8. pregled in preizkus nizkonapetostnih instalacij · električne instalacije, pri čemer je...
TRANSCRIPT
8. PREGLED IN PREIZKUS NIZKONAPETOSTNIH INSTALACIJ
Vsaka električna instalacija mora biti med izvajanjem in - ali ko je končana, vendar še
pred izročitvijo uporabniku, pregledana in preizkušena v skladu s Pravilnikom o
tehničnih normativih za nizkonapetostne instalacije. Ta zahteva velja za nove in za
obnovljene instalacije. Občasno opravljamo preglede tudi med obratovanjem
(periodični pregledi) v smislu splošnih zahtev oziroma internih pravilnikov.
Osnovni postopek verifikacije električne instalacije prostora ali naprave je potrebno
realizirati pred funkcionalnim preizkusom naprave ali pred predajo naprave oz. objekta
uporabniku.
S preizkusi in meritvami moramo preveriti predvsem tiste elemente, ki služijo varnosti.
Rezultate preizkusov in meritev moramo dokumentirati in jih predložiti uporabniku
merjenega objekta
S preizkusi moramo dokazati, da predvidene zaščitne naprave zagotavljajo varnost.
Preizkusiti moramo delovanje tokovnih in napetostnih zaščitnih stikal; učinkovitost
stikal za zasilni izklop (STOP tipke) blokad in ostalih varnostnih stikal; delovanje
signalnih in kontrolnih naprav. Preizkusiti moramo tudi izolacijo naprav v zaščiti
razreda II.
Z meritvami ugotavljamo dejansko stanje električnih instalacij in naprav. Meritev
opravljamo z ustreznimi merilnimi instrumenti in metodami, pri čemer moramo
upoštevali merilne pogreške, ki nastajajo zaradi netočnosti merilnih instrumentov in
metod.
8.1 SPLOŠNI PREGLED IN PREIZKUS ELEKTRO-OPREME
Pri pregledih, preizkusih m meritvah električnih instalacij je potrebno posvetiti posebno
pozornost ukrepom za dosego čim večje varnosti oseb (uporabnikov elektro-opreme,
merilcev, ...) in zaščito električne in druge opreme pred poškodbami. Zato je zahtevano
in potrebno pri pregledih in meritvah upoštevati tudi pogoje iz pravilnikov za varstvo
pri delu.
Ločimo prva in periodična preverjanja. Preverjanja lahko opravljajo samo strokovno usposobljene osebe,
Celotni postopek preverjanja električnih instalacij se mora opraviti pri novih gradnjah,
strojegradnjah in pri rekonstrukcijah električnih instalacij. Pri vsaki spremembi lokacije
električne naprave pa moramo opraviti kontrolne meritve zaščite pred električnim
udarom.
Postopek preverjanja v osnovi zajema dve področji:
- preverjanje instalacij s pregledom elektro-opreme
- splošni preizkus elektro-opreme in izvedba meritev
a) preverjanje s pregledom vseh razdelilno - stikalnih mest pri izklopljenem stanju
električne instalacije, pri čemer je poseben poudarek na preverjanju:
- zaščite pred električnim udarom s pomočjo okrovov, pregrad in postavitvijo opreme
zunaj dosega rok (zaščita zbiralk, priključno spojnih mest);
- izbire in nastavitve zaščitnih naprav (zaščitna motorska stikala, bimetalni releji)
- prepoznavanja nevtralnega (mo) in zaščitnega vodnika (ru/ze)
- prepoznavanje tokokrogov, varovalk, stikal, sponk in druge opreme
- povezave vodnikov; standardni električni razvod je v električnih napravah in
strojih največkrat instaliran po TN-C-S sistemu, v samih običajih stanovanjskih in
gospodarskih objektih pa največkrat srečamo TN in TT napajalni sistem.
b) splošni preizkus elektro-opreme in izvedba meritev se morajo izvajati po naslednjem vrstnem redu:
1. preverjanje neprekinjenosti zaščitnega vodnika, glavnega in dodatnega vodnika za izenačenje potenciala
2. meritev izolacijske upornosti električne instalacije (Ri)
3. kontrola in preizkušanje zaščit z avtomatskim odklopom tokokrogov od vira napajanja (preizkus FI stikal, merjenje zančne upornosti)
4. preverjanje funkcionalnosti naprav za izklop tokokrogov in ustavitev v sili (zasilni izklop)
5. funkcionalnost opreme
Pri meritvah se pojavljajo določeni pogreški zaradi netočnosti merilnih instrumentov.
Pri instrumentih za kontrolo zaščite so pogreški razmeroma veliki in lahko dosegajo
tudi do 30% od izmerjene vrednosti. Pri navajanju merilnih rezultatov je potrebno
pogreške upoštevati. V splošnem velja pravilo, da rezultatov meritev ne popravljamo,
Če je pogrešek manjši od 5%.
8.2. Vrste zaščit pred električnim udarom in njihovo preverjanje
Po še veljavnem standardu N.B2.741 ločimo naslednje vrste zaščit pred električnim
udarom:
- hkratna zaščita pred neposrednim in posrednim dotikom, ki jo dosežemo z uporabo male napetosti;
- zaščita pred neposrednim dotikom, ki jo dosežemo z izoliranjem, namestitvijo ohišij, pregrad in preprek, postavljanjem električne opreme izven dosega rok ter kot dodatni ukrep uporaba zaščitne naprave na diferenčni tok;
- zaščita pred posrednim dotikom, ki jo dosežemo
a) s sistemom avtomatskega izklopa napajanja (sistem zaščite TN, TT, IT);
b) z uporabo naprav razreda II ali odgovarjajočo izolacijo;
c) s postavljanjem opreme v neprevodne prostore;
d) z lokalnim izenačevanjem potenciala brez povezave z zemljo;
e) z uporabo zaščite z električno ločitvijo.
Odvisno od izbrane vrste zaščite pred električnim udarom poznamo različne zahteve pri vizuelnih pregledih, preizkusih in merjenjih na elektro-opremi.
8.2.1 MALA NAPETOST
Vizuelni pregled obsega preverjanje:
- pravilnost izbire vira energije pravilnost izbire vtičnic in vtikačev (po obliki)
- ločenost (da ali ne) zaščitnega vodnika od izpostavljenih prevodnih delov
- ločenost položitve vodnikov male napetosti od drugih tokokrogov
Preizkusi in meritve:
- če je vrednost napetosti višja od 25 V AC oziroma 60 V DC, je potrebno zagotoviti
zaščito pred direktnim dotikom s pregradami oziroma ohišji z minimalno stopnjo
zaščite IP2x ali pa z izolacijo, ki vzdrži preizkusno napetost 500V (1500 V)
efektivne vrednosti AC v času trajanja 1 minute
- izmeriti velikost U< 25 V (ali 50 V) za AC in U< 60 V (ali 120 V) za DC
- izmeriti upornost vodnikov proti zemlji, pri čemer je potrebno dokazati, da so
prevodni deli povezani z zaščitnim vodnikom oziroma glavno zbiralko za
izravnavo potenciala
- izmeriti izolacijsko upornost vodnikov
8.2.2 IZOLIRANJE
Vizuelni pregled obsega preverjanje:
- nepoškodovanosti izolirnega prekritja (ohišja, vodnikov)
- da niso izpostavljeni prevodni deli povezani z zaščitnim vodnikom
- da ni izvršen prehod izolirnega ohišja s prevodnim delom
Preizkusi in meritve:
- izvršiti napetostni preizkus izolacije, če ni dokazov (certifikat) o kvaliteti izolacije
8.2.3. ZAŠČITA S POSTAVLJANJEM V NEPREVODNE
PROSTORE
Vizuelni pregled obsega preverjanje:
- da ni možen sočasen dotik ohišja električne naprave z ohišjem druge električne
naprave ali s katerimkoli drugim prevodnim delom
Preizkusi in meritve:
- izmeriti izolacijo tal oziroma sten
8.2.4. ZAŠČITA Z ELEKTRIČNO LOČITVIJO
Vizuelni pregled obsega preverjanje:
- ustreznosti vira (transformator, motor - generator)
- ločenosti tokokroga od drugih tokokrogov in od zemlje
- ustreznosti izbire zvijavih vodnikov in njihove nepoškodovanosti
- da so posamezne električne naprave, ki jih napaja vir, povezane z vodnikom za
izenačitev potenciala (zaščitni vodnik v kablu)
Preizkusi in meritve:
- izvršili napetostni preizkus, če ni dokazov o kvaliteti izolacije vira
- izmeriti je potrebno čas izklopa napajanja zaščitne naprave, če nastopi istočasno
dvojna napaka na izpostavljenih prevodnih delih (t < 0,2 s)
- izmeriti izolacijsko upornost
8.2.5. GLAVNO IZENAČENJE POTENCIALA
Vizuelni pregled obsega preverjanje:
- povezave glavnega vodnika za izenačenje potenciala, glavnega zaščitnega vodnika,
glavnega ozemljilnega vodnika, ozemljil (delovnega, strelovodnega, temeljnega),
plinovoda, vodovoda, cevi, klima naprave, centralnega ogrevanja in ostalih
kovinskih delov z glavno zbiralko za izenačenje potenciala
- zaščite glavne zbiralke za izravnavo potenciala in glavne ozemljitvene zbiralke pred
mehanskimi, termičnimi in kemičnimi poškodbami ustreznost preseka glavnega
vodnika za izravnavo potenciala
Preizkusi in meritve:
- so potrebne, če ni možno vizuelno ugotoviti povezav vseh prevodnih delov
8.2.6. DODATNO IZENAČENJE POTENCIALA
Vizuelni pregled obsega preverjanje:
- da so vsi hkrati dostopni prevodni deli električnih naprav in ostali kovinski deli
medsebojno povezani
Preizkusi in meritve:
- so potrebne le, če ni možno vizuelno preveriti povezanosti vseh prevodnih delov
8.2.7. ZAŠČITA Z AVTOMATSKIM IZKLOPOM NAPAJANJA
TN sistem
Vizuelni pregled obsega preverjanje:
- zahtev, podanih splošnih vizuelnih pregledih (točka 8.1.)
- ustreznosti presekov zaščitnega in ozemljilnega vodnika ter vodnikov za izenačevanje potenciala
- pravilnega polaganja zaščitnega in ozemljilnega vodnika ter vodnikov za izenačevanje potenciala
- ustreznosti spojev in barv izolacije vodnikov
- nepoškodovanosti zaščitnih kontaktov vtičnic in vtikačev
- da so zaščitne naprave velikostno pravilno izbrane
- da niso v PE in PEN vodnikih vezane pretokovne zaščitne naprave
Preizkusi in meritve:
- zahteve, podane v splošnih preizkusih (točka 8.1.)
- meritve ali izračun impedance okvarne zanke (N.B2.763) in pregled karakteristik pripadajoče zaščitne naprave
- če so v tokokrogih vgrajene zaščitne naprave na diferenčni tok, izmerimo njihovo delovanje po N.B2.764
- meritev faznih in medfaznih napetosti
TT sistem
Vizuelni pregled obsega preverjanje:
- zahtev, podanih v splošnih vizuelnih pregledih (točka 8.1.) in za TN sistem
- ali imajo vsi hkrati dostopni prevodni deli isto ozemljilo
Preizkusi in meritve:
- zahteve, podane v splošnih preizkusih (točka 8.1.)
- meritev ozemljitvene upornosti izpostavljenih prevodnih delov RA in pregled
karakteristik pripadajoče zaščitne naprave za pretokovno zaščito
- če je pripadajoča zaščitna naprava na diferenčni tok, se preverja delovanje po
N.B2.764
- meritev faznih in medfaznih napetosti
- meritev notranje upornosti zanke
IT sistem
Vizuelni pregled obsega preverjanje:
- zahtev, podanih v splošnih vizuelnih pregledih (točka 8.1.) in za TN sistem
- da niso prevodni deli naprav neposredno ozemljeni
- da niso prevodni deli povezani z zaščitnim vodnikom
Preizkusi in meritve:
- zahteve, podane v splošnih preizkusih (točka 8.1.)
- meritev se izvede s simulacijo okvare, če obstaja sum ali če niso znani parametri za
izračun toka prve okvare
- odvisno od IT sistema (ali se vodi nevtralni vodnik) izvedemo meritev kot pri TN
oziroma TT sistemu
- meritev faznih in medfaznih napetosti
8.3. NEPREKINJENOST ZAŠČITNEGA IN GLAVNEGA
VODNIKA TER DODATNEGA VODNIKA ZA IZENAČENJE
POTENCIALA
Kontrola neprekinjenosti zaščitnega vodnika in vodnikov za izenačenje potenciala se
mora opraviti z enosmerno ali izmenično napetostjo velikostnega reda 4 do 24 V.
Merilni tok naj doseže vrednost vsaj 0,2 A. Ta zahteva je določena z mednarodnimi
predpisi .
Orientacijska vrednost upornosti teh vodnikov je cca. 2 .
8.4. IZOLACIJSKA UPORNOST ELEKTRIČNE INSTALACIJE
Meritev je potrebno izvesti med vodniki pod napetostjo in med vsakim vodnikom pod
napetostjo in zemljo za vsak tokokrog posebej. Meritev se izvaja pri odklopljeni
elektro-opremi oziroma v breznapetostnem stanju. V TN-C sistemu se PEN vodnik ne
šteje za vodnik pod napetostjo.
Izolacijsko upornost moramo meriti med:
- vsakim faznim vodnikom (L1, L2, L3) in zaščitnim vodnikom (PE)
- nevtralnim vodnikom (N) in zaščitnim vodnikom (PE) posameznimi faznimi vodniki
(L1, L2, L3)
- vsakim faznim vodnikom (L1, L2, L3) in nevtralnim vodnikom (N)
8.4.1. DOVOLJENE VREDNOSTI IZOLACIJSKE UPORNOSTI
Meritve se izvajajo z enosmernim tokom in napetostmi, ki niso manjše od vrednosti iz
tabele. Rezultati so zadovoljivi, če ima vsak tokokrog vrednost, ki ni manjša od
vrednosti, ki so navedene v spodnji tabeli.
Nazivna napetost tokokroga
Un(V)
Preizkusna DC napetost
Up(V)
Izolacijska
upornost
Ri(M) Varnostna mala napetost in mala
obratovalna napetost, ko se tokokrog
varnostno napaja iz varnost. ločilnega
transformatorja pod pogojem, da
izpolnjujeta pogoje za to zaščito po
N.B2.741
250 V DC
> 0,250 M
Do vštetih 500 V z izjemo predpisanih
primerov
500 VDC >0,5M
Nad 500 V
1000 V DC
>l,0M
8.5. IMPEDANCA OKVARNE ZANKE ZS
Meritve upornosti okvarne zanke izvajamo v TN in TT sistemu (N.B2.741) pri nazivni
frekvenci. Upornost, ki jo merimo, je upornost tokovne zanke pri stiku: izvor napetosti
fazni vodnik - zaščitni vodnik. Ta upornost nam določa velikost kratkostičnega toka,
kar je glavni pogoj za aktiviranje zaščitnega elementa za avtomatski odklop uporabnika
od napajanja.
8.6. PREIZKUS DELOVANJA TOKOVNEGA ZAŠČITNEGA
STIKALA (FI ZAŠČITNO STIKALO)
Preizkus FI stikal je potrebno izvajati v:
- TT napajalnem sistemu, ko ga uporabljamo za zaščito od indirektnega dotika,
- IT napajalnem sistemu, kjer je zaščitni vodnik vezan na ozemljilo vira napetosti v
primeru druge napake,
- v TN-S sistemu
- v primeru, če ga uporabljamo za zaščito pred neposrednim dotikom, ko se FI stikalo
uporablja kot dodatna zaščita (N.B2.741)
9. STANDARDIZACIJA
Pomen standardizacije postaja nepogrešljiv na vseh področjih življenja. Če je bila
beseda standard včasih izključna domena tehnoloških procesov, se danes le-ta vpleta v
organizacijo, ekonomijo, ekologijo, kvaliteto življenja, izobraževanje,... Bistvo
standardizacije je izdelava standardov in uporaba v okolju, kjer to zahteva zakonodaja,
tehnologija, sporazumi, poslovniki in druga regulativa z omenjenih področij.
Vsebina standarda:
- Ime standarda, številčna oznaka,
- povzetek standarda,
- opis standarda,
- povezava z drugimi standardi,
- posebnosti, omejitve.
Primer: (Ex standard)
Postopek nastanka standarda ni definiran z zakonodajo ali drugo regulativo. Običajno je
le-ta posledica želj in procesov v družbi, ki želi določene postopke, tehnologijo,
organizacijo in druge življenjske procese poenotit - standardizirat v smislu
optimiziranja, poenostavljanja oziroma izboljšanja kvalitete življenja na vseh področjih.
Formirajo se delovne skupine v okviru podjetij, inštitutov, izobraževalnih ustanov,
državnih organov in drugih inštitucij zainteresiranih za nastanek nekega standarda.
Delovna skupina se registrira v okviru odgovornega ministrstva in urada (običajno
MZT in USM ) zaradi verodostojnosti dela skupine. Po izdelavi standarda se ta
verificira na ustreznem uradu ( v Sloveniji USM ) in objavi v uradnih sporočilih urada
(lahko tudi v Ur. listu RS ).
STANDARDI SO NEOBVEZNI. Obvezna uporaba je določena z zakonodajo in
drugo regulativo.
Primer: EN 45000. ISO 9000, opis standarda ISO 9001 - sistemi kakovosti Poslovnik kakovosti - ISO 900. Vsebina:
- odgovornost vodstva,
- sistem kakovosti,
- pregled pogodb,
- obvladovanje razvoja in projektiranja,
- obvladovanje dokumentov in podatkov,
- nabava,
- oprema dostavljena od proizvajalca,
- prepoznavanje in sledljivost,
- obvladovanje proizvodnega procesa,
- nadzor in preizkušanje,
- kontrolna merilna in preizkusna oprema,
- status kontroliranja in preizkušanja,
- obvladovanje neskladnosti v procesu,
- korektivni ukrepi,
- skladiščenje, transport,
- zapisi,
- notranje presoje,
- izobraževanje in usposabljanje,
- servisiranje,
- statistične metode
Pomembna funkcija USM je akreditacija podjetij, inštitutov, labolatorijev, servisnih
delavnic in drugih ustanov. Z akreditacijo omenjene organizacije dobijo pooblastila za
izvajanje posameznih dejavnosti, ki so obvezne v okviru zakonodaje na posameznih
področjih.
Akreditacije se izdajajo za:
- certificiranje (laboratoriji),
- proizvodnjo,
- servisiranje,
- nadzor.
10. AKREDITACIJA
Organizacije morajo za pridobitev akreditacije izpolnjevati naslednje zahteve:
- dokumentacija (poslovnik dejavnosti),
- ustrezna kadrovska struktura,
- ustrezna oprema,
- ustrezno okolje.
Podane zahteve so običajno določene s standardi. Postopek akreditacije zahteva
naslednji protokol:
- vloga na USM RS,
- formiranje komisije na USM,
- ogled organizacije po navedenih zahtevah,
- obravnava ogleda na USM (poz., neg., korekcije, odgovor organizacije, ponoven
ogled),
- podelitev akreditacije (pooblastila za izvajanje prijavljene dejavnosti.
Primer: elektro remontna delavnica RLV - akreditacija za popravila, servisiranje in
proizvodnjo Ex opreme.
Spremna dokumentacija izdelkov, največkrat opreme, je lahko v obliki atestov,
homologacij. spričeval o varnosti, strokovnih ocen, certiflkatov,..., če govorimo seveda
po zakonodaji predpisani dokumentaciji. Odvisno od zahtevnosti področja uporabe se
privzemajo omenjeni tipi dokumentacije. V skladu s harmonizacijo z EU navodili, se
vse več proizvajalcev odloča za certificiranje svoje proizvodnje oziroma izdelkov. To je
najvisja oblika spremne dokumentacije. ker je certfikat izdan s strani akreditiranega
laboratorija oz. inštitucije. Certifikat pomeni potrdilo o ustreznosti. Laboratorij izda na
podlagi pregleda izdelka potrdilo o ustreznosti - certfikat, da je izdelek izdelan v skladu
z zahtevanimi standardi oziroma drugo predpisano regulativo s tega področja. V
primeru plasiranja izdelka izven meja SLO se običajno laboratoriji akreditirajo pri
priznanih tujih laboratorijih oziroma sklenejo medsebojne sporazume o priznavanju. Na
ta način običajno ni več omejitev pri prodaji izdelka na tujih trgih. Če pri pregledu
izdelka ni predpisane regulative na domačem področju se privzamejo tuji standardi in
normativi. Ce pa ni možno upoštevati niti teh, potem se izda strokovna ocena o
uporabnosti izdelka oziroma usklajenosti s področjem uporabe izdelka.
11. CERTIFICIRANJE
V skladu s harmonizacijo z EU se delo USM s področja certificiranja prenaša na
akreditirane laboratorije (SIQ). Za status laboratorijev je izrednega pomena neodvisna
opredeljenost -samostojnost.
Pomen certifikata:
- kvaliteta izdelka,
- zaščita kupca,
- usklajenost z mednarodnimi standardi,
- varnost,
- arhiviranje,
- trajnost.