8. e-regijske novice savinjske regije (julij 2013)

ŠTEVILKA 8 2 JULIJ 2013

KAZALO

KAZALO ....................................................................................................................................................... 2

UVODNIK .................................................................................................................................................... 3

K RAZMIŠLJANJU SMO POVABILI ................................................................................................................ 4

RAZVOJ NAS DRUŽI – Predstavitev Podjetniških idej 2013 ........................................................................ 5

OBČINE PRAZNUJEJO ................................................................................................................................ 15

Subregija Osrednje Celjsko ................................................................................................................... 15

Subregija Obsotelje in Kozjansko ......................................................................................................... 17

Subregija Dravinjsko ............................................................................................................................. 19

Subregija Spodnje Savinjsko ................................................................................................................. 22

IZPOSTAVLJAMO ....................................................................................................................................... 23

Subregija Osrednje Celjsko ................................................................................................................... 23

Subregija Obsotelje in Kozjansko ......................................................................................................... 29

Subregija Savinjsko-Šaleško .................................................................................................................. 37

Subregija Dravinjsko ............................................................................................................................. 38

Subregija Spodnje Savinjsko ................................................................................................................. 39

OB KONCU ................................................................................................................................................ 44

Izdajatelj: RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o.

Janez Jazbec, direktor - [email protected]

Uredniški odbor E-regijskih novic: Petra Gregorc, RASR d.o.o., urednica - [email protected]

Bojana Stopinšek, ORP Osrednje Celjsko - [email protected] Anita Čebular, ORP Obsotelje in Kozjansko – [email protected]

Klavdija Šemenc, ORP Savinjsko Šaleško - [email protected] Urška Udovičič, ORP Dravinjsko - [email protected]

Stojan Praprotnik, ORP Spodnje Savinjske doline - [email protected]

mailto:[email protected]


UVODNIK

Spoštovani bralci E-regijskih novic Savinjske regije, časi niso ravno prijazni, še posebej, ko gre za naše mlade. Na vprašanja o prvi službi, o stanovanju, družini in prihodnosti, smo včasih lažje našli odgovore. Zato smo na RASR, Razvojni agenciji Savinjske regije zadovoljni, da lahko z izvajanjem dveh EU projektov prispevamo nekaj za mlade iz naše regije. Prvi je Regijska štipendijska shema, iz katere kadrovske štipendije prejema že 226 dijakov in študentov, ki se bodo po pridobljeni izobrazbi lahko tudi zaposlili. Zahvala gre vodstvom 79 regijskih družbeno odgovornih podjetij, ki se ob načrtovanju svoje poslovne prihodnosti, odločajo za štipendiranje mladih. V projekt se vključujejo tudi naše občine, 17 jih je že ! Odgovorno smo se lotili tudi izvajanja drugega projekta, to je Podjetno v svet podjetništva, ki preko javnega poziva izbranim mladim, omogoča usposobljenost za vstop na samostojno podjetniško pot. Prvo petmesečno usposabljanje je končano, vtisi vseh, ki smo bili tako in drugače vključeni so spodbudni, tudi rezultati so odlični. Začenjamo z drugo skupino 10 mladih, želimo biti podobno ali še bolj uspešni ! Za oba projekta resno računamo, da jih bomo ob pomoči in razumevanju države, lahko izvajali tudi v prihodnje. Še več, iščemo in bomo skrbno še naprej iskali priložnosti za mlade. Stopimo skupaj!

Janez Jazbec RASR, Razvojna agencija Savinjske regije


K RAZMIŠLJANJU SMO POVABILI

Podjetno v svet podjetništva 2013 je nacionalen projekt in je namenjen spodbujanju podjetništva med mlajšimi brezposelnimi z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe.

Glavni cilj operacije je, da bi se mladi po zaključku projekta samozaposlili, zaposlili v lastnem podjetju ali zaposlili pri drugem delodajalcu. Z operacijo želimo doseči tudi regionalne cilje po zagotavljanju podpore pri ustvarjanju novih delovnih mest v podjetništvu in zaposlovanju mladih. Operacijo delno financira Evropski socialni sklad (85 %) in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (15 %). V letu 2013 bo v Savinjski regiji v podjetniško usposabljanje vključenih 20 oseb, dve skupini po deset udeležencev. Le-ti se bodo za obdobje petih mesecev zaposlili na RASR, Razvojni agenciji Savinjske regije d.o.o. V obdobju petih mesecev potekajo strokovna usposabljanja na temo podjetništva. Poleg tega posamezniki s pomočjo notranjih in zunanjih mentorjev nadgradijo svojo podjetniško idejo, pripravijo podjetniški načrt in vse potrebno, da lahko po zaključku usposabljanja ustanovijo svoje podjetje. Hkrati pa jim je podjetniški svet predstavljen na podlagi izkušenj uspešnih in manj uspešnih podjetnikov. Prva skupina, prvih deset udeležencev, je zaključila z usposabljanjem, ki je trajalo od 1. 2. 2013 do 30. 6. 2013. V tem času so že ustanovljena štiri nova podjetja. V začetku septembra se nameravajo registrirati še štiri nova podjetja. Dve podjetniški ideji potrebujeta za samo realizacijo malce več časa, zato je plan ustanovitve podjetij v začetku leta 2014. Druga skupina bodočih podjetnikov je na podlagi Javnega poziva PVSP 2013, ki je bil objavljen v mesecu maju, že izbrana. Z aktivnim delom pa začne 15. 7. 2013. Če bodo rezultati v letu 2013 dobri tudi na državni ravni, naj bi se operacija, ki mladim brezposelnim ponuja odlično priložnost, da razvijajo svoje znanje in si olajšajo podjetniške začetke, regijam pa možnost, da pospešijo nastajanje novih podjetij in v domačem okolju zadržijo domače mlade moči in ideje, izvajala tudi v prihodnje.

mag. Barbara Mikuš Marzidovšek,

RASR, Razvojna agencija Savinjske regije


RAZVOJ NAS DRUŽI – Predstavitev Podjetniških idej 2013

Barbara Skralovnik, prof. slov. in teol. Hofbauerjeva ulica 20, 3330 Mozirje Telefon: 031 383 611

Elektronska pošta: [email protected] Spletna stran: www.mojabeseda.si

PODJETNIŠKA IDEJA:

Moja beseda, lektoriranje, poučevanje in jezikovno svetovanje, Barbara Skralovnik, s. p.

Osnovni opis dejavnosti: Podjetje Moja beseda se bo ukvarjalo z lektoriranjem besedil,

poučevanjem slovenščine in jezikovnim svetovanjem. Opravljali bomo lekture različnih vrst

besedil: diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog, knjig, učbenikov, zbornikov, strokovnih in

poljudnih člankov, življenjepisov, poslovnih dopisov in ponudb, oglasnih sporočil, spletnih

strani ipd. Ponudili bomo še možnosti poučevanja slovenščine kot maternega ali tujega jezika

(v obliki inštrukcij, delavnic, tečajev) in jezikovnega svetovanja (pri sestavljanju besedil in

soočanju z jezikovnimi vprašanji).

Stopnja uresničenosti: ideja je v razvijanju.

Lektoriranje, poučevanje in jezikovno svetovanje

Barbara Skralovnik

Beseda je obleka duše. Seneka


Hiša druženja Žalec - medgeneracijski center

Vodja Hiše druženja Žalec:

dr. Barbara Lužar, univ. dipl. kult. Telefon: 051 419-342 Elektronska pošta: [email protected]

PODJETNIŠKA IDEJA:

Hiša druženja Žalec predstavlja hišo oz. prostor druženja starejših in mlajših, s poudarkom na skupnem ustvarjanju, kreativnem preživljanju prostega časa, promociji zdravega življenja in prostovoljstva. Hiša druženja želi postati stičišče in središče vseh generacij, kjer se bo pretakalo znanje, veščine in modrost iz starejše na mlajšo generacijo in obratno. Družili se bomo ob dobri kavici in domačih piškotih, igrali družabne igre, se nasmejali ob jogi smeha, delali vaje za urjenje spomina, in še veliko več. Hiša druženja bo delovala pod okriljem Slovenske filantropije in tu bo vsak našel kotiček zase. Namen Hiše druženja Žalec je ponuditi brezplačne ustvarjalne delavnice, svetovanje in izobraževanje (zdravstveni in pravni nasveti), ter različne tečaje (telesna vadba, tuji jeziki, ples), ki jih bodo izvajali prostovoljci vseh generacij in bodo dostopni vsem. Poseben poudarek bomo dali mentorstvu mladim (brezposelnim) in posredovalnici prostovoljnih del za starejše. V Hišo druženja želimo privabiti čim širši krog ljudi in strokovnjakov iz različnih področij, ki imajo znanja, veščine in željo, da to prostovoljno delijo z drugimi. Vrata bo Hiša druženja Žalec odprla v jeseni.

„Skupaj bomo ustvarili

lepši svet“


Glas citer

Jasmina Levičar

Poučevanje citer in nastopanje

Jasmina Levičar Žegar 7a, 3262 Prevorje Telefon: 041 443 822 Elektronska pošta: [email protected]

PODJETNIŠKA IDEJA:

Glas citer – poučevanje citer in nastopanje. Svoje znanje igranja na citre podajam učencev na

zanimiv, navdihujoč in sodoben način, kjer je poudarek na izražanju samega sebe. Citre so

edinstvene že zaradi svoje oblike, samostojnega muziciranja, enostavnega prenašanja, predvsem

pa zvenijo harmonično in domače. Program učenja prilagodim posamezniku glede na njegove želje

in pričakovanja. Ni starostnih in sposobnostnih omejitev, šteje le navdušenje, volja in vztrajnost.

Ponujam tudi citrarske nastope na raznih prireditvah, koncertih ali dogodkih.


SUPLEKS Pakirne rešitve

Mihael Centrih Loke 39, 3304 Tabor Telefon: 040 431 072 Elektronska pošta: [email protected] Spletna stran: www.supleks.si

PODJETNIŠKA IDEJA:

Z začetkom aprila sem registriral podjetje Supleks, trgovina in pravne storitve, Mihael Centrih s. p. Trgovski del podjetja zajema prodajo specialnih trakov za pakiranje in povezovanje (jekleni, tekstilni, PP in PET) ter orodij, ki se pri tem uporabljajo. Kot univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim PDI pa podjetjem in fizičnim osebam svetujem na področju obligacijskega, stvarnega in gospodarskega prava ter delovnopravne zakonodaje.



Hiša pravopisa

Nina Vozlič s. p. Lektoriranje, poučevanje in jezikovno svetovanje Zadobrova 60 3211 Škofja vas (občina Celje) Telefon: +386 (0)41 201 788 Elektronska pošta: [email protected] Spletna stran: www.hisa-pravopisa.si

PODJETNIŠKA IDEJA: Sem profesorica slovenskega jezika in književnosti z opravljenim strokovnim izpitom s področja vzgoje in izobraževanja. Imam 10 let delovnih izkušenj s poučevanjem slovenščine. Že v času študija sem se ukvarjala z lektoriranjem, ki je z leti je postalo moja velika strast. Odločila sem se, da se podam na samostojno podjetniško pot. Imela bom svoje podjetje, kjer bom nudila lektoriranje, poučevanje in jezikovno svetovanje, torej vse jezikovne rešitve pod eno streho. Želim si torej postati prepoznavna lektorica, uspešno pripravljati kandidate na izpite in širši družbi približati znanje materinega jezika na zanimiv, drugačen način.


http://www.hisa-pravopisa.si/


Primož Tratnik, osebni trener

Primož Tratnik Dolenja vas 177, 3312 Prebold Telefon: 041 441 625 Elektronska pošta: [email protected]

PODJETNIŠKA IDEJA:

Klub zdravja Žalec

Ime: Primož Tratnik, osebni trener Moja vizija je spreminjati življenje ljudi na boljše. V klubu zdravja nudim podporo in načrt za

ponovno vzpostavitev uspešnih prehranskih navad, veselja do telovadbe in izdelavo prehranskega programa. Izvajam meritve telesne sestave, vodim skupinske vadbe in organiziram delavnice izgubljanja ali pridobivanja telesne teže. Rad bi vam pomagal, zato se veselim vašega prihoda in se zavezujem, da boste dosegli svoj najboljši rezultat. Najpomembnejši je osebni pristop do stranke, obravnava vsakega posameznika posebej, postaviti realne cilje in spremljanje napredka do uresničitve teh ciljev.



Agencija NESA, pravno in nepremičninsko svetovanje

Saša Knez Šalek 98, 3320 Velenje Telefon: 031 620 315 Elektronska pošta: [email protected] Spletna stran: www.agencija-nesa.com

PODJETNIŠKA IDEJA:

Agencija Nesa, pravno in nepremičninsko svetovanje, Saša Knez s. p. Agencija Nesa je podjetje, ki se ukvarja s posredovanjem v prometu z nepremičninami v Savinjsko– šaleški regiji. Naša prednost je dobro poznavanje trga v tej regiji in večletne izkušnje iz področja prodaje nepremičnin. Druga dejavnost s katero se ukvarjamo je pravno svetovanje na področju nepremičnin, ki poleg dajanja pravnih nasvetov vključuje strokovno sestavo vseh vrst pogodb iz tega področja. Dejavnost registrirana 1. 4. 2013.

http://www.agencija-nesa.com/


Forma, Center za razvoj kompetenc

Svetlana Lazović Na otoku 6, 3000 Celje Telefon: 040 375 844 Elektronska pošta: [email protected]

PODJETNIŠKA IDEJA:

Forma, Center za razvoj kompetenc

Osnovni opis ideje/dejavnosti: Center za razvoj kompetenc vam pomaga razvijati ključna znanja in veščine, potrebna za celostno izgradnjo karierne poti in doseganje večje produktivnosti tima. Naše delo je usmerjeno predvsem na sodelovanje s podjetji, katerih poslovni uspeh zavisi od kreativne uporabe znanja/intelektualnega kapitala. Z razvijanjem emocionalnega potenciala tima, nadgradnjo osebnostnih lastnosti posameznikov v kompetence in aktiviranju sinergije tima, težimo k doseganju poslovne odličnosti. Osredotočamo se tudi na delo z mladostniki, kjer diplomantom in študentom nudimo dodatno pomoč pri prepoznavanju in izražanju svojih talentov ter vodenje pri oblikovanju kompetenčnega profila.

Stopnja uresničenosti: ideja v razvijanju

Naš slogan: SPRAVI SE V FORMO, „NABILDAJ“ SVOJE KOMPETENCE!


JUHU AGROSTORITVE

Špela Pogelšek

Telefon: 031 767 094 ali 041 873 094 Elektronska pošta:

[email protected]

PODJETNIŠKA IDEJA: Proizvodnja in prodaja kmetijskega stroja (traktorski priključek) – samoodvzemni mešalni

krmilnik (SMK)

Ime: JUHU AGROSTORITVE

Proizvodnja kmetijskega stroja za odvzem koruzne in travne silaže ter krmljenje živali, ki je prilagodljiv zgrajenemu hlevu in silosu ter v celoti nadomesti ročno delo. Oblikovan je tako, da živinorejcem omogoča krmljenje brez vmesnih del, torej neposredno iz silosa na krmilno mizo hkrati pa omogoča polnjenje krmilnih miz na obeh straneh. Priključek bo v veliko pomoč manjšim kmetovalce, saj bo v celoti nadomestil ročno delo, primeren pa je tudi za večje kmetije, saj lahko služi kot podpora ostalim strojem.

Največja prednost krmilnika je, da za ves postopek krmljenja živali, ki ga sedaj kmetje večinoma opravljajo ročno, potrebujemo le en stroj, ki ima možnost priklopa na več strojev – traktorji, nakladači, viličarji, ... S tem strojem se lahko režejo tudi okrogle bale, kockaste bale in podobno, nato lahko dodamo krmila in vse zmešamo v tako imenovano »enolončnico«. Primeren je tudi za mešanje drugih sipkih materialov, na primer žagovine in slame, ki jo nato lahko uporabimo kot nastilj. Uporaben je tudi za odvzem in polnjenje krmilnih prikolic ali kot mešalnica krmil. Z nakupom, tovrstnega stroja privarčujemo čas, prostor in seveda denar. Podjetje bo imelo tudi storitvene dejavnosti, ki so povezane s proizvodnjo tega stroja in ostale storitve. Storitve: - takojšnje svetovanje s področja kmetijskih strojev, - storitev vzdrževanja in servisiranja, - obnova kmetijske mehanizacije, - opravljanje storitev s kombajni in prodaja, - dobava rezervnih delov, - posredovanje pri nakupu ali prodaji kmetijske mehanizacije. Naša prednost je predvsem v tem, da se posvetimo vsakemu kupcu posebej, upoštevamo njegove želje in potrebe. Pri nas tako dobi popolno storitev, od svetovanja do produktov. S stalnim inoviranjem proizvodov in storitev želimo lajšati delo naših strank ter prispevati k razvoju slovenskega kmetijstva. INOVATIVNOST V ZASNOVI IN ODLIČNOST V KAKOVOSTI!


Grajski zabojčki Dostava zelenjavnih zabojčkov in ostalih domačih dobrot

Tanja Jernejc Grajska vas 41,3303 Gomilsko Telefon: 031 474 615 Elektronska pošta: [email protected]

PODJETNIŠKA IDEJA:

Dostava zelenjavnih zabojčkov in ostalih domačih dobrot

GRAJSKI ZABOJČKI

Grajski zabojčki so sveži, zdravi, domači in pridejo na dom. Sestavljeni so iz sveže sezonske zelenjave in sadja. Spremlja ga vrhunska ponudba tradicionalnih domačih pekovskih izdelkov in ostalih darov narave. Produkti so pridobljeni iz kmetij v Savinjski dolini, kjer imajo ekološko ali integrirano pridelavo.

Je ideja v razvijanju.



OBČINE PRAZNUJEJO Subregija Osrednje Celjsko Praznik Občine Štore V petek, 31. maja 2013, je bila v telovadnici OŠ Štore prireditev ob občinskem prazniku. Prireditev so kulturno popestrili Pihalna godba Štorskih železarjev, Vokalna skupina Lipa, nadarjen pianist Aljaž Šumej in Folklorna skupina Kompole. Prisotne je pozdravil župan, ki je predstavil vidne dosežke oz. pridobitve občine v preteklem letu. Poleg rekonstrukcije in obnove Vrtca Lipa ter ureditve poti Po Štorah, ki sta bila največja projekta v prvi polovici prejšnjega leta, smo opremili kuhinjo v vrtcu Lipa, uredili igrišče pri Mercator Centru, zgradili del fekalne in meteorne kanalizacije ter ceste v Kompolah, obnovili cesto Svetli dol – Glažuta, sanirali most in znižali robnike v Prožinski vasi, zgradili 1. fazo vodovoda v Šentjanžu itd. Največja investicija v tem letu je vsekakor obnova kulturnega doma in ponovno bo zaživel tudi kozolec Laška vas – Pečovje. Župan je v nadaljevanju podelil občinska priznanja naslednjim nagrajencem: IVAN KUMPERGER – VANČ – posmrtno, srebrni grb občine Štore, za sodelovanje pri razvoju občine ter delovanje na področju gasilstva. DUŠAN KRAGELJ - bronasti grb občine Štore, za delovanje na področju gasilstva in družbenih dejavnosti. PAVEL ŠUHEL - bronasti grb občine Štore, za večletno delovanje na kulturnem področju. PREHRANA TULI D.O.O. - bronasti grb občine Štore, za uspešno poslovno delovanje in sodelovanje. VITA VLAŠIČ - priznanje župana, za vsestransko udejstvovanje in uspehe na plesnem področju.

Letošnji nagrajenci z županom

Foto: MAKdesigen


Praznik Občine Dobrna Junij je mesec, ko praznuje Občina Dobrna svoj praznik. Tako je v petek, 14. junija, bila v dvorani Zdraviliškega doma slavnostna seja Občinskega sveta Občine Dobrna. Med kulturnim programom so bila podeljena priznanja Občine Dobrna za leto 2013 ter priznanja zlatim osnovnošolcem OŠ Dobrna. Slavnostno sejo je povezovala ga. Alja Tihle Hren, udeležili pa so se je, poleg prejemnikov priznanj, svetnikov Občinskega sveta Občine Dobrna in župana, še povabljeni gostje iz sosednjih občin, predstavniki društev, organizacij, odborov in komisij ter številni občani. Tudi letos je praznični utrip popestrila Godba Dobrna, ki je igrala v pozdrav prihajajočim gostom pred Zdraviliškim domom in otvorila slavnostno sejo s slovensko himno. Nadalje je župan Občine Dobrna, g. Martin Brecl, predstavil dosežke v zadnjih letih delovanja Občine Dobrna. Čestital je vsem dobitnikom priznanj, zlatim osnovnošolcem in občanom Občine Dobrna ob prazniku. Letošnji kulturni program so, poleg Godbe Dobrna, sooblikovali prejemniki priznaj za leto 2013, in sicer: Sestre Jakob, Ljudske pevke, literarni ustvarjalec g. Josip Bačić in avtor pesniške zbirke g. Bojan Vrečer, ob klavirski spremljavi Petre Rebernik. Sledila je podelitev priznanj zlatim osnovnošolcem OŠ Dobrna, to je učencem, ki so vsa osnovnošolska leta zaključili z odličnim uspehom, in sicer: Anji Mešl in Katji Žerjav. Obema smo zaželeli, da bi na nadaljnji srednješolski poti dosegali še takšne rezultate in uspehe.

Temu pa je sledil najbolj svečan dogodek te prireditve, podelitev priznanj Občine Dobrna za leto 2013.

Srebrni grb Občine Dobrna je prejela skupina pevk ljudskih pesmi Sestre Jakob in vokalna skupina Ljudske pevke iz Dobrne, bronasti grb Občine Dobrna so prejeli literarni ustvarjalec g. Josip Bačić, g. Karli Jevnišek in ga. Jožica Špegel. Županska priznanja za leto 2013 pa so bila podeljena: g. Bojanu Vrečerju, avtorju pesniške zbirke in ljubiteljskemu fotografu, ter g. Dragu Adamiču, športnemu zanesenjaku na področju nogometa.

Nagrajenci Občine Dobrna za leto 2013

Foto: arhiv občine

Prireditev je slovesno zaključila Godba Dobrna, pod vodstvom kapelnika g. Mitje Maroška.

Pripravila: Zdenka Kumer


Subregija Obsotelje in Kozjansko Praznik Občine Kozje »Za občino so največja pohvala za opravljeno delo, zadovoljni občani!«

Na gradu Podsreda, najbolj grajskem med grajskimi, je Občina Kozje obeležila najslavnejši trenutek praznovanja občinskega praznika. Na slavnostni seji so podelili dve denarni nagradi ter bronasti, srebrni in zlati grb, ki je tokrat romal v roke Valburgi Jevšnik. Župan Dušan Andrej Kocman pa se je sprehodil skozi leto med obema praznikoma ter napovedal, da bodo ob prazniku čez leto dni imeli še več razlogov za praznovanje. Renesančna dvorana gradu Podsreda v današnjem času pogosto služi praznovanjem in tudi osrednja prireditev praznika Občine Kozje, slavnostna seja, se je zgodila tam. Povezovalka slavnostnega dogodka Polona Zakošek je zbranim predstavila, kaj vse se je na gradu dogajalo v preteklosti, kakšne so bile grajske sobane in čemu so služile. Da pa je Občina Kozje v letu med obema praznikoma dobro služila svojim občanom, je povedal župan Dušan Andrej Kocman. Najprej se je dotaknil bisera občine, gradu Podsreda, ki ga imajo v lasti, ter poudaril, da že gradijo na razvoju turizma in da bodo na tem segmentu v prihodnje morali postoriti še marsikaj. »Ko praznujemo, se vedno ozremo nazaj in pa tudi naprej,« je dejal Kocman, se dotaknil trenutne nezavidljive situacije, v kateri je domovina, ter dejal, da moramo imeti domovino radi tudi takrat, ko ji ne gre najboljše. »Mi smo sestavni del domovine, tudi občina je njen sestavni del in za občine, ki jih poznam in s katerimi največ sodelujemo, lahko rečem, da se zelo dobro znajdemo v tej državni zmešnjavi in da znamo in zmoremo planirati tako, da vemo, da lahko porabimo samo toliko kot zberemo,« je še poudaril Kocman in dodal, da se da v takšnem duhu zelo veliko narediti. Nanizal je najpomembnejše projekte od posodobitve vodovodnega sistema iz smeri Pilštanja v Kozje, urejanje trga v Kozjemter dejal, da se sicer zavzemajo za enakomerno razvito občino, vendar je samo Kozje center občine, v katerem se največ dogaja in prav zaradi tega se v Kozjem dela veliko. Poleg omenjenega so posodabljali še ceste na področju krajevnih skupnosti Zagorje, Podsreda, Lesično Buče ter nekaj tudi na Osredku. Postorjenega pa je bilo seveda še marsikaj manjšega, vendar zelo pomembnega za občane. Leto 2013 bo leto posebnih izzivov »V letošnjem letu pa nas čakajo posebni izzivi, saj smo pred sprejetjem proračuna z daleč najvišjo vrednostjo v zgodovini občine Kozje, ki znaša kar 8,6 milijona evrov.« je dejal Kocman in našteval projekte od izgradnje Večnamenskega centra v Kozjem, dokončanje trga Kozje,da se pripravljajo na obnovitev vodovodnega sistema skupaj z ostalimi občinami. Župan je vesel že ureditve poslovno obrtne cone, kjer bosta leto z gradnjo pričela dva investitorja, KZ Šmarje in podjetje TOPKO, ki bo zgradilo toplotno napravo za ogrevanje širšega dela Kozjega. Uspeli so še na razpisu za energetsko sanacijo stavb, v okviru katerega bodo letos obnavljali šolo v Lesičnem ter naslednje leto še šolo in vrtec v Kozjem. Čakajo tudi na rezultate obmejnih razpisov , kamor so prijavili kar štiri projekte vezane na posodobitev cestne infrastrukture. »Dela nam ne bo zmanjkalo,« je zaključil Kocman in apeliral, da morajo imeti radi svoje kraje in svojo občino, kajti v obdobju od kar obstaja občina Kozje se je zelo veliko naredilo in zagotovostjo trdi, da je prednost imeti svojo občino.»Uspeli smo narediti izreden premik na vseh področjih od šolstva zdravstva, športa, gasilstva in še bi lahko našteval, saj imamo povsod odlične pogoje,« je izpostavil Kocman in dodal, da jim dela ne bo nikoli zmanjkalo, saj je občina živa stvar in vedno so potrebe po novostih,vse v želji, da bi se občani in ljudje v teh krajih počutili dobro in to je osnovni


cilj občine. Po besedah Kocmana namreč ni pomemben župan in občinski svet,ampak so pomembni ljudje, saj je so za občino največja pohvala za opravljeno delo, zadovoljni občani Izpostavil je še dobro sodelovanje med občinami, ki je zelo pomembno za uresničevanje skupnih projektov in skupnega črpanja evropskega denarja. Vsem se je zahvalil za prispevek, ki so doprinesli k uspešni zgodbi, ki jo piše občina Kozje ter dejal, da imajo v vsaki skupnosti ljudi, ki naredijo nekaj več, nekaj boljšenekaj še bolj s srcem in nekaj bolj za prepoznavnost njihov. V mislih je seveda imel letošnje nagrajence krajev in je prav, da se takšne ljudi tudi nagradi. In prav nagrajencem se je župan še posebej zahvalil. »Čutim potrebo, da se vključujem v življenje v kraju.« Preden so zbrani izvedeli kdo so nagrajenci Občine Kozje v Letu 2013 je zapel mešani peski zborVinea iz Kozjega, zaigrali in zapeli pa so šeosnovnošolci Nika, Neli inLan. In potem se je zgodil najslovesnejši trenutek slavnostne seje Občine Kozje. Najprej je denarno nagrado prejel predstavnik Karate kluba Obsotelje in Kozjanko, ki že več kot 25 let skrbi za razvoj športnega karateja na našem območju. S strokovnim delom dokazujejo, da lahko tudi z majhnimi sredstvi in geografsko odmaknjenostjo uspešno konkurirajo velikim klubom. Naslednja denarna nagrada je romala v roke Športnemu društvu Zagorje, ki je v preteklem letu praznovalo 10 let obstoja, njegovi člani pa vseskozi skrbijo, da so športne aktivnosti opazne tako v domačem kraju kot tudi v občini in preko njenih meja. Dobitnica srebrnega grba je bila Olga Simončič iz Podsrede, ki si ob vseh obveznostih na kmetiji zna in zmore vzeti čas za vse, ki so potrebni pomoči in je aktivna v kar nekaj društvih v kraju. Srebrni grb je prejel Franc Žlender iz Zagorja je zelo vpleten v društveno, krajevno in občinsko dogajanje in zastavljeno pot tako v gasilstvu kot v drugih aktivnostih vztrajno nadaljuje. Najžlahtnejši, zlati grb pa je župan Dušan Andrej Kocman izročil Valburgi Jevšnik iz Kozjega, ki že sedem desetletij soustvarja družbeno dogajanje v Občini Kozje. Med drugim je še vedno aktivna gasilka, porotnica, zadnjih trinajst let pa še posebej predana delu v društvu upokojencev in je odlična promotorka kvalitetnega preživljanja tretjega življenjskega obdobja. Vsi nagrajenci so prejeli bučne aplavze, Valburga Jevšnik pa je v imenu vseh povedala, da so tako sama, kot ostali sonagrajenci zelo počaščeni, da jih je doletela ta čast in se v imenu vseh za prejeta priznanja iskreno zahvalila. »Zagotovo je v naši občini še takšnih, ki bi si zaslužili priznanja,« je dejala Jevšnikova ter povedala, da je v tej občini dočakala pokojnino, vendar to po njenih je potrebno in mislim, da isti nagibi vodijo tudi moje sonagrajence. Prepričana sem, da bomo s tem delom nadaljevali, dokler bomo zmogli«, je zaključila Jevšnikova.

Pripravila: Zdenka Ivačič

Nagrajenci občine Kozje


Subregija Dravinjsko

O srečnem hribu in o srečnih ljudeh Le kaj naj bi si ob minulem 18. rojstnem dnevu zaželi mlad človek, ki je že s prvimi negotovimi koraki zakorakal v čas polnoletnosti, če ne sreče, ki jo še kako potrebuje v prihajajočem življenju. In kaj si naj zaželi naša Občina Zreče ob takšni priložnosti? Marsikaj! Nekaj teh želja in pričakovanj smo slišali na predvečer praznika Občine Zreče iz ust župana mag. Borisa Podvršnika. Slišali tudi kaj vse se je v preteklem letu in še prej pomembnega zgodilo v naših krajih. Katere investicije so v teku, kaj vse je še potrebno urediti, da bo naša Občina Zreče nudila svojim občanom prijetno okolje in visok standard bivanja. Vendar vse to je le zunanji okvir. Pomembno je, da se občani uresničijo tudi kot posamezniki in predvsem, da se povezujejo v ustvarjalne skupine kot so razna društva, združenja... In to je tisto kar daje našim krajem »dušo«! Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Zreče, ki je bila 28. maja tega leta je poleg pogleda nazaj in v bodočnost namenjena tudi podelitvi priznanj posameznikom, ki so s svojim delom Občini dali to dušo, svoj pečat, zato je osrednji del te slovesnosti minil v podelitvi teh priznanj. Posthumno je postal častni občan Občine Zreče Mirko Klemen, dolgoletni predsednik KS Zreče. Bil je sin kovača in tudi on se je zaposlil v današnjem Uniorju in kot vodja elektro delavnice in kasneje vzdrževanja in Uniorju je ostal zvest vse do upokojitve. Največ je seveda naredil kot predsednik KS Zreče vendar ne samo za svoj kraj. V obrazložitvi predloga smo slišali da je v tem času, ko še nismo imeli Občine odigral vlogo neformalnega župana. Vsi ki smo ga poznali vemo, da je bil odprt človek in da je vedno znal prisluhniti vsakemu človeku. Žal je njegova bolezen prišla prehitro in tako mu je to priznanje bilo podeljeno šele po njegovi smrti. Zlati grb Občine Zreče je prejel Drago Vrhovšek za svoje dolgoletno pedagoško delo na področju športne vzgoje v Osnovni šoli Zreče. Trditev, da s športom »zastruplja« mlade povsem drži saj mu je kot mentorju šolske nogometne ekipe uspelo osvojiti državni naslov in se nato še desetkrat uvrstiti v finale. Lahko bi naštevali še naprej saj je teh uspehov še veliko in kakor je povedal da šport pripomore k celostnemu razvoju osebnosti mladih to velja tudi zanj. Srebrni grb Občine Zreče je prejel glasbenik Avgust Skaza za svoje glasbeno ustvarjanje in delovanje. Že kot otrok je poprijel za trobento in skupaj z svojimi starejšimi brati naredil prve korake v svet glasbe. Igral je v mnogih ansamblih; Comet, Veriga, Kristali, Štirje kovači, Štajerskih 7 in napisal veliko melodij, aranžmajev za mnoge priznane ansamble. Zrečani smo veseli, da je leta 2003 prevzel dirigentsko palico naše »plehmuzke«, ki nas vedno navduši z svojimi nastopi in letnim koncertom. Kot vezivo celotnemu dogajanju slavnostne seje Občinskega sveta pa je bila zgodba viteza Jurija iz Freudenberga in njegovega pečatnika po katerem smo dobili naš občinski grb. V kratkem dramskem delu so Daniel Oplotnik kot pisar; David Voh kot vitez Freudenberški in Tonja Jelen kot Zarja, glasbeniki stare glasbe Capella Carniola in otroška folklorna skupina korak po korakom razkrivali, da se v tem pečatniku z dvema rastlinskima listoma skriva ljubezen med vitezom ki je bil oskrbnik gradu Freudenberg in mladim dekletom z Srečnega hriba z imenom Zarja. Zgodba žal za njiju nima srečnega konca a besede viteza Freudenberškega ob slovesu veljajo še danes. Tukaj naj živijo srečni ljudje in pisarja, ki je zapisal: »Tako je bilo, je, in naj bo!«

Pripravil: Martin Mrzdovnik


Letošnji dobitniki priznanj in župan mag. Boris Podvršnik Še malo glasbe in plesa

Foto: Izidor Kotnik

V občini Slovenske Konjice kljub zaostrenim časom v prihodnost zrejo z optimizmom. Zavedajo se, da je slabemu najbolje kljubovati z dobrim. Tudi z dobrimi novicami! Kar nekaj se jih je nabralo v zadnjem letu dni - med lanskim in letošnjim konjiškim občinskim praznikom. Predstavniki občine so jih strnili na novinarski konferenci v četrtek, 13. junija, v očarljivem kotičku znamenite Žičke kartuzije. Župan Slovenskih Konjic Miran Gorinšek je uvodoma predstavil aktualna razvojna prizadevanja v lokalni skupnosti ter novi občinski bilten, zatem pa še dogajanje v sklopu tradicionalnih Konjiških dni 2013. Med 14. in 30. junijem se bo zvrstilo veliko dogodkov, ki jih bodo sooblikovali lokalni kulturniki, otroci vrtcev in šol, nekaj bo strokovnih predavanj in športnih srečanj, pa tudi otvoritveni trakovi se bodo rezali. Direktorica Javnega zavoda splošna knjižnica mag. Renata Klančnik je med prireditvami v okviru Konjiških dni 2013 izpostavila odkritje skulpture OPUS HUMANUM V Žički kartuziji in prireditev »Naj mladi«. Mag. Franc Dover, direktor Komunalnega podjetja Slovenske Konjice je poudaril, da so njihova prizadevanja med drugim usmerjena tudi v priprave na poskusno obratovanje Centralne čistilne naprave. Opozoril je tudi na Dan odprtih vrat JKP-ja, ki ga načrtujejo 27. junija. Bazen v Konjicah bo odprl vrata 22. junija, in sicer v družbi domačinke Neže Pavlič, ki se ponaša z nazivom Vinska kraljica Slovenije za leto 2013.

Direktor Zavoda za šport Samo Pinter je opozoril, da ena od prednostnih nalog zavoda ostaja urejanje športne infrastrukture. Te dni predajajo namenu športno igrišče Kajuhova in tekaško stezo Park, ki bo razveselila številne domačine, ki rekreativno tečejo, pa tudi osnovnošolce in dijake, ki ju bodo koristili v času športne vzgoje.

Precejšnjega zanimanja pa je bila na novinarski konferenci deležna okoljska raziskovalka, domačinka, dr. Marinka Vovk. Predstavila je svoj najnovejši dosežek - mobilno aplikacijo 3R "Več kot odpadki". Gre za preprost in priročen sodobni pomočnik za zmanjševanje količine, ponovno uporabo in recikliranje odpadkov. Zasnoval ga je Okoljsko raziskovalni zavod v partnerstvu s konjiškim podjetjem Pro-bit, dopolnjuje pa ga spletni portal www.veckotodpadki.eu, ki ponuja dodatne in razširjene vsebine.

http://www.veckotodpadki.eu/


Občinski nagrajenci leta 2013: ZLATI KONJIŠKI GRB Tomaž Rihtaršič je v dosedanjem 15 – letnem delovanju, kot direktor Stanovanjskega podjetja Konjice d.o.o., močno prispeval k vzpodbujanju razvoja na stanovanjskem in energetskem področju v Občini Slovenske Konjice. SREBRNI KONJIŠKI GRB Vilijem Podergajs je član Združenja šoferjev in avtomehanikov že 45 let. BRONASTI KONJIŠKI GRB Mojca Cerjak, konjičanka, slovenska ilustratorka. NAGRADA OBČINE Vrtec Slovenske Konjice je javni zavod, ki deluje že 65 let.

Pripravila: Občina Slovenske Konjice, Urad župana

Novinarska konferenca v Žički kartuziji

Foto: arhiv Občine Slovenske Konjice


Subregija Spodnje Savinjsko Mala občina Tabor praznuje na veliko Občina Tabor, ki leži na južnem obrobju spodnje Savinjske doline in meji na občine Vransko, Braslovče, Prebold, Trbovlje in Zagorje ob Savi, je letos v okviru občinskega praznika priredila že 21. Šentjurski sejem. Navkljub svoji majhnosti, Občina vsako leto praznuje na veliko. Nič drugače ni bilo niti letošnjega 28. aprila.

Občina Tabor se je sicer že skozi celoten teden od 20. do 28. aprila z najrazličnejšimi aktivnostmi in dogodki pripravljala na veliki nedeljski finale – 21. tradicionalni Šentjurski sejem. Mirno vzdušje, kakršnega smo vajeni v naših krajih, je zamenjal sejemski, a še bolj kot tega, praznični trušč. Sejemske stojnice, na katerih so svoje izdelke predstavljali in ponujali sejmarji s cele Slovenije, so svoje »police« odprle že ob 8. uri. Prav tako tudi Kmečka tržnica, na kateri so se letos že drugo leto zapored s svojimi izdelki in storitvami predstavili taborski domačini. Da je domače ponavadi tudi najboljše, so se strinjali vsi obiskovalci, ki že ves ta čas prepoznavajo kvaliteto izdelkov in cenijo trud ter razvoj ponudbe svojih taborskih prijateljev. Kmečka tržnica, ki je s svojo podobo resnično pričarala tovrstno vzdušje, je ponujala raznovrstne dobrote – od pekovskih specialitet, medu, domačega piva, vina in olja ter nakita in

rastlinja, pa vse do predstavitve domačih turističnih storitev. Istočasno so se odvijale spremljevalne razstave pekovskih dobrot, lesenih miniatur,

turističnih spominkov, malih živali, likovnih del ter fotografij. Najmlajši so si lahko čas krajšali z otroškimi delavnicami ter peko palačink. Ob 10. uri se je pričela tradicionalna povorka, v kateri se vedno predstavijo vsa taborska društva, oldtimerji, hmeljski starešina s hmeljsko princeso, konjeniki in gasilska društva. Letos je parada nosila zgovorno ime »Tabor smo ljudje«, na čelu nje pa je ponosno stopal zbor harmonikarjev. Vse zbrane je pred prazničnim šotorom pozdravil župan Občine Tabor g. Vilko Jazbinšek in jim čestital za občinski praznik, hkrati pa izrazil veselje ob bogatem programu in številu sodelujočih, ki soustvarjajo ta prazničen konec aprila. Tudi pod šotorom se je letos odvijal bogat program. Vsi taborski talenti so se lahko izkazali s svojimi plesnimi, pevskimi ali igralskimi točkami v nastopu »Tabor ima talent«. Predstavilo se je veliko številko, večinoma mlajših, nastopajočih, prav vsi pa so dokazali, da jim trema ne more priti do živega. Kot zaključek občinskega Natečaja za najboljše turistične spominke Občine Tabor, je župan g. Jazbinšek podelil priznanja sodelujočim ustvarjalcem. Odločitev komu podeliti najvišje stopničke je bila težka, saj so vsi izdelki na izviren in ustvarjalen način poosebljala značilnosti naše občine. Na koncu je najvišje priznanje dosegel izdelek »Veronikino milo« avtorice Mojce Šoštarič, drugo priznanje izdelek »Balzam za želodec« Janeza Podbregarja in tretje mesto medena poslastica Darka Nemivška »Naj vam sekira pade v med«. Sončno vreme je bilo dober znak, da se lahko zabava pod šotorom z izbranimi ansambli nadaljuje v pozne večerne ure. Že teden poprej so dogajanje popestrili raznovrstni športni turnirji, tečaji joge, pohod na Cankarjevo tehniko ter 8. tradicionalna Salamijada. Z velikim ponosom smo otvorili Centralno čistilno napravo Tabor – projekt delno financiran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj – ter na Slavnostni seji Občinskega sveta podelili občinska priznanja za dolgoletno požrtvovalno delo v Občini ter zastopanju le-te. Priznanja so prejeli Marija Florjan, Drago Vranič, Sonja Kasesnik, Sandi Metelan, Grega Serdoner ter priznanje župana Ernest Prišlič.

Foto: Studio Di.Foto.Graf


IZPOSTAVLJAMO

Subregija Osrednje Celjsko Celje – gostiteljsko mesto Eurobasketa 2013

V Celju je šport doma. V mestu s športnim srcem smo izjemno ponosni na svoje športnike, ki na mnogih področjih dosegajo vrhunske rezultate. Poleg odličnih rokometašev, judoistk in judoistov, atletov, kegljavk, … imamo zelo uspešno žensko košarkarsko ekipo, tako da je košarkarski duh v Celju še kako prisoten. To poletje se zelo veselimo Evropskega prvenstva v košarki, saj je Celje eno izmed gostiteljskih mest. S skupino C, v kateri igra tudi domača reprezentanca, bomo v Dvorani Zlatorog gostili zanimive ekipe – Slovenijo, Španijo, Poljsko, Češko, Gruzijo in Hrvaško. Veselimo se navijaškega vrveža, številnih spremljevalnih dogodkov in obiskovalcev iz tujine. Vse bomo naredili za to, da bi se pri nas dobro počutili in ponudili jim bomo najboljše, kar Celje ima. Čim več ljudi si želimo pritegniti v center mesta, zato bo dogajanje osredotočeno na Krekov trg, ki je zdaj, ko je prenovljen, še posebej lep. Verjamemo, da bodo obiskovalci nad knežjim mestom navdušeni in pozitivno presenečeni. V navijaški coni na Krekovem trgu bomo od 4. do 9. septembra 2013 neposredno prenašali košarkarske tekme, obiskovalcem bomo ponudili pestro spremljevalno dogajanje in tudi gostinske storitve. V navijaškem središču bo vse dni potekal dinamičen animacijski program, ki ga bodo v dopoldanskem času sooblikovali naši mladi – šolarji in dijaki, popoldne pa predstavniki celjskih športnih društev. V večernih urah bomo pripravili raznolike glasbene večere. Eden izmed vrhuncev prireditvenega dogajanja bo nastop akrobatske skupine Dunking Devils, ki navdušuje z dovršeno kombinacijo košarke in akrobatike. Od navijaške cone do dvorane Zlatorog, ki bo gostila tekme EuroBasketa, bo v teh dneh organiziran tudi brezplačni prevoz.

Poletje Celju prineslo tudi novo podobo

Staro mestno jedro Celja je zdaj že povsem drugačno kot pred nekaj meseci. Prva faza obnove se bliža h koncu, gradbena dela pospešeno potekajo še na Prešernovi in Savinovi ulici. Izvajalec, podjetje Mineral, d. o. o., je končal večino del na Krekovem trgu. Ponovno stoji kip Alme Karlin, uspešen pa je bil tudi poskusni zagon fontane.

Krekov Trg, Prešernova ulica Vir: Mestna občina Celje


Večinoma so zaključili z obnovo komunalnih vodov in finalih tlakov. Položena je tudi nova zvezda – simbol Celjskega mestnega središča – na stičišču Prešernove in Stanetove ulice, ki s svojimi kraki ponazarja smeri neba. Na Prešernovi ulici so med deli odkrili vodnjak z vklesano letnico 1781. Predstavljen bo nad finalnim tlakom tako, da si ga bo lahko ogledal vsak mimoidoči. Obnova dela starega mestnega jedra naj bi bila povsem zaključena v drugi polovici meseca julija. Še v juniju bo izbran izvajalec druge faze prenove, ko se bosta prenavljala Glavni trg in preostali del Stanetove ulice. (Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij; prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi.)

Vir: Mestna občina Celje

Obnova kulturnega doma v Štorah, pri katerem se upoštevajo okoljski vidiki Konec meseca maja je Občina Štore pričela z obnovo kulturnega doma v Štorah. Operacijo delno financira Republika Slovenija - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja in Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ukrep Obnova in razvoj vasi, Obnova kulturnega doma Štore, pri katerem se upoštevajo okoljski vidiki, Ukrep št. 322. Na javni poziv se je odzvalo 7 podjetij. Na osnovi vnaprej določenih kriterijev je bilo izbrano podjetje CE - invest d.o.o. iz Trebnjega, s katerim smo 17.05.2013 tudi podpisali gradbeno pogodbo v bruto vrednosti 436.831,91 EUR. V okviru projekta se bodo opravila naslednja dela v kulturnem domu in okolici: rekonstrukcija zaodrja, sanacija ovoja stavbe, elektroinštalacijska dela, slikopleskarska dela, odrska razsvetljava, ozvočenje, video projekcija, prezračevanje, hlajenje in rekuperacija in ureditev okolice. Rok za dokončanje del 30. 9. 2013.

Pripravila: Alenka Obrul

Obnova Kulturnega doma Foto: arhiv Občine Štore


Potomka najstarejše trte v Kompolah

V okviru občinskega praznika smo v Kompolah zasadili potomko najstarejše vinske trte na svetu. Že v začetku marca so župan in predstavniki vinogradniškega društva Polič prinesli iz Maribora v Štore simbolični cepič in z zasaditvijo pravega čakali do občinskega praznika. Potomka tu ne bo zaradi pridelka, pač pa zaradi svoje simbolike, ki jo prinaša s seboj. Vsi Slovenci smo lahko ponosni, da je stara trta tako dolgo vztrajala in preživela tudi rodove, ki je niso prepoznali in ovekovečili. Potomka s sabo prinaša življenje, upanje, potrpežljivost, vztrajnost. Rada tudi odpušča, ni zamerljiva, je skromna, upogljiva, pa vendarle trdna in nezlomljiva. To je le nekaj simbolike, ki jo prinaša trta in to so lastnosti, na katere v današnjem času vsi skupaj vse prepogosto pozabimo. Za trto sorte žametovka ali modra kavčina bodo pri nas skrbeli župan kot njen gospodar in trije viničarji: Jani Glavač, Vido Čadej in Srečko Pajk, ki so to tudi slovesno prisegli.

Foto: Rosvita Jager

Na fotografiji z leve proti desni: predsednik vinogradniškega društva Polič Stane Ferenčak, vinska kraljica Neža Pavlič, župan Miran Jurkošek, predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja in predstavnik občine Maribor- viničar Stanislav Kocutar.

Pripravila: Ivanka Tofant

Slovenska vojska in policija sta se že devetič uspešno predstavili v Štorah

Pod pokroviteljstvom občine Štore ter veteranske in častniške organizacije smo tudi letos ob občinskem prazniku pripravili tradicionalno predstavitev vojske in policije v športnem parku na Lipi. Na odlično urejeni lokaciji so se predstavili naši vojaki in policisti. Predstavili so osebno oborožitev ter vozila. Veseli pa smo bili obiska ljudi vseh generacij. Malčki iz vrtca so zame eni od najbolj navdušenih obiskovalcev, saj so kar vsi po vrsti modrovali, da bodo nekoč vojaki in policisti. Seveda smo bili veseli tudi obiska našega župana in podžupana ter poveljnika vojašnice Franca

Foto: arhiv Občine Štore


Rozmana Staneta iz Celja majorja Boštjana Močnika. Tudi za glasbo in lepo pesem smo poskrbeli. Viki Ašič in Andrej Bremec sta nam pričarala nekaj glasbenih užitkov. V popoldanskem nadaljevanju je potekal na športnem igrišču velik nogometni turnir. Letos je sodelovalo deset ekip. Naš župan Miran Jurkošek je na koncu podelil pokale, se zahvalil nastopajočim ekipam in pozval vse prisotne, da se vidimo tudi naslednje leto, ko bomo praznovali že deseto, jubilejno predstavitev naše vojske in policije.

Pripravil: Srečko Križanec, predsednik veteranske in častniške organizacije

Podpis pogodbe za dokončanje del na objektu Vrtec Dobrna

15. maja 2013 se je na Dobrni zgodil pomemben dogodek, tako za občino kot tudi za njene občane. Namreč, g. Martin Brecl, župan Občine Dobrna, je z g. Lovrencem Krapežem, prokuristom podjetja VG5, d.o.o., Ljubljana, podpisal pogodbo za dokončanje del na objektu Vrtec Dobrna.

Podpis pogodbe za dokončanje del na objektu Vrtec Dobrna

Foto: Arhiv občine

Občina Dobrna je zaradi kršitev pogodbenih obveznosti konec meseca avgusta 2012 prekinila pogodbo z izvajalcem za rušitev in gradnjo objekta Vrtec Dobrna. Po prekinitvi pogodbe so potekale aktivnosti za izvedbo novega javnega naročila za neizvedena dela. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje VG5, d.o.o., iz Ljubljane. Izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo izvaja podjetje Proplus, d.o.o., iz Maribora, izvajanje nalog koordinatorja za varnost in zdravje pri delu izvaja podjetje EGAL PB, d.o.o., iz Laškega, projektantski nadzor pa vrši podjetje Trije arhitekti, d.o.o., iz Ljubljane. Izvajalec gradnje je pričel z izvajanjem pogodbenih del konec meseca maja 2013 in jih namerava dokončati predvidoma proti koncu leta 2013. Vrednost operacije Vrtec Dobrna je ocenjena na 1.948.037,67 € z DDV. Gradnja vrtca se financira s sredstvi proračuna Občine Dobrna (50,72 %), sredstvi Eko sklada (7,31 %) in sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (41,97 %).


Vrtec bo priključen na toplotno črpalko voda-voda, otrokom najprijetnejše talno gretje bo dopolnjeno s stropnim sevalnim hlajenjem, rekuperacija bo dosegala 80 % izkoristek, deževnica bo zbrana in uporabljena, centralni nadzorni sistem pa bo omogočal optimizacijo delovanja vseh sistemov. Z izgradnjo vrtca bo občina zagotovila kvalitetne prostorske kapacitete za izvajanje predšolskih programov v petih oddelkih.

Pripravila: Urška Vedenik

Poletni potep z dalmatinsko pesmijo in tamburicami

Vokalna skupina In spiritu je v soboto, 25. maja 2013, ob 800-letnici gradu Lemberg organizirala svoj 7. letni koncert z naslovom Pridih Dalmacije. Tokrat so nas fantje z dalmatinsko pesmijo in gosti popeljali v poletje in bolj sproščene dni, hkrati pa so ponosno predstavljali kulturni grajski biser občine, grad Lemberg.

Hladen majski večer nas je iz gradu Lemberg pregnal v večnamensko dvorano v Novi Cerkvi, kjer so gostje, ženska klapa Kurjože iz Podstrane pri Splitu in Petrovi tamburaši iz Šempetra v Savinjski dolini, pričarali prijeten in glasbeno bogat kulturni večer. Tokratni koncert je bili prvi takšen glasbeni dogodek v Občini Vojnik in hkrati uresničitev dolgoletne želje in spiritu o izvedbi prireditve z dalmatinsko pesmijo.

Povzeto iz članka Tjaše Podergajs

Lemberg

Foto: arhiv občine


Obnova Kartuzijske pristave

Občina Laško je v začetku meseca maja 2013 zaključila z izvedbo projekta obnove Kartuzijske pristave. Zaključena dela spadajo v sklop celovite prenove območja kartuzije Jurklošter. Cilj projekta je bil ohranjanje in izboljševanje kulturne dediščine podeželja ter pridobitev novega večnamenskega prostora. V sklopu obnovitvenih del se je na objektu na novo izvedlo ostrešje s kritino in lesen gank. Zamenjala so se okna in vrata ter obnovila fasada. Izolirali so se vsi prostori,

na novo se je položil parket, opravila so se elektroinštalacijska dela s svetili in izvedle strojne inštalacije za ogrevanje večnamenskega prostora. Prostor bo služil za delo krajevne skupnosti in društev ter za izvajanje različnih predstavitev v okviru strokovnih tem Kartuzije in na splošno turizma v neokrnjeni dolini Gračnice in bližnji okolici Jurkloštra. Projekt delno sofinancira tudi Evropski sklad za razvoj podeželja iz ukrepa 323 -Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja.

Kartuzija Jurklošter Foto: arhiv občine

Zapisal: mag. Andrej Flis

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:

Evropa investira v podeželje«


Subregija Obsotelje in Kozjansko Anin dvor v Rogaški slatini V Rogaški Slatini je septembra 2012 odprl vrata Anin dvor. Nova in pomembna atrakcija, poimenovana po zavetnici mesta, predstavlja pridobitev na kulturnem in turističnem področju. Objekt je lociran v središču mesta in omogoča na enem mestu podoživeti zgodovino Rogaške Slatine, občutiti njeno tradicijo ter spoznati njene osrednje znamenitosti današnjega časa. Privablja domače in tuje goste, preseneča domačine, predstavlja pa tudi odlično izhodiščno točko za strokovne in šolske ekskurzije. Potrebna sredstva za izvedbo so bila deloma zagotovljena na podlagi uspešne prijave na javni razpis Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, na podlagi katere je občina v mesecu januarju 2011 prejela sklep o sofinanciranju iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v višini 1.384.000 evrov. Celotna investicija je znašala 2.760.000 evrov, objekt pa je bil po zaključku investicije predan v najem Zavodu za turizem Rogaška Slatina. Osrednji prostor Aninega dvora je namenjen prireditveni dvorani s kapaciteto 250 sedišč, nanjo pa se navezuje vsak od petih vsebinsko različnih sklopov, oz. razstavnih prostorov s površino od 80 do 115 m2. Prostor, namenjen »steklarski zbirki,« nas ob svetlobnih učinkih popelje skozi faze nastajanja kristalnega stekla. Načrti zbirke so bili izdelani v sodelovanju s Steklarno Rogaška, ki je prispevala večji del rekvizitov za delovanje steklarske zbirke, pa tudi za domišljeno okrasitev osrednjega prireditvenega prostora. »Grafična zbirka« nudi iznajdljivo rešitev za arhiviranje in razstavljanje del Kurta Müllerja, dolgoletnega gosta iz Švice, ki je svoje bogastvo v obliki 40.000 listov obsegajoče grafične zbirke podaril Zdravilišču Rogaška. »Domoznanska zbirka« predstavlja zbirko vtisov in eksponatov iz zgodovine Rogaške Slatine, kraljevo zbirko v navezavi na kraljevsko družino Karađorđević, ki je Rogaško Slatino pogosto obiskovala ter zbirko podpisov znanih osebnosti. Pot v nadstropje vodi do »parkovne zbirke,« kjer so predstavljene drevesne vrste, značilne za parkovne površine Rogaške Slatine, in deli kamnin iz nekoč znanega, še v času bivše države trajno izgubljenega sprehajališča Wandelbahn. V prostoru so nameščeni štirje interaktivni zasloni, preko katerih se obiskovalec pouči o vsebinah, pomembnih za razvoj Rogaške Slatine in njene zdraviliške dejavnosti. Ključni element razvoja Rogaške Slatine je voda in prav njej je posvečen še zadnji tematsko zasnovan prostor, ki je v kletnem prostoru objekta. V tej izvirni predstavitvi vode lahko obiskovalec ob različnih vodnih kulisah preizkusi učinke vode na lastna čutila in doživi njeno meditativno moč. V objektu so zagotovljeni še prostori za delovanje kavarne ter informacijske pisarne s prodajo spominkov, pri zunanji ureditvi pa velja izpostaviti atraktivno vodno fontano. V Občini Rogaška Slatina verjamejo, da bo Anin dvor popestril kulturno in turistično ponudbo mesta in da se bo uveljavil kot kraj nujnega postanka za vsakega gosta Rogaške Slatine.

Pripravila: Brigita Kregar-Drofenik


Sodobna arhitekturna tipologija na Kozjanskem

Projekt Sodobna arhitekturna tipologija na Kozjanskem smo v Kozjanskem parku zasnovali na pobudo strokovne ekipe zasebnega Zavoda za prostor Savinjske regije – Metro SR in ga realiziramo v okviru 3. javnega poziva »LAS Obsotelje in Kozjansko«. Projekt sofinancira EU. Arhitekt mag. Gorazd Furman Oman namreč meni, da se podeželski prostor ne obravnava z dovolj subtilnosti in da bi se pravzaprav v krajini morala odražati predvsem bolj kvalitetna arhitektura, saj ima vsak objekt v odprtem prostoru bistveno večji vpliv na okolico kot je to v urbanih naseljih.

»Pogosto se ne zavedamo, kako odgovorno dejanje je gradnja. S postavitvijo novega objekta ali infrastrukture ne posegamo le v lasten prostor, temveč vplivamo na izgled in kvaliteto bivanja v okoliški pokrajini,« so zapisali v zavodu Metro SR. Tako kot vse občine v Sloveniji se tudi občine znotraj območja Kozjanskega parka srečujejo s problematiko izdelave Občinskih prostorskih načrtov. V teh prostorskih aktih se bodo med drugim na novo določili tudi pogoji za gradnjo novih objektov. V trenutno še veljavnih aktih so ti

pogoji glede na današnji način gradnje, bivanja in energetske izrabe zastareli ter v dobršnem delu tudi zaviralni. Zaradi navedenega so za območje Kozjanskega parka potrebni strokovni kriteriji za umeščanje novih objektov v prostor ter za njihovo oblikovanje. Le-ti morajo na eni strani upoštevati arhitekturno tipologijo območja, v katerega se umeščajo, na drugi pa sodoben način gradnje, bivanja in rabe energije, ki morajo biti ekološki in trajnostni. Da bi prišli do kvalitetnih strokovnih izhodišč za prihodnjo gradnjo na območju Kozjanskega parka, smo skozi projekt izvedli nekaj aktivnosti in prišli do nekaj rezultatov, ki bodo po našem mnenju kvalitetna osnova tudi za nadaljnje razmišljanje na to temo. Za začetek je bilo potrebno pregledati primere dobrih praks, zato smo se odpravili na strokovno ekskurzijo v Posočje in na Gorenjsko. Nadalje smo izvedli delavnice s strokovno javnostjo, javno upravo in investitorji posamezniki, kjer smo poskušali definirati osnovna izhodišča in usmeritve za oblikovanje stavb na Kozjanskem. Oblikovan je bil tudi pregled arhitekturne identitete kozjanske krajine, pri čemer so bili izpostavljeni posamezni arhitekturni elementi, ki definirajo kozjansko arhitekturo. »Osrednji del naloge predstavljajo idejne zasnove stavb na petih različnih lokacijah znotraj območja Kozjanskega parka. S pomočjo teh projektov so na sodoben način preverjene in na novo artikulirane posamezne sestavine tradicionalne kozjanske hiše. Rešitve poizkušajo poiskati meje, do kam lahko sodobnost v tako tradicionalni krajini seže, ne da bi porušila stara ravnovesja. Tako smo projektirali kamp, vinsko klet, sadjarski center, turistično kmetijo Pilštanj in stanovanjski hiši v Sedlarjevem,« so zapisali v poročilu zavoda Metro SR. Na koncu naloge so podana še priporočila za strokovno in praktično delo na tem področju ter predvsem navodila, kako tudi v praksi dejansko izboljšati arhitekturno podobo Kozjanskega. V okviru projekta smo izdali tudi publikacijo arhitekta Andreja Pajerja z naslovom Temelji graditeljske prepoznavnosti.

Pripravila: Vesna Zakonjšek, u.d.i.k.a.


Bioeuparks na Kozjanskem V Kozjanskem parku smo od 1. aprila 2013 vključeni v projekt Izkoriščanje potencialne biomase v EU parkih »BIOEUPARKS«. V projektu sodeluje 10 partnerjev iz šestih evropskih držav, od tega je pet naravnih parkov. Koordinator projekta Legambiente (Nacionalno okoljsko združenje) prihaja iz Italije. Med naravnimi parki v projektu poleg Kozjanskega parka sodelujejo še narodni park Sila iz Italije, narodni park Danube-Ipoly iz Madžarske, narodni park Rodopi iz Grčije in naravni park Sölktäler iz Avstrije. V projekt so vključeni še Gozdarski inštitut Slovenije, Agencija za obnovljive vire iz Nemčije, PAN Parks fundacija in Univerza v Trakiji iz Grčije. Projekt se izvaja v okviru evropskega programa IEE – Intelligent Energy Europe, ki podpira trajnostno rabo obnovljivih virov energije in sicer predvsem z namenom zmanjšati izpuste CO2

oziroma blažiti klimatske spremembe. Cilj projekta je skozi različna mednarodna in strokovna srečanja raziskati in ustvariti optimalne pogoje za izkoriščanje biomase v naravnih parkih Evrope. Uporaba lesne biomase za proizvodnjo toplote in električne energije se je v zadnjih letih močno povečala po vsej Evropi, prav tako tudi v Sloveniji. Med kmeti oziroma lastniki gozdov se zanimanje za uporabo lesnih goriv povečuje, vendar je na tem področju potrebna dodatna promocija lokalnih proizvodnih verig pridobivanja, predelave in rabe. V povezovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije in z Zavodom za gozdove Slovenije bomo najprej ugotovili, kakšni so potenciali biomase na našem območju in v nadaljevanju vzpodbuditi lastnike gozdov, da bi se aktivno vključili v procese pridobivanja, predelave in rabe lesnih goriv. V ta namen bomo organizirali več tematskih delavnic in predavanj, kjer bodo strokovnjaki predstavili vire lesne biomase ter sodobne tehnologije pridobivanja, predelave in rabe, poseben poudarek bo tudi na ekonomiki pridobivanja in rabe. Prvo delavnico smo imeli že 31. maja. Predstavnik zavoda za gozdove Slovenije je imel predavanje z naslovom Potenciali lesne biomase znotraj zavarovanega območja, Gozdarski inštitut Slovenije je predstavil Prednosti in slabosti uporabe lesne biomase ter Proizvodne verige, Jože Preskar iz Topko energija pa je spregovoril o načrtovanju in postavitvi sistema na daljinsko ogrevanje v naselju Kozje. Delavnice so se udeležili predstavniki občin, gozdarske službe, kmetijsko svetovalne službe, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, lastniki gozdov in druga zainteresirana javnost. Z omenjenim projektom želimo v Kozjanskem parku ob sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije najprej ugotoviti kakšni so potenciali in v nadaljevanju predstaviti možnosti sodobnega pridobivanja, predelave in rabe lesa v energetske namene. Ker gre za izkoriščanje biomase v zavarovanem območju, se moramo zavedati, da je potrebno upoštevati tudi načela, ki veljajo v zavarovanih območjih. Naš namen namreč ni, neracionalno izkoristimo vso biomaso v prostoru, ampak, da spodbudimo trajnostno in učinkovito rabo lesa.

Pripravila: Valerija Slemenšek


Ureditev javnih parkirišč v občini Podčetrtek

Na podlagi možnosti črpanja državnih sredstev iz 23. člena ZFO-1 in pripravljene dokumentacije za izvedbo se je občina Podčetrtek odločila za investicijo v ureditev javnih parkirišč v Občini Podčetrtek, ki bo omogočala večjo prometno urejenost in varnost za vse udeležence v prometu, ki koristijo parkirišča. Urejena parkirišča pa bodo poleg večje prometne varnosti izboljšale videz kraja, kar je tudi eden izmed pogojev za njihov nadaljnji razvoj. Občina Podčetrtek je v letu 2008 izgradila novo večnamensko športno dvorano, ki daje s svojo celovito ponudbo različnih športno-rekreativnih in spremljajočih površin v eni najbolj prepoznavnih turističnih in obmejnih občin Slovenije ter znotraj kompleksa Term Olimia d.d. Podčetrtek, pomemben prispevek k razvoju turizma. Novi objekt uporabljajo pri vadbi osnovnošolske mladine in športni vzgoji ter vadbi obstoječih športnih klubov ter drugih rekreativnih dejavnosti. Za različne športne zvrsti se redno organizirajo tudi tekmovanja, turnirji in ligaške tekme na lokalni, državni in mednarodni ravni. Športni objekt privablja turiste na eni strani zaradi ogledov različnih zanimivih tekem in drugih dogodkov, na drugi strani pa dvorano za rekreativne dejavnosti uporabljajo tudi gostje bližnjih Term Olimia. Dvorana pa služil tudi namenu organizacije večjih družabnih prireditev. Lokacija parkirišča pri večnamenski športni dvorani Podčetrtek, je na jugozahodni strani dvorane oz. obstoječih parkirišč, na gramozni površini, ki je nastala z nasutjem izkopnega materiala pri gradnji dvorane. Glede na razpoložljiv prostor je bilo možno zagotoviti 127 parkirnih mest. Prav tako je občina Podčetrtek pristopila k ureditvi poslovne cone Podčetrtek,kjer predvideva ureditev 44 parkirnih mest za potrebe podjetnikov v poslovni coni. Lokacija parkirišča je na »vhodu« v naselje Podčetrtek, v neposredni bližini gostinskega in trgovskega objekta ter železniškega postajališča. Lokacija poslovne cone je z logističnega vidika zelo primerna, saj je locirana neposredno ob glavni cesti in železniški progi. Občina Podčetrtek predvideva ureditev 44 novih parkirišč na lokaciji med urejenim (asfaltnim) delom južne strani gostinskega objekta in cesto v poslovno cono. Z urejenim parkiriščem bodo zagotovili večjo dostopnost podjetnikom v poslovno cono in s tem vplivali na razvoj podjetništva v občini. Na obeh navedenih lokacijah se srečujejo s problemom nezadostnega števila parkirišč za potrebe obiskovalcev prireditev v dvorani ter strank v poslovni coni. Obstoječi površini za parkiranje sta v gramozni izvedbi, odvodnjavanje je neurejeno. Obstoječe stanje začasnih parkirišč v takšnem stanju ne onemogoča dovolj velike prometne varnosti kakor tudi kazijo videz urejenega turističnega kraja. Z realizacijo investicije bo odpravljena pomanjkljivost (v času slabega vremena, luže, blato v lepem vremenu se dviga prah), kar pa bo pozitivno vplivalo na nadaljnji gospodarski razvoj občine Podčetrtek.

Pripravila: Mojca Amon


V Rogatcu s prenovljeno šolo

Občina Rogatec je v teh dneh podpisala pogodbo z izvajalcem del za izvedbo energetske sanacije osnovne šole v Rogatcu. Projekt bo sofinanciran s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor, s sredstvi Kohezijskega sklada. Investicijsko vzdrževalna dela bodo obsegala zamenjavo stavbnega pohištva, ureditev fasade, optimizacijo ogrevalnega sistema z vgradnjo toplotne črpalke in ureditev razsvetljave. Z izvedbo navedenega projekta se sledi ukrepom, ki si jih je Občina Rogatec zastavila v okviru Lokalnega energetskega koncepta, sprejetega v letu 2011. S predvideno sanacijo objekta osnovne šole se bodo zmanjšali stroški energetske oskrbe objekta (toplote in energije), zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv, z izrabo obnovljivih virov energije, zmanjšale emisije toplogrednih plinov in izboljšali bivalni pogoji za učence in zaposlene. V naslednjem letu pa je planirana energetska sanacija podružnične osnovne šole Dobovec.

Pripravila: Suzana Likar

Izgradnja kolesarske steze

V mesecu marcu je bila dokončana izgradnja 1.434 m kolesarske steze Šmarje pri Jelšah–Belo, ki se je priključila na že zgrajeno stezo Belo–križišče Zibika, v vrednosti 220.000 evrov. Slavnostne otvoritve so se poleg zaposlenih na Občini Šmarje pri Jelšah udeležili tudi člani kolesarske sekcije ŠD Šmarje pri Jelšah, kolesarji ŠD Mestinje, rekreativni kolesarji in drugi. Župan občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš je izpostavil pomembnost kolesarskih stez, ki med drugim na novo povezujejo občine Kozjanskega in Obsotelja, kvaliteto kolesarjenja ter aktivnega in zdravega življenja. Zahvalil se je vsem, ki so tako ali drugače pripomogli k realizaciji izgradnje kolesarske steze. Ob tem je še opozoril, da se bo ravno ta del steze uporabljal tudi za dohod na kmetijska zemljišča vsem tistim lastnikom, ki imajo ob stezi njive in travnike.

Pripravila: Natalija Čokl


»Gremo v zidanice«

Projekt »Gremo v zidanice«, ki ga vodijo na Občini Šmarje pri Jelšah, vanj pa so vključene tudi vse druge občine Obsotelja in Kozjanskega, prav zdaj prehaja v sklepno fazo. Prijavitelj projekta Občina Šmarje pri Jelšah skupaj s partnerji Turizem Podčetrtek, Javni zavod turizem Rogaška Slatina in Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec pripravlja prodajni katalog, ki bo vključeval 33 enot, vključenih v ponudbo Šmarsko-virštanjske VTC, med njimi bo kar 18 novih ponudnikov, ki so se za vključitev v turistično ponudbo Obsotelja in Kozjanskega odločili prav na osnovi aktivnosti v projektu. Od 18 ponudnikov imamo na območju eno novo kmetijo z nastanitvijo, 4 vinotoče in 13 zidanic z nastanitvijo. Skupaj je območje dobilo 90 novih ležišč izven hotelskih enot obeh zdraviliških kompleksov.


Društvo kmetic Ajda dobilo glavne prostore Društvo kmetic Ajda je skupaj z Občino Šmarje pri Jelšah prijavilo projekt na javni poziv LAS Obsotelje in Kozjansko, v okviru katerega si je v Skazovi hiši v Šmarju pri Jelšah uredilo društvene prostore. Poleg finančne pomoči občine so velik del v opremo vložile tudi same. Z vzpostavitvijo prostorov so si članice Društva kmetic Ajda pridobile svoj prostor, kjer bodo lahko izvajale redne dejavnosti in srečanja, organizirale razne tečaje, degustacije in prireditve. Prostor bo tako namenjen ne samo izobraževanju, pač pa tudi ohranjanju našega bogatega izročila in nesnovne dediščine.


Zidanica Zdolšek


Vino cool – vino, kultura, kulinarika

Sredi maja se uspešno zaključuje še en mednarodni projekt pod vodstvom Zavoda za turizem Maribor-Pohorje (v sodelovanju s šestimi projektnimi partnerji: Društvo Weinland Steiermark, Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica, Prleška razvojna agencija, Mariborska razvojna agencija, Halo-Edil Ing in Razvojna agencija Sotla). Izbrano projektno območje, ki obsega šest slovenskih in sedem avstrijskih vinskih cest, je prostor, ki pripada istemu zgodovinskemu, zemljepisnemu in kulturnemu okviru, vendar pa je kljub padcem meje in nekaterim uspešno zaključenim čezmejnim projektom še vedno ostal premalo povezan. Z namenom da bi vinske ceste Vinorodne dežele Štajerske povezati z vinskimi cestami Vinorodne dežele Steiermark in atraktivne potenciale združili v skupne tematske turistične proizvode, je sedem projektnih partnerjev (Zavod za turizem Maribor-Pohorje, Društvo Weinland Steiermark, Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica, Prleška razvojna agencija, Mariborska razvojna agencija, Halo-Edil Ing in Razvojna agencija Sotla) ustvarilo številne rezultate projekta, med katerimi so tudi: oblikovanje čezmejnih turističnih proizvodov, vzpostavitev spletnega mesta www.vinocool.eu in digitalizacija turističnih proizvodov, izdelava študije postavitve signalizacije

turistične ponudbe na vinskih cestah ter izdelava promocijskega materiala in izvedba promocijskih aktivnosti v obliki oglaševanja, organizacije prireditev in nastopov na turističnih sejmih. Razvojna agencija Sotla je v sklopu projekta pripravila elaborat označitve Šmarsko-virštanjske vinske turistične ceste in ga s pomočjo sredstev LEADER realizirala in konec prejšnjega leta VTC 10 in ponudnike ob njej tudi označila. Prav tako so v sklopu VINO COOL na RA Sotla digitalizirali ponudbo ob VTC 10 in aktivno sodelovali z vseh aktivnostih projekta.

Piknik ob VTC 10

Pripravila: Anita Čebular

.

http://www.vinocool.eu/


7. pohod po Emini romarski poti Kozjanski park je v soboto, 29. junija 2013, že sedmo leto zapored organiziral pohod po Emini romarski poti. Tokrat smo izbrali 12 km dolgo traso Emine poti med Planino pri Sevnici in Pilštanjem. Zbralo se je 43 pohodnikov in na pot smo se podali ob 8:00 uri zjutraj. Najprej smo se iz Planine vzpeli mimo kapelic križevega pota do cerkve Sv. Križa, od koder je čudovit razgled na bližnjo in daljno okolico. Nato nas je pot vodila mimo Šentvida pri Planini in Podpeči pri Šentvidu preko potoka Leniška do Zagorja. Po ogledu Lurške jame v Zagorju, ki nam jo je predstavil predsednik Kulturnega društva Zagorje Dani Zalokar, smo nadaljevali pot mimo Gabrja in Lesičnega vse do cilja na Pilštanju, kjer bi se naj po legendi rodila Sv. Ema. Najprej nas je v cerkvi sv. Mihaela sprejel župnik Jože Hribernik in imeli smo krajšo mašo. Nato so nam člani Kulturnega društva Pilštanj ob 75-letnici imenovanja Eme za svetnico v čudovitem ambientu pod vaško lipo odigrali dramsko igro o življenju kneginje Eme. Pohod smo zaključili s toplo malico in si polni lepih vtisov obljubili, da se vidimo ob letu osorej.

Pripravila: Nina-Klavdija Lojen

Na poti

Zaključek z dramsko igro na Pilštanju


Subregija Savinjsko-Šaleško

Projekt Regionalna destinacijska organizacija SAŠA

V Velenju se je nadaljevala zgodba sodelovanja turističnih ponudnikov, ki prepoznavajo nujnost skupnega nastopa na spletu za večjo prepoznavnost Savinjsko – šaleške destinacije. V sklopu projekta RDO SAŠA je bilo 28. maja v Vili Bianca v Velenju izvedeno usposabljanje za spletno trženje destinacije SAŠA. Usposabljanja se je udeležilo 20 predstavnikov turističnega gospodarstva, ki so sodelovali s strokovno ekipo Primoža Žižka iz podjetja Elaborat. Predstavljeni so bili trendi e poslovanja v turizmu, Metka Malovrh iz podjetja Google Slovenija pa je poudarila še priložnosti slovenskega turizma na spletu. Osrednja tema predstavitve in razprave je bil prenovljen in izboljšan destinacijski portal Mozaik doživetij kot priložnost za skupen nastop na spletu. Večja medsebojna povezanost portala in spletnih strani turističnih ponudnikov ter izboljšane spletne prakse pripomorejo k večji prepoznavnosti in boljšemu trženju celotne destinacije na spletu.

Pripravila: Jasmina Poličnik, SAŠA ORA d.o.o.

Foto: Arhiv SAŠA ORA, d.o.o.

http://www.velenje-tourism.si/ticvelenjevvilibianci

http://www.mozaik-dozivetij.si/

http://www.mozaik-dozivetij.si/


Subregija Dravinjsko Pomlad prinesla dolgo pričakovani pričetek obnove Dvorca Trebnik V petek, 26. aprila 2013 je Občina Slovenske Konjice podpisala pogodbo za obnovo Dvorca Trebnik-Objekt B. Na javnem razpisu je bilo kot najugodnejše izbrano podjetje Remont d.d. iz Celja, ki bo predvidena dela opravilo za 1.382.000 €. Dela se bodo začela izvajati takoj po prvomajskih praznikih in bodo predvidoma zaključena do konca junija 2014. Obnovo bo v deležu do 85% upravičenih stroškov sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, razlika izvedenih del bo pokrita iz občinskega proračuna. Namen investicije je s potrebnimi posegi urediti objekt tako, da bo s svojim videzom ohranjal podobo zgodovinskega dvorca, hkrati pa omogočal samostojno uporabo površin za izvajanje gostinsko turistične dejavnosti po principu »turizem za vse« s poudarkom na dostopnosti ljudem, ki imajo specifične potrebe. Občina namerava po dokončani investiciji pridobiti najemnika, ki bo objekt opremil za potrebe izvajanja gostinsko turistične dejavnosti.

Pripravila: Občina Slovenske Konjice, Urad župana

Podpis pogodbe

Foto: arhiv Občine Slovenske Konjice


Subregija Spodnje Savinjsko Inovator leta SSD 2012 Na gradu Komenda na Polzeli je bil v sredo, 5. junija 2013 s slavnostno podelitvijo nagrad in priznanj zaključen razpis »Inovator leta Spodnje Savinjske doline 2012«, kjer je šest občin Spodnje Savinjske doline in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec s strokovno pomočjo Razvojne agencije Savinja podelilo priznanja petim najboljšim inovacijam v preteklem letu. Med občinami Spodnje Savinjske doline so do sedaj inovacijska priznanja podeljevale oziroma imele v občinskih aktih občine Žalec, Vransko in Polzela, zato bo odločitev županov Spodnje Savinske doline, da razširijo priznanje in nagrado za podporo inovacijskemu delu »Inovator leta Občine Žalec« v regijsko obliko, imela dolgoročen pozitiven učinek v našem širšem okolju, zlasti v gospodarski dejavnosti. Da je organizirano inovacijsko dejavnost potrebno stalno spodbujati, v kolikor hočemo, da je uspešna, se je videlo tudi po letošnjem regijskem razpisu za inovacijske nagrade. Na razpis je bilo prijavljenih 10 inovacij, od tega 7 skupinskih, tako da je pri razvoju prijavljenih inovacij sodelovalo kar 14 inovatorjev. Za nagrado in priznanje je komisija predlagala 5 inovacij. Po svečani prireditvi, na kateri so s prisotnimi svoje misli delili ga. Klavdija Tomažič (Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela), g. Jože Kužnik (župan Občine Polzela), g. Janko Kos (predsednik Območnega sveta Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline ter župan Občine Žalec) ter dr. Jože Korber (predsednik Komisije za izvedbo razpisa Inovator leta SSD ter podžupan Občine Polzela), smo si skupaj ogledali grad Komenda, katerega obnova je bila delno sofinancirana s strani Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini V Občini Braslovče sta bila zaključena postopka javnega naročanja za izbiro izvajalca gradbenih del ter storitev nadzora pri projektu »Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini«. Tiskovna konferenca z dne 8.5. 2013, ob 11.00 uri je bila namenjena predstavitvi aktivnosti izgradnje sekundarnega kanalizacijskega sistema v petih občinah Spodnje Savinjske doline in podpisu gradbene pogodbe z izbranima izvajalcema del podjetjema Kostmann d.o.o. iz Slovenj Gradca in Plima d.o.o. iz Žalca. Celovit projekt je razdeljen na sklope glede na lokacijo izvedbe v posamezni občini: - sklop 1: Občina Braslovče: Izgradnja kanalizacije Male Braslovče – Preserje, I. faza, - sklop 2: Občina Polzela: Kanalizacija Orova vas – Breg, - sklop 3: Občina Prebold: Varovanje povodja v Občini Prebold II. faza, - sklop 4: Občina Tabor: Kanalizacija Tabor jug, - sklop 5: Občina Vransko: Čiščenje odpadnih voda vzhodnega dela Občine Vransko II.faza.


Razpis za »Gradbeni nadzor« je bil objavljen 29.01.2013 in nanj je prispelo devet (9) ponudb, med katerimi je bil po postopku odpiranja ponudb s pogajanji dne 13.02.2013, izbran izvajalec Paritet

d.o.o. s partnerjema Plasting d.o.o. in Decen d.o.o. Storitve nadzornika se bodo izvajale za celoten obseg projekta. Projekt »Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini« je tako eden večjih in finančno oz. gradbeno-tehnično zahtevnejših infrastrukturnih projektov, ki se bodo na območju petih občin Spodnje Savinjske doline izvajali v prihodnjih letih. Predvidoma bo projekt zaključen konec leta 2014.

Foto: Tone Tavčer

Projekt “Prenova starega mestnega jedra Žalec« Župan Občine Žalec Janko Kos in predstavnica izvajalca del, direktorica podjetja AGM Nemec, d.o.o., Laško Maja Gerčer sta 22.5.2013 v prostorih Občine Žalec podpisala pogodbo za izvajanje del v okviru projekta Prenova starega mestnega jedra Žalec. Pogodbena vrednost del je 1.962.569,09 evrov brez DDV (oz. 2.355.082,91 evrov z DDV). Vrednost investicije v celoti po investicijskem programu pa znaša 2.950.085,48 evrov brez DDV (oz. 3.012.085,48 evrov z DDV). Dela zajemajo celovito ureditev žalskega mestnega jedra, ki vključuje celoten Šlandrov trg od Celjske ceste na vzhodu in del Savinjske ceste do križišča z Aškerčevo ulico v dolžini 525 m. Območje zajema 15.400 m² površine. Dela se bodo pričela takoj po podpisu pogodbe, rok za dokončanje pa je 30. junij 2014. Gre za projekt, ki ga z 1.970.982,03 evri (kar je 85 % vseh potrjenih upravičenih stroškov investicije, ti pa znašajo 2.318.802,39 evrov) sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo o tem je bil izdan 7. marca letos, potem ko je Občina Žalec v začetku novembra lani podala vlogo za pridobitev sredstev za sofinanciranje. Gradbeno dovoljenje za prenovo je že 14. septembra lani izdala Upravna enota Žalec. Predvidena dela pri Prenovi starega mestnega jedra Žalec so resnično celovita in zajemajo zelene površine, zasaditev in urbano opremo (ulična oprema, kot so klopi, koši za smeti, …), cestno omrežje in pohodne površine, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, NN priključek, semaforizacijo in javno razsvetljavo. S prenovo trga, osrednje ceste ter urbane opreme v stavbno zelo bogatem žalskem mestnem jedru želijo v Žalcu poudariti identiteto mesta, ob tem pa izboljšati kakovost življenja in gibanja ter manifestiranja različnih funkcij trga. Prav slednje narekuje izbor urbane opreme, tlakov, ureditev zelenih površin z obstoječim parkom, ureditev določenih lokacij za (letne) gostinske vrtove in razne prireditve, razsvetljavo v funkciji osvetlitve in poudarka kakovostnih ambientov ter možnost inštalacij. Celotno staro mestno jedro je varovano kot spomenik historičnega urbanizma (varovano z odlokom), zato je njegova prenova posebej pomembna.

Foto: Arhiv Občine Žalec


15 let Razvojne agencije Savinja

Začetki RA Savinje segajo v leto 1998 z ustanovitvijo GIZ Podjetniškega centra Žalec, ki sta ga ustanovila nekoč enotna Občina Žalec in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec ter je bil sprva orientiran pretežno v pomoč podjetništvu in gospodarstvu a je že kmalu dobil tudi širše razvojne cilje. Z razširitvijo delovanja na vsa razvojna področja, so ustanovitelji Gospodarsko interesno združenje Podjetniški center leta 2001 preimenovali v Razvojno agencijo Savinja. Med pomembne mejnike v razvoju agencije se štejejo razdelitev prej enotne Občine Žalec na šest občin Spodnje Savinjske doline v letu 1998, zaradi česar je bila vseskozi prisotna težnja po združevanju in iskanju skupnih razvojnih rešitev, kar je bilo doseženo v letu 2008, najprej na področju razvoja podeželja z ustanovitvijo LAS Spodnje Savinjske doline, takoj zatem v letu 2009 pa še z ustanovitvijo Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline. Izpostaviti je potrebno še vstop Slovenije v EU v letu 2004, ki je za Razvojno agencijo Savinja pomenil priložnost za sofinanciranje razvojnih projektov s pomočjo znatnega deleža evropskih sredstev. Delovna področja agencije so zelo raznolika, predvsem pa se osredotočajo na podjetniško in drugo razvojno svetovanje; na pripravo, vodenje, izvajanje območnih razvojnih programov ter povezave s subregijskimi, regijskimi in nacionalnimi programi; pripravo, vodenje in izvajanje evropskih in nacionalnih projektov. Obdobje, v katerem se nahajamo in bo krojilo naslednje aktivnosti Razvojne agencije Savinja, je obdobje nove finančne perspektive. V njem nastaja nov Regionalni razvojni program za obdobje 2014-2020. Razvojna agencija Savinja bo skladno z usmeritvami Evropske unije za to obdobje pomagala pri spodbujanju razvoja novih idej in programov v našem okolju in si prizadevala za umeščenost teh v programe na regionalni ravni, kar bo osnova za dostop do evropskih finančnih sredstev. Osrednja naloga Razvojne agencije Savinja pa bo tudi v prihajajočih letih podporno okolje našim ustanoviteljem (občinam Žalec in Braslovče, Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec) in pridruženim članom (občinam Polzela, Prebold, Tabor in Vransko ter UPI – ljudska univerza Žalec) pri izvajanju razvojnih nalog, podpori in pomoči podjetnikom, da čim bolje izkoristijo vse priložnosti, ki jih ponuja to okolje, Slovenija in Evropa. Podjetniško svetovanje na različnih področjih, pa tudi v spreminjajočih se razmerah bo še naprej ena naših glavnih nalog. V tem sklopu bomo izboljševali storitve, ki jih že ponujamo (e-VEM) in še naprej razvijali obstoječe projekte (LAS, …) in krepili našo povezovalno vlogo na območju Spodnje Savinjske doline in znotraj Celjske regije.

Foto: Roman Virant


Projekt »Evropska mreža mentorjev žensk podjetnic«

Razvojna agencija Savinja Žalec sodeluje kot projektni partner v projektu »Evropska mreža mentorjev žensk podjetnic« (European Network of Mentors for Women Entrepreneurs), ki ga v Sloveniji vodi Ekonomski institut Maribor. Gre za projekt nacionalnega pomena, ki se je pričel v septembru 2011 in bo trajal 2 leti, sofinancira pa ga Evropska Unija oz. njen direktorat Podjetništvo in industrija. V partnerstvu sodelujejo razvojne agencije in sicer RRA Mura, BSC Kranj, ORA Krasa in Brkinov, Posoški RC in RA Savinja, ki v Sloveniji pokriva območje Savinjske regije. Projekt je usmerjen v pospeševanje in podporo ženskemu podjetništvu preko štirih skupin aktivnosti:

izbor mentorjev žensk podjetnic (ki so lahko tako uspešni podjetniki, kot uspešne podjetnice),

izbor mentorirank (žensk podjetnic začetnic, ki imajo podjetje več kot 1 leto in, ki želijo dalje razvijati svoje podjetje in svoj posel),

vzpostavljanje mreže oz. sodelovanja med mentorji in mentorirankami,

vzpostavljanje mednarodnih povezav med mentorji in mentorirankami v drugih evropskih nacionalnih mrežah (ki so prav tako vključene v projekt na evropski ravni).

Evropska komisija je na nivoju Evropske unije potrdila nacionalna partnerstva oz. nacionalne mreže enakih projektov v 16 državah Evrope. Tako bodo imeli udeleženci projekta (projektni partnerji, mentorji, mentoriranke) možnost vzpostavljanja novih poslovnih stikov, pa tudi možnost izmenjave izkušenj in dobrih poslovnih praks. Postavljeni bodo temelji za poslovno sodelovanje, predvsem pa medsebojna podpora oz. spodbuda nadaljnjo za rast in razvoj ter vztrajanje pri svoji poslovni odločitvi.

Več o projektu na strani www.ra.savinja.si.

Foto: Vida Perko

http://www.ra.savinja.si/


@Life zaznava, spremlja in odpravlja negativne učinke stresa

V Razvojnem centru IKTS iz Žalca so v sodelovanju z ekipo domačih in mednarodnih strokovnjakov iz Avstrije in ZDA ter ob podpori EU razvili priročno informacijsko rešitev @life, ki uporabnikom pomaga zaznavati, spremljati in odpravljati negativne učinke stresa ter jih usmerja v zdrav način življenja. Strokovni del @life vodijo priznani prof. dr. Vojko Strojnik, prof. dr. Matej Tušak in prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. Rešitev nudi samostojno izvajanje programov s področja psihologije, športa in medicine in priporočila strokovnjakov, ki vam bodo po brezplačni registraciji dosegljivi na spletnem portalu: www.a-life.eu.com. Pripravljeni programi so prilagojeni vašim sposobnostim, lastnostim in željam ter vam omogočajo varno in usmerjeno vadbo. Poleg spletnega portala je rešitev @life na voljo tudi kot mobilna aplikacija @life - Feel a life za pametne telefone. Naložite si jo na svoj Android, Blackberry ali iOS. Aplikacija je v slovenskem jeziku in na voljo v dveh različicah @life free in @life pro.

Sistem @life skozi štiri glavne korake vodi uporabnika do končnega cilja, boljšega počutja in zdravja. Uporabniku svetuje dnevno spremljanje telesnih parametrov ter redno izvajanje športnih vaj in psiholoških tehnik. Aktivnosti se lahko beležijo z mobilnim telefonom ali drugo napravo, ki omogoča spremljanje vadbe in telesnih stanj. Glede na izpolnjene vprašalnike in teste, ki so zahtevani za posamezen program, vam lahko glede na vaše trenutno stanje, želje in sposobnosti pripravimo 3 mesečno vadbo. Na podlagi izvajanja programa sistem vodi dnevnik in sproti oblikuje nazorno grafično predstavitev napredka, ki temelji na preverjenih metodah psihologije, medicine in kineziologije. Tako za vse tiste, ki si želite spremljati svojo fizično, zdravstveno in psihosocialno zmogljivost priporočamo zdravstveni program. Za tiste, ki si želite sistematičen in načrtovan mentalni trening, nudimo psihološki program vaj, katerega cilj je izboljšati uporabnikovo splošno počutje, odstraniti napetosti in razviti večjo mentalno čvrstost ter okrepiti mehanizme za učinkovito reagiranje v stresu. Za izboljšanje motoričnih sposobnosti, boljšo fizično aktivnost in preizkus učinkovitosti

virtualnega osebnega trenerja pa je kot nalašč tukaj športni program. V zvezi z omenjeno tematiko se je v maju, v hotelu Plaza v Ljubljani, odvijal 1. Mednarodni znanstveni simpozij @life o stresu na delovnem mestu. Predavalo je dvajset domačih in tujih strokovnjakov, med njimi tudi uveljavljeni strokovnjaki s klinike Mayo v ZDA. Simpozij je pozdravil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanko Stepišnik, ki je pozdravil delovanje RC IKTS, Žalec in izrekel priznanje za dosedanje delo na projektu @life. V svojem nagovoru je med drugim dejal: »RC IKTS Žalec je primer dobre prakse uspešnega koriščenja finančnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj ter prenosa znanja iz javnih raziskovalnih organizacij v gospodarsko okolje«.

Na @life portalu www.a-life.eu.com so na voljo vsi posnetki s simpozija, vljudno vabljeni k ogledu!

Foto: RC IKTS D.O.O.

http://www.a-life.eu.com/

http://goo.gl/zv8tw

https://play.google.com/store/apps/details?id=si.alife.mobile

http://appworld.blackberry.com/webstore/content/26847878/?countrycode=SI

https://itunes.apple.com/app/life-feel-a-life/id580778638?mt=8

http://appworld.blackberry.com/webstore/content/26847878/

http://appworld.blackberry.com/webstore/content/26847883/

http://www.a-life.eu.com/


OB KONCU V 8. številki E-regijskih novic Savinjske regije smo se tematsko posvetili regijskemu projektu Podjetno v svet podjetništva 2013 in v sklopu le-tega predstavili deset mladih podjetnikov ter njihovih podjetniških idej. Poleg tega, smo v novicah tudi tokrat sledili težnji po večji medsebojni informiranosti, tako med občinami naše regije, kakor tudi zunaj njenih meja. Po ustaljeni praksi tudi v prihodnje ohranjamo rubrike, ki s svojo vsebino informirajo o pomembnejšem ter aktualnem regijskem dogajanju; in sicer rubriko Občine praznujejo, kjer predstavljamo pomembnejša dogajanja v občinah ob njihovih občinskih praznikih, ter rubriko Izpostavljamo, v kateri lahko preberete več o regijskih, subregijskih in občinskih projektnih novostih. Izid naslednje številke E-regijskih novic je predviden ob zaključku letošnjega koledarskega leta, natančneje v sredini meseca decembra 2013. Želimo si prijetnega sodelovanja z vami tudi v prihodnje.

Petra Gregorc, RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o.


RASR, RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE D.O.O. Ulica XIV. divizije 12

3000 Celje Tel: 03 589 40 82 Fax: 03 589 40 83

E-mail: [email protected] www.rasr.si

8. e-regijske novice savinjske regije (julij 2013)

Documents