GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN

67 1995

ISSN 0350-3895

G E O G R A F S K I V E S T N I K

GEOGRAPHICAL BULLETIN

BULLETIN GÉOGRAPHIQUE

ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE

BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES

BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES

67

1995

Izdala in založila Zveza geografskih društev Slovenije Published by the Association of the Geographical Societies of Slovenia

Publié par l'Association des Sociétés de Géographie de la Slovénie

Ljubljana 1995

Časopisni svet — Publishing Council — Conseil éditorial dr. Rado Genorio, dr. Lojze Gosar, dr. Matjaž Jeršič, dr. Milan Šifrer,

Karmen Kolenc-Kolnik, Jože Žumer

Odgovorni urednik — Responsible Editor — Rédacteur responsable dr. Franc Lovrenčak

Uredniški odbor — Editorial Board — Comité de rédaction akad. prof. dr. Ivan Gams, dr. Andrej Kranjc, dr. Franc Lovrenčak,

dr. Karel Natek, Milan Natek, dr. Marjan Ravbar, dr. Metka Špes, akad. prof. dr. Igor Vrišer

Glavni urednik — Editor in Chief— Rédacteur en chef dr. Franc Lovrenčak

Upravnik — Administrator — Administrateur dr. Dejan Cigale

Lektor — Language editor — Revu par dr. Tomaž Sajovic

Prevod (v angleščino) — Translated (into English) by — Traduit (en anglais) par Branka Klemene

Izdano z denarno pomočjo Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije

KAZALO

UVODNIK

IVAN GAMS: 70 let Geogra f skega vestnika 5

RAZPRAVE

STANKO PELC : Promet in dnevna migracija v Halozah 9 MATEJA KLINAR : Geografska problematika predvidene male hidroelektrarne

Krajcarica v Triglavskem narodnem parku z vidika varstva okolja 31 KARMEN SADAR : Luka Koper 55 FRANC LOVREČAK : Zveze med reliefom, prstmi in vegetacijo v Planici 79 ANA VOVK: Pomen vode za razporeditev ekotopov v dolinah 91 JERICA M R A K : Kovaštvo na Banjški planoti 103

RAZGLEDI

VLADIMIR KLEMENČIČ : Vloga slovenske geografije v mednarodni predstavitvi Slovenije '21

MILON BUFON : Oris položaja avtohtonih etničnih in narodnih manjšin v Italiji 127 F.W. CARTER: Poland's Migration Problems: A Post-Communist Legacy 141 KLAUS W O L F : Aufgaben einer 'zielorientierten geographischen Landeskunde' 1 6 3

METODE

IGOR VRIŠER: O metodiki geografskega proučevanja 1 6 9

PRIZNANJA 179

KNJIŽEVNOST

Dela 11 (Valentina Brečko) 181 Znanstvena revija, 1994 (Mirko Pak) 183 Igor Šebenik: Pokrajinske značilnosti manjših neurejenih odlagališč odpadkov

v Sloveniji (Milan Natek) 184 Irena Rejec Brancelj: Agrarnogeografska problematika Koprskega primorja z vidika

varstva okolja (Milan Natek) 186 Franc Lovrenčak: Pedogeografija (Ana Vovk) 188 Krajevni leksikon Slovenije 1995 (Ivan Gams) 189 Leksikon Avguština Laha Okolje in človek (Metka Špes) 191 Slovenija—Turistični vodnik (Andrej Černe) 192

KRONIKA

Ob osemdesetletnici dr. Vincenca Malovrha (Igor Vrišer) 195 Prof. dr. Anton Sore — sedemdesetletnik (Milan Natek) 197 Marjorie M. Sweeting (1920-1994) (Jurij Kunaver) 201

ZBOROVANJA

Mednarodna konferenca ob 75-letnici prof. dr. Pavola Plesnika (Franc Lovrenčak) 205 Medinštitutski geografski seminar, Pees, 27. do 28. april 1995 (Mirko Pak) 206 Mednarodna konferenca IGU "Globalne spremembe in geografija" (Karel Natek) 207 Structuring the Contemporary City, Cape Town, 21. do 25. avgust 1995 (Mirko Pak) 209 Poročilo o geografski konferenci CONGEO-95: Geography and Urban Environment,

ki je potekala med 4. in 9. septembrom v Brnu (Češka republika) (Metka Špes) 210 Urbana in regionalna preobrazba v Veliki Britaniji in Sloveniji — izbrani primeri

(London 20. do 23. september 1995) (Andrej Čeme) 212 1. hrvaški geografski kongres, Zagreb, 12. do 13. oktober 1995 (Mirko Pak) 214

BIBLIOGRAFIJA GEOGRAFSKEGA VESTNIKA 1925-1995 215

Uvodnik

70 let Geografskega vestnika

Ivan Gams*

Velika gibanja se začno s prebliskom nekoga, k i j e dobil novo idejo, in vsak velik pohod se začne s prvim korakom. Vemo, kdo je prvi spoznal potrebo, da dobijo slo-venski geografi glasilo v domačem jeziku. To je bil Dalmatinec Ivo Rubić, kasnejši ugledni zagrebški univerzitetni profesor. Bil je član prve generacije študentov geo-grafije v Geografskem inštitutu pri mladi ljubljanski univerzi. Svoj predlog je leta 1923 najprej razložil v geografskem seminarju in nato v društvu, ki mu je bil prvi predsednik. Peterica najbolj prizadevnih članov društva v okviru študentskega kluba je na izletu na Jezersko leta 1923 njegov predlagani naslov Almanah spremenila v Geografski vestnik. S tem naslovom je prva dvojna številka izšla 15. junija 1925. Med znanstvenimi revijami, ki so na Slovenskem začele izhajati po prvi svetovni vojni, je bil GV četrti. Za tedanji začetek velikega pohoda GV, ki še traja, so bili zaslužni zlasti Franjo Baš, Valter Bohinec, Ivan Rakovec, Ivo Rubić, ki je bil prvi urednik G V, in Roman Savnik (Bohinec - Savnik, 1972, Bohinec, 1975).

Ob prebiranju poročil o nastanku naše revije se nehote prikrade primerjava z da-našnjim časom. Honorarjev avtorji za prve letnike GV niso dobivali, tako kot zadnja leta, ko jih je prepovedalo Ministrstvo za znanost in tehnologijo, ki krije večino tiskar-skih stroškov. Razlika je v tem, da so avtorji prvega letnika najprej pisali v dnevne časopise in tam dobljene honorarje poklonili GV za tisk. To se zdaj ne bi moglo po-noviti. Izid GV 1923 so zabeležili ne le doma, ampak tudi v tujini od Trsta in Gradca do Splita. Če bi začelo glasilo ZGD izhajati zdaj, takega odmeva ne bi doseglo. Če bi zdaj hoteli obdržati podobno razmerje med naklado in številom učiteljev in raziskovalcev geografije, bi GV moral izhajati v nakladi več tisoč izvodov. Tiska pa se v 800 izvodih.

Vendar moramo dodati, da GV po drugi svetovni vojni ni več edina geografska periodika. Leta 1952 se mu je pridružil Geografski zbornik in leta 1955 Geografski obzornik, kasneje pa še glasilo univerzitetnega geografskega inštituta in Dela Oddel-ka za geografijo FR Poleg tega izdajamo monografije in vsakih nekaj let zbornik geografskih zborovanj. Kljub temu pa je ostal Geografski vestnik še vedno najboljše ogledalo razvoja geografske stroke in njene raziskovalne plodnosti. Samo v njem najdemo zapise o teoretskih vprašanjih stroke, o novih raziskovalnih metodah, o izi-

* Akad., univ. prof. v pokoju, Ul. Pohorskega bataljona 185, 61113 Ljubljana, Slovenija.

5

Ivan Gams Geografski vestnik 67

du publikacij, pomembnih za geografijo, o društvenem življenju, jubilejih in doseže-nih priznanjih geografov.

Morda se bralcem zdi čudno, da uvodni članek o sedemdesetletnici GV objav-ljamo v številki, ki ima zaporedno številko 67. Saj je v kratkem uvodniku tedanji urednik I. Vrišer (1978) zabeležil izid petdesetega letnika. Toda v letniku 47 se je na-ša revija obširneje spomnila 50. letnice obstoja. V njem sta pod skupnim naslovom Ob petdesetletnici Geografskega vestnika objavila Valter Bohinec članek o rojstvu in prvih začetkih GV in Svetozar Ilešič (1975) članek Glavne značilnosti razvoja Geo-grafskega vestnika. V njem dolgoletni urednik GV ugotavlja upadanje števila geomor-foloških prispevkov. To je po svoje posledica razširitve geografije na mnoga nova področja in krepitve starih družbenografskih panog. Dejstvo, da so vedno bolj redki tudi tematsko naravnani regionalnogeografski članki, pa daje misliti. Ali preuranjena specializacija mladih raziskovalcev ne zavre umevanje regionalne kompleksnosti? Prav za kompleksno geografijo pa se je prof. S. Ilešič v GV najbolj zavzemal. Opra-vičilo za slabo zastopanost regionalne geografije pa je mogoče najti tudi v možnosti, da regionalne raziskave objavljamo drugod. Podobno preusmerjanje raziskovalnega dela, kot je bilo do leta 1975, se je nadaljevalo do danes: manjši delež pišočih od vseh akademsko izobraženih geografov (o tem Gams, 1983), manj avtorjev iz sorodnih strok in manj raziskovalnih prispevkov srednješolskih profesorjev. Na drugi strani pa je povečan delež demogeografskih, naravovarstvenih, hidroloških in metodičnih člankov. Povojno naraščanje prispevkov o teoriji geografije se še nadaljuje v rubriki Razgledi in drugod. To gradivo bi bilo bolj hvaležno za študij idejnega razvoja slo-venske geografije, če bi bolj ali manj revolucionarnim zahtevam piscev sledila tudi praksa, to je tematika v nadaljnjih GV. So pa sami na sebi zanimivi za tiste, ki jih zanima pretekli idejni razvoj v svetu in naši odzivi.

Sicer pa nudi podrobnejši razvid o zastopanosti geografskih panog klasificirani poimenski seznam doslej v GV objavljenih pomembnejših prispevkov, objavljen v tej številki. Zanj je uredništvo zaprosilo knjižničarko gospo Janjo Turk. Uredništvo se je zanj odločilo iz več razlogov. Prvi je praktičen. Vedno več prispelih prispevkov ne navaja že v GV objavljenih raziskav iste tematike. Nismo upravičeni do trditve, da jih avtorji zavestno prezirajo z izgovorom, da so podatki zastareli in izsledki ne-vredni navajanja. Zakaj to bi pomenilo, da vidijo v številkah glavno vrednost ali da geografiji ne pripisujejo značaja vede, ki lahko gradi teoretsko zgradbo le s povezo-vanjem novih gradbenih elementov s starimi. Če bi se ti avtorji odpovedali tej za-htevi, sami ne bi smeli upati na upoštevanje njihovih del v objavah drugih. Zato je bolj verjetno, da so taki avtorji že zapisano v GV pomotoma prezrli. Če smo odkriti, se nam slednje ne dogaja redko. Priznam, da sem tudi sam zardeval ob spoznanju, da nisem iz starih GV iz neznanja navedel vsega, kar bi moralno moral. S tu objav-ljenim seznamom bo takih primerov, upamo, manj.

Drugi razlog za odločitev uredništva je boljše poznavanje opravljenega dela na-ših prednikov. Kdor je moral iz tega ali onega razloga kdaj prelistavati GV vse tja do leta 1923, je priznal: ne bi si mislil, kaj vse so "stari pogruntali" ob veliko manjšem

6

Uvodnik 70 let Geografskega vestnika

številu informacij, kakor so nam dostopne zdaj, in kako raznolike problematike so se naši predniki lotevali. Spoznal je, da je naše geografsko mišljenje manj sad našega spoznanja, kot smo mislili, saj je prispelo v našo zavest po komaj še razpoznavnih poteh. Iz tega pa se rodi spoznanje, da smo dediči bogate preteklosti, na katero smo lahko ob svoji maloštevilčnosti ponosni. Ta zavest pa nam je zdaj prav tako potrebna kot v prejšnjih časih in bo z leti še bolj.

Literatura

Bohinec, V., Savnik, R., 1972: Kako je nastalo Geografsko društvo Slovenije. Geo-grafski vestnik, 44, str. 161-163.

Bohinec, V., 1975: O rojstvu in prvih začetkih Geografskega vestnika. Geografski vestnik, 47, str. 177-179.

Gams, I., 1983: Stanje in perspektive slovenske raziskovalne geografije. Geografski vestnik, 55, str. 9-19.

Ilešič, S., 1975: Glavne značilnosti pedesetletnega razvoja Geografskega vestnika. Geografski vestnik, 47, str. 179-191.

Vrišer, I., 1978: Ob petdesetem letniku Geografskega vestnika. Geografski vestnik, 50, str. 3.

7

».^r.frav.iigo&iisTgoaO tal (F

_ •зЛиап^мвКЈ-вЉкл: v r . <-'Si.A ,ј*Д i>;> : . >b мит» * "A s*, j s ; ^ 5

to«? [пш-: w/r.ifi'im плЛвлџosg Vnr. ei ,•»(, Ifinsoq-: .Hevsioi Umbs-iq ièen

>0тгчж»«иГ.а& ür to l^ueiq pïsgdd iâfeab!baiÊ âb Ihm 9 e « Д О ^ Ј . ^ О Д ј landsnkrtj o/lti'-vrnq i bis. ^ ima t ^ e & s e s s i . ^ « ^ j k a o n i i i v s U o t e u » Ц д о

•

L. ... • - . -