PROTIZDRSNA ZAŠČITA TAL IN MERITVE KOEFICIENTA

ZDRSNOSTI TAL S PRIPOROČILI ZA NAČRTOVANJE

PROTIZDRSNOSTI TAL

Drago Borštnar

Direktor podjetja Borštnar & CO. Ljubljana

Sodni izvedenec za nesreče pri delu

DRSNOST TAL – POGOST VZROK ZA PADCE IN POŠKODBE

• Pogoste poškodbe zaradi zdrsov in padcev imajo za posledico odškodninske zahtevke

• Zato je primerno že pri načrtovanju upoštevati drsnost tal in uporabiti ustrezne materiale

• V kolikor gre za sanacijo obstoječih tal, pa uporabiti sredstva, ki preprečujejo drsenje

Najpogostejše ustanove, kjer so odškodninski zahtevki zaradi padcev

• Zdravilišča

• Bolnišnice

• Osnovne in srednje šole

• Vrtci

• Trgovine in trgovski centri

• Zunanje površine pred ustanovami

ZDRSI IN PADCI

• Najpogostejši vzrok je drseča površina:

• - marmor,

• - parket,

• - laminat,

• - linolej in drugi podi, ki imajo faktor

drsnosti pod 0.50

ZDRSI IN PADCI

Vzroki so lahko:

- neprimeren (drseč) lak,

- prah

- neprimerna čistila,

- polirne paste,

- mokra in spolzka tla,

- polite različne tekočine itd.

Načrtovanje varnosti glede zdrsnosti

• Pri nakupu upoštevati talne obloge, ki imajo ustrezen koeficient zdrsnosti in kot dokazilo ustrezne certifikate oz. izjave

• Pred nakupom testno izvesti meritve drsnosti na vzorcu in nato ponovno na položenih površinah

• Po določenem številu čiščenj ponovno izvesti kontrolne meritve drsnosti

DRSNOST KERAMIČNIH PLOŠČIC

• Drsnost talnih površin pri hoji z boso nogo

• Določa nemški dokument BAGUV 26.17 /1987/ in določi 3 razrede: A, B, C

• Klasifikacija je po nemških normativih za preizkus in uvrstitev v razrede protizdrsnosti po metodi mokre nagnjene ploščadi:

RAZREDI A, B, C

• Razred A – najmanj protidrsne ploščice 12 stopinj nagiba

• Razred B – 18 stopinj nagiba

• Razred C – 24 stopinj nagiba najbolj protizdrsne ploščice

• Primer: za keramične ploščice ob bazenih se zahteva razred B.

STANDARDI IN NORMATIVI

• Standard za določitev protidrsnosti in za njeno preiskavo pri nas še ni bil sprejet.

• Tudi v okviru Evrope normativi še niso poenoteni. V Nemčiji se uporabljajo koeficienti protizdrsnosti:

- v industrijskem območju: DIN 51 130

- v mokrih prostorih z boso nogo; DIN 51 097

• V Kanadi in USA se uporabljajo OSHA standardi

• Uporabljajo pa se: meritve tornega koeficienta, vrednosti po preizkusu z nihalno napravo in naoljeno ploščadjo.

PRIMERJAVA Z NORMATIVI

Lestvica varnosti po OSHA standardu (Occupational Safety and Health Administration –

ZDA):

Faktor trenja

0,00 – 0,50 ZELO NEVARNO

0,50 – 0,60 DOKAJ VARNO

0,60 – 1,00 ZELO VARNO

PRIMER DRSNOSTI TRIBUN ELANA INVENTE:

• POHODNA POVRŠINA TRIBUN – NOV VZOREC cca 1 m2

• ČAS: preden gre v proizvodnjo

• MATERIAL: MDF PLOŠČA 18 mm

• SUHO: rezultat drsnosti (faktor trenja) 0,69

• USTREZNOST: DA

• OPOMBE: testirano 3. 7. 2009

PRIMER DRSNOSTI PARKETA ELANA INVENTE:

• PROSTOR: ŠPORTNA DVORANA

• POHODNA POVRŠINA TAL – NOV VZOREC - cca 1 m2 - lakirano 1 mesec prej

• MATERIAL: parket

• SUHO: rezultat drsnosti (faktor trenja) 0,87

• USTREZNOST: DA

• OPOMBA: 1 mesec po uporabi paketa v dvorani se meritve ponovijo

STROKOVNE ANALIZE

• Analiza šolskega športnega prostora s smernicami za nadaljnje investicije

• Naročnik: Ministrstvo za šolstvo

• OBŠIRNO ZAKLJUČNO POROČILO, september 2012

•

• Dr. Gregor JURAK in sodelavci

• FAKULTETA ZA ŠPORT

Drsnost športnih podov smo merili v 14 šolskih športnih dvoranah. Vzorec smo oblikovali na podlagi poznavanja najbolj pogosto vgrajenih športnih podov v Sloveniji in sicer namensko glede na vrsto, posebnost vgradnje in starost športnega poda (Preglednica 12).

MERITVE V ŠPORTNI DVORANI

objekt vrsta poda leto protidrsni skupina poda suha prašna mokra

vgradnje premaz meritev meritev meritev poda

Biotehnični izobraževalni parket 2008 da prvotni 0,82 0,74

center Ljubljana

Fakulteta za šport, dvorana parket 2010 ne zamenjani 0,89 0,62

Krn

Fakulteta za šport, dvorana parket 2009 ne zamenjani 0,93 0,42 0,67

Škrlatica

Gimnazija Poljane, Ljubljana poliuretanski 2010 ne zamenjani 0,62 0,47 0,77

Hala Tivoli, Ljubljana parket 1995 da zamenjani 0,89 0,74

OŠ Božidar Jakac, Ljubljana poliuretanski 1981 ne prvotni 0,91 0,80 0,76

OŠ Davorina Jenka, Cerklje na parket 2004 da rekonstruirani 0,78 0,87

Gorenjskem

OŠ Ig parket 2005 da rekonstruirani 0,45 0,37 0,78

OŠ Ivana Groharja, Škofja parket 1995 da zamenjani 0,58 0,89

Loka

OŠ Nove Fužine, Ljubljana parket 1988 ne prvotni 0,89 0,72 0,66

OŠ Petrovče parket 2001 ne prvotni 0,36 0,32 0,86

OŠ Savo Kladnik, Sevnica parket 1994 ne prvotni 0,28 0,23 0,81

OŠ Šenčur parket 2005 ne rekonstruirani 0,84 0,77

Srednja zdravstvena šola parket 1998 ne prvotni 0,94 0,69

Ljubljana

Športna dvorana Ježica parket 1991 da zamenjani 0,77

Športna dvorana Krim parket 1984 da prvotni 0,90

Športna dvorana Slovan parket 2004 da zamenjani 0,88

Stopnice – padec osebe, hujše poškodbe - ne smejo biti gladke oz. spolzke

PRIMER DRSNOSTI KEREMIČNIH PLOŠČIC:

• PROSTOR: ŠPORTNA DVORANA – KOPALNICE PRED SAVNAMI

• POHODNA POVRŠINA: hodnik in garderobe

• MATERIAL: keramika

• SUHO: rezultat drsnosti (faktor trenja) 0,43

• USTREZNOST: NE

• OPOMBA: ker so že polagali so morali po nalogu

nadzornega odkopati nazaj cca 60m2 pločic

ZDRSI IN PADCI (hodniki, avle, stopnišča, telovadnice, kuhinje,…)

MERITVE DRSNOSTI - informativne

Meritve drsnosti površin

AMERICAN SLIP METER® Model ASM 825 Digital

INSTRUMENT ZA MERITVE DRSNOSTI POVRŠIN

• AMERICAN SLIP METER ® Model ASM 825 Digital made in USA

• Spodaj so nameščeni 3 neolitski senzorji

• Metodologija - delovanje: po ravni površini se potegne za razdaljo cca 20 cm po 1x v vse 4 strani, rezultate se sešteje in deli s 4: to je končni rezultat – torni koeficient

Spodnji del: senzorji iz neolita

Po meritvi se rezultat primerja:

Lestvica varnosti po OSHA standardu (Occupational Safety and Health Administration –

ZDA):

Faktor trenja

0,00 – 0,50 ZELO NEVARNO

0,50 – 0,60 DOKAJ VARNO

0,60 – 1,00 ZELO VARNO

Upošteva se metodologija proizvajalca merilne opreme

Po standardih, ki jih je sprejel Laboratorij Underwriters Laboratorij (UL) in ameriško meroslovno društvo American Society of Testing and Materials (ASTM), ASTM D2047 in Priročnik o zdrsih in padcih, Stephen I. Rosen, Hanrow Press. Upoštevamo tudi standarde varnosti zakonodaje, ki velja pri nas in so obširneje navedeni na koncu celotnega poročila o meritvah drsnosti, ki pa je sestavni del tega poročila.

American Slip Meter ASM 825 je namenjen hitremu preskusu statičnega količnika trenja z uporabo zelo znanega materiala za preskušanje, to je neolita. Instrument ima namreč senzorje iz neolita. Neolite je registrirana blagovna znamka podjetja Goodyear Tire & Rubber Co. Uporaba neolita kot materiala za preskušanje je opisana v standardu ASTM. Tu so še referenčni standardi in sicer glede aparata: Tipala in priprava – ASTM F609, Uporaba naprave – ASTM D1894, F609, Postopki preskušanja – ASTM F609, Terminologija – ASTM F1646. Standard, ki sta ga sprejela laboratorij Underwriters Laboratory (UL) in ameriško meroslovno društvo American Society of Testing and Materials (ASTM).

Direktiva EU št 89/654 (varnost na delovnem mestu)

• Direktiva Evropske skupnosti št. 89/654 (Varnost na delovnem mestu) Aneks I pravi: 9.01. Tla na delovnem mestu ne smejo imeti nevarnih izboklin, lukenj ali nagibov, biti morajo fiksirana, stabilna in ne smejo drseti. 21.03. V primeru, da delavci svoje delo opravljajo na prostem, morajo biti delovne razmere urejene tako, da delavci ne morejo zdrsniti ali pasti.

• V primeru avtobusov in vlakov bosta evropski parlament in evropski svet sprejela novo direktivo (1) o varnosti, ki bo še posebej zadevala potnike, ki so omejeni pri svojem gibanju. Posebne zahteve:

• protizdrsna površina na prehodih in dostopih (Aneks I, 7.7.5.9.)

• protizdrsne stopnice (Aneks I, 7.7.7.6.)

• protizdrsne talne površine na področjih, ki so namenjeni invalidskim vozičkom (Aneks VII, 3.6.1. in 3.8.3.g)

• nedrseče mokre površine (aneks VII, 3.5.)

Zakon o varnosti in zdravju pri delu

• 5. člen

• (zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu)

• (1) Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.

• (3) Delodajalec mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh.

• 19. člen

• (obveznosti delodajalca)

• Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da: …….

• – zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

• B) Urejenost delovnih mest

• 8.) Tla, stene, stropi in strehe

• 37. člen

• (1) Delodajalec mora zagotoviti, da tla v delovnih prostorih

• nimajo izboklin, lukenj ali podobnih neravnin. Obloge pohodnih

• površin morajo biti trdne in pritrjene, odporne pred obrabo in

• gladke, vendar na njih ne sme drseti.

• 11. Poti za gibanje delavcev, prometne poti ter nevarne površine

• b) zahteve za stopnišča in lestve

• 56. člen

• (3) Pohodna površina stopnic mora biti ravna in izdelana iz

• materiala, ki ne drsi. Če delodajalec tega ne more zagotoviti,

• mora stopnice obložiti s trakovi, ki preprečijo drsenje.

• 19. Delovna mesta na prostem

• 93. člen

• (4) Če delavci delajo na prostem, mora delodajalec delovna mesta

• urediti tako, da:

• e) delavci pri delu ali med hojo ne morejo zdrsniti ali pasti.

• Zahteve iz 53., 56., 57., 58., 59. in 60. člena tega pravilnika

• veljajo tudi za delovna mesta na prostem.

•

PRIMERJAVA REZULTATOV PO UPORABI PROTI ZDRSNIH ČISTIL

Proti zdrsne zaščite:

• Protizdrsni premazi

• Jedkanje površine po posebnem sistemu

• Nasekavanje površine (npr. teraco, stopnice,..)

• Nalepitev protizdrsnih trakov

• Zaščita tal z nedsnimi tepihi ali tekači oz. gumijastimi podlagami

Ploščice pred bazenom: na območju širine 1,15 m in dolžine 0,92 m je na vsaki ploščici protidrsna prozorna zaščita, kar je vidno, ko je slikano pod kotom proti svetlobi.

Padec pri bazenu:

Zaščita površin pred padci

Torni koeficient:

MERITVE DRSNOSTI V TRGOVINI

1. PROSTOR: TRGOVINA – PRI POLICAH S SADJEM IN ZELENJAVO cca. 12 m od vhoda

MATERIAL: KERAMIČNE PLOŠČICE

SUHO: rezultat drsnosti (faktor trenja) ustreznost opombe

0,35 NE

MOKRO: rezultat drsnosti (faktor trenja) ustreznost opombe

0,27 NE

Ker je tožeča stranka navajala, da je možnost padca tudi

zaradi čebulnih olupkov na tleh, so se opravile tudi meritve in

sicer tako, da smo pod senzorje namestili suhe čebulne olupke.

Rezultati so bili sledeči:

1. PROSTOR: TRGOVINA – PRI POLICAH S SADJEM IN ZELENJAVO cca. 12 m od vhoda – pod senzorje se je namestilo olupke od čebule

MATERIAL: KERAMIČNE PLOŠČICE

SUHO: rezultat drsnosti (faktor trenja) ustreznost opombe

0,15 NE

MOKRO: rezultat drsnosti (faktor trenja) ustreznost opombe

0,23 NE

OSTALI INSTRUMENTI ZA MERITVE DRSNOSTI – BRITISH PENDULUM TEST

INSTRUMENT PRED UPORABO

PRIKAŽE SE REZULTAT

MERITVE NA STOPNICAH

INSTRUMENT, KI MERI TORNI KOEFICIEN IN SE SAM POMIKA

Notranjost instrumenta

ZAKLJUČEK

• To je bil kratek povzetek o meritvah drsnosti. • Z ostalimi informacijami smo Vam na voljo v

podjetju BORŠTNAR & CO. LJUBLJANA oz. po mailu borstnar.co@siol.net

• HVALA ZA POZORNOST

• BORŠTNAR & CO. LJUBLJANA