30. NEDELJA MED LETOM 23. oktober 2016 št. 48 / III

Božja beseda: 1. berilo: Sir 35,12-14.16-18; 2. berilo: 2 Tim 4,6-8.16-18; evangelij: Lk 18,9-14

CESTNINAR ALI FARIZEJ?

Drže pri bogoslužju v cerkvi so določene z namenom, da je bogoslužje usklajeno in urejeno. Stoja pomeni izraz spoštovanja, poklek je namenjeni počastitvi Najsvetej-šega, trkanje na prsi je znamenje kesanja … Toda vse to bi bilo malo vredno, če ne bi bilo hkrati tudi izraz srca vernika. O tem spregovori današnji evangelij.

Farizej se pred Bogom hvali, stoji spredaj, se povišuje nad drugimi in na koncu naleti na gluha Božja ušesa. Cestninar, javni grešnik, po poklicu mitničar ali carinik, se drži zadaj, nekje v kotu, se trka na prsi in obžaluje svoje »zavoženo« življenje. Njegova molitev naleti pri Bogu na prizanesljiva in odpuščajoča ušesa: »Ta je šel opravičen domov, oni pa ne!«

Četudi govori evangelij o dveh osebah, se v vsakem od nas skriva del cestninarja in del farizeja in smo kdaj podobni enemu, drugič spet drugemu. Pomislimo: najslab-še bi bilo, če bi se v vsakdanjem življenju vedli kot cestninar in v templju (cerkvi) kot farizej. Kako to izgleda? Cestninarji so bili grešniki, ljudje brez vesti, ki so postavljali denar in posle nad vse drugo. Farizeji pa so bili, nasprotno, v vsakdanjem življenju zelo strogi, precej pobožni in so spolnjevali Postavo. Cestninarju v življenju in farize-ju v templju smo podobni, kadar smo grešniki (kot cestninarji), a se imamo za pravič-ne (kot farizej). V praksi to zveni takole: »Nisem kradel, nikogar nisem ubil, nikomur nisem storil nič žalega« ali pa celo: »Nimam nobenega greha«. Kdor tako govori, si je, kakor farizej, sam ukrojil lagodno moralo, ki mu omogoča, da se počuti pravične-ga sam pred seboj in pred Bogom. Sam si je dal odvezo in tako preprečil Bogu, da bi mu odpustil.

Če smo že kdaj podobni farizeju in drugič spet cestni-narju, naj bo to vsaj obrnjeno: farizeji v vsakdanjem živ-ljenju in cestninarji v templju (cerkvi)! Kot farizej, si sku-šajmo v vsakdanjem življenju prizadevati, da ne bi bili grabežljivci, krivičniki in prešuštniki, da bi najbolj, kar je mogoče, spolnjevali Božje zapovedi; ko pa smo pred Bogom, kot cestninar priznajmo, da je tisto malo, kar smo storili, vse njegov dar, ter prosimo za nas in za vse druge, naj se nas usmili. Janko Rezar (vir: R. Cantalamessa)

MAŠNI NAMENI

23. 10.

NEDELJA

30. MED LETOM

- misijonska - Janez Kapistran, duhovnik

ob 7.30 za žive in rajne župljane in za + Alojza Pantnerja (obl.) in sorodnike

ob 9.00 v Škalah za žive in + škalske planince, za + Jožefo (obl.) in Engelberta Pušnika ter Ivico in Milana Arliča in za + Ano Oblak, obl.

ob 10.30 za + Norberta Güntherja in Franca Srta in za + Karla Matijeca

ob 19.00 za + Mija in Janjo Martinović ter sorodnike in za + Franja Pobeca

24. 10.

PONEDELJEK Anton Marija Claret, škof

ob 19.00 za + Franca Rednjaka ter Marto in Francija in za + Ota Zapuška (obl.) in Franca Orličnika - tiha maša (brez petja)

25. 10.

TOREK Krizant in Darija, mučenca

ob 19.00 za + Pavlo Kordiš, 30. dan in za + Kristino (obl.) ter brata in očeta Jožeta Podpečana

26. 10.

SREDA Rustik, škof

ob 7.00 ob 16.00

za + starše in sorodnike Lapuh v Plešivcu za + Danico Kotnik, pogrebna

27. 10.

ČETRTEK Sabina Avilska, mučenka

ob 19.00 za + Elija in Lucijo Nikić in za + Ano Fortag, osmina

28. 10.

PETEK Simon in Juda Tadej, apostola

ob 9.00

v Domu namesto cvetja in sveč na grobove za + sorodnike, prijatelje in znance

ob 19.00 za + Alojza Jevšenaka (obl.) in starše Velikonja in za zdravje

29. 10.

SOBOTA Mihael Rua, redovnik

ob 19.00 nedeljska za + Milana Jagra (obl.) in sorodnike in za zdravje in v dober namen

30. 10.

NEDELJA

31. MED LETOM

- žegnanjska -

Marcel, mučenec

ob 7.30 za žive in rajne župljane in za + starše Pantner in Albino Lipičnik

ob 9.00 v Škalah za + Stanislava Virbnika in za + Stanislava Glinška

ob 10.30 za + Elizabeto Krajner (obl.) ter Franca in Marijo Lesnik

ob 19.00 za + starše Jevšek, Borovnik in sorodnike in za + Ivanko Ocepek (obl.) in Ocepkove

Zaradi večjega števila mašnih namenov je večkrat za isti termin naročenih in oznanjenih več mašnih namenov. Darovi za ostale namene so oddani duhovniku, ki nima svojih mašnih namenov in mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

BESEDA ŽIVEGA BOGA Cestninar pa je od daleč stal

in še oči ni hotel povzdigniti proti nebu, ampak se je trkal na prsi in govoril:

»Bog, bodi milostljiv meni grešniku!« Povem vam:

»Ta je šel opravičen na svoj dom, oni pa ne; zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan in,

kdor se ponižuje, bo povišan.« Lk 18,13-14

SREČANJE ZAKONCEV JUBILANTOV - Prihodnjo soboto, 29. oktobra, bo pri večerni sv. maši srečanje zakoncev jubilantov. Vsi, ki letos praznujete okroglo ali pol-okroglo obletnico (5, 10, 15, 20 let …) zakonskega življenja, vabljeni, da se s skupno sv. mašo zahvalite Bogu za ta dar. Pari se prej prijavite v zakristiji. PRIPRAVA ODRASLIH NA ZAKRAMENTE - Vabljeni vsi odrasli, ki iz kakršnih koli razlogov še niste prejeli zakramentov uvajanja v krščanstvo (krst, spoved, obhajilo, birma), pa bi jih želeli, da se odločite za pripravo in se prijavite v župnišču. KARITAS vabi, da bi ob spominu na rajne prižgali kakšno svečo manj in raje da-rovali za ljudi v stiski. Namesto sveč lahko darujete tudi za mašne namene. MANJ SVEČK ZA MANJ GROBOV - V nedeljo, 30.10., bodo prostovoljci predsta-vili projekt »Manj svečk za manj grobov,« ki spodbuja, da namesto sveč na gro-bove pokojnih darujemo za dobrodelne namene. Ob tem prejmemo ekološko iz-delano zastavico, ki jo lahko namesto svečke položimo na grob, hkrati pa poma-gamo tistim, ki še lahko živijo, a potrebujejo našo pomoč. Prostovoljce boste lah-ko srečali tudi na nekaterih pokopališčih. Koordinatorji akcije se že vnaprej za-hvaljujejo vsem prostovoljcem in dobrotnikom. RADIJSKA ODDAJA - V nedeljo, 30. 10., bo pri verski oddaji Duhovna iskanja na Radiu Velenje razmišljanje na temo Telesna in duhovna dela usmiljenja: MRLIČE POKOPAVATI in ZA ŽIVE IN MRTVE BOGA PROSITI; pripravil ga bo Peter Kvartič. Vab-ljeni k poslušanju (tudi v arhivu na www.radiovelenje.com)!

Moj ODMEV na Božjo besedo

Italijanski pisatelj Giovanni Papini je zapisal: »Če se človek hoče dvigniti, mo-ra poklekniti.« Enostavna, pa vendar z globokim sporočilom, nas lahko ta prispo-doba vedno znova spomni, da ne postanemo kakor farizej, ki je sam sebe poviše-val in ostal ponižan. Raje si prizadevajmo postati podobni cestninarju, ki se je

zavedal svoje grešnosti ter pokleknil pred Bogom in ta ga je povišal. Anja Mihelak

Za interno uporabo izdala Župnija Velenje - sv. Martin, Šmarška cesta 2, Velenje. Tel.: 03/897-56-80, splet: svmartin.net; e-pošta: zupnija@svmartin.net. Odgovarja Janko Rezar, župnik.

AKTUALNO

SPODBUDE ZA DELA USMILJENJA V LETU USMILJENJA 2016 Zmoli desetko za vse zakonce, da bi zmogli svoj zakon živeti

v medsebojni ljubezni in spoštovanju.

Sv. Simon in Juda Tadej, apostola (28. oktober) Starokrščansko izročilo ve povedati, da so nekateri apostoli po Jezusovem vnebohodu in

prihodu Svetega Duha oznanjali evangelij skupaj. Med temi naj bi bila tudi Simon in Juda, ki ju na vseh seznamih apostolov v evangelijih najdemo na desetem in enajstem mestu – na dva-najstem, zadnjem, je vselej izdajalec Juda Iškariot. Zaradi tega sta apostola Simon in Juda neločljivo povezana tudi na vseh svetniških koledarjih katoliške Cerkve in njun praznik obhaja-

mo 28. oktobra.

Simona – ime pomeni 'Bog je uslišal' – sta bila med apostoli dva: prvemu je Jezus, ko ga je poklical, dodal vzdevek Peter (Skala), drugega evangelist Luka imenuje Gorečnik, Marko pa Kananejec, kar je isto v hebrejskem jeziku. To daje slutiti, da je pripadal stranki zelotov, ki je bila prežeta s politično obarvanim mesijanizmom. O njegovem življenju vemo prav malo za-nesljivega. Mnogi razlagalci Svetega pisma sodijo, da je bil Simon rodni brat Juda Tadeja in Jakoba mlajšega, prvega jeruzalemskega škofa, ki ga je dal veliki duhovnik Anan leta 62 kam-nati. Simon naj bi ga nasledil na škofijskem sedežu v Jeruzalemu. Preden so Rimljani začeli leta 70 oblegati Jeruzalem, je Simon, ki je imel pred očmi Jezusovo napoved o razdejanju Jeruzalema, svoje vernike izpeljal iz mesta. Za časa cesarja Trajana (98–117) je nastopilo veliko preganjanje kristjanov in med tem viharjem je leta 107 kot junaški mučenec dal svoje življenje za Kristusa tudi jeruzalemski škof Simon, ki je bil tedaj star že blizu 120 let. Po dru-gem izročilu pa naj bi Simon Gorečnik oznanjal evangelij v Egiptu in Juda Tadej v Mezopota-miji, nazadnje pa naj bi delovala skupaj v Perziji. Tam so poganski duhovniki Juda pobili s koli,

Simona pa po hudem mučenju prežagali, zato Juda upodabljajo s kiji, Simona pa z žago.

Tudi Juda sta bila v apostolskem zboru dva: Juda Tadej in Juda Iškariot. Prvi je imel tri brate: Jožefa, Jakoba mlajšega in Simona. Slednja dva sta bila apostola in jeruzalemska ško-fa. Njihov oče je bil Kleofa, ki ga Sveto pismo imenuje tudi Alfej, in naj bi bil brat sv. Jožefa. Tudi njihova mati Marija Kleofova je bila v sorodu z Jezusovo materjo Marijo in je bila med tistimi ženami, ki so spremljale Jezusa na njegovih potih in mu ostale zveste do Kalvarije. Alfej naj bi že zgodaj umrl, zato je sv. Jožef prevzel skrb za nečake, odtod naziv 'Gospodova bra-ta', ki ga zasledimo v Svetem pismu, dasi sta bila le Jezusova bratranca. Po binkoštnem praz-niku naj bi Juda Tadej deloval v Mezopotamiji in nazadnje v Perziji, kjer je umrl mučeniške

smrti skupaj s svojim bratom Simonom.

Apostola sta bila dolgo 'pozabljena'; v 18. stoletju pa se je obnovilo zlasti češčenje Juda Tadeja, ki je v današnjih dneh zelo živo. Velja za priprošnjika v skoraj brezupnih zadevah in v številnih cerkvah najdemo njegovo podobo, ob kateri je posebna molitev njemu na čast. Simo-na so za svojega zavetnika izbrali barvarji, strojarji, drvarji, usnjarji, zidarji in tkalci. revija.ognjisce.si