a. litovski-makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma

8/6/2019 A. Litovski-Makedonskata Nacionalnoosloboditelna Platforma

1/321

d-r Aleksandar Litovski

MAKEDONSKATANACIONALNOOSLOBODITELNA

PLATFORMA VO VTORATA SVETSKA VOJNA(1941-1944)


2/321

d-r Aleksandar LitovskiMakedonskata nacionalnoosloboditelnaplatforma vo Vtorata svetska vojna (1941-1944)

Izdava~Sojuz na zdru`enijata na Makedoncite od Egejskiot delna Makedonija Skopje

Recenzentid-r Mile Mihajlovd-r Metodija Manojlovski

LektorStevo Gaxovski

Kompjuterska podgotovkaGoran Trsunov

Pe~atnica"SOFIJA" - Bogdanci


3/321

Aleksandar Litovski

MAKEDONSKATANACIONALNOOSLOBODITELNA

PLATFORMA VOVTORATA SVETSKA VOJNA (1941-1944)

Skopje, 2008


4/321

CIP Katalogizacija vo publikacijaMati~na i univerzitetska biblioteka"Sv. Kliment Ohridski", Bitola

323.1(=163.3) "1941/44"94(497.7) "1941/44"

LITOVSKI, AleksandarMakedonskata nacionalnoosloboditelna platforma voVtorata svetska vojna (1941-1944) / Aleksandar Litovski. Skopje : Sojuz na zdru`enijata na Makedoncite odEgejskiot del na Makedonija, 2008. 321 str. ; 21 sm

Predgovor: str. 7-19. - Fusnoti kon tekstot. -Bibliografija: str. 278-304. - Registar

a) Makedonci - Nacionalno pra{awe - 1941-1944b) Makedonija - Istorija - 1941-1944

ISBN 9989-2270-1-6

COBISS.MK-ID 18099521


5/321

Na moite roditeliPanajot i Milica Litovski


6/321


7/321

Makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma... 7

Predgovor

Nacionalnoosloboditelnata i antifa{isti~ka voj-na na makedonskiot narod od 1941 do 1944 godina pret-

stavuva eden od najva`nite nastani vo dolgotrajniot pro-ces za afirmacija na makedonskata nacija i za sozdavawe namakedonskata dràva. Vtorata svetska vojna, kako nastankoj od koren ja promenil dotoga{nata svetska geostrate-giska konstrukcija, pred makedonskiot narod i silite namakedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe, od ednastrana, producirala novi problemi vo kontekstot na bor-bata za ostvaruvawe na nacionalnite stremeì, a od drugastrana, preku osojuzuvaweto po pat na vooruèna antifa-{isti~ka borba, so zemjite od golemata antifa{isti~kakoalicija, otvorala perspektivi za eventualno celosno re-{avawe na makedonskoto nacionalno pra{awe.

So ogled na podelenosta na Makedonija, i pred i zavreme na Vtorata svetska vojna, vo poedinite delovi naMakedonija postoele razli~ni uslovi za vodewe na nacio-

nalnoosloboditelna borba. Toa, vo tekot na Vtorata svet-ska vojna, produciralo razli~en stepen na nivna organizi-ranost i razli~no u~estvo vo antifa{isti~kata vojna. Vokontekst na takvite realni istoriski okolnosti, Vardar-skiot del na Makedonija ja imal vode~kata i re{ava~kauloga vo koncipiraweto na makedonskata nacionalnooslo-boditelna platforma.

Vo sekoj slu~aj, potrebno bilo makedonskata nacio-nalnoosloboditelna platforma vo tekot na Vtorata svet-ska vojna da bide vtemelena vrz antifa{izmot kako glo-


8/321

8 d-r Aleksandar Litovski

balna ideologija i nedvosmisleno da gi manifestira od-delnata nacionalna svest i stremeòt na makedonskiot na-rod za sopstvena nacionalna dràva. Vrz taa osnova, po-

trebno bilo da se izgradi nacionalno edinstvo, da se spre-~i aktivnosta na antimakedonskite elementi i da se orga-nizira vooruèna antifa{isti~ka borba. Potrebno biloda se opredeli koj e na~inot i ramkata za celosno re{ava-we na makedonskoto nacionalno pra{awe, pred s, od aspektna usoglasenost so interesite na balkanskite i me|unarod-nite relevantni faktori za toa da pretstavuva realna ram-

ka. Zatoa, neprestano mora da se imaat predvid uslovitevo koi se sozdavala platformata i vo koi dejstvuvalo make-donskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe vo tekot naVtorata svetska vojna. Pred s, da se ima predvid deka me-|unarodnite i balkanskite politi~ki ~initeli sledej}i gisvoite interesi, koi pak, me|usebno naj~esto bile celosnosprotistaveni, imale razli~ni proekcii za idninata na

Makedonija i prezemale razli~ni voeni i politi~ki ~e-kori za realizirawe na svoite planovi. Vo ovoj kontekst,osobeno zna~ajni se stavovite na balkanskite komunisti~-ki partii (KP), zaradi dejstvuvaweto na makedonskite na-cionalnoosloboditelni sili vo nivni ramki.

Generalno poglednato, ambientot za formulirawe namakedonskata nacionalnoosloboditelna platforma bil ne-

povolen. Stavovite na rakovodnite strukturi na komunis-ti~kata organizacija vo Vardarskiot del na Makedonija odpred okupacijata, iako ukaùvale na nekoi va`ni momentiod nacionalniot razvoj, sepak, bile daleku od kompletnaplatforma vo koja }e bidat registrirani site osnovni pro-blemi pred koi bil ispraven makedonskiot narod i pati{-tata za nivno re{avawe. Toa zna~i deka prethodnite ~eko-ri za definirawe na platforma bile korisni, me|utoa, vo

novosozdadenite uslovi trebalo da se dopolnuvaat i prila-goduvaat.


9/321


Nepostoeweto na makedonska nacionalnooslobodi-telna platforma vo prviot period na NOAVM, ne zna~eloi nepostoewe na stavovi kon opredeleni klu~ni problemi

od borbata i razvojot na makedonskiot narod. Naprotiv,takvi stavovi vo razni dokumenti bile konstantno iznesu-vani od rakovodnite strukturi vo makedonskoto nacional-noosloboditelno dvièwe od Vardarskiot del na Makedo-nija. Zatoa, pri obrabotkata na temata, vo delovite koi seodnesuvaat na prvite dve godini na NOAVM, registriramei analizirame oddelni stavovi i opredelbi, a ne koncizno

formulirana nacionalnoosloboditelna platforma. Pokrajtoa, se pravi obid da se registriraat konkretni obidi zarealizacija na zacrtanite celi vo platformata, so {to nas-tojuvame da ja pokaème nejzinata realna vtemelenost vokonkretnite istoriski uslovi, odnosno da go pokaème ste-penot na nejzinoto oìvotvoruvawe. Seto toa, do maksimum

ja komplicira obrabotkata na materijata i jasnoto izloù-vawe na problemite i re{enijata, bidej}i mnogukratno go

segmentira problemot koj treba da se obrabotuva. Zatoa, ed-na seopfatna analiza na tema koja vo sebe sodrì mno{t-vo na oddelni problemi, ja nametna potrebata metodolo{-kiot pristap na istraùvaweto i izloùvaweto da bide vonekolku tematskohronolo{ki kruga. Toa pak, uslovi, vo op-redeleni momenti nekoi istoriski nastani da gi razgle-duvame i analizirame vo funkcija na razli~nite tematsko

hronolo{ki celini, {to predizvika ista dokumentacijanekolkukratno da ja razgleduvame i analizirame vo ramki-te na celata tema.

Vo sekoj slu~aj, kako osnova vrz koja gi analiziramei ocenuvame istoriskite nastani, procesi i li~nosti voramkite na obrabotuvanata tema, ja postavivme makedon-skata nacionalna svest, kako klu~en atribut na makedon-skiot nacionalen razvoj i, konsekventno, na makedonskata

nacionalnoosloboditelna platforma.


10/321


Najprvo, vo vovedniot del davame eden op{t pregledna obidite da se formuliraat osnovnite nacionalnoos-loboditelni celi na makedonskata borba vo periodot do

krajot na Prvata svetska vojna. Toga{nite koncepcii za na-~inite na osloboduvawe na makedonskiot narod, nesomneno

ja pretstavuvaat osnovata za site ponatamo{ni obidi zaformulirawe na osloboditelna platforma.

Vo direktna me|usebna vrska so ovie koncepcii, senao|a razvojot na makedonskata politi~ka misla i prakti-ka vo periodot me|u dvete svetski vojni, {to e predmet na

analiza vo po~etniot tematskohronolo{ki krug od na{a-ta elaboracija. Vo nego e prosledena idejnata i nacional-noosloboditelnata misla na makedonskite politi~ki ~i-niteli vo odnos na osnovnite nacionalni problemi. Vo tojkontekst, so ogled na nejzinata teoretska izdrànost i vli-

janie vrz natamo{nite opredelbi na makedonskoto nacio-nalnoosloboditelno dvièwe, osobeno analizirana i ak-centirana e nacionalno-politi~kata misla na Vasil Iva-

novskiBistri{ki. Vo ovoj del, zaradi nivnoto golemo iva`no vlijanie vrz stavovite na makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvièwe, napravivme i pregled i na stavo-vite vo odnos na makedonskoto nacionalno pra{awe na ko-munisti~kite dvièwa na zemjite vo koi vleguvale deloviod Makedonija.

Vtoriot tematskohronolo{ki krug dava pregled na

razvojot na Nacionalnoosloboditelnata i antifa{isti~-ka vojna na makedonskiot narod vo Vardarskiot, Egejskioti Pirinskiot del na Makedonija. Vo ovoj del gi razgledu-vame i stavovite i praktikata na balkanskite KP kon ma-kedonskata osloboditelna borba i nacionalnoto pra{awevo tekot na Vtorata svetska vojna. Smetavme deka, bez celi-ot ovoj pregled, mnogu stavovi koi rakovodstvoto na make-donskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe gi zazemalo

vo tekot na vojnata bi bile celosno nerazbirlivi.


11/321


Natamu sleduva tematskohronolo{ka analiza na os-novnite nacionalni i idejni pozicii na makedonskoto na-cionalnoosloboditelno dvièwe od po~etokot na okupaci-

jata do Prvoto zasedanie na ASNOM. Tuka, najprvo, go raz-gleduvame prisustvoto na makedonskata nacionalna svestvo dokumentite i prakti~noto dejstvuvawe na makedonsko-to nacionalnoosloboditelno dvièwe. Potoa, sleduva de-lot vo koj gi razgleduvame osnovnite idejnopoliti~ki po-zicii na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwei ~ekorite vo nasoka na {irewe na politi~kata osnova na

NOAVM. Na krajot, ja analiziravme nacionalnata i idej-nopoliti~kata diferencijacija, koja makedonskoto nacio-nalnoosloboditelno dvièwe ja vr{elo vo tekot na celataNOAVM. Vsu{nost, ukaùvame na faktot deka taa dife-rencijacija se temelela vrz osnova na poziciite koi seanalizirani vo prvite dva dela od ovoj tematskohrono-lo{ki krug i na faktot deka taa diferencijacija pretsta-vuva konstanta vo dejstvuvaweto na makedonskoto nacio-

nalnoosloboditelno dvièwe. Site ovie aktivnosti bilevo funkcija na ostvaruvawe na makedonskite nacionalniinteresi, a kako opredelbi pretstavuvale del od makedon-skata nacionalnoosloboditelna platforma.

Naredniot tematskohronolo{ki krug gi opfa}a op-redelbite i praktikata vo vrska so pra{awata za sozda-vawe na makedonska dràva i obedinuvaweto na makedon-

skiot narod od po~etokot na okupacijata do Prvoto zase-danie na ASNOM, koga golem del od zacrtanata makedon-ska nacionalnoosloboditelna platforma bila realizira-na. Vo prviot del od ovoj tematski krug gi opfativme op-redelbite za re{avawe na makedonskoto nacionalno pra-{awe vo ramkite na dvete osnovni opcii: balkanskoto ijugoslovenskoto re{enie. Go analiziravme i definitiv-noto oformuvawe na makedonskata nacionalnooslobodi-

telna platforma na Prespanskiot sostanok na Centralni-ot komitet na Komunisti~kata partija na Makedonija i


12/321


nejzinoto javno proklamirawe preku Manifestot na Glav-niot {tab na NOV i POM.

Posledniot tematskohronolo{ki krug se odnesuva

na realizacijata ili obidite za realizacija na opredel-bite deklarirani vo makedonskata nacionalnooslobodi-telna platforma i niz drugite dokumenti od makedonskotonacionalnoosloboditelno dvièwe. Najprvo gi razgledav-me ~ekorite za zacvrstuvawe na jugoslovenskoto re{enievo ramkite na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi-èwe i voop{to kaj makedonskiot narod. Potoa, napraviv-

me analiza na makedonskite nacionalni pozicii na oslo-boditelnoto dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija votekot na 1944 god. Toa e osobeno zna~ajno, bidej}i pretsta-vuva osnova za eventualnite obidi za obedinuvawe na Ma-kedonija. Na krajot, gi analizirame re{enijata na ASNOMod aspekt na realizacija na makedonskata nacionalnooslo-boditelna platforma.

Soglasno na vakvata postavenost na temata, ne gi ob-

rabotuvame stavovite i dejstvuvaweto na politi~kite siliod Makedonija koi stojat na golemobugarski i golemoal-banski idejnonacionalni pozicii. Isto taka, ne gi ela-borirame nitu stavovite i odnosot na golemite sili konMakedonija i makedonskata nacionalnoosloboditelna bor-ba. I vo dvata slu~ai, obrabotkata pretstavuva oddelna is-traùva~ka celina, a poedinite kratki navra}awa vo na-

{ata elaboracija, se vo funkcija na objasnuvawe i dopre-cizirawe na stavovi od makedonskoto nacionalnooslobo-ditelno dvièwe. Od druga strana, gi obrabotivme stavo-vite i praktikata kon Makedonija i makedonskoto nacio-nalno pra{awe na osloboditelnite dvièwa i komunis-ti~kite partii od balkanskite zemji. No, niv gi dimenzio-niravme vo funkcija na razjasnuvawe na pooddelni stavovii opredelbi na silite na makedonskoto nacionalnooslo-

boditelno dvièwe.


13/321


Temata Makedonskata nacionalnoosloboditelna plat-forma vo tekot na Vtorata svetska vojna (1941-1944), na-so~ena kon stavovite i praktikata na makedonskoto nacio-

nalnoosloboditelno dvièwe vo odnos na klu~nite prob-lemi na makedonskiot nacionalen razvoj i kon ~ekoritekoi bile potrebni da se prezemat i se prezemale za obez-beduvawe na nacionalna afirmacija i sloboda, go naso~ina{eto istraùvawe, pred s, vo pravec na analiza na iz-vornata objavena i neobjavena dokumentacija koja proizle-guva od makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe

vo tekot na antifa{isti~kata vojna. Vo ovoj kontekst, raz-nite fondovi od Nacionalnoosloboditelnata i antifa{is-ti~ka vojna na makedonskiot narod prisutni vo Dràvniotarhiv na Republika Makedonija i Dokumentacionoto odde-lenie na Institutot za nacionalna istorija pretstavuvaatosnova vrz koja ja obrabotuvavme vaka formuliranata tema.Sekako, go iskoristivme i najgolemiot del od objavenataizvorna dokumentacija od ovoj period.

Makedonskata istoriografija dosega poopstojno nese zanimavala so izgradbata i sodrìnata na makedonskatanacionalnoosloboditelna platforma. Me|utoa, del od pra-{awata koi se vklu~eni vo na{ata tema, dosega pove}epatii mnogustrano se elaborirani. Kako celina, kon osnovnitemakedonski nacionalni problemi i opredelbi na makedon-skoto nacionalnoosloboditelno dvièwe, vo edna kratka i

op{ta forma, vo nekolku svoi dela i prilozi se osvrnuvaIvan Katarxiev.1 Vo site niv, vo najop{ti crti se opfa-teni uslovite vo koi dejstvuva makedonskoto nacionalno-1 Ivan Katarxiev, Makedonija sto godini po Ilindenskoto vostanie, Skop-

je, 2003, 432; Istiot, Sosedite i Makedonija, Skopje, 1998, 216; Istiot, [an-site na makedonskiot narod vo tekot na Vtorata svetska vojna da gi reali-zira svoite istoriski ideali, Zbornik: Blagoj JankovMu~eto, ìvot idelo (1910-1944), Skopje, 1997, 65-73.; Istiot, Obedinuvaweto na Makedo-nija kako programskopoliti~ka i akciona cel na nacionalnorevolu-cionernoto dvièwe na makedonskiot narod, Zbornik: ASNOM pedesetgodini makedonska dràva 1944-1994, (natamu samo: Zbornik: ASNOM pe-deset...) Skopje, 1995, 53-69.


14/321


osloboditelno dvièwe za vreme na okupacijata, organiza-cionata sostojba vo koe toa se nao|a, kako i globalen preg-led na programskopoliti~kite stavovi vo odnos na nekoi

od klu~nite pra{awa za razvojot na NOAVM. Registrira-ni se i osnovnite stavovi i odnos kon makedonskoto nacio-nalno pra{awe od balkanskite komunisti~ki partii kakonajrelevantni vonmakedonski faktori za stavovite na ma-kedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe. Vo site pri-lozi na Ivan Katarxiev centralno mesto ima problemotna obedinuvaweto na Makedonija vo tekot na NOAVM, do-

deka ostanatite segmenti se pove}e panoramski tretira-ni, a nekoi voop{to i ne se zabeleàni. Vo vrska so obedi-nuvaweto i so pra{aweto za dràvnopravniot status naMakedonija, se ukaùva i na postoeweto na razli~nite mo`-nosti preku balkanskoto i jugoslovenskoto re{enie, isosema to~no e lociran klu~niot problem za makedonskotonacionalnoosloboditelno dvièwe i od nego izgraduvana-ta platforma: Kako i so kogo da se izvr{i osloboduvawe-

to i obedinuvaweto na Makedonija? Tezite koi Ivan Ka-tarxiev gi razviva vo site ovie prilozi okolu su{tinski-te opredelbi na makedonskoto nacionalnoosloboditelnodvièwe vo tekot na vojnata, globalno poglednato, iako ne-kompletni, sepak, se objektivni i relevantni za na{ata tema.

Najseopfatnata analiza na programskite opredelbina makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe vo vrs-

ka so pra{aweto za obedinuvaweto vo makedonskata isto-riografija e napravena preku knigata na Mile MihajlovPra{aweto na obedinuvaweto na Makedonija vo Vtoratasvetska vojna.2 Vo nea, me|u drugoto, prosleden e razvojotna opredelbite okolu obedinuvaweto i pred Vtorata svet-ska vojna, preku {to se dobiva edna kompletna slika okolutoj problem. Za toa pridonesuva i faktot deka so upotrebana seta potrebna nau~na metodologija, analizirani se i fak-

2 Mile Mihajlov, Pra{aweto na obedinuvaweto na Makedonija vo Vtora-ta svetska vojna, Skopje, 2000, 259.


15/321


torite koi vlijaele vrz zazemaweto na stavovi vo odnos naobedinuvaweto, odnosno prezentirani se stavovite i odno-sot kon toj problem od site relevantni politi~ki sili vo

Makedonija, Balkanot i svetot.Dve kratki, no isklu~itelno dobro faktografski iz-

dràni analizi na programskite opredelbi na makedon-skoto nacionalnoosloboditelno dvièwe, pred s, okolupra{aweto za obedinuvaweto na Makedonija izvr{il Ev-geni Dimitrov. Analizirano e i prisustvoto vo ramkite namakedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe na bal-

kanskata i jugoslovenskata opcija vo vrska so dràvnos-ta i obedinuvaweto, i precizno e ukaàno na periodite nadominacija na ednata i drugata opcija.3 Pra{aweto za obe-dinuvawe, kako del od makedonskata nacionalnooslobodi-telna platforma, e predmet na najneposreden interes i naeden nau~en prilog na Aleksandar Hristov.4 Vo nego e so-sema koncizno ukaàno na tretmanot na obedinuvaweto voManifestot na G[ na NOV i POM i nekolku drugi na-

redni programski dokumenti od makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvièwe vo 1944 god. Ona {to zasluùva vni-manie vo ovoj prilog e ukaùvaweto na doslednosta vo tret-manot na pra{aweto za obedinuvawe na Makedonija vo Ma-nifestot i dokumentite na Prvoto zasedanie na ASNOM.

Del od pra{awata svrzani so su{tinskite perspek-tivi na makedonskiot narod vo vreme na NOAVM, se pred-

met na elaboracija vo deloto na Mihajlo Minoski Avnoj-ska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe 1943-

3 Evgeni Dimitrov, ASNOM i integritetot na makedonskiot narod, Zbor-nik: ASNOM vo sozdavaweto na dràvata na makedonskiot narod, Skopje,1987, 179-198.; Istiot, Dràvnopravnata opredelba na makedonskiot na-rod i Manifestot na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija, Zbor-nik na trudovi posveteni na akademikot Mihajlo Apostolski, Skopje, 1986,205-218.4 Aleksandar Hristov, Politi~kata platforma na makedonskata revolu-cija za obedinuvawe na Makedonija, Prilozi na MANU XIII/1-2, Skopje,1982, 129-136.


16/321


1946.5 Iako e naso~ena, pred s, kon pra{aweto na odnosotna rakovodstvoto na jugoslovenskoto osloboditelno dviè-we kon pra{awata za dràvnosta i obedinuvaweto na Ma-

kedonija, knigata na momenti gi analizira stavovite i prak-tikata okolu tie pra{awa i na makedonskoto rakovodstvo.Osnovniot vpe~atok e deka zaradi silno izrazenata ten-dencija za revizija na nekoi dotoga{ni soznanija i kri-tika na nekoi prakti~ni ~ekori vo vreme na NOAVM, av-torot na momenti neobjektivno gi analizira nekoi proble-mi od makedonskiot nacionalen razvoj.

Smetame deka osobeno relevantna analiza na osnov-nite opredelbi na makedonskoto nacionalnoosloboditel-no dvièwe vo Manifestot na G[ na NOV i POM na-pravil Slavko Milosavlevski.6 Taa analiza, iako ograni-~ena na dokumentot koj ja pretstavuva osnovnata makedon-ska nacionalnoosloboditelna platforma, gi locira klu~-ite elementi na politikata i dejstvuvaweto vo tekot na ce-lata NOAVM. Toa osobeno se odnesuva na ukaùvaweto na

makedonskata nacionalna svest i opredelbata za ramno-pravnost vo me|unacionalnite odnosi kako osnovni postav-ki na dejstvuvaweto i platformata na makedonskoto nacio-nalnoosloboditelno dvièwe. Vo ovoj kontekst, svoe mes-to nao|a i prilogot na Slavka Fidanova nasloven kako Na-cionalniot momentfaktor za pokrenuvawe na masite voMakedonija vo tekot na NOB 1941-1945, vo koj, zaedno so

socijalnoklasniot karakter na osloboditelnata borba, os-novno mesto mu se dava na makedonskiot nacionalen iden-titet.7

5 Mihajlo Minoski, Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra-{awe 1943-1946, Skopje, 2000, 398.6 Slavko Milosavlevski, Makedonskata nacionalna svest Manifestot naG[M 1943 Prigovorot kon Manifestot, Zbornik: Kuzman Josifov-skiPitu, vremeìvotdelo, (1915-1944), SkopjePrilep, 1995, 131-146.7 Slavka Fidanova, Nacionalniot momentfaktor za pokrenuvawe na ma-site vo Makedonija vo tekot na NOB 1941-1945, Istorija VIII/2, Skopje,1972, 11-35.


17/321


Na krajot, bi uka`ale na osvrtot vrz osnovnite opre-delbi i izgraduvaweto na makedonskata nacionalnooslobo-ditelna platforma od strana na Cvetko Uzunovski.8 Iako

direkten u~esnik vo ona {to e predmet na negovata ana-liza, iako so golema doza na ideolo{ki predubeduvawa, se-pak, avtorot, vo prilogot uspeva so relativno golema ob-

jektivnost i samokriti~nost da gi objasni nekoi momentiod nastanite i procesite.

Osobeno korisni za izrabotka na temata bea mnogu-brojnite zbornici vo koi se pomesteni nau~nite prilozi

na makedonskata istoriografija od razni simpoziumi poodredeni temi. Sekako, koristena be{e i skoro celata mo-nografska literatura za NOAVM producirana vo make-donskata istoriografija. Pokraj poso~enite avtori, osobe-no bi go istaknale i nau~niot opus na Mihajlo Apostol-ski, Velimir Brezoski, Vlado Ivanovski, Novica Veljanov-ski, Todor ^epreganov, Vasil Jotevski, Risto Kirjazovski,Ta{ko Mamurovski, \or|i Malkovski, Todor Simovski, Mi-

le Todorovski, Hristo Andonovski, Vera Veskovi}Vange-li, Dan~o Zoografski, Orde Ivanovski, Vlado Kartov idrugi.

Del od problemite koi se tretirani vo na{iot trud,vo forma na interes za bugarskiot narod vo Makedonija,se predmet na obrabotka i na bugarskata istoriografija.Bugarskite avtori, bez isklu~ok, go negiraat makedonski-

ot nacionalen razvoj i nastanite i procesite gi tolkuvaatniz prizmata na bugarskata nacionalna kauza vo Makedo-nija. Nepovolnite fakti i tendencii za niv, ili ednostav-no gi ignoriraat ili gi tolkuvaat preku etiketirawa zaprosrpstvo ili projugoslovenstvo. Za niv skoro celo-kupnata makedonska istoriografija e karakterizirana ka-ko ideologizirana, politizirana, poltronska i celosno

8 Cvetko Uzunovski, Bele{ki za nacionalnata i socijalnoosloboditel-nata borba na makedonskiot narod, Istorija XII/1 i 2, Skopje, 1977, 19-58.


18/321


neobjektivna. Duri i objavenata dokumentacija vo Make-donija, za niv e ednostrana i rezultat na politi~ka po-ra~ka zaradi {to smetaat deka od nea ne moè da se ot-

krie istoriskata vistina.9 Zaradi takviot tendenciozenna~in na obrabotka na minatoto, istoriografskite dela odbugarski avtori vo na{iot trud se upotrebuvaat krajno vni-matelno i ograni~eno.

Najnakraj, da ukaème deka na{iot trud pretstavuvaobid kompletno da se analiziraat elementite koi ja so~i-nuvale makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma

i da se izvle~at zaklu~oci vtemeleni vrz istoriskata fak-tografija. Sekako, vo natamo{nite istoriografski istra-ùvawa i analizi sigurno }e se dojde do novi nau~ni soz-nanija i do novi tolkuvawa na nabeleànite pra{awa iproblemi.

Publikacijata pretstavuva vidoizmeneta verzija nadoktorskata disertacija pod istiot naslov, odbraneta vo ja-nuari 2007 godina na Filozofskiot fakultet pri Univer-

zitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje. Vo ovaa prigoda,sakam da izrazam blagodarnost do site institucii i poe-dinci koi me poddràa i mi pomognaa pri obrabotkata natemata. Posebna blagodarnost im dolàm na vrabotente voDràvniot arhiv na Republika Makedonija, na Sowa Stoj-kovi}, od istoriskata biblioteka na Filozofskiot fakul-tet vo Skopje i na Slobodanka Filipovska od Dokumenta-

cionoto oddelenie na Institutot za nacionalna istorija.Site tie, imaa golemo razbirawe za mojata rabota i mi uka-àa bezrezervna poddr{ka i pomo{. Golema blagodarnost,izrazuvam i kon mojot drag prijatel i profesor, d-r KostaAxievski za konstantnantniot moralen pottik vo tekot na

9 Bi gi poso~ile samo delata: Mil~o Lalkov, Ot nade`da km razo~arva-nie; Ideta za federacita v Balkanskigoiztok (1944-1948), Sofi, 1994,304.; Kostadin Pale{utski, goslavskata komunisti~eska parti i make-donskit vpros 1919-1945, Sofi, 1985, 361.; Veselin Angelov, Makedon-skata krvava koleda; Szdavane i utvr`davane na Vardarska Makedo-ni kato republika v goslavskata federaci (1943-1946), Sofi, 2003, 346.


19/321


rabotata vrz doktorskata disertacija. Osobena blagodar-nost izrazuvam kon moite dragi prijateli, mentori i re-cenzenti d-r Metodija Manojlovski i d-r Mile Mihajlov,

za isklu~itelno korisnite sugestii i mislewa i, osobeno,za pove}egodi{nata bezrezervna poddr{ka i doverba {tomi ja ukaàa. Golema blagodarnost za otstapenite origi-nalni dokumenti i fotografii $ izrazuvam na mojata dragakole{ka Marija JovanovskaMaca. Sekako, blagodarnost is-kaùvam i kon \or|i Donevski, sekretar vo Sojuzot nazdruènijata na Makedoncite od Egejskiot del na

Makedonija Skopje, bez kogo ovaa kniga nema{e da bideotpe~atena.

Bitola, avgust 2007 godina

Avtorot


20/321


21/321


Voved

Konstituiraweto i razvojot na makedonskata nacijapretstavuval priroden i dolgotraen proces. Vo nejzinata

etnogeneza dominantno mesto zazema makedonskiot narod, ase inkorporirani i pove}e drugi etnokulturni elementi.Centralnata mestopolo`ba na jugoistokot na Evropa, Ma-kedonija ja napravile prostor na koj se sudiraat politi~-kite, ekonomskite i voenite interesi na golemite sili i os-tanatite balkanski zemji.

Specifi~niot geopoliti~ki prostor na Makedonijai specifi~niot istoriski razvoj na makedonskata nacija,go oformile makedonskoto nacionalno pra{awe kako zbirod otvoreni pra{awa i barawa za nacionalna, politi~ka,teritorijalna (dràvnopravna), ekonomska i kulturna sa-mostojnost na makedonskiot narod. Toa pak pridonelo,oformuvaweto na edna makedonska nacionalnooslobodi-telna platforma vtemelena vrz najdlabokite stremeì namakedonskiot narod, da pretstavuva isklu~itelno sloèna

i dolgotrajna zada~a.Za vreme na dolgotrajnoto tursko vladeewe na Bal-

kanot, vrz osnova na makedonskiot narod, se zaroduva i za-po~nuva proces na formirawe na makedonskata nacija, od-nosno na makedonsko nacionalno soznanie. Toj makedonskinacionalen razvitok e sosema priroden proces, {to vo svo-

jot po~etok re~isi i ne se razlikuva od takvite procesi kajostanatite balkanski narodi.10 Duri vo vtorata polovina

10 Blaè Ristovski, Istorija na makedonskata nacija, Skopje, 1999, 119.


22/321


na XIX vek, kako rezultat na toga{nata politika na gole-mite svetski sili kon Otomanskata imeperija vo ~ij sostavse nao|ala Makedonija, zapo~nale da se javuvaat komplika-

cii vo prirodniot razvoj na makedonskata nacija. So niv-noto nastojuvawe da se odloì propa|aweto na turskatavlast na Balkanskiot Poluostrov, vsu{nost, bile isprovo-cirani aspiraciite na Srbija, Bugarija i Grcija kon teri-torijata na Makedonija. Trite balkanski dràvi svojataekspanzionisti~ka politika kon teritorijata na Makedo-nija mnogu brzo ja oformile kako doktrina za celosno re-

{avawe na sopstvenoto nacionalno pra{awe, a teritori-jata na Makedonija ja pretvorile vo arena na sudir na sop-stvenite golemodràvni interesi. Site prezele agresivnapoliti~ka, obrazovna, crkovna, kulturna i na krajot i voo-ruèna propaganda koja imala za cel makedonskata nacio-nalna svest kaj makedonskoto naselenie da bide zamenetaso nivna nacionalna svest.

I vo takvi, krajno nepovolni uslovi, makedonskiot

narod vodel kontinuirani osloboditelni borbi. Paralel-no so tie borbi, se sozdavala avtenti~na makedonska kul-turnoprosvetna istorija, a toa ve}e zna~elo po~etok nakonstituiraweto na makedonska nacionalna svest. Vo ovojperiod zapo~nalo i konkretnoto izgraduvawe na makedon-skata osloboditelna platforma.

Za~etocite na edno formulirawe, barem na osnovni-

te celi na makedonskata osloboditelna borba, se nao|aatvo Pravilata (Ustavot) na Makedonskiot vostani~ki komi-tet na Makedonskoto (Kresnensko) vostanie od 1878 god.11 Votie Pravila, osloboduvaweto na Makedonija se gledalo sa-mo kako delo, pred s, na samite Makedonci, a potoa, na si-te ìteli od Makedonija bez razlika na vera i narodnost.

11 Individualni obidi za formulirawe na makedonska nacionalnokultur-na programa imalo i prethodno od poedini makedonski politi~ki i kul-turni dejci. Op{irno za periodot do 1878 vidi: B. Ristovski, Makedonija imakedonskata nacija, Skopje, 1995, 150-182.


23/321


Kako osnovna cel bila nabeleàna borbata za osloboduva-we na Makedonija i sozdavawe na makedonska dràva ka-ko avtonomna, so politi~ka i kulturna avtonomija vo Oto-

manskata imperija ili nadvor od nea, ako toa go dozvolatevropskite veliki sili.12

êkor ponatamu, vo pogled na definirawe na celitena borbata, napravila Makedonskata liga vo izgotveniotUstav za idnoto dràvno ustrojstvo na Makedonija od1880 god. Tuka, precizno bile nabeleàni etnografskitegranici na Makedonija i nedvojbeno bila konstatirana

dominantnata brojnost na Makedoncite kako oddelen slo-venski narod. I tuka, avtonomnata makedonska dràva podvrhoven suverenitet na turskiot sultan, bila notirana ka-ko osnovno politi~ko barawe.13 Teritorijalniot integri-tet i baraweto za konstituirawe na dràva na makedon-skiot narod i malcinstvata {to ìveat vo Makedonija za-beleàni vo ovie dva dokumenti, pretstavuvaat osnovnipostulati vo site naredni obidi da se formulira makedon-

ska nacionalnoosloboditelna platforma.Naredniot period e ispolnet i so drugi proekti i

akcii vo koi se beleèle makedonskite osloboditelni ce-li vo duhot na Gledstonovata maksima Makedonija na Ma-kedoncite.14 Nabrzo, osven avtonomijata vo ramki na tur-skata dràva, kako opcija se pojavila i izgraduvaweto naMakedonija kako samostojna federativna republika ili

kako dràvnopravna edinka vo edna po{iroka federacijana balkanskite narodi.15 So seto toa, makedonskata

12 Biljana Popovska, Dràvnopravna istorija na Makedonija izvori,Skopje, 2005, 195-206.

onija i..., 218-239.statutarni dokumenti na Vnatre{nata makedonska revo-

pje, 1998, 253.; A. Hristov, Sozda-

13 Isto, 214-215.14 B. Ristovski, Maked15 Programski ilucionerna organizacija (1904-1908), Skovawe na makedonskata dràva 1878-1978, Skopje, 1985, t. I, 393.; M. Mino-ski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla (1887-1919),Skopje, 1985, 371.; Dan~o Zoografski, Koncepcii, programi i proekti za dr-àvno konstituirawe na Makedonija, Zbornik: ASNOM pedeset..., 37-50.


24/321


o o-ditelna platforma postepeno se izgraduvala izbogatuvala.

Vo sekoj slu~aj, od toj period na krajot na XIX i sa-

miot po~etok na XX vek, nacionalnokulturnata i revolu-cionernopoliti~kata borba za re{avawe na makedonsko-to nacionalno pra{awe, odnosno za realizacija na makedon-skite nacionalni interesi, stanale sostaven del od konsti-tutivniot proces na makedonskata nacija. Me|utoa, u{te to-ga{, vo samiot za~etok na konstituiraweto na oslobodi-telnata platforma, pod pritisok na s pozasilenoto dej-

stvuvawe na sosednite propagandi, postepeno zapo~nale dase javuvaat razli~ni formi na deformacija na makedonska-ta nacionalna svest i da se sozdava dlaboka podelba na ma-kedonskiot narod vrz duhovna, crkovna i nacionalna os-nova. Makedonskoto nacionalno edinstvo kako svest za zaed-ni~ki makedonski interesi vrz osnova na zaedni~ka etni~-ka identi~nost, bilo vo golema merka razbieno. Toa sood-vetno, negativno se reflektiralo i vrz definiraweto na

celite na makedonskata osloboditelna borba. Imeno, podpritisokot na propagandite vo eden podolg vremenski pe-riod, revolucionernopoliti~kiot segment na makedonsko-to osloboditelno dvièwe, zapo~nal da doìvuva muta-cii vo pravec na nacionalno obezli~uvawe, i vo pogled naprogramskite opredelbi, i vo pogled na akcionite ~ekori.Pojavata i dejstvuvaweto na Vrhovniot makedonski komi-

tet vo Sofija vrz baza na golemobugarskata ideja za Make-donija i Makedoncite, pre

slob

tstavuva najeksponiraniot pri-

ta osloboditelna platforma, pretstavuva formuliraweto

mer za takvite antimakedonski tendencii vo makedonskotoosloboditelno dvièwe.16

Najzna~ajniot moment, koj }e ostavi najdolgotrajniposledici vo pravcite na konstituiraweto na makedonska-

na politi~koosloboditelnata programa na Makedonskata

16 Ottoga{ pa natamu, privrzanicite na golemobugarskata ideja vo make-donskoto osloboditelno dvièwe }e bidat imenuvani kako vrhovisti.


25/321


revolucionerna organizacija vo poslednata decenija naXIX vek. Tuka, kako cel na borbata e postaveno izvojuvawena avtonomna makedonska dràva, so celosen integritet na

geografskoetni~kata teritorija, a seto toa preku neza-visno makedonsko osloboditelno dvièwe. Ottoga{, avto-nomijata, odnosno idejata za izvojuvawe na makedonska drà-va, dolgi godini }e bide dominantna opcija vo programitei proklamaciite na najgolem del od makedonskite revo-lucioneri. Me|utoa, propustot napraven so definirawetosamo na politi~kodràvna programa, odnosno so izostavu-

vawe na nacionalna programa, iako bil samo realen odrazna idejno-nacionalnata konfuzija predizvikana so propa-gandite od sosedite, sepak, pretstavuval nedostatok {to }ese provlekuva dolgi godini niz programskite dokumenti namakedonskoto revolucionerno dvièwe so isklu~itelno ne-gativni posledici po manifestiraweto na makedonskiotnacionalen identitet.17 Toa, vo golema merka se dolì nafaktot, deka TMORO }e izrasne vo najzna~ajna organizaci-

ja na makedonskiot narod vo borbata protiv turskoosman-skata vlast. Organizacija pod koja }e se odviva Ilinden-skoto vostanie i }e se sozdade Kru{evskata republika, koipak }e bidat, prelomniot moment vo manifestiraweto nastremeòt na makedonskiot narod za svoe osloboduvawe idràvnost. Ottamu, programskite opredelbi na TMORO }eimaat vlijanie vrz site natamo{ni idejni strui i revolu-

cionerni borbi na makedonskiot narod.

17 B. Ristovski, Makedonija i..., 183-215. Vsu{nost, u{te Krste Petkov Mi-sirkov vo svojata kniga Za makedonskite raboti objavena na krajot na1903 god., isklu~itelno odva`no i beskompromisno konstatiral deka Ma-kedonskoto revolucionerno dvièwe vo svoite programski dokumenti ivo prakti~noto dejstvuvawe ima nedostatok na makedonski nacionalniatributi i deka Organizacijata e tesno svrzana so Bugarija, deka nejzi-nite rakovoditeli, vo svoeto mnozinstvo, se ~inovnici egzarhiski isledstveno bugarski dràvni slu`benici i deka Bugarija i komitetot(TMORO-b.m.) sakaat da sozdadat Bugarska Makedonija. Spored nego, tu-ka leèle i osnovnite pri~ini za polnoto fijasko na Ilindenskoto vos-tanie. Krste Misirkov, Za makedonskite raboti, Skopje, 1985, 45, 49, 53-54.


26/321


Vo ovoj kontekst, potrebno e da se izdvoi kako raz-li~na i zatoa, naglaseno, da se ukaè, na nacionalnata prog-rama na Makedonskoto nau~noliteraturno drugarstvo vo

Petrograd. Programa vo koja jasno se precizirani make-donska nacionalna svest i od nea proizlezenite nacional-ni interesi.18 Takvata programa, vsu{nost, pokaùva dekakulturnoprosvetniot segment na makedonskoto oslobodi-telno dvièwe, i pokraj site negativni nadvore{ni vli-

janija od strana na propagandite, uspeal da go so~uva svojotmakedonski nacionalen identitet. Toa e od najgolema va`-

nost za kontinuitetot vo izgraduvaweto na avtenti~natamakedonska nacionalnoosloboditelna platforma vo nared-niot period.

Negativnite tendencii i uslovi za razvojot na make-donskata nacija, dopolnitelno bile zasileni so Balkan-skite vojni od 1912 i 1913 god., koga osven dotoga{noto pro-pagandno razbivawe na nacionalnoto edinstvo na makedon-skiot narod, donele i urivawe na celosta na teritorijata

na Makedonija. Seto toa bilo potvrdeno so Prvata svetskavojna i od nea proizlezenata Versajska konferencija, kojavo odnos na Makedonija raspravala kako za geografski poim,kako za amorfna teritorija vrz koja so razni argumen-ti pretendiraat sosednite balkanski dràvi.19 Vrz takvaosnova taa ja sankcionirala podelbata na Makedonija izvr-{ena so Balkanskite vojni. Barawata do Konferencijata,

18 B. Ristovski ja smeta nivnata programa izrazena niz aktite na Makedon-skoto nau~noliteraturno drugarstvo vo Sankt-Peterburg, zaedno so kni-gata na K. Misirkov Za makedonskite raboti, kako najizdràna i re~i-si edinstvena i jasno definirana kompleksna i kompletna nacionalnaprograma na Makedoncite vo celata ilindenska epoha. B. Ristovski, Krs-te Misirkov novi istraùvawa i soznanija, Skopje, 2000, 191.19 Balkanskite vojni zavr{ile so Mirovniot dogovor od 10 avgust 1913 god.potpi{an vo Bukure{t, Romanija. So nego teritorijata na Makedonija bi-la podelena pome|u Srbija, Bugarija i Grcija. Versajskata mirovna kon-ferencija go pretstavuva pravnoto zavr{uvawe na Prvata svetska vojna.Taa ja potvrdila podelbata na Makedonija izvr{ena so mirot od Buku-re{t. Nade`da Cvetkovska, Mirovnite dogovori od 1913 i 1919 godina iMakedonija, Zbornik: Makedonija vo dvaesettiot vek, Skopje, 2003, 81-87


27/321


za vospostavuvawe na celosta na Makedonija i konstitui-rawe na svoja dràva nemale odglas, bidej}i nitu Francija,nitu Anglija, nemale interes problemot so Makedonija da

dobie tretman so koj bi bile o{teteni nivnite sojuzni~kidràvi Grcija i Srbija.20 Vo tie momenti, zastapuvawetona oficijalnata bugarska politika za idejata za avtonomi-

ja na Makedonija samo ja kompromitiralo i pravelo po-malku realna za oìvotvoruvawe.21

Dràvite koi ja podelile Makedonija, iako sekoja sorazli~ni metodi, konstantno vr{ele smislena, sistemat-

ska i gruba politika na denacionalizacija i asimilacijana makedonskiot narod. Nastapil pove}egodi{en period,vo koj s {to bilo makedonska nacionalna manifestacijabilo progonuvano i èstoko kaznuvano. Pod toj pritisok,prethodno zapo~natite procesi na prifa}awe na bugar-skoto, srpskoto ili gr~koto nacionalno ~uvstvo kako svojanacionalna samoidentifikacija kaj del od makedonskotonaselenie, }e dobie u{te pogolem intenzitet. Site tie

tragi~ni nastani od istorijata na makedonskiot narod, vonaredniot period negativno vlijaele vrz razvojot na make-donskata nacija, vrz razvojot na makedonskoto oslobodi-telno dvièwe i vrz izgraduvaweto na makedonskata na-cionalnoosloboditelna platforma.

20 Quben Lape, Pridonesot na makedonskite studenti vo stranstvo za raz-vitokot na makedonskata nacionalna misla i odbranata na makedonskiotnacionalen individualitet, Istorija VI/2, Skopje, 1970, 50-71.21 Od krajot na Prvata svetska vojna, bugarskata vlada preku diplomatskikanali, iako porazena strana, najprvo barala da se prisoedini cela Make-donija kon Bugarija. Pred potpi{uvaweto na Nejskiot miroven dogovor,bugarskata politika gledaj}i deka nema ni{to da dobie po makedonskotopra{awe, se svrtila kon idejata za avtonomija na Makedonija. Vasil Va-silev, Pravitelstvoto na BZNS, VMRO i Blgaro-goslavskite otno{e-ni, Sofi, 1991, 16-18; Vn{nata politika na pravitelstvoto na BZNSnoemvri 1919ni 1923, Aleksandar Stamboliski dokumentalno nas-ledstvo, Sofi, 1989, dok. 1, 13-16.


28/321



29/321


Glava prva:

Makedonskoto nacionalno pra{awe me|udvete svetski vojni


30/321



31/321


1. Makedonskata politi~ka i nacionalnamisla me|u dvete svetski vojni

So podelbata na teritorijata na Makedonija so Bal-kanskite i Prvata svetska vojna zapo~nala nova faza vorazvojot na makedonskata politi~ka misla, vo koja, vo ma-kedonskoto nacionalno pra{awe kako novo bilo vneseno i

pra{aweto za obedinuvawe na makedonskiot narod i teri-torijata na Makedonija. Toa bilo osobeno komplicirano zare{avawe, so ogled na silnite pozicii na dràvite koi japodelile Makedonija. Site tie, preku svojot administra-tiven i voenopoliciski aparat, vr{ele direkten priti-sok vrz makedonskoto osloboditelno dvièwe, s so cel dago spre~at eventualnoto samostojno dejstvuvawe, odnosno dago stavat pod svoja kontrola.22 Vsu{nost, nastojuvale ma-

kedonskoto nacionalno pra{awe da go transformiraat sa-mo vo politi~ko pra{awe ili vo sostaven del od nivnotonacionalno pra{awe.23

22 Darinka Pa~emska, Vnatre{nata makedonska revolucionerna organiza-cija (obedineta), Skopje, 1985, 7.23 Toa bilo konstatirano u{te vo periodot me|u dvete vojni. Imeno, vo v.Makedonski vesti od 21 juli 1936 god. pomestena e statija so naslov îe

e makedonskoto pra{awe? na Kosta Lambrev, vo koj pi{uvalo deka vla-dite na balkanskite dràvi, koi po silata na edna osvojuva~ka politika ivojni vladeat delovi od Makedonija, ne go priznavaat postoeweto na make-donskoto pra{awe kako oddelno makedonsko nacionalno pra{awe ili ~is-to i prosto go smetaat svoe dràvno pra{awe. I. Katarxiev, Makedon-skata nacionalnopoliti~ka misla me|u dvete vojni, Skopje, 1991, dok. 110,496-498. Vo tie nastojuvawa makedonskoto nacionalno pra{awe celosno na-cionalno da se obezli~i i da se pretvori vo makedonsko pra{awe, najgo-lem uspeh imala bugarskata politika koja so site raspolo`livi sredstvago prezentirala kako del od bugarskoto nacionalno pra{awe. Uspehot votakvata politika, za nea bil osobeno zna~aen, ne samo zaradi teritorijal-ni aspiracii kon cela Makedonija, tuku i zaradi ogromnata makedonskaemigracija vo Bugarija, koja pretstavuvala faktor vo vnatre{niot ìvotna Bugarija vo sekoj pogled. Vsu{nost, mnogubrojnoto makedonsko nasele-


32/321


Pod toj nadvore{en pritisok, vo makedonskata poli-ti~ka misla i akcioni ~ekori vo po~etokot na dvaesettitegodini, centralno mesto dobile pra{awata povrzani so obe-

dinuvaweto na raspokinatata teritorija i so metodite sred-stvata za postignuvawe na celite na osloboditelnata bor-ba. Istovremeno, pra{aweto za makedonskiot nacionalenindividualitet, vo atmosfera na skoro celosna prifate-nost na bugarskiot nacionalen karakter na mnozinstvotood makedonskoto naselenie, ne na{lo svoe mesto vo pro-gramskite dokumenti na makedonskite politi~ki sili.24

Borbata za makedonska dràva, ~esto izrazena preku sin-tagmata borba za osloboduvawe, pretstavuvalo pra{aweokolu koe po Prvata svetska vojna, najprvo se razmisluvalo

nie so posebna nacionalna svest bi pretstavuvalo ogromna opasnost za bu-garskite nacionalni interesi i za samiot opstanok na bugarskata dràvakako nacionalna dràva na bugarskiot narod. I, u{te edna konstatcija vovrska so upotrebata i zna~eweto na terminite: vo sli~na ili ista kore-lacija kako upotrebata na terminite makedonsko pra{awe i makedon-sko nacionalno pra{awe, se nao|a upotrebata i na terminite makedon-sko osloboditelno dvièwe i makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi-èwe;makedonska borba i makedonska nacionalnoosloboditelna borbai sl.24 Vo dvaesettite godini na XX vek, okolu pra{aweto za nacionalniot ka-rakter na Makedoncite, skoro celosno bilo nametnato misleweto deka tiese Bugari. I kako sekoja op{toprifatena zabluda, i ovaa te{ko se isko-renuvala. No, iako bile sosema retki, sepak imalo iskaùvawa koi odelevo pravec na samobitnosta na makedonskata nacija. Taka, vo pismoto od ne-potpi{an Makedonec do pretsedatelot na MNK vo Sofija od 22 april1923 god. se veli: Smetaj}i se za Makedonec... so nezadovolstvo Vi obrnu-

vam, g-dine Pretsedatele, vnimanie na slednovo: na mnogu mesta vo vesni-cite se sre}ava zborot Bugari od Makedonija ili makedonski Bugari...Ne bi trebalo nikako i nikade da se spomenuva toj zbor koga i samiot Viemnogu dobro znaete... deka nie ne sme nikakvi Bugari, tuku moème sogordost da se nare~eme Makedonski Sloveni... Povtorno Vi obrnuvam vni-manie, g-dine Pretsedatele, deka dodeka se spomnuva toj zbor Bugari, ni-koga{ nema da ja vidime slobodata na na{ata mnogunapatena zemja Make-donija. Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i zanacionalna dràva, Skopje, 1981 (ponatamu: Dokumenti za borbata...), t. II,dok. 144, 266-267. Jasna i argumentirana odbrana na makedonskata nacio-nalna svest i ime, vo dvaesettite godini, sre}avame i vo javno publiku-vanite statii na Krste Petkov Misirkov koj posle Prvata svetska vojnaìvee vo Bugarija. Vidi op{irno kaj: B. Ristovski, Krste Misirkov (1874-1926), Bitola, 1986, 213-220.


33/321


i se prezele aktivnosti na makedonskata politi~ka scena.Nedorazbirawata i razlikite okolu formata na dràvnost,okolu vnatre{noto ureduvawe i okolu metodite za stignu-

vawe do makedonska dràva, predizvikuvale èstoki poli-ti~ki sudiri, koi vodele kon natamo{ni delbi vo makedon-skoto osloboditelno dvièwe.

Rakovodstvoto na Privremenoto pretstavni{tvo nabiv{ata obedineta VMRO vo koe vleguvale protivnicitena idejata za prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija,bez dilemi, stoelo na poziciite za samobitnost i samostoj-

nost na makedonskoto osloboditelno dvièwe i negovo ce-losno distancirawe od bugarskata dràvna politika. Popra{aweto za dràvnosta stoelo na poziciite na oddelna,obedineta i avtonomna Makedonija, do koja trebalo da sestigne po pat na legalno organizirawe i borba.25

Paralelno so Privremenoto pretstavni{tvo, vedna{po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna, dejstvuvale iprivrzanicite na prisoedinuvaweto na Makedonija kon Bu-

garija. Tie bile organizirani vo dve glavni organizacii:Izvr{niot komitet (IK) na Makedonskite dobrotvornibratstva vo Bugarija kako legalna organizacija i vo obno-venata VMRO predvodena od Todor Aleksandrov i Alek-sandar Protogerov, kako revolucionerna nelegalna orga-nizacija. I dvete organizacii uìvale poddr{ka od bugar-skite revizionisti~ki krugovi i gi stavile svoite aktiv-

nosti vo funkcija, makedonskoto pra{awe da se iskoristiza bugarskite dràvni interesi.26Vo soglasnost so takvata nivna opredelba, VMRO i

IK do Pariskata mirovna konferencija kon krajot na 1918god. i po~etokot na 1919 god. ispratile barawa da gi pret-

25 Dimo Haxidimov, Odbrani dela, Skopje, 1984, kn. vtora, 243-249.; Q. La-pe, Idejnite osnovi na Privremenoto pretstavitelstvo na biv{ata obe-dineta Vnatre{na Makedonska Revolucionerna Organizacija i negovataaktivnost na Versajskata mirovna konferencija vo Pariz 1919 godina,Istorija IX/2, Skopje, 1973, 53-96.26 I. Katarxiev, Borba do pobeda, kn. 2, Skopje, 1983, 156.


34/321


stavat pred Konferencijata aspiraciite na makedonskotobugarsko naselenie,27 odnosno barawata za nedelivosta naMakedonija i, nejzino prisoedinuvawe kon Bugarija.28

Po samoraspa|aweto na Privremenoto pretstavni{t-vo, pogledite za samostojnost na makedonskoto oslobodi-telno dvièwe i za obedineta i avtonomna Makedonija gizastapuvala Makedonskata emigrantska federativna orga-nizacija (MEFO). Makedonskoto pra{awe, MEFO go sfa-}al kako ~isto makedonsko, kako pra{awe za osloboduva-we od tu|oto vladeewe i sozdavawe na edna samostojna av-

tonomna dràva so ramnopravnost na site narodnosti.29

Nabrzo, VMRO i IK izvr{ile idejni promeni, so koiosnovite na svojata politi~ka i revolucionerna rabota,barem deklarativno, gi postavile vrz principot: izvoju-vawe na sloboda vo forma na avtonomija ili nezavisnostna Makedonija vo nejzinite geografski granici.30 Ne{topodocna, duri se smetalo i na mo`nosta za izvojuvawe nafederativna uprava na Jugoslavija so Makedonija kako ram-

nopraven ~len vo federacijata.31 Vsu{nost, ova bile mak-simalnite celi vo programskopoliti~kite opredelbi naVMRO. Minimalnata cel bila spre~uvawe na denacionali-zacijata i asimilacijata na Bugarite vo Makedonija, pre-ku primena na me|unarodnite dogovori za za{tita na mal-cinstvata.32

Procesot na promeni vo idejniot razvoj na VMRO,

prodolìl letotoesenta 1923 god., koga bile vospostavenikontakti i razgovori so pretstavnici na Sovetskiot Sojuz

27 S za Makedonija, dokumenti,Todor Aleksandrov 1919-1924, Skopje, 2005,dok. 2, 33.28Dokumenti i materiali za istorita na blgarski narod, Sofi, 1969,dok. 299, 408-410; V. Vasilev, n. d., 22.29 N. Cvetkovska, Politi~kata aktivnost na makedonska emigracija vo Bu-garija od 1918 do 1929 godina, Skopje, 1990, 71-79.30 Isto, 101. S za Makedonija, dokumenti..., dok. 7, 43.31 Zlatna kniga 100 godini VMRO, Skopje, 1993, 158-162.32 D. Pa~emska Petreska, Vnatre{nata makedonska revolucionerna orga-nizacija 1918-1934, hronologija, Skopje, 2004, 31.


35/321


i Kominternata.33 Najprvo, vo dekemvri 1923 god., od TodorAleksandrov bil izgotven eden Proekt za spogodba za so-rabotka me|u VMRO i sovetskata vlada, i vo nego, me|u

drugoto, se velelo deka Vnatre{nata makedonska revolu-cionerna organizacija, koja gi pretstavuva Makedoncite{to se borat za nacionalno samoopredeluvawe, politi~kasloboda, samouprava i najgolema mo`na socijalna pravdaima za cel: Obedinuvawe na Makedonija..., vo edna politi~-ka edinka koja podocna }e bide ramnopraven ~len na edna

jugoslovenska federacija.34Formulacijata Makedoncite

{to se borat za nacionalno samoopredeluvawe..., pretsta-vuva sosema nov element vo programskopoliti~kite doku-menti proizlezeni od VMRO do 1924 god.35 Vo dokumentottezata ne e dokraj razviena i ostanuva nedore~ena, no, sepak,e novitet vo nacionalnopoliti~kata opredelba na VMRO.

Vo zavr{nite pregovori vo Viena, na krajot na aprili po~etokot na maj 1924 god., od strana na CK na VMRObile potpi{ani Deklaracija,36Protokol37za obedinu-

33 Kominternata (Komunisti~ka internacionala, KI), orientiraj}i se konizgraduvawe eden op{t front na rabotni~kite i nacionalnoosloboditel-nite dvièwa na Balkanot, iskaàlo zainteresiranost za privlekuvawena VMRO, kako najmo}na vooruèna revolucionerna formacija na Balka-not. Dimitar Vlahov, Memoari, Skopje, 1953, 225-235.34 Vlado Popovski, Lenina @ila, Makedonskoto pra{awe vo dokumentitena Kominternata, Skopje, 1999, 1923-1925, t. I, del 1, dok. 24, 271.35 Zaradi pregovorite so pretstavnici na SSSR i KI tokmu vo toj period,

mnogu verojatno, konstatacijata za nacionalno samoopredeluvawe na Ma-kedoncite e napravena pod vlijanie na tie pregovori. Imeno, toa e tak-ti~ki ~ekor za dobivawe na poddr{kata od Sovetskiot sojuz i za sozda-vawe preduslovi za pomiruvawe so ostanatite makedonski organizacii.Deka, vsu{nost, Aleksandrov sebesi se smetal za Bugarin, a svoite pri-vrzanici za Bugari, se potvrduva vo pogolem broj negovi iskaùvawa.Taka, na primer, vo dekemvri 1923 god., vo razgovorite so sovetskiot ra-zuznuva~ Boris [pak (psevdonim Andreev), odbil VMRO da vr{i pomo{vo voena {pionaà protiv Bugarija, so objasnuvawe deka samite nie smeBugari. V. Popovski, L. @ila, Makedonskoto pra{awe vo..., t. I, del 1,dok. 22, 249.36 VMRO (Obedineta): dokumenti i materijali, Skopje, 1991, (natamu VMRO(Ob.) dokumenti i...) kn. I, dok. 1, 55-57.; S za Makedonija, dokumenti...,dok. 97, 302-305.


36/321


vawe na makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi-èwe i Manifest do makedonskiot narod, do organizira-noto revolucionerno naselenie vo Makedonija i do make-

donskite revolucioneri.38 Kako rezultat na Vienskitepregovori i postignatata spogodba, bil izgotven i doku-ment pod naslov Deklaracija na Makedonskata parlamen-tarna grupa.39 Vo site dokumenti, temelna opredelba bila:obnovuvawe na celosta na Makedonija, nejzino izgraduvawekako samostojna politi~ka edinica na Balkanot i vklu~u-vawe vo Balkanska federacija. Vo site dokumenti se bara-

lo obedinuvawe na silite na celoto makedonsko naselenie,odnosno se baralo sozdavawe na edinstven makedonski re-volucioneren front.40

Manifestot, popoznat kako Majski manifest, pret-stavuva vaèn moment vo razvojot na makedonskata nacio-nalna platforma. Minimalnata ambicija na potpi{anitedokumenti vo Viena bila da se postigne obedinuvawe na si-te sili na makedonskoto osloboditelno dvièwe vrz baza

na op{toprifatenata cel: osloboduvawe i obedinuvawe naMakedonija i nejzino konstituirawe vo samostojna poli-ti~ka edinica na Balkanot.41

Vo site dokumenti od april-maj 1924 god. potpi{anivo Viena, na makedonskoto pra{awe se gledalo kako na poli-

37 VMRO (Ob.) dokumenti i..., kn. I, dok. 2, 57-59.; S za Makedonija, doku-

menti..., dok. 98, 306-326.38 VMRO (Ob.) dokumenti i..., kn. I, dok. 3, 59-66. Petar âulev i DimitarVlahov go publikuvale Manifestot vo prviot broj na v. Balkanska fede-racija od 15 juli 1924 god. Vedna{ potoa bil publikuvan i vo organot naIlindenskata organizacijav. Ilinden.39 VMRO (Ob.) dokumenti i..., kn. I, dok. 4, 66-70. Ovoj dokument napi{an voduhot na novata orientacija na VMRO, Makedonskata parlamentarna gru-pa trebalo da go proklamira pred javnosta i bugarskoto narodno sobra-nie.40 Temelnite principi na potpi{anite dokumenti bile razraboteni u{tevo Deklaracijata na D. Vlahov i P. âulev od 9 april 1924 god. Arhivitegovort, BKP, Kominternt i makedonskit vpros (1917-1946), Sofi,1998, (natamu samo: BKP, Kominternt i...,) t. prvi, dok. 69, 202-204.41 I. Katarxiev, Borba..., kn. 2, 294.


37/321


ti~ko pra{awe, a ne kako na oddelno nacionalno pra{awe.Iako se pravelo razlika me|u makedonski i bugarski na-rod, naselenieto na Makedonija bilo tretirano kako me{a-

vina od pove}e narodi, bez jasna i oddelna nacionalna svest.Sepak, Majskiot manifest bil eden od retkite dokumentivo dvaesettite godini, vo koj trite balkanski dràvi se tre-tiraat na potpolno ist na~in od aspekt na Makedonija. 42Sfa}awata od Majskiot manifest, vo eden dolg period }evr{at silno vlijanie vrz opredelbite na golem del od ma-kedonskite politi~ki sili pri nivnite obidi da se izgot-

vi osloboditelna platforma.Otkaùvaweto na Todor Aleksandrov i AleksandarProtogerov od potpi{anite dokumenti pod pritisok nabugarskite revizionisti~ki krugovi i pod pritisok na pro-tivnicite vo samata VMRO na novata orientacija nabele-àna vo tie dokumenti, ja otvorile serijata na me|umake-donski ubistva i definitivniot ideen i ideolo{ki rascepvo makedonskoto osloboditelno dvièwe.43

Vo naredniot period VMRO se vratila na poziciiteza osloboduvawe i nezavisnost na cela Makedonija, a nasvojot VII kongres44 deklarirala deka borbata koja ja vodi eza izvojuvawe na avtonomija na Makedonija kako edinstvenuslov za miren razvitok na balkanskite narodi i za nivnopovrzuvawe vo po{iroka dràvna zaednica..., so {to, vsu{-nost, se baralo oddelna dràva vo ramkite na Balkanska

federacija.45

Postepeno, mo`nosta za vklu~uvawe na obe-dineta Makedonija vo jugoslovenska, ju`noslovenska ilibalkanska federacija bila potpolno otfrlena od mihajlo-

42 VMRO (Ob.) dokumenti i..., kn. I, dok. 3, 62.43 D. Pa~emska, VMRO (ob.), 51-66.44 Toa bil Kongres na privrzanicite na Van~o Mihajlov odràn od 21 do25 juli 1928 god., odnosno nabrzo po ubistvoto na Aleksandar Protogerov,so koe VMRO se podelila na dve me|usebno nepomirlivi organizacii, voistoriografijata imenuvani kako mihajlovisti~ka i protogerovisti~-ka VMRO.45 Zoran Todorovski, VMRO 1924-1934, Skopje, 1997, 178.


38/321


visti~kata VMRO. Soglasno na toa, VIII kongres na VMROod april 1932 god., kako cel ja istaknal edinstveno borbataza avtonomija ili samostojnost na Makedonija.46 Vo ofi-

cijalnite dokumenti na VMRO na Ivan Mihajlov, nikoga{ne se ostavalo prostor za somnevawa vo bugarskiot karak-ter na Makedonija i za zaedni~koto nacionalno poteklo nanarodot vo Makedonija so narodot vo Bugarija. Sozdavawe-to na avtonomna ili nezavisna Makedonija bilo baranood bugarski politi~ki i dràvni celi, a ne zaradi poseb-nite nacionalni potrebi na makedonskiot narod.47

Vrz takvite idejni osnovi na VMRO predvodena odMihajlov, bila do krajnost naglasena idejata za oddelna ma-kedonska dràva. Toa se manifestiralo so otfrlawe nasuverenitetot na Bugarija vrz Pirinskiot del na Makedo-nija i negovo pretvorawe vo eden vid poludràvna forma-cija vo koja edinstveno vaàt zakonite na Organizaci-

jata.48 Se nastojuvalo na seta aktivnost na VMRO, bilo da evooruèna ili pak prosvetna, kulturna, politi~ka, propa-

gandna, religiozna, ekonomska, socijalna, finansiska, da $ sedade makedonsko obele`je.49

46 Isto, 179.47 Isto, 180. Toa go potvrduva i samiot Van~o Mihajlov, preku iskaùva-weto deka koga stanuva zbor za bugarskata nacionalnost, nema poverni ipore{itelni za{titnici od makedonskite borci. Ivan Mihlov, Spome-ni, IV, 895.48

Z. Todorovski, n.d., 184.49 Op{irno: I. Katarxiev, Makedonija sproti Vtorata svetska vojna, Skop-je, 1999, 152-223.; Z. Todorovski, n. d., 185-194. Makedonskiot separatizamna mihajlovisti~kata VMRO predizvikuval otvoreno nezadovolstvo kajnajgolemiot del od bugarskite politi~ki ~initeli i kaj bugarskoto op-{testveno mislewe. Toa vlijaelo i vrz raspu{taweto na mihajlovisti~-kata organizacija po voeniot prevrat na Zvenarite vo Bugarija na 19maj 1934 god. Stefan Gruev, Korona ot trni, caruvaneto na Boris III 1918-1943, Sofi, 1991, 260. Aleksandar Grebenarov, Poveritelni dokumentiza merkite na devetnadesetomacite sreu VMRO, Makedonski pregledXXVII/2, Sofi, 2004, 125-143. Ivan Mihajlov za terminot separatizam ve-li deka bil namerno smislen od protivnicite na bugarskata kauza vo Ma-kedonija, so cel da se obraboti bugarskoto op{testvo vo srbofilski duh.I. Mihalov, Spomeni, IV, 898.


39/321


Interesen e razvojot na ideen plan na protogero-vistite. Osnovnoto na~elo koe go prifa}ale bilo deka ma-kedonskoto pra{awe ne e bugarsko dràvno pra{awe, tuku

na naselenieto vo Makedonija. Avtonomna Makedonija os-tanala idejna cel na nivnata organizacija, a bugarskiot na-cionalen karakter na slovenskoto naselenie vo Makedoni-

ja ne bil doveduvan vo pra{awe. Evolucijata na ideen planse dvièla vo pravec na avtonomna Makedonija vo ramki-te Balkanska federacija,50 preku Makedonija kako avto-nomna federativna edinica vo federativna Jugoslavija,

za na krajot da stigne do re{avawe na makedonskoto pra{a-we vo edna ju`noslovenska federacija sostavena od Jugo-slavija i Bugarija.51

Od zabranata za dejstuvawe vo Bugarija vo 1934 god.do po~etokot na Vtorata svetska vojna, najgolem del od pri-vrzanicite na VMRO vo Bugarija, bile direktno vklu~enivo bugarskata dràvna ma{inerija, so celosno zastapuva-we na golemobugarskite pretenzii kon Makedonija,52 a

seto toa kako krajna posledica dovelo do nejzina celosnadis-kreditacija me|u makedonskiot narod.

Pripadnicite na makedonskoto osloboditelno dvi-èwe so federalisti~ki i komunisti~ki idejni pogledi,ostanale dosledni na novata idejnopoliti~ka orientacijanabeleàna vo Majskiot manifest od 1924 god., no vo prvo

50

B. Ristovski, Makedonskiot narod i..., kn. 2, 536-537.51 I. Katarxiev, Makedonskata..., dok. 59, 303.52 Sledej}i ja svojata golemobugarska ideologija i poslu{nosta kon bugar-skata dràvna vlast, na 14 juli 1940 god., Upravnite soveti na Makedon-skiot nau~en institut, Ilindenskata organizacija, Makedonskoodrinsko-to opol~enie i na Makedonskiot ènski sojuz, izlegle so Deklaracija vokoja stoelo: Denes... nie smetame deka makedonskoto pra{awe treba da sepostavi za razre{uvawe pred merodavnite faktori vo Bugarija i vo stran-stvo na sledniot na~in: Makedonija, celokupna i nedeliva vo nejzinitegeografski granici, da se pribere kon majkatatatkovina Bugarija, za dane se dopu{ti nikakva delba. Z. Todorovski, Dokumenti za politi~kotoraspoloènie na naselenieto vo Pirinskiot del na Makedonija pred i zavreme na Vtorata svetska vojna, Glasnik na Institutot za nacionalna is-torija (natamu: GINI) 43/1, Skopje, 1999, 98.


40/321


vreme se na{le vo politi~ka defanziva i organizaciona kon-fuzija. Del od ovie sili na makedonskoto osloboditelnodvièwe, so pomo{ na Balkanskata komunisti~ka federa-

cija (BKF) i Kominternata, na 1 oktomvri 1925 god. vo Vie-na, ja odràle osnova~kata konferencija na VMRO (Ob.) nakoja bilo formirano rakovodstvo i bile doneseni osnov-nite programskopoliti~ki dokumenti.53

VMRO(Ob.) neprestano deklarirala deka e nacional-na organizacija koja gi vle~e svoite koreni od starataVMRO od ilindenskiot period. Analizata na programski-

te dokumenti pokaùva deka nejzinite pogledi se naso~eni,pred s, kon dràvnosta na Makedonija, no ne i kon make-donskiot nacionalen individualitet.54 Vo dokumentite naOsnova~kata konferencija i onie po nea, celosno bila pri-sutna terminologijata so koja se ozna~uva mnogunacional-nosta na makedonskiot narod.55 VMRO(Ob.) dolgo vreme vosvoite programski opredelbi poa|ala od vakviot stav i za-radi toa stoela vrz pogre{ni pozicii za makedonskiot na-

cionalen identitet, {to pak se odrazilo kako nejzina sla-bost i nesposobnost da se pretvori vo {iroko revolucio-nerno dvièwe na makedonskiot narod.

Treba da se istakne deka vo ramkite na silite odmakedonskata politi~ka scena koi se sprotistavuvale naVMRO i Ispolnitelniot komitet, egzistirale niza vna-tre{ni idejni struewa, koi ~esto pati doveduvale do otvo-

reni sudiri. Takanare~enite federalisti, i posle 1924god., prifa}ale re{avawe na makedonskoto nacionalnopra{awe vo ramkite na Jugoslavija, vo koja obedineta Ma-kedonija trebalo da stane federalna edinica kako i Slo-venija i Hrvatska.56 VMRO (Ob.) se sprotistavuvala nakon-ceptot za sozdavawe na ju`noslovenska federacija,

53 Op{irno: I. Katarxiev, Borba..., kn. 3, 91-189.54 VMRO (Ob.) dokumenti i..., kn. I, dok. 13, 104.55 Isto, 40.56 Dokumenti za borbata..., t. II, dok. 53, 99-103.


41/321


od-nosno jugoslovenska federacija so samoupravnaMakedoni-ja, pred s, zaradi isklu~uvaweto na Egejskiotdel od toj koncept.57

Vo po~etokot na triesettite godini, ~lenovi i sim-patizeri na VMRO (Ob.) vo Bugarija i Pirinskiot del naMakedonija, prete`no od redovite na studentskata inteli-gencija, otvorile eden proces na preispituvawe na osnov-nite programski opredelbi na makedonskoto osloboditel-no dvièwe. Vo toj proces }e se iskristaliziraat mnogu odnedore~enostite i nedoslednostite koi proizleguvale od

zabludite i predubeduvawata na postarata generacija ma-kedonski revolucioneri. Od ovoj period, pravoto na samo-opredeluvawe e povrzano so stepenot na afirmacija na ma-kedonskata nacija. Vsu{nost, izgradbata na makedonskatanacionalnoosloboditelna platforma postepeno zapo~nalada ja dobiva potrebnata nacionalna fizionomija. Toa biloelement koj nedostigal vo celiot dotoga{en period pome|udvete svetski vojni.

Sekako, najte{ko i najbolno bilo otvoraweto napra{aweto za posebniot makedonski nacionalen identi-tet, odnosno procesot vo koj makedonskoto pra{awe za-po~nalo da se tretira kako makedonsko nacionalno pra-{awe. Kako iluzija pothranuvana desetletija nanazad, te-zata deka Makedoncite se Bugari imala fateno dlabokikoreni. Vo Bugarija bila oficijalna politika. Vo nejzi-

noto afirmirawe i odbrana bile napi{ani knigi, studii,statii, od site ànrovi na naukata, literaturata, publi-cistikata... Taa bila {kolska vistina koja retko nekoj voBugarija imal smelost da ja doveduva vo pra{awe. Za taaideja, Bugarija vodela vojni i dala mnogu `rtvimateri-

57 D. Pa~emska, Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija (obe-dineta) i dràvnosta na makedonskiot narod, Zbornik: ASNOM vo sozda-vaweto..., 67-68.; Spiridon Blagoev, Idejnite struewa i razijduvawata vorakovodstvoto na VMRO (Ob) (1925-1931), Zbornik: 70 godini VMRO (Ob.)1925-1995, Skopje, 1998, 51-59


42/321


jalni i ~ove~ki. Spored toa, nejzinoto doveduvawe vo pra-{awe, nejzinoto otfrlawe kako neto~na, otkrivaweto nanovi idei i soznanija dlaboko sprotivni na prethodnite,

moralo da predizvika {ok, nedorazbirawe i otpor vo siteop{estveni sloevi na Bugarija. Toj se izrazil i kaj najdis-cipliranite krugovi na bugarskoto komunisti~ko dvi`e-we, nezavisno od nivniot narodnosen karakter Bugari iliMakedonci.58 Pa duri i kaj rakovodstvoto i aktivistitena VMRO(Ob.) od postarata generacija, koja go pominalagolemobugarskiot egzarhiski tretman.

Vo kontekst na otvorawe na pra{aweto za afirma-cija na posebniot makedonski nacionalen individualiteti definirawe na celite i strategijata na makedonskatanacionalnoosloboditelna plaforma, osobeno zna~ajna, pabi rekle i najzna~ajna, bila publicisti~kata aktivnost naVasil IvanovskiBistri{ki.

Vo 1933 god., iako nepotpi{an od Vasil IvanovskiBistri{ki, kako posebna bro{ura, izlegol tekstot naslo-

ven kako Ideite i zada~ite na makedonskoto progresivnodvi`ewe vo Bugarija. Bro{urata, makedonskiot problemgo tretirala prvenstveno kako nacionalen problem. Bis-tri{ki go opfatil i pra{aweto za strategijata za oslobo-duvawe i obedinuvawe na Makedonija.59 I tuka, okolu ovapra{awe se sre}ava edno sosema novo viduvawe, edna novastrategija za etapnoto osloboduvawe na eden po eden del

od Makedonija, a obedinuvaweto bi se slu~ilo koga sitedelovi }e se oslobodat. Stavovite za strategijata na oslo-boduvaweto i obedinuvaweto, za prvpat izleguvaat od sfa-}aweto deka makedonskoto nacionalno pra{awe e balkan-sko pra{awe. Ottamu, i re{enieto ne mora da bide samo

58 Vasil Ivanovski, Zo{to nie Makedoncite sme oddelna nacija, Skopje,1995, 28.59 Isto, 72-91. VMRO (Ob.) dokumenti i..., kn. II, dok. 232, 188-205. So psev-donimot Bistri{ki bro{urata bila pe~atena vo narednata 1934 god. odMakedonskiot naroden sojuz vo Amerika. B. Ristovski, Makedonskiot narodi..., kn. 2, 520.


43/321


vo balkanski ramki, odnosno so ednovremeno osloboduva-we na site porobeni delovi na Makedonija vo Srbija, Buga-rija i Grcija, tuku del po del vo zavisnost od uslovite.

Ovaa strategija e od isklu~itelno golema va`nost za po-docne`noto formulirawe i prakti~no realizirawe na ma-kedonskata nacionalnoosloboditelna platforma. Bro{u-rata, fakti~ki, ima nenadminliv pridones vo teoretskotorazrabotuvawe na makedonskata nacionalnoosloboditelnaborba i so toa vo procesot na izgraduvawe na makedonskatanacionalnoosloboditelna platforma. Vsu{nost, taa stra-

tegija }e dobie celosna prakti~na afirmacija vo natamo{-nata nacionalnoosloboditelna borba. Sekako, vo natamo{-niot period ovaa strategija }e bide teoretski razrabotu-vana i doizgraduvana so cel da se prilagodi na uslovitekoi konstantno se menuvale.

Vo VMRO (Ob.) od letoto i esenta 1933 god., ve}e na-{iroko se raspravalo za afirmacija na posebniot makedon-ski nacionalen individualitet. Deklariraweto na poseb-

nosta na makedonskata nacija, vo period po usvojuvaweto naRezolucijata po makedonskoto pra{awe vo KI vo januari1934 god.,60 vo krugovite na VMRO(Ob.) vo Makedonija podbugarska vlast stanuva ~esta, duri voobi~aena pojava.

Vo april 1934 god. bila objavena nova statija na Va-sil IvanovskiBistri{ki, naslovena Nacionalnokolo-nijalnoto ugnetuvawe vo Petri~ko.61 Vo nea, so edna og-

romna smelost za toga{nata politi~ka atmosfera, za prv-pat se iznesuvale sosema otvoreno poziciite za oddelniotmakedonski nacionalen identitet. Toa bilo frapira~ko zabugarskite oficijalni i ostanati politi~ki ~initeli, zamakedonskite vrhovisti~ki krugovi, no i za najgolem delod pripadnicite i privrzanicite na VMRO (Ob.). Site tieveruvale deka Makedonicite se Bugari i deka vo Make-

60 VMRO (Ob.) dokumenti i..., kn. II, dok. 253, 227-230.61 Vasil Ivanovski, n. d., 69-71.


44/321


donija pod Bugarija ne se vr{i nacionalno ugnetuvawe iasimilacija.62

Potoa, istata 1934 god. vo materijalite na Makedonski-

ot naroden sojuz (MNS) od Amerika, se pojavuva u{te ednastatija na Vasil IvanovskiBistri{ki so isklu~itelnoprovokativen, no i nedvosmislen naslov: Zo{to nie Ma-kedoncite sme oddelna nacija. Vo statijata se veli dekapravoto na samoopredeluvawe i oddeluvawe vo samostojnadr`ava proizleguva od toa {to nie Makedoncite... ne smenitu Srbi, nitu Grci, nitu Bugari, a sme oddelna makedon-

ska nacija... Do krajot na statijata, sleduva op{irna i sil-na argumentacija za posebnosta na makedonskata nacija te-melena vrz teritorijalnata posebnost, ekonomska celost,posebniot jazik, oddelnata kultura, specifi~nite istoris-ki koreni i istoriski razvitok, so insistirawe deka os-novniot nacionalen element go so~inuvaat MakedonskiteSloveni.63

Stavovite na Vasil IvanovskiBistri{ki, vo nared-

niot period }e bidat dorazvivani i javno prezentirani odVMRO (Ob.).64 So toa vo redovite na VMRO (Ob.) vo Pi-rinskiot del na Makedonija i makedonskata emigracija voBugarija, procesot na transformacija na makedonskoto pra-{awe vo makedonskoto nacionalno pra{awe dobil silenintenzitet, a so toa bile postaveni osnovi za razrabotkana ostanatite segmenti na makedonskata nacionalnooslo-

boditelna platforma. Vsu{nost, silite so federalisti~-ki i komunisti~ki idejni pogledi vo makedonskoto oslobo-ditelno dvi`ewe, i pokraj opasnosta, ne samo da bidat po-liti~ki marginalizirani, tuku i fizi~ki likvidirani vosudirot so VMRO i negovite privrzanici od po~etokot na

62 I. Katarxiev, Makedonija sproti..., dok. 21, 153.63 Vasil Ivanovski, n. d., 92-95.64 VMRO (Ob.) dokumenti i..., kn. II, dok. 306, 293-295. Katarxiev, Makedon-skata nacionalno..., dok. 102, 484-485.; B. Ristovski, Pojavi i profili odmakedonskata literaturna istorija, Skopje, 1982, kn. 1, 230-246


45/321


dvaesettite godini, sepak, postepeno uspeale da se konso-lidiraat i vo posledniot period od postoeweto na VMRO(Ob.) da go zapo~nat procesot na sopstveno prerasnuvawe,

odnosno konstituirawe kako makedonsko nacionalnooslo-boditelno dvièwe. Proces, koj vo naredniot period, pre-ku teoretska razrabotka na postoeweto na makedonskiotnacionalen identitet }e gi formulira najzna~ajnite op-redelbi od makedonskata nacionalnoosloboditelna plat-forma.

Zatoa, ukinuvaweto na VMRO (Ob.) ostavilo negativ-

ni posledici vo procesot na afirmacija na makedonskatanacija i izgraduvaweto na makedonskata nacionalnooslo-boditelna platforma.65 Iako toj proces ne bil prekinat,sigurno bil usporen i namalen. Pokraj toa, edinstvenataorganizacija na Makedoncite na tloto na Makedonija kojamakar i formalno go pretstavuvala edinstvoto na silitena makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe, pres-tanala da funkcionira, {to zna~elo deka Vtorata svetska

vojna makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe jado~ekuva bez edinstvena organizacija, odnosno ja do~ekuvarazdeleno vo tri raznorodni, i na momenti celosno spro-tistaveni revolucionerni dvièwa kakvi {to bile KP naJugoslavija, Grcija i Bugarija.

Sepak, procesot na {iroko afirmirawe na makedon-skata nacija i definirawe na makedonskite nacionalni in-

teresi do po~etokot na Vtorata svetska vojna prodolìlso nagorna linija. Toa bilo od osobeno zna~ewe za ponata-mo{noto izgraduvawe na makedonskata nacionalnooslo-boditelna platforma. Vo taa nasoka osobeno e zna~ajna ak-tivnosta na Makedonskiot literaturen kruòk (MLK) voSofija.66 Taa aktivnost iscelo odela vo pravec na afir-

65 Za ukinuvaweto vidi: BKP, Kominternt i..., t. vtori, dok. 360, 989 dok.355, 966.66 Makedonskiot literaturen kruòkSofija 1938-1941, dokumenti, Skop-

je, 1995, 375.; M. Smatrakalev, Makedonskiot literaturen kruòk, Skopje,


46/321


macija na posebnata makedonska nacionalna literatura, ja-zik i kultura.67 So toa se odrùval kontinuitet na make-donskata nacionalna svest i na makedonskoto nacionalno-

osloboditelno dvièwe. Kontinuitet koj bil neophoden zaizgraduvaweto na makedonskata nacionalnoosloboditelnaplatforma vo tekot na nacionalnoosloboditelnata vojna isteknuvaweto na dràvnost.68

Studenti Makedonci od Vardarskiot del na Makedonija zaedno so~lenovite na Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija, 1939

godina. Nikola Vapcarov, Kole Nedelkovski, Anton Popov, KuzmanJosifovski - Pitu i dr.

Zna~ajni manifestacii za makedonska nacionalnaafirmacija bile napraveni i vo Vardarskiot del na Make-

donija. Osobeno zna~ajni politi~ki i kulturni manifes-tacii projavile studenite Makedonci na Zagrebskiot i Bel-gradskiot univerzitet.69 Vo ovaj period mnogubrojni se

1993, 21.; B. Ristovski, Soznajbi za jazikot, literaturata i nacijata, Skop-je, 2001, 388.67 Op{irno: I. Katarxiev, Makedonija sproti..., 75-152.68 Simo Mladenovski, Vrskite na makedonskite studenti vo Belgrad so ma-kedonskata emigracija vo Sofija vo godinite sproti Vtorata svetska voj-na, GINI 42/1, Skopje, 1998, 45-67.69 I vo Belgrad, i vo Zagreb, bile formirani studentski makedonskidru{tva pod imeto Vardar. Vidi: Lazar Sokolov, Prilog kon makedon-


47/321


nacionalnokulturnite projavi na makedonskata nacional-na svest.70

Posebno zna~ewe za izgraduvaweto na nacionalnoos-

loboditelnata platforma, ima makedonskata komunisti~-ka partiska organizacija vo Vardarskiot del na Makedoni-

ja vo periodot pred okupacijata na Makedonija vo Vtoratasvetska vojna. Vo juni 1940 god. PK na KP vo Makedonijacelta na borbata ja postavil vo nasoka na izvojuvawe nasloboda za makedonskiot narod vo ramkite na Jugoslavijakako edna bratska zaednica.71 Nabrzo potoa, Pokrainska-

ta konferencija na KP vo Makedonija od 8 septemvri 1940god.72 donela rezolucija po koja edna od osnovnite i naj-va`ni zada~i na organizaciite ot partiata vo Makedonia,e taktikata za sozdavajne na op{t makedonski nacionalrevolucionen front, koj treba da bidi kako ~est ot op{ta-ta borba na proleteriato vo Jugoslavija...73 So vakvite sta-vovi, makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe sipostavilo osnovi za svoj razvitok vo natamo{niot period

vrz nacionalni i {iroki idejni osnovi.74 Na krajot, Pro-

skoto studentsko dvièwe vo Zagreb, Istorija XII/1-2, Skopje, 1976, 1-27.; Aleksandar Apostolov. Od aktivnosta na naprednite studenti nabelgradskiot univerzitet vo 1936 godina, Istorija XII/1-2, Skopje, 1976,28-32.; S. Mladenovski, Kulturnoprosvetnoto dru{tvo Vardar vo Belgrad,GINI 44/1, Skopje, 2000, 33-57.70 D. Petreska, Metodija Andonov ento i manifestacijata na makedon-

skata nacionalna svest me|u dvete svetski vojni, Zbornik: ênto i make-donskata dràvnost, Skopje, 2004, 69-72.; Aleksandar Aleksiev, Razvojni-te nasoki na makedonskata dramska literatura me|u dvete svetski vojni,Zbornik: Makedonskata drama XIX i XX vek, Skopje, 1990, 129-143.; B. Ris-tovski, Pojavi i profili..., kn. 2, 343-370.; N. Cvetkovska, Makedonskatanacionalna svest vo kralska Jugoslavija me|u dvete svetski vojni (1918-1941), GINI, 45/2, Skopje, 2001, 7-19.71 Dokumenti za borbata..., t. II, dok. 91. 169-174.72 Velimir Brezoski, Sostojbata i dejnosta na KPJ vo Makedonija vo te-kot na 1940 godina, GINI XV/2, Skopje, 1972, 89.73 Ilegalniot pe~at na KPJ vo Vardarska Makedonija me|u dvete svetskivojni, tom. II, kniga 2, Skopje, 1983, 162, 169.74 S. Fidanova, Pova`ni momenti od rabotata na KPJ vo Makedonija predodrùvaweto na Pokrainskata partiska konferencija 8 septemvri 1940


48/321


{ireniot plenum na PK na KP vo Makedonija od januari1941 god. gi potvrdil makedonskite nacionalni pozicii ikonstatiral deka KP vo Makedonija nitu za moment ne se

otkaàla od svojata krajna cel: celosno osloboduvawe i ram-nopravnost na Makedonijaduri do baraweto, do otcepuva-we vo samostojna dràvna zaednica.75 No, toa zna~elo de-lumna promena na dotoga{nite programski opredelbi, paparalelno so dotoga{nata opredelba za ramnopravnost voramkite na Jugoslavija, sega se voveduvala i opcijata za od-delna makedonska dràva. Vsu{nost, so vakviot stav, nepo-

sredno pred prenesuvaweto na voenite dejstvija na Balka-not, makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe giostavilo otvoreni site mo`nosti za idniot dràvnopra-ven status na Makedonija.

2. Komunisti~koto dvièwe i makedonskoto

nacionalno pra{awe

Politikata, stavovite i odnosot na balkanskite ko-munisti~ki partii i voop{to na komunisti~koto dvièwekon makedonskoto nacionalno pra{awe vo periodot pome-|u dvete svetski vojni bile isklu~itelno relevantni za ne-govoto re{avawe. Toa se dolì, prvo, na faktot deka komu-

nisti~koto dvièwe bil vaèn ~initel na svetskata poli-ti~ka scena, a vtoro, na faktot deka del od silite na make-donskoto osloboditelno dvièwe ili imale komunisti~kiidejni pogledi ili bile ideolo{ki bliski do komunisti~-koto dvièwe. Na krajot, postepeno se odvival proces na spogolemo vklu~uvawe na toj del silite od makedonskoto na-cionalnoosloboditelno dvièwe vo organizacionite struk-

godina, Zbornik na trudovi posveteni na akademikot Mihajlo Apostol-ski, 187.75 Dokumenti za borbata..., t. II, dok. 104, 200.


49/321


turi na komunisti~kite partii na Jugoslavija, Bugarija iGrcija so {to tie vospostavuvale kontrola vrz procesot nanivniot ideen i organizacionen razvoj i vlijanie vo

re{avaweto na makedonskoto nacionalno pra{awe.Odnosot na KI kon makedonskoto nacionalno pra-

{awe i makedonskoto osloboditelno dvièwe vo periodotme|u dvete svetski vojni e determiniran, pred s, od nejzi-nata strategija i taktika za izveduvawe na svetska prole-terska revolucija i strategija kon nacionalnoto pra{awevo svetski ramki.76 Vo toj period, od KI i BKF koja bila

nejzina sekcija za Balkanot, makedonskoto naselenie se sme-talo za me{avina od razli~ni etni~ki grupi so dominacijana bugarskiot element, no sepak, u{te toga{ imalo iska-ùvawa deka postoi proces na konstituirawe na oddelnamakedonska nacija.77

So ogled deka vo 1923 god. makedonskoto pra{awe sta-nalo mnogu aktuelno vo KI i BKF, pred s, zaradi procen-kite deka vo Makedonija vo skoro vreme pretstoi izbuvnu-

vawe na vostanie pod rakovodstvo na VMRO,78 od tojperiod vo krugovite na KI zapo~nuvaat da kruàt nizadokumenti {to se odnesuvaat na minatoto i na idninata namakedon-skoto pra{awe i makedonskoto osloboditelnodvièwe. Od taa diskusija proizlegol stavot dekamakedonskoto pra-{awe ne moè da se re{i poinaku osvenso obedinuvawe na site delovi na Makedonija vo edna

edinstvena dràva..., koja bi bila ramkite na ednaBalkanska federacija, no za da se stigne do toa, neophodnoe da se odnese pobeda nad bur-òazijata vo site

76Komunisti~kata internacionala, popoznata kako Kominterna, e za-mislena kako svetska komunisti~ka partija i {tab na svetskata prole-

terska revolucija.77BKP, Kominternt i..., t. prvi, dok. 46, 151.78 V. Popovski, L. @ila, Makedonskoto pra{awe vo..., t. I, dok. 7, 39. Toa eperiod na intenzivni napori na KI i BKF za privlekuvawe na avto-nomisti~kata VMRO vo edinstven revolucioneren front na Balkanotpod kontrola na komunisti~koto dvièwe, odnosno na Sovetskiot Sojuz.


50/321


zainteresirani zemji.79 Ovaa teza za bal-kansko re{eniena makedonskoto pra{awe, za~ineta so sta-vot zaistovremena pobeda na komunisti~koto dvièwe vo site

zemji koi ja podelile Makedonija, }e fati dlaboki korenime|u komunisti~ki opredelenite krugovi na make-donskotoosloboditelno dvièwe, no i kaj pripadnicite na KP vobalakanskite dràvi. Kaj site niv, taa }e se provlekuvakako edinstveno mo`no re{enie na makedon-skotonacionalno pra{awe, s do pred Vtorata svetska vojna, a vo

ekoi

ivno poddràni od svetskoto komunisti~ko dvi-ewe

rizn

n krugovi i do krajot na istata.

Vo sekoj slu~aj, vo dvaesettite godini, dràvnosta iobedinuvaweto na Makedonija, kako osnovni opredelbi namakedonskoto osloboditelno dvièwe bile prifateni ideklarat` .80

Najzna~ajniot dokument, odnosno dokument koj najde-cidno go notira i afirmira postoeweto na oddelnata ma-kedonska nacionalnost, vo ramkite na KI e rezolucijata

na IK na KI po makedonskoto pra{awe i VMRO (Ob.) od11 januari 1934 god.81 Rezolucijata definitivnoto, jasno, pre-cizno i nedvosmisleno go priznavala postoeweto na make-donskata nacija, a makedonskoto osloboditelno dvièwe sep avalo kako nacionalno-revolucionerno dvièwe.

Vo 1939 god. vo ramkite na KI se konstatiralo i pri-fatilo deka makedonskoto nacionalno dvièwe vo sekoja

balkanska zemja se javuva kako samostojno dvièwe, so svojaplatforma, nezavisna organizacija i rakovodstvo vo so-glasnost so uslovite vo sekoja zemja, no i toga{ decidno sepriznavalo neotu|ivoto pravo na makedoncite za polnonacionalno samoopredeluvawe odnosno se priznava borba-ta na makedonskoto osloboditelno dvièwe za priznava-

79 V. Popovski, L. @ila, Makedonskoto pra{awe vo..., t. I, del 1, dok. 18, 155.80 Isto, dok. 70, 603-605.81 Ne{to podocna, april 1934 god., so mali razliki taa e objavena kako do-kument na CK na VMRO (Ob.). VMRO (Ob.) dokumenti i..., dok. 253, 227-230.


51/321


we na makedoncite kako samostojna nacija i za kulturna,zi~n

koto pra{awe kako makedonskoto nacio-

ditelnata platfor-a vo

ja a, ekonomska i politi~ka ramnopravnost...82Stavovite na KI bile od re{ava~ka va`nost za sta-

vovite i odnosot na KP na Jugoslavija, Grcija i Bugarijakon makedonskoto pra{awe, odnosno kon makedonskoto na-cionalno pra{awe. Taka, stavovite na KI i BKF kon ma-kedonskoto pra{awe bile vo celost prezemani od KPJ iottamu, vo dvaesettite godini imale, pred s, formalen ka-rakter. Duri od po~etokot na triesettite godini vo KPJzapo~nuva postepena promena na sfa}awata okolu posebni-

ot makedonski nacionalen individualitet odnosno treti-rawe na makedonsnalno pra{awe.

Na IV konferencija na KPJ od 1934 god. bilo re{enoda se osnovaat vo ramkite na KPJ, nacionalni KP na Hrvat-ska i Slovenija i vo najbliska idnina i KP na Makedo-nija,83 a ve}e na Splitskiot plenum na CK na KPJ od 1935god. bil usvoen stavot za odbrana i za~uvuvawe na Jugosla-

vija, nejzino preureduvawe kako federativna dr`ava, vokoja na makedonskiot narod, kako poseben nacionalen in-dividualitet, mu bilo priznaeno mestoto kako posebna fe-deralna edinka. Ovie re{enija se osobeno zna~ajni od as-pekt na idnite re{enija za makedonskoto nacionalno pra-{awe vo ramkite na nacionalnooslobom Vardarskiot del na Makedonija.

Do po~etokot na Vtorata svetska vojna, KPJ nekol-kupati vo svoi zna~ajni programski dokumenti gi potvrdi-la svoite pozitivni stavovi kon makedonskiot nacionalenidentitet.84 Na toj na~in KPJ pred okupacijata na Jugosla-vija, vo odnos na makedonskoto nacionalno pra{awe, zasta-

82BKP, Kominternt i..., t. vtori, dok. 374, 1028-1029.83 Istorijski arhiv Komunisti~ke partije Jugoslavije (natamu IA KPJ),tom II, 231, 251.84 Dokumenti za borbata..., dok. 85, 156.; Josip Broz Tito, Sobrani dela, (po-natamu: Tito, Sobrani dela,) Skopje, 1980, t. 6, 166-168, 358.;Peta zemaljska kon-ferencija KPJ (19-23 oktobar 1940), Beograd, 1980, 238.


52/321


nala na pozicii koi vo golema merka soodvetstvuvale nacelite na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dviè-we. Toa, so site problemi od nedore~enostite, pred s, oko-

lu obedinuvaweto na Makedonija, sepak, ovozmoìlo vklu-~uvawe na makedonskiot narod vo antifa{isti~kata vojnai do delumno povolno re{avawe na makedonskoto nacional-no pra{awe od aspekt na makedonskite nacionalni aspira-

ii.

tiran kako antinacional-a i

cPod vlijanie na stavovite na KI i BKF vo dvaeset-

tite godini KPG go prifatila stavot za obedineta i ne-

zavisna Makedonija, no toa konstantno predizvikuvalovnatre{nopartiski polemiki i podelbi. Pokraj toa, mno-zina partiski rakovoditeli i aktivisti bile sudeni i osu-duvani od gr~kata vlast vrz osnova na takviot stav za make-donskoto pra{awe koj bil tren antidràvna dejnost.85

Iako makedonskoto pra{awe mnogu se diskutiralo,sepak prakti~nata rabota na KPG vo odnos na makedon-

skoto pra{awe bila formalna i minimalna. Vo 1931 god. KIispratila otvoreno pismo do ~lenstvoto na KPG vo koe nakritika bil podloèn pasivniot odnos kon revolucioner-nata nacionalnoosloboditelna borba na narodite {to seugnetuvani od Grcija.86 Ottoga{ zapo~nuva eden nov peri-od vo koj KPG ja otfrlila teorijata za etnopluralniotkarakter na makedonskiot narod i celosno ja prifatila

posebnosta na makedonskata nacija odnosno period vo kojmakedonskoto pra{awe dobilo tretman na makedonskotonacionalno pra{awe. Zasilena bila i prakti~nata rabota

85 KPG i makedonskoto nacionalno pra{awe 1918-1974, Skopje, 1982, (na-tamu KPG i...), dok. 10, 27-31; dok. 12, 33-35; dok. 15, 37-43; dok. 16, 43-60.86 Makedonskoto pra{awe na stranicite od Rizospastis me|u dvete voj-ni, Skopje, 1982, 103.

a. litovski-makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma

Documents