Poštnina plačana pri pošti 8105 Novo mesto

INTERNO GLASILOSPLOŠNE BOLNIŠNICENOVO MESTO

letnik VIII, december 2008 43

stran 5stran 11stran 34 stran 42

Izvajanje novega plačnega sistema

Biti boljši na poti do boljšega

Bolnišnična šola in vrtec

Humanitarni koncert POGLEJ ME

2

uvodniki - vmesniki

UREDNIŠKI ODBOR VIZITE:Glav na ured ni ca: Jan da ŠPILER, od go vor na ured ni ca: Bi ser ka SIMČIČ in čla ni ured niš ke ga od bo ra: Zden ka SENIČAR, Ani ca KOLAR, Ana RIBIČ, Mira RETELJ, Kar men JANEŽIČ, Zlata REBOLJ in zu na nja so de lav ka Ta de ja KONEČNIK.Ob li ko va nje: ARTELJE, Gra fič na pri pra va in fil mi: ŠPES, gra fi čni studio, Novo me sto, tisk: TISKARSTVO ŠEPIC, na kla da:1400 iz vo dov

Foto

: Mar

ko H

rova

t

Leto, ki mi ne va, nam je dalo mar si-kaj do bre ga. Naša bol nišnica se je

utr di la v svo jem po slans tvu in v želji po do se ga nju za stav lje nih ci ljev smo na pre do va li. Opra vičeno smo po no-sni na vse ti sto, kar smo že do se gli za ka ko vost no, bol nišnično zdravstveno vars tvo naših bol ni kov. Te do sežke mo ra mo vzdrževa ti in nad gra je va ti tudi v pri hod nje. Po skr be ti mo ra mo za to, da se bo ra ven spošto va nja bol-ni kov pra vic v naši bol nišnici dvi go va-la in da se bomo v med se boj nih od-no sih raz vi ja li kot družba kul tur nih in strp nih lju di, ki bomo zna li vse naše raz li ke obrav na va ti sprav lji vo.

Ob no vo let nem času si običajno po-stav lja mo ci lje, ki bi jih žele li do seči v pri ha ja jočem letu. Od ločamo se za to, da naj bo to leto po zi tiv nih spre-memb. Ko pa za ko račimo v prve me se ce no ve ga leta, spoz na mo, da je naj večja ovi ra pri našem na pre do-va nju to, da se vračamo v sta re vzor-ce ob našanja. Ohra ni ti bi mo ra li le do bre spo mi ne, ki spod bu ja jo našo rast v pri hod no sti, vse, kar je sla bo, pa bi mo ra li po za bi ti.

Pred nami niso rožnati časi. Re ce si ja v gos po dars tvu bo s svo ji mi lov ka mi za je la tudi po dročje zdravs tva. Kdaj se bo us ta vi la in kako močno bo vpli-va la na do ga ja nja pri nas v Slo ve ni ji, žal, da nes še nihče ne ve po ve da ti. Svet lo upa nje je iz ja va našega no ve-ga Mi ni stra za zdrav je, gospo da Bo ru-ta Mi klavčiča, s ka te ro je v svo jih kan-di da cij skih na sto pih na po ve dal, da se

BDP za zdravs tvo mora dvig ni ti na 9 %, na pri mer ljiv od sto tek z dru gi mi evrop-ski mi država mi. Le tako bomo lah ko za-držali v si ste mu zdravs tve ne ga vars tva vse do se da nje pravi ce in bo iz va jal cem zdravs tve ne ga vars tva omo gočeno nor-mal no po slo va nje. Se ve da gre do na po-ve di Mi ni stra tudi v smer ra cio na li za cij v zdravs tvu, pred vsem na po dročju večje ra cio nal no sti pri pred pi so va nju zdra vil, bol niškega sta leža, pod va ja nju zdravs tvenih sto ri tev, ure di tvi čakal nih vrst, po sta vi tvi nove mreže iz va jal cev zdravs tve nih sto ri tev, boljši or ga ni za ci ji dela, po sta vi tvi nor ma ti vov dela in večji stroškov ni učin ko vi to sti. Težko pričako-va ni Za kon o si ste mu plač jav nih us-lužben cev je za za po sle ne v zdravs tvu le pri ne sel ne ko li ko boljše vred no te nje dela, za ZZZS pa pre cej pre gla vic pri za-go tav lja nju po večanih cen zdravs tve nih sto ri tev. Prav to je prob lem, da še da nes ne vemo, če bodo naše cene sto ri tev v pri hod kih za leto 2008 v ce lo ti po kri le stroške po slo va nja v tem letu.

Z našo začrta no po slov no po li ti ko bomo v letu 2009 us me ri li na po re v

iz boljševa nje pro ce sov dela, k še večji ka ko vo sti in do stop no sti do zdravs tve nih sto ri tev. Pou dar je na bo od go vor nost za stroške, zato bomo vpe lja li sprem lja nje stroškov po pa cien tih in po pro ce sih dela.

Po no sno lah ko po vem, da bomo tudi to leto v ce lo ti rea li zi ra li pro-gram zdravs tve nih sto ri tev, ki smo ga do go vo ri li z ZZZS, us pešni pa smo bili tudi v rea li za ci ji ci ljev, ki smo si jih za sta vi li za leto 2008. Zato se Vam dra ge so de lav ke in so de lav-ci, zah va lju jem za oprav lje no delo, za Vaš trud in skup no zav ze tost. Hva la tudi Vašim najb ližjim, ki so Vas po grešali, ko ste noči, ne de lje in praz ni ke de la li z našimi bol ni ki.

Časi so zah tev ni, so tudi trdi, za mar-si koga ne go to vi, a tudi vzpod bud-ni. Z zna njem, mar lji vost jo, vztraj-nost jo ter do bro vo ljo je mo goče us pe ti, naj gre za delo, do sto jen do ho dek in za do volj no družino, a malo sreče je pri tem do bro došlo. Praz nične večere na me ni mo sebi, svo jim družinam, pri ja te ljem in znan cem ter tudi vsem ti stim, ki jim je bilo to leto na klo nje no manj, kot so pričako va li.

Želim Vam srečen Božič, v letu 2009 pa Vam želim pred vsem do sti zdrav ja, za do voljs tva v za-seb nem živ lje nju in v de lov nem oko lju.

Mira Re telj, di rek to ri ca

va la na do ga ja nja pri nas v Slo ve ni ji, žal, da nes še nihče ne ve po ve da ti. Svet lo upa nje je iz ja va našega no ve-ga Mi ni stra za zdrav je, gospo da Bo ru-ta Mi klavčiča, s ka te ro je v svo jih kan-di da cij skih na sto pih na po ve dal, da se

ne vemo, če bodo naše cene sto ri tev v pri hod kih za leto 2008 v ce lo ti po kri le stroške po slo va nja v tem letu.

Z našo začrta no po slov no po li ti ko bomo v letu 2009 us me ri li na po re v

do sti zdrav ja, za do voljs tva v za-seb nem živ lje nju in v de lov nem oko lju.

Mira Re telj, di rek to ri ca

3

stran 9Nasilje v družini, na delovnem mestu

stran 16Zlati jubilej dermatovenerološkega oddelka

stran 21Predavanje Sekcije za klasično radiologijo

stran 25Predstavitev prostovoljnega dela v SB Novo mesto na Študentski areni 2008

stran 28Slovenski celovečerni � lm - Osebna prtljaga

stran 38Po sed mih le tih so v po ve ča no novo bol ni šni co vse li li še pet od del kov

stran 54Dobrodošli za praznično mizo

iz vsebine aktualno

Leto za le tom se ni za jo leta in vsa ko leto je po treb no za-klju či ti. Tudi le toš nje leto bomo za klju či li ob raz miš lja nju, do brih na me nih in ob lju bah, ki jih bomo prav go to vo po-sku ša li ude ja nji ti v pri hod njem letu.

Mi sli za po slu je mo s pre miš lje va njem, kaj smo v pre te klem letu sto ri li,do kon-ča li in kaj ne, pa bi mo ra li ali pa tudi ne. Že med le tom bi si mo ra li več krat vze ti čas za pre mi slek, po gled v svo jo no tra-njost. Mor da bi ugo to vi li, da ni smo ni če-sar na re di li zato, da bi se mi in ljud je, ki nas ob kro ža jo doma in v služ bi po ču ti li bo lje, če že ne do bro.

Za stav lja mo si nove in nove pro jek te, vča sih smo temu re kli na lo ge, ki jih sko-raj po pra vi lu ne iz pe lje mo do kon ca. Ve ter, ki pol ni na ša ja dra pro jek tov, ne-neh no spre mi nja smer in na šo lad ji co vr tin či na me stu. Za na me ček nam nek-

je na pol poti zmanj ka vo lje, da bi na da lje va li pot. Po go sto nam vo ljo jem lje jo ljud je, ki kar na prej iš če jo teht ne raz lo ge za to, da ne kaj ne na re di jo, na lo ge ve že jo na lju di, ki ima jo viš je ci lje, ka kr šne koli že. Ljud je, ki že li jo s svo jim de lom znat no pris pe va ti k ug le du bol ni šni ce in bo lje oprav lja ti delo pri bol ni ku, po go sto na le ti jo na ovi re, ki jih tudi vods tvo ne more pre ma ga ti, če tu di bi ho te lo.

Le toš nje leto je zaz na mo val pred vsem nov plač ni si stem. Od pra vil je ne kaj ne so raz me rij v na gra je va nju za po sle nih. Žal pa je pov zro čil še več ne za do voljs tva s pla či lom za oprav lje no delo pri za posle nih s sred njo izo braz bo, ki so upra vi če no pri ča ko va li več. Z no vim plač-nim si ste mom tudi ni bilo od prav lje no sla bo pla ča no delo za po sle-nih, ne gle de na stop njo izo braz be, v eno tah in ten ziv ne te ra pi je in nege. Huda ura, ki so jo ime li po ne ka te rih bol ni šni cah v Slo ve ni ji, nas je v ve li ki meri obš la. Ne zato, ker bi se za po sle ni ne za ve da li svo jih pravic, am pak zato, ker ima jo svo je delo neiz mer no radi in ga z ve li ko mero pri za dev no sti tudi oprav lja jo. Me di cin ske se stre in se ve da ko le gi (zdravs tve ni ki in teh ni ki), kljub ob ča snem ner ga nju, oprav lja jo svo je delo stro kov no, zav ze to, z ve li ko mero so čut ja do soč lo ve ka in z do bro vo ljo, ki jo ima jo ved no na za lo gi.

Voščilo malo drugače

4

aktualno

Z no vim plač nim si ste mom smo do-bi li tudi nova poi me no va nja, ki so bolj ali manj po sre če na. Ne ka te ri smo si pri do bi li zve ne če na zi ve, ki pa v vsa kod nev nem živ lje nju.

ne po me ni jo do sti. Mor da bo na sled-nje leto pri ne slo tudi ve lja vo pro fe si-ji, ki jo za sto pa člo vek z na zi vom in delu, ki ga oprav lja.

Je pa mi nu lo leto obro di lo tudi ne kaj sa dov, ki so zdra vi in bodo pre ži ve li mno go let. O njih je vred no pi sa ti in go vo ri ti ved no in po vsod. Velik us peh in do se žek je prav go to vo pri če tek de-lo va nja Vi so ke šo le za zdravs tvo Novo me sto. Po mem ben del izo bra že va nja po te ka v na ši bol ni šni ci. Za po sle ni v zdravs tve ni negi se tru di mo, da bi bo-do če so de lav ce čim bo lje pri pra vi li na zah te ven po klic, ki pa te kljub vse mu, tudi na gra ju je z za do voljs tvom, da si soč lo ve ku po ma gal. Po go sto je več vred na pri jaz na be se da in dro ben na-smeh, kot vsa zdra vi la tega sve ta.

Kaj nam je še na me ni lo mi nu lo leto? Me di cin ske se stre so po so do bi le in na novo na pi sa le pre ko 70 stan dar-dov za po stop ke in po se ge v zdravs-tve ni negi. Upa mo, da jih bomo ob kon cu leta lah ko pred sta vi le čla nom stro kov ne ga sve ta bol ni šni ce. Se ve-da pri ča ku je mo, da jih bodo čla ni stro kov ne ga sve ta preu či li in po tr di-li in s tem pri po mo gli k poe no te nju in bolj ka ko vost ne mu dela v bol ni-šni ci. V na sled njem letu si obe ta mo ob ja vo vseh stan dar dov na VMA in v ob li ki pri roč ni ka, ki naj bi ga imel vsak od de lek in od sek.

Priž ga na je tudi ze le na luč za de lo-va nje ne go val ne ga od del ka v bol ni-šni ci. Upam, da bomo pro jekt, ki so ga za sta vi li že pred mno gi mi leti, v

letu 2009 tudi iz pe lja li in spre je li prve bol ni ke na ne go val ni od de lek.

V le toš njem letu smo se lo ti li še ene-ga zelo zah tev ne ga dela. Ker smo pre pri ča ni, da zelo do bro de la mo na po droč ju zdravs tve ne nege kot za po-sle ni v bol ni šni ci, pre da va te lji ali uči-te lji, že li mo svo je do sež ke pred sta vi ti šir ši stro kov ni jav no sti. Zdru ži li smo mo či in že ne kaj ča sa pri prav lja mo se mi nar, ki bo po te kal v me se cu ja-nuar ju dru go leto. Se mi nar bo no sil na slov »Dne vi Ma ri je Tom šič«. Gos pa Ma ri ja Tom šič je bila prva šo la na me-di cin ska se stra na Do lenj skem. Služ-bo va la je v na ši bol ni šni ci in v ve li ki meri pri po mo gla k pro fe sio na li za ci ji po kli ca me di cin ske se stre. Pre pri ča ni smo, da bo se mi nar po stal tra di cio na-len in bodo za po sle ni v zdravs tve ni negi na po droč ju Do lenj ske, Bele Kra-ji ne in Po sav ja ime li mož nost pred sta-vi ti svo je bo ga to zna nje in pri me re do bre prak se.

Ver ja mem, da ste se na ve li ča li na-šte va nja vseh do brih del, ki smo jih opra vi li v mi nu lem letu, še manj vas za ni ma jo dela, ki jih ni smo opra vi li. Mor da pa za pis pre be re te kot za ni mi-vost, ki se je bo ste spom ni li čez mno-go let, ko bo ste ugo tav lja li » to sem pa že nek je sli šal«.

Na kon cu, a ne na zad nje, vam vsem že lim mno go zdrav ja, us pe šne ga dela, čim več do kon ča nih pro jek tov, pri jaz no sti in strp no sti so de lav cev, praz nih ča kal nic in zdra vih bol ni kov. Kljub re ce si ji, ki nas ob kro ža in ogro-ža bo di mo srč ni, ker bomo le tako lah ko pre ži ve li tež ke dni.

Zla ta Re bolj, po moč ni ca di rek to ri ce

za po droč je zdravs tve ne nege

Dra ge so de lav ke in so de lav ci!

V letu, ki nas za puš ča, smo do se-gli ve či no za stav lje nih ci ljev, za kar se Vam is kre no zah va lju jem. Kljub temu, pa nas ča ka novo leto, leto ne pre ho je ne gazi, ki puš ča od pr tih mno go no vih ko-ra kov. Na tej poti Vam že lim mno-go sti skov dla ni, ki za go tav lja jo is kre ne že lje in po tr je ne ci lje. Že-lim vam ju tra, ki pri na ša jo nova ob zor ja in is kre no vam že lim to-plih ob je mov ter pra vih lju di, ki bodo po ma ga li pre ho di ti va še nove poti….

Naj se vam ob obi li ci že lja ure-sni či jo tako po slov ni kot oseb ni pod vi gi.

Ve sel Bo žič in sreč no Novo leto 2009.

Jo sip Smo dej, stro kov ni di rek tor

aktualno

5

Spoštovani,

december je čas obdarovanja. Čas, ko so naše misli namen-jene tistim, ki jih imamo naj-raje. S skrbno ljubeznijo izbi-ramo darila s katerimi želimo zaključiti staro in pričakati novo leto. Zmožnosti so različne, prav tako tudi pričakovanja. Ob tem se lahko vprašamo, kaj pa je darilo?

Živ lje nje je da ri lo. Da ri lo se spo-do bi spre je ti, si ga og le da ti, pa tudi pre je ti, ga ob ču ti ti, po vo nja-ti, oku si ti, uži va ti in upo ra bi ti. Da ri la so na me nje na v do bro. Prav za prav je vse na me nje no v do bro. Vsak do go dek, tudi ve-lik prob lem, v sebi nosi da ri lo – iz kuš njo, novo do ži vet je, smi sel živ lje nja.

Ve li ko da ril da nes, ju tri, ved no …

Bi ser ka Sim čič, od go vor na ured ni ca

Z uved bo no ve ga plač ne ga si ste ma naj bi se od pra vi la ne so raz mer ja, si stem naj bi bil pre gled nej ši in pra vič nej ši. Im ple men ta ci ja no ve ga plač ne ga si ste ma in iz pla či la po no vem plač nem si ste mu pa so pri ne ka te rih po kli cih pri ne-sla ne za do voljs tvo za ra di neu re sni če nih pri ča ko vanj, zla sti sred njih me di cin skih se ster.

IZVAJANJE NOVEGA PLAČNEGA SISTEMA

1. Re še va nje te ko če prob le ma ti ke Splo šna bol ni šni ca Novo me sto je bila kot de lo da ja lec pri pre ved bi plač iz sta re ga v nov plač ni si stem ve za na na na bor de lov-nih mest, ki jih je z anek si k po sa mez nim ko lek tiv nim po god bam iz po ga ja la vlad na in sin di kal na stran.

Na šte vil na vse bin ska vpra ša nja, ki so se po-jav lja la ob im ple men ta ci ji no ve ga plač ne ga si ste ma, je svo ja mne nja, pri po ro či la in po ja-sni la po da ja la de lov na sku pi na za sprem lja-nje in po moč pri uve ljav lja nju no ve ga si ste-ma plač, ki je na pod la gi skle pa mi ni stri ce za zdrav je s 14.10.2008 pre ne ha la de lo va ti. Vsa vpra ša nja, ki so os ta la ne ra zre še na in ki so po mem bna tudi pri spre je ma nju od lo-či tev pri po sa mez nih za po sle nih v Splo šni bol ni šni ci Novo me sto, bo po slej obrav na-val od bor za raz la go Ko lek tiv ne po god be za de jav nost zdravs tva in so cial ne ga vars tva Slo ve ni je ozi ro ma od bo ri po klic nih ko lek tiv-nih po godb, ki bodo spre je ma li urad ne in ob ve zu jo če raz la ge, ka te re bo Splo šna bol-ni šni ca Novo me sto upo šte va la pri iz va ja nju no ve ga plač ne ga si ste ma.

Vsak nov si stem ned vom no pri ne se tako po zi tiv ne kot ne ga tiv ne iz kuš nje in re zul ta-te, ka te re je in bo po treb no v do lo če nem ča sov nem ob dob ju ana li zi ra ti in v pri me ru ugo tov lje nih ne pra vil no sti pri sto pi ti k raz-re ši tvi le-teh. Vla da Re pub li ke Slo ve ni je je na mreč ob spre je ma nju pred la ga nih po ga-jal skih iz ho dišč in us me ri tev za za klju ček po ga janj o anek sih h ko lek tiv nim po god-bam de jav no sti/po kli cev spre je la od lo či-tev, da se eno leto po ce lo vi ti im ple men-

Zden ka Kralj, vod ja prav ne služ be

ta ci ji plač ne ga si ste ma v jav nem sek tor ju pri sto pi k re vi zi ji in us kla di tvi de lov nih mest, kar bo lah ko pri ne slo nove re ši tve, ki bi ozi ro ma bodo raz re še va le do se da nje ne do re če no sti.

Prob le ma ti ka, ki jo je pri ne sla uved ba no ve ga plač ne ga si ste ma, je bila dne 12.11.2008 obrav na va na tudi na se stan ku Sin di ka ta de lav cev v zdravs tve ni negi Slo-ve ni je, SE Splo šne bol ni šni ce Novo me sto. V zve zi s spre je ti mi skle pi, ki so se na na ša li na raz vr sti tev sred njih me di cin skih se ster, do de li tev do dat ka za iz po stav lje nost pri ob ča snem delu s ci to sta ti ki, uvrš ča nja de-lav cev v in ten ziv no te ra pi jo I, II in in ten ziv-no te ra pi jo III, do lo či tev in iz pla či lo de lov ni us pe šno sti iz na slo va po ve ča ne ga ob se ga dela ter ne ka te ri mi dru gi mi raz vr sti tva mi po sa mez nih za po sle nih, je Splo šna bol-ni šni ca Novo me sto že spre je la us trez ne re ši tve, ki so bile rea li zi ra ne pri iz pla či lu pla če za me sec no vem ber 2008 in s ka te ri-mi je bil sez na njen tudi Sin di kat de lav cev v zdravs tve ni negi Slo ve ni je, SE Splo šna bol ni šni ca Novo me sto.

Iz do se da njih iz ku šenj pri uva ja nju no ve ga plač ne ga si ste ma in ne ka te rih ne do re če no-stih in izra že nih ne za do volj stev s stra ni za-po sle nih, ned voum no in ja sno iz ha ja, da je po sto pek ce lo vi te im ple men ta ci je pro ces, ki se ne zgo di »čez noč«. Splo šna bol ni šni-ca Novo me sto si je in si bo tudi v bo do če pri za de va la, da se bodo ne za do voljs tva za po sle nih ob upo šte va nju za ko no daj nih re ši tev re še va la v obo je stran sko ko rist.

66

aktualno

1. Red na de lov na us pe šnost po Ko lek tiv ni po god bi za jav ni sek tor – prav na pod la ga

Del pla če za red no de lov no us pe šnost v skla du z do lo či li Za-ko na o si ste mu plač v jav nem sek tor ju – ZSPJS (Urad ni list RS, št. 95/07 – urad no pre čiš če no be se di lo, 17/08, 58/08, 69/08-ZZ avar-E in ZTFI-A in 80/08) pri pa da jav ne mu us luž ben cu, ki je v ob dob ju, za ka te rega se iz pla ču je, pri oprav lja nju svo-jih red nih de lov nih na log do se gel nad pov preč ne de lov ne re zul ta te.

Red na de lov na us pe šnost se z uved bo no ve ga plač ne ga si ste-ma, to rej od 01.08.2008, do lo ča v skla du z do lo či li Ko lek tiv ne po god be za jav ni sek tor – KPJS (Urad ni list RS, št. 57/08 in 86/08 - do go vor o iz ved bi 50. čle na KPJS).

Sku pen ob seg sred stev za pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti jav nih us luž ben cev za leto 2008 zna ša 2% let nih sred stev za os nov ne pla če. V ta ob seg sred stev se ne všte va ob se ga sred stev za iz pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti za di rek tor je, ka te rim se os nov na pla ča do lo ča v skla du z ured bo vla de. Let ni ob seg sred stev za pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti upo rab ni-ka pro ra ču na mora biti iz pla čan v ce lo ti, ne gle de na po slov ni re zul tat upo rab ni ka pro ra ču na.

Ob seg sred stev za iz pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti se do lo-či na pod la gi os nov nih plač jav nih us luž ben cev, do lo če nih v skla du s po god ba mi o za po sli tvi. Pri tem se upo šte va po dat ke o os nov nih pla čah za po sa mez ne me se ce. Na tej pod la gi upo rabnik pro ra ču na do lo či ob seg sred stev za po sa mez no ob dob je oce nje va nja. Če se de li tev sred stev opra vi na rav ni or ga ni za cij ske eno te, se do lo či ob seg sred stev za iz pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti na enak na čin tudi za po sa mez no or ga ni za cij sko eno to.

Os no va za do lo či tev naj viš je ga mož ne ga let ne ga zne ska za iz pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti jav ne ga us luž ben ca je os-nov na pla ča jav ne ga us luž ben ca, ki mu je pri pa da la v skla du s po god bo o za po sli tvi za me sec de cem ber pre te kle ga leta. Če jav ni us luž be nec skle ne de lov no raz mer je v jav nem sek tor ju v te ko čem letu, se do lo či so raz mer ni del zne ska iz prejš nje ga od stav ka na pod la gi os nov ne pla če, ki bi jav ne mu us luž ben cu pri pa da la za de cem ber pre te kle ga leta.

Os no va za obra čun red ne de lov ne us pe šno sti po sa mez ne ga jav nega us luž ben ca je nje go va os nov na pla ča za čas red ne ga dela v oce nje val nem ob dob ju.

Ome ji tev dela pla če za red no de lov no us pe šnost je do lo če na v 22.a čle nu ZSPJS, in si cer na let ni rav ni v vi ši ni dveh os nov nih plač za de cem ber pre te kle ga leta (v letu 2008 je to av gu stov ska pla ča).

De li tev sred stev za pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti se iz ve-de na rav ni upo rab ni ka pro ra ču na ozi ro ma or ga ni za cij ske eno te.

Po sto pek ugo tav lja nja do se ga nja kri te ri jev za do lo či tev dela pla če za red no de lov no us pe šnost se za vse jav ne us luž ben ce iz ve de me seč no, tri me seč no ali dva krat let no. Po sto pek za ugo-tav lja nje nad pov preč nih de lov nih re zul ta tov vsa ke ga jav ne ga us luž ben ca se iz ve de pred vsa ko krat nim iz pla či lom dela pla če za red no de lov no us pe šnost, in si cer na po seb nih obraz cih, ki so se stav ni del KPJS.

Kri te ri ji za do lo či tev dela pla če za red no de lov no us pe šnost: – zna nje in stro kov nost,– ka ko vost in na tanč nost,– od nos do dela in de lov nih sred stev,– ob seg in učin ko vi tost dela in– ino va tiv nost.

Vsak po sa me zen kri te rij za ugo tav lja nje de lov ne us pe šno sti je ovred no ten z 1 toč ko, ki po me ni do se ga nje nad pov preč nih de lov nih re zul ta tov pri po sa mez nem kri te ri ju.

Se šte vek šte vi la točk, ki jih jav ni us luž be nec do se že, je pod la-ga za do lo či tev vi ši ne dela pla če za red no de lov no us pe šnost jav ne ga us luž ben ca. Pri do lo či tvi dela pla če za red no de lov no us pe šnost po sa mez ne ga jav ne ga us luž ben ca se po leg se štev-ka šte vi la točk po sa mez ne ga jav ne ga us luž ben ca upo šte va tudi ob seg sred stev.

Vso ta točk po sa mez ne ga jav ne ga uslužben ca, za ka te re ga je bilo v po stop ku ugo tav lja nja do se ga nja kri te ri jev za do lo či-tev dela pla če za red no de lov no us pe šnost ugo tov lje no, da je do se gel nad pov preč ne de lov ne re zul ta te, se ob ja vi zno traj upo rab ni ka pro ra ču na ozi ro ma or ga ni za cij ske eno te.

Javni us luž be nec lah ko uve ljav lja vars tvo pra vic po po stop kih in na na čin, ki je pred pi san z de lov no prav no za ko no da jo.

77

aktualno

2. Na pre do va nje jav nih us luž ben cev v plač ne raz re de – prav na pod la ga

Z dnem uve lja vi tve no ve ga plač ne ga si ste ma, to je s 01.08.2008, na pre do va nje jav nih us luž ben cev po te ka na pod la gi do lo čil Ured be o na pre do va nju jav nih us luž ben cev v plač ne raz re-de – v na da lje va nju: ured ba (Urad ni list RS, št. 51/08 in 91/08), ki do lo ča na čin in po sto pek pre ver ja nja iz pol nje va nja po go jev za na pre do va nje javnih us luž ben cev.

Jav ni us luž ben ci lah ko na pre du je jo v plač ni raz red vsa ka tri leta, če iz pol nju je jo z ured bo pred pi sa ne po go je.

Na pre do val no ob dob je je čas od zad nje ga na pre do va nja ozi ro ma prve za po sli tve v jav nem sek tor ju, v ka te rem jav ni us luž be nec pri do bi tri let ne oce ne, ki mu omo go ča jo na pre-do va nje.

Oce nje val no ob dob je je ob dob je od 1. ja nuar ja do 31. de cem-bra, v ka te rem se jav ne ga us luž ben ca oce ni.

Po sto pek oce nje va nja jav ne ga us luž ben ca se iz ve de vsa ko leto naj ka sne je do 15. mar ca.

Pri po stopku oce nje va nja se oce ni jo jav ni us luž ben ci, ki so v prejš njem ko le dar skem letu oprav lja li delo naj manj šest me se cev. Oce ni jo se tudi ti sti jav ni us luž ben ci, ki so za ra di na po ti tve s stra ni de lo da jal ca od sot ni več kot šest me se cev in ki so od sot ni več kot šest me se cev za ra di poš kod be pri delu, po klic ne bo lez ni in star šev ske ga vars tva (po rod niš ki do pust). Pri pre ho du na dru go de lov no me sto v ok vi ru jav ne-ga sek tor ja se jav ne mu us luž ben cu na pre do val no ob dob je ne pre ki ne v pri me ru, če za se de de lov no me sto v is tem ali niž jem ta rif nem raz re du v isti plač ni pod sku pi ni ali na is to-vrst nih ozi ro ma so rod nih de lov nih me stih v raz lič nih plač nih pod sku pi nah, tem več mora od go vor na ose ba de lo da jal ca, pri ka te rem je bil jav ni us luž be nec za po slen več ji del oce nje-val ne ga ob dob ja, le-tega oce ni ti in mu ko pi jo oce ne izro či ti, ori gi na li pa os ta ne jo shra nje ni v per so nal ni mapi jav ne ga us luž ben ca. Od go vor na ose ba mora v pri me rih, ko je jav ni us luž be nec pri enem de lo da jal cu za po slen manj kot šest me se cev in se za po sli pri dru ge mu de lodajal cu v jav nem sek tor ju, iz ve sti po sto pek oce nje va nja in po da ti oce no za to ob dob je. De lo da ja lec, pri ka te rem jav ni us luž be nec iz pol ni po goj naj manj še stih me se cev za po sli tve, mora upo šte va ti vse pred lo ge ocen pred hod nih de lo da jal cev jav ne ga us luž-ben ca in na tej pod la gi do lo či ti oce no jav ne ga us luž ben ca v oce nje val nem ob dob ju.

Od go vor na ose ba ozi ro ma na dre je ni jav ne ga us luž ben ca, ki ga do lo či od go vor na ose ba, mora naj ka sne je do 15. mar ca iz pol-ni ti Oce nje val ni list za oce no de lov ne us pe šno sti jav ne ga us luž ben ca v oce nje val nem ob dob ju ter jav ne ga us luž ben ca sez na ni ti s pi sno oce no in z ute me lji tvi jo.

Od go vor na ose ba ozi ro ma na dre je ni jav ne ga us luž ben ca, ki ga do lo či od go vor na ose ba in oce nju je jav ne ga us luž ben ca pri oce-

nje va nju jav ne ga us luž ben ca upo šte va na sled nje kri te ri je: 1. re zul ta ti dela (stro kov nost, ob seg dela, pra vo ča snost),2. sa mo stoj nost, us tvar jal nost, na tanč nost pri oprav lja nju

dela,3. za nes lji vost pri oprav lja nju dela,4. kva li te ta so de lo va nja in or ga ni za ci ja dela,5. dru ge spo sob no sti v zve zi z oprav lja njem dela (in ter dis ci-

pli nar nost, od nos do upo rab ni kov sto ri tev, ko mu ni ci ra nje, dru go).

Oce na de lov ne us pe šno sti jav ne ga us luž ben ca v oce nje val-nem ozi ro ma na pre do val nem ob dob ju se toč ku je in je lah ko: - od lič no - 5 točk (od lič no oprav lje no delo, to je vi so ko nad

pri ča ko va nji gle de na kri te ri je oce nje va nja), - zelo do bro - 4 toč ke (zelo do bro oprav lje no delo, to je nad

pri ča ko va nji gle de na kri te ri je oce nje va nja), - do bro - 3 toč ke (do bro oprav lje no delo, to je v skla du s pri-

ča ko va nji gle de na kri te ri je oce nje va nja),- za do vo lji vo - 2 toč ki (za do vo lji vo oprav lje no delo, to je del-

no pod pri ča ko va nji gle de na kri te ri je oce nje va nja) in - ne za do vo lji vo – ne toč ku je (ne za do vo lji vo oprav lje no

delo, to je v ce lo ti pod pri ča ko va nji gle de na kri te ri je oce nje va nja).

Ti sti jav ni us luž ben ci, ki v na pre do val nem ob dob ju do se že jo:- ob pr vem in dru gem na pre do va nju naj manj 11 točk,- ob tret jem in če tr tem naj manj 12 točk,- ob pe tem naj manj 13 točk,- ob na dalj njih na pre do va njih naj manj 14 točk, na pre du je jo za en plač ni raz red.

Jav ni us luž ben ci, ki iz pol nju je jo pred pi sa ne po go je, lah ko na pre-du je jo za naj več dva plač na raz re da, če ob pr vem na pre do-va nju do se že jo naj manj 14 točk, ob na dalj njih na pre do va njih pa 15 točk.

Jav ne mu us luž ben cu, ki na pod la gi se štev ka treh let nih ocen ni zbral za dost ne ga šte vi la točk za na pre do va nje, se po nov no pre ve ri iz pol nje va nje po go jev za na pre do va nje na sled nje leto ob pre ver ja nju iz pol nje va nja po go jev za na pre do va nje. Jav ni us luž be nec na pre du je, ko sku paj do se že tri oce ne, ki po me ni jo iz pol ni tev po go jev za na pre do va nje. Pri tem se upo šte va jo tri na ju god nej še oce ne v ob dob ju od zad nje ga na pre do va nja.

Jav ni us luž be nec na pre du je za en plač ni raz red, če je v ča su od zad-nje ga na pre do va nja ozi ro ma prve za po sli tve pre te klo naj manj šest let in je v tem ob dob ju do se gel pov preč no oce no naj manj do bro.

aktualno

8

Pre ver ja nje iz pol nje va nja po go jev se iz-ve de na os no vi treh let nih ocen de lov ne us pe šno sti.

Iz pol nje va nje po go jev za na pre do va nje jav nih us luž ben cev ugo to vi od go vor na ose ba. Ob iz pol ni tvi po go jev za na pre do-va nje jav nega us luž ben ca v plač ne raz re de se jav ne ga us luž ben ca ob ve sti s pi snim ob-ve sti lom o na pre do va nju, o šte vi lu plač nih raz re dov na pre do va nja in o plač nem raz re-du os nov ne pla če, pri če mer de lo da ja lec

hkra ti z ob ve sti lom o na-pre do va nju jav ne mu

us luž ben cu izro či pi sni pred log anek-sa k po god bi o za-

po sli tvi, in si cer naj-ka sne je 15 dni po

15. mar cu. Jav ne mu us luž ben cu tako pri pa da pla ča na os no vi plač ne ga raz re da, pri dob-lje ne ga z na pre-do va njem, od

1. apri la v letu, ko iz-pol ni po go je za na pre-

do va nje v viš ji plač ni razred.

V letu 2009 se za leto 2008 oce ni jo vsi jav ni us luž ben ci, ra zen ti stih, ki so na pre-do va li s 01.10.2008. Jav ni us luž ben ci, ki so na pre do va li s 01.10.2008, se pr vič oce ni jo v skla du z ured bo v letu 2010 za leto 2009. V letu 2009 se naj ka sne je do 15. mar ca za vse jav ne us luž ben ce, ra-zen ti stih, ki so na pre do va li v letu 2008, ugo to vi šte vi lo do se že nih točk in oce na na dre je ne ga ter pre te če no na pre do val-no ob dob je v skla du s pred pi si, ki so se upo rab lja li do iz pla či la plač po Za ko nu o si ste mu plač v jav nem sek tor ju – v na da-lje va nju: ZSPJS ( Uradni list RS, št. 17/08, Urdni list RS, 58/08, 80/08), to rej v skla du s Pra vil ni kom o na pre do va nju de lav cev za po sle nih v zdravs tvu – v na da lje va nju: pra vil nik (Urad ni list RS, št. 41/94 in na-dalj nji), pri če mer jav nim us luž ben cem na pod la gi ugo tov lje nih točk in oce ne na dre je ne ga do lo či oce na na na sled nji na čin:- če bi jav ni us luž be nec na pod la gi ugo-

tov lje ne ga šte vi la točk in oce ne na dre-je ne ga imel pra vi co na pre do va ti:

- za dva pla čil na raz re da, se mu za po sa-mez no pre te če no leto na pre do val ne-ga ob dob ja do lo či oce na od lič no,

- za en pla čil ni raz red, se mu za po-samezno pre te če no leto na pre do val ne-ga ob dob ja do lo či oce na zelo do bro;

- če zbra ne toč ke in oce na na dre je ne-ga ne za do stu je jo za na pre do va nje, se jav ne mu us luž ben cu za po sa mez no pre te če no leto na pre do val ne ga ob-dob ja do lo či oce na do bro.

Tako do lo če ne oce ne se vpi še jo v evi denč-ni list.

Jav nim us luž ben cem, ki v letu 2009 iz pol-ni jo po go je za na pre do va nje, se za leto 2006 in leto 2007 do lo či oce na in vpi še v evi denč ni list. Oce na, pri dob lje na za leto 2008, pa se vpi še v oce nje val ni list.

Jav nim us luž ben cem, ki v letu 2010 iz pol-ni jo po go je za na pre do va nje, se za leto 2007 do lo či oce na in vpi še v evi denč ni list. Oce na, pri dob lje na za leto 2008 in 2009, pa se vpi še v oce nje val ni list.

V letu 2009 bodo lah ko na pre do va li ti sti jav-ni us luž ben ci, ki bodo iz pol nje va li pogoje za na pre do va nje, pri če mer se za leto 2006 in leto 2007 iz pol ni oce nje val ni list po sta rem pra vil ni ku in tako ugo tov lje no šte vi lo točk in oce no na dre je ne ga vpi še v evi denč ni list, kjer se v pri me ru na pre do va nja za dva pla čil-na raz re da do lo či oce na od lič no – 5 točk, v pri me ru na pre do va nja za 1 pla čil ni raz red oce na zelo do bro – 4 toč ke in v pri me ru, da jav ni us luž be nec ne iz pol nju je po go jev za na pre do va nje oce na do bro – 3 toč ke; v letu 2008 pa se oce nje val ni list iz pol ni po novi ured bi.

V letu 2010 bodo lah ko na pre do va li ti-sti jav ni us luž ben ci, ki bodo iz pol nje va li po go je za na pre do va nje, pri če mer se za leto 2007 iz pol ni oce nje val ni list po sta rem pra vil ni ku in tako ugo tov lje no šte vi lo točk in oce no na dre je ne ga vpi še v evi denč ni list, kjer se v pri me ru na pre-do va nja za dva pla čil na raz re da do lo či oce na od lič no – 5 točk, v pri me ru na-pre do va nja za 1 pla čil ni raz red oce na zelo do bro – 4 toč ke in v pri me ru, da jav ni us luž be nec ne iz pol nju je po go jev za na pre do va nje oce na do bro – 3 toč ke; v letu 2008 in letu 2009 pa se oce nje val-ni list iz pol ni po novi ured bi.

V letu 2011 bodo lah ko na pre do va li ti sti jav-ni us luž ben ci, ki bodo iz pol nje va li po go je za na pre do va nje po novi ured bi, pri če mer v letu 2009 pri do bi jo prvo oce no, letu 2010 dru go in letu 2011 tret jo oceno.

O dli~no,T en ko~ut no,O sup lji vo,R adost no,I zjem no,N a~el no,O poj no,L epo,A mbi cioz no,R ado dar no,I gri vo,N agra je va no,G os po dar no,O bil no,L ju bez ni vo,O mi ka no,G os to ljub no,I skre noJ asno,A ktiv no,

vam `e li ko lek tiv

ORL od del ka

Naj bo leto 2009,

99

aktualno

NASILJE V DRUŽINI, NA DELOVNEM MESTUKot so v va bi lu za pi sa le or ga ni za to ri ce, je v zad njem letu priš lo na po droč ju pre-pre če va nja na si lja v slo ven ski druž bi do po mem bnih za ko no daj nih spre memb. Za-kon o pre pre če va nju na si lja v dru ži ni, ki je sto pil v ve lja vo 1.3.2008, si stem sko opre de-lju je od go vor no sti or ga ni za cij po seb ne ga druž be ne ga po me na, ka mor ned vom no spa da jo tudi zdravs tve ne us ta no ve, pri od kri va nju in obrav na vi na si lja. Prav tako Za kon o de lov nih raz mer jih opre de lju je od-go vor no sti za po sle nih in de lo da jal cev pri pre pre če va nju tr pin čenja in nad le go va nja na de lov nem me stu. Novi Ka zen ski za ko-nik pa od go vor nost za po sle nih in po seb no vods tvo or ga ni za cij pri od zi va nju na zaz na-no na si lje še do dat no zao stru je.

Pred sta vi tve v pr vem delu so se na na ša le pred vsem na po droč je na si lja v dru ži ni. Dr ža va je s spre jet jem Za ko na o pre pre-če va nju na si lja v dru ži ni priz na la, da je to vrst no na si lje re sen druž ben prob lem, za re še va nje ka te re ga je po treb no spre je ti us trez ne za kon ske do loč be, pred vsem pa spre me ni ti prak se dela na raz lič nih po droč-jih. Za kon pri stoj nim mi ni strs tvom na la ga, da v enem letu pri pra vi jo pod za kon ske pred pi se, ki bodo na tanč no do lo če va li pra vi la, po stop ke in izo bra že va nje, ki jih

mo ra jo or ga ni za ci je upo šte va ti pri obrav-na vi pri me rov na si lja. Na Mi ni strs tvu za zdrav je je za če la z de lo va njem de lov na sku pi na, ki bo pri pra vi la pro to ko le rav na-nja. Za kon sam pa nam v 5. čle nu do lo ča dolž nost rav na nja, saj smo kot or ga ni za ci-ja dolž ni iz ve sti vse po stop ke in ukre pe, ki so po treb ni za zaš či to žr tve, gle de na stop njo nje ne ogro že no sti, še zla sti, če je žr tev na si lja otrok. V na sled njem čle nu pa nam na la ga dolž nost pri ja ve, kar po me ni, da če pri svo jem delu iz ve mo za oko liš či ne, na pod la gi ka te rih je mo go če skle pa ti, da se iz va ja na si lje, smo dolž ni ta koj ob ve sti ti Cen ter za so cial no delo, ra zen v pri me ru, če žr tev temu izrec no nas pro tu je in ne gre za sum sto ri tve kaz ni ve ga de ja nja, ki se pre ga-nja po urad ni dolž no sti. Kar pa ne ve lja, če ob sta ja sum, da je žr tev na si lja otrok. V tem pri me ru smo stro kov ni de lav ci in de lav ke v zdravs tvu ter oseb je vzgoj no-vars tve nih in vzgoj no-izo bra že val nih za vo dov dolž ni ta koj ob ve sti ti Cen ter za so cial no delo, po-li ci jo ali dr žav no to žils tvo.

Na si lje je ve de nje, ki se ga v mno gih pri me-rih nau či mo v dru ži nah, v dru gih medč lo-veš kih od no sih, v šo li, iz me di jev,...in ga pre na ša mo ka sne je tudi v de lov no oko lje, s či mer pa smo se uk var ja li v dru gem delu kon fe ren ce. To po droč je ure ja Za kon o de-lov nih raz mer jih, ki pre po ve du je spol no in dru go nad le go va nje ter tr pin če nje na de lov nem me stu, de lo da jal cu pa na la ga, da mora za go tav lja ti tako de lov no oko lje, v ka te rem no ben de la vec ne bo iz po stav-ljen spol ne mu in dru ge mu nad le go va nju ali tr pin če nju s stra ni de lo da jal ca, pred po-stav lje nih ali so de lav cev. Po Ka zen skem za ko ni ku, ki je sto pil v ve lja vo 1.11.2008, pa je ši ka ni ra nje na de lov nem me stu po-sta lo tudi kaz ni vo de ja nje. 197. člen pra vi, da kdor na de lov nem me stu ali v zve zi z de-lom s spol nim nad le go va njem, psi hič nim na si ljem, tr pin če njem ali nee na ko prav nim obrav na va njem pov zro či dru ge mu za po sle-ne mu po ni ža nje ali pre stra še nost, se kaz nu-je z za po rom dveh let. Pred vi de no za por no ka zen še po ve ča za eno leto, če ima de ja-nje za po sle di co psi hič no, psi ho so mat sko,

� zič no obo le nje ali zmanj ša nje de lov ne sto ril no sti.

Kaj pa tr pin če nje na de lov nem, me stu sploh je?

To so si ste ma tič na (vsaj en krat te den sko) in dol go traj na (vsaj pol leta) so vraž na in nee tič na ko mu ni ka ci ja do žr tve s stra ni ene ali več oseb, ki vklju ču je - ven dar ni ome je na na:- rav na nja, ki vpli va jo na sa moi zra ža nje

in na na čin ko mu ni ka ci je,- ome je va nje in pre pre če va nje dru žab-

nih sti kov,- kr ni tev žr tvi ne ga ug le da,- na pa di na ka ko vost po klic ne ga

živ lje nja,- ne po sred ni na pa di na zdrav je ose be.

Pe tind vaj se ti no vem ber obe le žu je mo kot med na-rod ni dan boja pro ti na-si lju nad žen ska mi, ki so ga ne vlad ne or ga ni za ci je tudi le tos zaz na mo va le s šte vil ni mi ak tiv nost mi. V ok vi ru ak cij skih dni boja pro ti na si lju, ki in ten ziv no po te ka jo do 10.de cem bra, med na rod ne ga dne va člo-ve ko vih pra vic je po te ka la 4.de cem bra v Can kar je vem domu, v or ga ni za ci ji Zbor ni-ce zdravs tve ne in ba biš ke nege, kon fe ren ca z na slo-vom Za kon ske ob vez no sti zdravs tve nih de lav cev in de lavk pri obrav na vi na si lja v zdravs tve nih za vo dih. Z gos po Zla to Re bolj sva se stri nja li, da je bila kon fe ren-ca od lič no or ga ni zi ra na, pred vsem pa nama je dala nova zna nja in pod la go za last na raz miš ljanja.

Sa bi na Kle men čič

10

aktualno

Vsak kon� ikt to rej ni tr pin če nje, saj se jih ve či na raz re ši že na za čet ku. Pri tem, da se kon� ikt ne raz vi je v tr pin če nje, ima ključ-no vlo go vods tvo. Če ima do volj spo sob-no sti vo de nja lju di in če zna kon struk tiv no re še va ti na sta le kon� ik te med za po sle ni mi, do tr pin če nja naj ver jet ne je ne bo priš lo.

Pred vsem, pa se mo ra mo vsi sku paj za ve da-ti, da je živ lje nje brez na si lja te melj na člo ve-ko va pravica, ki jo je po treb no za go tav lja ti tako v za seb nem kot v jav nem živ lje nju.

Ob pi sa nju na temo na si lja se mi je zno-va v mi sli pri krad la sto let ja sta ra pris-po do ba o ne be sih in pe klu, ki sem jo sli ša la na uvod nem pre da va nju iz psi ho lo-gi je dru ži ne, pro fe so rice Gabi Ča či no vič Vo grin čič.

Člo vek je vpra šal pre ro ka, kaj so ne be sa in kaj pe kel, da bi se la že rav nal v živ lje nju. Pre rok ga je brez be sed pe ljal sko zi dol ge, tem ne hod ni ke pa la če do ve li ke dvo ra ne. Sre di dvo ra ne je vi sel ko tel, v kot lu je vre la juha. V dvo ra ni so bili ljud je, sta ri, mla di, žen ske in moš ki, odra sli in otro ci – dru ži na. V ro kah so ime li dol ge, pre dol ge ko vin ske žli ce. Žli ce so ime le na kon cu le sen dr žaj, ko vi na je bila vro ča od vro če juhe. Lač ni ljud je so z žli ca mi sku ša li za je ti juho, ven-dar so bile žli ce pre dol ge, ljud je so se pre-ri va li, se po li va li z vro čo juho, se pe ha li z

vro čo ko vi no. Dvo ra na je bila pol na joka, sto ka nja, kri ča nja. „To je pe kel“, je re kel pre rok.

Pre rok je člo ve ka pri jel za roko in ga po pe ljal po dol gih, te mač nih hod ni-kih v dru go dvo ra no. Tudi tu je nad og njem vi sel ko tel, v kot lu je vre la juha. V dvo ra ni so bili ljud je, sta ri, mla di, žen ske in moš ki, odra sli in otro ci – dru ži na. V dvo ra ni je bilo sli-ša ti po go vor, smeh, pet je. Ljud je so jed li po či va li in se po go var ja li. Ne ka-te ri so ime li v ro kah žli ce z dol gi mi, pre dol gi mi ko vin ski mi ro ča ji, le na kon cu je bil del le sen, da se je žli co lah ko pri je lo. Ljud je, ki so dr ža li žli ce so hra ni li ti ste, ki žlic niso ime li, tam, kjer je bila žli ca pre tež ka za ene ga, sta jo dr ža la dva in hra ni la tret je ga. Tako so eni jed li, dru gi so jih hra ni li, tret ji so ča ka li na vr sto. Lah ko so lač-ni po ča ka li, ker so ve de li, da bodo hra ni li tudi njih. „To so ne be sa“, je re kel pre rok.

Bli ža se čas praz no vanj, pri ča ko vanj, praz ni kov, ki jim re če mo tudi dru žin-ski praz ni ki, pa tudi čas, ko de la mo let na po ro či la, in ven tu re, skrat ka po-

gle da mo, kaj smo sto ri li v pre-te klem letu. Na re di mo na čr-te za leto, ki je pred nami. Le tos lah ko med te na čr te vklju či mo tudi za pri se go za ne na si lje, ki po te ka v or ga ni za cij Zve ze za ne-na si lje, ki jo se stav lja jo

ne vlad ne or ga ni za ci je in se gla si: „Kot zrel in

od go vo ren člo vek pri se gam, da na si lja ne pov zro čam, na si-

lja ne spre gle dam,

Praz nič ni čas pri na ša ti so če drob nih že lja.

Ne ka te re os ta ne jo na

pre ži v pri hod nost,

dru ge nam po-lep ša jo

se da njost.

Naj v dneh, ki so pred nami,

za di ši vonj sve že ga

kru ha, pri ja teljs tvo

naj po da ri is kre nih

na sme hov, naj bo šu me nje

po to ka po seb na

pe sem in naj do tik dla ni

pri ne se ure sni či tev

naj lep ših že lja ….

Ta de ja Ko neč nik, zu na nja so de lav ka

dar so bile žli ce pre dol ge, ljud je so se pre-ri va li, se po li va li z vro čo juho, se pe ha li z te klem letu. Na re di mo na čr-

te za leto, ki je pred nami. Le tos lah ko med te na čr te vklju či mo tudi za pri se go za ne na si lje, ki po te ka v or ga ni za cij Zve ze za ne-na si lje, ki jo se stav lja jo

ne vlad ne or ga ni za ci je

na si lja ne spod bi jam, ob na si lju pri mer no ukre pam, pro ti na si lju go vo rim in de lu jem, in for mi ram se o tr go vi ni z ljud mi.“

Za pri ha ja jo če leto vam že lim, da vam čim več krat uspe poi ska-ti svo jo edins tve no ina či co živ lje-nja „kot v ne be sih“, brez na si lja, z mno go ra zu me va nja, so de lo va-nja in do bre vo lje tako v dru ži ni, kot na de lov nem mestu.

11

aktualno

Tra di cio nal na let na kon fe ren-ca je do go dek, na ka te rem vsa ko leto pre mo so razmer no s šte vi lom ude le žen cev, ra ste tudi kva li te ta pred stav lje nih re fe ra tov in okro glih miz. Več kot 400 ude le žen sev, tako iz gos po dars tva, kot tudi jav ne-ga sek tor ja je bilo pred stav lje-nih 68 re fe ra tov.

Naj bolj še iz kuš nje, pri ka ze do brih praks, ino va cije in pri sto pe iz raz lič nih po dro čij so stro kov nja ki pred sta vi li v 7 raz lič nih sek ci jah:

Teme ozi ro ma rde ča nit sek cij so bile:• Od od lič no sti do po sa mez ni ka do od-

lič no sti or ga ni za ci je,• Kjer se sre ča ta po sel in ka ko vost,• Ka ko vost ju tri,• IT za traj nost ni raz voj oko lja,• Stal ne iz bolj ša ve v jav ni upra vi,• Ka ko vost v vzgo ji in izo bra že va nju,• Po ve ča nje var no sti v zdravs tvu (tve ga-

nje, iz go re lost, kli nič ne poti,…).

V sek ci ji zdravs tvo je bila rde ča nit re fe-ra tov in raz prav po ve ča nje var no sti v zdravs tvu (tve ga nje, iz go re lost, kli nič ne poti...). Od li čen re fe rat je pred sta vi la va-ru hi nja člo ve ko vih pra vic Re pub li ke Slo-ve ni je gos pa Zden ka Če ba šek – Trav nik,

Luka Fic ko, Bi ser ka Sim čič

Biti bolj ši na poti do bolj še ga17. let na kon fe ren ca Slo ven ske ga zdru že nja za ka ko vost,

Por to rož - 6. in 7. no vem ber 2008

z na slo vom Iz go re lost pri za po sle nih v zdravs tvu. Ugo tav lja, da se šte vi lo lju di pri ka te rih se po jav lja iz go re lost iz leta v leta po ve ču je, in da je vpra ša nje kaj naj bi bilo v pri hod nje, gle de na to, da je za ra di raz lič nih de jav ni kov priš lo do po manj ka-nja zdrav ni kov. Kot mož no re ši tev vidi v več jem vpi su na obe me di cin ski fa kul te ti, za po slo va nju zdrav ni kov iz tu ji ne, pred-vsem pa v ob sež nih or ga ni za cij skih spre-mem bah, ki bodo zdrav ni kom omo go či le bolj učin ko vi to delo, več jo av to no mi jo in pla či lo, ki bo ja sno po ve za no z re zul ta ti dela. Več se bo po treb no pos ve ti ti med-se boj nim od no som, na novo de � ni ra ti po sa mez ne vlo ge ter z nji mi po ve za ne na lo ge in od go vor no sti ter po skr be ti za stro kov no po moč ko le gom, ka te ri so za-ra di preo bre me nje no sti ob ču ti li ozi ro ma ima jo po sle di ce iz go re lo sti.

Ak tiv no ude lež bo na kon fe ren ci so ime-

Zden ka Če ba šek – Trav nik Lučka Kosec

li tudi za po sle ni iz splo šne bol ni šni ce Novo mesto in si cer Luč ka Ko sec in Ma ri-ja Trenz sta pred sta vi-li re fe rat z na slo vom Ob vla do va nje za ple-tov pri cen tral nih ven skih ka te trih v eno ti ki rurš ke in ten-ziv ne te ra pi je Splo-šne bol ni šni ce Novo me sto, v ka te rem sta

pred sta vi li be le že nje za ple tov po ve za nih s cen tral ni mi ven ski mi ka te tri in os ta li mi žil ni mi pri sto pi. Na men be le že nja je, da se po ugo tov lje nem po jav lja nju raz lič-nih za ple tov po sku ša ana li zi ra ti kli nič ne

si tua ci je, ki so pri ved le do ugo tov lje nih za ple tov in spre me ni ti na čin dela z na me-nom iz bolj ša ti ka ko vost dela in var nost pa cien tov. Bi ser ka Sim čič je so de lo va la na okro gli mizi z na slo vom Dan po tem – iz kuš nje cer ti � ci ra nih qua lity ma na ger-jev. Na okro gli mizi je po te ka la raz pra va o iz kuš njah ka ko vost ni kov v nji ho vih or ga-ni za ci jah pri vpe lja vi in uporabi si ste ma ka ko vo sti.

Breda Hajnrih (UKC MB), Miran Rems (SB Jesenice), Biserka Simčič in Mira Retelj (SB NM)

1212

aktualno

Dan po temSek ci ja (cer ti � ci ra nih) qua lity ma na ger jev

Sek ci ja je bila iz ve de na kot do go dek v ži vo v ob li ki okro gle mize na ka te ri so so de lo va li:

Cilj okro gle mize je bil: • Za ude le žen ce okro gle mize iz me nja va

mnenj in iz ku šenj.• Za or ga ni za ci jo us po sab lja nja: va li da ci ja

pro gra ma in pri lož no sti za spre mem be.

Tema okro gle mize je bila obrav na va vpra šanj:• kaj smo pri do bi li,• kaj smo spre me ni li,• kak šne smo ime li pri tem te ža ve in• kako si lah ko med se boj no po ma ga mo?

Teme niso bile ve za ne zgolj na us po sab lja-nje za cer ti � ci ra ne QM, am pak splo šno kaj smo se nau či li, kaj smo po sku ša li spre me-ni ti in kak šni so bili pri tem prob le mi, kje lah ko iš če mo po moč za pre ma go va nje teh prob le mov.

O tem smo si iz me nja li iz kuš nje:- An drej Pe te lin (Adria Air ways),- Bi ser ka Sim čič (Splo šna Bol ni šni ca

Novo me sto),- Mar jan Po ren ta (Elek tro Go renj ska) in - Jel ko Ur ban čič (Agen ci ja RS za oko lje),

ki je po ve zo val ce lot ni do go dek.

Med pri sot ni mi, so bili zla sti ude le žen ci us po sab ljanj SZK za Cer ti � ci ra ne qua lity ma na ger je (pred stav ni ki, tako prve, kot tudi zad nje ge ne ra ci je) in še ne ka te ri dru-gi zain te re si ra ni.

Ugo to vi tve, ki so bile iz po stav lje ne na okro-gli mizi

V or ga ni za ci jah je po oce ni 80% prob le-mov, ki ima jo vzrok v sla bem vo de nju or-ga ni za cije. Ne gre za vo de nje ka ko vo sti tem več za ka ko vost no vo de nje.

Ključ ni fak tor ji us pe ha ka ko vost ne ga vo-de nja so:• Pred stav nik vods tva za ka ko vost in nje-

go va vlo ga.• Red no in ka ko vost no ko mu ni ci ra nje

pred stav ni ka vods tva za ka ko vost z os-ta li mi čla ni naj viš je ga vods tva.

• Za sto pa nost de jav no sti s po droč ja ka-ko vo sti med za po sle ni mi, npr. krož ki ka ko vo sti.

• Učin ko vi to iz va ja nje vods tve ne ga pre-gle da.

• Upo ra ba orod ja SVK s stra ni vo dij pri vo de nju or ga ni za ci je.

• Pri vo de nju pro ce sov je po mem bno na če-lo 5KD (kdaj kako kdo komu kaj daje).

• V raz vi tih si ste mih ka ko vo sti je ključ no od-lič no ob vla do va nje no tra njih pro ce sov

Po treb ni po goj za us pe šen si stem vo de nja je do sled no iz ve den PDCA krog iz bolj šav na vseh ni vo jih.Us po sab lja nje CQM je:• Ce lo vi to in omo go ča in te gra ci jo si ste ma.• Slu ša te lji smo pre je li po mem ben ob ču-

tek pre gle da nad zna njem na po droč ju ka ko vo sti.

• Izo bra že va nje ni do volj pre poz nav no niti med ka ko vost ni ki, kaj še le da bi ime lo ug led med os ta li mi.

• V skla du s PDCA, ga je nuj no pre no vi ti (zmanj ša ti ob seg ali uki ni ti vsebi ne, ki so s ča som iz gu bi le po men in vklju či ti nove re le vant ne vse bi ne).

• Glav na ovi ra, za kaj še ni pre nov ljen je, da nam ni ja sno, raz mer je in ob vez no-sti do EOQ oz. kje so meje av to nom no-sti SZK pri tem pro gra mu.

Qua lity ma na ger ji smo ugo to vi li, da po-trebu je mo po dob na sre ča nja med le tom in smo se za ve za li, da jih bomo do na sled-nje kon fe ren ce ne kaj po sku ša li pri pra vi ti na se de žu SZK.

V ple nar nem delu nam je Lama Shenp hen Rin poc he pred sta vil svo je raz miš lja nje o po me nu eti ke in du hov nosti v da naš njem sve tu. Osre do to čil se je na to kaj lah ko in di-vi duum na re di, da po ve ča kva li te to sto ri tev, ki ima jo di rekt ni vpliv na do bro bit ce lot ne druž be. Vida Ogo re lec Wag ner je ime la pre-da va nje z na slov Pod neb ne spre mem be - ne pri jet na re sni ca. Re fe rat te me lji na do-ku men tar nem � l mu An In con ve nient Truth, ka te re ga av tor je biv ši ame riš ki pred sed nik in No be lov na gra je nec za mir Al Gore. Pred za ključ kom kon fe ren ce je bila tudi pouč na okro gla miza na ka te ri so Rok Ur šič, Miro Ce rar in Ta de ja Jere La zan ski raz prav lja li o vr hun skih ino va ci jah za druž be ni raz voj.

Luka Fic ko – Ma na g er si ste mov vo de nja ka ko vo stiNa kon fe ren ci je tudi le tos po te-ka la slav nost na po de li tev cer ti-� ka tov MSQ- Ma na ger jev si ste-mov ka ko vo sti ge ne ra ci ji, ki je v le toš njem letu us pe šno opra vi la pre ver ja nje in iz pit med na rod no priz na ne ga us po sab lja nja za vo-de nje si ste mov ka ko vo sti. Tako je to krat pre jel po tr di lo – cer ti � kat o us pe šno oprav lje nem pre ver ja-nju, stro kov ni so de la vec v na ši bol ni šni ci-Luka Fic ko.

Is kre ne čestit ke.

1313

aktualno

DESIDERATASpoko jen hodi sko zi trušč in na gli co sve ta

in se spo mi njaj miru, ki ga naj deš le v tišini.Ko li kor je mo goče, bodi v do brih od no sih z vse mi ljud mi.

Svo jo re sni co pri po ve duj mir no in ja snoIn pri sluh ni dru gim, tudi neum nim in ne ved nim,

za kaj vsak do ima svo jo zgod bo.Izo gi baj se bučnih, na pa dal nih lju di, ker so bre me za dušo.

Ne pri mer jaj se z dru gi mi, da ne po sta nešza gre njen ali ohol, kaj ti ved no bodo večji ali manjši od tebe.

Ve se li se svo jih del, ve se li se svo jih načrtov.:Ohra ni nav dušenje za svoj po klic, naj je še tako skro men,

saj je pra vi za klad v spre men lji vih časih.Pri po slih bodi paz ljiv, kaj ti svet je poln pre var.

Zato ni ka kor ne spre glej, da je tudi zvr han kre po sti.Mno gi ho di jo za vi so ki mi vzo ri

in po vsod je živ lje nje pol no ju naških de janj.Bodi, kar si.Bodi svoj.

In ni ko li ne igraj lju bez ni.Pa tudi ne pre zi raj je, čeprav si ra zočaran in ogorčen,

za kaj lju be zen je večna, ka kor je večna tudi tra va.Spo koj no sprej mi iz kušnje let, dru go za dru go

sklad no od la gaj stva ri iz mla do sti.Ne guj du hov no moč, ki te bo ob va ro va la ne nad ne ne sreče.

In ne sprav ljaj v žalost sa me ga sebe z iz mišljo ti na mi.Mno gi stra ho vi se ro di jo iz utru je no sti in osam lje no sti.

Vzdržuj pra vo dis ci pli no, a ved no bodi do sebe tudi blag.Otrok ve so lja si, nič manj, kot so to dre ve sa in zvez de.

Pra vi co imaš biti tu.In, če to veš ali ne – vse v ve so lju po te ka na tančno tako, kot je prav.

Bodi to rej v miru z Bo gom, vsee no, kako si ga pred stav ljaš.In ne gle de na to, kakšno je tvo je delo in kakšne težnje

v bučnem vr ve nju živ lje nja, ohra ni mir v duši.Kljub vsej ne sna gi in žalo sti, kljub vsem iz ničenim

sa njam, je svet čudo vit.Bodi po zo ren.Bodi srečen.

Jan da Špi ler – glav na ured ni ca in pred stoj ni ca ane ste zio loškega oddelkaPov ze to po sple tu : \De si de ra ta - Wi ki pe di ja, pro sta en ci klo pe di ja.htm:

De si de ra ta je pesnitev, ki jo je leta 1927na pi sal ameriški odvetnik Max Ehrmann (1872–1945) in po dučuje, kako žive ti srečno. Ne ka te ri tr di jo, da gre za be se di lo, naj de no v cerk vi sv. Pa vla v Baltimoru v Marylandu, ki je bilo v latinščini na pi-sa no že leta 1692 in naj bi jo Ehr mann le pre ve del. Ehr mann je si cer pri do bil avtorske pravice za be se di lo in le-te so še zme rom v la sti nje go vih po tom cev.

Luka Fic ko – Ma na g er si ste mov vo de nja ka ko vo sti

Lama Shenphen

14

Irma Ku mer, DMS - Ne vro loš ki od de lek

MLADOSTNIŠTVO MED DANES IN JUTRI SAMOPOŠKODBENO VEDENJE MLADIHMla dost niš tvo je ob dob je odraš ča nja. Je pre hod, ki iz otroš ke-ga sve ta vodi v svet odra slih. Je ob dob je, ki ga je ne mo go če pre sko či ti, saj v tem ča su mla dost nik ne za ved no opra vi veliko po mem bnih raz voj nih na log, ki oprav lje ne od pi ra jo vra ta v odra slo dobo.Mla dost niš tvo do je ma mo kot dra ma tič no, prob le ma tič no ob-dob je, pred vsem za ra di bio loš kih spre memb, če prav samo po sebi ni te žav no. K temu ve li ko pri po mo re jo druž be na pre pri ča-nja in zah te ve do mla dost niš tva, dru ži ne, izo bra že va nja.

Raz voj no ob dob je ado les cen ce raz de li mo na:- zgod nja ado les cen ca

(ž: 10-12 let, m: 12-14 let)- sred nja ado les cen ca (15-17 let)- poz na ado les cen ca (18-25 let)- zgod nja odra slost (26-34 let).

V mla dost ni kih se v tem ob dob ju do ga ja vr sta spre memb. Iš če jo sebe, po sku ša jo zgra di ti svo jo iden ti te to, se ume sti ti v skup-no sti, se od le pi ti od star šev in za ri sa ti svo je prve živ ljenj ske ci lje.

Sku ša jo si od go vo ri ti na vpra ša nja:- Kdo sem jaz?- Kam spa dam?- Kam grem?- Kaj mi je v živ lje nju po mem bno?- Kaj je moja na lo ga?- Kak šen je smi sel mo je ga bi va nja?

Pri is ka nju teh od go vo rov si moč no že li jo us mer ja nja in pod po re star šev ter so za nje hva lež ni, saj jim da je jo ob ču tek var no sti in mla dost ni ki jih do živ lja jo kot znak skr bi. S svo jim ve de njem da je jo oko li ci ob ču tek, da so lah ko mi sel ni, us mer je ni le v se da-njost in da ži vi jo iz dne va v dan, kot da jih ju tri ne za ni ma. V re sni ci se s pri hod nost jo zelo uk var ja jo, če tu di o tem ne spre go vo ri-jo (To mo ri, 1995).

Ado les cen ca je tudi ob dob je, kjer gre za hi ter pro ces bio loš kih do god kov, ki vo di jo do te le sne zre lo sti, ka te re konč ni re zul tat po me ni odra slo po do bo te le sa in spo sob-nost raz mno že va nja.

V tem ob dob ju se mla dost nik ve li ko uk-var ja tudi s svo jo sa mo po do bo. Re snič na sa mo po do ba je po gled na sa me ga sebe prav v tem tre nut ku, je pa po ve za na z ideal-no sa mo po do bo, ki ka že na šo že ljo – kak-šen bi rad bil? Rav no za ra di tega se v tem ob dob ju člo ve ko ve ga raz vo ja sre ča mo z raz po lo ženj ski mi mot nja mi, ne vrot ski mi mot nja mi, psi hič ni mi motnja mi, mot nja-mi hra nje nja ter z zlo ra ba mi psi hoak tiv nih sub stanc pri mla dost ni kih.

Pri raz po lo ženj skih mot njah ve li ko krat sre ča mo de pre siv nost, ki se ka že kot odraz zni ža ne ga raz po lo že nja, sla be sa-mo po do be, ob čut ki kriv de, ob čut kom

ža lo sti, obu pa, z an he do ni jo, te ža va mi s spa njem, mot nja mi hra nje nja,... Lah ko pa se v po pol nem nas prot ju znaj de mla dost-nik v ma nič nem raz po lo že nju (po ve ča na ener gi ja, zvi ša no raz po lo že nje, po ve ča no šte vi lo so cial nih kon tak tov, po vi ša na že lja po spol no sti, po pla va idej, ...).

V ve li kem od stot ku se pri mla dih v zad-njem ob dob ju sre ču je mo z mot nja mi hra nje nja, ki je 9 x po go stej še pri de kle tih kot pri fan tih. Po te ka tako, da de kle ta že li-jo na men sko zni že va ti te le sno te žo s tem da stra da jo, bru ha jo, upo rab lja jo od va jal na sreds tva, pre ti ra no va di jo s te le sno vad bo. Ob teh ak tiv no stih je moč no pri sot na iz kriv-lje nost te le sne po do be, kot tudi pre ti ra no vi so ka zah tev nost do sebe (taka de kle ta so zelo prid na, mar lji va ter us pe šna v svo jih de ja njih). Dru ga plat mot nje hra nje nja je bu le mi ja, ki se ka že v pre ti ra nem pre na je-da nju ter po tem, ak tiv nost bru ha nja oz. upo ra ba od va jal nih sred stev. Na ta na čin sku ša jo do sebe iz va ja ti sa mo kon tro lo („Na sebe lah ko vpli vam, kaj ti na svet ne mo-rem“.). Zelo ak tual no za to ob dob je je tudi zlo ra ba al ko ho la ter naj raz lič nej ših drog. S po moč jo le-teh si mla di ho če jo „olep ša ti“, „po pe stri ti“ svoj vsak dan.

V ve li ki meri je delo stro kov nja kov, ki se uk var ja jo z mla dost ni ki, re ši ti vpra ša nje sa-mo poš kod be ne ga ve de nja pri mla dih.

Kaj je to?Sa mo poš kod be no vede nje je na mer no pov zro če na poš kod ba last ne ga te le sa na

aktualno

15

na čin, ki ni druž be no spre jem ljiv in nima sui ci dal ne ga na me na. K tem ve de nju sodi:- re za nje- zba da nje - pra ska nje- za ži ga nje s ci ga re ta mi

Sa mo poš kod bo lah ko mlad člo vek iz va ja kjer-ko li na te le su, naj po go stej še pa so na ro kah, tre bu hu in steg nih. Poš kod be so lah ko bla ge, po vr šin ske rane, pa tudi huj še, ki za puš ča jo traj ne po sle di ce z iz na ka že njem te le sa.

Po dat ki o šte vilč no sti sa mo poš kod be ni ha-jo med 1 in 10% mla dost ni kov. Ter je zo pet po go stej še pri de kle tih kot pri fan tih. Lah ko pa je za če tek ta ke ga ve de nje že v otroš tvu ter v pov preč ju tra ja do 5 let, pri ne ka te rih pa lah ko sega da leč v odra slo dobo.

Sa mo poš kod be no ve de nje iz va ja jo pred-vsem mla di, ki se niso nau či li pre poz na va ti in izra ža ti ču stev na us tre zen na čin oz. ti sti, pri ka te rih ugo tav lja jo po manj ka nje veš čin za soo ča nje z na pe tost jo in ne ga tiv nim čus tvi.

Sa mo poš kod ba je na čin, kako spro sti ti svo jo na pe tost, izra zi jo čus tva, ka te rih ne zna jo izra zi ti na dru ga čen, bolj kon struk ti-ven na čin.

Pri teh mla dost ni kih po go ste je ugo tav lja jo po manj klji vo so cial no mre žo, to so po go-sto mla dost ni ki, pri ka te rih je bilo izra ža nje jeze v otroš tvu pre po ve da no.

Mla dost ni ki, ki se poš ko du je jo ne po ro ča jo o že lji, da bi umr li, tem več je sa mo poš kod-ba na čin, s ka te rim se mla dost nik po mi ri, ka dar ne poz na dru gih na či nov za po mi ri-tev. V kli nič ni po pu la ci ji je sa mo poš kod be-no ve de nje zelo po go sto po ve za no z zlo ra-bo v otroš tvu, še zla sti spol no zlo rabo.

Kako pa pri de do sa mo poš kod-be ne ga ve de nja?Mla dost ni ki po ve do, da nek spro žil ni do-go dek, ki je lah ko po vsem ne po mem ben, v njih spro ži raz lič na čus tva, kot so npr. jeza, strah, sram. Ta čus tva ga pre pla vi jo, v njem pov zro či jo hudo na pe tost, ka te re pa ne more ob vla da ti. Ko se sa mo poš ko du je, bo le či na, ki se po ja vi, pre gla si to na pe tost. Ob tem ob ču ti olaj ša nje, ki pa je zelo krat-ko traj no, kma lu mu sle di ob ču tek sra mu ter sa moob to že va nje, vča sih tudi no tra njo praz ni mo.

Ve li ko stro kov nja kov je de ja lo, da je sa mo-poš kod be na ak tiv-nost lah ko pred met od vi sno sti (vpliv en do ge ne ga opi-oid ne ga si ste ma). O na lez lji vo sti tega ve de nja lah ko go vo-ri mo tudi pri nas, za-ra di vpli va in ter ne ta ter dru gih me di jev, ki jih mla dost ni ki radi vklju ču je jo v svoj vsak dan (Emo stil mla dih).

Mla dost nik z ri zič nim na či nom ob na ša nja že li ne kaj vpra ša ti.

Vpra ša nje po stav lja odra slim, star šem, uči te ljem.

Ali me ima kdo rad?

Ali ima kdo do mene sploh kak šno skrb?

Ob vsem teh te ža vah naj mlad člo vek od oko li ce stal no do bi va po zi tiv ne ob čut ke, da so ljud je oko li nje ga, ki skr bi jo za njih. Mla dost ni ku je po treb no po ka za ti ter mu nu di ti ob čut ke var no sti, ga na gra di ti, poh-va li ti ter sku paj z njim naj ti po zi tiv ne last-no sti, ka te re lah ko stal no nad gra ju je.

V dobi mla dost niš tva ima ve li ko vlogo dru ži na, ki pa je ve li ko krat „poš ko do va-na“, „raz de lje na“, „ne po pol na“. Dru ži na in od no si zno traj nje pred stav lja jo pro-stor, kjer mlad člo vek do bi va os nov no po pot ni co za živ lje nje. Tu se nau či jo vzpo stav lja ti od no se ter s tem tudi sprot no re še va nje te žav ter soo če nje z raz lič ni mi iz zi vi, ki jih pred njih po stav-lja živ lje nje.

Kljub temu, da so v tem ob dob ju ve li ko-krat ve li ko bolj po mem bni so vrst ni ki, pri ja te lji, skup no sti, mora biti dru ži na ved no ob mla dost ni ku, z vse mi svo ji mi po zi tiv ni mi ak ci ja mi.

Pomem bno je, da si za mla de ga ved no vza-me mo čas ob pri mer nem oko lju. Ved no je po treb no spre je ti mla dost ni ko ve te ža ve ter jih ak tiv no po slu ša ti. Ved no mo ra jo sle-di ti be se de spod bu de, pod po re ter re ši tve, ki jih do bi mo sku paj z mla dost ni kom.

Za klju ček:Mladost nik je ose ba, ki se sku ša osa mos-vo ji ti ter se „od le pi ti“ od za vet ja dru ži ne. Mla dost nik ho če v tem ob dob ju po ka za ti, da je ose ba s svo ji mi že lja mi, po tre ba mi in tudi zah te va mi. Vse ka kor je to ob dob je za vsa ke ga po sa mez ni ka, ki je v vlo gi star šev ali mladost ni ka zelo tež ko, ven dar hkra ti zelo po mem bno za dol go ob dob je, ki mu sle di na prej.

Da bomo mla de mu člo ve ku po lo ži li pred noge čim več po zi tiv ne ga ter upo rab ne ga za živ lje nje je po mem bno, da si vza me mo čas, da ga po slu ša mo. Mla dost nik od nas pri ča ku je po moč ter za ni ma nje za nje ga. Po mem bno je, da ves čas nje go ve ga raz-vo ja da je mo spod bu de ter stal ne poh va le, kaj ti le na ta na čin bo lah ko gra dil svo jo sa mo po do bo ter sa mo za vest.

Mi sel mla de ga člo ve ka, ki je še ved no ne zrel in ne-sa mo sto jen na svo ji poti in ki še ved no hre pe ni po svo ji dru ži ni:

Ta obraz v zr ca lu zre vame in me spra šu je:

Kdo si? Kaj boš po stal?

In me oš te va: Saj niti ne veš!

Ob ogra ji po ve sim gla vo, pri ki mam;

nato pa, ker sem še mla da, iz teg nem je zik. (Mer riam E., Po go vor s sabo).

aktualno

1616

Mag. Va le ri ja Bal ko vec, dr. med., pred stoj ni ca Der ma to ve ne ro loš ke ga od del ka

Praz no va li smo 28. no vem bra zve čer v sej ni sobi na pljuč nem od del ku. S svo jo nav zoč nost jo sta na še praz no va nje obo ga-ti la oba di rek tor ja, upo ko je no oseb je, pred stoj ni ki od del kov, vod je služb iz upra ve, glav ne in os ta le me di cin ske se stre, vod-je le karn, der ma to lo gi iz os ta lih re gij, pri ja te lji in pri ja te lji ce. Ko le gom in ko le gi cam der ma-to lo gom iz Ljub lja ne, Ce lja, Ro gaš ke Sla ti ne in Ma ri bo ra sem po pred sta vi tvi zgo do vi ne od del ka sko zi sli ke in be se de nato s po no som raz ka za la še od delč ne pro sto re. V ro man tič-nem snež nem ve če ru smo se od pe lja li do gra du Oto čec, kjer nas je pri ča kal či sto ta pra vi graš čak in nas po pred sta vi tvi zgo do vi ne gra du s ko zarč kom pe ni ne po va bil v graj sko re sta-vra ci jo. Bil je pre lep ve čer, ki mi bo še dol go os tal v spo mi-nu. Vlo že ni trud je bil po zab ljen ob za do volj nem na sme hu vseh po vab ljen cev, ob zvo kih mez-zo so pra nist ke Ire ne Ye bo uah Ti ran, ki je snež ne mu zim ske-mu ve če ru na otoč ku v ob je mu Krke do da la ča rob nost.

ZLATI JUBILEJ DERMATOVENEROLOŠKEGA ODDELKA

Der ma to ve ne ro loški od de lek kot sa mo stoj na eno ta Splo šne bol ni šni ce Novo me sto je bil us-ta nov ljen 1.ju ni ja 1958. Us ta no vil in tudi 35 let vo dil ga je prim. Mi lan Adam čič, dr. me di ci ne.

Za če tek der ma to ve ne ro loš ke de jav no sti sega v leto 1948, ko so bili us ta nov lje ni dis pan zer ji za spol no pre nos lji ve bo lez ni v No vem me stu, Čr nom lju in Bre ži cah. Leta 1956 pa je s pri ho-dom zdrav ni ka v Novo me sto pri če la z de lom der ma to loš ka am bu lan ta v Zdravs tve nem domu Novo me sto.

Od de lek je imel spr va svo je pro sto re v tret jem nad strop ju v nekda nji »moš ki« bol ni ci, kjer so še da nes in ter ni od del ki na še bol ni ce. Ta stav-ba je bila v da naš nji po do bi od pr ta z od lo kom ce sar ja Fran ca Jo že fa I. leta 1898, na kar nas še da nes spo mi-nja na pis na por ta lu. Zvon ček nad ka pe lo nas spo mi nja, da so prvo bol ni šni co v No vem me stu od pr li us mi lje ni brat je 1. ju-ni ja 1894. Pr vih 22 po stelj no vo meš ke bol ni šni-ce je bilo na meš če nih v preu re je nem graj skem po slop ju gra di ča Neu hof ali »Novi dvor«-v da-naš njem »kon ven tu«. V tem gra di ču je pred dav ni mi 150 leti pre bi va la Pri mi ce va Ju li ja, in si cer od 1850-1864. Po rojs tvu pe tih otrok je umr la v 47. letu za ra di vnet ja re br ne mre ne in je po ko pa na na šmi hel skem po ko pa liš ču.

V pr vih le tih de lo va nja od de lek še ni imel so dob-nih sve til za fo to te ra pi jo kož nih bo lez ni, zato so se posluži li na rav nih UV žar kov. Za bol ni ke z lu-ska vi co so ob sonč nem vre me nu na me sti li na te ra so na stre hi bol ni šni ce po seb ne le žal ni ke, kjer so se bol ni ki »te ra pevt sko« son či li. Iz te ra so je pre kra sen po gled na Krko, na stol no cer kev Ka-pi telj in cel Breg zato sem pre pri ča na, da je bila te ra pi ja us pe šna. Der ma to ve ne ro lo gi na mreč do bro vemo, da je us peh zdrav lje nja kož nih bo-lez ni na mor ju ali v zdra vi liš čih po sle di ca UV žar-kov in pred vsem bolj še ga psi hič ne ga po čut ja ob

po gle du na na ra vo, stran od de lov ne ga in do ma če-ga oko lja.

Leta 1962 se je pri ma rij Adam či ču pri dru ži la še prim. mag. Jo ži ca Stro-jan, ki je leta 1968 za če la po leg der ma to lo gi je še z de lom v aler go loš ki am bu-

lan ti in v na sled njih le tih opra vi la še ma gi ste rij iz aler go lo gi je. Leta 1972 je za če la de lovati v ok vi ru der ma to lo gi je še � e bo loš ka am bu lan ta, kjer sta bol ni ke s te ža va mi z ve na mi sku paj pre gle da la der ma to log in žil ni ki rurg.

Z zgra di tvi jo no ve ga bol ni šnič ne ga kom plek sa se je od de lek leta 1972 pre se lil v 2. nad strop je

1958 - 2008

aktualno

Praznovanje je potekalo pod pokroviteljstvom Krke d.d., za kar se jim lepo zahvaljujemo.

1717

»stav be ki rur gi je«, kjer smo os ta li do leta 2003, am-bu lan te pa so tej stav bi še da nes. Po tej pre se li tvi je imel od de lek naj več je šte vi lo bol niš kih po stelj in si cer 42. Po letu 1982 pa se šte vi lo po stelj zmanj-šu je in da nes ima mo le še 8 po stelj.

Po upo ko ji tvi prim. Mi la na Adam či ča leta 1993 je po sta la pred stoj ni ca prim. mag. Jo ži ca Stro jan. Is te ga leta se je upo ko ji la tudi glav na viš ja me di cin-ska se stra Jel ka Pla per, ki jo je na do me sti la Ma ri ja Pu gelj.

Od leta 2003, po upo ko ji tvi prim. Stro ja no ve, je pred stoj ni ca mag. Va le ri ja Balko vec. Z od ho dom mag. Ga brič Zir kel bach Maje v za seb niš tvo ok to-bra 2007, je os ta la zdrav ni ca Bal kov če va edi na zdrav ni ca der ma to ve ne ro lo gi nja v na ši bol ni šni ci.

Se da nja lo ka ci ja od del ka je v pr vem nad strop ju v pre nov lje-ni stav bi »Pljuč ne ga od del ka«, ka mor smo se pre se li li sku paj z in fek cij skim od del kom leta 2003. Na od del ku ima mo za po tre be der ma to lo gi je eno 4-po stelj no in dve 2-po stelj ni sobi. V zad njih 5 le tih bol ni ki po go sto poh va li jo bol ni šnič ne pro sto re in nego, ki so je de lež ni na na šem od del ku.

Večji del na še de jav no sti se od vi ja v am bu lan tah, kjer še ved no de lu je jo aler go loš ka, va ri ko loš ka in der ma-to loš ka am bu lan ta za po tre be bol ni kov iz šir še Do lenj ske, Bele kre ji ne, Po sav ja, Ljub lja ne, Ko čev-ja, Kra nja...Kož ne bo lez ni pri za de ne jo lju di v vseh starost nih ob dob jih, zato so na ši bol ni ki sta ri od ne kaj dni do sko raj 100 let.Oprav lja mo aler go loš-ke epi ku ta ne in vbod ne te ste, krio te ra pi je, elek tro-koa gu la ci je in elek tro ab la ci je, diag no sti ko spol no pre nos lji vih bo lez ni, skle ro za ci jo va ric in te ra pi jo raz jed na no gah s so dob ni mi ob lo ga mi ...

Pred vsem za bol ni ke z lu ska vi co iz va ja mo fo to te ra-pi jo s SUP lam po, UV ka bi no, UV glav ni kom., Aqua

SUP lam po za dla ni in sto pa la.

Tako za vo ljo raz lič nih po se gov kot tudi za vo ljo bol ni kov v vseh sta rost nih ob-dob jih, je na še delo zelo raz no li ko in čas v am bu lan ti kar pre hi tro te če za nas, ki smo za po sle ni na der ma to lo gi je. Za bol-ni ke mo go če vča sih čas v ča kal ni ci te če pre po ča si, saj nam ve li ko krat ur nik »po ru-ši jo« bol ni ki z na pot ni ca mi »nuj no« in je po treb no ve li ko do bre vo lje na obeh stra-neh, da smo na kon cu vsi za do volj ni.

S pri ho dom nove zdrav ni ce po no vem letu in s pre se li tvi jo v nove pro sto re bliž je od del-ku ne koč v pri hod no sti bi bilo re še nih kar pre cej te žav.

Upam, da se bodo za na še am bu lan te čim prej preu re di li pro sto ri v gra di ču ka men, ki je se stav ni del se da nje stav be pljuč ne ga od del ka. Bo ga ta ar hi-tek tur na no tra njost daje tem pro sto rom po se ben pri dih »graj ske ga«. Samo ime pro sto ra (KAMEN) vi dim sim bo lič no v tem, da bi der ma to lo gi ja po-sta la »kot ka men trd na« stro ka v na ši bol ni šni ci, kjer bi s svo jim de lom še na prej os ta li čim hi tre je

do stop ni pre pro ste mu do lenj ske mu in be lo kranj ske mu člo ve ku in kjer bi se z novo so dob no, pred vsem la ser sko in dru go opre mo, pri la go di li po tre bam so-dob ne ga člo ve ka, ki vse bolj po stav lja le po to ko že v os pred je.

Pre go vor pra vi, da je ko ža og le da lo du-še. Oseb je der ma to loš ke ga od del ka in am bu lan te se bomo tru di li, da bi pre ko svo je ko že vsak lah ko resnič no po ka zal le po to svo je du še.

aktualno

18

NIKOLI NE SMEMO POZABITI,DA JUTRI NI OBLJUBLJENO NIKOMURNE MLADIM IN NE STARIM IN DA JEMORDA DANES ZADNJA PRILOŽNOST,DA SI VZAMEMO ČAS ZA KLEPET, ZA SMEH ZA OBJEM, ZA BESEDE, KI BI JIHRADI POVEDALI.

IN ČE JUTRI NE PRIDE, TAKO NE BOMOOBŽALOVALI DANAŠNJEGA DNE,KO SMO BILI SKUPAJ

SREČNO 2009

želi bralcem

VIZITE

Društvo upokojencev Splošne bolnišnice

19

stroka - izobraževanje

Ma ri ja Fab jan

JESENSKO SREČANJE OPERACIJSKIH MEDICINSKIH SESTERVseživ ljenj sko izo braževa nje je na slov in hkra ti rdeča nit dvod nev ne ga stro kov ne ga srečanja ope ra cij skih me di cin-skih se ster, ki je bilo 21. in 22. no vem bra 2008 na Ble du.

Zbor nik pre da vanj vse-bu je pris pev ke, ki jih »je moč raz de li ti v več sklo pov, ki se do ti ka jo širo ke ga kro ga prob le-ma ti ke, s ka te ri mi se srečuje jo ope ra cij ske me di cin ske se stre. V pris pev ku o načrto va-nju ka dro va nja in o dolžno stih raz vi ja nja ka rie re ope ra cij skih me di cin skih se ster so po da ne možno sti in tre-nut ne po manj klji vo sti na tem po dročju. Pris-pe vek ugo tav lja šte vil-ne ne rešene prob le me, ki čaka jo me nedžerje zdravs tve nih us ta nov, ka kor tudi Sek ci jo ope-ra cij skih me di cin skih se ster. Pris pev ki, ki obrav na va jo prob le ma ti ko izobraževa nja, na ka zu je jo prav tako šte vil ne ne rešene prob le me, ki se kažejo v tem, da tako po-mem bna veja zdravs tve ne nege, kot je pe rio-pe ra tiv na nega bol ni ka, nima v os nov nem izo braževa nju svo je začrta ne us me ri tve, v ka te ri bi kan di dat ke za bo doče ope ra cijske me di cin ske se stre pri do bi le neob hod na teo re tična zna nja, ki so spe ci � čna za delo v ope ra cij skem blo ku in je ni moč do bi ti v os ta lem stro kov nem gra di vu os nov ne ga izo braževa nje iz nege bol ni ka. Us trez no ba zično šola nje bo tudi omo gočilo mno-go lažje in bolj ka ko vost no na da lje va nje izo braževa nja na po dročju spe cia li za ci je v po sa mez nih ve jah ope ra tiv ne stro ke, ka kor tudi v znans tve no ra zi sko val ni de jav no sti.

Delo v OP blo ku je ena od naj bolj ne vral-gičnih točk de lov nih pro ce sov v zdravs tve-nih or ga ni za ci jah. Tukaj po te ka delo sko raj ved no z zvišanim ni vo jem adre na li na. Prav za ra di tega se po jav lja jo šte vil ni prob le mi

v ko mu ni ka ci jah tako v ho ri zon tal nih kot v ver ti kal ni sme ri. Po-mem ben pris pe vek, ki se te sno do ti ka te prob le ma ti ke, go vo-ri o etičnih di le mah operacij skih me di cin-skih se ster. Delo v OP blo ku je izra zi to tim sko in prav za ra di tega po-seb no od vi sno d vi so-ke etične rav ni vseh za po sle nih, ki de lu je jo po prin ci pu mul ti dis ci-pli nar ne ga tea ma.

Med pris pev ki, ki obrav-na va jo po sa mez ne po-drob nejše vr hun ske operaci je in na lo ge ope ra cij ske me di cin-

ske se stre zno traj teh po stop kov, se kažejo novi prob le mi in na lo ge na po dročju mi-kroin va ziv ne ki rur gi je, ka kor tudi iz kušnje, ki jih ima jo ope ra cij ske me di cin ske se stre pri ope ra ci jah na od pr tem srcu, na ožilju, pri ka zan pa je tudi iz jem no po mem ben seg ment s spe ci � čno prob le ma ti ko pri od-vze ma nju ma te ria lov za trans plan ta ci je.

Zbor nik kot ce lo ta de lu je na prvi po gled manj po ve za no, ven dar je prav v tem nje-go va pri vlačnost, saj nam pri kaže izred no širi no de lo va nja in številne ne rešene prob-le me ter na ka zu je po tre bo po te me lji tem raz mi sle ku o na dalj njem raz vo ju tega nad-vse po mem bne ga seg men ta nege bol ni ka, zla sti ka dro va nje in izo braževa nje.» (prim. dr. Bo rut Go rišek, dr. med.,višji svet nik)

Cen tral ni ope ra cij ski blok Splošne bol-nišnice Novo me sto sta z ak tiv nim so de-lo va njem za sto pa la Mar je ta Ber ko pec in Ma tej Koc jančič. V svo jih pre da va njih sta se do tak ni la pe reče teme med se boj nih od-

Tudi Mar je tin na stop ni pu stil rav no dušne pub li ke.

Ma te jev na stop je pri ne sel svežino in pre bu dil še tako pa siv ne ga po slušalca.

no sov in ko mu ni ka ci je v mul ti dic si pli nar-nem timu. »Po dročje, na ka te rem ima mo naj več re zer ve, pa je go to vo pa cient. Radi po zab lja mo, da smo na svo jem me stu za-ra di nje ga. Vse pre večkrat za ne mar ja mo člo ve ka kot oseb nost in ga obrav na va mo kot diag no zo ter ga v nje go vi od sot no sti, v ne ka te rih pri me rih pa celo v nje go vi pri-sot no sti, na me sto z ime nom naslav lja mo z nje go vo bo lez ni jo.» je bil kri ti;en Ma tej.

»Po dob no kot os ta le me di cin ske se stre tudi ope ra cij ske me di cin ske se stre pa siv-no sprej me mo na si lje kot del službe. V začetku po klic ne ka rie re si o tem ne upa mo spre go vo ri ti, saj se bo ji mo, da bomo s tem sprožile še več na si lja. Ka sne je po sta ne mo neobčut lji ve za ta po jav in ga spre je ma mo kot del službe, po go sto pa ga za ved no ali ne za ved no tudi same pov zročamo. Kot pra-vi Pa hor je va, je prvi ko rak v zmanjševa nju na si lja nje go vo pre poz na va nje in pri do bi-vanje zna nja o tem po ja vu. Prav go to vo ne mo re mo pričako va ti ve li kih spre memb v krat kem času. Lah ko pa se za začetek po-gle da mo v og le da lo in se tru di mo de lo va ti ne na sil no, saj se je ne na sil ne ga ve de nja mo goče tudi naučiti.« je za ključila svo je pre da va nje Marjeta.

Iz vršni od bor sek ci je je po končanem srečanju že spre je mal načrt dela v pri hod-njem letu, ko ga čaka na spom la dan skem srečanju tudi vo lil na kon fe ren ca, je se ni pa dvod nev no srečanje v Ra den cih.

20

stroka - izobraževanje

Og le da li sva si se jem sko pri zo rišče z naj so dob-nejšo medicin sko opre mo.

Spr va sva me ni li, da bova z ve se ljem pre gle da-li in sle di li ce lot ne mu se jem ske mu do ga ja nju, ven dar kaj kma lu ugo to vi li, da bo po treb no enod nev ni obisk or ga ni zi ra ti tako, da bova te me lji to pre gle da li le po sa mez na de lov na po dročja in mo goče še malo..

No vo sti na po dročju me di cin ske opre me je ve li ko in še več. Teh no lo gi ja raz vo ja hiti s svet-lob no hi trost jo, kar na ka zu je jo šte vil ni sve tov-ni proi zva jal ci in raz stav ljal ci.

Na kon cu ugo to viš, da kljub vse mu ni smo nek-je na repu, da zna mo in zmo re mo sledi ti sve-tov nim smer ni cam. Ima mo so dob no opre mo, ki ne zao sta ja za evrop ski mi raz me ra mi.

MEDICA 2008, DUSSELDORF

Od 19. no vem bra do 21. no vem bra 2008 je v Dus sel dor fu po te-kal tra di cio nal ni se jem me di cin ske opre me MEDICA, ki sva se ga ude ležili z glav no se stro bol nišnice gos po Zla to Re bolj.

Na taša Pi le tič

21

Mar ko Krmc

stroka - izobraževanje

V pe tek, 28.11.2008 je Druš tvo ra dio loš kih in že-nir jev Slo ve ni je, Sek ci ja za kla sič no ra dio lo gi jo, or-ganizi ra la pre da va nje na temo: Ra dio loš ka ob de-la va pri vsta vi tvi ko len ske en do pro te ze v Splo šni bol ni šni ci Novo me sto. Sek ci jo vo di mo za po sle ni na ra dio loš kem od del ku SB Novo me sto.

PREDAVANJE SEKCIJE ZA KLASIČNO RADIOLOGIJO

Na za čet ku sta vse zbra ne poz dra vi la stro kov ni di rek tor bol-ni šni ce Novo mesto, Jo sip Smo dej dr.med. in pred stoj ni ca ra dio loš ke ga od del ka, prim. Bran ka Stra cen ski.

V na da lje va nju sre ča nja je po te ka lo pre da va nje, ki je bilo te-mat sko raz de lje no na tri sklo pe.

Mar ko Krmc, dipl.inž.rad. in. Fran ci Be ne dik, dipl.ing.rad sva z vi di ka diag no sti ke ra dio loš ke ob de la ve pred sta vil pro to ko le in pro jek ci je, ki se upo rab lja jo v pred in v poo pe ra tiv ni rent-gen ski ob de la vi ko len.

Zdrav nik, Gre gor Kav čič, spec.or to ped je pred sta vil ope ra-tiv ni po seg pri vsta vi tvi uni kon di lar ne ko len ske pro te ze. Pre da va nje je bilo pri jet no, sproš če no in je pri po slu šal cih vzpod bu di lo mno go za ni ma nja. Tret ji sklop, re ha bi li ta ci jo po vsta vi tvi ko len ske en do pro te ze, je pred sta vi la Va nja Še ni čar, dipl. � zio te ra pevt ka.

Pre da va nje je za klju čil Jer nej Gi gerl, dipl.inž. ra dio lo gi je, pred-stav nik pod jet ja FUJIFILM, ki je pred sta vil raz li ko med kla sič no in di gi tal no ra dio lo gi jo. Ob ta kih pre da va njih se za ve mo, da tudi v na še mu po kli cu dan da nes brez ra ču nal ni kov ne gre več.

Vseh 130 slu ša te ljev iz vseh de lov Slo ve ni je, je po konča nem pre da va nju (kljub sla be mu vre me nu - moč no sne že nje) os ta-lo na po go sti tvi, sproš če nem po go vo ru in iz me nja vi last nih

iz ku šenj v re sta vra ci ji Splo šne bol ni šni ce Novo me sto. Mno gi so si na kon cu z za ni ma njem og le da li še naš ra dio-loš ki od de lek in novi CT apa rat.

Vsem, ki so mi pri or ga ni za ci ji pre da va nja ka kor ko li po ma-ga li se is kre no zah va lju jem. Še po se bej pa se zah va lju jem upra vi Splo šen bol ni šni ce Novo me sto, pod jet ju FUJIFILM in pod jet ju KOPROS Raka.

Ko ho diš,poj di ved no do kon ca.

Spom la di do rož ne cve ti ce,po le ti do zre le pše ni ce,je se ni do pol ne po li ce,po zi mi do snež ne kra lji ce,V knji gi do zad nje vr sti ce,v živ lje nju do pra ve re sni ce,v sebi do rde či ce čez eno in dru go lice.

A če ne pri deš pr vič, ne dru gič do kro va in

pra ve ga kova,po sku si: vno vič in zo pet in zno va.

(T. Pav ček)

Vse do bro v letu 2009!Ko lek tiv Ra dio loš ke ga od del ka

22

Iz vleček: av tor ja raz prav lja ta o in di ka ci-jah, smi slu ter last nih iz kušnjah pri up-orabi V.A.C. ab do mi nal dres sing®

Ab stract: the aut hors de ba te about in-di ca tions, sean se AMD their own ex pi-rien ce using V.A.C. ab do mi nal dres sing® si stem

ABDOMEN KOT VELIKA RANA – »ODPRTO« ZDRAVLJENJE S POMOČJO V.A.C.

BDOMINAL DRESSING SISTEMA®.

Uvod:Pri ab do mi nal ni ki rur gi ji je ved no možnost raz prt je rane (de his cen-ce), možni so pe ri to ni ti si, poškod be in ute sni tev tre bušne vot li ne (Com part ment syndrom). Zdrav lje nje ta kih bol ni kov še ved no pred stav lja za zdrav ni ke ve lik iz ziv, saj je umr lji vost še ved no, kljub in ten ziv ni, zelo vi so ka. V vsa kod nev ni prak si je želja po pri mar nem zaprt ju rane med ki rur gi še ved no zelo vi so ka, ker od prt način zdrav-lje nja v tre bušni vot li ni vodi do šte vil nih prob le mov, po dru gi stra ni ima pa od pr to zdrav lje nje več ja snih pred no sti.

Do de his cen ce rane lah ko pri de za ra di in fek ta, za ra di pre ve li ke ga intraab do mi-nal ne ga tla ka oz. sla bo sti ste ne. Do ute-sni tve tre bušne vot li ne lah ko pri de za ra di zmanjšanja pre kr va vi tve tre bušnih or ga-nov, za ra di zvišanja zno traj tre bušnega pri ti ska. O ute sni tve nem sin dro mu go vo-ri mo ka dar se zno traj tre bušni tlak zviša pre ko 20 mm Hg ob sočas nem zvišanju ven ti la cij ske ga pri ti ska in manjšem iz-ločanju seča. Ob za pi ra nju tre bušne ste ne je ved no po treb no upošte va ti možnost na stan ka pri mar ne ga in se kun dar ne ga ute sni tve ne ga sin dro ma.

Pred no sti od pr te ga zdrav lje nja Od pr to zdrav lje nje trebušne vot li ne ima več ja snih pred no sti. Prva je, da se zmanjša tve ga nje za po nov no de his cen co in ne kro zo tre bušne ste ne.

Pri od pr tem zdrav lje nju ima pre po na večjo svo bo do gi ba nja, s tem je tudi olajšana ven ti la ci ja, zmanjša se zno traj-tre bušni pri tisk, ob tem se zmanjša ote-kli na tkiv in ko ličine te kočine v tre bušni vot li ni. Po sle dično je ver jet nost na stan ka ute sni tve ne ga sin dro ma manjša. Zmanjša se tudi bak te rij ska obre me ni tev rane in možnost okužbe z anae rob ni mi mi kroor-ga niz mi.

Izra zi te po manj klji vo sti takšnega načina

zdrav lje nja pa so,da je ve li ka ver jet nost spon ta nih � stul, če so vi ju ge čre ves ja ex-po ni ra ne, ve li ka ne var nost evis ce ra ci je in po sle dična iz gu ba te kočin in be lja ko vin. Po večano tve ga nje je tudi za okužbo rane. Ne na zad nje je ve lik prob lem retrakci ja tre-bušne ste ne, kar nam ve li ko krat one mo-goči za pi ra nje rane od loženo, pri mar no.

Zdrav lje nje z VAC ab do mi nal dres sing® si ste mom ta kon� ikt in te re sov rešuje na zelo ele gan ten način. Pri tem načinu zdrav-lje nja pu sti mo tre bušno ste no od pr to, z ne ga tivnim tla kom ne pre sta no od stra nju-je mo iz loček, bak te ri je ter koščke tki va iz rane, obe nem pa omo gočamo ak tiv no prib liževa nje ro bov rane, ab do men pa je ves čas ne pro dušno za prt.

Pri zdrav lje nju z VAC ab do mi nal dres sing® si ste mom je, zmanjšana možnost na stanka ute sni tve ne ga sin dro ma (ne upo rab lja mo

Kle men Ke rin, dr.med., pred stoj nik ki rurškega od del ka SB Novo me stoRok Ma la vašič, dr.med., vod ja vis ce ral ne ga od se ka SB Novo me sto

tam pon skih šivov), zmanjšuje se po jav nost � stul, po veča možnost za us pešno pri mar-no za pi ra nje ran in zmanjšuje po tre bo po re kon struk tiv nih ope ra tiv nih po se gih. Pa cien ti z V.A.C.ab do mi nal dres sing® si ste-mom lažje dihajo, možna je hi trejša ex tu-ba ci ja. Pre no sni si ste mi omo gočajo tudi hi trejšo mo bi li za ci jo.

Kako ta si stem na meščamo?Ima mo pa cien ta z akut no tre bušno simp to-ma ti ko. Vsi ki rurški po stop ki do na me sti tve so ena ki, to se pra vi, na pra vi mo te me lji to re vi zi jo, od pra vi mo prob lem ab do mi nal ne vot li ne, sle di te me lji ta la važa, iz pi ra nje tre-bušne vot li ne, čiščenje in če je možno ta-kojšnje za pi ra nje tre bušne vot li ne, si cer se od ločimo za na me sti tev V.A.C. ab do mi nal dres sing® si ste ma v pr vot ni fazi brez di na-mičnih šivov. V.A.C. ab do mi nal dres sing® si-stem me nja va mo na 24 do 72 ur. Za pi ra nje tre bušne vot li ne ta koj, ko je to mo goče (ni zna kov okužbe oz. in traab do mi nal ni tlak pa del pod 15 mm Hg).

Kako na meščamo V.A.C. ab do mi nal dres-sing® si stem v tre bušno vot li no? V kompletu je per fo ri ra na fo li ja s po liu re-tan sko peno, ki jo naj prej zmočimo. S tem olajšamo ma ni pu la ci jo s fo li jo. Fo li jo na-me sti mo med čre ve sne vi ju ge in tre bušno ste no, tako da je fo li ja kom plet no lepo raz-po re je na do re tro pe ri to neal ne ga pro sto ra (črevo za jamemo ka kor vrečo). Po liu re tan-ska pena je po zi cio ni ra na v cen tral nem pre-de lu. Pri majh nih ra nah v zgor njem delu te fo li je po liu ret na sko peno zmanjšamo, ter jo nato zmanjšano vložimo na zaj v per fo-ri ra no fo li jo. Fo li je ne režemo. Stan dard na

stroka - izobraževanje

23

po liu re tran sko peno na me sti mo običajno, ne sme pa biti v sti ku s čre ves jem. In os-ta li mi or ga ni. Stan dard ne fo li je,„T.R.A.C. pad®“ in dre nažne cev ke so na meščene kot običajno. Upo rab lja mo ne pre ki njen ne ga tiv ni pri tisk 125 mm Hg.

Kli nični do ka zi V Av stri ji je bila opravlje na re tros pek tiv na ra zi ska va, pri ka te ri so preučeva li pred no sti zdrav lje nja od pr tih tre bušnih ran z ne ga tiv-nim kon tro li ra nim tla kom. V tej še po te ka-joči ra zi ska vi so av tor ji za je li 215 bol ni kov z od pr to tre bušno ste no. Umr lji vost pa cien-tov v sku pi ni bolni kov, ki je bila zdrav lje na običajno (od prt način zdrav lje nja) je bila 75 %, v pri mer ja vi s 35 % bol ni ki, ki so bili zdrav lje ni z ega tiv nim tla kom (V.A.C. ab do-mi nal dres sing®)(Tho mas Wild)

Naše iz kušnje zdrav lje nja z V.A.C. ab do mi nal dres sing® si ste mom Na Ki rurškem od del ku Splošne bol nišnice Novo me sto smo v zad njih os mih me se cih zdra vi li 11 pa cien tov z V.A.C. ab do mi nal dres sing® si ste mom.

Glav ni raz lo gi zdrav lje nja so bili se kun dar-ni pe ri to ni tis za ra di de his cen ce ana sto moz in de his cen ce za ra di povišane ga in traab-do mi nal ne ga tla ka. Tri je pa cien ti so v po te-ku umr li, en pa cient pa je bil pre meščen v KC Ljub lja na. Pri os ta lih pa cien tih pa smo us pe li rane pri mar no za pre ti. Naša pr vot-na opažanja po tr ju je jo iz kušnje dru gih av-tor jev, da bol ni ki z V.A.C. abdomi nal dres-sing® si ste mom, so lah ko v ne po sred nem poo pe ra tiv nem ob dob ju nein tu bi ra ni, na spon ta nem di ha nju.

Stan dard no me ri mo trans ve si kal ni in traab-do mi nal ni tlak.

Me ri mo vseb nost be lja ko vin ter he ma to-krit v od stra nje ni te kočini. Cilj ni in traab-do mi nal ni tlak ob na me sti tvi di na mičnih šivov je 25 cm H20. To je naša iz kus tve na vred nost, pri ka te ri smo do se ga li naj boljšo možno aprok si ma ci jo ob še zno snem ne-po sred nem po sto pe ra tiv nem in traab do-mi nal nem tla ku. Večina pri mar nih me njav VAC si ste ma je bila oprav lje na zno traj 24 ur do mak si mal no 48 ur.

V fazi čiščenja za kra tek čas (24 ur) na me-sti mo širo ko se kun dar no po liu re tan sko

peno. V fazi aprok si ma ci je tre bušne ste ne pa smo ugo to vi li, da je naj lažja aprok si ma-ci ja z upo ra bo di na mičnih šivov in ozko se kun dar no po liuretan sko peno. Iz gu ba be lja ko vin v as pi ri ra ni te kočini je bila nek je do 1/3 pla zem ske kon cen tra ci je ob si ceršnjih se kre ci jah do 1000 ml na dan (začetne na sta vi tve).

Naša prva iz kušnja po 11 pa cien tih je, da pričnemo od pr to zdrav lje nje poz no, dru-ga ugo to vitev je, da vztra ja mo pre dol go, tret ja ugo to vi tev je da iz gu ba be lja ko vin ne pred stav lja ob na do meščanju kli nično re le vant ne ga prob le ma. Četr ta iz kušnja je, da je možnost od ložene ga pri mar ne ga za prt ja tre bušne vot li ne ob upo ra bi di na-mičnih šivov in manjšanju se kun dar ne po-liu re tan ske fo li je pra vi lo ma ved no možno. Smi sel no je vse me nja ve opra vi ti v ope ra-cij ski dvo ra ni (pred nost se cound look). Pri eni pa cient ki smo med pla ni ra no me nja vo ugo to vi li de his cen co na čre ve sni ana sto-mo zi ob sta bil nih vnet nih pa ra me trih.

Za ključek:Od pr ta tre bušna vot li na, se kun dar ni pe ri-to ni tis, po višan in traab do mi nal ni tlak so od nek daj po ve za ni z vi so ko umr lji vost jo in obo lev nost jo.

Po našem mne nju pred stav lja V.A.C. ab do-mi nal dres sing®, močno orod je pri zdrav-lje nju takšnih pa cientov.

Po manj klji vost si ste ma je � nančna zah tev-nost si ste ma ter ne še po vsem do de la ne in-di ka ci je za na me sti tev si ste ma in ne do de-la ne smer ni ce za pre ki ni tev zdrav lje nja.

Li te ra tu ra:1. Wild T.Stor tecky s.et al.Ab do mi nal dres sing: a new

stan dard the rapy of the open ab do men fol lo wing se cun dary pe ri to ni tis? Zen tralbl chir 2006 111- 14

2. Tons C.Schach trup A.et al. Ab do mi nal com part-ment syndro me; pre ven tion and treat ment.Chi rurg 2000;71(8) 918-26.

3. Schein M. Sur gi cal ma na ge ment of in tra-ab do mi nal in fec tion:is there anj evi den ce? Lan gen becks arch surg 2002:387(1):1-7

4. Ka plan M. Ban well P. et al.Gui de li nes for the ma na ge-ment of the open ab do men: re co men da tions from a mul ti dis ci pli nary ex pert ad vi sory pa nel. Wounds 2005;17(10 supl):1.

Kle men Ke rin, dr.med.Pred stoj nik ki rurš ke ga od del ka

Spo što va ni!

Vsem svo jim so de lav kam in so de lav cem želim ve se le bo žič ne praz ni ke in sreč no novo leto!

stroka - izobraževanje

Glo ria Murn

mi - vi - oni

V pro sto rih Splo šne bol ni šni ce Novo me sto je po te ka lo že peto izo bra že va nje za nove pro sto volj ce. Od tega so se di ja ki na še šo le ude le ži li šti rih izo bra že vanj, eno izo bra že va nje pa je bilo na me nje no odra slim pro sto volj cem. Izo bra že va nje je po te ka lo pod okri ljem Slo ven ske � lan tro pi je in se ve da Splo šne bol ni šni-ce Novo me sto.

SEMINAR IZOBRAŽEVANJA ZA NOVE PROSTOVOLJCE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO - 5. no vem ber 2008

V le toš njem šol skem letu se je izo bra že va-nja ude le ži lo de set di ja kinj iz dru ge ga in tret je ga let ni ka pro gra ma TZN. Na za čet ku sta nas poz dra vi li pred stav ni ci obeh or ga-ni za cij – iz Splo šne bol ni šni ce Novo me sto glav na me di cin ska se stra ga. Zla ta Re bolj in iz Sred nje zdravs tve ne in ke mij ske šo le po-moč ni ca rav na te lja ga. Mo nja Pust. Kako se po glo bi ti vase in na kak šen na čin pri sto pi ti

k bol ni ku v vlo gi pro sto volj ca, nam je sko-zi za ni mi ve de lav ni ce pri ka zal pred stav nik Slo ven ske � lan tro pi je za bol ni šnič no de jav-nost g. Pri mož Jam šek. Na izo bra že va nju so se s svo ji mi pris pev ki pred sta vi le men to-ri ce na od del kih, kjer po te ka pro sto volj no delo. Spre ho di li smo se tudi čez od del ke, kjer po te ka pro sto volj no delo, saj se ne ka-te ri di ja ki rav no sko zi pro sto volj no delo

sez na ni jo z sa mi mi bol ni šnič nim od del ki in so ka sne je v viš jih let ni kih ne pri mer no laž ji za čet ki prak tič ne ga pou ka.

Sam na men izo bra že va nja je spoz na ti pro sto volj no delo v bol ni šnič ni de jav no-sti, spoz na ti bol ni šni co, na lo ge, pra vi ce in dolž no sti pro sto volj ca. Pri jet no do pold ne smo za klju či li z oku snim ko si lom.

Če prav se je dan za čel de žev no, nas je ka sne je pre se ne til prav lep son ček. Rav-no tako smo pro sto volj ci sonč ki za na še bol ni ke, ki jim kraj ša mo dol ge dne ve v bol ni šni ci.

2525

mi - vi - oni

Na po va bi lo Slo ven ske � lan tro pi je smo se ude le ži li Štu dent ske are ne 2008, ki je bila dne 14. 10. 2008 na Gos po dar skem raz-sta viš ču v Ljub lja ni. Pred sta vi tve na še ga dela smo se ude le ži le obe men to ri ci, Glo ria Murn in Moj ca Si mon čič in dve pro sto volj ki Kar men Bo horč in Si mo na Cve tan – obe iz 4. a TZN. Na stoj ni ci smo se pred sta vi li z kro no loš kim pre gle dom na še ga vse ga do se da nje ga dela v po wer point pro jek ci ji. Da je bila na ša stoj ni ca za ni mi va smo v ta na men iz de la li pla kat o pro sto voljs tvu in obi sko val cem Štu dent ske are ne de li li zvit-ke z mi sli mi o pro sto voljs tvu.

Obi ska la sta nas tudi pred stav ni ka Slo ven-ske � lan tro pi je za bol ni šnično de jav nost g. Jaka Ko vač in g. Pri mož Jam šek. Vse šti ri smo pre ži ve le pri jet no po pold ne v druž bi isto mi sle čih se lju di.

Glo ria Murn, men to ri ca pro sto volj ne ga dela

PREDSTAVITEV PROSTOVOLJNEGA DELA V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO NA ŠTUDENTSKI ARENI 2008

Novo leto je nez na nec, prav lepo ga bo spoz na ti, mu zau pa ti, pa ne pre več pri ča ko va ti. Sta ro leto je mi ni lo, ne ozi raj se na zaj, no ve ga pa ne pri ga njaj, pre se ne ti ti se daj.

Pro sto volj ci Sred nje zdravs tve ne in

ke mij ske šo le Novo me sto

mi - vi - oni

Že če tr to leto za po red sta Splo šna bol ni šni ca in Druš tvo upo ko jen cev Splo šne bol ni šni ce or-ga ni zi ra la sre ča nje vseh upo ko je nih de lav cev bol-ni šni ce, ki so v te ko čem letu do pol ni li 80 ali 90 let. Na le toš njem sez na mu se jih je na bra lo kar 15. Lepo šte vi lo in upa li smo, da se bodo va bi lu od zva li kar v naj več jem šte vi lu. Pa smo bili or ga ni za tor ji malo ra zo ča ra ni. Z di rek to ri co Miro Re telj smo se od lo či-li, da ju bi lan te le tos go sti-mo v re sta vra ci ji bol ni šni-ce. Go sti li smo:

Ivan ka Hro vat v kle pe tu z nek da njo so de lav ko Her mi no Ka ste lic.

Po va bi la so bile zelo ve se le, po kle pe ta le so z di rek to-ri co Miro Re telj in čla ni ca mi druš tva upo ko jen cev o le tih svo je ga služ bo va nja v bol ni šni ci, o svo jem po čut-ju, o dru ži nah, o svo jem vsak da nu in po no sne so na us ta no vo, ki se vsa ko leto spom ni svo jih upo ko je nih de lav cev.

V letu 2008 so do pol ni le 80 let še: JELENC ANA, KRALJ VERA, KULOVEC ANA, RADE MARIJA, ŠULN SLAVICA, VELIMIROV JUS-TINA, OBRANOVIČ ANA IN TRAMTE ANA.90 let je v ja nuar ju praz no va la KRALJ ANA.

Že li mo jim vse lepo in čez 10 let na po nov no sni de nje.

Druš tvo upo ko jen cev SB

TUDI LETOS SREČANJE 80 let ni kov.

Dra ga Gri čar Než ka Ja klič

Aloj zi ja An der lič Fran čiš ka Go renc

26

27

mi - vi - oni

»Ko pa je nastopi la pol nost ča sa,je Bog po slal svo je ga Sina,

ro je ne ga iz že ne, ro je ne ga pod

po sta vo,da bi od ku pil ti ste,

ki so bili pod po sta vo,

da bi mi pre je li po si nov lje nje.«

(Gal 4, 4-5)

V letu apo sto la Pa vla naj voš či lo vzcve te iz nje-go ve be se de in duha…

Uč lovéče ni je na pol nil čas z več nost jo, ro jen iz Ma ri je ob je ma vsa ke ga člo ve ka, raz kle nil je spo ne po sta ve iz tr do te čr ke v svo bo do Duha re sni ce in lju bez ni, po da ril nam je Bož je otroš-tvo in de diš či no ne bes.

Is kre no Vam voš či va BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ - v VESELJU: »Ve se li te se v Gos po du zme raj; po-nav ljam vam, ve se li te se!« (Flp 4,4); - v UPANJU: »Bog Vam daj raz svet lje ne oči srca, da bi ve de li, v kak šno upa nje vas je po kli-cal.« (Ef 1,18); - in v LJUBEZNI: »Nad vsem pa naj bo lju be zen, ki je vez po pol no sti!« (Kol 3,14)!

V NOVEM LETU 2009 Vam že li va MIRU v srcu in od-no sih: »Sad Duha pa je: lju be zen, ve se lje, mir, po tr pež lji vost, blágost, do brot lji vost, zve sto ba, krot kost, sa moob vla-da nje.« (Gal 5,22-23), in DOBRIH SADOV v po kli cu in po slans tvu: »Ži vi te kot otro ci lu či, kaj ti sad lu či je v vsa kr-šni do bro ti, pra vič no sti in re sni ci.« (Ef 5,8b-9)!

Ob voš či lu pa še »PRISRČNA HVALA – BOG POVRNI!« bol ni-šnič ne mu vods tvu, oseb ju, bolní-cam in bol ni kom, pa tudi svoj cem, za spre je ma nje in zau pa nje, za spod bu-de in pod po ro… Naj vse dobro med nami ra ste za gra di tev skup no sti in v bla gor na še bol ni šni ce!

MIR IN DOBRO, Va ša bol niš ka du hov ni ka

Adolf Me žan in p. Mar ko No vak

Spo što va ne bolníce, dra gi bol ni ki, dra go ce no oseb je!

28

mi - vi - oni

V na ši bol ni šni ci smo v dne vih od 28. do 30. no vem bra go sti-li pro duk cij sko hi šo TRIGLAV FILM in jim omo go či li dru gi del sne ma nja ce lo ve čer-ne ga igra ne ga � l ma Oseb na prt lja ga re-ži ser ja Ja ne za La paj-ne ta - pod tak tir ko ka te re ga sta v tej pro-duk cij ski hi ši do zdaj na sta la dva več krat na gra je na igra na ce lo-ve čer na � l ma – Še le-ste nje (2002) ter Krat-ki sti ki (2006).

V � l mu na sto pa jo ug led na igral ska ime na: Na ta ša Bar bara Grač ner, Bran ko Za vr šan, Tja-ša Že lez nik, Bo ris Ca vaz za, Gre ga Zorc, Kle-men Sla ko nja, Ma te ja Ko lež nik in dru gi …

Za do ga ja nje v � l mu, ki se ža nr sko na gi ba k kri mi nal ni dra mi, smo se do go vo ri li za so de lo va nje in po moč, tako pro stor sko, stro kov no in s pro sto volj ni mi sta ti sti, za-po sle ni mi v na ši bol ni šni ci. Po sce na ri ju se ene mu od glav nih li kov do go di pro met na ne sre ča, v ka te ri utr pi poš kod be gla ve in zato pade v komo. Ker sta nje gov oče in de dek, oba zdrav ni ka ki rur ga, prav onad va po skr bi ta za nje go vo oskrbo.

Tako so pri rea li za ci ji ka drov z me di cin sko

Bi ser ka Sim čič, vod ja splo šne služ be

Slovenski celovecerni film -

Osebna prtljaga

29

mi - vi - oni

vse bi no, stro kov no sve to va li zdrav ni ki za-po sle ni v na ši bol ni šni ci: Luč ka Ko sec, Sil va Os to jič Kapš, Zo ran Pre ve den in Jo sip Smo-dej. Zad nji je po za go to vi lu in poh va li re ži-ser ja, tudi od lič no odi gral manjšo vlo go, z ug led nim slo ven skim igral cem, gos po dom Bo ri som Ca vaz zo.

Da so ka dre s po droč ja ne go val ne ga dela kar naj bolj iden tič no odi gra li, so stro kov no po skr-be le se stre: Mil ka Go renc in Jo ži ca Kup lje nik, med tem, ko sta svo je po klic no delo pre ne sli v � lmski svet, se stri Maj da Vid mar (ki rur gi ja) in Bar ba ra Švaj ger (in ter ni od de lek).

Iz pe lja va do kaj ob šir ne ga in zah tev ne ga dela sne ma nja � l ma ne bi bila tako us pe-šna in brez za ple tov, če ne bi sne mal nih pro sto rov od lič no pri pra vi la se stra Zden ka Se ni čar s svo ji mi so de lav ka mi.

Kar ne kaj dela je ime la s pri pra vo dnev nih obro kov bol ni šnič na ku hi nja, ki je prav tako po že la vr sto poh val s stra ni � lm ske eki pe. Za or ga ni za ci jo, koor di na ci jo, ko mu-ni ka ci jo in ne mo ten po tek dela na stra ni bol ni šni ce je skr be la Bi ser ka Sim čič, za Tri glav � lm pa di rek to ri ca/pro du cent ka, Ai ken Ve ro ni ka Pro senc.

Z ve se ljem pri ča ku je mo pre mie ro, ver ja me-mo, us pe šne ga, no ve ga slo ven ske ga � l ma, Oseb na prt lja ga, ka te re ga del in utrip je bila tudi na ša bol ni šni ca.

pon tor sre čet pet sob nedJUL 1 2 3 4 5

6 7 8 9 10 11 1213 14 15 16 17 18 1920 21 22 23 24 25 2627 28 29 30 31

pon tor sre čet pet sob nedAVG 1 2

3 4 5 6 7 8 910 11 12 13 14 15 1617 18 19 20 21 22 2324 25 26 27 28 29 3031

pon tor sre čet pet sob nedSEP 1 2 3 4 5 6

7 8 9 10 11 12 1314 15 16 17 18 19 2021 22 23 24 25 26 2728 29 30

7

8

9

pon tor sre čet pet sob ned JAN 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 311

pon tor sre čet pet sob nedFEB 1

2 3 4 5 6 7 89 10 11 12 13 14 1516 17 18 19 20 21 2223 24 25 26 27 28

pon tor sre čet pet sob nedMAR 1

2 3 4 5 6 7 89 10 11 12 13 14 1516 17 18 19 20 21 2223 24 25 26 27 28 2930 31

pon tor sre čet pet sob nedAPR 1 2 3 4 5

6 7 8 9 10 11 1213 14 15 16 17 18 1920 21 22 23 24 25 2627 28 29 30

pon tor sre čet pet sob nedMAJ 1 2 3

4 5 6 7 8 9 1011 12 13 14 15 16 1718 19 20 21 22 23 2425 26 27 28 29 30 31

pon tor sre čet pet sob nedJUN 1 2 3 4 5 6 7

8 9 10 11 12 13 1415 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 2829 30

2

3

4

5

6

pon tor sre čet pet sob nedJUL 1 2 3 4 5

6 7 8 9 10 11 1213 14 15 16 17 18 1920 21 22 23 24 25 2627 28 29 30 31

pon tor sre čet pet sob nedAVG 1 2

3 4 5 6 7 8 910 11 12 13 14 15 1617 18 19 20 21 22 2324 25 26 27 28 29 3031

pon tor sre čet pet sob nedSEP 1 2 3 4 5 6

7 8 9 10 11 12 1314 15 16 17 18 19 2021 22 23 24 25 26 2728 29 30

pon tor sre čet pet sob nedOKT 1 2 3 4

5 6 7 8 9 10 1112 13 14 15 16 17 1819 20 21 22 23 24 2526 27 28 29 30 31

pon tor sre čet pet sob nedNOV 1

2 3 4 5 6 7 89 10 11 12 13 14 1516 17 18 19 20 21 2223 24 25 26 27 28 2930

pon tor sre čet pet sob nedDEC 1 2 3 4 5 6

7 8 9 10 11 12 1314 15 16 17 18 19 2021 22 23 24 25 26 2728 29 30 31

10

11

12

32

4.

Rde či no ski – klov ni zdrav ni ki so tudi le tos obi sko va li otro ke v slo ven-skih bol ni šni cah. Nji hov obisk so ne strp no pri ča ko va li tudi mali bol ni ki Otroš ke ga od del ka Splo šne bol ni šni ce Novo me sto. To krat sta bila med nami dr. Ro ze ta in pri prav nik Tine. Otro ci so bili do bro raz po lo že ni in so ak-tiv no sle di li nju ni hu mor ni pred sta vi tvi. Sproš če no so se vklju če va li v igro. Po ča si so nji ma sle di li tudi bolj pla šni in ne do stop ni. Vsa ke mu sta se zna la prib li ža ti. Sku paj z nji ma smo pre ži ve li pri jet ne tre nut ke. Ka sne je smo se zbra li igral ni ci, kjer so otro ci pri po ve do va li svo je vti se o obi sku in jih str ni li na pla ka tu. Ver je mi te, da so vsem po lep ša li dan.

Rde či no ski po nov no v na ši bol ni šni ci

Dr. Rozeta in pripravnik Tine sta že pripravljena

Gremo z dr. Rozeto! Mehurčki! Hitro bom ujela enega. Bravo, mi je že uspelo!

Pripravnik Tine ne ve, kaj imam v steklenički.

Tako, rdeč nosek sem dobil, zdaj sem pripravljen za akcijo!

obiskali smo

33

Pi sa te lji ca Ivan ka Mest nik je že ve li ko krat raz ve se-li la otro ke z no vi mi zgod ba mi. V za čet ku ok to bra je izš la nje-na knji ga Ve se lje v zajč jem ho te lu. Ve se-lje ob izi du pri jet nih zgod bic o ži va lih in otro cih je naj prej de-li la z ma li mi bol ni ki Otroš ke ga od del ka Splo šne bol ni šni ce Novo mesto. Otro ci so bili po no sni, da so spoz na li pi sa te lji-co in vse bi no nje ne ga no ve ga dela. Nav du še no so pri sluh ni li pri po ve do va nju in ak tiv no so de lo va li v po go vo ru. Ne ka te ri za ra di bo lez ni niso mo gli na po go vor v igral ni co. Pi sa te lji ca jih je obi ska la v bol-niš kih so bah in jim pred sta vi la za ni mi ve zgod bi ce. Pri jet no dru že nje smo na da lje va li z bra njem in pri-po ve do va njem nje nih zgodb. Na sled nji dan pa so na sta le še iz vir ne ilu stra ci je.

IVANKA MESTNIK MED MALIMI BOLNIKI

Ve se le praz nič ne dni,v no vem letu

pa obi lo zdrav ja, sre če, za do voljs tva in miru!

Za ve se lje v srcu in sre čo v du ši ni tre ba da leč.Le z mi sli jo malo vase,pa malo k so de lav cem,znan cem in pri ja te ljem,k svo jim naj draž jim.Po tem bo svet maj hen in ve lik hkra ti, pred vsem pa lep ši.

Oseb je Otroš ke ga od del ka

Splo šne bol ni šni ce Novo me sto

z bol ni šnič no šo lo in vrt cem

obiskali smo

34

BOLNIŠNIČNA ŠOLA IN VRTEC

Na na šem od del ku se mar sikaj do ga ja. Z raz lič ni mi de jav-nost mi si zna mo sami kraj ša ti čas, ve se li pa smo vsa ke ga obi sko val ca. Ka dar nas obiš če jo otro ci, pa je še po seb no za-ni mi vo in ve se lo. Ob ča sno se pri nas og la si sku pi na otrok iz vrt ca ali šo le. Med dru gim so bili le tos na ši gost je če tr to šol ci in pe to šol ci OŠ Ve li ki Ga ber. Z ve se ljem smo jim raz ka za li Otroš ki od de lek in od go vo ri li na nji ho va vpra ša nja. Ne ka-te re stva ri pa so drug dru ge mu po ja sni li kar sami. Tako je mali na do bud než svo jim so šol cem raz lo žil, da se v ste kle-ni ci z in fu zi jo na ha ja zdrob lje na hra na. Pa re ci te, da ni res! Mo go če bo prav og led od del ka komu preg nal strah pred bol ni šni co.

Da na ja je bila že ne kaj krat na na šem od del ku. Z ve se ljem se je ude le že va la us tvar jal nih de lav nic. Z nami si je rada og le da la tudi � l me in ri san ke. Do ka za la pa je, da je na nas mi sli la še doma. Otro kom, ki bodo pri ha ja li v bol ni šni co, je po da ri la ve li ko svo jih ka set. Z ve se ljem jih bomo upo ra bi li. V bol ni šni ci nam otroš ki � lm ali do bra knji ga po go sto po-ma ga ta pre ganja ti dolg čas.

Hva la, Da na ja!

GOS POD MAR KO PLAN KAR ZNA PRI SLUH NI TI

VEČKRAT NAS KDO OBIŠČE

DA NA JA MI SLI NA NAS

Na Otroš kem od del ku smo hva lež ni vsa ke mu, ki se spom ni na bol ne otro ke. Gos pod Mar ko Plan kar je že več krat do-ka zal, da mi sli na nas. Ve li ko krat je po pra vil naš te le vi zor, po da ril nove dal jin ske uprav ljal ce, ki so po go sto v ok va ri.

Po mo či nam ni ko li ne odre če in ved no po skr bi, da si otro-ci lah ko kraj ša jo čas tudi z gle da njem te le vi zi je. Naj lep ša hva la za vse!

Naj bo nje go va po zor nost na lez lji va in naj ve lja rek, da zgle-di vle če jo.

ROJSTVO,TAKO ^AROBEN

TRENUTEK,POLN

SRE^E IN UPANJA,

NOVO LETO PA PRILOŽNOST,

DA TE ŽELJE PONOVNOZAŽIVIJO.

KOLEKTIV GIN-POR ODD

NAJ VAS LETO,KI PRIHAJAVARNO PESTUJE IN BOGATI.

obiskali smo

35

V Met li ki smo se zbra li,raz log je za slav je,par ki riš~e je od prl Mi ni ster zazdrav je.

Žu pa nja je go vo ri la,kot da je na pla ži,oder z umet ni ki bil je v ga ra ži.

Di rek tor Pa njan se je smeh ljalin ple sal kot » paun « mlad,so de lav ci, stro kov nja ki,nje gov zla ti so za klad.

Fi nan ce v zdravs tvu so prob lem,ni kol’ poz drav lje na rana,pri manj klja je bo re ši lama gistra Jar ~e va Su za na.

Di rek to ri ca Mira Re telj,us pe šna je kot Evi tain na ša Bi ser ka Sim~i~,je us pe šna kot Vi zi ta.

Drag’ Mi ni ster res vam hva la,za nas ve te in oce ne,naj nam zdravs tvo ve~ no cve ti in ni ko li ne uve ne.

Prof. dr. Blaž Mla~ak

SLAVNOSTNA OTVORITEV PARKIRIŠČ ZDRAVTVENEGA DOMA METLIKAV pe tek, 5. de cem bra so v Met liš kem zdravs tve nem domu, po dol gih šti ri de se tih le tih slav nost no od pr li dol go pri ča ko va na par ki riš ča. Par ki riš ča je od prl mi ni ster za zdrav je, gos pod Bo rut Mi klav čič. V pri jet nem dru že nju in raz go vo ru z mi ni strom je do-go dek v Met li ki ne ko li ko dru ga če,v ver zih hu do mu šno za jel in opi sal prof. dr. Blaž Mla čak.

obiskali smo

Vred nost in ve sti ci je sku paj z od ku pom zem-ljišč in os ta li mi stroš ki: ca 610.000 EUR

Fi nan ci ra nje: 82.000 (13%) – Mi ni strs tvo za zdrav je, 528.000 – Ob či na Met li ka in ZD Met li ka

Iz va jal ci:- pro jekt: Biro smer, Želj ko Si ro čič s.p. iz

Met li ke- iz va ja lec del: Be grad d.d. Novo me sto- Nad zor: Ar hi tek ton d.o.o. Novo me sto,

g. Albert Ra če čič

Dela so po te ka la od 1.8.2008 do 5.12.2008 (za klju če na 22 dni pred po god be no do go-vor je nim ro kom).

Iz ved lo se je:- 36 par kir nih mest- ga ra ža s 3. ga raž ni mi me sti za ur gent na

vo zi la in 4. me sti za pa tro naž na vo zi la- v eta ži je pred vi de no ca 120 m2 za

am bu lan te.

36

kadrovske novice

Pri ho di: Sa bi na PEHIĆ, di plo mi ra na me di cin ska se stra pri prav ni ca, 1.11.2008

Ma tevž HARLANDER, dr.med., spe cia li zant pnev mo lo gi je, 1.11.2008

Mat jaž POHAR, dr.med., spe cia li zant splo šne ki rur gi je, 1.11.2008

Dar ko KRANJČEC, dr.med., spe cia list in ter ne me di ci ne, 3.11.2008

Alma HASANAGIĆ, uprav na teh ni ca, 3.11.2008

Dar ja HOČEVAR, di plo mi ra na ba bi ca, 17.11.2008

Tom MEŽAN, teh nik zdravs tve ne nege pri prav nik, 18.11.2008

Ma te ja HORJAK, di plo mi ra na me di cin ska se stra pri prav ni ca, 24.11.2008

Jer nej ŠTRASNER, dr.med., pri prav nik, 1.12.2008

Ma tej KOKALJ KOKOT, dr.med., pri prav nik, 1.12.2008

Moj ca MOČILNIK, dr.med., se kun da rij, 1.12.2008

Vla sta MALNARIČ, dr.med., spe cia li zant ka in ter ne me di ci ne, 1.12.2008

Od ho di: Tanja VERŠČAJ, dr.med., spe cia li zant ka pe dia tri je, 31.10.2008

Ma te ja VUKMANIČ POHAR, dr.med., spe cia li zant ka gi ne ko lo gi je in po rod niš tva, 31.10.2008

Moj ca SIMONČIČ GODNIČ, dr.med., spe cia li zant ka in ter ni stič ne on ko lo gi je, 31.10.2008

Ka ta ri na PROGAR, di plo mi ra na me di cin ska se stra pri prav ni ca, 3.11.2008

Dar ko KRANJČEC, dr.med., spe cia list in ter ne me di ci ne, 26.11.2008

Mat jaž ROŽMAN, dr.med., spe cia li zant dru žin ske me di ci ne, 30.11.2008

So nja ARNŠEK, dr.med., se kun da rij, 30.11.2008

Va le ri ja ŠIMEC, dr.med., spe cia li zant ka dru žin ske me di ci ne, 30.11.2008

K A D R O V S K E N O V I C E

Že li mo vam, da zvez de ra do sti ža ri jo v vas celo pri ha ja jo če leto, da vsak nov list pa pir ja v no vem letu go vo ri o zdrav ju, sre či, za do voljs tvu, spo što va nju, miru, ra zu me va nju in us pe hu.Pred vsem pa vam že li mo, da se za ve da mo, da ne mo re mo ži ve ti sami in da je us peh v mo či in slo gi. Vezi, ki moč no dr ži jo, ne po pu sti jo pred preiz kuš nja mi in iz zi vi ju triš nje ga dne.

Vošči lo DMSBZT Novo me sto

DMSBZT Do lenj ske in Bele kra ji ne

Sreč no v letu 2009 vam že li

37

kadrovske novice

Do pol dan ski del se mi nar ja je bil za stav ljen kot pred sta vi tev rea-ni ma ci je v raz lič nih oko liš či nah - na te re nu - z vi di ka re še val cev, rea ni ma ci ja in ter ni stič ne ga bol ni-ka, poš ko do van ca, no seč ni ce in no vo ro jen ca. Ve li ko od zi vov je bilo de lež no pre da va nje o pri sot no sti svoj cev pri rea ni ma ci ji, kar je zla sti v skan di nav skih dr ža vah že ute čen obi čaj, pri nas pa se s tem sre ču je-jo re še val ci na te re nu. In prav re-še va lec je po ve dal tudi za ključ no mi sel: »Do kler pri sot no sti svoj cev ni smo spre je li, nas je mo ti la, zdaj pa je nam in njim v po moč. Ve li ko laž je na mreč sprej me jo smrt svo-je ga bliž nje ga, če vi di jo, da je zanj res bilo na re je no vse.«

Na kon cu do pol dan ske ga dela je bila še po de li tev sre br nih zna kov za služ nim čla nom druš tva, ki smo jo no vo meš čan ke, na ve li ča ne dol-ge ga se de nja, ho te le kar »preš pri-ca ti«, mi sleč, da tako ni ko gar od na gra jen cev ne poz na mo. Pa nas je ne kaj za dr ža lo na sto lih. Še do bro! Sre br ni znak je na mreč do bi la tudi na ša nova ko le gi ca, in štru men tar-ka Ve sna Jarc. Ni smo mo gle ver je ti svo jim očem in uše som, saj o tem ni ni ko mur nič po ve da la. Ve sna se je pred šti ri mi me se ci za po sli la v na-ši bol ni šni ci, pred tem pa je 15 let de la la v Kli nič nem cen tru, naj dlje v in ten ziv ni te ra pi ji In fek cijske kli ni ke. Ta koj smo vi de le, da je umir je na,

27. no vem bra 2008 se je kar ne kaj me di cin skih se ster iz naše bol nišnice ude ležilo sim po zi ja ljub ljan ske ga društva me di cin-skih se ster in zdravs tve nih teh ni kov, z na slo vom Me di cin ske se stre sprem lja mo no vo sti v rea ni ma ci ji, ki je po te kal v no vih pro sto rih Vi so ke šole za zdravs tvo. V ljub ljan skem društvu na vsa ko let nem sim po ziju po de li jo tudi sre br ne zna ke za za slu ge v de lo va nju društva.

Ber nar da Hro vat

PRESENEČENJE NA STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU

stro kov na, ko le gial na, skrat ka, do bra so de-lav ka. Da so bila na ša opa ža nja pra vil na, pa je po tr di la tudi obraz lo ži tev priz na nja, ki ga je do bi la. Po leg vseh na šte tih kva li tet, ki so jih poz na li in ce ni li tudi njeni biv ši so de lav-ci, je bila zelo ak tiv na tudi v delu druš tva, in pou dar je no je bilo, da jo bodo za ra di nje ne ga od ho da v Novo me sto zelo po gre ša li. Zelo smo se po tru di le, da smo kar naj več pris pe va-le k a plav zu, ter ji v od mo ru, ki je sle dil, tudi is kre no če sti ta le. »Pa da ne bi komu kaj po ve-da le!« je re kla. No, ka sne je se je omeh ča la in pri vo li la v ob ja vo tega član ka.

V po pol dan skem delu se mi nar ja so sle di-la pre da va nja stro kov nja kov s po dro čij, ki

se tako ali dru ga če do ti ka jo dela me di cin skih se ster. Svo je vi de nje prob le mov s ka te ri mi se sre ču je-mo v rea ni ma ci ji, so nam pred-sta vi li spe cia list sod ne me di ci ne, prav nik, psi ho log in po li cist. Tudi ta del je bil zelo za ni miv, še zla sti po-gled prav ni ka, ki je »dr žal« z nami, in nam do bro na mer no po sku šal po ve da ti, kje so pa sti, v ka te re se lah ko uja me mo pri svo jem delu. Svoj ci naj tež je pre ne se jo neob veš-če nost in pri kri va nje re sni ce. Tudi sla bo no vi co laž je sprej me jo, če se o njej is kre no po go vo ri mo z nji mi. Prav no te žo ima le ti sto, kar je do-ku men ti ra no, za pi sa no. Ob ne za do-volj nih pa cien tih, ki se spom ni jo vsa ke na še be se de in giba iz pred ne kaj let, smo zgolj z za na ša njem na svoj spo min, v ka te rem je po leg do tič ne ga še ti soč pri me rov, vna-prej ob so je ni na po raz.

Zad nji dve uri sta bili na me nje ni uč-nim de lav ni cam, na ka te rih smo ob-no vi li zna nje te melj nih po stop kov oživ lja nja odra sle ga in otro ka, upo-ra bo pri po moč kov za vzdr že va nje pro ste di hal ne poti in av to mat ske-ga de � bri la tor ja. Or ga ni za tor jem gre res vsa poh va la za ka ko vo sten pro gram, od lič ne pre da va te lje in do bro iz ved bo se mi nar ja. Meni oseb no je bilo naj bolj všeč to, da so bile vse teme zelo kon kret ne, živ ljenj ske, brez ne po treb ne ga dol-go ve ze nja. V enem dne vu smo spoz-na li no vo sti iz svo je stro ke, do bi li po-gled stro kov nja kov z dru ge stra ni, ter ob no vi li svo je prak tič no zna nje. Krat ko in učin ko vi to! Za ra di ve li ke-ga za ni ma nja (ve li ko pri jav lje nih so mo ra li za ra di po manj ka nja pro sto ra od slo vi ti), bodo se mi nar v me se cu mar cu 2009 po no vi li. Ude lež bo na njem vsem ko le gi cam, ki se pri svo-jem delu ka kor ko li sre ču je jo z rea ni-ma ci jo, res to plo pri po ro čam.

ozrimo se nazaj

38

Tone Go šnik

Po sed mih le tih so v po ve ča no novo bol ni šni co vse li li še pet od del kovZgo do vin ske mu dne vu v apri lu 1965, ko se je »sta ra no vo meš-ka bol ni šni ca« med ljud mi kar čez noč prei me no va la v »novo bol ni šni co«, je sle dil na dalj nji raz voj. Kljub vsem te ža vam, ki so že de set let ja pe sti le naj več jo do lenj sko zdravs tve no us ta no vo, je nje no vods tvo od loč no skle ni lo na da lje va ti ure sni či tev na čr-tov iz leta 1960/1961. Po gum no se je lo ti lo dru ge ga dela iz grad-nje bol ni šni ce.

Naj prej je bilo tre ba po pla ča ti na je ta po so ji-la, saj so stroš ki za grad njo in opre mo nove bol ni šni ce od av gu sta 1961 do apri la 1963 na ra sli na mi li jar do in 54 mi li jo nov di nar jev. Se ve da ni ka kor niso bili pre ti ra ni: po kon ča-nih obra ču nih je sta la pridob lje na nova po-ste lja ko maj 5.200.000 di nar jev. Grad nja je bila kljub vsem te ža vam do ce la ute me lje na in ra zum na.

Stroš ke so po kri le do ta ci je in po so ji la iz raz-nih skla dov. Med nji mi je bilo tudi 350 mi li-jo nov di nar jev iz do ta ci je skla da za grad njo bol ni šnic okra ja Ljub lja na, po so ji lo 65 mi li jo-nov din iz skla da za ne gos po dar ske in ve sti-ci je Slo ve ni je, 210 mi li jo nov iz re pub liš ke ga skla da za so cial no za va ro va nje ter na je to po so ji lo ob či ne Novo me sto 147 mi li jo nov din. Ne kaj nad 163 mi li jo nov je pris pe va la bol ni šni ca sama.

Ju li ja 1965 je bila uza ko nje na gos po dar ska re for ma in z njo nov na čin � nan ci ra nja in ve sti-cij. Ko nec leta 1965 je bila Splo-šna bol ni šni ca dolž na Ko mu-nal ni ban ki v No vem me stu svo je na je to po so ji lo, mo ra la pa je od pla če va ti tudi obro ke za po dob no po so ji lo ob čin-ske skupš či ne Novo me sto. V maju 1966 je bilo teh dol gov še 280 mi li jo nov di nar jev, ki bi jih mo ra li po rav na ti v šti rih let-nih obro kih. Di rek tor bol ni šni-ce dr. Bajc je na seji uprav ne ga od bo ra go vo ril o mož no stih za do gra di tev nove bol ni šni-

ce, ven dar bi lah ko za če li de la ti še le po pla či-lu vseh dol gov do že zgra je ne ga ob jek ta.

Po gum no do dveh pri zid kov

Pro ti pri ča ko va nju so se raz me re ugod no raz vi ja le in že leta 1968 so v bol ni šni ci za če-li sno va ti na čr te za na da lje va nje grad be nih del. Zgra di li naj bi dva trak ta – pri zid ka k no ve mu ob jek tu. S tem bi se prib li ža li pr vot ne mu os nut ku o grad nji stav be v ob li ki čr ke H.

V tako pri dob lje ne nove pro sto re naj bi se po pr vem na čr tu vse li li okuli stič ni in ne vro loš ki

od de lek, več po stelj pa naj bi v njih do bil tudi ki rurš ki od de lek. Zdaj so do dat no skle ni li, da se bo v nova trak ta pre se lil še der ma to loš ki od de lek, ki je imel v stav bi in ter ne ga od del-ka sla be po go je za delo in pre ma lo pro sto ra. Hkra ti bi s tem vsaj malo omi li li pro stor sko sti sko, v ka te ri se je do be sed no du šil in ter-ni od de lek. V nove pro sto re naj bi se vse li la tudi od de lek za trans fu zi jo krvi in od de lek za pa to loš ko ana to mi jo. Der ma to lo gi naj bi na bolj še ča se tu po ča ka li do zgra di tve tret-je grad be ne faze, kot je bilo pred vi de no že leta 1960.

Spet je šlo za ve lik de nar: pre dra čun je zna šal 9.000.000 di nar jev, last nih sred stev, po so ji la Do lenj ske ban ke in hra nil ni ce ter kre dit SGP Pio nir pa so ime li še le 8.770.000 di nar jev. Za vra ča nje no vih po so jil ter do dat nih stroš kov za ne pred vi de na dela in pred vi de ne po dra ži-tve so mo ra li ime ti še pribl. 2.500.000 din, kar vse naj bi po rav na li do za čet ka 1973.

V maju 1970 je za če lo grad be no pod jet je Pio-nir ko pa ti grad be no jamo po pr vot nih na čr-tih ar hi tek ta inž. Plat ner ja. Dela so se ugod no raz vi ja la in »v re kord no krat kem ča su tudi iz-vr ši la«, kot je po ro čal di rek tor dr. Bajc.

Nov praz nik: 25. no vem ber 1971

Do gra je na dva nova trak ta s 3.193 m2 po-vr ši ne so od pr li 25. no vem bra 1971. Pri po-mo gla sta, da je bol ni šni ca pri do bi la 147 po stelj in po li kli nič ne pro sto re za šest

spe cia li stič nih am bu lant. Do-lenj sko zdravs tvo je po no sno sla vi lo po mem bno pri do bi-tev bol ni šni ce in po ve ča ne ga skup ne ga bo gas tva vseh, ki so tako po žr tvo val no skr be li za po moč in zdrav lje nje pre bi val-cev po kra ji ne.

Zdaj je imel ki rurš ki od de lek v stav bi 172 po stelj v pr vem nad strop ju hos pi tal ne ga, vez-ne ga in ju go za pad ne ga trak ta. Pe dia trič ni od de lek je os tal v svo jih do ta krat nih pro sto rih. V dru go nad strop je, ki ga je iz praz nil ki rurš ki od de lek, se je vse li la der ma to lo gi ja s 40 po ste lja mi.

Od 284 do 748 po stelj

Pro fe sor dr. Oton Bajc je 28. ok to bra 1971 za Do lenj ski list v ce lo stran skem za pi su z na slo vom: »Pro sto ri, ka-dri in stro kov nost: od lič no!« med dru gim po ve dal:

ob zdru ži tvi obeh do ta krat nih no vo meš kih bol ni šnic ja nuar ja 1948 v Splo šno bol ni šni co je imel za vod 284 po stelj.

Leta 1965 je ob ot vo ri tvi »nove bol ni šni ce« ob kon cu prve grad be ne faze bilo v za vo du 613 po stelj.

Leta 1971, ob manj kot dru gi tret ji ni pre ho je ne za čr ta-ne poti iz 1960/1961, je šte vi lo vseh po stelj v Splo šni bol ni šni ci na ra slo na 748.

ozrimo se nazaj

39

V dru gem nad strop ju ju govz hod ne ga trak ta je do bil pro sto re novo us ta nov lje ni oku li-stič ni od de lek s 35 po ste lja mi, z last no ope-ra cij sko sobo in z dru gi mi funk cio nal ni mi pro sto ri.

Tret je nad strop je tega trak ta je prev zel novo us ta nov lje ni ne vrop si hia trič ni od de lek z 39 po ste lja mi. – V se ve rovz hod nem trak tu so zgra di li pro sto re za spe cia li stič no am-bu lant no po li kli nič no služ bo: v prit lič ju za pe dia trič ni in oku li stič ni od de lek ter v pr-vem nad strop ju za der ma to ve ne ro loš ki in ne vrop si hia trič ni od de lek.

V klet nih pro sto rih je v se ve rov zod nem trak tu do bi la pro sto re po sta ja za trans fu zi jo krvi, zgra je na in oprem lje na po na čr tih Za vo da za trans fu zi jo krvi v Ljub lja ni. – Od de lek za pa-to mor fo lo gi jo je prev zel mo der no ure je ne pro sto re v ju govz hod nem trak tu. V klet nih pro sto rih so ure di li je dil ni co za oseb je od-del kov v novi zgrad bi, ka kor tudi in ter ne ga od del ka in la bo ra to ri ja ter le kar ne. Tu je bila še dvo ra na za seje in se stan ke ter skla diš če ki rurš ke ga od del ka.

Zdaj je ime la bol ni šni ca že 748 po stelj

Ob kon cu šest de se tih let je ime la Splo šna bol-ni šni ca v No vem me stu 748 po stelj. Že leta 1966 in 1967 so ob no vi li pro sto re v pri zid ku sta re ki rur gi je in nek da nje ga in fek cij ske ga od del ka na le vem bre gu Krke za novo us ta-

nov lje ni oto ri no la rin go loš ki od de lek, ki je za čel de la ti fe bruar ja 1967 s 40 po ste lja mi. Za vod je imel zdaj vse od del ke, ki so pred-vi de ni za splo šno bol ni šni co, še ved no pa ni imel vseh po treb nih pro sto rov za nji ho-vo red no delo. V bol ni šni ci se ve da ni manj-ka lo vo lje, da bi ure sni či la za mi sli o ce lot ni do gra di tvi, saj je ved no zmanj ka lo de nar ja in ra zu me va nja dru gih za nje ne po tre be in za ure sni če nje po bud o nuj nem nada lje va nju tret je faze iz grad nje osred nje ga sta cio nar-ne ga zdravs tve ne ga za vo da v do lenj ski po-kra ji ni.

Stroš ki grad nje dru ge faze so zna ša li za novo po ste ljo okro glo 84.000 di nar jev, kar je bilo spet znat no iz pod rav ni po-dob nih pri do bi tev v dru gih za vo dih. Ta krat so do se ga li stroš ki ta-kih gra denj v Slo ve ni ji na po ste ljo že nekaj nad 200.000 di nar jev.

Kako dol go še ne obeh

V treh de set let jih: 11.641 več pa cien tov

Pre raš ča nje nek da nje lo kal ne bol ni šni ce v osred njo po kra jin-sko us ta no vo v No vem me stu po tr ju je jo med dru gim tudi na-sled nji po dat ki:• leta 1939 se je zdra vi lo v ta-

krat nih dveh no vo meš kih bol ni šni cah 4.674 bol ni kov, ki so do se gli v ti stem letu 67.997 os krb nih dni. Le žal-na doba za bol ni ka je zna ša-la 14,5 dni.

• Leta 1970 se je zdra vi lo v no-vo meš ki bol ni šni ci že 16.315 bol ni kov, vseh os krb nih dni pa je bilo 195.924. Le žal ni dan se je leta 1970 skraj šal na 12 dni.

val gi ne ko loš ko-po rod niš ki ter oto ri no la-rin go loš ki od de lek in re ha bi li ta ci ja, kar vse je pov zro ča lo ved no huj še stro kov ne in gos po dar ske za dre ge. Bol ni ke iz teh od-del kov so mo ra li vo zi ti na rent gen ske pre gle-de, v cen tral ni la bo ra to rij in na kon zi liar ne pre gle de na de sni breg Krke. Za vod je hkra ti mo ral pre va ža ti vso hra no, pe ri lo, zdra vi la in ves os ta li ma te rial v nas prot no smer sko zi sre-

diš če me sta in če da-lje go stej ši pro met.

Stro kov ni in uprav-ni or ga ni bol ni šni-ce so ved no zno va opo zar ja li na po-tre bo, da se prič ne ure sni če va ti tret ja grad be na faza, ki naj bi str ni la vse od del ke in služ be za vo da v enot no ce lo to. Med tem zgra je na in tudi že po ve ča na bol ni-šni ca na kan dij ski stra ni je na rav nost kli ca la po taki ure-di tvi. Na čr te iz leta 1960/1961 je bilo tre ba ure sni či ti – za to so go vo ri li vsi pa-met ni raz lo gi.

Fi nanč no po slo va-nje bol ni šni ce je bilo za ra di raz dvo-je no sti ob jek tov na obeh bre go vih

Krke moč no obre me nje no. Stro kov no ško do de set let ja na dva dela raz bi te bol ni šni ce so naj bolj ob ču ti li zdravs-tve ni de lav ci, saj so ime li za ra di nje ve-li ko več dela, skr bi in do dat nih re snih od go vor no sti.

Do gra di tev dru ge faze iz grad nje bol ni šni-ce zato ni bila ne zao kro že na in ne do kon-ča na. Več o teh pe re čih vpra ša njih, o novi ku hi nji, po ve ča ni pral ni ci, trans for ma tor ski po sta ji in to plar ni ter raz šir je ni či stil ni na-pra vi in še o čem si bomo og le da li v pri hod-njem spre ho du sko zi pre te klost za vo da.

Leta 1972 je Splo šna bol ni šni ca z ne do kon-ča no do gra di tvi jo dru ge faze os ta la na manj kot na dru gi tret ji ni pre ho je ne za čr ta ne poti iz leta 1960/1961.

bre go vih Krke?

Pro sto re v stav bi in ter ne ga od del ka, ki jih je iz praz ni la der ma to lo gi ja, so po nov no ob no-vi li in fe bruar ja 1972 vr ni li inter ne mu od del-ku, ki je imel zdaj 120 pre po treb nih po stelj. Dol ga leta je go sto ljub no da jal za to čiš če tu ber ko loz ne mu, der ma to ve ne ro loš ke mu in otroš ke mu od del ku, zdaj pa je po tre bo-val pre za se de ne pro sto re iz pre te klih let pred vsem zase. Po ve čal se je do tok bolni-kov, saj je bilo med tem upe lja no še enot no zdravs tve no vars tvo de lav cev in kme tov na Do lenj skem.

Tudi po letu 1972 vods tvo bol ni šni ce ni ne ha lo opo zar ja ti na nevz drž no in če da lje bolj nes pa met no raz dvo je nost za vo do vih od del kov. Na le vem bre gu Krke je poslo-

40

fenomen

FENOMEN DRUGE PLATI

ZGODBE Pi še Tina Ci gler

Začne se že v pe skov ni ku, ko pri div ja mama in te be-sno po teg ne ven, ne da bi jo za ni ma lo, ali se pre tep mor da ni začel za ra di so se-do ve ga Bo ja na in ali ima jo str ga ne hlače mo goče po-vsem ra zum ljiv mo tiv. »Nič mi ne go vo ri!« sikne, in med tem ko te za ko mo lec vleče pro ti domu, go dr nja, da ima ve li ko iz kušenj in ji pač ni tre ba biti zra ven, da

Spošto va ni lju bi te lji fe no me nov! Ru bri-ka se je od pr la v začetku leta 2005 in z iz je mo dveh izo stan kov za ra di fe no me-na po manj ka nja časa ste lah ko pol na tri leta sprem lja li, v kako po srečenem svetu živi mo. A ker se fe no men po manj-ka nja časa pri av to ri ci čeda lje bo lje počuti in ne kaže, da se bo od se lil, se ru bri ka v red ni ob li ki po slav lja. Fe no-me ni pa os ta ja jo – le od pr te oči mo ra te ime ti. Za po pot ni co pa ko ri sten nas vet o me nja vi pers pek tiv.

Vsaka zgod ba ima več pla ti, kar člo vek rad od mi sli, ker je tako eno stav ne je. V opo min je zato raz vil pre cej pre go vo rov na to temo, a je kma lu raz vil tudi pre pričanje, da ima od vseh pla ti pred nost nje go va. Ne le, da se dru gih ni ko li ne loti is ka ti sam; tudi noče po-slušati, ka dar mu jih kdo zloži pred nos in po skuša raz ložiti. Da pa bi na pod la gi ra zu me-va nja dru ge pla ti spre me nil svo je mne nje, je prib ližno to-li ko ver jet no kot možnost, da Ru pla ne koč ne bo več vla di. Tako je pri krajšan za mno go re snic, pred vsem pa se red no za ple ta v pre pi re.

bi ve de la, kaj se je zgo di lo, in tudi ne po-tre bu je al ter na tiv ne raz la ge. Po tem gre samo še na slabše. Ni vrag, da se člo vek ne bi nav zel. Zato pra vi lo ma po zab lja, da je naša real nost je se stav lje na iz v ti stem tre nut ku nam do seg lji vih in for ma cij ter naše spo sob no sti, da jih se sta vi mo v smi-sel no ce lo to. Se ve da ni ko li ni mamo vseh in for ma cij, to rej tudi naša real nost ni ko li ni ob jek tiv no real na. Se pa kljub temu zelo radi ob našamo, kot da je, ker smo za go to-vo bla go slov lje ni z »naj bolj pra vi mi in for-ma ci ja mi«. Naj po na zo rim.

Ti sto ju tro sem dir ja la po Roz ma no vi uli ci, sil no za do volj na, da sem med »iti z av tom« ali »iti peš« iz bra la sled nje, kaj ti ko lo na pločevi ne je na od se ku med Šiško vim bu-re kom in knjižnico dožive la in farkt. Pre mi-ka la se je po tri gra nit ne koc ke na mi nu to in po na va di v takšnem kao su ni opa zi ti po-seb ne pri jaz no sti. Tisto ju tro ni bilo tako: iz par kir ne ga bok sa nas pro ti knjižnice se je v ob tok po skušal spra vi ti nek os ta re li Clio, kar je pre cej časa tudi da jal ve de ti s prižga-ni mi vzvrat ni mi lučmi. Na po sled se ga je

le us mi lil nek Audi v ko lo ni in us ta vil, kar je voz ni ka Clia tako vzra do sti lo, da mu je v zah va lo po ma hal in potro bil tut-tut! Ka kih de set me trov pred mano sta po pločniku hi te li dve de kle ti. Ce re mo ni ja s Cliom, ki se je do ga ja la pred mo ji mi očmi, se je to rej do-ga ja la za nju ni ma hrb to ma. Ob trob lje nju sta se malo zdrz ni li, obr ni li pa ne. Voz nik Clia se je uti ril na vo zišče in za pe ljal pet gra nit nih kock na prej, ko je ug le dal Peu-geo ta, ki se je prav tako po skušal od par ki-ra ti. Očitno nav dih njen z ge sto, ki je je bil prej sam de ležen, je ne mu do ma us ta vil. Ker Peu geot ni pričako val take us lužno sti, je še kar stal, zato mu je Clio pri jaz no po tro-bil tut-tut. De kle ti pred mano sta to krat se složno obr ni li: »Mater je en kre ten živčen!« je gla sno re kla prva, dru ga pa je grdo po-gle da la in za mah ni la pro ti nje mu. Gos pod Clio je pre se nečeno zi nil …

Vsi tri je smo bili priča isti zgod bi, a je vsak iz med nas imel svo jo zve ličavno ver zi jo. Če bi o do god ku po ba ra li de kle ti, je ti sto ju tro uli co vzne mir jal nek hu pa joči kre ten; voz nik Clia je pre pričan, kako ne sram na je mla dež; jaz pa še da nes go vo rim, kako pri-jaz ni zna jo biti voz ni ki v pro met nem in fark-tu … A me ni nihče vprašal.

Da si rav no se člo ve ku nek je v ma lih možga-nih va lja mi sel, da je nje go vo »véde nje« nuj-no okr nje no, z njim iz jem no rad po si lju je oko li co. Vsi os ta li so ome je ni be da ki, ki ne vi di jo, v kakšni zmo ti živi jo. Takšna drža one mogoča kul tur no iz me nja vo mnenj, kar lah ko red no opa zu je mo na se jah par-la men ta, v Tre njih, na splet nih fo ru mih ali za lo kal ni mi šanki; hkra ti pa one mo goča

41

šir je nje ob zo rij, kar ni rav no ne kaj, s čimer bi se lah ko hva lil. Re zul tat je način ko mu-ni ka ci je, ki mu rečemo »kon struk tiv na de ba ta« ali »reševa nje sve ta«, iz gle da pa tako, da vsak goni svo je, do kler vsem ne po po ka jo žile na vra tu. Nihče za res ne po-sluša, kaj drugi go vo ri ali pa pos luša zgolj zato, da naj de točko, na ka te ri bo opo re kal, in po tem le še čaka pri me ren tre nu tek, da vskoči. Niti v sa njah ne po sluša s ci ljem, da bi ra zu mel, za kaj nas prot nik raz mišlja dru-gače in ali ima mor da v čem prav.

A prav spre mem ba pers pek ti ve je ključ do na pred ka. Vze mi mo vzo rec krvi. S spre mi-nja njem gle dišča lah ko iz njega iz be za te mar si kaj. Če ga te sti ra te na vseb nost al ko-hola, do bi te re zul tat za vseb nost al ko ho la – ne pa tudi za ho le ste rol, he mo glo bin, aids, tu ber ku lo zo... Da bi ugo to vi li, s čim vse je kri okužena, je tre ba vsa kič za me nja-ti pers pek ti vo, po goj pa je po sedova nje čim širšega na bo ra raz ličnih in for ma cij in čim bolj raz no li kih mnenj. Da z raz no li kost-jo mnenj ni nič na ro be, pa je ugo tav ljal že Mark Twain: »Raz lična mne nja so ti sta, ki sploh omo gočajo konj ske dir ke.«

Pa srečno!

Novo leto je nez na nec, prav lepo ga bo spoz na ti,mu zau pa ti, pa ven dar ne pre več pri ča ko va ti.

Sta ro leto je mi ni lo, ne ozi raj se na zaj,no ve ga pa ne pri ga njaj, pre se ne ti ti se daj.

vam že li ko lek tiv Pljuč ne ga od del ka

Ve sel Bo žič, ter sreč no v letu 2009,

Naj Vam novo leto na klo ni sre čo,

da bo ste spoz na va li lju di

do brih mi sli,do živ lja li ve se lje v druž bi so de lav cev

ter spre je li mir iz sti ska

pri ja telj ske roke.Sre ča je kdor

ver ja me v sre čo.Ver je mi te v svo jo.

TO VAM VSEM SKUPAJ ŽELI KOLEKTIV SLUŽBE

ZA ČIŠČENJE, TRANSPORT IN KURIRSKA

DELA

Z upa njem in zau pa njem v novo

leto 2009.

Živ lje nje je po to va nje,

za ka te re ga nih če ne dobi

zem lje vi da.Vsak do po tu je po svo je in si spro ti

ri še svoj zem lje vid.

Vsa ka ris ba je nov sme ro kaz

za vse,ki ho di mo po

ču do vi tih po teh živ lje nja.

2009 naj bo pot do bre vo lje, lju bez ni in

zdrav ja.

Ko lek tiv oče sne ga od del ka

42

kulturne drobtinice

No vo meš ko druš tvo Ju li ja, na če lu ka te re ga sto ji Ja sna Šin ko vec, je pri pra vi lo v če tr tek, 20. no vem bra, v šport ni dvo ra ni Leo na

Štu klja v No vem me stu ve lik hu ma ni tar ni kon cert, ki si ga je og le da lo več kot 2300 lju di. Vsi na sto pa jo či so se od po ve da li ho no rar jem, da bi zbra li čim več de nar ja za pre po treb ni mamograf za Zdravs tve ni dom Novo me sto. Na sto pi li so: Man ca Iz maj lo va, Lado Le sko var, Sta ri bas, Vili Re snik, An sam bel To ni ja Ver der ber ja, Ska ter, Ire na Trat-nik, Pop De sign, To kac, Rock’n’band, Kri sti na, De Žur, A je to, Ma ri jan No vi na, Duo At lan tix, Zla ti muzikan ti, Mar ko Vo zelj, 4Play, Da vor Bor no, Stiš ki kvar tet, Elda Vi ler, Eroi ca in Alen ka Go tar. Pri re di tev sta po ve zo va la vo di telj ska para Re na ta Mi kec in Toni Gaš pe rič ter Ja sna Ku ljaj in Robi Er ja vec. Po za mi sli sce na ri sta To ni ja Gaš pe ri ča sta bila po stav lje na v dvo ra ni, Šol ski cen ter ni za ra ču nal na jem ni ne, kar dva odra, tako da je kon cert po te kal brez od mo rov, a je vsee no tra jal de-be le tri ure. Nad spek ta klom so bili gle dal ci nav du še ni, or ga ni za tor ji, ki pri prav lja jo po dob no pred sta vo fe bruar ja, pa tudi. Sreds tva, gre

Be se di lo T.G., sli ke Rudi Vla šič

HUMANITARNI KONCERT

POGLEJ ME

Ve li ko šte vi lo na sto pa jo čih, ki so se od po ve da li celo po vra či lu pot nih stroš kov. Brez plač na dvo ra na, od lič na me dij ska pod po ra. Za do volj-ni or ga ni za tor ji, gle dal ci in iz va jal ci. Po dob na pri re di tev bo tudi fe bruar ja, sreds tva pa bodo na po seb nem ra ču-ni zbi ra li do 10. mar ca 2009. Hu ma ni tar nost na tej in oni stra ni Gor jan cev ni praz na be se da. Naj so dob nej ši ma-mo graf bo skraj šal ča kal ne dobe in tako re šil mar si ka te-ro živ lje nje.

Napovedovalska para Toni Gašperič - Renata Mikec in Jasna Kuljaj - Robi Erjavec sta več kot dobro opravila svojo nalogo. Vsi štirje so bili duhoviti, sproščeni, obvladovali so sceno: Renata in Toni na levem odru, Jasna in Robi na desnem.

Dolenjsko belokranjska naveza, ki sliši na ime Zlati muz-ikanti, je ogrela več kot dva tisoč glavo množico s pesmijo Po mivki sidišala, avtorjev Marka Pezdirca in Tonija Gašperiča.

Po končanem koncertu je bila Jasna Šinkovec, predsednica novomeškega društva Julija, ki je s pomočjo številnih prijateljev pripravilo odmevni in uspešni koncert, vidno ganjena nad veliko pripravljenost ljudi pomagati. Zado-voljna pa je bila tudi dr. Milena Kramar Zupan, direktorica zdravstvenega doma Novo mesto, ki bo dobil v začetku leta 2009 najsodobnejši mamograf za zgodnje odkrivanja roka dojk. Stari je že krepko utrujen.

43

kulturne drobtinice

za 250.000 evrov, bodo zbi ra li do 10. mar ca, ko naj bi tudi ku pi li pre po treb no naj so dob nej šo apa ra tu ro za zgod njo od kri va nje raka na doj kah. Do zdaj se je zbra-lo na ra ču nu že čez 100. 000 evrov. De nar na ka zu je jo tako po sa mez ni ki kot tudi pod jet ja in pod jet ni ki, zato je upa ti, da bo ak ci ja zbi ra nja de nar ja us pe šno za klju-če na do ma te rin ske ga dne leta 2009.

NOVOLETNO VOŠČILO

V teh dneh, ko vsem se kam mudi,

ko nas že praz ni ki po di jo,iz be ri tak šne si poti,

ki pra ve se sme ri dr ži jo!Naj vo di jo te med lju di,ki te z do bro to bo ga ti jo,

pri jaz ne nji ho ve očipa od lju bez ni se is kri jo!

Pa smo spet na kon cu leta, pa spet gle da mo na zaj, pa spet pi še mo poro či la, pa spet ana li zi ra mo, se šte va mo in ugo tav lja mo.

Da, še ved no smo v ti sti lepi ru me ni stav bi, ob pre le pi Krki. Da, še ved no nas je pre ma lo. Da, še ved no se tru di mo po naj bolj ših mo čeh in da, še ved no UPAMO. Upa nje so nam po tr di li pod pi sa ni za čet ki os nut kov no vo grad nje. Po ča kaj mo, da bomo to res vi de li !

Ko po gle da mo na zaj, na leto, ki se iz te ka ugo tav lja mo, da smo po nov no opra vi li svo je delo do bro, ka ko vost no, po pri ča ko va njih. In to še ved no s po lo vič no za sed bo zdrav ni kov, DMS in ad mi ni stra tork.

Za po sle ni vseh rav ni smo se po nov no iz ka za li in kljub vse mu sle di li svo ji ve sti in de la li v prvi vr sti za do bro na ših pa cien tov.

Naj več je bo gas tvo vsa ke or ga ni za ci je smo ljud je. In rav no za ra di tega si za pri hod nje leto lah ko za že li mo le, da bi od no si med nami os ta li oz. se po pra-vi li na ti sto ra ven, ko bi vsak sle her ni za po sle ni pri ha jal na delo z ve se ljem, z op ti miz mom, z vo ljo do dela,…pa če prav še ved no samo na sta ro in ter no. Na ti sto in ter no, kjer vsi dr ži mo sku paj, kjer smo vsi eno, kjer ni pro sto ra za kri ti zi ra nje, za ti ra nje, pod ce nje va nje.

Vsem de lav cem SB NM in zu na njim so de lav cem se zah va lju je mo za us pe šno so de lo va nje v le toš njem letu, z že ljo po na dalj njem us pe šnem so de lo va nju v na sled njem.

Vsem so de lav kam in so de lav cem in ter ne ga od del ka in va šim najbliž jim in se ve da vsem na šim so de lav cem os ta lih od del kov in služb SB NM, že li mo mir ne in pri jet ne bo žič ne praz ni ke ter ve li ko sre če, zdrav ja in ve se lja v pri-vat nem in služ be nem živ lje nju v no vem letu 2009.

prim.Ra fael Kapš, pred stoj nik in ter ne ga od del kaMa ri na Ko kalj, glav na se stra in ter ne ga od del ka

Alen ka An dol šek , stro kov na so de lav ka

Irena Tratnik Dosso, povratnica na slovensko glasbeno sceno, je zapela Žalostni tango, najnovejšo pesem, s katero namerava osvojiti slovenske poslušalce. Toni Verderber pa je zaigral in zapel s svojimi fanti darovalca, pesem, ki jo je napisal Toni Gašperič. Posvetil jo je neznanemu darovalcu ledvice, ki mu je pred sedmimi leti, ko so mu je vsadili, krepko spremenila življenje. Pesem so fantje iz Starega trga prvič izvedli na velikem humani-tarnem koncertu dializa 2000, ki ga je Gašperič s pomočjo Rudija Vlašiča in posameznih članov Društva ledvičnih bolnikov Dolenjske pripravil v dvorani Leona Štuklja. Z njim so opozorili na nevzdržne razmere v kletnih prostorih dialize, kar je pripomoglo, da so odgovorni ukrepali in so dobili bolniki s končno odpovedjo ledvic nove, svetle in lepe prostore.

Tokac - pevec skupine DAN D je navdušil z odlično odpeto balado. Vsi nastopajoči so bili deležni spontanih in dolgih aplavzov.

44

kulturne drobtinice

Ali dati klo šar ju evro?

To krat kot ko lum no ob jav ljam pris pe vek, ki je bil le tos ok to bra že ob jav ljen v po-seb ni pub li ka ci ji, iz da ni ob dne vih slo ven skih prav ni kov. Raz log za ta »po na tis« je de lo ma v tem, da sem te dni v pre cejš nji sti ski s ča som, de lo ma pa gre tudi za to, da dom ne vam, da ga ver jet no mno gi obi sko val ci te splet ne stra ni še ni ste pre bra li in vam ga zato na me njam v pre mi slek.

Ko sem v pre te klih le tih ho dil po ljub ljan-skih ali ka te rih dru gih mest nih uli cah (tudi v tu ji ni) sem se, tako kot mar sik do, po go-sto spraše val, kako naj se ve dem do klo šar-jev ozi ro ma be ra čev, ki so me na uli ci pro-si li za de nar. En krat sem se po ču til do bro, ko sem jim kaj ma le ga dal. Dru gič me je ob mi sli, da si bo be rač za ta de nar ku pil al-ko hol, ci ga re te ali dru gač no dro go, pre pla-vil ne kak šen ne pri je ten ob ču tek z mi sli jo, da bi, če bi mu dal de nar, pod pi ral sla be na me ne in le no bo. Spet tret jič sem ne ka-ko ču til, da sem kri vi čen, saj (lah ko) dam le enim, ne pa vsem itd. Skrat ka, ved no so bila v zve zi s tem vpra ša nja, dvo mi, ne mir. Tudi ko sem se s kom o tem po go var jal, po-slu šal tak šna in dru gač na raz miš lja nja in nas ve te, sem ved no ču til, da me no be na (ra zum ska) raz la ga ne ka ko ne uspe pri pe-lja ti do pra ve ga od go vo ra.

Po tem sem ne ke ga dne do jel, da je vse sku paj zelo eno stav no. In da se dá celo ne ka ko raz lo ži ti. Če prav je ra zum v za de-vah srca ne mo čen, nuj no po tre bu je mo obo je. Stva ri je tre ba tudi ra zu me ti, jih zna ti po ja sni ti, sebi in dru gim. Se ve da je tre ba tak šno raz la go ob ču ti ti, kaj ti si cer os ta ne zgolj in te lek tual no praz na. Toda brez in te lektual ne raz la ge je tudi srce sle-po in lah ko z naj bolj šim na me nom rav na na ro be.

Mo re bi ti že poz na te pre tres lji vo zgod bo o člo ve ku, ki je v div jem voj nem ča su sku paj z dru gi mi ujet ni ki ča kal v vr sti na na glo us-mr ti tev, se ve da brez kak šne ga pred hod ne-ga prav ne ga po stop ka, pri če mer pa je us-pel ene mu od krv ni kov pri šep ni ti ne ka ko ta ko le: »Pro sim te, pu sti me ži ve ti. Tebi to ne po me ni sko raj nič, meni pa ogrom no.« Krv ni ka se je ta mi sel do tak ni la in pu stil ga je ži ve ti (os ta li so bili po bi ti).

Po sku si mo o be ra čih in nas ploh ubo gih lju deh (tudi mi sami smo v kak šnih last-no stih za go to vo zelo ubo gi) mi sli ti na na-čin, na ka te re ga nas na pe lju je na ve de na zgod ba. Mi sli mo zgolj pre pro sto: »Kaj mi po me ni, če ne ko mu na klo nim mal ce ča sa, na smeh, pri jaz no be se do ali na vse zad nje celo kak šen evro?« In nato po mi sli mo, kaj to (lah ko) v tem tre nut ku po me ni tej ose-bi. Ne raz miš ljaj mo o vzro kih, po sle di cah, stran skih učin kih in po dob nem, pač pa le o tem go lem, eno stav nem, v re sni ci nad-vse nez nat nem de ja nju, ko tako ne ko mu na klo ni mo del ček sebe.

Pre den na da lju jem, naj do dam še ne kaj, da ne bo nes po ra zu ma. Tu ne go vo rim o kak šni ve li ki do bro del no sti, pač pa le o drob nih po zor no stih, ki jih lah ko vsaj ob ča sno na me ni mo so lju dem. Pred vsem tudi ne go vo rim o svo ji do bro del no sti, kaj ti po tem bi mo ral go vo ri ti pred vsem o tem, kako pre ma lo jo je. Last na do bro-del nost, ka kor ko li jo že ra zu me mo, je pač ne kaj, kar poč ne mo ali ne poč ne mo. Če zač ne mo o njej kon kret no go vo ri ti, jo raz-gla ša ti dru gim in sve tu, po tem to ni več to, pač pa gre le še za us tvar ja nje ne ke ga vi de za, ki godi na še mu (se bič ne mu) egu. Tu bom zato raje go vo ril le na splo šno in pred vsem o drob nih re čeh, ki no si jo v sebi tako do bro kot sla bo, ven dar pa so za vse nas po mem bne, tako za iz bolj ša-nje skup ne ga bi va nja kot za naš oseb ni samora zvoj.

Po sku si mo to rej zdaj z raz miš lja njem o tem, ali dati klo šar ju (be ra ču) evro. Po glej-mo si ne kaj mi sli na to temo.

Pr vič, kot sem že de jal, klo šar ju ne damo evra, ker si mi sli mo (in v tem je celo naš do ber na men), da ga bo po ra bil za al ko-hol ali ka te ro dru go zdrav ju ško dlji vo sub-

stan co. Toda ali smo mi res to li ko bolj ši? Ali ne tro ši mar sik do iz med nas kar ve li ko de nar ja za ško dlji ve sub stan ce in na va de ter ali v pe ha nju za de nar ne ži vi mo tako stre sno, da nam to (vča sih še hi tre je kot klo šar ju) uni ču je zdrav je? Se ve da ima na nek na čin prav vsak do, ki re če, da je tre ba be ra ču ku pi ti kak šno zdra vo hra no, ne pa dati de nar ja, ki ga bo po ra bil npr. (tudi) za vino. Toda on po tre bu je tudi vino. Tako kot tudi kdo drug, ki ni be rač. Po dob no kot npr. nek do tret ji po tre bu je ve li ko dela (t.i. de lo ho li zem) ali ve li ko ob la sti (vzvi še-no sti, aro gan ce ipd.). Vse to so ško dlji ve stva ri. Nek di rek tor ali po li tik lah ko z nez-dra vim, ne po šte nim ali zlob nim de lo va-njem pri za de ne bis tve no več lju di kot pa kak šen be rač. Ob sta ja tudi mož nost, da bo be rač že v tem svo jem (klo šar skem) živ lje nju spoz nal, da mu pre več al ko ho-la ško du je in se ga bo od va dil. Mor da se ga tudi ne bo. Toda ali ni smo ne ka ko vsi ljud je tak šni? Vpra šaj mo se, ko li ko ča sa po ra bi mo, da se od va di mo neke sla be in ško dlji ve na va de. Ali smo se je spo sob ni od va di ti ta krat, ko nam to sve tu je jo dru gi, ali mo ra mo ne ka ko do ča ka ti (svoj) pra vi tre nu tek, svo je pra vo (malo) spoz na nje?

Dru gič, klo šar ju ne damo evra, ker je nad-le žen. Rine v nas, pros ja či, zah te va. Vča-sih je celo ne sra men. Še po se bej, če ne dobi evra. Vča sih je celo neh va le žen, če ne dobi ce le ga evra. Priz nam, zo pr no in od bi ja jo če. Toda ali smo mi kaj dru gač ni? Kaj sto ri mo, če ima mo (po na ši oce ni) pre-majh no pla čo, pre ni zek po lo žaj v služ bi, pre ma lo po zor no sti s stra ni še fa ali part-ner ja, pre po ča sno po strež bo v re sta vra ci ji ali ban ki? Ali ne ner ga mo, oprav lja mo in se pri to žu je mo? Kaj sto ri mo, če ne do bi-mo ne če sa, kar si ta hip moč no že li mo ali (po na ši oce ni) po tre bu je mo? Ali smo na-

Prof. dr. Miro Ce rar, miro.ce rar @pf.uni-lj.si

45

kulturne drobtinice

sme ja ni, pri jaz ni in do bri do ti stih, ki nam no če jo po ma ga ti? Huj ši je prob lem, bolj po sta ja mo ne po sred ni v svo jih zah te vah. In kako se od zi va mo na neh va lež nost s stra ni dru gih, npr. na ših otrok. Ali jim kar ta koj pre ne ha mo ku po va ti stva ri? Kako se od zi va mo na neh va lež nost na ših po li-ti kov, di rek tor jev, še fov in so de lav cev v služ bi? Ali ni smo na njih vča sih upra vi če-no še bolj jez ni kot na be ra če? Tako kot so mno gi ljud je iz zmot nih ali ute me lje-nih raz lo gov jez ni na prav ni ke. Ali je to-rej opi sa no rav na nje be ra čev, če prav je za mi moi doče ne pri jet no, res ne kaj tako ne na vad ne ga in ob so ja nja vred no? Ali ni celo bis tve no bolj po šte no od na še ga oprav lja nja za hrb tom?

Tret jič, klo šar ju ne damo evra, ker me ni-mo, da la že, da se pre tvar ja. Res je, so klo-šar ji, ki s pros ja če njem do bi jo več evrov, kot jih dobi v is tem ča su kak šen sla bo pla ča ni de la vec ali de lav ka v to var ni ali kje drug je. Tak šen klo šar se to rej neu pra vi-če no »dela re ve ža«. Sko raj pre pri ča ni smo tudi, da nam klo šar po go sto la že, če pro si de nar ja za kruh, saj si mi sli mo, da ga bo po ra bil za kaj dru ge ga (zelo po dob no je npr. z rom ski mi in dru gim be ra či, kjer se nam vča sih še po se bej upi ra, ko se za na-men pros ja če nja upo rab lja jo ali zlo rab lja-

jo otro ci). Dr ži, tak šne la ži – ko li kor so pač pri sot ne – niso do bre. Gre za ne po šte nost, pre va ro. Toda po mu di mo se spet pri dru-gih lju deh, tudi pri nas sa mih. Ali se vam ne zdi, da nas la ži in pre va re kak šnih di rek-tor jev teh ali onih pod je tij in bank, ali pa vlad nih in dru gih po li ti kov in ne na zad nje – upam, da vas ne bom pre več vzne mi ril – tudi ka kih prav ni kov, zdrav ni kov, uči te-ljev itd. sta ne jo bis tve no več od la ži tega ali one ga be ra ča? Samo po mi sli te, kako se po go sto ne pri mer no tro ši (naš) dav ko-pla če val ski de nar, ali pa, kako po ne kod de lo da jal ci iz ko riš ča jo de lav ce (tole sled-nje res spo mi nja na nek da nji mark si stič ni re per toar, am pak, kar je res, je res). Če bi re snič no ve de li, kako tak šno ne po šte no rav na nje ško di tem (in vsem) lju dem sa-mim, bi se nam ver jet no klo šar ji zde li že sko raj kot an ge li. In po tem naj se še je zi-mo na »laž ni ve« klo šar je?

Če tr tič, za klo šar je in be ra če me ni mo, da so le nu hi (brez del ne ži). Za kaj le po sto pa-jo in pros ja či jo? To li ko laž jih ali celo tež jih del bi lah ko po sto ri li, po ma ga li skup no sti in dru gim lju dem (npr. sta rej šim). Res je, da tu in tam klo šar ji tudi kaj (ko rist ne ga) de la jo, da npr. iz da ja jo svoj ča so pis (»Kra lji uli ce«), da se ob ča sno ne ka te ri or ga ni zi-ra no uk var ja jo s špor tom – in vsak, ki jim

pri tem po ma ga, dela do bro delo. Am pak os ta ni mo pri ti stih klo šar jih ozi ro ma be-ra čih, ki zgolj po sto pa jo in pros ja či jo. To, da skup no ali po sa mič no po svo je »� lo-zo � ra jo« jim ne šte je mo v do bro, ker ne ver ja me mo, da s tem us tvar ja jo kak šno po-seb no do da no vred nost. No, v prejš njem si ste mu smo mno ge »� lo zo fe« in dru ge in te lek tual ce de set let ja so lid no pla če va li tudi za vse ti sto, kar zdaj oz na ču je mo za to ta li tar no, za vrž no, ne hu ma no ipd. Pa pu-sti mo po li ti ko in evre, ki jih tam ne ka te ri me če jo stran. Po za bi mo tudi na vse ti ste majh ne ali ve li ke le nu he, ki v raz nih služ-bah vsak me sec do bi jo (do bro) pla čo tudi za ne de lo ozi ro ma le nar je nje. Pu sti mo pri miru celo ti ste, za ka te re bi bilo bo lje, da ne bi de la li nič, kot pa, da s svo jo gra bež lji-vost jo ali nez na njem de la jo ve li ko ško do (dr ža vi, gos po dars tvu itd.) – za to, da bi dali mir, bi se jim spla ča lo celo kaj pla ča-ti. Pu sti mo na vse zad nje pri miru tudi nas same, ki bi lah ko mar sik daj de la li kaj bis-tve no pa met nej še ga in ko rist nej še ga od tega, kar več krat poč ne mo. Pu sti mo vse to. Vr ni mo se h klo šar jem in re ci mo kar di-rekt no, da so to za bu šan ti, le nu hi, ble fer ji, ne ko rist ne ži in še kaj po dob ne ga. No, in kaj zdaj? Ali zato se daj klo šar ju ne bomo dali evra? Ene ga evra? Ob vseh taj fu nih, zi dar jih, rup ljih, vi har jih, ka li me ro tih, bar-bi kah, go lobč kih, rjavč kih, play bo yih, mis-si cah, ve li kih bra tih in po dob nih zvez dah, ki jim, že samo s tem, da jih ima mo, na me-ni mo mi li jo ne evrov in svo jih živ cev.

Pe tič, klo šar ju ne damo evra, ker me ni mo, da bi se bilo z njim pra vil ne je po go vo ri ti, ga po du či ti o tem, kako si mor da lah ko iz-bolj ša živ lje nje ipd. De nar pač ni vse. Klo šar rabi še bolj kot de nar to plo be se do, ra zu-me va nje, mor da kak šen do ber nas vet ali mi sel. No, se ve da rabi tudi de nar, am pak, kot re če no, de nar ni vse (ra zen se ve da, če gre za de do va nja, od škod ni ne, del ni ce, pla-če ipd.). Še po se bej se nam vča sih – se ve da pred vsem ob klo šar ju (pri last nih otro cih tega po go sto celo ne opa zi mo) – zdi ne-pri mer no, da bi mu dali de nar zgolj za ra di sla be ve sti, ker si pač no če mo ali ne mo-re mo vze ti ča sa zanj (da bi ga po ma ga li ob le či, na hra ni ti, da bi z njim po kle pe ta li ipd.). Vse to dr ži. Toda ker ni smo po pol ni in ker iz teh ali onih raz lo gov pra vi lo ma ne zmo re mo po se bej skr be ti še za klo šar je, se lah ko mir no vpra ša mo, ali ni po tem bo lje, da jim vsee no damo vsaj kak šen evro.

46

Še stič, klo šar ju ne damo evra, da ne bi bili kri vič ni. Klo šar jev in nas ploh be ra čev je ve li ko, žal celo ved no več. Če dam le ene-mu, je to ne po šte no do dru ge ga. Vsem ne mo rem dati, zato raje ne dam ni ko mur in na če lu ena ko sti je za do vo lje no. Toda med vsem in nič je še mar si kaj vmes. Saj ni ko li ne dobi vsak ni če sar od vseh. Po mi-sli mo, kako vča sih ne ko ga ob da ri mo in kako smo sami po go sto ob dar je ni, ne da bi mo gli toč no ti sti ose bi ali ona nam to ka dar ko li v tem živ lje nju ne po sred no po-vr ni ti. Ven dar je to le na še po vr šin sko do-

kulturne drobtinice

je ma nje. V re sni ci smo vsi po ve za ni, zato se na še po ve za ve tke jo tudi z ne šte ti mi ne vid ni mi tki vi. Ali to rej ni bo lje, da temu ali one mu klo šar ju vsaj ob ča sno na me ni-mo kak šen evro? Ka te re mu dru ge mu ga bo pa kdo dru gi.

Ali to rej dati klo šar ju evro? Se ve da ne vsak dan ali ved no, ko ga sre ča mo, pač pa vsaj tu in tam? Ta krat, ko ne ka ko pri de mo tudi mi »na vr sto«, da po ka že mo vsaj malo to-vrst ne po zor no sti? Lah ko, da se vam zdi to že dol go ja sno ali sa mou mev no in vas ta pris pe vek le dol go ča si. Lah ko pa, da

vas zgor nje mi sli v to niso pre pri ča le. In če vas v to mo re bi ti ne uspe pre pri ča ti krš čan ski, bu di stič ni, is lam ski ali kak drug av ten tič ni re li gioz ni nauk, ki uči, da je tre-ba po ma ga ti bliž nje mu, in si cer ne gle de na to, kdo in kak šen je, po tem pred la gam, da po mi sli te in sku ša te no tra nje ob ču ti ti ti-sto zgod bo, ki sem jo na ve del na za čet ku. Zgod bo o člo ve ku, ki je ča kal na smrt in o zanj mi lost nem krv ni ku. Ta krat ka zgod ba je na mreč več kot do volj. Vse os ta le be se-de sem pač pre lil na pa pir za ra di moje in na še skup ne pri va je no sti, da upo rab lja mo ve li ko be sed. Ker se nam tako zdi, da po-ve mo več in bo lje. Ker se ne za ve da mo, da bi mo ra li bis tve no več ča sa na me ni ti opa zo va nju, miš lje nju in ob ču te nju lju di in nas ploh sve ta oko li nas. In ob tem se je ver jet no tre ba spom ni ti tudi ti stih mo-drih mi sli, ki uči jo, da sta od puš ča nje in so čut je bolj ši od vse ga os ta le ga. Tudi če jih »za gre ši mo v zmo ti«.

Še ne kaj. Či sto za ko nec. Pa saj ste že sami ugo to vi li. Na mreč to, da pri ču jo či pris pe-vek v re sni ci sploh ne go vo ri o klo šar jih. Niti o evrih. Go vo ri o nas.

Vir: splet ne stra ni IUS SOFTWARE – Ius ko lum na

http://www.ius-soft wa re.si/No vi ce/pri kaz_Cla nek.asp?id=39615&Skat la=17

Druš tvo kro nič nih led vič nih bol ni kov Do lenj ske

Ve se le bo žič ne praz ni ke in sreč no 2009

Po nov no luč ke bomo zdaj priž ga li,se spom ni li pre te klih dni, vse sla bo bomo po za bi li,za pom ni li vse do bre si stva ri.Zato zdaj se zi mo si v roke, za zri mo si v oči, za že li mo si sre če, zdrav ja v letu, ki kma lu se rodi.Ko se priž ge jo praz nič ne lu čisre di bele, mrz le zime, pri ja teljs tvo ogre je nam dla niin že lje vzpne se iz srca v vi ši ne.Vse kar je sla bo, z no vim le tom naj zble di!Vse kar je do bro, naj za ve ko maj os ta ne!Vse kar je lepo, naj ra ste in cve ti!

47

kulturne drobtinice

(Od lo mek iz knji ge, ki jo je iz dal Toni Gaš pe rič le tos no-vem bra. V njej so opi sa ne pri go de in nez go de tete Mare, dol go let ne To ni je ve sprem lje val ke na ra dij ski, pred leti tudi te le vi zij ski od da ji Ve se li to bo gan. Ob pre bi ra nju knji-ge se bo mar sik do spom nil še dru gih li kov, kot so: rav na-telj Kred nik, tr šica Anč ka, Flo ki, sr ček, so sed Nace…Bra nje, ki nas bo vr ni lo v pre te klost, ko še ni smo poz na li elek tron ske po šte, pre no-snih te le fo nov, celo ra dij ski spre jem ni ki so bili bolj red ki, da o te le vi zi ji sploh ne iz gub lja mo be sed. A je bilo vsee no lepo. Mor da pa prav zato).

O PAPIGI, KI NI SPREGOVORILA NITI BESEDE

To je bila za res ek stra pa pi ga; bila je majh na in ži-vih barv, s čud nim klju nom. Teta Mara jo je ku pi-la od ne ke ga mo ža kar ja, ki se je po leg s pro da jo pa pig uk var jal še s sli kars tvom. Ri sal je pa stirč ke in ovce na ze le nih trav ni kih, pa zi da ni ce, po to ke in je zer ca z vi la mi. Ljud je so mno žič no ku po va li nje go ve ris be, jaz pa sem se spom nil na nje, ko sem za gle dal pa pi go. Na sebi je ime la na tan ko ena ke bar ve, kot so se po jav lja le na po cu kra nih po do bi cah. Teta Mara je bila vsa iz sebe, ko je obe si la pa pi go nad šte dil nik, in jo pri če la uči ti, naj re če do ber dan. Pa pi ga jo je de be lo gle da la in ni od pr la klju na.

Ko je teta Mara za ku ri la v šte dil ni ku, je pa pi gi od-pa del kljun in pri svo jem spri če va lu pri se žem, da je bil iz vo ska.

“Ubo ga papiga, kljun ček ji je od pa del,” je vzdi-ho va la moja teta in zah te va la, naj sko čim po ži vi noz drav ni ka.

“Ni ka mor ne grem, saj je tako ve li ko lep ša, pa-pi ga!”

Teta Mara se je po to la ži la in cele dne ve po nav-lja la: do ber dan. Pa pi ga pa se ni zme ni la za njo, le kdaj pa kdaj je od pr la kljun ček in iz pu sti la svoj čiv – čiv.

“Mo go če ji ne pri ja to plo ta šte dil ni ka? Daj va jo na bal kon!”

Klet ko sva od ne sla na bal kon in pa pi ga je za-ži ve la.“No, reci: do ber dan. Do ber dan. Do ber dan!”

“Čiv – čiv!”“Do ber dan!”“Čiv – čiv!”“Do ber dan, tr mi ca mala!”“Čiv – čiv!”“Ne, čiv – čiv, mar več: do ber dan!”Ti ši na.“Aha, zdaj pa bo!”Ti ši na.“Daj, reci že ven dar: do-ber da a aan!”“Či i iiv – či i i iiv!”

“Do ber dan šo la” se je vle kla vse do ta krat, do kler ni neko noč de že va lo. Zju traj je teta pog le da la v klet ko in sko raj omed le la.

“Nek do nama je ubil pa pi go, klet ka je vsa kr va va!” mi je priš la po ve dat k po ste lji in de-be le sol ze so ji te kle po li cih.

Vstal sem in šel na bal kon. Klet ka je bila res vsa rde ča, a ne od krvi, tem več od bar ve. Po klet ki pa je ve se lo ska kal vra bec. Od pr la sva klet ko in ptič je z gla snim čiv – čiv iz gi nil za hi šo v svo bo do.

“Do bro naju je na plah tal, pre va rant pre va-rant ski! Pre bar va ne ga vrab ca sem uči la go-vo ri ti! Če kdo to zve, umrem od sra mu!”

Od tega ne lju be ga do god ka se s teto Maro na me sto z do ber dan poz drav lja va s čiv – čiv.

48

kulturne drobtinice

Bili smo sre di ko njunk tu re. Vsak obisk ben cin ske čr pal ke je po stal po greb ni spre vod za iz dat no ko li či no de nar jev. Dra ži lo se je meso, mle ko, ma ka ro ni, kruh, in prav vsi so se iz go var ja li na cene naf te. In� a ci ja je za če la do se ga ti An dre je vo šte vi lo, am pak s tem smo se obre me nje va li zgolj ti sti, ki de nar za prav lja mo za pre ži vet je. Oni dru gi, ki ga pre je ma jo in iz nje ga us tvar ja jo gro mo zan ske do bič ke, so se s svo jim zla ga no za skrb lje nim obra zom zgolj en krat na me sec po ja vi li na te le vi zi ji, kjer so is ka li opra vi či la za nove dvi-ge cen, brez ka te rih ni ka kor ne bodo mo gli po tro ji ti re kord ne ga do bič ka iz lan ske ga leta. Po dru gi stra ni se je mi-ni ster z naj bolj šim erek til nim sta njem la siš ča znal poh va li ti, da je gos po dar-ska rast naj viš ja do se daj. Stvar je bila ja sna: gos po dar ska rast je vi so ka, do-bič ki so vi so ki, del ni ce ra ste jo, na gra-de upra vam in nad zor nim sve tom so enorm ne in de lav cem se bodo pla če dvig ni le……. Ku ri man di! Teo ri ja dr ži do zad nje po stav ke, po tem pa se na TV po ja vi Samo H&M, ki z gla som prav kar

ŽIVELA RECESIJA!!!Kljub temu, da se po let je ni še niti za če lo, se je zima ne za drž no bli ža la. Ka za lec na ci ster ni ku ril ne ga olja je po ča si za čel si li ti v ho ri zon ta lo, neki čr ni »No stra da mus« pa je prejš nji ve čer na kon fe ren ci naft nih pre ro kov izu stil, da se bo naf ta v krat kem po dra ži la na 200 do lar jev, kar je v tre nut ku ceno dvig ni lo za no vih 5 do lar jev, tako da je po nov no do se gla naj viš jo ra ven v zgo do vi ni. Na kriz nem ple nu mu se je se stal dru žin ski od bor za ku ril no olje in od lo čil, da se kljub sla bim obe tom na kup od lo ži še za kak šen me sec. Bin go!!!

preh la je ne ga pu ra na ob to žu je de lav-ce, da ru ši jo slo ven sko gos po dars tvo in obe nem na vr že, da bi bilo smi sel no uki ni ti kak šen dela prost dan, za kak-šno uro po dalj ša ti de lav nik in era di ci-ra ti na do me sti lo za ma li co in pre voz na delo. Hva la, stric Samo; zo per vsa ko bo le zen ra ste rož` ca na sve ti.

Mimo nas je šlo ne kaj to plih me se cev, pre vi ha ri li smo ne kaj vi har jev in do ča-ka li je sen. Cene naf te na sve tov nih bor-zah so že te kom po let ja za če le pa da ti in trend se ni obr nil kljub pa nič nim poiz ku-som pov zro či tve umet ne ra sti te ča jev. Na zad nje se je iz ka za lo, da so ame ri ka-no si« ne kaj za brb lja li z ne kak šni mi kre di-ti in, glej ga zlom ka, cel svet je za pa del

v re ce si jo. Naen krat je naf ta pad la na tret ji no svo je prejš nje cene in del ni ce so do živ lja le gro mo zan ske pad ce. Vrli šentf-lor jan ski ka pi ta li sti so na sonč ni stra ni svo jih mož ga nov ne mu do ma iz ko ri sti li na sta lo si tua ci jo. Na ce sto so pog na li ne-kaj de lav cev, se cme ri li v ekran, kako jim gre sla bo, in obe nem gro zi li z ma sov ni-mi od puš ča nji in ste ča ji, ako si bo še kdo kdaj do vo lil zah te va ti po šte no pla či lo za svo je delo. Ne ka te ri, ki so svo je prejš-nje po dra ži tve opra vi če va li z vi so ki mi ce na mi naf te in su ro vin, pa so se uje li v last no past in so svo je iz del ke dra ži li še na prej, to krat do ka za no brez raz lo ga in s trh li mi ute me lji tva mi. Ne kaj iz del kom pa je cena ven dar le upad la, ali pa njih vred nost vsaj ra sla ni, kar je, če vpra ša te gos po da Grim sa, huda po ce ni tev. Tudi ben cin se je, kljub temu, da nje ga po-dalp ska cena še zda leč ni sle di la sve tov-nim tren dom, ob čut no po ce nil, in pr vič po dol gem ča su se mi je zgo di lo, da sem ma tič no to čil ni co za pu stil na sme jan in celo pro da jal ka se mi je zde la bis tve no bolj pri jet na kot po prej, ko je od mene za isto sto ri tev zah te va la tret ji no več mo-jih pri ga ra nih sred stev.

Pred krat kim se je na izred no skli ca ni seji spet se stal od bor za ku ril no olje, ki je ugo to vil, da je cena ener gen ta pad la za tret ji no, in je odo bril na kup. Pri šel je stric s to vor nja kom, na to čil in na ša ana lit ska služ ba je ugo to vi la, da smo pri var če va li 300 evrov na ti soč li trov. Za raz li ko od taj ku nov, oli gar hov, naft nih mo got cev, bor nih me še tar jev in tur bo ka pi ta li stov smo to krat mir no spa li mi. Ži ve la re ce si ja!!!

Ma tej Koc jan čič

49

kulturne drobtinice

»Vse to je na ra va«, sta svo jo raz sta vo fo to gra � j v re sta vra ci ji bol ni šni ce poi me no va la San dra Ulč-nik in Mar jan Gru ban. Ot vo ri tev 18. no vem bra je po nov no do ka za la, da je po stal bol ni šnič ni raz stav ni pro stor kraj pri jet nih dru ženj za vse, ki pre poz na va jo le po to v vseh nje nih ob li kah.

Za po seb ni glas be ni uži tek sta s svo ji mi zvoč ni mi sli ka mi iz na ra ve po skr be la glas be na go sta Ro bert Je re le in Pri mož Ma-len šek ozi ro ma CAVEROCK DUO, ki za svoj glas be ni izraz upo-rab lja ta in štru ment av stral skih do mo rod cev did ge ri doo in raz no vrst na tol ka la, od afriš ke ga djem be-ja in juž noa me riš-ke ga ca jo na, do elek tron ske ga bob na. Glas ba za sed be Ca ve-rock je ne kaj po seb ne ga, saj so nju ne zvoč ne sli ke us tvar je-ne z bar va mi, ki jih za hod na, evrop ska stran, še le spoz na va. Av tor ja raz sta ve fo to gra � j sta hkra ti tudi moj stra be se de. Tako v nju nih za pi sih iz ve mo, da je San dra Ulč nik že dol-ga leta de jav na na raz lič nih po droč jih – od po kro vi teljs tva,

Mar ja na Gru ba na je k fo to gra � ji pri pe lja la bo le zen, ki je zau sta vi la nje gov zelo pe ster ri tem poslov ne ga živ lje nja. Na svet in na na ra vo oko li sebe je za čel gle da ti z dru gač-ni mi oč mi, pred vsem pa se je nau čil vi de ti vse ti sto, kar je ne neh no oko li nas, pa nam je za ra di na či na živ lje nja ne po-mem bno ali skri to.

»Če na fo to gra � jo po vr šno po gle da mo s sta liš ča umet no sti«, pra vi ta, »bi lah ko re kli, da je za konč ni iz de lek po treb ne-ga bis tve no manj ča sa in tru da, kot pa za sli kar sko ali ki par sko umet ni no, za � lm ski ali gle da liš ki iz de-lek. Po dru gi stra ni pa s fo to gra � jo uja me mo zelo raz lič na po droč ja, jih zaz na mu je mo in shra ni mo celo glob lje v spo min, kot to omo go ča jo dru-ga po droč ja umet no sti.

Po treb no se je nau či ti gle da ti in ra zu me ti fo to graf ske po snet ke, z vso nji ho vo vred-nost jo, vse bi no, po me nom in tudi spo ro-či lom. To je lah ko – če vemo, kaj vi di mo in kaj nam fo to gra � ja spo ro ča.

Za raz li ko od dru gih umet niš kih del gre pri fo to gra � ji za za pis tre nut ka, ki ni in ne more biti nik jer in ni ka kor dru ga če za be le žen za neko svo jo več nost. Prav ta pou da rek je pri sami fo to gra � ji ver jet no naj vred nej ši – za ra di dejs tva, da se vse zgo di v se kun di in os ta ne ohra nje no za ved no«.

San dra in Mar jan ver ja me ta, da je ti sto, kar vi di ta in fo to gra � ra ta, smi sel no pred-sta vi ti tudi dru gim, če prav to de jan sko po me ni raz ga lje nje nju nih ču stev in po-gle dov na svet oko li sebe.

In kaj o nju nem us tvar ja nju me ni jo stro-kov nja ki? Ro bert Ko kol iz Foto Asje je za pi sal:»Res je! Us tvar ja nje San dre in Mar ja na bi lah ko ime no va li tudi zas vo je nost ali neke vr ste

San dra Ulčnik in Mar jan Gru ban

VSE TO JE NARAVA …

do bro del no sti in pro sto voljs tva, pa vse do raz lič nih ob lik de lo va nja na po droč ju umet no sti. Tako se je že pred leti sez na ni la in nav du ši la nad fo to gra � jo. Ude le ži la se je ne ka-te rih stro kov nih izo bra že vanj, si pri do bi la po treb na zna nja in iz kuš nje in se pre le vi la v nav du šen ko za fo to gra � ra nje, tako do god kov kot šte vil nih, zelo raz lič nih pri zo rov na ra ve. Prav na tem po droč ju da nes neiz mer no uži va in pri ka že svo je vi de nje utrin kov, ki jih tudi mi vsak dan opa zu je mo, ri tem živ lje nja pa nam po na va di ne do vo li, da bi se ob njih us ta vi li in jih ob ču do va li. Fo to graf ski apa rat je po stal v nje-nem živ lje nju stal ni sprem lje va lec vseh do ga janj, po to vanj in do živ ljanj tre nut kov oko li sebe, ki jih je vred no za be le ži ti tudi na tak na čin.

50

kulturne drobtinice

strast, ob se de nost, ki je ne pre sta no pri-sot na v nju nih mi slih.

Vča sih se po ja vi po vsem v os pred ju nju-nih raz miš ljanj, ve li ko krat pa je skri ta in se do ga ja sko raj po vsem ne za ved no, v naj bolj skri tih ko tič kih mož ga nov.

Mno go krat se od ne kod pri kra de ob ču-tek, da ju je fo to gra � ja za suž nji la in da ju ima krep ko v ob la sti.

Pa ne, da bi to li ko fo to gra � ra la …, na-re di la to li ko fo to gra � j,…. Le ne neh no raz miš lja nje o njej je tako po go sto in in ten ziv no…in pa dejs tvo, da foto apa-rat ne more več os ta ti sam doma.

To v ve li ki meri ve lja pred vsem za po te pa-nja v na ra vi…goz do vi, po kra ji ne, mor je, po sa mez na dre ve sa,… so njun svet. Vanj ju je ko rak za ne sel pred vsem za ra di nji ju sa mih, nju na du ša se je tam na po ji la in nau ži la fan ta zij ter no vih mo či.

Ti sto, kar za do vo lju je San dro in Mar ja-na je ne po nov lji vost mo ti va:samo se kun da je lah ko po treb na, da se pri zor po pol no ma spre me ni. Sli ka, ki je vid na v ne kem tre nut ku, se po vsej ver jet no sti ne bo ni ko li več po no vi la. Mor da ji bo na prvi po gled zelo po dob-na, toda vsaj ozek pas me glic bo leb del ma len kost dru ga če, ob lak bo dru ga če na gu ban, svet lo ba se bo sko zi at mos fe-ro pre bi la dru ga če obar va na,…son ce, ki je še vče raj spre je ma lo ra do ži ve zla-te pra me ne, bo po ju tra njem vzho du po pol no ma ne pre poz nav no ali pa bo po vsem iz gi ni lo, …, dre vo na ob zor ju bo po lo mil ve ter, prvi mraz bo uni čil ču do vi to tek stu ro je sen ske ga list ja in po do ba ne bo ni ko li več za ži ve la v is tih ob li kah ...

Ko ti v ne kem tre nut ku uspe za je ti im-pre si jo na ra ve, po tem je ta po do ba edins tve na in ne po nov lji va.

Vsak dan se sre ču je ta z raz no vrst ni mi pri zo ri … od ču do vi te ga sonč ne ga vzho da, ki jima voš či do bro ju tro, do bar vi te ga in s sonč ni mi nit ka mi pre ple-te ne ga dne va, ki jima za že li do ber dan, pa vse do čr ne no či, ki pri na ša kdo ve kaj…

Uje ti sku ša ta tre nut ke v dne vu, ko lah-ko samo re če ta Hva la, hva la, da sva lah-ko del tega.«

POSLANICA ZA LETO 2009Neki moš ki se je ob sonč nem za ho du spre ha jal po pu sti me hiš ki pla ži. Ko je tako ho dil, je v da lja vi za gle dal še ne ke ga moš ke ga. Ko se je prib li žal, je vi del, da je do ma čin. Kar na prej se je skla njal, ne kaj po bi ral in me tal v vodo. Ved no zno va je lu čal ti sto v mor je.

Ko se mu je še bolj prib li žal, je opa zil, da mo ža kar po bi ra mor ske zvez de, ki jih je na pla vi lo na oba lo in po eno naen krat me če na zaj v vodo.

Spre ha jal ca je to po čet je zmed lo. Prib li žal se je do ma či nu in poz dra vil: «Do-ber ve čer, pri ja telj. Spra šu jem se, kaj poč neš.«

»Te zvez de me čem na zaj v mor je. Veš, zdaj je ose ka in vse te mor ske zvez de je na pla vi lo na oba lo. Če jih ne bom po me tal v mor je, bodo po gi ni le, ker jim bo zmanj ka lo ki si ka.«

»Ra zu mem,« je od go vo ril spre ha ja lec, »am pak na tej pla ži je go to vo na ti so-če mor skih zvezd. Či sto ne mo go če je, da bi priš li do vseh. Pre pro sto pre več jih je. In ali se ne za ve da te, da se to naj brž do ga ja na sto ti nah plaž po vsej tej oba li. Ali ne vi di te, da vaš trud ne po me ni no be ne raz li ke?«

Do ma čin se je na smeh nil, se sklo nil, po bral še eno mor sko zvez do, in ko jo je za lu čal na zaj v mor je, od vr nil:«Za tole že po me ni raz li ko!«

Jack Can fi eld in Mark Vic tor Han sen

SKRIVNOST SREČE JE V TEM,

DA PRIČAKUJEMO MALO OD DRUGIH IN VELIKO OD SEBE.

SREČO V LETU 2009VSEM ZAPOSLENIM V BOLNIŠNICI

ŽELIJO LABORATORIJCI

Ži vi mo v ~a su, ko se je spo sob nost spre je ma nja,upo ra be, spre mi nja nja in pre na {a nja po dat kovdo be sed no raz {i ri la on kraj na{ih mo ~i do je ma nja.Ko se bo ri mo pod pla zom po dat kov in in for ma cijve li ko krat po za bi mo na ra zu me va nje in mo drost.Dra gi vsi, ve li ko pra ve ko mu ni ka ci je, ra zu me va njav praz ni~ nih dneh, ka kor tudi v vsa kem dne vu leta, ki pri ha ja.

Sreč no!Iz tok Kos, pred stoj nik

pa to ci to loš ke ga od del ka

51

kulturne drobtinice

Ko je neka sta ra že ni ca umr la na od del ku za zdrav lje nje sta rost nih bo lez ni v majh ni bol ni šni ci bli zu kra ja Dun dee na Škot skem, so bili vsi pre pri ča ni, da za se boj ni pu sti la ni če sar vred ne ga.

Ka sne je, ko so me di cin ske se stre pre gle do va le nje no bor no za puš či no, so naš le to pe sem. Ka ko vost in vse bi na sta oseb je tako prev ze li, da so ko pi je obš le vse se stre v bol ni šni ci.

Ena od njih je ko pi jo pe smi od ne sla s se boj na Ir sko. Edi-na de diš či na, ki jo je ta sta ra gos pa za pu sti la po tom cem,

Cemerna starkaje bila ob jav lje na v bo žič ni iz da ji no vic se ver noir ske ga zdru že nja za men tal no zdrav je (News Ma ga zi ne of the North Ire land Associa tion for Men tal Health). Ta pre pro sta, a zgo vor na pe sem se je po ja vi la tudi v ob li ki dia po zi ti vov.

Tako je ta drob na, sta ra že ni ca iz Škot ske, brez vsa ke ga � -zič ne ga imet ja, ki bi ga za pu sti la temu sve tu, zdaj av to ri ca »ano nim ne« pe smi, ki kro ži po in ter ne tu:

Pov ze la po sple tu: Nina Vi di ček

Kaj vi di te se stre?Kaj vi di te?

Kaj si mi sli te,ko me po gle da te?

Če mer na star ka,ne pre več pa met na,ne go to vih na vad,

z oč mi, za sa nja ni mi v da lja vo.

Star ka, ki izp lju va hra noin ne od go var ja,

ko ji gla sno pri go var ja te,‘Daj te no, po tru di te se malo!’

Star ka, za ka te ro mi sli te, da ne opa zi stva ri, ki jih poč ne te

in kar na prej iz gub ljano ga vi co ali če velj.

Star ka, ki vam pro ti svo ji vo lji ali krot ko do vo li, da poč ne te kar ho če te,

jo ko pa te in hra ni te,samo da mine dolg dan?

Je to ti sto kar mi sli te?Je to ti sto kar vi di te?

Po tem od pri te oči, se stre,kaj ti to kar vi di te ni sem jaz!

Po ve da la vam bom kdo sem,ko tu kaj se dim tako mir no,

tako kot uka že te,ko jém na vaš ukaz.

Sem de set let na de kli ca,ki ima oče ta in mamo,

bra te in se stre,ki lju bi jo drug dru ge ga.

Sem šest najst let no de kle,s kri li na no gah,

ki sa nja, da bo kma lusre ča la svo je ga lju be ga.

Sem ne ve sta pri dvaj se tih,moje srce po ska ku je,ko da jem zaob lju bo,

ki me za ve zu je do kon ca živ lje nja.

Zdaj jih šte jem pe tind vaj set,imam svo je otro ke,

ki po tre bu je jo moje vo de nje,imam va ren in sre čen dom.

Sem žen ska pri tri de se tih,otro ci hi tro ra ste jo,

med se boj smo po ve za ni z vez mi,ki bi mo ra le tra ja ti več no.

Ko jih imam šti ri de set,so moji si no vi odra sli in zdo ma,

toda ob stra ni mi sto ji mož,ki skr bi, da ne ža lu jem.

Pri pet de se tih se ob mo jih ko le nih zno va igra jo do jenč ki,

zo pet poz nam otro ke,moje ljub lje ne in sebe.

Nad mano se zgr ne jo tem ni ob la ki,moj mož je mr tev.

Ko se za gle dam v pri hod nost,se vsa na je žim od gro ze.

Moji otro ci se od da lju je jo,ima jo svo je otro ke,

mi slim na vsa mi nu la letain lju be zen, ki sem jo poz na la.

Zdaj sem star ka.Kako kru ta je na ra va!

Sta rost je ša la,ki iz člo ve ka na re di nor ca.

ČEMERNA

STARKA

52

kulturne drobtinice

Telo usah ne,pri vlač nost in moč iz gi ne ta.

Tam, kjer sem ne koč ime la srce,je zdaj ka men.

Toda zno traj te sta re raz va li ne,še ved no pre bi va mla da de kli ca.

Moje iz mu če no srce tu in tamše ved no zna ki pe ti od ču stev.

Spo mi njam se ve se lih in ža lost nih dni.

V mi slih ved no zno va lju bim in po do ži va ljam svo je živ lje nje.

Mi slim na vsa ti sta leta,ki jih je bilo pre ma lo in so pre hi tro

mi ni la,in spre je mam nei zo gib no dejs tvo,

da nič ne more tra ja ti več no.

Zato ljud je, od pri te oči,od pri te oči in po glej te!

Pred vami ni če mer na star ka,pred vami sem JAZ!!

Spom ni te se na to pe sem, ko na sled njič sre ča te sta rej šo ose boin se je mor da otre se te, ne da bi po gle da li v nje no mla do du šo.Vsi bomo ne ke ga dne na nje nem me stu!

Zdaj ni čas, da bi pre miš lje va li o tem če sar ni ma mo.

že li SZSV - Sin di kat zdravs tva in so cial ne ga vars tva SB NM

Dra gi čla ni Sin di ka ta zdravs tva in so cial ne ga vars tva!

Vse to vam v letu 2009

Raje po mi sli mo, kaj lah ko na re di mo s tem, kar ima mo.

E. He ming way

Za ba vaj te se, uži vaj te v živ lje nju, smej te se, jo kaj te, de li te lju be zen, lju bi te se, bo di te do bri do dru gih in do sebe.

Kako pri jet no je, ko ob 15.30 po do pol dan skem raz da ja nju v bol ni šni ci opa ziš praz ne zrač nice na av to mo bi lu ...

Naj brž bi ob ta kem do god ku mar si-ka te ri de la vec bol ni šni ce ne mo gel os ta ti mir ne krvi.

Res je, da je na še par ki riš če že kar dalj še ob dob je pre za se de no in vsi „po pot ni ki“, ki pri ha ja jo po svoj „vsak-da nji kruh“ ve li ko krat za ra di tak šne situa ci je po sta ne jo jez ni in raz …

Ob vsej svo ji po šte no sti in po zi tiv ne-mu gle da nju na sle her ni vsak dan, tudi jaz ni sem mo gla os ta ti v ko ži pri jaz ne me di cin ske se stre!

Ni ka kor ne mo rem do je ti, da oseb je, ki pri ha ja v bol ni šni co lah ko so de lav-cu sto ri tako de ja nje in ob tem na nje go vem banč nem ra ču nu pov zro-či ško do za naj manj 200€ tež ko pri-slu že ne ga de nar ja!

Ob tem se mi po ra ja mi sel, ali sem ne ko mu ti sto do pold ne res sto ri la ne kaj ne za sli ša ne ga?

Ali sem res komu sto ri la kak šno ško-do?

Ali pa je bilo to samo de ja nje neiz-

PRAZNE ZRAČNICE

mer ne jeze in hu do bi je?

Na vse zad nje sem bila ob tem mo jem do-god ku samo ža lost na, ker sem mne nja, da smo zdravs tve ni de lav ci kul tur ni ljud je, z ve li ko mero ra zu me va nja in spo što va nja do soč lo ve ka!

Ven dar sem priš la do za ključ ka, da že vr sto let raz miš ljam po pol no ma na ro be in mo go-če pre več naiv no!

Irma Ku mer

53

kulturne drobtinice

P.S. Ta do go dek sem (na po zi ti ven način) opi sa la svo ji 6. let ni hčerki in ob za ključku mo je ga pri po ve do va nja mi je re kla:“Ma mi ca, to je bil pa en zelo grd striček!“ In na da lje va la s svo jo mi-slijo:“ Upam, da nisi jez na! Glej, da ne boš tudi ti spu sti la“ven tilčke“ temu gr-de mu stričku, ker je to zelo grdo!“

Mi slim, da si reak ci jo moje hčer ke lah ko vza me sle her ni po sa mez nik za vzgled!

Novo leto nas ved no zno va vabi na pot is ka nja sre če.

To je pot do tvo je ga srca, do last nih že lja in vred not živ lje nja.

Ne žar lu či, ne zu na nji lesk da ril je ne mo re ta dati. A to ple be se de in dlan, ki si jo sti sne mo drug dru ge-mu, so na mig, da smo s svo jo po moč-jo in pri ja teljs tvom nek je v bli ži ni, da v tem is ka nju ni smo sami!

Vsa ke mu po se bej že li mo oseb no do-ži ve to praz no va nje No ve ga leta. Naj vam pri ne se oseb ne ga za do voljs tva ter miru v srcu!

Glav na se stra Ne vro loš ke od del ka Anka Pra ho vi ć Pred stoj nik Ne vro loš ke ga od del kaŽe li mir Boš njak

Sreč no!

54

dober tek

Sama de ko ra ci ja mize je zato malo bolj zah tev na, kar od gos po di nje zah te va malo več ča sa in do mi sel no sti, pri po ro ča jo pa se na rav ni ma te ria li (les, ze le nje, raz ni oreš ki, suho cvet je, plo do vi...). Ob pri pra vi mize se obi čaj no upo ra bi naj bolj ši pri bor in je dil ni ser vis, ki nam po ma ga us tva ri ti pri mer no okra si tev mize. Ob tej pri li ki se lah ko po leg po grinj ka iz ka že tudi manj ša po zor nost, da-ril ce z ime nom go sta, kar ka sne je pri po mo-re k ne mo te ne mu po se da nju. Če ima mo praz nič ni okras na sre di ni mize, ta ne sme

za kri va ti po gle dov go stov, sve če pa priž ge-mo ta krat, ko so vsi gost je že za mizo, saj jim s tem iz ka že mo pri srč no do bro doš li co in tudi samo go re nje sve če je pod nad zo-rom. Kljub buj ni do miš lji ji gle de kra si tve, se mo ra mo za ve da ti, da mora os ta ti do-volj pro sto ra za po gri njek in naj manj 50 cm dol ži ne mize za go sta. Po gri njek se pri-pra vi gle de na je dil nik, ved no pa mora biti prvi okra sni krož nik, pod krož nik, ki os ta ne ves čas na mizi, na ka te re ga nato po stav-lja mo dru ge krož ni ke in je obi čaj no več ji od os ta lih krož ni kov. O po la ga nju pri bo ra

Pri pra vi la Da ni ca Jo žef

Praz no va nje bo žič nih in no-vo let nih praz ni kov je za vso dru ži no in za go ste ne kaj po seb ne ga, na ka te re ga se vsak po svo je pri prav lja jo. Mi-slim pa, da ima še naj več dela gos po di nja, ki mora po skr be ti za več ji del te do bro doš li ce. V tem ča su mora biti miza že po tra di ci ji bo ga to pri prav lje na, kar naj bi v dru ži no pri na ša lo bla go sta nje in ro do vit nost.

samo os nov no na vo di lo, levo od krož ni ka po lo ži mo vi li ce, na de sno pa nož in žli co in si cer na zu na njo stran po lo ži mo pri bor, ki ga bomo naj prej upo ra bi li. De sert ni pri-bor po lo ži mo nad krož nik in si cer za tor te in čvr ste sla di ce male vi li ce, sred nje ve li ko žli co za moč na te in kre ma ste sla di ce. Ko-zar ce raz vr sti mo de sno nad krož ni kom in si cer malo manj ši ko za rec za belo vino in več ji za rde če in ko za rec za vodo, ki je brez pec lja. Hra no po stre že mo z leve stra ni, upo-rab lje ne krož ni ke pa po bi ra mo z de sne. Ob ser vi ra nju na krož nik se dr ži mo na če la, da naj bo por ci ja majh na, po seb no če je je-dil nik bo gat. Pri se sta vi je dil ni ka mo ra mo pa zi ti, da se v je dil ni ku ne po jav lja jo jedi iz is te ga ži vi la, na či ni pri pra ve hra ne naj bodo raz lič ni in tudi barv no us kla je ni. Če, nam vse to uspe, po tem bo oma men vonj s krož ni ka spod bu dil br bon či ce, te bodo oži-ve le, tudi po gled na oku sno pri prav lje no jed bo mam ljiv, ča ka mo samo še na tre nu-tek, da se po je di na zač ne. Pa me ten nas vet, vsta ni od mize ta krat, ko bi še ved no ne kaj ma le ga po je del. Sama sem lju bi te lji ca slo-ven ske kmeč ke ku hi nje, zato sem se tudi od lo či la za je dil nik s tra di ci jo, obi čaj no je to za bo žič ni ve čer ali Sil ve stro vo: go ve ja juha z ma sle ni mi žlič ni ki ali do ma či mi re zan ci, pe če na rač ka, na de van svinj ski � am, go ve di na iz juhe, za pri lo go hre no-va oma ka z ja bol ki, mlin ci, pra žen krom-pir, sme ta nov štru kelj, du šen br stič ni ohrovt, me ša na so la ta (ra dič, ze lje), za sla di co pa hruš ke s čo ko lad no kre mo in ore ho va po ti ca.

Nas vet: juho in ore ho vo po ti co lah ko pri-pra vi te že dan prej.

GOVEJA JUHAZa do bro juho po tre bu je mo 1,5 kg go ve-di ne, naj bo lje pr sne ga kosa ali hrb tiš ča, ju šno ze le nja vo, vse to damo v več ji lo nec s hlad no vodo, so li mo in po ča si ku ha mo, juha ne sme pre več vre ti, peno po be re mo. Ko je juha ku ha na, jo pre ce di mo in za ku ha-mo žlič ni ke, ki smo jih pri pra vi li iz 4 dag ma sla, 1 jaj ca in 8 dag pše nič ne ga zdro ba. Ma slo do bro ume ša mo, do da mo jaj ce, ko je zmes glad ka, do da mo zdrob. Pu sti mo pol ure, nato pa z žli ca ma ob li ku je mo žlič ni-ke in jih za ku ha mo v vre lo juho. Žlič ni ki naj vre jo 10 mi nut, nato po so do od sta vi mo.

GLAVNA JEDPo tre bu je mo manj šo rač ko, olje, sol, po-per, ma ja ron, 2 ki sli sme ta ni, 2 ja bol ki, 8 su hih sliv, 1/2 če bu le, ne sla na juha za po-li va nje; Očiš če no rač ko obri še mo do su he-ga, na tre mo s so ljo, po prom, ma ja ro nom, zu na njo pa le s so ljo. Z na re za ni mi ja bol ki, s šti ri mi sli va mi na de va mo rač ko, po ve že mo s su kan cem, po lo ži mo v na meš čen pe kač, pre li je mo s vro čim ol jem in damo v pe či co ter pe če mo pri 200° oko li uro in pol, vmes jo po li va mo z juho in last nim so kom. Pro ti kon cu do da mo narezano če bu lo, ku ti no, še os ta le sli ve in spe če mo do kon ca.

Za na de van svinj ski � am po tre bu je mo 1,2 kg svinj ske ga � a ma, sol, po per, za NADEV:

Dobrodošli za praznično mizo

55

dober tek

od li je mo, mlin ce stre se mo v po so do, za be li-mo s so kom od rač ke in po nu di mo k rač ki.

Sku han krom pir olu piš in raz re žeš ter ga na maš čo bi pra žiš, pro ti kon cu lah ko malo zali ješ z juho in po so liš.

Za štru kelj po tre bu ješ vle če no testo in na dev iz go ste sme ta ne (Mi le ra ma), 7 dag slad kor ja, 3 jaj ca, 5 dag be le ga kru ha, li mo-ni na lu pi na, sme ta na za pre liv. Vle če no te-sto raz vle če mo in na ma že mo z na de vom (v skle di zme ša mo sme ta no, slad kor, ru me-nja ke, li mo ni no lu pi no in tan ko na re zan kruh, na zad nje pa še sneg), štru kelj zvi je-mo in spe če mo, oko li 45 mi nut pri 180°C.

Očiš čen ra dič ope re mo in v skle di zme ša-mo z str tim če snom, so ljo, buč nim ol jem, ku ha nim krom pir jem ali ku ha nim � žo lom.

SLADICAZa sla di co bomo po tre bo va li 50 dag gren-ke čo ko la de, 3 žli ce sme ta ne, 2 žli ci po ma-ranč ne ga li ker ja, no že va ko ni ca za čimb za me de nja ke, 4 hruš ke iz kom po ta;

Gren ko čo ko la do gro bo se se klja mo in nad vro čo vodo raz pu sti mo in med me ša-njem do da ja mo sme ta no, li ker in za čim-be. Kre mo ena ko mer no po raz de li mo po de sert nem krož ni ku. Hruš ke od ce di mo, na-re že mo na krh lje in pah lja ča sto zlo ži mo na krož nik ob čo ko la di ali v čo ko la do, po leg še okra si mo sme ta no, čo ko lad ne os truš ke in do da mo li stič mete. Po stre že mo s slad kim char donayem.

Ore ho va po ti ca- krh ko kva še na: po tre-bu je mo 60 dag moke, 3 dag kva sa, 1 žlič ka soli, 2 dl mle ka, 14 dag slad kor ja, 14 dag ma sla, 4 ru me nja ki, sol, 1 za vi tek va ni li na, maš čo ba za mo del;

Za na dev: 40 dag mle tih ore hov, 2 do 3 dcl mle ka ali slad ke sme ta ne, slad kor ja po oku su, 1 do 2 žli ci ruma ali sli vov ke, sneg iz be lja kov;Kvas zme ša mo z žlič ko moke, mle kom in slad kor jem, po ča ka mo da se malo dvig ne, iz vseh se sta vin na re di mo kva še no te sto, je bolj kot za kek se, ga raz va lja mo, na ma-že mo z na de vom (zmle te ore he po pa ri mo z vre lim mle kom ali sme ta no, te ko či ne ne sme biti pre več, do da mo rum, sli vov ko, slad kor in na zad nje še sneg), s po moč jo prta zvi je mo in damo v na maš čen pe kač, zju traj po ti co spe če mo v sred nje vro či pe-či ci, pu sti mo jo ne kaj ča sa v mo de lu, zvr ne-mo in po sipamo s slad kor jem.

Juho po nu di mo v ju šni ku.

Na ser vir ni pla denj po lo ži mo ob robu go-ve di no iz juhe, pe če no rač ko, ja bol ko, sli ve in ku ti no do da mo še re zi ne na de va ne ga � a ma, po sre di ni pa na de va mo ohrovt, mlin ce, krom pir in hren. Ra dič lah ko po-stre že mo v skle dah za so la to ali pa dobi vsak svo jo so la to.

Naj na kon cu do dam samo še to, da vam že-lim le pih tre nut kov ob po ku ša nju pri prav-lje nih jedi, v no vem letu pa ve li ko zdrav ja in de lov nih us pe hov.Do ber tek vam že li vaša ku ha ri ca Da ni ca

Dobrodošli za praznično mizo1 žem ljo ali 5 dag be le ga kru ha, 6 dag ma-sla, 2 žli ci se se klja ne če bu le, 10 dag mle te te le ti ne, 10 dag mle te go ve di ne, 2 jaj ci, strt če sen, ba zi li ka, pe ter šilj,sol po per.

Flam na so li mo, po po pra mo in za re že mo, da do bi mo žep. Na de va mo z na de vom (žem ljo na re že mo na košč ke in na vla ži mo z juho, na ma slu pra ži mo čebu lo, da po ste-kle ni, do da mo mle to meso, oso li mo in pra-ži mo). Ko se me sni sok po su ši, od sta vi mo in vme ša mo na mo če no žem ljo, jaj ci, sol, poper, če sen, ba zi li ko, pe ter šilj, žep za ši je-mo in pe čen ko po lo ži mo v pe kač, pri li je mo pol za je mal ke juhe in pe če mo v za čet ku na pri tem pe ra tu ri 220°C, ko pa meso po ru me-ni tem pe ra tu ro zni ža mo na 180°C. Pe čen-ko ves čas za li va mo s so kom in po po tre bi obra ča mo. Pe če mo oko li 2 uri in pol.

PRI LO GEJa bolč ni hren (do ma či hren na ri baš, ga za li ješ z vre lo juho, na ri baš ja bol ko, malo po slad kaš, do daš kis in olje, pre me šaš) in po nu diš to plo.

Br stič ni ohrovt oči sti mo, ope re mo in nato blan ši ra mo v sla ni vodi, ki smo ji do da li ku-mi no in če sen. Po ne kaj mi nu tah jih stre-se mo na vro če olje, kjer smo že pre pra ži li če bu lo, do da mo sla ni no, vse sku paj pre me-ša mo in pu sti mo, po že lji lah ko do daš malo ki sle sme ta ne, na me sto sla ni ne pa do daš žlič ko maš čo be od rač ke.

Mlin ce raz lo mi mo, poparimo jih z vre lo vodo in po kri je mo, za 10 mi nut, nato vodo

56

šport in rekreacija

Jesenski pohod na Koglo (Haeglein)V ne de ljo, 23. no vem bra, smo se

» led vič ni re krea tiv ci«, na ši dru žin-ski čla ni in pri ja te lji od pra vi li na

je sen ski po hod, to krat na po droč-je ob či ne Šmar ješ ke To pli ce,

toč ne je na Ko glo.

Sonč no ju tro, ne ko li ko mrz lo, nas je opo-zo ri lo, da je po treb no na tak ni ti kako ob-la či lo več, tudi ro ka vi ce in kapa sta bila do bro doš la. Po hod niš ke pa li ce in poln ru zak, pa sta tako ali tako na ša sprem lje-val ca, če prav se obi čaj no iz ka že, da ma li-ce iz ru za ka ni ko li ne po tre bu je mo.

To krat z Još ko to ve stra ni, Još ko Ši mic je naš mi ni ster za šport, ni bilo prav no be ne-ga na mi ga za ka kr šno koli pre se ne če nje. Ves čas se je dr žal za dr ža no, s se boj je pri-pe ljal celo mamo in hčer, kar je dalo slu ti ti, da se od prav lja mo na re sno turo. Ko smo na še je kle ne ko njič ke lepo raz po re di li na par ki riš ču pred Os nov no šo lo Šmar je ta, se je pri pe ljal še en naš član, Lu žar Bran ko s dru ži no oz. po do ma če mu pra vi jo Lu žar jev Fran ci. In sle di jo je prvo pre se ne če nje, »mi-zi ca po gr ni se«, kaj ti Fran ci, že na in hče ri so nam pri pra vi li po gr nje no mizo pol no slast nih do brot: vroč čaj, ka vi co, do ma če na pit ke, di še če pe ci vo… Vsi smo se obr ni-li pro ti Još ko tu in ča ka li nje go vo reak ci jo. Na ga jiv na smeh je dal slu ti ti, to še ni vse! Kma lu, ko smo kre ni li na pot, ki nas je vo-di la mimo do ma či je Jo že ta Gre gor či ča (ki je tudi naš so tr pin!), se je zgod ba zna vo

Zdrav ka Ži ži ć

šport in rekreacija

Jesenski pohod na Koglo V ne de ljo, 23. no vem bra, smo se

» led vič ni re krea tiv ci«, na ši dru žin-ski čla ni in pri ja te lji od pra vi li na

je sen ski po hod, to krat na po droč-je ob či ne Šmar ješ ke To pli ce,

toč ne je na Ko glo.

Sonč no ju tro, ne ko li ko mrz lo, nas je opo-

Zdrav ka Ži ži ć

po no vi la. To krat z do ma čim ob lo že nim kru hom in na pit ki, ki jih je Jo že pri pra vil za vse nas. Kar re sno smo se mo ra li »vze li v roke«, da smo lah ko na da lje va li po na čr-to va ni tra si, naj prej mimo vasi Bre zo vi ca in po do li ni Za ve trš ce. Sle dil je prvi vzpon sko zi vin sko go ri co Sonč nik in Rav nik. Pot smo na da lje va li mimo Be re ti če ve zi da ni ce,

v ka te ri je bila med NOB par ti zan ska bol ni-šni ca, do Tur jaš ke do li ne. Med pot jo je bilo sli ša ti pri jet no kram lja nje in otroš ki smeh. Po do brih dveh urah smo se povz pe li na 417 me trov z vi no gra di po ra sel hrib Ko glo. Na vrhu hri ba sto ji cerk vi ca Sv.Le nar ta, v ka te ri nam je sta rej ša hči dru ži ne Lu žar pre bra la zgo do vi no kra ja in cerk ve. Ne kaj

57

šport in rekreacija

Jesenski pohod na Koglo (Haeglein)ča sa smo se za dr ža li na vrtu pred ce kr vi jo, s ka te re ga se raz pro sti ra ču do vit po gled po Šmar ješ ki do li ni in šir ši oko li ci. In ker je bil dan son čen, smo vi de li zelo da leč.

Do ma čin ka, ki nam je od pr la vra ta cerk ve, nas je po va bi la še v pri vat no zi da ni co, ki se raz pro sti ra pod zem ljo, tik pod cerk vi jo. Kaj ta ke ga člo vek res ne vidi vsak dan in se spra šu je od kod lju dem ide je, smi sel in na čr ti za kaj ta ke ga. Celo po se ben pro stor ima jo za ku ha nje ze lišč nih na pit kov, vi no te-ko, pro sto re za go ste, ču do vi to ku hi njo… in prav po seb ne mize iz lesa (ko re nin dre-ves) in ste kla.

Sle dil je spust v do li no sko zi Mev ce, kjer so nas zno va us ta vi li čla ni dru ži ne Lu žar, to-krat oče Tone in mlaj ši sin Ro man. V nji ho vi zi da ni ci nas je ča ka lo novo pre se ne če nje: po skuš nja vin, og led šte vil nih di plom za do ber pri de lek ter do ma či me sni proi-zvo di, kruh in nove iz bi re pe ci va. Kaj kma lu je bilo sli ša ti tudi pe sem, kar je po me ni lo, da je po skuš nja vin še kako us pe la. Vmes so se nam pri-dru ži li še za mud ni ki, ki jih je na pla-no zva bi lo pred vsem lepo vre me in te le fon ski kli ci, da se ima mo ču do vi-

to in da ne vedo, kaj za mu ja jo. Lu žar je vi so po skr be li, da so nas »iz gub ljen ci« naš li, saj je potk in cest med zi da ni ca mi to li ko, da se člo vek kaj lah ko zgu bi. Dan se je na gi bal že v poz no po pold ne, zato smo mo ra li kre ni ti na prej. Do ma či ne smo po va bi li,da se nam pri dru ži jo na kmeč kem tu riz mu Škr bi na, kjer nas je ča ka lo poz no ko si lo. Ve se lje, pe sem, žvr go le nje otrok… vse sku paj je samo po tr je va lo, da smo pre ži ve li ču do vit dan v druž bi pri jaz nih lju di. Ko sem se že v mra ku vsed la v avto, se ne ka te ri še ved-no niso mo gli po slo vi ti. In vča sih se na ši čla ni spra šu je jo, obič ja no ti sti, ki če pi jo doma, kaj jih vle če na po hode? Kako naj jim »po ve mo«, da se ima mo ved no zelo, zelo lepo.

58

šport - rekreacija

KOGLO - Zgo do vin ski in umet nost noz go do vin-ski pre gled. Fran ce Blaz nik pi še, da se Ko glo (Hae glein) pr vi krat ome-nja leta 1318 v kle vevš kem ur bar ju, po Mil ku Kosu pa je vas Sela (uil la Dor� ein) v li sti nah na ve de na že oko li leta 1306. Za ni mi vo je, da sred nje veš ke li sti ne ne na va ja jo cerk-ve. Ta se v pi snih vi rih pr vi krat po ja vi še le v 17. sto let ju in si cer v za pi sni kih iz let 1667 in 1677, in leta 1689 tudi v Val va sor je vi Sla vi voj vodine Kranj ske. Za pi snik v go riš kem ar hi vu iz leta 1753, iz ka te re ga čr pa Vol čič, pra vi, da je cer-kev pos ve če na sv. Bar ba ri, da je pri ol tar ju te svet ni ce tudi bra tovš či na sv. Bar ba re in da so ma še va li le pri tem ol tar ju. Kot cer kev sv. Bar ba re je stav ba vri sa na še na jo že � n skem vo jaš kem zem lje vi du iz let 1763-1787. Če prav v kar tam pri pa da jo čem opi su cer kev ni ne po sred no ome nje na, pa

jo lah ko pre poz na mo v tek stu, ki pra vi, »da je od cerk ve, ki sto ji na sa mem na vzpe ti ni pri Go re nji vasi pri Šmar je ti, mo go če s stre lom do bro do se či do li no, ki le ži pred njo, in pot, ki pri ha ja v vas.« Let ni ca 1532 in na pis v got ski mi nu sku li »GOTT HILF UND S. ELIAS« (Po ma gaj Bog in sve ti Eli ja) na bro na stem zvonč ku v za kri sti ji go vo ri ta, da je cer kev sv. Le nar ta do sti sta rej ša od pr vih ar hiv skih na vedb.

(VIR: Po knji gi UMETNOSTNI SPOMENIKI V ŽUPNIJI ŠMARJETA)

ODRASLI OTROCI IN ŠTUDENTI

SMUČANJE 145,00 € 135,00 €

DESKANJE 165,00 € 155,00 €

Od hod smu čar ske ga av to bu sa bo pred tr go vi no Tuš v Por to val du ob 8:00, pri hod pa pred vi do ma ob 14:00.

Pri ja ve in in for ma ci je:nusa.more @gmail.comNu ša More 031 375 908Ži va Pe ča var 031 367 086

BOŽIČNI TEČAJBOŽIČNI TEČAJ

Tudi le tos med no vo let ni mi po čit ni ca mi or-ga ni zi ra mo te čaj alp ske ga smu ča nja in de-ska nja na sne gu. Te čaj bo po te kal na smu-čiš ču Bela od 26.12. do 30.12.2008. V ceno so všte ti: pre voz z av to bu som, smu čar ska kar ta, ma li ca in uči telj. Po pred hod nem do go vo ru si je mož no brez plač no iz po so-di ti smu čar sko opre mo (smu či, smu čar ske čev lje in če la de).

nagradna križanka

NAGRAJENCI KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VIZITE:1. na gra da: Jožica ROLIH, Petelinjek - NM2. na gra da: Dušanka PLUT, Semič 3. na gra da: Martin KASTELIC, Brusnice

Pra vil ni od go vor se gla si: PRIMARNO ZDRAVSTVO

Na gra jen ci lah ko na gra de do bi jo oseb no v splo-šni služ bi pri gos pe Bi ser ki SIMČIČ!

NAGRADE TOKRATNE KRIŽANKE SO:1. NAGRADA: knji ga2. NAGRADA: ma ji ca3. NAGRADA: praktična nagrada

Pra vil no iz pol nje ne ku po ne kri žan ke poš lji te na na slov ured niš tva!

Splo šna bol ni šni ca Novo me sto, Šmi hel ska ce sta 1, 8000 Novo me sto, Tel: 07 39 16 130, fax: 07 33 23 097, e-mail: bi ser ka.sim cic @sb-nm.si

ZMAGA ZA VAŠE GRLO.N

eoSe

ptol

ete

vseb

ujej

o ce

tilp

irid

inije

v kl

orid

.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Septolete in Septolete D z antiseptičnim delovanjem temeljito počistijo z viri bolečine in vnetja v vašem grlu. Septolete plus pa s protibolečinskim in protimikrobnim delovanjem hitro pomagajo pri močno bolečem in vnetem grlu.Tudi novi člani družine Septolete, NeoSeptolete s prijetnimi okusi zelenega jabolka, limone in divje češnje, bodo z aktivnim delovanjem poskrbeli, da bo z vašim grlom vse v redu.

Septolete . In vaše grlo spet deluje.

507-2008_Septolete_oglas_VIZITA.1 1 11/3/2008 9:12:26 AM