocenjena vrednost del v mesecu marcu znaša 1.466.034 EUR. V mesecu aprilu se bo dela predvidoma izvajalo na 73 lokacijah, od tega sta dve lo-kaciji, kjer so se dela pričela izvajati v mesecu februarju, in 10 lokacij, na katerih so se dela pričela v mesecu marcu. Ocena vrednosti teh del znaša 1.466.034 EUR. Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo in potrdilo Program podnebnega sklada, v katerem predlagamo pre-vzem dela obveznosti pri izgradnji HE Brežice iz Sklada za vode na Podnebni sklad, kar bi ob potrditvi programa Podnebnega sklada na vladi pomenilo, da se lahko del sredstev Sklada za vode dodatno nameni za izvajanje javne službe urejanja voda, skupaj tako 8,1 mio EUR. Ministrstvo za okolje in prostor se je v mesecu decem-bru 2014 seznanilo z obsegom potrebnih normativnih sprememb, s katerimi se bodo odpravile nepotrebne ad-ministrativne ovire pri umeščanju vodne infrastrukture v prostor, pri upravljanju voda in izvedbi protipoplavnih investicij. Pripravljen je bil prvi osnutek nabora norma-tivnih sprememb in ugotovljeno, da sta najbolj prioritetna dva predpisa: Pravilnik o enostavnih vodnih objektih in

28

April 2015

izvedbi rednih vzdrževalnih del ter vzdrževalnih delih v javno korist in Navodilo o ukrepih, načinu njihove izvedbe in delovanja javne službe v primeru intervencij zaradi škodljivega delovanja voda. Predpisa sta v pripravi na Ministrstvu za okolje in prostor.

Imenovanje medresorske delovne skupine za sistemsko ureditev področja razlastitev nepremičninVlada RS je sprejela Sklep o imenovanju medresorske delovne skupine za sistemsko ureditev področja razlas-titev nepremičnin, izvajalcev vrednotenja nepremičnin in enakopravno obravnavo razlastitvenih upravičencev v postopkih določanja odškodnin.V to delovno skupino so imenovani predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave RS, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za finance.Naloge delovne skupine so naslednje: 1. Uskladitev in določitev predloga zakona, sprememb

zakonov ali drugih predpisov, ki bodo:• sistemsko uredili področje razlastitev nepremičnin

za namene gradnje državne, občinske in druge javne infrastrukture ter drugih javnih investicij,

• oblikovali enotne podlage, postopke in izvajalce vrednotenja nepremičnin za te namene

• ter zagotovili pravno podlago za enak (enoten) način ocenjevanja vrednosti nepremičnin oz. ena-kopravno obravnavo razlastitvenih upravičencev v postopku določanja odškodnin v teh primerih.

2. Priprava predlogov za izdelavo posameznih analiz, strokovnih poročil in mnenj za sprejem posameznih odločitev v zvezi z izvedbo projekta.

3. Določanje strategije obveščanja javnosti v zvezi s pripravo in izvedbo projekta.

4. Sprejemanje rednih poročil o izvajanju projekta in priprava predloga končnega poročila o izvedenih aktivnosti.

5. Izvajanje drugih nalog, ki jih določi Vlada RS.

DOPISNA SEJA VLADE RS 24. 4. 2015Vlada RS je dopisni seji izdala Uredbo o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014-2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta.Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014-2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta je poleg novele Zakona o izvrševanju proračuna pomemben del normativnega ok-vira s področja evropske kohezijske politike v Sloveniji za programsko obdobje 2014-2020. Uredba je utemeljena na neposrednem izvajanju evropskih pravnih podlag in pred-stavlja urejanje dela sistema evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji. Podrobnejša ureditev bo naknadno opredeljena še v navodilih (za načrtovanje, potrjevanje, upravičene stroške ipd.), izvedbenem načrtu ter smernicah in sorodnih aktih, ki jih bo izdala Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Vse navedeno je osnova za vzpostavitev sistema izvajanja evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji iz državnega proračuna. Vlada RS bo namreč omogočila pričetek izvajanja še pred akreditacijo sistema s strani Evropske komisije, ki je pogoj za uveljavljanje povračil iz Bruslja. Akreditacijo sistema bo izvajal revizijski organ, ki je v primeru evropske kohezijske politike Urad RS za nadzor proračuna in bo na podlagi revizije pripravljenega opisa sistema upravljanja in nadzora, ki ga pripravi organ upravljanja (Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko) v sodelovanju z organom za potrjevanje (Ministrstvo za finance) in posredniškimi organi (ministrstva), predvidoma zaključen do konca leta 2015. Začetek izvajanja pred akreditacijo sistema torej pomeni izvajanje evropske kohezijske politike na breme državnega proračuna, ki je predvideno do poletja 2015. Prva povračila iz bruseljske blagajne pa bodo sledila po akreditaciji sistema izvajanja.

SEJA VLADE RS 29. 4. 2015Vlada RS je na 34. redni seji med drugim sprejela Nacionalni reformni program 2015 – 2016, Program stabilnosti – dopolnitev 2015, novelo Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015, novelo Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP 2014-2020

29

April 2015

ter Strategijo razvoja javne uprave 2015–2020. Vlada RS se je tudi seznanila s poročilom o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007-2013 za obdobje januar-marec 2015.

Nacionalni reformni program 2015 – 2016 Slovenija je v letu 2014 dosegla zmerno gospodarsko rast, ki se bo po napovedih ohranila tudi v letih 2015 in 2016. Okrevanje je pretežno vezano na izvozne potenciale in prodornost gospodarstva, z odgovornim vzdrževanjem mednarodne konkurenčnosti in z racionalno porabo javnih sredstev. Kljub velikemu padcu BDP v obdobju globalne finančne krize je Sloveniji uspelo ohraniti eno največjih stopenj dohodkovne enakosti v širših mednarodnih primerjavah. Ob ugodnih globalnih pogojih bodo nosilci ekonomske politike delovali proti-ciklično in prispevali k temu, da bo gospodarstvo lahko poslovalo in na trgih iz-koristilo čim več priložnosti. Ugodnejše makroekonomske pogoje mora Slovenija izkoristiti tudi za nadaljevanje in krepitev strukturnih reform. To je edina pot, ki bo za-gotovila zniževanje primanjkljaja javnih financ in pogoje za postopno zniževanje visokega javnega dolga. Velika sredstva, ki so bila vložena v sanacijo bančnega sistema, morajo zagotoviti obnovitev financiranja gospodarstva ter investicij, ki bodo zagotavljali multiplikativne učinke na celotno gospodarstvo in s tem postopno krepitev domače potrošnje ter blaginje prebivalstva. Pri tem je pomembna krepitev odgovornosti posameznikov in institucij. Nacionalni reformni program podaja osnovne usmeritve in cilje za leti 2015-2016, ki sledijo Strategiji EU2020, za doseganje pametne, vključujoče in trajnostne rasti. V ta okvir je postavljen tudi proces evropskega semestra, ki vzporedno spremlja države članice na področju spoštovanja ciljev in specifičnih priporočil Sveta EU glede ukrepov in reform v javnih financah, v bančništvu, pri upravljanju podjetij, na trgu dela, v poslovnem okolju ter širše za preprečevanje makroekonomskih neravnovesij. Slovenija je kot članica EU in EMU zavezana k spoštovanju skupnih pravil omejitev pri gibanjih tako v javnih financah kot na širšem makroekonomskem področju. Glavna cilja ekonomske politike sta spodbujanje gospo-darske rasti in javnofinančna konsolidacija. Pogoji za gos-podarsko rast bodo zagotovljeni z izboljšanjem dejavnikov konkurenčnosti in dvigom produktivnosti gospodarstva ter z ukrepi za povečanje stopnje zaposlenosti ob zavedanju demografskih in okoljskih omejitev oziroma priložnosti. Za dosego dolgoročne gospodarske rasti in za ustvarjanje

kvalitetnih delovnih mest si je Slovenija začrtala ukrepe na ključnih področjih z namenom, da bi povečevala produk-tivnost in učinkovitost ter zagotovila primerno raven socialne vključenosti in pravičnosti. V začetku leta 2015 je vlada s socialnimi partnerji sklenila Socialni sporazum za leti 2015-2016, s katerim so začrtana ključna področja dela in ukrepi, ki bodo izvedeni s sodelovanjem socialnih partnerjev.Glavni cilji in usmeritve so razvrščeni glede na prednostna področja, kot jih opredeljuje tudi Letni pregled rasti Sveta EU, medtem ko so ukrepi v nadaljevanju razvrščeni glede na prispevek k uresničevanju specifičnih priporočil Sveta EU in doseganje ciljev EU 2020. Tako usmeritve, kot ukrepi v največji možni meri upoštevajo tudi naloge in zaveze iz veljavnih nacionalnih dokumentov.

Spodbujanje naložb • Investicije z multiplikativnimi učinki. V letih 2015

in 2016 se bodo izvedle investicije v prometno in okoljsko infrastrukturo, projekte informacijske družbe ter s področja zdravstva, tudi z izkoriščanjem sredstev iz evropskih skladov.

• Dolgoročno uravnotežen delež skupnih investicij v osnovna sredstva v BDP nad 20 %. Investicije v inovativnost, raziskave in razvoj v skladu s Strategijo pametne specializacije.

• Izkoristek iz Naložbenega načrta za Evropo. • Spodbujanje izvozne konkurenčnosti podjetij in

razvoja MSP. Internacionalizacija poslovanja ter vključevanja v globalne verige vrednosti.

• Razvoj finančnih instrumentov, izboljšanje posojilnih pogojev ter ukrepi za privabljanje zasebnih vlagateljev.

• Izkoriščanje potencialov kreativne industrije, vključno z revitalizacijo kulturne dediščine in socialnega podjetništva ter prehoda na zeleno gospodarstvo in trajnostno upravljanje z viri.

Strukturne reforme • Stabilno, konkurenčno poslovno okolje in enostavnost

poslovanja: • Zmanjševanje administrativnih bremen: (i) poe-

nostavitev davčnih postopkov, (ii) ključne spre-membe na področjih prostorskega načrtovanja, graditve objektov ter umeščanja v prostor, (iii) spodbujanje uporabe elektronskega poslovanja.

30

April 2015

• Povečanje konkurenčnosti na področju davkov z njihovim prestrukturiranjem v danih okvirih javnofinančnih prihodkov.

• Delovanje trgov proizvodov in storitev s premišljeno (de)regulacijo dejavnosti in poklicev.

• Posodobitev raziskovalnih in inovacijskih sistemov ter povečanje kakovosti javnih naložb v raziskave in inovacije.

• Učinkovito upravljanje državnega premoženja in znižanje prepletenosti države z gospodarstvom s premišljeno privatizacijo.

• Priprava in izvedba celovitih strukturnih spre-memb v zdravstvu. Sočasna ureditev dolgotrajne oskrbe in osebne asistence.

• Proučitev morebitnih destimulacij in obstoječih spodbud za podaljšanje delovne aktivnosti starejših.

• Posodobitev javne uprave, boj proti korupciji, davčni utaji ter delu in zaposlovanju na črno.

• Krepitev učinkovitosti in preglednosti delovanja pravosodnega sistema in njegovih gradnikov.

• Prilagajanje ukrepov na trgu dela za mlade, starejše, nizko izobražene in dolgotrajno brezposelne.

• Strukturne reforme v visokem šolstvu. Fiskalna odgovornost

• Okrepitev fiskalnega okvirja in odgovornosti.• Priprava izhodišč za dolgoročno spremembo

strukture javnih izdatkov. • Izravnan strukturni saldo leta 2020• Nadomestitev učinkov kratkoročnih varčevalnih

ukrepov z učinki dolgoročnih strukturnih ukrepov.

Program stabilnosti – dopolnitev 2015 Cilji javno finančne politike Republike Slovenije za leti 2015 in 2016 sledijo zahtevam in priporočilom Sveta EU v okviru zavez Pakta stabilnosti in rasti ter so v skladu s postopkom presežnega primanjkljaja. Doseganje scenarija v srednjeročnem obdobju je predvideno s prepletanjem spodbujanja naložb in ukrepi za večjo konkurenčnost, strukturnimi reformami in fiskalno odgovornostjo. Slovenija v letu 2015 sledi fiskalnemu cilju, da doseže primanjkljaj sektorja države v višini 2,9% BDP, v letu 2016 pa primanjkljaj, ki ustreza izboljšanju strukturnega salda za

0,6% BDP. Strukturni saldo sektorja država bo po tej oceni izravnan v letu 2020. V Programu stabilnosti so opisane politike in ukrepi za dosego teh ciljev, ki jim bo sledilo nadaljnje zniževanje primanjkljaja, dokler ne bo doseženo trajno strukturno uravnoteženje javnih financ, skladno s preventivnim delom Pakta za stabilnost in rast (Uredba št 1466/97 z dopolnitvami) ter mednarodno Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v Ekonomski in monetarni uniji. V letih 2015 in 2016 bo del kratkoročnih varčevalnih ukrepov spremenjen v sistemske ukrepe z dolgoročnimi učinki. Tisti kratkoročni ukrepi, ki pa jih ne bo mogoče sistemsko ustrezno urediti, bodo nadomeščeni z drugimi ukrepi s primerljivimi dolgoročnimi finančnimi učinki.Glavna cilja ekonomske politike sta spodbujanje gos-podarske rasti in javnofinančna konsolidacija. Pogoji za gospodarsko rast bodo zagotovljeni z izboljšanjem dejavnikov konkurenčnosti in dvigom produktivnosti gospodarstva ter stopnje zaposlenosti ob zavedanju de-mografskih in okoljskih omejitev oziroma priložnosti. Za dosego dolgoročne gospodarske rasti in za ustvarjanje delovnih mest si je Slovenija začrtala ukrepe na ključnih področjih z namenom, da bi povečevala produktivnost in učinkovitost ter zagotovila primerno raven socialne vključenosti in pravičnosti.

Poročilo o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007-2013 za obdobje januar-marec 2015Republika Slovenija je v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. marca 2015 od 4,1 milijarde evrov razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike (EU del) dodelila za 4.392.593.727 evrov oz. 107,11 odstotkov (sredstva so dodeljena preko potrjenih operacij v okviru javnih razpisov/javnih povabil ali preko neposredno potrjenih operacij; v okviru javnih razpisov/javnih povabil projekte odobri pris-tojno ministrstvo, pri neposredni potrditvi operacij pa manjše projekte, na predlog posameznega ministrstva, odobri organ upravljanja, večje - nad 50 milijonov EUR - pa Evropska komisija z odločbo); za 4.250.297.125 evrov (EU del) ali 103,64 odstotkov sredstev je podpisanih pogodb; iz državnega proračuna je bilo izplačanih 3.478.481.370 evrov (EU del) ali 84,82 odstotkov razpoložljivih sredstev, certificirani izdatki pa znašajo 3.215.475.991 evrov (EU del) kar predstavlja 78,41 odstotka razpoložljivih sredstev. Do konca marca 2015 je Slovenija dosegla napredek v črpanju pri izplačanih sredstvih iz proračuna in certificiranih

31

April 2015

zahtevkih. Dodeljena sredstva in podpisane pogodbe so se glede na konec leta 2014 znižale, ker se vrednosti potrjenih projektov, za zaključene operacije vodi glede na dejansko realizacijo, ki pa je pogosto nižja od potrjene vrednosti. Enako velja tudi za podpisane pogodbe, kjer na znižanje vrednosti dodatno vplivajo odstopi od pogodb. Ker je uspešno črpanje sredstev odvisno od uspešnih pro-jektov, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), v vlogi organa upravljanja, prioritetno spremlja in odpravlja nepotrebne ovire in težave za izva-janje projektov. Skupaj s pristojnimi resorji vodi aktivnosti za pospeševanje črpanja EU sredstev, odpravo zaostankov in poenostavitve administrativnih postopkov. Tako je bila za reševanje glavnih in ponavljajočih se napak pri javnem naročanju pripravljena analiza praks javnega naročanja, zlasti tistih, ki zadevajo evropske sklade. Posebna svetovalna enota v okviru Ministrstva za javno upravo, že deluje in nudi naročnikom svetovanje tako v fazi priprave razpisnih dokumentacij kot tudi v procesu od objave javnega naročila do njegovega zaključka, pripravljen pa bo tudi priročnik za izvedbo javnih naročil. Vzpostavljena je bila tudi projektna skupina (sodelujejo predstavniki Ministrstva za javno up-ravo, Ministrstva za finance, Urada za nadzor proračuna, Državne revizijske komisije ter SVRK) za področje javnega naročanja, ki bo skrbela za identifikacijo ključnih težav v postopkih javnega naročanja v povezavi z zagotavljanjem učinkovitosti črpanja evropskih sredstev.Eden ključnih poudarkov je tudi tekoča priprava zahtevkov za povračilo. Z namenom zmanjšanja razkoraka je v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2014 in 2015 določeno, da morajo neposredni uporabniki najkasneje v 15 dneh po izplačilu sredstev iz državnega proračuna, predložiti organu za potrjevanje (Ministrstvo za finance) vse zahtevke za plačilo za projekte, ki se financirajo iz sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007-2013 za vsa sredstva, ki so bila za ta namen izplačana iz državnega proračuna.Sicer pa poročilo navaja tudi aktivnosti za začetek izvedbe enajstih okoljskih projektov, ki so pripravljeni za izvedbo, nimajo pa zagotovljenih virov financiranja. Vlada je v zvezi s tem 6. novembra 2014 na dopisni seji sprejela izjavo o prednostni obravnavi 11 projektov 34 občin, ki izpolnju-jejo pogoje iz finančne perspektive 2014-2020.Celotno poročilo je objavljeno na www.svrk.gov.si, v rubriki »Kako črpamo EU sredstva«.

Novela Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 določa podaljšanje datuma za oddajo zbirne vloge do 15. 5. 2015, način oddaje zbirne vloge, kadar je nosilec kmetijskega gospo-darstva agrarna skupnost in odda vlogo za več kmetijskih gospodarstev - planina, oziroma skupni pašnik. Določa tudi prilagoditve glede na spremembe predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil, in spremembe predpisa, ki ureja kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

Novela Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP 2014-2020Uredba se sprejema zaradi:• opredelitve organov Programa razvoja podeželja

Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (PRP 2014–2020);

• določbe, da se mora za nekatere zahteve ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (v nadaljnjem besedilu: ukrep KOPOP) na kmetijskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: KMG) popisati stanje zalog posameznih vrst gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter protiinsektnih mrež po stanju na dan oddaje zbirne vloge;

• določbe, da se naravovarstvene zahteve ukrepa KOPOP v zvezi s puščanjem nepokošenega pasu na travniku lahko izvajajo na delu površin, vendar na celem GERK, sicer teh zahtev ni mogoče izvesti;

• opredelitve postopka izračuna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost v pri-meru vlaganja več zbirnih vlog za več KMG istega vlagatelja;

• določbe, da se znesek OMD plačil zniža glede na vsoto kmetijskih površin združenega KMG;

• opredelitve postopka obravnave nekaterih zahtev v okviru ukrepa KOPOP v primeru vlaganja več zbirnih vlog za več KMG istega vlagatelja;

http://www.svrk.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/12447/5884/55a2c3a237bef06c4f41a300bdc7158f/




http://www.svrk.gov.si

32

April 2015

• določbe, da pri nekaterih zahtevah ukrepa KOPOP na KMG za leto 2015 ni treba hraniti računov oziroma deklaracij za nakup gnojil, fitofarmacevtskih sredstev, feromonskih vab oziroma lepljivih plošč, feromonskih dispenzorjev, zastirk, protiinsektnih mrež, biorazgra-dljivih vrvic oziroma podlag za sadno drevje, ki so bile nabavljene pred oddajo zbirne vloge za leto 2015;

• določbe, glede upravičenosti do plačil za ukrep ekološko kmetovanje v primeru nenamernih kršitev;

• dopolnitev priloge 10, ki se nanaša na seznam av-tohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin;

• dopolnitev priloge 14, ki se nanaša na katalog kršitev ter zmanjšanj, zavrnitev in ukinitev plačil, v zvezi z obravnavo obnov trajnih nasadov in kršitev glede nekaterih zahtev ukrepa KOPOP ter označevanja virov sofinanciranja posameznih ukrepov razvoja podeželja (ukrep KOPOP, ukrep ekološko kmetovanje, ukrep OMD);

• tehničnih popravkov nekaterih členov in prilog;• prehodnih določb zaradi izjem za leto 2015.

Strategiji razvoja javne uprave 2015 - 2020Vlada RS je sprejela Strategijo razvoja javne uprave 2015–2020 in tudi Politiko napredka in kakovosti sodobne javne uprave. Vlada nalaga Ministrstvu za javno upravo, da v sodelovanju z ostalimi pristojnimi organi na podlagi sprejete Strategije razvoja javne uprave 2015–2020 pripravi akcijski načrt za leti 2015-2016 najkasneje do konca junija 2015. Sprejem strategije razvoja javne uprave je nujen, da bi izboljšali in modernizirali njeno delovanje, pripomogli k boljšemu okolju za državljane in gospodarstvo ter dvigu družbene blaginje in konkurenčnosti celotne države. Obstoj strategije javne uprave pa pomeni tudi enega izmed predhodnih pogojev za izpolnjevanje 11. tematskega cilja v okviru programiranja za novo finančno obdobje, ki jih mora Slovenija izpolniti (ex–ante conditionalities) v okviru zahtev Evropske komisije.Izhodišča za pripravo »Strategije nadaljnjega razvoja slov-enske javne uprave 2014–2020« je vlada sprejela 24. 4. 2014 in s sklepom naložila Ministrstvu za javno upravo, da pripravi predlog Strategije nadaljnjega razvoja slovenske javne uprave 2014–2020. Ministrstvo za javno upravo je pripravilo končni predlog Strategije razvoja javne uprave 2015–2020, obenem pa še dokument z naslovom Politika napredka in kakovosti sodobne prave, ki ga sestavljajo

temeljne vrednote in načela delovanja javne uprave, us-merjene v napredek in kakovost. Strategija razvoja javne uprave 2015–2020 (SJU 2020) je enovit krovni strateški dokument vlade, ki predstavlja usmeritve razvoja v naslednjih šestih letih. Po sprejetju strateškega dokumenta bo pripravljen prvi dvoletni akci-jski načrt, ki bo vseboval konkretne dejavnosti in projekte za doseganje zastavljenih strateških horizontalnih ciljev. Dokument se predvsem nanaša na področje javne uprave, ki ima tako naloge, povezane s pripravo politik in pred-pisov, kot tudi upravne naloge oziroma naloge izvršilne veje oblasti na državni in teritorialni ravni. Upravne naloge izvajajo vlada, ministrstva, organi v sestavi (npr. enote finančne in geodetske uprave) in upravne enote. Na omenjeno primarno področje upravnih nalog se uvrščajo tudi občinske uprave in nosilci javnih pooblastil. Nekatere vsebine (kot npr. sistem plač v javnem sektorju, število zaposlenih, upravni postopki, integriteta, javna naročila …) dajejo skupno podlago ter nakazujejo smer delovanja in razvoja celotnega javnega sektorja, ki zajema vse or-gane in institucije, posredno ali neposredno financirane iz državnega proračuna ali proračuna lokalnih skupnosti. Temeljni cilji strategije so usmerjeni v kakovost in učinkovitost, transparentnost in odgovornost javne uprave. Z doseganjem ciljev te strategije se bo izboljšalo poslovno okolje za razvoj gospodarstva in dvig konkurenčnosti, s tem pa se bo izboljšala tudi uvrstitev Slovenije na mednarodnih lestvicah. Pri posodabljanju slovenske javne uprave v obdobju 2015–2020 se bodo upoštevali tudi cilji, usmeritve in zaveze na mednarodni ravni ter dobre prakse držav članic EU. Pomembno je zavedanje, da je učinkovita in uspešna javna uprava temelj za razvoj gospodarstva in družbene blaginje. Strategija v posameznih poglavjih povzema oceno stanja, cilje na posameznih področjih, ključne ukrepe za doseganje ciljev ter nosilce razvoja, ki bodo izvajali posamezne ak-tivnosti in projekte. Posebno poglavje strategije je namen-jeno spremljanju in vrednotenju izvajanja ukrepov za dose-ganje ciljev. Uresničevanje ciljev s pomočjo načrtovanih projektov bo nadzoroval strateški svet, ki je bil oblikovan za pripravo te strategije in ga sestavljajo predstavniki državne uprave, strokovne javnosti in nevladnih organizacij, ki bo dvakrat letno obravnaval poročilo o izvedbi ukrepov in poročal vladi.Dokument SJU 2020 spremlja izjava predsednika in vseh članov vlade z naslovom »Politika napredka in kakovosti

33

April 2015

sodobne javne uprave« s katero se dodatno zavežejo, da bodo pri svojem delovanju upoštevali sprejeto politiko in stremeli k zastavljenim ciljem.

10 SEJE DRŽAVNEGA ZBORA RS

7. REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS7. redna seja Državnega zbora RS je bila od 20. do 24. aprila 2015. Poslanke in poslanci so med drugim potrdili novelo Zakona o kolektivnem dodatnem po-kojninskem zavarovanju za javne uslužbence, v prvem branju je bil potrjen tudi predlog novele Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo je bil izglasovan predlog novele Zakona o socialnovarstvenih prejemkih.

Sprejet zakon

Novela Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (ZKDPZJU-A)Zakonske spremembe tudi javnim uslužbencem dajejo možnost, da se glede na starost vključujejo v sklade z bolj tvegano naložbeno politiko, s približevanjem upokojitvi oziroma črpanju sredstev pa prehajajo v bolj konzervativne naložbene politike.Spremembe zakona so hkrati potrebne zaradi uskladitve zakonodaje. Zdaj veljavni zakon se namreč sklicuje na določbe prejšnjega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki pa je z uveljavitvijo novega z letom 2013 prenehal veljati. Te določbe se zdaj spreminjajo tako, da se bo Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem za-varovanju za javne uslužbence skliceval na zakon, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, v primeru davčnih olajšav na podlagi dodatnega pokojninskega zavarovanja pa na zakon, ki ureja dohodnino, ali na zakon, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

Zakon v obravnavi

Predlog novele Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ-A)Novela, s katero se bo v nadaljevanju kot matično telo ukvarjal Odbor za zdravstvo, naj bi omogočila vpeljavo rešitev iz projekta eZdravje na nacionalni ravni.Novela naj bi zagotovila delovanje in uporabo sodob-nega sistema informacijske tehnologije ter dostopnost in

34

April 2015

zasebnost podatkov za storitve eZdravja, ki jih je treba vpel-jati na nacionalni ravni. Veljavni zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva ureja celo paleto zbirk podatkov, ne pa tudi zbirk in njihovega upravljavca, ki bi ustrezno zagotavljal zakonsko opredeljeno elektronsko poslovanje v okviru eZdravja, opozarjajo na ministrstvu za zdravje.Sodobnim zahtevam in ugotovitvam iz prakse je treba ustrezno prilagoditi pravne podlage za novo nastajajoče zbirke podatkov iz projekta eZdravje in ustanoviti Center za informatiko v zdravstvu. Ta bo poskrbel za delovanje usklajenega informacijsko komunikacijskega sistema na nacionalni ravni, ki bo deloval na enotni informacijsko komunikacijski infrastrukturi.Po drugi strani informatizacija v zdravstvu, denimo uvedba elektronskega zdravstvenega zapisa, e-recepta in e-naročanja ter e-izmenjava podatkov in dokumentov, zahteva jasna pravila igre za nacionalne inštitucije, zdravstvene zavaroval-nice, izvajalce zdravstvenega varstva, dobavitelje, bolnike in nevladne organizacije, še menijo predlagatelji.

Zavrnjen zakon

Predlog novele Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-D)S spremembami zakona, ki jih je predlagala SDS, so želeli odpraviti obremenitev nepremičnin prejemnikov socialne pomoči in obveznost vračanja te pomoči iz dediščine njenih upravičencev.Predlagatelji in podporniki predlaganih sprememb so izrazili nestrinjanje z leta 2010 sprejeto zakonodajo, ki je vračilo socialnih pomoči zavarovala s prepovedjo raz-polaganja nepremičnin prejemnikov in varstveni dodatek opredelila kot socialni transfer, ki ga je po smrti treba vračati iz premoženja zapustnika.Ta ureditev je poslabšalo položaj socialno najbolj ogroženih. S predlagano spremembo bi lahko dosegli, »da je socialna pomoč vredna svojega imena in ustreza načelu socialne države ter ni le brezobrestni kredit, ki ga država posodi socialno ogroženim ter se poplača iz njihovega skromnega premoženja«.Vladne stranke so izpostavile, da so bile najnujnejše po-manjkljivosti socialne zakonodaje že odpravljene. Tako ni več treba vračati kratkotrajne pomoči, v primeru daljšega obdobja pa se od prejete pomoči del zneska odšteje, prav tako po novem velja omejitev pri varstvenem dodatku do višine dveh tretjin vrednosti prejete pomoči. Obenem so

omenili tudi zavezo vladne koalicije, da bodo prejemnike varstvenega dodatka, ki imajo v lasti nepremičnino manjše vrednosti, razbremenili prepovedi odtujitve nepremičnine.

35

April 2015

11 NOVICE ZDRUŽENJA

PRVI RAZPISI ZA KOHEZIJSKA SREDSTVA IZ OBDOBJA 2014-2020 MOGOČI ŽE POLETIPrve javne razpise za kohezijska sredstva iz večletnega proračunskega obdobja 2014-2020 bodo lahko vladni resorji, ki bodo ustrezno pripravljeni, po oceni Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) objavili do poletja. A pred tem je treba sprejeti še izvedbeni načrt in potrebne zakonske podlage.Iz izvedbenega načrta porabe sredstev za obdobje 2014-2020 bo po navedbah SVRK razvidna tudi ocena raz-pisanih sredstev za letos. Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj je sicer nedavno na seji Odbora DZ za zadeve EU dejala, da letos ne računa na večje zneske porabljenih sredstev iz novega sedemletnega proračunskega obdobja.Velik uspeh bi bil po njenem že 100 milijonov evrov, prednost pa naj bi imelo 11 projektov 34 občin, ki jih je vlada kot prednostne prepoznala konec lanskega leta.Omenjeni izvedbeni načrt je sicer po zagotovilih vladne službe v pripravi, trenutno pa poteka faza pregledovanja ocen s strani posameznih resorjev, ki bodo podlaga za končno pripravo načrta. Ko bo izvedbeni načrt potrjen, bodo možne natančne ocene, kako hitro bo moč objaviti prve razpise.»Ocenjujemo pa, da bodo lahko resorji, ki bodo priprav-ljeni, do poletja objavili prve javne razpise,« pravijo na organu upravljanja za kohezijsko politiko. Gospodarstvo, lokalne skupnosti in ostali upravičenci sicer nove razpise že nestrpno pričakujejo.Na vladni službi sicer opozarjajo še na potrebne nadaljnje korake pri oblikovanju normativnega okvirja za začetek iz-vajanja kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Podlaga zanj sta novela zakona o izvrševanju proračuna, ki bo v DZ predvidoma sprejeta maja ter nacionalna uredba o koriščenju sredstev evropske kohezijske politike za 2014-2020, ki jo bo vlada obravnavala predvidoma do konca aprila.Na tej podlagi bodo oblikovali tudi navodila npr. glede načrtovanja in potrjevanja projektov ter upravičenih stroškov ter že omenjeni izvedbeni načrt. SVRK bo

vladi sicer predlagal, da s sprejemom nacionalne uredbe omogoči začetek izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014-2020 še pred uradno akreditacijo sistema, ki je sicer pogoj za uveljavljanje povračil iz evropskega proračuna. Ta naj bi bila predvidoma zaključena do konca leta. Začetek izvajanja kohezijske politike pred akreditacijo sistema pa pomeni izvajanje kohezijske politike na breme državnega proračuna.Je pa ministrica Smerkoljeva v svojih javnih nastopih že večkrat poudarila, da je za letos najprej ključno, da Slovenija do konca decembra v celoti počrpa sredstva v okviru obdobja 2007-2013. Koriščenje sredstev iz tega obdobja je namreč možno le še letos.Slovenija je, tako vladna služba, na dobri poti, da v ce-loti izkoristi nekaj nad 4,1 milijarde evrov razpoložljivih kohezijskih sredstev za obdobje 2007-2013. Letos in v manjšem delu v 2016 mora Slovenija iz državnega proračuna izplačati še dobrih 700 milijonov evrov v okviru vseh treh operativnih programov, ki bodo povrnjena iz bruseljske blagajne.Sredstva se bodo iz evropskega proračuna v državno blagajno vračala še v 2016 ter zadnjih pet odstotkov predvidoma v 2018, oz. takrat, ko bo Evropska komisija potrdila poročilo o zaključku izvajanja kohezijske politike za 2007-2013.

BO ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI PRIPRAVLJEN DO JESENI?Reforma sistema dolgotrajne oskrbe je tesno povezana z reformo zdravstvenega zavarovanja, saj se skoraj polovica javnih sredstev za ta sistem zagotavlja iz zdravstvene bl-agajne. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, je zato uskladilo dinamiko priprave zakona s predvidenimi ak-tivnostmi ministrstva za zdravje, so pojasnili za STA.Tako se je Ministrstvo za delo, družino, socialne zavede in enake možnosti delno odzvalo tudi na očitke Zveze svo-bodnih sindikatov Slovenije, Zveze društev upokojencev Slovenije in Sindikatu upokojencev Slovenije, ki so trem pristojnim ministrstvom za delo, za zdravje in za finance očitali neusklajenost pri pripravi nujno potrebnega zakona. Na vlado so naslovili skupen poziv, naj čim prej poskrbi za sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe.Na Ministrstvu za delo pojasnjujejo, da bodo skladno s programom dela vlade predlog zakona posredovali v javno obravnavo predvidoma v začetku jeseni letošnjega leta, v

36

April 2015

parlament pa do konca leta, zakon naj bi bil sprejet v prvi polovici leta 2016.Dinamiko priprave zakona so uskladili z aktivnostmi Ministrstva za zdravje, ki bo v sodelovanju s tujimi part-nerji v prihodnjih mesecih opravilo analizo izdatkov na področju zdravstvenega varstva, ki vključujejo tudi analizo izdatkov za dolgotrajno oskrbo.V koordinaciji med ministrstvi pa ostaja odprto ključno vprašanje ustreznega in dolgoročno vzdržnega finan-ciranja področja dolgotrajne oskrbe. Eden od ključnih ciljev reforme je namreč zagotavljanje kakovostnega sistema integrirane oskrbe v domačem okolju. Predlog ministrstva je, da se dodatna sredstva ne zagotavljajo z novimi obremenitvami za neposredne uporabnike, ampak iz novih namenskih virov, pri katerih bi upoštevali tudi preoblikovanje obstoječega sistema dopolnilnega zdravst-venega zavarovanja.Ministrstvo sicer ugotavlja, da bi za kakovosten sistem dolgotrajne oskrbe potrebovali dodatno na letni ravni med 80 in 120 milijoni evrov, zato predlagajo večstebrni model financiranja, ki bi temeljil na obveznem javnem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, proračunskih virih, vključno z novim sistemskim virom, in neposrednih plačilih uporabnikov.Ključni poudarki novega zakona so sicer zagotoviti dolgoročno vzdržno financiranje in izvajanje dolgotrajne oskrbe kot nove samostojne veje socialne varnosti ter spodbujati izvajanje storitev v domačem okolju in pri tem omogočiti večje sodelovanje in vpliv posameznika na izva-janje kakovostnih integriranih storitev. Zakon predvideva dvoletno prehodno obdobje za njegovo celovito uveljavitev, ki bo delno financirano tudi iz evropskih sredstev. Po ocenah ministrstva za delo naj bi bilo v novo ureditev na začetku vključenih okvirno 60.000 oseb.Po zadnjih dostopnih statističnih podatkih smo v letu 2012 za dolgotrajno oskrbo namenili 477 milijonov evrov, kar je 1,8 odstotka več kot v letu prej. Izdatki za dolgotrajno oskrbo so tako leta 2012 znašali 1,32 odstotka bruto domačega proizvoda, leto prej pa 1,27 odstotka. V letu 2012 je bilo 72,6 odstotka izdatkov za dolgotrajno oskrbo financiranih iz javnih virov, preostalih 27,4 odstotka pa iz zasebnih virov. Glede na leto 2011 se je za 1,4 odstotne točke povečal delež financiranja iz zasebnih virov.

EKO SKLAD BO ŠE APRILA OBJAVIL POZIVE ZA DODELJEVANJE SPODBUDEko sklad bo javne pozive za dodeljevanje spodbud, v okviru katerih bo na voljo 30 milijonov evrov kreditov, 14 milijonov evrov nepovratnih sredstev in osem milijonov evrov iz sklada za podnebne spremembe, objavil še v aprilu mesec. Eko sklad letos uvaja več sprememb, zainteresirane pa opozarjajo, da z deli lahko začnejo šele po oddaji vloge.Spremembe, ki jih letos uvaja Eko sklad, so posledica spre-jetja Energetskega zakona in nove Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije. Spremembe so ugodne za investitorje, saj zagotavljajo več sredstev za nepovratne finančne spod-bude, so sporočili z Ministrstva za okolje in prostor.Eko sklad ocenjuje, da javnih pozivov ne bo treba predčasno zapirati. V drugi polovici aprila načrtujejo objavo vseh javnih pozivov, tako za kreditiranje okoljskih naložb, kot tudi za dodeljevanje nepovratnih sredstev. V aprilu objavljeni javni pozivi bodo namenjeni občanom za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije po celotni Sloveniji, sredstva pa bodo zagotovljena na podlagi omenjene uredbe.V javni objavi je tudi program porabe sredstev sklada za podnebne spremembe v letih 2015 in 2016, ki bo na vladi sprejet predvidoma v prvi polovici maja. Zaradi tega bodo višje nepovratne finančne spodbude za naložbe občanov na t. i. degradiranem območju na voljo v maju za investitorje iz devetih občin (Ljubljana, Maribor, Kranj, Novo mesto, Murska Sobota, Celje, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik).Vlada RS je sicer poslovni in finančni načrt Eko sklada potrdila prejšnji teden. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je ob tem ocenila, da se interes občanov za posojila povečuje. Povpraševanje po spodbudah pa se povečuje zaradi možnosti sočasne pridobitve nepovratnih sredstev in posojil za istovrstno naložbo.Tudi pri pravnih osebah je zaradi ugodne obrestne mere zanimanja veliko, se pa pri nekaterih po ministričinih navedbah odražajo težave zaradi ustreznega zavarovanja plačila posojil.

37

April 2015

ODBOR DZ ZA INFRASTRUKTURO ZA RAZMISLEK O SISTEMSKIH VIRIH FINANCIRANJA VZDRŽEVANJA CESTOdbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je na seji 15. aprila na pobudo ene od poslanskih skupin razpravljal o stanju državnih cest. Poslanci so ugotavljali, da je stanje zaskrbljujoče, od vlade pa do konca septembra pričakujejo razmislek o možnostih za zagotovitev sistemskih virov financiranja za vzdrževanje državnih cest.Pobudniki so uvodoma poudarili, da je v Sloveniji od več kot 6000 kilometrov državnih cest 70 odstotkov v zelo slabem stanju. Dlje kot odlašamo s popravilom, večja bo škoda pozneje. Zaradi pomanjkanja denarja je bilo ustav-ljenih več kot 700 projektov in investicij na področju cest, so navedli.Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je opozoril, da so po rebalansu proračuna za letošnje leto sredstva za inves-ticijska vlaganja v cestno infrastrukturo praktično usahnila. Letos je tako na voljo le še 1,8 milijona evrov, medtem ko analiza kaže, da bi zgolj za vzdrževanje obstoječega stanja potrebovali 100 milijonov evrov letno. Če želimo v šestih letih doseči cilj, da bo v slabem stanju le še polovica cest, bi morali na letni ravni za investicijsko vzdrževanje zagotoviti 200 milijonov evrov.Na ministrstvu med drugim pripravljajo predlog, da bi us-trezen obseg sredstev za redno in investicijsko vzdrževanje ter nove investicije v cestno in železniško infrastrukturo zagotovili s pomočjo ustanovitve namenskega infrastruk-turnega sklada.Predsednik uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars) Matjaž Knez je dejal, da je slovenski avtocestni sistem sorazmerno mlad in dobro zgrajen, a prihaja obdobje, ko bo treba začeti z večjimi vzdrževalnimi deli. Sedaj je za ta namen potreb-nih okoli 20 do 30 milijonov evrov letno, v prihodnje pa Dars potrebe ocenjuje na 100 milijonov evrov.Za izgradnjo sistema bodo ob tem potrebna še dvomili-jardna vlaganja. Dars za pokrivanje prihodnjih finančnih potreb še vedno računa na uvedbo elektronskega cestnin-jenja, je pojasnil Knez. Aktivnosti v tej smeri se nadaljujejo, je potrdil Gašperšič, Knez pa je dodal, da Dars trenutno čaka na zeleno luč vlade za objavo razpisa, ki je sicer pripravljen.Člani odbora so se v razpravi večinoma strinjali, da je stanje cest v državi slabo. Če se bo trend nadaljeval, se

bo po navedbah strokovnjakov to poznalo tudi v večjem številu smrtnih žrtev.Več poslancev se je zavzelo za zagotovitev namenskih virov financiranja za vzdrževanje in obnovo cest ter investicije. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je pojasnila, da je proračun za letos zaprt, za prihodnje leto in leta vnaprej pa je mogoče preveriti, na kakšen način je mogoče okrepiti zagotovljena sredstva.Pobudniki so želeli, da bi odbor vladi naložil, da v treh mesecih predloži načrt sistemskega zagotavljanja finančnih sredstev za redno vzdrževanje in obnavljanje cestnega omrežja. A je odbor tak sklep zavrnil in namesto tega podprl predlog sklepa koalicijskih strank. S tem sklepom je odbor ugotovil, da je stanje zaskrbljujoče, vladi pa pred-lagal, da od 30. septembra preuči možnosti in predlaga rešitve za sistemsko zagotavljanje finančnih sredstev za redno vzdrževanje in obnavljanje državnih cest v državi.

DRŽAVNI SVET OBRAVNAVAL ODPRTA VPRAŠANJA IN DILEME GLEDE PRIHODNJE UREDITVE DIMNIKARSTVAKomisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in re-gionalni razvoj je na 45. seji 20. aprila 2015 obravnavala odprta vprašanja in dileme prihodnje ureditve varstva zraka.Komisija je sprejela naslednje sklepe: 1. Komisija se je seznanila z odprtimi vprašanji in

dilemami prihodnje ureditve varstva zraka.2. Dimnikarska dejavnost naj se izvaja na dosedanji

način najmanj še dve leti oziroma do izteka zadnjih podeljenih koncesij izvajalcem dimnikarskih storitev. V tem času naj Vlada oziroma resorno ministrstvo v sodelovanju s strokovno javnostjo (dimnikarska stroka, okoljevarstvena stroka) pripravi celovito normativno ureditev varstva zraka, vključno z ureditvijo oskrbe in nadzora kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav.

3. Nedopustno je, da nekateri izvajalci dimnikarske službe Ministrstvu za okolje in prostor oziroma v aplikacijo Evidim ne pošiljajo podatkov o uporabnikih storitev obvezne državne gospodarske javne službe (o prvih pregledih, kurilnih napravah, opravljenih storitvah, itd.), čeprav jim to nalaga koncesijska pogodba. Glede na to, da so ti podatki ključni za ugotavljanje stanja

38

April 2015

na terenu, komisija poziva Ministrstvo za okolje in prostor, da dosledno izvaja nadzor nad izpolnjevanjem pogojev koncesijskih pogodb in v primeru kršenja takoj začne s postopkom za odvzem koncesije.

Celoten zapis seje Komisije DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj si lahko preberete tukaj.

KOHEZIJSKA POLITIKA V OBDOBJU 2014-2020, ŠPANSKE IZKUŠNJE IN IZVAJANJE V SLOVENIJI Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Veleposlaništvo Španije v Sloveniji sta organizirala semi-nar Kohezijska politika v obdobju 2014-2020, Španske izkušnje in izvajanje v Sloveniji. Seminarja so se udeležili predstavniki državne in lokalne uprave ter podjetij, ki se zanimajo za upravljanje z evropskimi sredstvi. Srečanje, na katerem je bilo predstavljeno izvajanje evropske kohe-zijske politike v Sloveniji v obdobju 2014-2020, je bilo tudi priložnost za izmenjavo izkušenj med državama ter predstavitev španskih rešitev na področju izvajanja infra-strukturnih projektov. Udeležence sta nagovorili ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj in veleposlanica Španije v Sloveniji Anunciada Fernández de Córdova, ki sta se zavzeli za nadaljnjo krepitev sodelovanja. Ministrica Smerkolj je poudarila, da bi bile brez evropskih sredstev predvsem manj razvite regije oziroma države EU brez pomembne in ponekod odločilne možnosti za vodenje aktivne razvojne politike. Poudarila je tudi, da so sredstva kohezijske politike na primer v letu 2014 v Sloveniji pred-stavljala skoraj 17 odstotkov vseh proračunskih prihodkov ter spomnila, da bo naši državi v obdobju 2014-2020 na voljo 3,2 milijardi evrov kohezijskih sredstev. Slovenija bo večino sredstev iz regionalnega, socialnega in kohezi-jskega sklada usmerila predvsem v raziskave in inovacije, informacijsko-komunikacijske tehnologije, povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij ter projekte za spodbujanje zelenega gospodarstva. Sredstva iz Kohezijskega sklada bodo namenjena za projekte na področju učinkovite rabe energije, spodbujanja obnovljivih virov energije, pametnih omrežij in trajnostne urbane mobilnosti (cca 260 mio EUR), za prometno infrastruk-turo (cca 220 mio EUR) ter projekte izgradnje okoljske infrastrukture, ki bodo prispevali k boljšemu stanju okolja in večji poplavni varnosti (cca 320 mio EUR).

O španskih izkušnjah s tovrstnimi projekti je na srečanju spregovoril generalni direktor za strukturne sklade z Ministrstva za finance in javno upravo Španije José María Piñero. Dejal je, da ima Španija dobre izkušnje z izvajanjem evropske kohezijske politike ter da so velik del svoje infrastrukture (modernizacija železniške infra-strukture in visokohitrostni vlak, avtoceste, vodovodne in sanitarne instalacije, sistemi za ravnanje s trdimi odpadki itd.) zgradili prav z evropskimi sredstvi. V Španiji so v obdobju 2007-2013 uspešno vzpostavili tudi številna javno-zasebna partnerstva.Predstavniki dveh španskih podjetij s področja svetovanja in inženirske dejavnosti (Ingeniería Idom Internacional in Eptisa Servicios de Ingeniería) so na praktičen način predstavili svoje izkušnje s črpanjem evropskih sredstev, s poudarkom na umeščanju investicijskih projektov v pros-tor, pridobivanju dokumentacije, vrednotenju projektov, posebej z vidika presoje vplivov na okolje. Sicer pa ima Slovenija s strani Evropske komisije potrjene ključne programske dokumente, ki so v programskem obdobju 2014–2020 podlaga za črpanje sredstev evrop-ske kohezijske politike in začenja z njenim izvajanjem. SVRK pripravlja nacionalno uredbo, ki bo podrobneje opredelila način izvajanja in uvedla določene spremembe v sistemu črpanja evropskih sredstev. Ministrica Smerkolj je povedala, da »poleg priprave sprememb Zakona o izvrševanju proračuna, ki ga vodi Ministrstvo za finance, kjer je posebno poglavje namenjeno izvajanju kohezijske politike, v naši službi trenutno hitimo s pripravo nacio-nalne uredbe. Vlada jo bo obravnavala predvidoma do konca aprila 2015, na tej podlagi pa bomo izdali tudi vsa potrebna navodila - za načrtovanje, potrjevanje, upravičene stroške ter seveda tudi izvedbeni načrt, kar bo vse podlaga, da do poletja začnemo z izvajanjem evropske kohezijske politike iz državnega proračuna in objavimo prve javne razpise«. Cilj ne bo več zgolj porabiti sredstva, temveč bo cilj ustvarjanje dolgoročnih koristi in učinkov za Slovenijo. Ministrica je še povedala, da bodo »posebno pozornost namenjali pravilnemu črpanju in doslednemu spoštovanju nacionalnih in EU pravil z ničelno stopnjo tolerance do goljufij. Tako bo Organ upravljanja v sode-lovanju z državnim pravobranilstvom pripravil osnovni nabor potrebnih določil kot sestavnih delov pogodb o sofinanciranju, ki bodo ob točno določenih primerih omogočala ustrezne sankcije – prekinitev pogodbe, odstop od pogodbe ali na primer vračilo sredstev.«

http://www.zdruzenjeobcin.si/fileadmin/datoteke/2015/RAZNO/sklepi_komisije_DS_dileme_prihodnje_ureditve_varstva_zraka_dimnikarska_sluzba_.pdf

39

April 2015

12 KORISTNE INFORMACIJE

MOŽNOSTI PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA ZA ZAŠČITO IN UPRAVLJANJE OMREŽJA NATURA 2000Evropska komisija je 1. aprila objavila javno naročilo, s katerim želi prispevati k boljšemu razumevanju, kako lahko prostorsko načrtovanje podpira izpolnjevanje ciljev omrežja Natura 2000 in tako prispeva k zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti ter obnovitvi ekosistemskih storitev (cilji strategije za biotsko raznovrstnost). Ocenjena vred-nost javnega naročila je do 200.000 EUR brez DDV.Namen javnega naročila je tudi predstavitev najboljših praks v zvezi z uskladitvijo ciljev drugih politik EU s cilji varstva narave v obsegu vidikov prostorskega načrtovanja. To bo doseženo s posebnimi nalogami, kot so priprava študije o prostorskem načrtovanju in Naturi 2000, zbiranje in predstavitev študij primerov in primerov dobre prakse, organizacija delavnic, sodelovanje v delovnih skupinah Komisije. Rok za prejem ponudb ali prijav za sodelovanje je 5. maj 2015. Javno naročilo je dostopno tukaj.

EKO SKLAD OBJAVIL JAVNI POZIV ZA KREDITIRANJE OKOLJSKIH NALOŽB OBČIN Nadzorni svet Eko sklada je potrdil javna poziva, na podlagi katerih bo Eko sklad ponudil skupaj 22 milijonov evrov nepovratnih sredstev za nove naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovan-jskih stavbah. Za občine in druge pravne osebe so po daljši prekinitvi zoper na voljo ugodni krediti. Razpisanih je že 2,5 milijona evrov za električna vozila.Za različne okoljske naložbe občin na področju varstva zraka in podnebja, varstva voda in učinkovite rabe vode ter ravnanja z odpadki bo na voljo 8 milijonov evrov kreditnih sredstev po obrestni meri trimesečni EURIBOR + 1,8 % in odplačilno dobo do 15 let z vključenim enoletnim moratorijem na odplačilo glavnice.Za druge pravne osebe, samostojne podjetnike in zaseb-nike bo prav tako za vse naložbe, ki izkazujejo okoljske

učinke, na že omenjenih področjih varstva okolja, na voljo 10 milijonov evrov kreditnih sredstev po obrestni meri trimesečni EURIBOR + 1,5 % in odplačilno dobo do 15 let z vključenim enoletnim moratorijem na odplačilo glavnice.Več si preberite tukaj.

PLAČILNI ROKIMinistrstvo za finance je na občine naslovilo dopis, s katerim opozarjajo, da občine pri svojem poslovanju ne spoštujejo zakonsko določenih plačilnih rokov. Hkrati so občine pozvali, da pri prevzemanje in plačevanju ob-veznosti v breme občinskih proračunov upoštevajo veljavne predpise, ki urejajo plačilne roke za plačevanje obveznosti v breme občinskih proračunov.Na podlagi 52. člena ZJF se obveznosti v breme občinskih proračunov plačujejo v rokih, ki se za posamezne namene določijo v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, sredstva proračuna pa se uporabljajo za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del. Plačilne roke določa 26. člen ZIPRS1415. Za plačilo vseh obveznosti je za neposredne uporabnike plačilni rok 30. dan. Te plačilne roke je potrebno upoštevati pri prevzemanju obveznosti tako v breme proračuna tekočega leta kot tudi v breme proračunov prihodnjih let, kar ure-jata 50. in 51. člen ZJF. Upoštevaje plačilne roke iz 26. člena ZIPRS1415 in določbo o plačevanju že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del, se tako občine za že opravljene nabave blaga, storitev in gradbenih del ne smejo dogovarjati o podaljšanju plačilnih rokov oziroma odlogu plačil. Podaljšanje plačilnih rokov oziroma odlog plačil za že opravljene nabave blaga, storitev in gradbenih del pomeni blagovni kredit, ki pa glede na veljavne predpise, ki urejajo zadolževanje občin, ni dovoljen. Prav tako se občine ne smejo zadolževati pri gospodarskih družbah.

http://ted.europa.eu/udl?uri=TED:NOTICE:96718-2015:TEXT:SL:HTML&tabId=0

http://www.zdruzenjeobcin.si/nc/novice/preberi/detajl/eko-sklad-objavil-tudi-javni-poziv-za-kreditiranje-okoljskih-nalozb-obcin/

40

April 2015

13 NOVICE EU

NAJVEČJA DONATORICA RAZVOJNE POMOČI TUDI V 2014 EU Tudi v 2014 je EU ostala na mestu največje donatorice pomoči v svetu. Po podatkih OECD so evropske insti-tucije in države članice EU v letu 2014 zagotovile več kot polovico uradne razvojne pomoči, in sicer 58,2 milijarde evrov pomoči oz. 0,42% BND EU. V primerjavi z letom 2013 se je znesek povečal za 2,4%.Evropski komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj Neven Mimica je pohvalil uspeh EU na tem področju in to kljub težkim gospodarskim razmeram. Ob tem pa je še dodal, da ciljev še niso dosegli in da bo leto 2015 ključno za prihodnost trajnostnega razvoja. Države članice EU so se leta 2005 zavezale, da bodo povečale uradno razvojno pomoč na 0,7% BND do leta 2015 in štiri med njimi so lani presegle ta prag - Švedska, Luksemburg, Danska in Velika Britanija.V letu 2014 je 11 članic povečalo delež pomoči v BND. Najbolj se je povečal na Hrvaškem (z 0,07 na 0,11%), Finskem (z 0,54 na 0,60 odstotka), v Nemčiji (z 0,38 na 0,41 odstotka), Luksemburgu (z 1,0 na 1,07 odstotka), Romuniji (z 0,07 na 0,10 odstotka) in na Švedskem (z 1,01 na 1,10 odstotka). Slovenija je ohranila svoje delež na 0,13 odstotka BND.Delež pomoči se je zmanjšal v Franciji (z 0,41 na 0,36 odstotka), na Irskem (z 0,46 na 0,38 odstotka), Nizozemskem (z 0,67 na 0,64 odstotka), Portugalskem (z 0,23 na 0,19 odstotka), v Španiji (z 0,17 na 0,14 odstotka) in v 11 drugih članicah.

SCHENGENSKI INFORMACIJSKI SISTEM TUDI V ZDRUŽENEM KRALJESTVUOd 13. aprila dalje Schengenski informacijski sistem, ki je ključno orodje nacionalnih organov za sodelovanje pri boju proti terorizmu in resnemu organiziranemu kriminalu, tudi v Združenem kraljestvu. Ta sistem sedaj uporablja 25 držav članic EU in 4 pridružene države. Informacijski sistem je temelj za sodelovanje na področju kazenskega pregona, ki se je izkazal za učinkovito in uspešno orodje

za izmenjavo informacij o iskanih ali pogrešanih ljudeh in stvareh.Združeno kraljestvo ni v schengenskem območju in bo sistem uporabljalo samo za policijsko in pravosodno sode-lovanje in ne za nadzor zunanjih meja. Več si preberite TU.

SRBIJA NA POTI V EVROPSKI MEHANIZEM NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE Srbija in Evropska unija sta podpisali sporazum, ki utira pot članstvu Srbije v mehanizmu EU na področju civilne zaščite. Po ratifikaciji v nacionalnem parlamentu bo Srbija postala 33. članica mehanizma, ki ureja evropsko sode-lovanje za obvladovanje nesreč in odziv na izredne razmere. Ta mehanizem trenutno zajema sodelovanje pri odzivu in pripravljenosti na nesreče ter njihovem preprečevanju med 32 evropskimi državami (EU-28, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Islandija, Norveška in Črna gora). Sodelujoče države lahko ob pomoči Komisije v prim-eru nesreče združijo vire in jih dajo na voljo prizadetim državam. Več si preberite TU.

http://europa.eu/rapid/press-release_MEX-15-4764_en.htm

http://europa.eu/rapid/midday-express.htm

3 zakonodaja, objavljena v uradnem 2 · pdf filesrbija na poti v evropski mehanizem na...

Documents