4. sklop: moja druŢina Čas: 15 dni - devetletka.net file2 51. dan 52. dan 53. dan 54. dan 55. dan...

1

4. sklop: MOJA DRUŢINA Čas: 15 dni

46. dan

47. dan

48. dan

49. dan

50. dan

SPO

Moja druţina - U/24,25

Druţine so različne

Moja druţina - DZ 2/12

Naš mali projekt:

Sestavimo druţino - U/31

SLJ

Berem sličice – DZ 2/6

Pesem: O babici in

dedku – B/88

Druţinski literarni

kanon

(2 uri)

Rišem črte - utrjevanje

(predopismenjevalne vaje)

V lutkovnem gledališču

– U/20, 21

Plesalec in plesalka –

U/22

Pravljica: Kuţa Luţa –

B/58, 59

Lok – DZ 2/14, 15


MAT

Število 5 – U/26

Število 5 – DZ 2/7, 8

Reši, saj zmoreš - U/28

Števila do 5- DZ 2/9,

10, 11

Figurni prikaz

Primerjam velikost števil

– DZ 2/13, U/27

Reši saj zmoreš – U/28

ŠVZ

Skakalne igre

Skok v daljino z mesta

Delo po postajah

LVZ

Slikanje: Ilustracija

pravljice Kuţa Luţa

(2 uri)

GVZ

Pesem: Jaz imam pa

goslice

Pesem: Jaz imam pa

goslice

Izdelava brenkala

2

51. dan

52. dan

53. dan

54. dan

55. dan

SPO

Druţina – igra vlog

Imam pravice in

dolţnosti – U/26

Kaj smem in kaj moram?–

DZ 2/20

SLJ

Pesem: Počasi – B/89

Rišem črte - utrjevanje

(predopismenjevalne

vaje)

(2 uri)

Po piškotih diši – U/24

Bine na obisku – U/23

Pravljica: Kako je Pavliha

kukca prodal – B/30, 31

Moj medvedek – DZ 2/21

(opis predmeta)

MAT

Seštevam – U/29

Znak plus

Znak plus – DZ 2/16

Seštevam – U/29,

DZ 2/17

Seštevam – U/30,

DZ 2/18, 19

ŠVZ

Stoja na lopaticah

Spretnosti s teniško

ţogico

Elementarne igre

LVZ

Risanje, risarski materiali:

Praskanka

(2 uri)

GVZ

Pesem: Zajček

Dolgoušček

Pesmi o ţivalih

3

56. dan

57. dan

58. dan

59. dan

60. dan

SPO

Vsak dan preţivim

drugače – DZ 2/28

Kako preţivim dan in

teden? - U/28, 29

Kako rastem? - U/27

Spoznali smo – U/30

Moj album

SLJ

Pravljica: Pet kuţkov

išče pravega (branje v

nadaljevanjih) – B/60,

61 (2 uri)

Govorni nastop: Moja

igrača

Govorni nastop: Moja

igrača

Pesem: Jakec – brat –

B/86, 87

Rišem črte – DZ 2/30


Spoznali smo – U/25

Rišem črte – DZ 2/31


MAT

Seštevam do 5 –

DZ 2/22, 23, 24, U/30

Primerjam velikost števil

– DZ 2/25, 26, 27

Odštevam

Znak minus – U/31,

DZ 2/29

Odštevam – U/31, 32,

DZ 2/32

ŠVZ

Šaljive štafetne igre

Poligon

Plesne igre

LVZ

Risanje: Svetla risarska

podlaga, temna risarska

podlaga

(2 uri)

GVZ

Pesem: Na našem

dvorišču

Pesem: Na našem

dvorišču

4

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 46.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: MOJA DRUŢINA

Cilji

SLJ: Doţivljajo interpretativno prebrano pesem. Razumejo sporočilnost oz. temo besedila in jo

povezujejo z lastno izkušnjo. Nizajo asociacije. Memorirajo in deklamirajo pesem.

Raziščejo literarni kanon svoje druţine. Poimenujejo predmete/bitja na sliki s knjiţnimi

besedami.

MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo

število in številko 5. Vadijo pisanje števila 5.

ŠVZ: Razvijajo moč nog. Vadijo sonoţne in enonoţne poskoke. Navajajo se na upoštevanje

pravil igre. Ob igrah se sprostijo in razvedrijo.

Učne metode: verbalno tekstualna – razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,

grafično delo, branje, pisanje, opazovanje

demonstrativno ilustracijska – prikazovanje oz. demonstracija

eksperimentalna – eksperimentiranje

izkustveno učenje – igra, praktično delo

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

Učni pripomočki,

sredstva

MAT

U/26,

različni predmeti (po

pet), posoda s

peskom/zdrobom,

kreda, voščenke,

mapa - priloga

(kartončki s pikami,

kartončki s

številkami)

ŠVZ

okviri švedske

skrinje, tamburin,

zbirka gimnastičnih

vaj

SLJ

B/88, DZ 2/6,

učni list

IZVEDBA DNE

I . dejavnost

Motivacija

Vprašamo: Kdo je babica? Kdo je dedek? Kako še rečete babici? In kako dedku?

Spodbudimo učence, da iz lastnih izkušenj pripovedujejo o svoji babici in dedku. Povedo

naj tudi, kaj delata, ko so oni v šoli.

Najava besedila: Zakaj imamo babico, zakaj dedka? Na ti dve vprašanji nam odgovarja

pesnik Miroslav Košuta v pesmi O babici in dedku.

Priprava na poslušanje

Pripravijo se na poslušanje.

Branje in literarnoestetsko doživetje

Doţiveto preberemo/povemo pesem.

Učenci poslušajo in doţivljajo učiteljevo interpretativno branje pesmi.

Čustveni odmor

Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila pesem.

5

Interpretacija

Vodimo pogovor, vprašamo.

Berilo, str. 88

- Spodbudimo učence, naj poiščejo pesem v berilu in si ogledajo njen zapis, pokaţejo naslov

pesmi, poiščejo ime pesnika, ogledajo si ilustracije in jih berejo.

- Branje pesmi

Ponovno preberemo pesem.

- Razumevanje besedila

O kom govori pesem?

Kaj pomeni, da nas babica k sebi vzame?

Kaj delajo otroci pri babici?

- Literarna podoba babice v besedilih

Ali poznate kakšno babico iz pravljice?

Kakšna je babica iz pravljice?

- Nizanje asociacij ob pojmu napredek

Kaj je napredek?

Povejte besede, ki vam pridejo na misel ob besedi napredek.

- Primerjava dveh svetov - otroški, dedkov

Kaj znamo mi, naš dedek pa ne?

Kaj zna dedek, pa mi ne znamo?

Povzamemo: Vsak svet, tako otroški kot dedkov, je nekaj posebnega.

- Od besedila k realnosti - dedkove dejavnosti

Ali delajo vaši dedki kaj posebnega? So lovci, ribiči, hodijo v hribe, zbirajo znamke,

se ukvarjajo s fotografijo …

Poglabljanje doživetja

- Memoriranje, deklamiranje pesmi

Ponovno preberemo/povemo pesem.

Po korakih naučimo učence pesem.

Spodbudimo učence k deklamiranju pesmi.

II. dejavnost - Literarni kanon družine (Kanon je nekaj, kar se neprestano ponavlja, kot se v druţini ponavljajo zmeraj iste pravljice,

zmeraj iste pesmi, zmeraj iste pripovedi.)

Povemo: Ko sem bila majhna, sta mi starša rada brala pravljice. Največkrat sta mi povedala

ali prebrala pravljico Rdeča kapica. Babica in mamica sta radi prepevali. Všeč mi je bila

pesem Jaz imam pa goslice, zato smo jo največkrat prepevali. Mamica mi je povedala, da jo

je pesem naučila njena mama.

Vodimo pogovor o branju v druţini, npr.: katere pravljice jim starši največkrat preberejo,

katere pesmi največkrat pojejo …

Spodbudimo učence, naj raziščejo literarni kanon svoje druţine. Razdelimo jim učne liste

(glej prilogo k pripravi) in naročimo, naj opravijo intervju z očetom in mamo. Vprašajo naj

ju, katere pravljice sta jima pripovedovala njuna starša in njuni stari straši. Napišejo naj

naslove pravljic in pesmi. Ko bo mogoče, naj učenci opravijo enak intervju s svojimi starimi

straši. Nazadnje naj napišejo, katere pravljice in pesmi sta jim pripovedovala in brala očka

in mama, in katere dedek in babica. Nato naj sezname vseh treh generacij primerjajo.

Ugotovili bodo, da se nekatere pravljice, pesmi ponavljajo, druge pa so v vsaki generaciji

drugačne. Prve tvorijo torej druţinski kanon. Nazadnje naj otroci naredijo seznam pravljic

in pesmi, ki jih bodo zagotovo pripovedovali in brali svojim otrokom, ko bodo veliki.

Čez nekaj dni spodbudimo učence, naj pripovedujejo o kanonih svoje druţine in jih

primerjajo s kanoni druţin svojih sošolcev. Ugotovijo naj, katere pravljice so najpogostejše.

6

III. dejavnost V pesmi smo spoznali najstarejša člana druţine - babico in dedka. Kateri so člani tvoje

druţine? Vodimo pogovor o tem, s kom ţivijo, kje ţivijo …

DZ 2, str. 6

Preberemo naslov Berem sličice. Določimo prvi glas v prvi/drugi besedi naslova.

Preberejo piktograme in povedo, kaj pomenijo. Preberemo navodilo. Dogovorimo se, kako

bomo reševali nalogo.

Vodimo usmerjeno branje sličic v vsakem okencu posebej. Učenci odgovarjajo na

vprašanja, npr.:

Prvo okence

- Poimenujte osebe na slikah. S prstom pokaţite osebi, ki sta starša deklici in dečku.

- Kateri osebi sta stara starša? Pokaţi osebi, ki sta dedek in babica dečku in deklici.

- Komu je deklica hčerka? Komu je deček sin?

- Deček je vnuk babici in dedku. Kdo je vnukinja? Pokaţi osebo na sliki.

- Kdo je moţ? Kdo je ţena? (moţ in ţena sta tudi dedek in babica)

- Pokaţi dekličinega brata. Pokaţi dečkovo sestro.

- Koga prikazujejo sličice v tem okencu? (člane druţine ali druţinske člane)

Drugo okence

Povemo: Ljudje ţivimo na vasi ali v mestu.

- Kaj je večje – vas ali mesto? Zakaj?

- Kje je več hiš? Kakšne hiše so na vasi, kakšne v mestu?

- Poimenujte bivališča na slikah.

- Kje je največ blokov? Ali so na vasi tudi stolpnice?

- Koliko druţin ţivi v bloku? Koliko druţin ţivi v stanovanjski hiši?

- Kaj prikazujejo sličice v tem okencu? (bivališča ljudi)

Tretje okence

Rečemo: Znotraj bivališč ljudi so prostori, ki jih ljudje uporabljamo pri različnih

dejavnostih/opravilih.

- Poimenujte stanovanjske prostore na sličicah.

- Kaj delamo v posameznem stanovanjskem prostoru?

- Komu v druţini je namenjen prostor?

- V katerem prostoru se zbere vsa druţina?

- Kateri del dneva preţivimo največ v vsakem od prostorov?

- Kaj prikazujejo sličice v tem okencu? (stanovanjske prostore)

Preberejo drugi piktogram in povedo, kaj pomeni.

Učencem naročimo, naj natančno poslušajo navodila in po vsakem navodilu opravijo

nalogo.

Beremo navodila, učenci obkroţijo po navodilu.

Pojasnjujejo, razlagamo, preverjamo.

IV. dejavnost

Povabimo učence v krog.

Pred učence postavimo skledo, tri papirnate kroţnike, kartončke za zapis pik, kartonček za

zapis številke.

V skledi naj bo pet kock, pet gumbov, pet ravnil. Učenci poimenujejo predmete.

Tri otroke pozovemo, naj vsak na svoj kroţnik poloţi po pet enakih predmetov.

Učenci ugotovijo, da je nastala mnoţica kock, mnoţica gumbov in mnoţica ravnil.

Preštejejo člane vsake mnoţice. Povedo, da je v vsaki mnoţici po pet članov.

Na kartonček ob mnoţici narišejo ustrezno število pik.

Z roko kaţemo na mnoţice in razločno govorimo: PET kock, PET gumbov, PET ravnil.

7

Učenci ponovijo.

Zapis števila 5

Pokaţemo poteze zapisa številke 5.

Vadimo zapis številke s prstom po zraku, s prstom po sošolčevem hrbtu, s prstom v pesku

(zdrobu), z mokro gobo po tabli, s kredo po tabli, z voščenko po večjem papirju.

Pozorni smo na pravilne poteze zapisa.

Na kartonček napišemo število 5. Kartonček poloţimo k mnoţi.

Učbenik MAT, str. 26

Zgornja slika

Učenci si ogledajo sliko.

Povedo, kaj je na sliki in koliko je česa.

S prstom vlečejo po številki na listu. Pozorni so na poteznost.

Spodnja slika

Učenci si ogledajo sliko.

Povedo, kaj je na sliki.

Poimenujejo mnoţice in člane vsake mnoţice. Določijo moč vsake mnoţice. Preštejejo

pike/črte v okencu. Preberejo število v okencu.

Ugotavljajo, kako smo ponazorili število 5.

Naloge na modrih poljih

Preberemo posamezno navodilo. Učenci izvedejo dejavnost.

V. dejavnost

Hoja in tek z nalogami

Učenci hodijo in tečejo v krogu, pri tem na znak (udarec na tamburin) izvajajo dodatne

naloge:

- obstanejo na mestu,

- naredijo 5 počepov, 5 poskokov…

- naredijo obrat za 360...

Gimnastične vaje

Skakalne igre

Igre lahko izvedemo v obliki štafete.

- okrog kijev po eni nogi

- sonoţni poskoki iz obroča v obroč

- enonoţno čez ovire (na tla poloţimo okvire švedske skrinje, učenci jih v teku

preskakujejo)

- sonoţno čez ovire (sonoţno skočijo v okvir in iz njega)

Ţabji preskoki

Učenci se postavijo v kolono, razmak med njimi je vsaj dva koraka. Učenci pokleknejo,

oprejo se na roke in se čim bolj zniţajo. Zadnji v koloni preskakuje ostale – opre se na

ramena učenca pred seboj in ga z raznoţko preskoči. Ko preskoči vse in pride na začetek

kolone, tudi sam poklekne.

Opomba: Glej zbirko gimnastičnih vaj.

8

Pregled realizacije

PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA

URA

SPO

SLJ Pesem: O babici in dedku

Literarni kanon druţine

Berem sličice

55., 56.

MAT Število 5 37.

ŠVZ Skakalne igre 28.

LVZ

GVZ

Priloga:

Učni list SLJ - LITERARNI KANON DRUŢINE

9

LITERARNI KANON DRUŢINE

POGOVORI SE Z DRUŢINSKIMI ČLANI IN OPRAVI NALOGE.

NARIŠI ALI NAPIŠI NASLOVE TREH PRAVLJIC, KI STA JIH BABICA IN DEDEK

PRIPOVEDOVALA ALI BRALA TVOJEMU OČKU ALI MAMICI, KO STA BILA

MAJHNA.

NARIŠI ALI NAPIŠI NASLOVE TREH PRAVLJIC, KI STA JIH TVOJA BABICA IN

DEDEK SLIŠALA OD SVOJIH STARŠEV.

NARIŠI ALI NAPIŠI NASLOVE TREH TVOJIH NAJLJUBŠIH PRAVLJIC, KI STA TI

JIH BRALA ALI PRIPOVEDOVALA TVOJA STARŠA.

10

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 47.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:


Cilji

SPO: Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo

poimenovanja za druţinske člane (brat, sestra, starši, stari starši, otrok, sin, hčerka

itn.) in razumejo medsebojne sorodstvene povezave med njimi.

SLJ: Vadijo pravilno drţo telesa pri pisanju in pravilno drţo pisala. Vadijo smer pisanja od

leve proti desni, od zgoraj navzdol. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk.

MAT: Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh:

konkretni, grafični. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi

ponazorili. Zapišejo in berejo število 5.

GVZ: Pozorno poslušajo odlomek posnetka Meditacija iz opere Thais J. Masseneta.

Na sliki prepoznajo izvajalce, ki jih slišijo. Prepoznajo zvočno barvo violine. Vedo,

kaj pomeni pojem goslice. Analizirajo besedilo pesmi. Se naučijo pesem in jo

doţiveto pojejo.

Učne metode:

verbalno tekstualna: razlage, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, branje,

pisanje, opazovanje

demonstrativno ilustracijska: prikazovanje oz. demonstracija, metoda grafičnih del, metoda

odmeva

eksperimentalna: eksperimentiranje

izkustveno učenje: igra, praktično delo


Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 2/ 7, 8, različni

predmeti, mapa -

priloga (kartončki s

pikami, kartončki s

številkami)

GVZ

notni zapis pesmi

Jaz imam pa

goslice, posnetek

Meditacija iz

opere Thais J.

Masseneta

SLJ

večje velikosti

brezčrtnih

listov

SPO

U/24, 25, večji papir

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Vodimo pogovor o pravljicah, vprašamo.

Naštevajo osebe iz pravljic: Sneguljčica, Rdeča kapica, Pepelka, Janko in Metka,

Trnuljčica ...

Ali otroci v teh pravljicah ţivijo z mamo in očetom?

Predlagamo, naj se razdelijo v skupine po 4. Vsaka skupina naj na večji list nariše eno

izmed pravljičnih druţin.

Pravljične druţine predstavijo drugim skupinam. Pri tem prepoznavajo različne oblike

druţinskih skupnosti, npr.: enostarševska druţina, krušni starši, razširjene druţine - v

druţini ţivijo tudi stari starši in drugi sorodniki. Pri tem odkrivajo sorodstvene

11

povezave.

Učenci razmišljajo o vzrokih za različne oblike druţin v pravljicah.

Vprašamo: Kdo pa so člani tvoje druţine?

Ali ţivimo vsi v enakih druţinah? V čem se razlikujejo? V čem so si podobne?

Povemo, da so druţine lahko enostarševske, popolne, razširjene. O posamezni vrsti

druţine se pogovorimo.

Pri pogovoru smo pozorni na strpno sprejemanje drugačnosti.

Učbenik SPO, str 24, 25

Ogledamo si ilustracijo in se pogovarjamo: Zakaj so na drevesih obešeni baloni? Kdo

praznuje? Kateri člani druţine so na sliki? Poimenujemo člane druţine. Izmislimo si

imena in priimke, določamo sorodstvene vezi med člani druţine… Kaj kdo dela?

Povemo: Tako druţino, kot je narisana imenujemo razširjena druţina. Povejte zakaj jo

tako imenujemo.

II. dejavnost

Uvodna motivacija

Poslušanje posnetka Meditacija iz opere Thais J. Masseneta.

Učenci na listu ali na tabli izmed večjih inštrumentov obkroţijo tista inštrumenta, ki so

ju prepoznali na posnetku (violina, klavir).

Razgovor o violini

Učenci po svoje pripovedujejo o violini kar vedo.

Učitelj povzame-razloţi: Violina je godalo. Na violino glasbeniki igrajo tako, da godejo

z lokom po strunah ali nanje brenkajo s prsti. Violina je nastala iz goslic, ki so jih včasih

izdelovali otroci sami. Ko jim je bil dolgčas na paši, so vzeli noţiček in iz koruznih

stebel so nastale goslice različnih velikosti. Njihov zvok je cvileč in hreščav.

Jaz imam pa goslice-analiza besedila

Učitelj učencem pesem doţiveto zapoje.

Učenci so ob izvajanju pozorni na vsebino – o čem govori besedilo?

Učitelj vodi razgovor o vsebini pesmi.

Jaz imam pa goslice-učenje pesmi po metodi odmeva

Učitelj nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za

njim. Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.

III. dejavnost

Učence povabimo, naj naredijo krog.

Povemo jim, da bomo opazovali vzorce na naših oblačilih.

Opazujemo vzorce na posameznem oblačilu (vedno oblačilo poimenujemo) in

poimenujemo črte, ki sestavljajo vzorec.

Pozorni smo na črte, ki se ponavljajo. Črte poimenujemo.

Učence povabimo, naj zasedejo svoja mesta v klopeh.

Razdelimo večje brezčrtne liste (A3 – lahko so risalni listi).

Pozovemo jih, naj pripravijo pisala – flomastre, barvice.

Učencem naročimo, naj liste poloţijo na klop tako, da bosta krajši stranici zgoraj in

spodaj. Narišejo naj vodoravne črte. Med posamezno vodoravno črto, naj bo za tri

prstke prostora. Opozorimo jih, naj črto vlečejo z eno potezo in naj upoštevajo smer

pisanja.

Spodbudimo učence, naj med vodoravne črte narišejo vzorce.

Učenci po navodilih narišejo v zvezke 5 vodoravnih/navpičnih/poševnih črt. Vsako

vrsto črt narišejo z drugo barvo. Povedo, koliko so narisali posameznih črt.

Nasvet: Črte lahko utrjujemo tudi po postajah. V tem primeru rabimo kartončke, na katere

12

narišemo črto ali vzorec, ki ga učenec vadi na postaji. Za diferenciacijo lahko uporabimo

risanje črt v različne materiale, na različno velike formate listov.

IV. dejavnost

Učencem naročimo, naj nastavijo po pet predmetov, npr.: pet svinčnikov, pet radirk, pet

palčk ...

Povedo, kaj so nastavili..

K skupini enakih predmetov nastavijo kartonček z ustreznim številom pik (pet pik),

kartonček z ustreznim zapisom (številka 5). Delajo lahko v paru.

V zvezek narišejo mnoţico s petimi člani.

V zvezek učiteljica vsakemu učencu zapiše številko 5.

Učenci vadijo zapis številke. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje.

DZ 2, str. 7

Prva naloga

Preberejo piktogram ob prvi nalogi in povedo, kaj pomeni.

Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.

Učenci v mnoţici narišejo ustrezno število članov.

Preverimo pravilnost rešitev.

Druga naloga

Preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni.


Učenci vadijo zapis številke 5.

Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje.


DZ 2, str. 8

Prva naloga

Preberejo piktograma ob prvi nalogi in povedo, kaj pomenita.


Učenci poimenujejo člane mnoţic in v okvirčke s številko zapišejo, koliko članov ima

vsaka mnoţica.


Druga naloga



Učenci s prirejanjem (povezovanjem) ugotovijo ali je prstanov enako mnogo kot prstov.


Pregled realizacije


URA

SPO Druţine so različne

Moja druţina

28.

SLJ Rišem črte – predopismenjevalne vaje 57.

MAT Število pet - utrjevanje 38.

ŠVZ

LVZ

GVZ Pesem: Jaz imam pa goslice 19.

13

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 48.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:


Cilji


poimenovanja za druţinske člane (brat, sestra, starši, stari starši, otrok, sin, hčerka itn.)

in razumejo medsebojne sorodstvene povezave.

SLJ: Razvijajo poimenovalno zmoţnost; ob zgledu tvorijo ţenski par moškemu.

MAT: Utrjujejo števila do 5. Spoznajo zaporedje števil do 5. Spoznajo različne strategije

reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju. Prepoznajo, ubesedijo,

nadaljujejo in oblikujejo matematični vzorec.

ŠVZ: Razvijajo odrivno moč nog in sposobnost hitrega odzivanja. Spoznajo pravilno

tehniko skoka v daljino z mesta. Navajajo se na spremljanje lastnega napredka.

Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje,

poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje

demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva

eksperimentalna - eksperimentiranje

izkustveno učenje - igra, praktično delo


Učni pripomočki,

sredstva

MAT

D 2/9, 10, 11

modre in rdeče kocke,

palčke,

mapa - priloga

(kartončki s številkami,

kartončki z znaki)

ŠVZ

2 vrvi, blazina

SLJ

U/20, 21, 22 SPO

DZ 2/12

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učence povabimo v krog. Ogledamo si plakate, na katere so narisali pravljične druţine.

Vprašamo: Ali pravljice spoznavamo samo iz knjig? Vodimo pogovor o risankah, o

posnetih igranih in lutkovnih predstavah, o gledaliških predstavah.

Povemo: Druţina je obiskala lutkovno gledališče. Vas zanima, kako je bilo? Ogledali si

bomo ilustracijo v učbeniku.

Učbenik SLJ, str. 20, 21

Učenci berejo sliko dvakrat. Prvič bodo povedali, kaj so videli in si zapomnili, drugič

bodo odgovarjali na vprašanja.

- Prvo branje slike

Učenci opazujejo sliko. Poimenujejo bitja/predmete na sliki.

Pripovedujejo o dogajanju na sliki, npr.: Katere osebe so na sliki? Kje so člani druţine?

Kaj delajo? Kaj še opazite na sliki?

Vprašamo: Ali ste si ogledali kakšno predstavo v gledališču? Učenci predstavijo svoje

izkušnje.

14

- Drugo branje slike

- Pozornost učencev usmerimo na sličico v prvem krogu.Vprašamo: Kaj delajo osebe?

Kako imenujemo ţensko, ki vodi lutko? Kako imenujemo moškega, ki vodi lutko?

- Pozornost učencev usmerimo na sličico v drugem krogu.Vprašamo: Kaj lahko

preberemo? Za katere dni je spored na steni? Kaj bo na sporedu v petek, kaj v soboto in

kaj v nedeljo?

- Pozornost učencev usmerimo na sličico v tretjem krogu.Vprašamo: Kdo je na sliki? Kaj

se osebi pogovarjata? Kaj reče obiskovalec, ko vstopi v dvorano? Kaj reče biljarter?

Katere vljudnostne izraze uporabljata? Koga čaka deklica?

- Pozornost učencev usmerimo na sličico v četrtem krogu. Vprašamo: Kateri osebi sta

na sliki? Kaj se pogovarjata? Kaj sprašuje obiskovalec? Kaj mu odgovori ali pove

blagajničarka? Katere vljudnostne izraze uporabljata v pogovru?

Katere osebe na hodniku bi bile lahko člani iste druţine? Zakaj?

- Povzetek: Naštejte moške osebe na sliki. Naštejte ţenske osebe na sliki.

Na odru lahko vidimo tudi plesalce in plesalke. Ogledali si bomo ilustracijo na strani 22.

Učbenik SLJ, str. 22

Prva slika

Učenci si ogledajo sliko. Pripovedujejo ob sliki, odgovarjajo na vprašanja, npr.: Katere

osebe so na sliki? Kdo pleše? Kaj delata drugi dve osebi? Kako imenujemo ţensko, ki

trenira plesalce? Kako imenujemo moškega, ki trenira plesalce?

Druga slika

Ogledajo si drugo sliko. Poimenujejo člane druţine. Poimenujejo ţenske na sliki.

Poiščejo moški par.

Pripovedujejo ob sliki, odgovarjajo na vprašanja, npr.: Komu je mamica hčerka? Komu

je oče sin? Kdo igra človek ne jezi se?

Preberemo besedilo pod sliko. Pogovor usmerimo v iskanje parov v razredu, na šoli, …

in parov v ţivalskem svetu.

II. dejavnost

Učenci v parih drug drugemu predstavijo svojo druţino, poimenujejo člane druţine.

Zavedo se, da so druţine številčno različne. Kdor ţeli, predstavi druţino vsem sošolcem.

Vprašamo: Kaj imajo člani druţine skupno? Pripovedujejo, npr.: skupaj praznujejo, se

obiskujejo, imajo skupne bliţnje in daljne sorodnike (lahko jih naštevajo).

Povemo, da je druţina kot drevo, ki ima deblo in veje. Lahko narišemo skico na tablo.

Vprašamo: Koga bi narisali v deblo? Koga bi narisali na veje? Kdo bi bil v isti vrsti?

Učenci razmišljajo in predlagajo.

Pozovemo učence, naj v DZ 2 poiščejo drevo, oziroma odprejo na strani 12;

poiščejo/preberejo naslov MOJA DRUŢINA.

DZ 2, str. 12

Lilibi / Šolska ulica 1-2 / SPOZNAVANJE OKOLJA / MOJA DRUŢINA

Povemo navodilo za delo:

- V druţinsko drevo boste narisali člane svoje druţine (le obraze). Vprašamo: Kdo so

moški člani druţine? Katere osebe so ţenski člani druţine? V kateri kvadrat na deblu

boste narisali sebe? Kdo bo v kvadratkih ob tebi? Kam boste narisali mamo in kam

očeta? Kje bosta dedek in babica?

Delo diferenciramo: Nekateri učenci bodo narisali osebe v vse okvirje, ostali pa naj

narišejo le svojo oţjo druţino.

Druţinska drevo drug drugemu v parih obrazloţijo.

Pogovorimo se o različnih poimenovanju istih članov druţine (oči, ati, babi, nona, oma

...).

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/13b317d0-6b75-47c0-89cc-9f1e00b878ab

15

III. dejavnost

Učenci sestavijo 5 stolpičev iz kock. Pričnejo z eno kocko, nato pa je vsak naslednji

stolpič višji za eno kocko.

Pripravijo kartončke s pikami in številkami od 1-5 in jih postavijo pod ustrezen stolpič.

- Najprej postavijo kartončke s pikami in pod njimi še kartončke s številkami.

- Kartonček s številko 4 sledi kartončku s številko 3, saj je število 4 za ena večje od

števila 3.

- Preberejo števila pod stolpci in ugotovijo, da je vsako naslednje število za eno večje,

vsak stolpec pa višji za eno kocko. Tako spoznajo zaporedje naravnih števil 1, 2, 3, 4,

5.

Učence razporedimo v skupine po 4. Vsak si v kupček pripravi svoje kartončke od 1 do

5. Po navodilu učitelja pripravijo vzorec (npr.: kartonček z eno piko, nato kartonček s

tremi pikami, pa ponovno z eno piko …).

Nadaljujejo vzorec. Nalogo ponovimo z nekaj primeri, tudi z uporabo treh ali štirih

kartončkov.

Enak postopek ponovimo, vendar tokrat delamo s kartončki s številkami.

DZ 2, str. 9

Lilibi / Šolska ulica 1-2 / MATEMATIKA / ŠTEJEM OD 1 DO 5 / ŠTEJEM OD 1 DO 5

Prva naloga



Učenci poveţejo mnoţico z ustrezno številko.


Druga naloga



Učenci obkroţijo po 5 skodelic.

Pozorni smo na pravilno in natančno obkroţanje.


DZ 2, str. 10

Prva naloga



Učenci ugotovijo, kateri elementi so v okvirčku ter koliko jih je. Obkroţijo ustrezno

številko pod okvirčkom.


Druga naloga



Učenci preštejejo pike v posameznem kvadratu in v spodnje okence napišejo številko.


DZ 2, str. 11

Prva naloga

Preberejo piktograma ob prvi nalogi in povedo, kaj pomeni.


Učenci rešijo nalogo tako, da prečrtajo ali narišejo ustrezno število članov, glede na

napisano število.


Druga naloga

Preberejo piktogram ob drugi nalogi.

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/8863d3b7-74a8-4190-b236-9ebc00b0dc77

16


Učenci prepoznajo in nadaljujejo matematični vzorec. V prvi vrstici rišejo ustrezno

število pik, v naslednjih pa zapisujejo številke.


IV. dejavnost

Igra: Tla gore

Učenci tekajo po prostoru. Na klic: “Tla gore!” mora vsak čim hitreje kam stopiti ali

splezati.

Kdo je najhitrejši?

Gimnastične vaje

Skakanje

Na tla poloţimo dve vrvi (naredimo potok). Učenci vrvi preskakujejo na različne načine.

Razdaljo med vrvema postopoma večamo.

a) enonoţno preskakovanje v teku in z mesta

b) sonoţno preskakovanje z mesta

c) skok v daljino z mesta

Najprej naredijo nekaj skokov poskusno, nato merimo. Pri merjenju ima vsak tri

poskuse, upoštevamo najboljšega.

Čez noge v krogu

Učenci se usedejo v krog, s hrbtom so obrnjeni proti notranjosti kroga, nogi stegnejo

pred seboj. Določimo učenca, ki teče okrog in pri tem preskakuje noge sedečih. Ko

naredi en krog, se usede na svoj prostor. Za preskakovanje nato določimo novega

učenca.

Opomba: Glej zbirko gimnastičnih vaj.

POMEMBNO: Učencem naročimo, naj v šolo prinesejo različne revije.

Pregled realizacije

PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA

SPO Moja druţina 29.

SLJ V lutkovnem gledališču

Plesalec in plesalka

58.

MAT Števila do 5 - utrjevanje 39.

ŠVZ Skok v daljino z mesta 29.

LVZ

GVZ

17

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 49.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:


Cilji


poimenovanja za druţinske člane (brat, sestra, starši, stari starši, otrok, sin, hčerka itn.) in

razumejo medsebojne sorodstvene povezave med njimi.

SLJ: V mislih oblikujejo domišljijskočutno predstavo knjiţevnega prostora in povedo, kako si

ga predstavljajo. Pripovedujejo o knjiţevnem dogajanju. Govorno poustvarjajo besedilo –

igra vlog.

LVZ: Ločijo med risbo in sliko. Domiselno likovno izrazijo svoje doţivljanje pravljice Kuţa

Luţa. Razvijajo občutek za podrobnosti. Pri risanju in slikanju razvijajo vztrajnost in

motorično spretnost.

Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,

grafično delo,branje, pisanje, opazovanje

demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija




Učni pripomočki,

sredstva

SPO

U/31, slike in

fotografije ljudi iz

revij in katalogov

LVZ

barvni flomastri, risalni

listi

SLJ

B/58, 59,

knjiga Kuţa Luţa

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Igra: Ţenski par moškemu

Sedimo v krogu. Podajamo si tenis ţogico. Kdor ima ţogico, pove ime osebe ali ţivali.

Ţogico poda sošolcu, ki poišče ţenski oziroma moški par, npr.: učenec- učenka; ribič –

ribička; lovec- lovka, pešec – peška; štorklja – štrk ipd. Iščejo kar se da zanimive pare

besed.

II. dejavnost

Učbenik SPO, str. 31

Preberemo navodilo za Naš mali projekt: Sestavimo druţino.

Ob slikah se pogovorimo, kaj bomo delali in kaj za delo potrebujemo.

Učence razdelimo v skupine. V skupinah si učenci razdelijo dolţnosti: kdo bo izrezoval

sličice, kdo jih bo lepil, kdo bo ob koncu dela poročal sošolcem ...

Iz revij izreţejo slike oseb in sestavljajo različne druţine.

Določijo sorodstvene vezi, izmišljajo si imena, poklice ...

Plakate druţin predstavijo ostalim skupinam.

18

Vodimo pogovor. Povedo naj, kdo je na sliki, koliko članov ima njihova druţina, kaj delajo

posamezni člani druţine, ali druţina ţivi skupaj v hiši ali v stanovanju. Članom druţine

iščejo ţenski par moškemu.

Ali so vse druţine enake? Po čem se razlikujejo?

Kaj mislite, kako bi si člani v druţini na vašem plakatu razdelili delo? Kakšna pravila

veljajo za člane vaše druţine?

II. dejavnost

Motivacija

Vodimo pogovor o socializacijskih pravilih, o učenju pravil.

Vam starši kdaj rečejo: »Tega ne smeš! To se ne dela! Kako se pa obnašaš?«

Katera pravila veljajo pri mizi pri vas doma? Kaj vam rečejo starši, če govorite s polnimi

usti, srebate juho, si podpirate glavo …?

Katera pravila se morajo naučiti vaši majhni bratci in sestrice? Kako se učijo?

Kako ste se sami naučili določenih pravil?

Najava besedila: Spoznali bomo pravljico, v kateri bomo srečali nekoga, ki se je moral tudi

kaj naučiti.


Učenci se udobno namestijo in se pripravijo na poslušanje.

Pripovedovanje/branje pravljice

Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo pravljico in jo doţivljajo.

Čustveni odmor

Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo.

Izjava po čustvenem odmoru: Pa kar samemu se je to posrečilo… Brez nas je opravil na

pravem mestu … Ti pasja dlaka! In še tisti večer so na čast kuţku Luţi priredili največji

ples.

Interpretacija


- Dogajalni prostor

Kje se je pravljica dogajala?

Kako si ta prostor predstavljate?

- Knjiţevno dogajanje

Kako je kuţa ţivel, preden je prispel v veliko, slavnostno pasjo dvorano?

Kaj vse je opazil, ko je prvič stopil vanjo?

Kateri imenitni psi so bili v dvorani?

Kako so plesali?

Kako je bilo v plesni šoli?

Kako so kuţka učili lulati?

Kako je bilo, ko Kuţa Luţa ni znal lajati v luno?

Kako je bilo, ko so se veliki psi sprli?

Kako se je pravljica končala?

Branje pravljice

Še enkrat preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doţivljajo besedilo.


- Igra vlog

Povemo navodila:

Razdelili se boste v skupine po štiri.

V skupini si razdelite vloge. Eden je kuţa Luţa, drugi trije ste psi, ki učite kuţa pasjih

pravil. Dogovorite se, kako boste zaigrali »vzgajanje majhnih kuţkov«.

Skupine predstavijo igro vlog – pasjo šolo.

19

III. dejavnost

Izhodišče in vpeljava likovnega problema

Berilo, str. 58, 59

Spodbudimo učence, naj poiščejo pravljico v berilu. Opazujemo ilustracije in se o njih

pogovarjamo. Osveţimo pojem ilustracija.

Likovna naloga

Vodimo pogovor o črti, ki je osnovni likovni element za risbo.

Vodimo pogovor o barvi, ki je osnovni element za sliko.

Na ilustracijah opazujemo prisotnost črte in barve.

Likovni motiv: Najprej bomo s črnim flomastrom narisali ilustracijo pravljice Kuţa – Luţa.

Nastala bo risba. Potem bomo to risbo s flomastri pobarvali. Nastala bo slika, saj bo na

likovnem izdelku prevladovala barva.

Potrudili se bomo, da bomo ilustracijo upodobili čisto po svoje, tako kot jo sami

doţivljamo.

Individualno delo učencev

Učenci upodobijo ilustracijo pravljice.

Učence spodbujamo k risanju detajlov, k vztrajnemu barvanju in k risanju tekstur na

posamezne ploskve.

Ilustracije spredaj na majhno podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo).

Vrednotenje

Ko so ilustracije dokončane, jih razstavimo.

Obnovimo pojma risba in slika. Učenci tudi pripovedujejo o svojih ilustracijah.

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih likovnih rešitev, prizadevnost posameznih

učencev, domišljijo in vztrajnost …

Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.

POMEMBNO: Učenci naj v šolo prinesejo manjše škatlice ali jogurtove kozarčke in elastike

za izdelavo brenkala pri GVZ.

Pregled realizacije


URA

SPO Naš mali projekt: Sestavimo druţino 30.

SLO Pravljica: Kuţa Luţa 59.

MAT

ŠVZ

LVZ Slikanje: Ilustracija pravljice Kuţa Luţa 19., 20.

GVZ

20

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 50.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Vadijo pravilno drţo telesa pri pisanju in pravilno drţo pisala. Vadijo smer pisanja.

Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk. Spoznajo in rišejo zgornji in spodnji lok.

MAT: Primerjajo števila po velikosti. Predstavijo podatke s figurnim prikazom. Preberejo figurni

prikaz.

ŠVZ: Razvijajo moč rok, nog in trupa. Po navodilih se gibljejo po prostoru. Utrjujejo pojme levo,

desno, naprej, nazaj…

GVZ: Doţiveto pojejo pesem. Ponovijo vedenja/znanja o violini in goslicah. Pozorno

poslušajo odlomek posnetka Pizzicato polka iz baleta Sylvia skladatelja Lea Delibesa.

Prepoznajo brenkanje po strunah. Z glasbili izvajajo enostavne zvočne vzorce. Izdelajo

preprosto glasbilo s struno. Ritem melodije spremljajo z glasbilom, ki so ga sami izdelali.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

U/27

DZ 2/13

različni gumbi ali

kocke petih različnih

barv, obroči, kartončki

z narisanim gumbom,

delovni list -slika 1,

palčke, mapa - priloga

(kartončki s

številkami, kartončki s

pikami, kartončki z

znaki za velikostni

odnos)

GVZ:

jogurtovi lončki,

navadne gumice

ŠVZ

vadbene kartice,

klopi, ţoga, palice,

obroči, zbirka iger

in gimnastičnih vaj

SLJ

DZ 2/14, 15

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Igra: Ogledalo

Učence povabimo, naj se usedejo v krog. V parih se bomo igrali igro Ogledalo. Ogledovali si

bomo samo obraz. Eden bo ogledalo, drugi se bo gledal vanj, torej bo vse ponovil. Vlogi

zamenjata. Učence spodbudimo, da skušajo na več načinov pokazati razpoloţenje: jezo,

veselje, smeh, začudenje, ipd.

Učenci pripovedujejo o svojih občutjih.

21

II. dejavnost

Vprašamo: Kakšno obliko so imela vaša usta, ko ste se smejali? Učenci pokaţejo s prstom

obliko ust.

Kakšno obliko so imela, ko ste bili jezni? S prstom pokaţejo obliko ust.

Na tablo narišemo ¨vesela usta¨- spodnji lok in ¨jezna¨ usta - zgornji lok.

Učencem naročimo, naj s kredo rišejo po lokih. Ko so vsi učenci narisali oba loka, si ogledajo

narisane loke. Z roko po zraku narišejo več zgornjih in več spodnjih lokov.

Učenci rišejo loke še v zdrob, z mokro gobo na tablo, s prstom po zraku, po mizi…

DZ 2, str. 14, 15 Ogledajo si sliko na strani 14 in nato na strani 15.

Pozornost učencev usmerimo v poteznost zapisa lokov. S prstom, nato z narobe obrnjenim

svinčnikom potegnejo loke na sliki.

Povemo navodilo za delo. Poudarimo smer risanja.

Učenci prevlečejo loke z barvicami.

Preverimo pravilnost opravljene naloge.

III. dejavnost

Pred učence postavimo škatlo z različnimi gumbi (istovrstnih je lahko največ pet).

Vsak otrok si izbere po en gumb. Natančno si ga ogleda in ga primerja s sosedovim.

Na tla poloţimo toliko obročev, kolikor je različnih vrst gumbov. V vsak obroč poloţimo

kartonček z narisanim gumbom.

Učenci poloţijo svoj gumb v ustrezen obroč.

Ovrednotijo delo in preštejejo gumbe v obročih.

Na kartonček zapišejo ustrezno številko.

Na tla poloţimo papir večjega formata, na katerega smo pred tem narisali razpredelnico. Glej

sliko 1 – priloga k pripravi.

Vsak učenec poišče svoj gumb in ga poloţi na ustrezno mesto v razpredelnici.

Preštejejo število gumbov v vsakem stolpcu in pod stolpec postavijo ustrezen kartonček s

številko.

Ugotavljajo, katerih gumbov je največ, katerih najmanj, katerih enako mnogo.

Učencem razdelimo učne liste – priloga 2 k pripravi. Učenci preštejejo gumbe in v okence pod

stolpcem napišejo število gumbov.


Prva naloga

Učenci si ogledajo problemsko situacijo.

Povedo, kaj je na sliki in koliko česa.

Preberejo podatke iz figurnega prikaza.

Druga naloga

Glasno preberejo zapisane trditve. Primerjajo števila po velikosti.

DZ 2, str. 13

Prva naloga

Preberejo piktograma ob prvi nalogi in povedo, kaj pomenita.


Učenci pobarvajo ustrezno število kvadratkov, vstavijo znake <, >, = in zapišejo ustrezna

števila.


Druga naloga



Učenci vstavijo znake za velikostni odnos <, >, =.

22



Povemo, da bomo rešili naloge za ponovitev znanj iz matematike.

Učenci si ogledajo problemsko situacijo pri prvi nalogi in ugotovijo, kdo je pravilno uredil

števila po velikosti, ter razloţijo zakaj.

Pri drugi nalogi najdejo napako in jo razloţijo.

Pri tretji nalogi preberejo zapisana matematična vzorca ter razloţijo, kako sta sestavljena.

IV. dejavnost

Uvodna motivacija

Zapojemo pesem Jaz imam pa goslice.

Odgovarjajo na vprašanja:

Kaj so goslice? (Preprosta, otroška violina iz koruznih stebel.)

Kateri inštrument je nastal iz goslic? (Violina.)

Po katerem delu violine se lahko igra? (Po strunah.)

Kako lahko violinist igra po strunah? (Gode z lokom ali brenka s prsti.)

Ustvarjanje-izdelava preprostega glasbila s struno

Iz jogurtovega lončka, čez katerega napnemo gumico, izdelamo vsak svoje glasbilo.

Na glasbilo zaigramo tako, da na sredini pobrenkamo po gumici.

Učence pozovemo, naj poročajo o druţinskem literarnem kanonu (ob listu, ki so ga izpolnili

doma s starši).

V. dejavnost

Igra: Ribič gre na lov

Gimnastične vaje

Delo po postajah (vaje za moč)

Na vsako postajo porazdelimo po nekaj učencev. Na posamezni postaji so eno minuto, nato

gredo na naslednjo postajo. Vadbo organiziramo tako, da pride vsak vadeči na vsako postajo

dvakrat.

Postaje:

1. poskoki iz obroča v obroč

2. dvigovanje trupa ob letveniku

3. pritegovanje z rokami ob letveniku

4. tobogan (švedsko klop naslonimo ob letvenik)

5. skoki prek palic

6. podajanje ţoge v paru

7. voţnja kolesa na letveniku

8. preskoči in podplazi klop

Roboti

Učencem dajemo navodila: dvigni desno, levo roko, nogo, primi se za levo koleno, dvigni

desni komolec, stopi korak naprej, nazaj, v stran, levo, desno, dvigni roke nad glavo, daj jih

med noge …

Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj.

23

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Lok – predopismenjevalne vaje 60.

MAT Primerjam velikost števil

Figurni prikaz

Reši, saj zmoreš

40.

ŠVZ Delo po postajah 30.

LVZ

GVZ Pesem: Jaz imam pa goslice

Izdelava brenkala

20.

Opomba: Priloga UL za figurni prikaz

24

Slika 1 – za pridobivanje figurnega prikaza

Slika 2 – UL za učence

PREŠTEJ GUMBE V VSAKEM STOLPCU. V OKENCE POD STOLPCEM NAPIŠI ŠTEVILO GUMBOV.

3

25

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 51.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:


Cilji

SLO: Poslušajo in doţivljajo pesem. Razumejo naslov pesmi in neznane besede. Likovno

izrazijo razumevanje besedila. Govorno poustvarjajo besedilo- igra vlog.

Rišejo črte in pri tem vadijo osnove pisanja.

MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in

grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični.

Štejejo, zapišejo in berejo števila do 5. Spoznajo znak + za nakazovanje dejavnosti

dodajanja ali zdruţevanja in zapis računa seštevanja.

ŠVZ: Pridobivajo nove gibalne izkušnje. Razvijajo koordinacijo celega telesa. Navajajo se na

športno sodelovanje med izvajanjem nalog.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

U/29, modre in rdeče

kocke ali palčke,

mapa – priloga

(kartončki s

številkami, kartončki

s pikami, kartonček z

znakom +, =)

ŠVZ

blazine, ţogice,

zbirka iger in

gimnastičnih vaj

SLJ B/ 89

IZVEDBA DNE

I. Dejavnost

Motivacija

Vodimo pogovor o starih tetah in prababicah, npr.: kje ţivijo, kaj delajo, kakšen je njihov

dom ...

Najava besedila: Spoznali bomo pesem, ki govori o dveh starih tetkah. Naslov pesmi je

Počasi.






Čustveni odmor


Interpretacija


26

Berilo, str. 89

- Branje pesmi



Kako je naslov pesmi? Pojasnite, kako razumete naslov pesmi.

Katere osebe nastopajo v pesmi? Kaj delajo?

- Razumevanje jezika besedila

- Ste razumeli vse besede?

- Kaj pomeni beseda zarana?

- Kaj pomeni beseda duri?

- Kaj pomeni beseda posrebali?

Kaj pa pomeni pricaplja?

Kaj pomeni ura bila?

- Besedno izraţanje razumevanja - knjiţevni prostor, osebe

Si predstavljate sobo, v kateri tetka Mana kuha kavo? Kaj je na steni? Kje se kuha kava?

Kakšen je lonček za kavo? Kakšna je miza, kakšni so stoli?

Kakšni sta tetki? Kako sta oblečeni? Kakšno pričesko imata?

Zakaj se tetki sladko drţita, ko srebata kavo?


- Igra vlog

Povemo navodilo: Razdelili se boste v dvojice. Vsaka dvojica si izmislili pogovor med

starima tetkama. Odigrali boste prizor.

Spodbudimo učence, naj predstavijo pogovor.

Rišem črte

Ogledamo si ilustracijo v berilu.

Vprašamo: Kako je ilustrator narisal tla? Kakšne črte je narisal? S kakšnimi črtami je narisal

lase? Kakšne črte so na uri?

Spodbudimo učence, naj razmišljajo, kako bi oni narisali ilustracijo.

Kakšne črte bi narisali na stene?

Kakšne vzorce bi narisali na ruto?

Katere predmete bi še narisali?

Naročimo, naj narišejo sobo, v kateri tetka Mana kuha kavo. Pri risanju naj uporabijo

različne vrst črt.

II. dejavnost

Učencem naročimo, naj pripravijo kartončke s pikami ter kartončke s številkami.

Razporedijo jih po klopi, v dve vrsti od 1 do 5 (od leve proti desni).

Berejo števila naprej in nazaj.

Po navodilu dvigujejo kartončke, najprej tiste s pikami, nato še kartončke s številkami.

Navodila:

- Dvignite kartonček z 2 pikama (s 4 pikami, s 5 pikami …)

- Dvignite kartonček s številko 5 (4, 1, 2, 4 …)

- Dvignite kartonček s 3 pikami, s številko 5, s številko 3, z 1 piko …

Učenci v zvezke zapišejo števila po vrsti od 1 do 5; od 5 do 1.

Seštevanje

- Pred učence postavimo dve modri in nato še tri rdeče kocke (ali palčke).

Učenci povedo, koliko je katerih.

Pod modre kocke nastavimo kartonček s številko 2, pod rdeče pa kartonček s številko 3.

Povemo: Imamo dve modri kocki in tri rdeče kocke.

- Na tablo narišemo nastavljeno situacijo s pomočjo modrih in rdečih kroţcev.

27

Učenci ubesedijo narisano situacijo.

Vprašamo: Koliko je vseh kock? Učenci preštejejo kocke in povedo, da jih je 5.

Vprašamo: Koliko je vseh kroţcev? Učenci preštejejo kroţce in povedo, da jih je 5.

- Da smo ugotovili, da je skupaj vseh kock/kroţcev 5, smo dvema modrima kockama dodali

tri rdeče kocke. To pa zapišemo z znakom PLUS. Pokaţemo kartonček z znakom in ga

napišemo med števili na tabli. Preberemo DVA PLUS TRI.

Učenci med števili na klopi nastavijo kartonček z znakom PLUS.

- Vprašamo: Koliko je 2 + 3? Učenci povedo 5. Na tablo napišemo na desno stran številko 5.

Učencem povemo, da med zapisom 2 + 3 stoji znak =. Napišemo ga na ustrezno mesto na

tabli. Učenci znak = nastavijo na klopi.

Skupaj preberemo račun: DVA PLUS TRI JE ENAKO PET.

- Povemo: Na tabli je napisan račun seštevanja.

Prikaţemo še nekaj podobnih primerov.


Učenci si ogledajo problemsko situacijo. Ugotavljajo, koliko avtomobilov ima Lili in koliko

Bine.

Preštejejo pike pri Lili in Binetu in ugotovijo, da je narisanih pik enako mnogo kot

avtomobilčkov.

Preberemo račun seštevanja.

III. dejavnost

Igra: Ura bije

Gimnastične vaje

Predvaje in stoja na lopaticah

- učenci se primejo za kolena in se po hrbtu zibajo naprej in nazaj;

- učenci leţijo na hrbtu, s prsti na nogah se skušajo dotakniti blazine nad glavo;

- enako kot pri prejšnji vaji, le da sedaj s stopaloma primejo ţogico, jo nesejo nad glavo ter jo

tam odloţijo, in obratno;

- leţijo na hrbtu, nogi in zadnjico skušajo dvigniti čim više, ta poloţaj naj zadrţijo nekaj

sekund;

- leţijo na zgornjem delu hrbta, z rokama naj se oprejo ob pas, zadnjico naj skušajo spraviti

čim više, nogi sta še pokrčeni;

- enako kot zgoraj, sedaj poskusijo iz tega poloţaja noge stegniti – narediti “svečo” in ta

poloţaj tudi čim dlje zadrţati. “Sveča” mora biti pokončna in ravna (stegnjene noge,

pravokotno na podlago).

Igra: Ţivi valjarčki


28

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pesem: Počasi

Rišem črte – predopismenjevalne vaje

61., 62.

MAT Seštevam 41.

ŠVZ Stoja na lopaticah 31.

LVZ

GVZ

29

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 52.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Razvijajo zmoţnost govornega nastopanja. S pomočjo vprašanj in ob slikovnem

gradivu ustno tvorijo zgodbo.

SPO: Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Spoznajo

pomen dane obljube.

MAT: Štejejo, zapišejo in berejo števila do 5. Poznajo pomen znaka + za nakazovanje

dejavnosti dodajanja ali zdruţevanja. Seštevajo v mnoţici naravnih števil do 5.

GVZ: Se naučijo pesem in jo doţiveto zapojejo. Ob petju pesmi igrajo glasbeno spremljavo

na Orffova melodična tolkala. Primerjajo vsebino ljudske pesmi Zajček in umetne

pesmi Zajček Dolgoušček

Učne metode:


pisanje, opazovanje


odmeva




Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 2/16

modre in rdeče kocke

ali palčke, mapa –

priloga (kartončki s

številkami, kartončki s

pikami, kartonček z

znakom +)

GVZ

notni zapis pesmi

Zajček,

Orffova melodična

tolkala (zvončki,

metalofoni,

ksilofoni, cevi …)

SLJ

U/24

SPO

IZVEDBA DNE

I. Dejavnost

Vodimo pogovor o včerajšnjem dnevu. Učenci pripovedujejo, kaj so delali oni, kaj so

delali ostali člani druţine, kaj jim je bilo najbolj všeč, kaj najmanj.

Povemo, da so pri Novakovih pekli piškote. Vprašamo, ali jih zanima, kako je bilo.

Povabimo jih, naj si ogledajo ilustracije v učbeniku.


Preberemo naslov Po piškotih diši

- Prvo branje ilustracij

Opazujejo ilustracije, poimenujejo prostore in osebe na slikah.

Povedo, kaj se dogaja na ilustracijah. Odgovorijo na vprašanja, npr.: Katere osebe so na

slikah? V katerem stanovanjskem prostoru so? Kaj delajo?

30

- Drugo branje ilustracij

Posamezni učenci preberejo ilustracije po vrsti. Postavljamo vprašanja:

1. slika: Kako so pri Novakovih pripravili prostor za peko piškotov? Kaj vse potrebujejo

za peko piškotov? Kaj dela oče? Kaj delata otroka? Kaj dela mama?

2. slika: Kaj delajo osebe pri mizi? Kam daje mama pladenj s piškoti?

3. slika: Kdo nese pečene piškote na mizo? Kdo nese kozarce s sokom? Komu pade

kozarec s sokom na tla? Ali sta starša huda nanj?

4. slika: Kdo pospravi razbit kozarec (črepinje) in polit sok? Kako pospravi? Kaj misliš,

se sin zahvali očetu? Pripoveduj, kaj se Novakovi pogovarjajo.

- Pripovedovanje zgodbe

Učenci, ki ţelijo, povedo zgodbo v celoti.

Povedo svoje mnenje o ilustracijah in besedilu, ki so ga tvorili.

Pripovedujejo o svojih občutkih, izkušnjah in doţivetjih.

II. dejavnost

Sedemo v krog. Učence pozovemo, naj povedo, kako je pri njih doma, kadar pečejo

piškote, pospravljajo, kuhajo …

Pogovarjamo se o odnosih v druţini, npr.: Pospraviti moramo stanovanje. Kako si

razdelimo delo? Kako si pomagamo med seboj? Kaj moramo storiti, če se nekaj

dogovorimo in si obljubimo? Kaj druţina skupaj počne v prostem času?

Igra vlog

- Učence razdelimo v skupine. Vsaka skupina predstavlja druţino. Učencem

pomagamo, da si razdelijo vloge članov druţine. Skupine zaigrajo vsakodnevne

situacije v druţini (pripravljamo kosilo, gredo na izlet ...)

- Po vsaki zaigrani situaciji se pogovorimo, kaj jim je bilo v tej druţini všeč in kaj ne.

- Učenci povedo, kako so sošolci opravili nalogo in na kaj morajo biti naslednjič

pozorni.

III. dejavnost

Učencem v parih razdelimo kocke/paličice. Eden v paru ima modre, drugi pa rdeče.

Pripravljene imajo znake + in =, kartončke s številkami od 1 do 5.

Povemo, da bodo po naših navodilih postavljali kocke/paličice.

Navodila:

- Nastavite tri modre kocke.

- Nastavite eno rdečo kocko.

- Koliko je modrih kock? Koliko je rdečih kock? Koliko je vseh kock skupaj?

- Pod modre kocke postavite ustrezen kartonček s številko.

- Pod rdeče kocke postavite ustrezen kartonček s številko.

- Med kartončke s številko postavite kartonček z znakom plus.

- Na desno stran postavite znak je enako.

Na tablo zapišemo račun, ki so ga učenci nastavili na klopi. Preberemo napisano:

TRI PLUS ENA JE ENAKO.

Pozovemo učence, naj povedo koliko je modrih in rdečih kock skupaj. Ko povedo,

postavijo rezultat za znakom je enako, učitelj napiše rezultat na tablo, učenci pa na

ustrezno mesto postavijo rezultat.

Vsi skupaj preberemo matematični zapis in povemo, da se tak zapis imenuje račun

seštevanja.

Učenci postavijo še nekaj primerov po istem postopku kot prvič. Pozorni smo na

pravilno branje računa seštevanja.

Eno izmed nastalih situacij narišejo v zvezek, ter ob njej zapišejo matematični zapis.

31

DZ 2, str. 16

Preberejo piktograme ob nalogah in povedo, kaj pomenijo.

Skupaj rešujemo naloge. Vsako nalogo ubesedimo.

Pri prvi nalogi zapišejo, koliko je članov v posamezni mnoţici, pri drugi nalogi

preštejejo modre in zelene ţoge v košarah in njihovo število zapišejo v ustrezne

okvirčke, pri tretji nalogi preberejo levo situacijo – v modri mnoţici sta dva leva, v

zeleni mnoţici je ena muca. V rdeči mnoţici sta dve ţivali plus ena ţival. Po analogiji

rešijo desno situacijo.


IV. dejavnost

Uvodna motivacija

Učenci doţiveto zapojejo pesem Zajček.

Učitelj doţiveto zapoje pesem Zajček Dolgoušček.

Vodimo pogovor o vsebini obeh pesmi. Učenci primerjajo kakšna sta zajčka, kaj

počneta …

Zajček Dolgoušček-učenje pesmi po metodi odmeva


njim. Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.

Izvajanje glasbene spremljave

Učence razporedimo h tolkalom. Vsak bo igral svoj ton hkrati z določenim delom

besedila po shemi:

Zajček Dolgoušček bel imaš koţušček,

C G

E H

G D

dolge uhlje, ostre zobke, smrček črn, repek siv.

C G C G C

E H E H E

G D G D G

Pregled realizacije


URA

SPO Druţina - igra vlog 31.

SLJ Po piškotih diši – zgodba ob nizu sličic 63.

MAT Znak plus - utrjevanje 42.

ŠVZ

LVZ

GVZ Pesem: Zajček Dolgoušček 21.

32

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 53.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:


Cilji

SPO: Spoznajo, da ima vsak človek pravice in dolţnosti, ter opišejo razlike med pravicami

in dolţnostmi.

SLJ: Opazujejo dogodek na sliki ter izraţajo njegova dejanja s časovnimi prislovi in

glagolskimi časovnimi oblikami.

MAT: Seštevajo v mnoţici naravnih števil do 5. Uporabijo računsko operacijo seštevanja

pri reševanju matematičnih problemov.

ŠVZ: Pridobivajo nove gibalne izkušnje. Pridobivajo spretnost pri ravnanju z ţogo.

Spoznajo pravilno postavitev (nasprotna roka – nasprotna noga) pri enoročni zgornji

podaji oz. metu.


poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje





Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 2/17, U/29,

ţoge, mapa – priloga


kartončki s pikami,

kartonček z znakom +,

domine)

ŠVZ

teniška ţogica za

vsakega učenca,

zbirka iger in

gimnastičnih vaj

SLJ

U/23 SPO

U/26

tamburin,

glasba

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Na tablo nalepimo risbe z imeni otrok, ki so jih učenci pobarvali pri prvem poglavju

V šoli.

Pogovarjamo se, da imajo otroci različna imena in da imamo vsi ljudje na svetu pravico

do svojega imena. Všeč so nam različne jedi, igrače, ţivali, barve …

V mnogih stvareh so si otroci različni, vsi pa so učenci prvega razreda. Poudarimo, da

imamo poleg različnosti tudi veliko podobnosti.

Igra: Pismo imam za vse tiste ...

V krog postavimo en stol manj, kot je otrok. Otroci se posedejo. Tisti/a brez stola reče:

»Pismo imam za vse tiste, ...ki imajo črne copate!« Vsi s črnimi copati morajo zamenjati

stole, oseba na sredini pa mora izkoristiti priloţnost in sesti na prost stol. Kdor ostane

brez stola, prinese naslednjo pošto.

Otrok brez stola naj izbere neko skupno značilnost, nekaj, kar imajo radi, ali nekaj, kar

si ţelijo. Na koncu igre se pogovorimo, kaj vse imamo skupnega.

33

Vsi otroci na svetu imajo pravico do druţine.

Igra: Člani druţine

Ob prijetni glasbi se učenci prosto sprehajajo po razredu. Na naš udarec na tamburin se

začno zdruţevati v druţine. To pomeni, da se dva, trije, štirje ali več učencev objamejo

in tvorijo druţino. Izbiramo poljubne druţine z različnim številom članov. Vsaka

druţina se predstavi in pove, kdo so njeni člani.


Ogledamo si sliko in se pogovorimo: Kdo so člani narisane druţine? Kaj delajo? Ali vsi

pomagajo pripravljati kosilo? Kaj počnejo oče/mama/otroci? Ali je prav, da vsi delajo?

Zakaj?

Učence vprašamo, ali v njihovi v druţini tudi skupaj opravljajo kakšno delo.

Pogovarjamo se, da imamo poleg pravic tudi dolţnosti.

Ogledamo si še drugo sliko v učbeniku, ki je vzpodbuda za pogovor, da si po skupno

opravljenem delu zasluţimo prosti čas, počitek. Lepo je, če ga preţivimo skupaj s svojo

druţino.

Učenci iz lastnih izkušenj povedo, kateri dogodek, izlet, jim je bil zelo všeč.

Rečemo: Včasih je lepo tudi, kadar je druţina zbrana doma pri delu ali igri. Pustimo, da

učenci sami povedo, kaj mislijo o podani trditvi.

II. dejavnost

Učence vprašamo, ali se spomnijo druţine Novak. Kaj so delali? (pekli so piškote).

Rečemo: Bineta pa je zanimalo, kaj dela njegova prijateljica Mojca. Obiskal jo je.

Vas zanima, kako je bilo na obisku?


Ogledajo si ilustracije. Poimenujejo osebe in prostore. Povedo, kaj se dogaja na

posamezni ilustraciji.

Preberemo napis pri prvi ilustraciji: VČERAJ. Učenci odgovarjajo na vprašanja:

Kje je bila Mojca včeraj? Kaj je delala? Kdaj je Bine obiskal Mojco v glasbeni šoli? Kaj

je delal Bine?

Preberemo napis pri drugi ilustraciji: DANES. Poudarimo, da se to dogaja zdaj – ali

danes, torej je Bine zdaj na obisku pri Mojci. Učenci odgovarjajo na vprašanja:

Kje sta Mojca in Bine danes? Kaj delata? Kako je oblečena Mojca? Kako je zaščiten

Bine?

Preberemo napis pri tretji ilustraciji: JUTRI. Učenci vprašamo, ali se bo to, kar je na

sliki jutri res zgodilo. Utemeljijo odgovor.

Rečemo: Vendar sta se Mojca in Bine včeraj dogovorila, kaj bosta delala jutri.

Pripovedujte, kaj bosta delala.

Preberemo še nalogo pod ilustracijami. Učenci pripovedujejo in v pripovedi upoštevajo

izraze včeraj – danes – jutri.

Pozorni smo na pravilno rabo glagolov.

III. dejavnost

Nastavimo npr.: dve odbojkarski ţogi in tri košarkaške. Vprašamo: Koliko je vseh ţog?

Učenci povedo, koliko je katerih ţog. Skupaj oblikujemo in zapišemo matematični zapis

na tablo in povemo: Dve plus tri je enako pet. Vprašamo, za koliko več je ţog skupaj,

kot jih je bilo, ko smo nastavili prve ţoge.

Zapišejo nastavljeni račun v zvezke. Povedo, da je rezultat večji, kot prvo število.


Druga problemska situacija

V učbeniku preberemo besedilo za nalogo.

34

Vprašamo: Koliko majic je imela Lina? Koliko majic je kupila mama? Koliko majic ima

Lina sedaj?

Učenci obnovijo matematični problem s svojimi besedami.

Učencem naročimo, naj nastavijo 2 rdeči kocki in 3 modre kocke.

Pod kocke naj poloţijo kartončke z ustreznimi številkami.

Med številke naj postavijo ustrezne znake in račun izračunajo.

Razloţijo nastali matematični zapis.

Vprašamo: Koliko majic ima Lina sedaj? Učenci povedo odgovor.

Odgovor preberemo v učbeniku.

Pripravijo kartončke s številkami, razporedijo jih v vrsto na mizi; od 1 do 5 (od leve

proti desni) ter kartonček z znakom + in kartonček z znakom =.

Pokaţemo različne domine, učenci pa nastavljajo račune seštevanja s pomočjo

kartončkov. Pozorni smo na smer nastavljanja- od leve proti desni.

DZ 2, str. 17


Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja posamezne naloge.

Učenci si ogledajo problemske situacije. Zapišejo račune in jih izračunajo.


IV. dejavnost

Igra: Kdo se boji črnega moţa

Gimnastične vaje

Spretnosti z ţogico

- Poigravanje z ţogico

Učenci se z ţogico poigravajo na različne načine:

- ţogico vrţejo v zrak in jo ujamejo,

- ţogico vrţejo v zrak, plosknejo in jo ujamejo,

- ţogico vrţejo v zrak, se zavrtijo za 360 in jo ujamejo,

- ţogico mečejo ob tla in jo lovijo (Komu skoči višje?),

- ţogico mečejo ob zid in jo lovijo.

- vaje v paru po navodilih:

Prvi učenec naredi 2 meta v zrak, drugi naredi en met. Koliko metov sta opravila oba?

Drugi učenec v paru vrţe ţogico 4 krat v tla/ob steno, prvi vrţe ţogico enkrat v tla/ob

steno. Koliko metov sta opravila oba?

- Met ţogice v daljino

Učence opozorimo na pravilno postavitev pri metu (nasprotna roka – nasprotna noga).

Učenci se postavijo za črto na en konec telovadnice, nato ţogico vrţejo čim dlje. Ko

ţogico vrţejo vsi, stečejo po ţogice. Vajo večkrat ponovimo.

Merjenje in zapis rezultatov: Če prostor dopušča, lahko dolţino njihovih metov

izmerimo in najboljše rezultate zapišemo v tabelo.

Igra: Zbiralec ţog


35

Pregled realizacije


URA

SPO Imam pravice in dolţnosti 32.

SLJ Bine na obisku - časovni prislovi včeraj, danes, jutri 64.

MAT Seštevam 43.

ŠVZ Spretnosti s teniško ţogico 32.

LVZ

GVZ

36

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 54.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:


Cilji

SPO: Spoznajo,da ima vsak človek pravice in dolţnosti. Spoznavajo razlike med pravicami in

dolţnostmi. Spoznavajo razliko med morati in smeti

SLJ: Doţivljajo interpretativno prebrano pravljico. Razvijajo sposobnost razumevanja motivov

za ravnanje knjiţevnih oseb. Ob ilustracijah pripovedujejo pravljico.

LVZ: Pridobivajo si izkušnje z različnimi risali. Razvijajo občutek za bogatenje likovnega

motiva s podrobnostmi. Navajajo se na vztrajnost. V postopku izdelave praskanke

razvijajo motorično spretnost.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

DZ/20

manjša palica

LVZ

voščenke, temna

barva – premaz

za praskanko, debeli

čopiči, gladek list,

ošiljena paličica

(npr.: za raţnjiče)

SLJ

B/30, 31, knjiga

Kako je Pavliha

kukca prodal

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Povabimo učence, da se usedejo v krog.

Igra: Govoreča palica

Kdor ima v rokah govorečo palico, ima posebno moč, da lahko govori. Vsi drugi pa imajo

posebno moč, da ga lahko poslušajo. Palico si otroci podajajo v krogu. Če kdo ne ţeli

govoriti, palico poda naslednjemu. Vsak naj pove, kaj se mu je prejšnji dan doma v druţini

zanimivega zgodilo.

Vodimo pogovor o pravicah, npr.: da ima vsak pravico povedati, kaj misli, katere pravice so

za vse otroke na svetu enake …

Povemo, da imamo poleg pravic tudi dolžnosti, ki jih moramo opravljati.

Spodbudimo učence, naj povedo, katere dolţnosti morajo opravljati v šoli in katere doma.

Nekatera dela opravijo samo odrasli, ker so za otroke še preteţka ali prenevarna. Kaj vam

doma starši ne pustijo delati? Zakaj ne?

Igra: Pantomima

Učencu na uho povemo, katero opravilo bo predstavil, npr.: sesanje tal, pomivanje posode,

kuhanje, pometanje …Učenci ugibajo. Kdor ugane, naslednji kaţe opravilo.

Po vsakem opravilu se pogovorimo, ali to delo lahko otroci opravljajo ali ne, in če je to

morda celo njihova dolţnost.

37

DZ 2, str. 20

Ogledamo si slike. Učenci se v skupinah po štiri pogovorijo, kaj smejo delati, kaj ne smejo

in kaj morajo.

Vprašamo: Ali morate hoditi v šolo? Ali morate spati? …

Preberemo navodilo za reševanje naloge.

Če ţelijo, pobarvajo tudi sličice.

III. dejavnost

Motivacija

Vprašamo: Vam starši rečejo, kaj smete in kaj ne smete? In kaj si vi mislite, ko vam

govorijo?

Spodbudimo učence k pripovedovanju.

Najava besedila: Vas zanima, kaj je počel Pavliha, ko je bil sam doma? O tem pripoveduje

slovenska pravljica z naslovom Kako je Pavliha kukca prodal.


Udobno se namestijo in se pripravijo na poslušanje.

Pripovedovanje/branje pravljice

Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo pravljico in jo doţivljajo.

Čustveni odmor


Izjava po čustvenem odmoru: Tako je Pavliha kukca prodal in ostal brez dote.

Interpretacija


Berilo, str. 30, 31

Naročimo, naj v berilu poiščejo pravljico in si ogledajo ilustracije. Povedo naj, kaj

ilustracije prikazujejo.

Preberemo odlomek pravljice.

- Knjiţevne osebe

Katere knjiţevne osebe smo srečali v pravljici?

Kakšna je bila mama?

Kakšen je bil Pavliha?

Kakšen je bil Ribničan?

- Knjiţevno dogajanje

- Igra vlog

Povabimo učence, naj z igro vlog zaigrajo, kako si predstavljajo prizor, ko mati

Pavlihi naroča, kaj sme in česa ne sme, ko bo sam doma.

- Ustni odgovori na vprašanja

Kaj je delal Pavliha, ko je bil sam doma?

Kaj je bil kukec? Zakaj se ga je Pavliha bal?

Kaj je naredil Pavliha, ko je prišel Ribničan?

In kaj je naredil z lonci in skledami? Zakaj je to naredil?

Je bila mama vesela? Pripovedujte.

Pravljica pravi, da je Pavliha dostikrat zakuhal kakšno prav pavlihovsko. Razloţite, kaj to

pomeni.

Branje pravljice

Še enkrat preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doţivljajo besedilo.

Pripovedovanje pravljice

Kaţemo ilustracije in spodbudimo učence k pripovedovanju pravljice. D

ALJEVANJE PCE!

38


Vodimo pogovor.

Kaj počnejo otroci, ko so sami doma, je pogosta zgodba – tudi v filmih. Poznate katerega?

III. dejavnost

Navodila

Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravimo voščenke v toplih

barvah (npr. oranţna, oker, rumena, rdeča).

Za pozneje pripravimo temno barvo za praskanko (npr. mešanico grafične vodne barve in

črnega tuša) ter nekaj velikih čopičev.


Pogovorimo se o risalih – s čim vse lahko rišemo?

Ponovimo znanje o črtah.

Demonstracija sledi različnih risal: Na tleh ali na tabli pripravimo večji list papirja,

posamezni učenci rišejo nanj z različnimi risali (svinčnik, barvni svinčniki, oglje, voščenka,

čopič, namočen v barvi itn.). Učenci opazujejo in opisujejo sledi risal.

Likovna naloga

Risali bomo s posebnim risalom, z ošiljeno paličico. Črte bomo s paličico praskali v

podlago. Taki risbi rečemo praskanka.

Najprej bomo pripravili podlago: Gladek list papirja bomo na gosto prebarvali z

voščenkami. Na hrbtno stran se takoj podpišemo. Potem celotno površino lista prebarvamo s

temnim premazom.

Ko se listi sušijo, se čimbolj slikovito se pogovorimo o likovnem motivu (predlagamo

navezavo na druţino: npr.: izlet, praznovanje, druţina pri delu …ali navezavo na pravljico

Kako je Pavliha kukca prodal).


Učenci rišejo – praskajo s paličicami. Individualno jih spodbujamo in svetujemo, da laţje

sledijo svoji zamisli.

Spodbujamo jih tudi k obdelavi površin: nekatere površine v celoti izpraskajo, druge na

gosto porišejo s črtami, nekatere pustijo kar črne …

Risbe spredaj na majhno podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo).

Vrednotenje

Ko so praskanke dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke na pano, učenci

pospravijo svoje mize.

Učenci lahko tudi predstavijo svoje risbe, pohvalijo risbe sošolcev …

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih risarskih rešitev, prizadevnost posameznih

učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov …


Pregled realizacije


URA

SPO Kaj smem in kaj moram? 33.

SLO Pravljica: Kako je Pavliha kukca prodal 65.

MAT

ŠVZ

LVZ Risanje, risarski materiali: Praskanka 21., 22

GVZ

39

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 55.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Pozorno poslušajo besedilo. Razumejo besedilo in si zapomnijo podatke. Sodelujejo v

pogovoru o poslušanem besedilu, odgovarjajo na vprašanja.

MAT: Seštevajo v mnoţici naravnih števil do 5. Uporabijo računsko operacijo seštevanja

pri reševanju matematičnih problemov.

ŠVZ: Razvijajo sposobnost hitrega odzivanja. Navajajo se na poslušanje in upoštevanje navodil.

Ob igrah se sprostijo in razvedrijo.

GVZ: V skupini sproščeno zapojejo pesem. Po vrsti razvrstijo sličice, ki prikazujejo vsebino

pesmi. V skupini sproščeno pojejo pesmi, ki so se jih naučili v letošnjem letu.







Učni

pripomočki, sredstva

MAT

U/30, DZ 2/18, 19,

igrače, mapa - priloga


kartonček z znakom +,

kartonček z znakom=)

GVZ

notni zapis pesmi

Zajček,

Orffova melodična

tolkala (zvončki,

metalofoni,

ksilofoni, cevi …)

ŠVZ

zbirka iger in

gimnastičnih vaj

SLJ

DZ 2/21,

zgoščenka Lili in

Bine 1- posnetek št.

14

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učence povabimo v krog.

Igra: Katera igrača je to?

V vreči imamo skritih nekaj igrač iz razreda. Eden od učencev bo otipal igračo in o njej

pripovedoval. Ostali bodo ugibali, o kateri igrači pripoveduje. Med igračami sta tudi maskoti

Lili in Bine.

Navodilo za igro:

Otipaj igračo v vreči in pripoveduj tako, da bodo ostali uganili, katero igračo si otipal.

Ostali pozorno poslušajte pripovedovanje in ugibajte. Igračo potegne iz vreče šele, ko uganejo

ime igrače. Kdor prvi ugane, bo lahko postavil novo uganko.

Predstavimo primer izvajanje dejavnosti, npr.: Igrača je majhna, je kovinska, ima kolesa …

Učenci izvajajo igro.

Pohvalimo učence, ker so dobro opisali igrače, da smo jih lahko prepoznali.

Povemo, da ima tudi Marko svojo igračo - medvedka. Poslušali bomo, kakšen je njegov

medvedek.

- Prvo poslušanje

- Dejavnosti pred poslušanjem

40

Učenci se pripravijo na poslušanje. Ponovimo pravila poslušanja. Povemo, da bodo besedilo

poslušali dvakrat.

Pripravimo zgoščenko in posnetek štev. 14.

- Poslušanje

Predvajamo posnetek Moj medvedek.

Pozorno poslušamo opis predmeta.

- Dejavnosti po poslušanju

Vodimo pogovor o poslušanem besedilu.

Ali vam je bilo besedilo všeč? Kaj ste si zapomnili?

Čigav je medvedek? Kakšne barve je medvedek? Kateri so sestavni deli medvedka? Kaj

naredi Marko zvečer z medvedkom?

- Drugo poslušanje

- Dejavnosti pred poslušanjem

Povemo, da bomo še enkrat poslušali opis igrače. Učencem naročimo, naj pozorno poslušajo

besedilo in si zapomnijo podatke.

- Poslušanje

Predvajamo posnetek Moj medvedek še enkrat. Učenci zbrano poslušajo.

- Dejavnosti po poslušanju

Povemo, da bodo rešili naloge v DZ 2, str. 21.

Preberejo piktogram pri posamezni nalogi. Povedo, kaj pikrogram pomeni.

Preberemo vprašanje in navodilo pri vsaki nalogi. Pogovorimo se, kako bodo rešili nalogo.


II. dejavnost

Vzamemo vrečo z igračami, ki smo jo rabili pri prvi dejavnosti. Izštejemo z izštevanko dva

učenca in naročimo:

Prvemu učencu: Iz vreče potegni dve igrači in ju postavi na mizo.

Drugemu učencu: Iz vreče potegni tri igrače in jih postavi na mizo.

Vprašamo: Koliko igrač je postavil na mizo Miha? Koliko igrač je postavila na mizo Maja?

Koliko igrač sta postavila na mizo oba skupaj?

Sestavimo matematično zgodbo: Miha je na mizo postavil 2 igrači. Maja je postavila na mizo

tri igrače. Koliko je vseh igrač skupaj?

Učenci obnovijo matematični problem.

Pozovemo učenca, naj s kartončki postavi račun seštevanja in ga izračuna. Račun prebere in

pove odgovor.


Prva naloga


Vprašamo: Koliko rib je v levem akvariju? Koliko rib je v desnem akvariju več kot v levem?

Koliko rib je v desnem akvariju?


Druga naloga


Vprašamo: Koliko je sivih zajcev na sliki? Koliko je rjavih zajcev na sliki? Koliko je na sliki

vseh zajcev skupaj?


Na tablo napišemo račun.

Učenci v zvezek prepišejo račun in ga izračunajo.

DZ 2, str. 18, 19


41

Preberemo besedilo pri nalogi.

Učenci ubesedijo problemsko situacijo.

Zapišejo račun in ga izračunajo.


Opomba: Enak postopek velja za vse naloge na strani 18. in 19.

III. dejavnost

Tek z nalogami

Učenci počasi tečejo v krogu, ne prehitevajo. Na znak zadnji v koloni po zunanji strani prehiti

vse ostale učence, se postavi na prvo mesto in nadaljuje s počasnim tekom. Ponovimo

tolikokrat, da pridejo vsi otroci na vrsto.

Gimnastične vaje

Elementarne igre - Ţabe in štorklja

- Jastreb in kokoš

Igra: Dobro jutro


IV. dejavnost

Uvodna motivacija

Učenci sproščeno zapojejo pesem Zajček Dolgoušček. Pesem spremljajo s Orffovimi

melodičnimi tolkali.

Zajček Dolgoušček - ponovimo besedilo pesmi

Učitelj razdeli učencem sličice, ki prikazujejo posamezne dele besedila. Vsak dobi po eno

različno sličico.

Primer: Na sličicah so zajček, bel koţušček, dolgi uhlji, zobki, črn smrček, siv repek - za prvo

kitico.

Učenci prihajajo k tabli in po vrsti pritrjujejo sličice tako kot teče besedilo.

Pesmi o živalih

Učenci pripovedujejo o pesmih, v katerih nastopajo ţivali.

Kdor ţeli, zrecitira ali zapoje kakšno pesem, ki je drugi še ne poznamo.

Ponavljanje in utrjevanje

Pojemo pesmi, ki smo se jih naučili v šoli.

POMEMBNO: Do naslednjič (povemo dan) prinesi najljubšo igračo, ki jo boš opisal tako kot je

Marko opisal medvedka.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Opis predmeta: Moj medvedek - poslušanje posnetega

besedila

66.

MAT Seštevam 44.

ŠVZ Elementarne igre 33.

LVZ

GVZ Pesmi o ţivalih 22.

42

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 56.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Razvijajo sposobnost poslušanja umetnostnega besedila v nadaljevanjih. Razvijajo

sposobnost zaznavanja lastnosti knjiţevnih oseb. Pripovedujejo nadaljevanje pravljice.

MAT: Seštevajo v mnoţici naravnih števil do 5. Uporabijo računske operacije pri reševanju

matematičnih problemov.

ŠVZ:Razvijajo hitrost in sposobnost hitrega odzivanja. Navajajo se na igralno- tekmovalni

način merjenja spretnosti in sposobnosti. Navajajo se na sodelovanje z ostalimi člani

ekipe. Ob igri se sprostijo in razvedrijo.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 2/22, 23, 24, U/30,

pripomočki za

računanje

ŠVZ

vrvica, rutke,

ščipalke, kiji, ţoge,

zbirka iger in

gimnastičnih vaj

SLJ B/60, 61

knjiga Pet kuţkov išče

pravega

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Igra vlog (zaznavanje značajev knjiţevnih oseb)

- Povemo navodila:

- Razdelili se boste v pet skupin (ker je bilo v pravljici pet jazbečarskih otrok).

- Vsaka skupina bo pripravila igro vlog (v njej se bo videla v nazorno sliko razvita ena od

značajskih lastnosti).

- Pomagamo jim pri pripravi igre vlog.

1. skupina: značajska lastnost radoveden

2. skupina: značajska lastnost odličen

3. skupina: značajska lastnost trmast

4. skupina: značajska lastnost ubogljiv

5. skupina: značajska lastnost zaupljiv

- Vsaka skupina uprizori konkretno situacijo, v kateri se vidi značajska lastnost oseb.

Po vsakem prizoru vprašamo:

Kdo pozna še koga, ki je bil kdaj trmast?

Kdo pozna še koga, ki je bil kdaj ubogljiv?

Kdo pozna še koga, ki je bil kdaj …?

43

Najava besedila: Pisateljica Polonca Kovač je napisala pravljico z naslovom Pet kuţkov

išče pravega.


Učenci se udobno namestijo in se pripravijo na poslušanje.

Branje pravljice

Preberemo prvo poglavje iz knjige. Učenci poslušajo besedilo in ga doţivljajo.

Čustveni odmor


Izjava po čustvenem odmoru: Največja skrb vsake pasje mamice je, kakšne gospodarje bodo

dobili njeni otroci.

Interpretacija


- Berilo, str. 60, 61

Povabimo učence, naj si ogledajo ilustracije in ob njih pripovedujejo.

Preberemo odlomek pravljice.

- Lastnosti knjiţevnih oseb

Katere osebe smo srečali v pravljici?

Kako je bilo ime malim jazbečarjem?

Bobi je bil radoveden. Kaj to pomeni? Povejte kaj o njem.

Biser je bil odličen. Kaj to pomeni? Povejte kaj o njem.

Bolfi je bil trmast. Kaj to pomeni? Povejte kaj o njem.

Bubika je bila ubogljiva. Kaj to pomeni? Povejte kaj o njej.

Bukso je bil zaupljiv. Kaj to pomeni? Povejte kaj o njem. PRJIC


- Predvidevanje nadaljevanja pravljice – tvorjenje besedila

Povemo navodila:

Sestavili boste pet skupin.

Vsaka skupina naj si izbere svojega kuţka. Dogovorite se, h kakšni druţini, h kakšnemu

gospodarju bo prišel vaš kuţek in kako se mu bo tam godilo – izmislite si zgodbo.

Svojo zgodbo boste povedali sošolcem.

Povabimo vsako skupino, da predstavi svojo zgodbo.

- Likovno izraţanje

Spodbudimo učence, naj narišejo sliko svojega kuţka z novim gospodarjem.

Opomba: Ob koncu ure se z učenci dogovorimo, kdaj bomo brali nadaljevanje pravljice.

II. dejavnost

Vprašamo: Koliko je bilo kuţkov v pravljici? Kako jim je bilo ime? Se spomnite, kaj smo

povedali pri številu 3? (3 je pravljično število). In kaj bi lahko rekli za število 5? Je tudi

pravljično število? Zakaj tako mislite?

Tudi mi ţe poznamo števila do pet, znamo zapisati števila, znamo seštevati … Če ţelimo

postati dobri matematiki, moramo veliko vaditi.

DZ 2. str. 22, 23, 24

Z učenci si ogledamo posamezno nalogo.

Pri vsaki nalogi preberemo navodilo.

Učencem predstavimo/pojasnimo strategijo reševanja naloge.

Učenci samostojno rešujejo naloge.



Zadnja naloga

44

- Preberemo navodilo. Dogovorimo se, kako bodo prepisovali račune v zvezek.

Opomba: Ker se učenci prvič srečajo s prepisovanjem računov, jim postopek prepisa

nazorno prikaţemo.

Na tablo načrtamo karo (če nimamo načrtanega) in pokaţemo, kako se piše račune.

Vsaka številka in vsak znak imata svoje okence. Za naslednji račun spustimo vrsto in

prepišemo naslednjega. Ko prepišemo kupček v celoti, ga izračunamo.

Naslednji kupček začnemo pisati v vrsto, kjer smo prepisali prvi račun. Med kupčkoma

spustimo dve prazni okenci.

Postopek za prepis drugega kupčka računov predstavimo na tabli.

Glede obarvanih kvadratkov se dogovorimo, da jih narišejo s pomočjo šablone (lahko pa

samo pustijo kvadratek in vanj napišejo rezultat).

- Samostojno rešijo nalogo. Pri računanju si lahko pomagajo s ponazorili.

Učencem pomagamo, jim svetujemo in preverjamo pravilnost rešitev.

III. dejavnost

Igra: Medvedi in volkovi

Gimnastične vaje

Šaljive štafetne igre

- hitre perice

Na letvenik ali stojala napnemo vrvico. Vsaka ekipa dobi rutko in ščipalki. Prvi učenec steče

in pripne rutko, drugi rutko in ščipalki sname ter jih prinese tretjemu…

- gosenice

Učenci se postavijo v koloni na vse štiri. Vsak prime svojega predhodnika z rokami za

gleţnja. Gosenica mora prehoditi določeno razdaljo, ne da bi se strgala.

- stonoge

Učenci stojijo razkoračno v koloni. Vsak poda svojo levo roko med nogama nazaj. Učenec,

ki je za njim, jo prime z desno roko. Stonoga mora prehoditi določeno razdaljo, ne da bi se

strgala.

- potiskanje ţoge s kijem

Vsaka ekipa dobi kij in ţogo. Naloga tekmovalcev je, da ţogo samo s pomočjo kija

pripeljejo do dogovorjene točke in nazaj.

Igra: Gnilo jajce


POMEMBNO: Naročimo, naj prinesejo svojo igračo, ki jo bodo opisali.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pravljica: Pet kuţkov išče pravega 67., 68.

MAT Seštevam do 5 45.

ŠVZ Šaljive štafetne igre 34.

LVZ

GVZ

45

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 57.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Govorno nastopajo z vnaprej pripravljeno temo, s pomočjo vprašanj in samostojno.

Govorijo čim bolj glasno in razločno.

SPO: Spoznajo časovni potek dogodkov, uporabijo nekatere osnovne izraze za

opredeljevanje dogodkov, kot so: prej, potem, včeraj, danes, jutri, teden, dnevi v

tednu. Znajo opisati razliko med dnevom in nočjo.

MAT: Primerjajo števila po velikosti. Seštevajo v mnoţici naravnih števil do 5. Uporabijo

računske operacije pri reševanju problemov.

GVZ: Posnemajo glasove ţivali. Se naučijo pesem in jo sproščeno izvajajo. Pri petju

posnemajo interpretacijo učitelja. Razlikujejo govorjeno besedo in petje. Pojejo

pesem, izvajajo raparske gibe in govor. Oblikujejo lastne glasbene zamisli:

dopolnjujejo ritmične in melodične vzorce. Ustvarjalno izraţajo glasbena doţivetja v

gibalni komunikaciji.

Učne metode:


pisanje, opazovanje


odmeva




Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 2/25, 26, 27

modre, rdeče, zelene

kocke, palčke,

mapa-priloga (kartončki

s številkami, kartončki

z znaki)

GVZ

SLJ

igrače,ki so jih

prinesli učenci

SPO

U/28,29, DZ 2/28,

znaki za dejavnosti,

napisi za dneve v

tednu – preglednica

kot je v U/29

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Na tablo nalepimo znake za dejavnosti pri današnjem pouku. Skupaj “beremo”znake in

se pogovorimo, kaj pomenijo (risanje, petje, telovadba, pisanje, igranje ...).

Pogovarjamo se, katere dejavnosti bomo opravili naprej, katere pa kasneje. Zakaj?

Pri katerih dejavnostih moramo biti zelo zbrani, pri katerih dejavnostih se sprostimo?

Ali gremo lahko kadarkoli v telovadnico?

Skupaj določimo najboljše zaporedje dejavnosti.

Učence pozovemo, naj na liste narišejo znake za različne dejavnosti, ki jih imamo v šoli

(risanje, igranje na instrumente, pogovarjanje ...) in jih prilepijo na tablo.

Ugotovimo, da je ista dejavnost lahko prikazana na različne načine. Pomembno je, da

46

vsi vemo, kaj znak pomeni.


Ogledamo si sliko in se pogovarjamo, da je dan sestavljen iz temnega in svetlega dela,

ki se menjavata. Temni del se imenje noč, svetli pa dan. Učenci naj povedo, kaj delamo

ponoči, kaj podnevi.

Vprašamo: Ali vse dni v tednu hodimo v šolo? Kdaj ne?

Na tablo prilepimo tabelo kot je v učbeniku na strani 29.

Učenci vanjo prilepijo znake za dejavnosti, ki so jih izdelali za posamezen dan v tednu.

Pogovorimo se, katere dneve imamo športno vzgojo, kdaj imamo likovno vzgojo ...

Preberemo dneve v tednu po vrsti in ugotovimo, da ima teden sedem dni.

Učenci povedo, kaj delajo dopoldne, kaj popoldne, kaj delajo v različnih delih dneva

njihovi starši, bratje, sestre?

Utemeljujejo, zakaj je pomembno, da poznajo svoj urnik.

Po ogledu sličic v učbeniku, str. 28, učenci pripovedujejo, kaj je delala Taja neko

popoldne. Pri tem uporabljajo besedi prej, potem.

Za pripoved in rabo prej in potem, učencem postavljamo vprašanja, npr.:

- Kam sta odšli mamica in Taja?

- Taja je bila dopoldan v šoli. Kdaj je odšla v glasbeno šolo?

- Je bila prej v šoli ali v glasbeni šoli?

- V glasbeni šoli je imela nastop. Kateri inštrument igra Taja? Kako se je počutila med

nastopom?

- Kam sta odšli potem? (Kam sta odšli po nastopu?)

- Je Taja nastopala potem, ko je ţe bila v slaščičarni? Itd.

Učbenik SPO, str. 29.

- Povemo: Taja je narisala, kaj bo ta teden delala v prostem času.

Povabimo učence, da preberejo zapis.

Vodimo pogovor o Tajinem tednu. Pozorni smo na poimenovanje dni.

- Učence vprašamo, kaj bodo oni danes popoldne delali v prostem času.

Povedo naj, kaj so delali včeraj. Vodimo pogovor o večernih opravilih. Ali tudi

ta opravila opravljamo vsak dan ob pribliţno enakem času?

DZ 2, str. 28

Lilibi / Šolska ulica 1-2 / SPOZNAVANJE OKOLJA / DNEVI V TEDNU

Ogledamo si nalogo in povemo, da bodo preglednico izpolnjevali en teden. Vanjo bodo

vsak dan risali znake za dejavnosti, ki so jih ta dan imeli. Znak si izmislijo sami. Za isto

dejavnost uporabljajo enak znak. Narišejo znake za, npr.: pouk v šoli - svinčnik, igra na

igrišču - gugalnica, nogomet – ţoga ..., glasbena šola, igranje igric na računalniku ...

Vsak dan sproti pregledamo tabelo v delovnem zvezku in se pogovorimo o opravljenem

delu (Kaj si včeraj delal? Kaj si delal najprej, kaj potem ... )

II. dejavnost

Kaj navadno vzamete s seboj v posteljo? Katere igrače ste prinesli?

Učenci pokaţejo svoje igrače, lahko se v dvojicah pogovarjajo o njih.

Učence spodbudimo, naj opišejo svojo igračo.

Spomnimo jih na Markovega medvedka. Ponovimo vprašanja za opis:

Kako se imenuje igrača?

Kdaj si jo dobil?

Kakšne oblike je?

Kakšne barve je?

Kateri so sestavni deli tvoje igrače?

Kako se z njo igraš?

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/a45b809c-9199-429d-b00f-9f2600acbb81

47

Učenci govorno nastopajo, opišejo svojo igračo. Pomagamo jim z vprašanji.

Učenci povedo svoje mnenje o govornem nastopu. Pripovedujejo o svojih občutkih.

Vprašamo:

Ali je povedal vse o igrači?

Ali je govoril glasno, razločno?

Ali je bilo pripovedovanje zanimivo? Zakaj?

Kaj bi še posebej lahko pohvalili?

Kako ste se počutili med pripovedovanjem?

Opomba: Če je učencev več, razdelimo govorno nastopanje v dve uri. Pomembno je, da

bodo imeli vsi učenci dovolj časa, da bodo predstavili svojo igračo.

III. dejavnost

Učence razdelimo v pare.

Nastavljajo mnoţice predmetov, ki nimajo več kot 5 članov in ugotavljajo velikostne

odnose. Pod posamezno mnoţico nastavijo kartonček s številko in med njiju kartonček z

znakom za velikostni odnos.

Preberejo nastavljeno.

DZ 2, str. 25

Prva naloga

Učenci preberejo piktogram ob prvi nalogi in povedo, kaj pomeni.

Samostojno rešijo prvo nalogo, glasno preberejo zapise (lahko tudi v paru).


Nastavimo dve košari. V prvo košaro poloţimo dve rdeči in eno modro kocko, v drugo

košaro pa 4 zelene kocke.

Pod prvo košaro učenci s pomočjo kartončkov nastavijo ustrezen zapis 2+1, pod drugo

košaro pa kartonček s številko 4. Izračunajo, koliko je kock v prvi košari.

Ugotovijo, v kateri košari je več oz. maj kock. Vstavijo znak za velikostni odnos in

ubesedijo nastalo situacijo.

Druga naloga

Učenci preberejo piktogram in povedo, kaj pomeni.


Učenci zapišejo, koliko je članov v posamezni mnoţici ter ugotovijo velikostni odnos

med njima.

Opozorimo jih, naj vedno zapišejo rezultat nakazane vsote.


DZ 2, str. 26

Prva in druga naloga

Učenci preberejo piktogram ob nalogi in povedo, kaj pomeni.

Samostojno rešijo nalogo.


DZ 2, str. 27

Prva naloga in druga naloga

Učenci preberejo piktogram ob nalogi in povedo, kaj pomeni.

Samostojno rešijo nalogo.


IV. dejavnost

Uvodna motivacija

Učenci doţiveto zapojejo eno izmed pesmi o ţivalih - Zajček.

Učitelj doţiveto recitira učencem pesem Na našem dvorišču.

48

1. Kost pred uto gloda mlad kuţa Šnau, na neznance laja svoj hud pozdrav.

Ker si nov hov, hov, hov, ker si nov hov, hov, hov. Hov, hov, hov.

2. Muc na oknu prede si nov rokav, ko prišla bo zima na njem bo spal,

Mirno spal, mjav, mjav, mjav, mirno spal, mjav, mjav, mjav. Mjav, mjav, mjav.

3. Pišče si lupino kar sam zdrobi in za muho sitno se zapodi.

Zapodi, pi-pi-pi, zapodi, pi-pi-pi. Pi-pi-pi.

4. Jagnje čez dvorišče nerodno gre, mamo ovco išče in joka se.

Joka se, be, be, be, joka se, be, be, be. Be, be, be.

5. Sredi glasne druţbe nekdo kriči: »Hej, pojedel putkam sem jajčka tri.«

Zakriči kikiri, zakriči kikiri. Ki-ki-ri.

Vodimo razgovor o vsebini pesmi.

Učenci prepoznajo ţivali, ki v pesmi nastopajo in povedo, kako se oglašajo. Oponašajo

oglašanje ţivali.

Na našem dvorišču - učenje pesmi po metodi odmeva


njim. Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti. Za pomoč naj učitelj na tablo prilepi

sličice z ţivalmi.

Ustvarjanje - zvočna improvizacija

Učence razdelimo v 5 skupin.

Vsaka skupina mora v obliki rapa predstaviti eno kitico.

Učenci se poljubno spremljajo z gibi ali zvoki telesa.

POMEMBNO: Učencem naročimo, naj v šolo prinesejo oblačila, igrače … ki so jih

uporabljali v različnih obdobjih.

Pregled realizacije


URA

SPO Vsak dan preţivim drugače

Kako preţivim dan in teden?

34.

SLJ Govorni nastop: Moja igrača 69.

MAT Velikostni odnosi med števili do 5 in nakazano vsoto

Primerjamo velikost števil

46.

ŠVZ

LVZ

GVZ Pesem: Na našem dvorišču 23.

49

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 58.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:


Cilji

SPO: Razlikujejo preteklost in sedanjost v svojem ţivljenju

SLJ: Govorno nastopajo z vnaprej napovedano temo, s pomočjo vprašanj in samostojno.

Govorijo čim bolj glasno in razločno.

MAT: Spoznajo znak minus za nakazovanje dejavnosti odvzemanja. Spoznajo računsko

operacijo odštevanja. Odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5.

ŠVZ: Razvijajo moč rok in nog. Pridobivajo nove gibalne izkušnje. Pridobivajo

vzdrţljivost in spretnost.


poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje





Učni pripomočki,

sredstva

MAT

U/31, DZ 2/29,

modre in rdeče kocke

ali palčke,

mapa - priloga



kartonček z znakom - )

ŠVZ

klopi, obroči,

blazina, švedska

skrinja, zbirka

iger in

gimnastičnih vaj

SLJ

igrače SPO

U/27,

igrače, oblačila,

obutev …

IZVEDBA DNE

I. dejavnost


- Ogledamo si fotografije. Učenci opisujejo fotografije. Pogovarjamo se, po čem se otroci

razlikujejo, kaj delajo, kaj so se ţe naučili. Kateri otrok je najmlajši? Kateri je starejši in

kateri najstarejši? Ali so fotografije razvrščene po vrstnem redu?

- Ogledamo si narisane predmete. Katere bi uporabljal posamezen otrok? Zakaj?

Ogledamo si predmete, ki so jih učenci prinesli: igrače, oblačila, obutev ... Predmete

poimenujejo.

Učenci predmete razvrščajo na različne načine. Istovrstne predmete (npr.: igrače ali

obleko ali ...) uredijo v pravilnem časovnem zaporedju. Svoje odločitve utemeljijo.

POMEMBNO: Prinesi šest svojih fotografij (od dojenčka do šolarja).

II. dejavnost

Učence spomnimo na govorne nastope prejšnjega dne. Z nekaj vprašanji preverimo,

koliko so si zapomnili.

50

Povabimo učence, ki še niso govorno nastopali, naj opišejo svojo igračo. Govorijo naj

čim bolj glasno in razločno.

Ponovimo vprašanja za opis:

Kako se imenuje igrača?

Kdaj si jo dobil?

Kakšne oblike je?

Kakšne barve je?

Kateri so sestavni deli tvoje igrače?

Kako se z njo igraš?

Učenci govorno nastopajo. Pomagamo jim z vprašanji.

Učenci povedo svoje mnenje o govornem nastopu. Pripovedujejo o svojih občutkih.

Učenci vrednotijo govorni nastop.

Povedo:

Ali je povedal vse o igrači?

Ali je govoril glasno, razločno?

Ali je bilo pripovedovanje zanimivo? Zakaj?

Kaj bi še posebej lahko pohvalili?

Kako ste se počutili med pripovedovanjem.

Pomembno je, da imajo učenci dovolj časa, da bodo predstavili svojo igračo.

III. dejavnost

Odštevanje

- Pripravimo 4 plišaste igrače.

Povemo besedilo: Teja si je zvečer na blazino v svoji postelji pripravila štiri igrače.

Ponoči sta dve igrači padli s postelje. Koliko igrač je ostalo na postelji?

- Na tablo narišemo za vsako igračo po en kroţec. Prečrtamo toliko kroţcev, kot je igrač,

ki so padle s postelje. Črtamo z desne proti levi.

- Na tablo napišemo število 4 in nato še število 2. Pazimo, da je med njima dovolj

prostora za znak minus.

Obnovimo problem: Teja je v posteljo vzela 4 igrače, 2 sta ji padli na tla.

Med števili napišemo znak minus in učencem povemo, da je to znak, ki pove, da smo

nekaj vzeli stran. Znak se imenuje MINUS.

- S pomočjo kartončkov s številkami nastavimo račun odštevanja 4 - 2 in na desno stran

postavimo znak =. Preberemo zapis ŠTIRI MINUS DVE JE ENAKO in vprašamo:

Koliko igrač je ostalo v Tejini postelji? Učenci povedo, da sta ostali 2 igrači. Napišemo

rezultat na tablo, učenci pa postavijo kartonček.

Preberemo matematični zapis v celoti.

- Povemo, da je na tabli napisan račun odštevanja.


Zgornja problemska situacija

Preberemo besedilo.

Vprašamo: Koliko kosov lubenice si je pripravil dedek? Koliko kosov je pojedel?

Koliko kosov lubenice mu je ostalo?

Učenci si ogledajo narisano situacijo in jo ubesedijo. Ugotovijo, koliko kosov lubenice

je imel dedek prej in koliko potem, ko je en kos pojedel.

Učence pozovemo, naj si ogledajo zapis s kroţci.

Pozovemo jih, naj nastavijo 4 kroţce za 4 kose lubenice. Istočasno, ko učenci

nastavljajo, na tablo narišemo 4 kroţce.

Vprašamo: Koliko kosov lubenice je pojedel dedek? Koliko kroţcev bomo odvzeli?

Učenci kroţec odvzamejo, mi pa na tabli prečrtamo en kroţec na desni. Učencem

51

povemo, da narisanih kroţcev ne moremo odvzeti, zato jih prečrtamo. Vedno črtamo z

desne na proti levi.

Preberemo račun odštevanja.

DZ 2, str. 29

Skupaj rešujemo naloge.

Prva naloga

Preberemo besedilo.

Vprašamo: Koliko slonov je bilo? Koliko slonov je odšlo?

Ubesedijo zapis s kroţci.

Druga naloga

Preberemo besedilo.

Vprašamo: Koliko muc je bilo? Koliko muc je odšlo?

Vprašamo: Koliko kroţcev bomo prečrtali? Kateri kroţec bomo prečrtali?

Tretja naloga:

Preberemo besedilo.

Vprašamo: Koliko avtomobilov je bilo na parkirišču? Koliko avtomobilov je odpeljalo?

Kateri avtomobil je prečrtan?

Preberemo zapis s števili.

Četrta naloga:

Preberemo navodilo.

Vprašamo: Koliko je bilo lizik? Koliko lizik smo pojedli?

Učenci ubesedijo matematični problem.

Po analogiji prejšnje naloge napišejo števila in matematični izraz za razliko.

IV. dejavnost

Vzdrţljivostni tek

Najprej dva kroga počasnega teka in en krog hoje. Nato 2 minuti teka. Tečejo naj

počasi, kdor se utrudi, naj hodi, nato pa spet teče (sami si narekujejo intenzivnost teka).

Komu je uspelo teči dve minuti?

Gimnastične vaje

Poligon

- plazenje po klopi samo s pomočjo rok (s trebuhom navzdol se uleţe na klop in se samo s

pomočjo rok vleče naprej);

- sonoţni poskoki iz obroča v obroč;

- plezanje po letvenikih (prečno preleze več letvenikov);

- spust po “toboganu” (zadrsa se po klopi, ki je zataknjena za letvenik);

- skozi okvir švedske skrinje;

- čez švedsko skrinjo (skrinja naj bo visoka okrog 50 cm);

- valjanje po blazini brez pomoči rok.

Igra: Ţaba v ribniku - glej zbirko iger


POMEMBNO: Prinesi šest svojih fotografij (od dojenčka do šolarja).

52

Pregled realizacije


URA

SPO Kako rastem 35.

SLJ Govorni nastop: Moja igrača 70.

MAT Odštevam

Znak minus

47.

ŠVZ Poligon 35.

LVZ

GVZ

53

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 59.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:


Cilji

SPO: Razlikujejo preteklost in sedanjost v svojem ţivljenju.

SLJ: Doţivljajo interpretativno prebrano pesem. Razumejo sporočilnost oz. temo besedila in jo

povezujejo z lastno izkušnjo. Tvorijo pesem po vzoru. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk

in številk, pravilno smer pisanja, pravilno drţo teles pri pisanju in pravilno drţo pisala.

Razvijajo pozornost in vztrajnost.

LVZ: Pridobivajo si izkušnje s svetlimi in temnimi podlagami. Bogatijo svojo domišljijo. Se

navajajo na orientacijo na risarski ploskvi. Navajajo se na sproščeno izraţanje svojih

likovnih zamisli.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

U/30, fotografije,

kartoni za časovni

trak

LVZ

črn tuš, bela tempera čopiči, risalni list (bel ali v drugi svetlejši

barvi)

SLJ

B/ 86, 87, DZ 2/30

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Vprašamo: Se spomnite Pedenjpeda? Je bil res korenjak? Kdo vse je korenjak?

Spodbudimo učence k pripovedovanju, kdo vse je korenjak.

Najava besedila: Danes bomo spoznali pesem z naslovom Jakec-brat. Bomo videli, če v pesmi

nastopa tudi kakšen korenjak.






Čustveni odmor


Interpretacija


Berilo, str. 86, 87

Spodbudimo učence, naj si v berilu ogledajo besedilni in slikovni del. Povabimo jih h

komentiranju ilustracij.

54

- Branje pesmi



Jakec pravi, da ne da mamice na pol. Kaj to pomeni?

Kaj pa pomeni, da so vse stvari zavozlane? Kaj Jakca najbolj moti?

Kdo je starejši: Jakec ali njegova sestrica?

Kako Jakec pravi sestrici?

Kdo pa je Jakcu rekel, da se bo njegova sestrica igrala z njim, ko bo zrasla? Ali Jakec verjame

temu?


- Tvorjenje pesmi po vzoru

Povabimo učence, da skupaj tvorimo pesem po vzoru. Pesmico spremenimo tako, da namesto

besede mamica uporabimo besedo očka, namesto besede deklica uporabimo besedo deček.

Spodbudimo učence, da tudi doma skupaj s starši tvorijo pesem po vzoru.

- Izmišljena zgodba

Povemo: Sestrica je odrasla. Kaj mislite, da je napisala ali povedala starejšemu bratu?

Spodbudimo učence k pripovedovanju.

Rišem črte

Pesnica nam v pesmi ni povedala, da je Jakec naredil za sestrico risbico iz samih črt. Risal je

vzorčke. Podobne vzorčke imamo tudi v našem DZ.

DZ 2, str 30

Ogledamo si nalogo. Učenci povedo, iz kakšnih črt so narisani vzorci.

Naročimo, naj natančno opazujejo vzorec in z barvicami nadaljujejo risanje vzorca.

Opozorimo jih na pravilno drţo pisala, na pravilno sedenje, na pravilno smer risanja vzorca, na

presledek med črtami in na natančnost pri delu.

Spremljamo delo učencev in jim svetujemo.

II. dejavnost

Pesem Jakec – brat govori o novorojeni deklici in njenem bratu. Ko sta odrasla, sta gotovo

rada gledala fotografije iz otroških let. Tudi mi si bomo ogledali fotografije, ki ste jih prinesli.

V skupinah si ogledajo fotografije. Ob njih pripovedujejo o sebi, spremembah in dogodkih v

svojem ţivljenju.

Vsak učenec izdela svoj album – časovni trak. Svoje fotografije uredi v pravilno časovno

zaporedje, trak pa lahko dopolni s svojimi ilustracijami posameznih obdobij.

Skupine zamenjajo člane in tako vsak v novi skupini predstavi svoj “album”.

Spodbudimo učence, da razmišljajo o svoji prihodnosti. Kako se boste spremenili?


Ogledajo si ilustracije in ob vprašanjih ponovijo, kaj so spoznali in se novega naučili.

Vprašanja/naloge:

- Naštej člane svoje druţine.

- Kaj si ti mamici/očetu/babici/dedku?

- Povej, kdo sestavlja popolno druţino.

- Kdo pa ţivi v nepopolni druţini?

- Naštej nekaj tvojih dolţnosti.

- Ali imajo vsi člani druţine enake pravice? Kaj pa dolţnosti?

- Ali veš, kaj smeš delati?

- Kaj pa moraš delati? In česa ne smeš delati?

- Ali vsi člani druţine enako preţivijo dan?

- Povej, kako dan preţiviš ti.

- Kako se imenuje temen/svetel del dneva?

55

- Kaj narediš zjutraj najprej, kaj potem?

- Ali poznaš svoj urnik? Zakaj ga moraš poznati?

- Koliko dni ima teden?

- Naštej dneve v tednu.

- Koliko dni hodiš v šolo?

- Je prav, da v druţini delajo vsi druţinski člani? Zakaj?

- Kaj ti povedo besede dojenček, malček, šolar?

- Ali se dojenček hrani z enako hrano kot šolar? Zakaj ne?

- Kako preţiviš prosti čas? Kako preţivite prosti čas v druţini? Itd.

III. dejavnost

Navodila

Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravimo črn tuš, čopiče, risalne

liste.

Za pozneje pripravimo belo tempero.


Pogovorimo se o podlagah za risanje. Lahko so svetle, temne, različnih barv …

S čim bi lahko risali na črno podlago? Učenci ugotavljajo, da bi bila risba vidna, če bi risali s

svetlo barvo.

Likovna naloga

Risali bomo na posebno podlago: del risalnega lista bomo pobarvali s črnim tušem, drugi del

ostane svetel.

Potem rišemo z ustrezno barvo črt: na temni podlagi z belo tempero, na svetli podlagi s črnim

tušem.

Motiviramo učence z zanimivim likovnim motivom (npr. ţuţelka, glasbilo, motivi iz aktualnih

umetnostnih besedil …)


Učenci rišejo s tanjšim čopičem in ustrezno barvo. Individualno jih spodbujamo in svetujemo,

da se laţje orientirajo v formatu.

Risbe spredaj na majhno podpišejo.

Vrednotenje

Ko so risbe dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke na pano, učenci

pospravijo svoje mize.

Učenci lahko tudi predstavijo svoje risbe, pohvalijo risbe sošolcev …

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih risarskih rešitev, prizadevnost posameznih

učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov …


Pregled realizacije


URA

SPO Moj album

Spoznali smo

36.

SLJ Pesem: Jakec-brat

Rišem črte – predopismenjevalne vaje

71.

MAT

ŠVZ

LVZ Risanje: Svetla risarska podlaga, temna risarska podlaga 23., 24.

GVZ

56

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 60.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Učijo se in vadijo osnove pisanja: poteza in smer pisanja, drţa telesa, drţa pisala, poloţaj

zvezka. Nadaljujejo vzorec. Samostojno rišejo vzorce iz poznanih črt. Ponovijo, utrdijo in v

novih situacijah uporabijo pridobljeno znanje.

MAT: Uporabljajo znak minus - za nakazovanje dejavnosti odvzemanja. Odštevajo v mnoţici

naravnih števil do 5. Rešujejo probleme s pomočjo računske operacije odštevanja.

ŠVZ: Pridobivajo občutek za ritem in skladnost gibanja. Zadovoljijo potrebo po gibanju.

GVZ: Sproščeno zapojejo pesem. Improvizirajo - v ritmu posnemajo glasove ţivali.

Improvizacijo vključijo v pesem. Naučijo se še zadnjo kitico pesmi.







Učni

pripomočki, sredstva

MAT

U/31,32, DZ 2/32,

ţoge/kocke/barvice,

mapa - priloga



kartončki z

matematičnimi znaki)

GVZ

ŠVZ

tamburin, zbirka

iger

SLJ

U/25, DZ 2/31,

kartončki za skupine

– vesel in ţalosten

obraz, 2 rdeča, 3

modri krogi, listi,

pisala

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Obiščeta nas Lili in Bine.

Lili: Spet sva pogledala v vaš učbenik na tisti strani, kjer je naslov SPOZNALI SMO.

Bine: Rada bi vedela, kaj vse ste se naučili.

Učbenik SLJ, str. 25 Skupaj pogledamo ilustracije in preberemo besedilo v oblačkih. Vodimo pogovor o našem

delu v sklopu Moja druţina.

Lili in Bine: Predlagava kviz znanja. Ste za to?

Lili: Bine, če se ne motim ima igra Kviz svoja pravila.

Bine: Res je. Pravila lahko določimo sami ali pa se držimo že znanih.

Lili: Predlagam enostavno pravilo: Kdor odgovori pravilno, dobi koruzno zrnce. Ste za to?

Bine: Kako pa bomo odgovarjali na vprašanja?

Lili: Razdelili se bomo v skupine po 4. Vsaka skupina dobi vesel in žalosten obraz. Ko bo

učiteljica povedala trditev, se bomo v skupini pogovorili in na njen znak dvignili vesel

obraz – kadar menimo, da je trditev pravilna; žalosten obraz pa takrat, ko menimo, da

trditev ni pravilna.

57

Učenci se razdelijo v skupine po 4. Vsaka skupina pripravi liste in pisala. Skupinam

zastavljamo naloge v obliki trditev in pisnih nalog. Za vsak pravilen odgovor dobi

skupina 1 koruzno zrno (ali karkoli drugega). Zrna delimo po vsakem preverjanju.

Naloge, trditve:

Pokaţemo piktogram Prepovedan vstop s sladoledom. Postavimo trditve:

- Ta piktogram pomeni Prepovedan vstop s sladoledom.

- Piktogram, Prepovedan vstop s sladoledom, lahko vidimo na vratih slaščičarne.

- Kadar je na vratih trgovine, gledališča, avtobusa … nalepljen piktogram, Prepovedan

vstop s sladoledom, lahko mirno vstopimo in naprej liţemo sladoled.

Na list papirja narišite piktogram Prepovedano se je voziti z rolerji.

Kadar v naravi opazimo piktogram Ne kuri ognja! lahko druţina mirno nabere drva, zakuri

ogenj in peče hrenovke.

Na tablo nalepimo tri modre kroge in dva rdeča kroga. Postavljamo trditve:

- Več je rdečih krogov.

- Manj je rdečih krogov.

- Rdečih in modrih krogov je enako.

- Na list narišite 4 zvezdice in enako sončkov.

Povedala bom moški – ţenski par. Če sta oba pravilna, dvignete vesel obraz, drugače pa

ţalostnega.

- OČE – MAMA; TETA – STRIC; UČITELJ – RIBIČKA; PLESALEC – PLESALKA;

DEDEK – SESTRA; SLON – SLONICA; VEVERICA – VOLK.

Narišite piktogram za eno izmed pravil pri poslušanju.

Narekujemo črte, skupina jih riše na list.

- Z zeleno barvo narišite vodoravno črto.

- Z rdečo barvo narišite navpično črto.

- Z vijolično barvo narišite poševno črto.

- Krog naj bo rjave barve.

- Polkrog naj bo moder.

- Lok narišite z oranţno barvo.

Lili in Bine preštejeta število dobljenih zrnc in razglasita zmagovalno skupino. Ostale

pohvalita in se poslovita.

II. dejavnost

DZ 2, str. 31

Povemo: V kvizu smo ponovili vrste črt, zdaj pa boste risali vzorce iz znanih črt na balon.

Pogovorimo se, kako bodo rešili nalogo.

Samostojno rišejo vzorce na balon.

Preverimo pravilnost in natančnost opravljenih nalog. Izdelke komentiramo in se pogovorimo,

kako bi izboljšali svoj izdelek.

III. dejavnost

Nastavimo npr.: 5 odbojkarskih ţog/kock/barvic … Naročimo učencu, naj pospravi tri ţoge.

Učenci na list narišejo 5 krogov in tri prečrtajo (črtajo od desne proti levi).

Ob nastali situaciji nastavijo račun s pomočjo kartončkov iz priloge.

Zapišejo nastavljeni račun v zvezke.

Učbenik MAT, str. 32 Opomba: Najprej rešimo drugo nalogo (pomaranče).

Druga naloga

V učbeniku si ogledajo problemsko situacijo.

Preberemo besedilo.

58

Vprašamo: Koliko pomaranč je bilo na pladnju? Koliko pomaranč je pojedla Sara? Koliko

pomaranč je še ostalo?


Preberejo račun.

Še enkrat ponovimo zadnje vprašanje in povemo odgovor.

Prva naloga

V učbeniku si ogledajo problemsko situacijo.

Preberemo besedilo.

Vprašamo: Koliko sveč je gorelo? Koliko sveč je ugasnilo? Koliko sveč še gori?


Preberejo račun.

Še enkrat ponovimo zadnje vprašanje in povemo odgovor.

Tretja naloga in četrta naloga

Preberemo navodilo.

Učenci rešijo nalogi.

Preverimo pravilnost rešitev

DZ 2, str. 32

Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja posamezne naloge.

Učenci si ogledajo problemske situacije in jih ubesedijo.

Zapišejo račune in jih izračunajo.


Opomba: Naloge rešujemo frontalno.

IV. dejavnost

Igra: Zelenjavna juha

Gimnastične vaje

Plesni igri

- Vlak

Učenci se postavijo v kolono, prvi v koloni je lokomotiva, ostali so vagončki. Z rokami, ki so

v komolcih upognjene, z zamahi naprej in nazaj spremljajo hojo. Najprej hodijo v počepu,

vsak korak spremljajo govorno: š – š - š. Nato vozi vlak bolj tiho: hodijo po prstih, zraven

izgovarjajo: puh – puh – puh. Ko pride vlak do predora, zapiska: dvignejo roke in zapiskajo

uuu – uuu.

Igro lahko igramo tudi tako, da določimo nekaj parov, ki se primejo za roke in jih dvignejo v

zrak (predor), vlak vozi skozi predore (ritem hoje nakazujemo s tamburinom).

- Jesensko drevo

Učenci so drevesa, njihove roke so veje. Mi smo veter – s tresenjem tamburina nakazujemo

njegovo moč. Če je šibek, učenci premikajo samo prste na rokah, ob močnem vetru zibajo celo

telo.

Veter močno zapiha, listki (učenci) drug za drugim zaplešejo proti zemlji in obleţijo na tleh.

Veter znova zapiha, listki se bočno kotalijo. Ko veter utihne, mirno obleţijo na tleh.

V ţivalskem vrtu

Učenci se posedejo v velik krog, miţijo. Vsakemu na uho povemo, katera od štirih ţivali je

(npr.: slon, opica, lev, tjulenj). Na znak učenci vstanejo in začnejo z gibanjem posnemati dano

ţival. Ko se najdejo vse ţivali iste vrste, je igre konec.

V novi igri določimo druge ţivali: kače, ţabe, polţe, ovce, race, krave, kokoši, mačke, pse…

V. dejavnost

Uvodna motivacija

Učenci doţiveto zapojejo pesem Na našem dvorišču.

59

Zvočna improvizacija

- Učitelj pove, da bodo pesmi Na našem dvorišču dodali oponašanje ţivali, ki bo sledilo po

peti kitici.

- Učitelj učence razdeli v 5 skupin in jih vodi pri ritmični improvizaciji.

- Učitelj šteje dvodobno mero (ena, dva, ena, dva).

- Vsaka skupina bo oponašala eno ţival (kuţki, muce, piščančki, ovčke, petelin).

Primer:

1. skupina KUŢKI lajajo »hov-hov« - na ena, na dva so tiho

2. skupina MUCE mijavkajo »mjav - na dve, na ena so tiho

3. skupina PIŠČANČKI se oglašajo »pi« - na ena in dva

4. skupina OVČKE blejajo dolgi be-e - na ena in »e« drţijo do dva

5. skupina PETELINI zakikirikajo poljubno dvakrat na koncu

- Skupine se z izvajanjem-oponašanjem ţivali vključujejo postopoma druga za drugo na

učiteljev znak. Vsaka naslednja čaka na vsaj dve ponovitvi prejšnje skupine. Ko se naslednja

skupina vključi, prejšnja nadaljuje z izvajanjem do konca.

Na našem dvorišču-učenje zadnje kitice po metodi odmeva

Učitelj nauči učence še zadnjo kitico, ki bo sledila po koncu improvizacije.

6. Malčki tu pred vami smo brez strahu, vpitje nas ne moti, zato smo tu.

Brez strahu, juhuhu, brez strahu, juhuhu. Juhuhu.

Petje pesmi v celoti

Doţiveto zapojemo pesem. Pojejo vsi učenci, improvizirajo v dogovorjenih skupinah.

1. Kost pred uto gloda mlad kuţa Šnau, na neznance laja svoj hud pozdrav.

Ker si nov hov, hov, hov, ker si nov hov, hov, hov. Hov, hov, hov.

2. Muc na oknu prede si nov rokav, ko prišla bo zima na njem bo spal,

Mirno spal, mjav, mjav, mjav, mirno spal, mjav, mjav, mjav. Mjav, mjav, mjav.

3. Pišče si lupino kar sam zdrobi in za muho sitno se zapodi.

Zapodi, pi-pi-pi, zapodi, pi-pi-pi. Pi-pi-pi.

4. Jagnje čez dvorišče nerodno gre, mamo ovco išče in joka se.

Joka se, be, be, be, joka se, be, be, be. Be, be, be.

5. Sredi glasne druţbe nekdo kriči: Hej, pojedel putkam sem jajčka tri.

Zakriči kikiri, zakriči kikiri. Ki-ki-ri.

IMPROVIZACIJA

6. Malčki tu pred vami smo brez strahu, vpitje nas ne moti, zato smo tu.

Brez strahu, juhuhu, brez strahu, juhuhu. Juhuhu.

Pregled realizacije

PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA

SPO

SLJ Rišem črte – predopismenjevalne vaje

Spoznali smo

72.

MAT Odštevam 48.

ŠVZ Plesne igre 36.

LVZ

GVZ Pesem: Na našem dvorišču 24.

4. sklop: moja druŢina Čas: 15 dni - devetletka.net file2 51. dan 52. dan 53. dan 54. dan 55. dan...

Documents