abc seznam pripadnikov tajne protifašistične in...
TRANSCRIPT
1
Marijan F. Kranjc
Abc seznam pripadnikov tajne
protifašistične in revolucionarne
organizacije TIGR
(Delovni osnutek – poskusni seznam: pripombe, predvsem pa podatke o novih članih ,
prosim, pošljite na naslov: [email protected]
1. Abram Andrej, kmet, leta 1931 v Rimu oproščen.
2. Adamič Milan, Gradišče.
3. Arčon David (20. 8. 1904, Arčoni pri Renčah – 10. 2. 1985, Renče), mesar, član od
1927, aktivist OF in partizan.
4. Babič Anton, študent 2. letnika prava, na 2. tržaškem procesu v skupini
intelektualcev oproščen.
5. Bajc Drago (29. 10. 1904, Vipava – 25. 10. 1928, Bilje, Miren), pesnik, po
odsluženju vojaščine v kazenski enoti je bil aretiran pa kmalu izpuščen, delal v
uredništvu Edinosti v Gorici, član organizacije, študiral pravo v Padovi, pred
policijo se je nameraval umakniti v Idrijo, vendar je na poti zbolel in umrl. Bil je
pesnik uporne Primorske.
6. Bačac Viktor, član Borbe, leta 1929 obsojen na 30 let zapora.
7. Banko Gašpar, študent, leta 1931 v Rimu oproščen.
8. Batagelj Anton - Tone, tudi Nino (27. 12. 1894, Šturje/Ajdovščina – 10. 12. 1972,
Ljubljana/pokopan v Opatiji), pravnik, obmejni policijski komisar in inšpektor. Bil je
ruski vojni ujetnik in srbski dobrovoljec, rez. major VKJ. Kot obmejni policijski
komisar na Rakeku in na Jesenicah je vneto podpiral delovanje organizacije, pa je bil
na 1. tržaškem procesu v odsotnosti obtožen zaradi organizacije vohunstva. Imel je
tajne stike z vodilnimi člani organizacije (Rejec, Zelen, Čermelj, Rudolf, Čok) in je
kot policijski inšpektor NBZ v Beogradu ščitil njihovo delovanje. Po upokojitvi se je
ukvarjal s pesništvom.
9. Beguš Miha.
10. Bavcon Jože, Cerkno
11. Belingar Peter, železničar.
12. Besednjak Alojz.
13. Besednjak Engelbert, novinar, bivši poslanec v rimskem parlamentu, na 2. tržaškem
procesu v skupini intelektualcev v odsotnosti obsojen na 6 let zapora.
14. Bevk Slavko, na 1. tržaškem procesu obsojen na 5 let zapora.
15. Bidovec Ferdinand (4. 2. 1908, Trst – 6. 9. 1930, Bazovica), trgovski pomočnik, član
»Borbe«, izvajal sabotažne akcije, aretiran in na 1. tržaškem procesu obsojen na smrt. Leta
1997 posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode RS.
2
16. Birsa Karel.
17. Birsa Viktor (26. 6. 1907, Birsi pri Rihenberku – 2001, Birsi), kmetijski tehnik, član
od 1926, od 1928 vodja celice, aktivist OF.
18. Bitežnik Bogomil (21. 3. 1907, Ločnik pri Gorici – 23. 12. 1985, Izola), publicist,
leta 1931 emigriral v Jugoslavijo, leta 1941 v Rimu obsojen na 20 let zapora, od leta
1944 partizan, po osvoboditvi funkcionar.
19. Bizalj Franc (31. 12. 1908, Rut v Baški grapi – 29. 7. 1981, Rut), kmet, član od 1927,
1941 obsojen na 30 let zapora, aktivist OF in načelnik NK, po osvoboditvi
predsednik ZB.
20. Bizjak Alojz (12. 4. 19o7, Potoče pri Ajdovščini – 1981), publicist, večkrat zaprt, leta 1933
emigriral v Jugoslavijo, leta 1941 izseljen na Hrvaško.
21. Bizjak Franc, postaje načelnik v Boh. Bistrici.
22. Bizjak Mihael - »Žefov Miha« (11. 9. 1903, Bače nad Podbrdom – 17. 7. 1982,
Bače), bajtar, kurir od 1926 na smeri Jesenice–Baška Grapa–Gorica, tajni sodelavec
Toneta Batagelja, obmejnega policijskega komisarja na Jesenicah, sodelavec NOG
1942–1945.
23. Bizjak Peter - »Skala« (26. 6. 1896, Podmelec v Baški grapi – 15. 1. 1971, Kranjska
Gora), policist obmejnega komisariata na Jesenicah, aktivno pomagal tigrovcem.
24. Bobek roj. Urbančič Fani, Trnovo.
25. Bobek Viktor (30. 11. 1909, Ilirska Bistrica – 15. 12. 1941, Opčine), sodeloval z
Danilom Zelenom, uspešen obveščevalec dvojnik, leta 1940 aretiran in na 2.
tržaškem procesu obsojen na smrt. Leta 1997 posmrtno odlikovan z zlatim častnim
znakom svobode RS.
26. Bobek Viktor, na 2. tržaškem procesu v skupini komunistov obsojen na smrt.
27. Bobič Radivoj, dijak 3. letnika medicine, na 2. tržaškem procesu v skupini
intelektualcev oproščen.
28. Bolčič Milan, uradnik, na 2. tržaškem procesu v skupini intelektualcev obsojen na 15
let zapora.
29. Bole Franc (3. 12. 1903, Tomaj – ?), kmet, aktivist NOG, funkcionar.
30. Brovč Andrej (19. 11. 1909, Grahovo ob Bači – 18. 10. 1981, Golnik pri Kranju),
delavec, član od leta 1930, leta 1936 emigriral v Jugoslavijo, pripadnik Soške legije,
aktivist OF in KP, partizansko ime »Janko Blaški«, po osvoboditvi funkcionar in
zvezni poslanec.
31. Brovč Ludvik, trgovec, na 2. tržaškem procesu v skupini teroristov obsojen na 30 let
zapora
32. Brovč Mirko (10. 2. 1914, Koritnica pri Tolminu – 29. 11. 1998, Koritnica), delavec,
član od 1934, na 2. tržaškem procesu obsojen na 30 let zapora, leta 1944 vstopil v
NOV, nazadnje komisar bataljona v Gradnikovi brigadi.
33. Brozina Frane (3. 7. 1905, Jelšane – neznano), Jelšane, krojač.
34. Brozina Jožef (? - ?), Jelšane, kmet.
35. Brozina roj. Iskra Tereza (? - ?), Jelšane, gospodinja.
36. Brozina Vinko, Jušiče.
37. Budin Alojz (30. 12. 1904, Koludrovica – 11. 10. 1960, Trst), časnikar, sodeloval
tudi s KPI, na 2. tržaškem procesu obsojen na 30 let zapora, leta 1943 odšel v
partizane, po osvoboditvi urednik Soškega tednika, občinski svetnik v Zgoniku.
38. Čač Lovrenc, iz Boršta, član Borbe.
3
39. Čač Vincenc, kmet, leta 1931 v Rimu obsojen na 5 let zapora.
40. Colja Albina, Vojščica.
41. Cotič Drago, Škrbina.
42. Čač Angel, kmet, leta 1931 v Rimu obsojen na 2 leti in 5 mesecev zapora.
43. Čač Lovrencij, na 1. tržaškem procesu obsojen na 15 let zapora.
44. Čefuta Viktor, vodja celice v Šepuljah.
45. Čermelj Lavo (10. 10. 1889, Trst – 26. 1. 1980, Ljubljana), psevdonimi: Šlibarjev
Polde, Pavlovič Peter in P. P., doktor fizike in publicist, dejaven v šolstvu, pa je leta
1929 emigriral v Jugoslavijo. V Ljubljani je bil predsednik Manjšinskega inštituta in
sodelavec ObC VKJ. Aprila 1941 je bil tudi idejni vodja Soške legije in
protifašističnega odpora Primorcev, pa je bil tudi prvoobtoženi na 2. tržaškem
procesu – citiram obtožnico: Rojen v Trstu, tajno izseljen leta 1929, bivajoč v
Ljubljani, jugoslovanski državljan, srednješolski profesor, aretiran 23. aprila 1941.
Po izjavah soobtožencev Sosiča, Ščuke, Mankoča in Zidariča ter na podlagi
pomembne listine najdene v arhivu jugoslovanskega vojnega ministrstva, je bil eden
najbolj uglednih eksponentov organizacije političnih beguncev iz Julijske krajine v
Jugoslaviji, ki je netila slovansko iredentistično gibanje v Julijski krajini; hujskal je
italijanske državljane k vstaji, vohunstvu in terorističnim dejanjem, pošiljal navodila,
orožje in strelivo ter zbiral vojaške podatke za glavni štab VKJ. Na 2. tržaškem
procesu v skupini intelektualcev obsojen na smrt – pomiloščen in obsojen na 30 let
zapora.
46. Černač Anton - Tone (8. 2. 1905, Matenja vas pri Postojni – ?), tehnik, član ORJEM,
udarna trojka Zelen–Černač–Kukec, na 2. tržaškem procesu obtožen v odsotnosti,
partizan, gospodarstvenik.
47. Černe Alojz, policijski agent, leta 1931 v Rimu oproščen.
48. Černe Ljubo, Tomaj.
49. Černe Stanislav (8. 11. 1907, Tomaj – 15. 9. 1982, Kranj), uslužbenec, partizan,
funkcionar.
50. Čok Andrej, bivši vojak AOV, na 2. tržaškem procesu v skupini intelektualcev
obsojen na 12 let zapora
51. Čok Jožef (8. 12. 1899, Lokev pri Sežani – 18. 8. 1974, Lokev), zidar, od leta 1928 sodeloval
z Jakobom Sajevcem, od leta 1943 aktivist OF.
52. Čok Marija Ivan (21. 3. 1886, Lonjer pri Trstu – 17. 6. 1948, New York,
ZDA/Kalinari pri Trstu), doktor prava, odvetnik v Trstu, član političnega društva
Edinost v Trstu, leta 1930 je emigriral v Jugoslavijo, leta 1931 je bil izvoljen za
predsednika Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine, imel tesne stike z
dvorom, vlado in GŠ VKJ. Leta 1941 je pobegnil v Palestino in ZDA, kjer je kot
predsednik Jugoslovanskega odbora iz Italije propagiral priključitev Primorske k
Jugoslaviji, podprl je sporazum Tito–Šubašić in dosegel, da si zavezniki spustili iz
ujetništva slovenske in hrvaške vojake, da so se pridružili NOV (prekomorcem). Leta
1945 se je vrnil v Trst k advokaturi in sodeloval v študijskem odseku PNOO Trst. Ko
pa je bil 1947 na procesu proti Borisu Furlanu v Ljubljani proglašen za tujega agenta,
se je razočaran odpravil v ZDA. Napisal je brošuro o organizaciji TIGR kot prvi
protifašistični organizaciji v Evropi. Ostalo je nepojasnjeno, ali je bil zares avtor
seznama 86 tigrovcev, pripravljenih za gverilce v zaledju italijanske vojske, ki so ga
Nemci aprila 1941 našli v obveščevalni upravi GŠ VKJ (dokument je bil osnova za
2. tržaški proces – osebno menim, da ga je lahko sestavil samo Danilo Zelen kot
vojaški vodja organizacije TIGR, morda tudi dr. Lavo Čermelj ali Ivan Rudolf -
4
Učenikov, vsi trije sodelavci ObC VKJ v Ljubljani, ki so tudi osebno poznali svoje
člane). Čok Marija Ivan je bil na 2. tržaškem procesu obtožen v odsotnosti.
53. Čopi Leopold, iz Kala – Koritnice, delavec, na 2. tržaškem procesu v skupini
teroristov obsojen na 30 let zapora.
54. Čotar Ludvik, Renče.
55. Danev Anton, zdravnik, na 2. tržaškem procesu v skupini intelektualcev obsojen na
10 let zapora.
56. Dariš Anton, kmet, leta 1931 v Rimu oproščen.
57. Dekleva Jože, soustanovitelj za tržaško območje.
58. Dolenc Ivanka, partizanka, 1944 ujeta in ubita v Rižarni.
59. Dolenc Jakob (29. 1. 1902. Čermelica pri Prestranku – 22. 10. 1982, Prestranek),
kmet, član od 1928, na 2. tržaškem procesu obsojen na 30 let zapora, partizan,
funkcionar.
60. Dolenc Josip, kmet, na 2. tržaškem procesu obtožen v odsotnosti.
61. Dolenc Jože, zobozdravnik, partizan, padel 1942 na Nanosu.
62. Dolgan Anton (5. 5. 1909, Topolovec pri Ilirski Bistrici – ?, Koper), kmet, vodja
trojke in namestnik Bobka, aktivist OF, partizanski poveljnik in komisar, oznovec
IX. korpusa, funkcionar, poslanec rep. skupščine, rez. kapetan I. razreda JLA.
63. Dolhar Jože, zdravnik, Jesenice.
64. Drekonja Ciril (2. 7. 1896, Temljine nad Knežo pri Tolminu – 31. 1. 1944, Šentvid
pri Ljubljani), učitelj, pisatelj in pesnik, sodeloval z Zorkom Jelinčičem, leta 1929
emigriral v Jugoslavijo, leta 1941 aretiran in poslan v Mauthausen, januarja 1944 s
25 talci ustreljen v Ljubljani.
65. Drole Franc, leta 1930 v Rimu obsojen na 3 leta zapora.
66. Duhovnik Tone, kaplan (umrl v Nemčiji).
67. Dujmovič Vladimir (28. 7. 1912, Rodik – ?, Izola), ladjedelniški delavec, na 2.
tržaškem procesu obsojen na 30 let zapora, partizan »Balkan«, funkcionar.
68. Fabjan Franc.
69. Faganel Zavadlal Mimi.
70. Fakin Angel, Komen.
71. Fegic Franc, dijak, vodja trojke v Ajdovščini.
72. Ivan Fegic (20. 9. 1916, Ajdovščina – ?), sodeloval z Ivanom Gašperčičem iz
Solkana v letih 1939/40.
73. Ferluga Josip, kmet, leta 1931 v Rimu oproščen.
74. Fonda Karlo, kmet, leta 1931 v Rimu obsojen na 5 let zapora.
75. Forčič Angel, Sveto.
76. Fornazarič Stanko, Renče.
77. Fortunat Franc (11. 11. 1907, Volče pri Tolminu - ?, Brčko), kmetijski tehnik, člna
Borbe, partizan.
78. Frančeškin Hilarij, mehanik, leta 1931 v Rimu obsojen na 5 let zapora.
79. Frančeškin Korze Zofija, na 1. tržaškem procesu obsojena na 2 leti in 6 mesecev
zapora.
80. Frank Anton (14. 1. 1913, Kilovče – 23. 9. 1978, Piran), ključavničar, član pivške
skupine, aktivist OF od leta 1941, ujet kot partizan, leta 1942 obsojen na 24 let
zapora, po letu 1944 v Bariju vstopil v 3. Prekomorsko brigado, odlikovanec, pesnik.
81. Gaberšnik Ivo, Lipa.
5
82. Gabršček Jožef (1. 3. 1898, Ljubinj – marec 1948, Beograd, sodno justificiran),
novinar, tajnik »Edinosti« v Trstu, od leta 1924 v Trstu vodil Orjuno, leta 1926 je bil
pobudnik organizacije TIGER, katere naslednik je bil TIGR, 1927 emigriral v
Jugoslavijo, tajno je sodeloval z jugoslovanskim konzulom v Trstu, pozneje bil
dvojnik ObC VKJ v Ljubljani, usmerjen proti italijanskemu konzulu Lodovicu
Gavottiju v Ljubljani, po letu 1929 pa je uspešno nadaljeval delo v Beogradu, kjer je
imel zveze tudi z Albertom Rejcem in Tonetom Batageljem. Po aprilu 1941 se je
zaposlil v nemški delovni organizaciji Todt po nalogu britanske IS. Po osvoboditvi
Beograda je postal uslužbenec zvezne direkcije za trgovino s tujino, leta 1948 pa je
bil na montiranem političnem procesu obsojen na smrt z ustrelitvijo zaradi »velikega
gospodarskega kriminala«. Krivično so ga imeli za italijanskega vohuna, čeprav je
bil dejansko zelo uspešen dvojnik obveščevalne službe VKJ.
83. Gašperčič Ivan (21. 3. 1913, Solkan – 6. 9. 1969, Rim, Italija), dijak, član dijaške
skupine »Črni bratje« v Solkanu, pozneje član trojke s Fegic Ivanom v Ajdovščini,
leta 1940 emigriral v Slovenjo, po povratku v Solkan so ga Italijani aretirali in poslali
v internacijo, leta 1943 so ga Nemci poslali v Dachau, po osvoboditvi pod kontrolo
Udbe, bolan odšel v Italijo.
84. Gašperčič Ivan - Lojze (1901, Famlje – 1989), član od 1932, na 2. tržaškem procesu
obsojen na 30 let zapora, partizan – nosilec partizanske spomenice 1941.
85. Gatnik Maks, Nova Gorica.
86. Gec Franc, Ponikve.
87. Glažar Vinko (14. 1. 1907 – ?), trgovski pomočnik, od 1928 član »Borbe« pod
vodstvom Franja Marušiča, aktivist OF.
88. Glavina Franc, iz Drage, član Borbe.
89. Glavina Mirko, iz Boršta, član Borbe.
90. Godnič Franc, Komen.
91. Godnič Ignac, Komen.
92. Godnič Just (25. 10. 1908, Komen – 5. 1. 1990, Golnik), čevljar, na 2. tržaškem
procesu obtožen v odsotnosti, partizan, obveščevalec, oznovec.
93. Godnič Karlo, Komen.
94. Golob Franc (18. 9. 1910 - ?), agronom in slikar, aktivist »Borbe«, vladni
uslužbenec, član Rdečega križa Slovenije – častni član.
95. Gorkič Pavel, Vrtojba.
96. Gortan Vladimir, član Borbe, 16. 10. 1929 v Rimu obsojen na smrt.
97. Gortan Živko, član Borbe, leta 1929 obsojen na 30 let zapora.
98. Gorjup Vincenc, mlinar, leta 1931 v Rimu oproščen.
99. Gorup Alojz (7. 6. 1900, Tomaj – 23. 1. 1977, Tomaj), aktivist, leta 1941 interniran,
po letu 1943 partizan, odlikovanec.
100. Gradnik Jožef - Pepi (1. 1. 1897, Medana - ?), župan v Medani, član OF.
101. Grahor Josip, Bitnje.
102. Gregorič Miroslav (4. 1. 1907, Gorica – 20. 6. 1983, Ljubljana) arhitekt, vodja celice
v Ajdovščini do 1930.
103. Grem Milan, Gradnje.
104. Grgič Željko (1. 2. 1907, Bazovica – ?), trgovski pomočnik, član raznih društev v
Bazovici, član Borbe, leta 1930 emigriral v Jugoslavijo, aktivist NOG v Zagrebu,
funkcionar.
6
105. Grmek Alfonz, vodja celice v Avberju.
106. Grmek Ciril (21. 6. 1905, Avber pri Sežani – marca 1944, Planina pri Sežani,
ustreljen), kmet, aktivist OF.
107. Grmek Milan, vodja celice v Gradnjah.
108. Grmek Zora (20. 11. 1919, Avber pri Sežani – 23. 4. 1944, Trst, obešena), tajnica
mladinske organizacije na Krasu in v Trstu.
109. Gropajc Anton, kot obtoženec na 1. tržaškem procesu je zaradi mučenja naredil
samomor (skok iz tretjega nadstropja) – oproščen.
110. Gruntar Josip (20. 1. 1901, Kobarid – 1987, Kobarid), komercialist, sodelavec NOG.
111. Gulič Jože, vodja celice v Dobravljah.
112. Gulič Tone (20. 1. 1906, Kobdilj – 31. 3. 1977, Kobdilj), trgovec, vodja sekcije v
Kobdilju, aktivist OF in načelnik NZ na Opčinah.
113. Gustinčič Anton, Janeževo Brdo.
114. Gustinčič Marjan, delavec, leta 1931 v Rimu oproščen.
115. Hajna Viktor (12. 5. 1910, Zalog pri Postojni - ?), sobopleskar, aktivist OF, pripadnik
IX. korpusa.
116. Hassl Viktor, radiotelegrafist, četnik, sodelavec Zelena.
117. Hilarij Frančeškin, kurir med Trstom in Gorico, na 1. tržaškem procesu obsojen na 5
let zapora.
118. Hrabar Jože, Jelšane, gostilničar.
119. Hrvatin Franc, brez navedbe poklica, na 2. tržaškem procesu obtožen v odsotnosti.
120. Hvala Bogomil (5. 10. 1908 – ?), kovač, aktivist NOG, oznovec, politični funkcionar.
121. Hvala Franc (30. 3. 1909, Bukovo – ?), publicist, aktivist OF in partizan, partijski
funkcionar, načelnik Narodne zaščite, po osvoboditvi pretežno v inšpekcijskih
službah in pri gasilcih. Po upokojitvi se je ukvarjal s publicistično dejavnostjo – Pot
v Dolomite, Organizacija in delo narodne zaščite med NOB na Primorskem. Prejel
več odlikovanj in priznanj.
122. Ivančič Ivan (10. 4. 1913, Čezsoča pri Bovcu – 15. 12. 1941, Opčine, pokopan v
Čezsoči), tkalec, diverzant, pomočnik Ferda Kravanje, na 2. tržaškem procesu
obsojen na smrt.
123. Jajevic Jakob.
124. Jazbec Bernard, Sveto.
125. Jelinčič Slavko (25. 1. 1906, Podmelec – 28. 11. 1981, Podkoren), uradnik, sodeloval
z bratom Zorkom, 1929 emigriral v Jugoslavijo, tajni sodelavec policistov Petra
Bizjaka in Toneta Batagelja. Sodeloval z NOG.
126. Jelinčič Zorko (5. 3. 1900, Log pod Mangartom – 13. 7. 1965, Trst), prosvetni
delavec, vodja raznih društev, leta 1927 na Nanosu med ustanovitelji organizacije
TIGR, na 1. tržaškem procesu obsojen na 20 let zapora, partizan, po osvoboditvi v
Trstu funkcionar, delal v planinski organizaciji.
127. Jug Klemen, zdravnik.
128. Kacin Dominik (1. 8. 1895, Idrijske Krnice – 4. 12. 1971, Ljubljana), zadružni
delavec, aktivist OF, leta 1942 interniran, po osvoboditvi aktivist v DPO.
129. Kalc Rudi, Vrvica.
130. Kalčič Franc, Pasjak.
131. Kalin Franc, študent, Bologna, vodja celice.
7
132. Kamenšček Stanko (9. 12. 1908, Ročinj – 5. 2. 1978, Berkeley, ZDA), univ. prof.,
državljan ZDA, član od 1927, španski borec, častnik letalstva JLA, obsojen na 4 leta
zapora, emigrant.
133. Kavčič Jože - Bašev, Lipe.
134. Kavčič Leopold, Lipe.
135. Kavčič Mirko.
136. Kavčič Polde.
137. Kavčič Vladimir, Lipe,
138. Kavs Franc (13. 11. 1913, Čezsoča pri Bovcu – 17/18. 11. 1970, Trst), časnikar,
predviden za atentat na Mussolinija 20. 9. 1938 v Kobaridu, vendar zaradi pokola
otrok tega ni opravil, na 2. tržaškem procesu obsojen na smrt in pomiloščen in
obsojen na 30 let zapora, partizan, po osvoboditvi časnikar v Trstu.
139. Kenda Lucija (9. 12. 1901, Loje v Baški grapi – 30. 9. 1943, Trnovo, Nemci ubili),
partizanka.
140. Kenda Maks, Kneže.
141. Kenda Miha, Loje v Baški grapi, partizan.
142. Kenda Vladimir (29. 6. 1915, Idrija – 1997, Trst), časnikar, član Branibora, 1936
obsojen na 18 let zapora, pripadnik italijanskih partizanskih enot, novinar v Trstu.
143. Kerševan Vlado, Gradišče pri Novi Gorici.
144. Klavora Ivan, kmet, na 2. tržaškem procesu v skupini teroristov obsojen na 30 let
zapora.
145. Kocjančič Karlo (8. 4. 1901, Škedenj pri Trstu – 20. 2. 1970, Reka, Hrvaška),
fotograf, novinar, pesnik, leta 1928 emigriral v Jugoslavijo, član od 1927 v Trstu,
pozneje sodeloval z Zelenom, aktivist OF, po osvoboditvi deloval na Reki.
146. Koder Jože (16. 3. 1911, Rute v Baški grapi – 20. 2. 1942, Stol), partizan.
147. Koder Tone (29. 3. 1910, Rute v Baški grapi – 1944, Kobarid, Nemci ubili), partizan
– kurir 20. KP na Kolovratu.
148. Kodre Jože, Goče.
149. Kogoj Viktorija, roj. Cvek (29. 10. 1892 Kneža v Baški grapi – 7. 11. 1979, Izola),
partizanka.
150. Koler Ljubomir (23. 3. 1917, Idrija – 27. 12. 1981, Ankaran), električar, partijski
aktivist in sodelavec organizacije. Leta 1938 je bil izgnan iz Slovenije, pa se je
umaknil v Prago, kjer ga je Gestapo aretiral in poslal v internacijo. Po osvoboditvi je
bil politični aktivist v Piranu.
151. Kos Josip, kmet, na 2. tržaškem procesu v skupini teroristov oproščen.
152. Kos Simon (28. 10. 1911, Rut na Tolminskem – 15. 12. 1941, Opčine), pleskar, aktiven član
od leta 1936, leta 1940 aretiran, na 2. tržaškem procesu obsojen na smrt.
153. Kos Simon, kmet, na 2. tržaškem procesu v skupini teroristov obsojen na na smrt –
pomiloščen in obsojen na 30 let zapora.
154. Kosec Lipe (29. 6. 1895, Ljubljana – ?), akviziter, srbski dobrovoljec in Maistrov
borec, od leta 1936 je bil član Orjune /v vodstvu) in Narodne obrambe. Opravljal je
obveščevalne in sabotažne akcije po nalogah ObC v Ljubljani pa tudi zahtevah
francoske in britanske obveščevalne službe. Bil je aktivist OF, kasneje pa je tudi
sodeloval s slovenskimi četniki.
155. Kosmač Alojzm iz Boršta, član Borbe.
8
156. Kosmač Ciril (28. 9. 1910, Slap ob Idrijci – 28. 1. 1980, Ljubljana, pokopan v
Ročah), pisatelj, prevajalec in urednik, član SAZU, član ilegalne dijaške skupine, leta
1929 med prvimi aretiran, na 1. tržaškem procesu oproščen zaradi mladoletnosti,
1931 emigriral v Jugoslavijo, 1938 odšel v tujino, od 1944 v partizanih, predsednik
Zveze književnikov Slovenije in Jugoslavije.
157. Kosmač Jožef, na 1. tržaškem procesu obsojen na 5 let zapora.
158. Kosmač Nikolaj, iz Zabrešca, član »Borbe«, na 1. tržaškem procesu obsojen na 25
let zapora.
159. Kosovel Josip, prof. nemščine, na 2. tržaškem procesu v skupini intelektualcev
obsojen na 15 let zapora.
160. Kosovel Anton, Trst.
161. Kovačič Alojz (15. 5. 1902, Drobočnik – marec 1945, Linz, Avstrija), kovač, član celice pri
Sv. Luciji in vodič, leta 1933 pred aretacijo pobegnil v Jugoslavijo, aktivist OF, od leta 1943
tudi partizan, težko ranjenega Nemci ujeli in poslali v taborišče v Linzu.
162. Kovačič Miha, Prelože.
163. Krašna Zmago (6. 4. 1906, Idrija – februar 1945, Flossenbürg, Nemčija), učitelj,
deloval v Beneški Sloveniji, član KPI, leta 1929 v Rimu obsojen na 5 let zapora,
emigriral v Jugoslavijo, aktivist OF, leta 1944 poslan v Dachau, kjer je tudi umrl.
164. Kravanja Ferdo (10. 8. 1912, Čezsoča – 10. 10. 1944, Paljevina pri Desklah/pokopan
v Čezsoči), leta 1935 emigriral v Jugoslavijo, pripravljal atentat na Mussolinija, v
Beogradu obsojen na 5 let zapora v Nišu. Maja 1941 se je pridružil Zelenu na Mali
gori, kjer bil ranjen in ujet. Med zdravljenjem v Ljubljani je zbežal na Primorsko,
kjer je bil zelo aktiven kot partizan »Peter Skalar«, na 2. tržaškem procesu obtožen v
odsotnosti. Nazadnje je bil sekretar OK KPS za zahodno Primorsko. Na tej dolžnosti
je bil iz zasede ubit.
165. Kristan Vilko, Skopo
166. Križman Rafael.
167. Kruh Franc (13. 1. 1898, Šembije – 3. 2. 1964, Šembije), gozdar, vodič, leta 1935
emigriral v Jugoslavijo, leta 1936 aretiran in v Rimu obsojejn na dosmrtno ječo, od
leta 1944 pristaš NOG.
168. Kukanja Angelo (16. 2. 1905, Trst – 1. 12. 1977, Trst), odvetnik, član dijaškega in
akademskega društva »Balkan«, leta 1930 obsojen na 4 leta zapora, na 2. tržaškem
procesu obsojen na 16 let zapora, po letu 1943 aktivist OF, funkcionar v Trstu.
169. Kukec Josip (27. 2. 1894, Postojna – 2. 9. 1930, Prestranek), orjunaš, padel v
spopadu z italijansko policijo.
170. Kusterle Peter.
171. Ladavac Dušan, član Borbe, leta 1929 obsojen na 30 let zapora.
172. Ladovac Vjekoslav (24. 4. 1912, Vela Traba – 21. 12. 1979, Pulj), politični delavec, član
Borbe, član od leta 1928, leta 1929 obsojen na 30 let zapora – pogojno izpuščen leta 1938,
leta 1944 odšel v partizane, po osvoboditvi aktivist v DPO.
173. Lasič Kodre Jelka, Goče.
174. Lasič Zvonimir, Goče.
175. Leban Domen.
176. Leban Ivan, Gorica.
177. Leban Valentin.
178. Lenardič Ivan, geometer, leta 1931 v Rimu obsojen na 6 let zapora.
9
179. Logar Srečko (31. 12. 1909, Idrija - ?), učitelj, član Borbe, član srenje za Goriško,
leta 1931 v Rimu obsojen na 5 let zapora, zaradi mladosti znižana kazen, leta 1932
emigriral v Jugoslavijo, po okupaciji odpeljan na prisilno delo v Nemčijo, po vrnitvi
sodeloval z NOG, po osvoboditvi delal v prosveti, nazadnje bil direktor muzeja v
Idriji.
180. Loncner Nikolaj (4. 12. 1900, Rut – 30. 12. 1941, Draga pri Begunjah na
Gorenjskem), kmet, član od 1927, leta 1931 emigriral v Jugoslavijo, Gestapo aretiral
aprila 1941, na 2. tržaškem procesu obsojen v odsotnosti, brez sodbe ustreljen v
zaporu decembra 1941.
181. Lovrečič Štefan, ravnatelj posojilnice, na 2. tržaškem procesu v skupini
intelektualcev obsojen na 15 let zapora.
182. Ludvik Rudolf, Gabrk.
183. Luznik Jernej, Žabče pri Tolminu, čevljar, leta 1931 v Rimu obsojen na 5 let zapora.
184. Majnik Andrej (10. 11. 1893, Volče – 15. 11. 1975, Volče), orglar, sodeloval z
bratom Antonom, po 1941 aktivist OF – prvi predsednik vaškega odbora OF, po
osvoboditvi deloval v prosvetnih društvih.
185. Majnik Anton - Tone (25. 4. 1905, Volče – 21. 11. 1943, Ribnica), učitelj,
soustanovitelj organizacije 1927 pod Nanosom, udeleženec spopada 13. 5. 1941 na
Mali gori, ustreljen novembra 1943 v Ribnici v nepojasnjenih okoliščinah.
186. Majnik Marija (1. 4. 1909, Volče – ?), učiteljica, po prihodu v Slovenijo delovala z
bratom Tonetom v Zvirčah, po aprilu 1941 so jo Nemci zaprli in izgnali na Hrvaško.
Po osvoboditvi delovala v prosveti v Trstu in v Kopru.
187. Maljavec Jože, Novokračine.
188. Manfreda Andrej, na 1. tržaškem procesu obsojen na 10 let zapora.
189. Mankoč Vladimir, dijak trgovske akademije, na 2. tržaškem procesu v skupini
intelektualcev obsojen na 12. Let zapora.
190. Marc Ivan, Bazovica.
191. Martinčič Tone, Gabrč, samomor.
192. Marušič Franc (4. 3. 1906, Bazovica – 6. 9. 1930, Bazovica), delavec, aktivist v
mladinskih društvih, soustanovitelj Borbe, ki se je kasneje povezala z organizacijo
TIGR, načelnik 3. srenje, sodeloval pri večjih sabotažah, aretiran 18. 4. 1930, na 1.
tržaškem procesu obsojen na smrt.
193. Marušič Franjo, član »Borbe«.
194. Medja Jože, železničar.
195. Mercina Ivan (20. 4. 1885, Goče – 18. 4. 1971, Ljubljana, učitelj, kulturni in gospodarski
delavec, vodič na Javornikih, leta 1924 se je izselil v Jugoslavijo, leta 1941 Italijani zaprli,
po letu 1943 se je prek Egipta s prekomorci vrnil v Stari Lož.
196. Mihalič Albert, kmet, leta 1931 v Rimu obsojen na
197. Mihalič Alojz, kmet, leta 1931 v Rimu oproščen.
198. Mihalič Matija, kmet, leta 1931 v Rimu obsojen na 5 let zapora.
199. Mikulič Jože, Rupa.
200. Miloš Zvonimir (14. 11. 1903, Sušak, Hrvaška – 6. 9. 1930, Bazovica), knjigovodja,
soustanovitelj Borbe, sodeloval pri sabotažah v Trstu, na 1. tržaškem procesu
obsojen na smrt. Leta 1997 posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode
RS.
10
201. Mlekuž Edvard, kmet, na 2. tržaškem procesu v skupini teroristov obsojen na 6 let
zapora.
202. Mohorčič Tone
203. Može Ivan - Ivo (13. 6. 1909, Vipava – 22. 3. 1945, Potoče).
204. Obad Ivan, na 1. tržaškem procesu obsojen na 10 let zapora.
205. Obersnel Ivo, Tomaj.
206. Obid Fanika.
207. Pahor Roman, zavarovalni agent, na 2. tržaškem procesu v skupini intelektualcev
obsojen na 12 let zapora.
208. Pahor Roman.
209. Pavlič Lovrenc, kmet, leta 1931 v Rimu oproščen.
210. Pečenko Albin, Branik.
211. Pegan Jože, Ponikve.
212. Penko Janez, Kočevje.
213. Perčič Lojze, Lipa.
214. Pertot Miroslav, na 1. tržaškem procesu obsojen na 5 let zapora.
215. Petaros Peter, kmet, leta 1931 v Rimu oproščen.
216. Petaros Mario, iz Boršta, član Borbe.
217. Petaros Stanko, Boršt, član »Borbe«.
218. Petaros Valentin, iz Boršta, član Borbe.
219. Petaros Viktor, kmet, leta 1931 v Rimu obsojen na 5 let zapora.
220. Peternelj Gabrijel (9. 3. 1910, Cerkno – ?), glasbenik, član od 1928, na Cerkljanskem
organiziral ilegalno mrežo sodelavcev, junija 1940 aretiran, od leta 1943 v partizanih
– politični komisar, do 1946 v JLA, pozneje aktiven v DPO Cerkna.
221. Pintbah Jože (24. 4. 1878, Rateče – 9. 4. 1969, Rateče), župan v Ratečah, sodelavec
Toneta Batagelja, aprila 1941 aretiral Gestapo pozneje pa Ovra, bil obsojen na 30 let
zapora. Po letu 1944 je živel v Ratečah v težkih razmerah.
222. Pipan Danilo (8. 11. 1912, Preserje pri Komnu – ?), uslužbenec, vodja celice v
Preserju, 1930 emigriral v Jugoslavijo, 1933 aretiran in za 5 let poslan v konfinacijo,
po letu 1943 pripadnik NOV.
223. Pirec Jože, Vojščica.
224. Pirec Stanko, Temnica.
225. Planinšek Lavoslav (5. 1. 1893, Pevma pri Gorici – 30. 12. 1941, Draga pri Begunjah
na Gorenjskem), častnik avstro-ogrske vojske, podjetnik, Maistrov borec, predsednik
emigrantskega društva Soča na Jesenicah, z bratrancem Široka Karlom člana TIGR-
a, Gestapo ga je aretiral 6. 5. 1941, kasneje pa brez sodne obravnave ustreljen kot
talec.
226. Platiše Jaka - Franc (19. 4. 1910, Poče – 27. 4. 1943, Trst, ubit), aktivist OF,
partizan, komisar.
227. Počkaj Andrej, iz iz Oscizle, član Borbe, izvajal sabotaže.
228. Podvršič Albin (3. 2. 1905, Vipolže – 24. 7. 1988, Ljubljana), farmacevt, od 1929
član v Vipolžah, 1935 emigriral v Jugoslavijo, med NOB in pozneje vojaški
farmacevt.
229. Poniž Boža, Vipava.
11
230. Poniž Stanko (13. 11. 1906, Vipava – 16. 12. 1961, Vipava), trgovec, večkrat
aretiran, od septembra 1941 sodelavec OF, interniran, po letu 1943 pripadnik 3.
prekomorske brigade.
231. Popov Ivan, Brdo.
232. Požrlj Ludvik (21. 8. 1907 – 10. 6. 1944), Žeje, aretiran 1940, na 2. tržaškem procesu
obsojen na 30 let zapora.
233. Prezelj Ludvik, kmet, Rut v Baški grapi, na 2. tržaškem procesu v skupini teroristov
obsojen na 30 let zapora.
234. Princes Miro (16. 7. 1909, Vipava – 28. 4. 1985, Vipava, samomor), gostilničar,
aktivno podpiral trojke s hrano in obveščevalnimi podatki, ostal neodkrit.
235. Pugelj Alojzija, Koseze.
236. Puž Drago, Novokračine, gostilničar.
237. Racman Ferdinand, kmet, leta 1931 v Rimu oproščen.
238. Racman Franc, kmet, leta 1931 v Rimu oproščen.
239. Ravnikar Ljubo (19. 9. 1905, Ljubljana – 31. 7. 1973, Kranj), slikar profesor,
pomočnik Danila Zelena od 1932, 1941 interniran, do 1943 partizan.
240. Rehar Izidor, Ajdovščina.
241. Rejc Srečko, kmet, na 2. tržaškem procesu v skupini teroristov obsojen na 30 let
zapora.
242. Rejec Albert - Berti (6. 4. 1899, Tolmin – 27. 10. 1978, Ljubljana), študiral pravo,
publicist in urednik. Poleti 1927 sta z Zorkom Jelinčičem ustanovila tajno
protifašistično organizacijo TIGR. Februarja 1929 je moral zbežati v Ljubljano, kjer
je ustanovil tajni odbor in vodil delovanje organizacije. Tajno je sodeloval s policijo
na Jesenicah in v Beogradu (Tone Batagelj) in ObC VKJ v Ljubljani (podpolkovnika
Branko Plhak in Drago Slekovec), pa so tako tudi podrejeni organi policije in vojske
maksimalno koristili angažiranje in pomoč tigrovcev. Urejal je njena ilegalna glasila
Borba, Svoboda, Ljudska fronta in Straža ob Soči. Od leta 1935 je sodeloval s KPI.
Od leta 1939 je sodeloval tudi z britansko SOE v obveščevalni in sabotažni
dejavnosti. Od junija 1940 je ilegalno živel v Beogradu, kjer je opravljal tudi posle
generalnega tajnika Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine. Po
okupaciji Srbije se je 10. aprila 1941 umaknil in skrival v Bosni, leta 1944 pa se je
pridružil partizanom. Na sremski fronti ga je aretirala Ozna in zasliševala o
obveščevalnih stikih organizacije TIGR z zahodnimi zavezniki. Po osvoboditvi je bil
zaslišan tudi s strani slovenske Udbe, nato pa je bil od novembra 1945 do julija 1948
prevajalec pri tiskovnem uradu predsedstva republiškega izvršnega sveta, do 1959 pa
je bil raziskovalec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Leta 1953 je
napisal knjigo Komu Trst? in bil soavtor knjige Pričevanja o TIGR-u. Napisal je
tudi okrog 150 člankov o zgodovini Beneške Slovenije in Primorske. Njegova
bibliografija obsega 40 zapisov.
243. Rejec Maksimilijan - Maks (11. 10. 1907, Tolmin – maj/julij 1943, Prode pri
Kneških Ravnah), učitelj, pravnik, od leta 1927 vodja celice v Žabčah, 1929
emigriral v Jugoslavijo, pripadnik Soške legije, aktivist OF in prvoborec, partizan.
244. Rejec Srečko, obsojen na 30 let zapora.
245. Repič Franc, dijak, Ajdovščina.
246. Rodman Magda, Vipava.
247. Rudolf Ivan - Učenikov (7. 11. 1898, Vrabče – 4. 5. 1962, Trst), profesor, časnikar
in politik, Maistrov borec, leta 1929 emigriral v Jugoslavijo, član organizacije v
12
Ljubljani, sodeloval z Danilom Zelenom, bil tajni sodelavec ObC VKJ, pa tudi
francoske in britanske obveščevalne službe, leta 1940 sodeloval pri sabotažnih
akcijah v Avstriji. Po letu 1941 deloval v Egiptu in Palestini pri zbiranju Primorcev
za jugoslovansko vojsko izven domovine (gardni bataljon), pozneje za prekomorske
brigade. Sodeloval z britansko obveščevalno službo pri urjenju padalcev. Živel v
Trstu.
248. Rupel Drago, Prosek, na 1. tržaškem procesu obsojen na 15 let zapora.
249. Rust Venceslav, dijak.
250. Rutar Anton - Tone (29. 11. 1901, Čadrg – 13. 12. 1996, Nova Gorica/Sveta gora),
učitelj, član od 1929, vodja srenje za Goriško, leta 1930 aretiran in 1931 obsojen na
10 let zapora, leta 1940 interniran, leta 1943 postal aktivist OF in partizan, zaslužen
za zbiranje dokumentacije o TIGR (90 biografij in 100 nekrologov).
251. Rutar Jakob, Čadrg.
252. Rutar Jože, Kneška Raven.
253. Rutar Matija (1. 11. 1905, Čadrg – 25. 3. 1971, Jesenice), delavec, Gestapo aretiral in
poslal v Dachau.
254. Sabatin Jože, iz Marezige, član Borbe.
255. Sajevic Jakob (13. 4. 1903, Hruševje – 29. 4. 1956, Hruševje), kovač, član od 1928,
1937 aretiran in kmalu izpuščen, po 2. tržaškem procesu interniran, po letu 1943 ga
je Gestapo aretiral, vendar so ga kmalu izpustili zaradi bolezni, leta 1944 je v
Hruševju postal tajnik OF in načelnik NZ, postal je tudi član KP Slovenije.
256. Sardoč Dorče (9. 9. 1898, Slivno pri Nabrežini – 17. 6. 1988, Gorica), zobozdravnik,
leta 1927 med ustanovitelji organizacije TIGR, leta 1928 konfiniran 5 let, na 2.
tržaškem procesu obsojen na smrt, pomiloščen in obsojen na dosmrtno ječo, po letu
1943 v službi pri zaveznikih v Rimu, po osvoboditvi se je umaknil iz javnega
življenja, napisal knjigo Tigrova sled: pričevanje o uporu primorskih ljudi proti
fašizmu.
257. Semec Jakob (19. 7. 1904, Žeje pri Postojni – 29. 4. 1943, Pianoso, Tremitsko
otočje), član od 1928, na 2. tržaškem procesu obsojen na 30 let zapora, umrl v
internaciji.
258. Sfiligoj Avgust (21. 10. 1902, Dobrovo – 28. 5. 1985, Gorica), odvetnik in politik,
doktoriral pravo leta 1928 v Padovi, od leta 1925 je bil član akademskega društva
Adrija, od 1928 pa član srenje na Goriškem, leta 1930 je bil aretiran in decembra
1931 obsojen na 10 let zapora, 1935 amnestiran, vendar pod policijskim nadzorom,
1940 konfiniran, a decembra 1941 obsojen na 30 let zapora. Po letu 1943 odšel v
partizane. Pozneje je deloval v Gorici kot odvetnik in politik.
259. Simandl Boris, Gorica.
260. Simčič Ivan, Matulje.
261. Sivec Franc (21. 1. 1890, Krn pri Kobaridu – 9. 10. 1958, Ljubljana), učitelj, sodelavec
Toneta Rutarja od leta 1927, leta 1930 je emigriral v Jugoslavijo.
262. Slavik Slavoj, pravdni zagovornik in bivši vojak avstro-ogrske vojske, na 2. tržaškem
procesu v skupini intelektualcev obsojen na 15 let zapora.
263. Slokar Anton (10. 1. 1898, Slokarji pri Lokavcu – 27. 9. 1982, Ajdovščina), trgovec,
član od 1928, leta 1934 emigriral v Jugoslavijo, po aprilu 1941 sodeloval z OF,
avgusta 1941 pa aretiran in v Rimu obsojen na 26 let zapora zaradi sodelovanja z OF,
novembra 1941 je zbežal v Ljubljano in nadaljeval sodelovanje z OF. Bolan se je
vrnil v Ajdovščino.
13
264. Sluga Franc (19. 1. 1909, Žeje pri Postojni – 17. 7. 1982, Žeje), kmet, član od 1928,
aretiran 1940 in obsojen na 30 let zapora, po letu 1943 je bil odbornik OF, član
komiteja KPS za Podnanos, sodeloval na zasedanju SNOS v Črnomlju, pripadnik 29.
hercegovske divizije, zatem pa aktivist v DPO, prejemnik več odlikovanj in priznanj.
265. Smrdel Vencelj (20. 12. 1907, Slovenska vas pri Pivki – 18. 6. 1989, Pivka), delavec,
aktiven član v Pivki in okolici.
266. Smrdelj Alojz, Trnje.
267. Sosič Anton, kmet, leta 1931 v Rimu oproščen.
268. Sosič Viktor – Ivo.
269. Sosič Viktor, študent 5. letnika, na 2. tržaškem procesu v skupini intelektualcev
obsojen na 24 let zapora , vse priznal.
270. Stanko Pirec, Vojščica.
271. Stantič Srečko, Temnica.
272. Starc Milan, študent medicine, na 2. tržaškem procesu obtožen v odsotnosti.
273. Stefančič Karel, industrijski izvedenec, na 2. tržaškem procesu v skupini
intelektualcev obsojen na 10 let zapora.
274. Stepančič Vida, Temnica.
275. Stepančič Vlado, Temnica.
276. Surina Stojan, Jelšane.
277. Šajn Avgust, Bač.
278. Šavli Alojz (20. 5. 1907, Tolmin – 4. 4. 1984, Celje, avtoprevoznik, član od 1927 do
1937, ko je emigriral v Jugoslavijo. Sodeloval z NOG.
279. Šavli Andrej (18. 11. 1905, Tolmin – 15. 11. 1990, Ljubljana), šolnik in publicist,
soustanovitelj, član vodstva organizacije, 1928 emigriral v Jugoslavijo, deloval v
kulturnih organizacijah.
280. Ščuka Anton, doktor agronomije, na 2. tržaškem procesu v skupini intelektualcev
obsojen na smrt – pomiloščen in obsojen na 30 let zapora.
281. Šibelja Anton - Stjenka (1914, Tomačevica pri Sežani – 1945, Trst), mehanik,
aktivist OF, partizan in narodni heroj.
282. Širca Leopold, vodja celice v Godnjah, na 1. tržaškem procesu oproščen, vendar
konfiniran za 4 leta.
283. Širok Karel (26. 10. 1889, Šmartno v Brdih – 5. 1. 1942 Draga pri Begunjah na
Gorenjskem), učitelj, diplomat, pesnik, konzularni uslužbenec v Trstu (1926–29) in
Celovcu (1929–38), po aprilu 1941 aretiran in v Celovcu ustreljen kot talec. Tajno
sodeloval z ObC VKJ v Ljubljani prek policije na Jesenicah.
284. Škerlj Albin, Žeje, aretiran 1940, na 2. tržaškem procesu obsojen na 30 let zapora.
285. Škerlj Angel, kmet, leta 1931 v Rimu obsojen na 5 let zapora.
286. Škrjanc Ivan, vodja celice »Borba«.
287. Škrjanc Nino, iz Bazovice, član »Borbe«.
288. Šonc Mara, Tomaj.
289. Šonc Viktor (18. 4. 1902, Tomaj – 22. 10. 1943, Novo mesto), uradnik, aktiven član
v Tomaju, 1929 emigriral v Jugoslavijo, sodeloval z NOG.
290. Šorli Srečko (11. 1. 1899, Tolmin – 10. 7. 1982, Baško sedlo), čevljarski mojster in
trgovec, tudi publicist, Maistrov borec, od leta 1927 je sodeloval z vodilnimi člani,
1929 emigriral v Jugoslavijo, sodeloval je v Soški legiji in kasneje z NOG. Zaradi
izdaje ga je Gestapo 1943 aretiral in poslal v Dachau. Po osvoboditvi je opravljal
14
številne funkcije v DPO. Rad je tudi zahajal v planine, kjer je našel tudi svoj grob –
omahnil je v prepad.
291. Španger Vekoslav (29. 1. 1906, Prosek pri Trstu – 27. 12. 1971, Ljubljana, mizar,
leta 1927 bil ustanovitelj društva »Borba«, na 1. tržaškem procesu obsojen na 30 let
zapora, leta 1944 v Bariju vstopil v prekomorsko enota NOVJ, po osvoboditvi
uslužbenec v Trstu, nazadnje pri firmi SAFTI. Avtor knjige o »Borbi« – Bazoviški
spomeniki.
292. Štekar Ivo, dijak, Ajdovščina.
293. Štemberger Lojze, Goče.
294. Štendler Tone.
295. Štendler Valentin.
296. Štermberger Jože - Županov, Novokračine.
297. Štoka Vladimir (9. 12. 1910, Kontovel – 12. 9. 1943, Komen), član Borbe, na 1.
tržaškem procesu obsojen na 20 let zapora, padel kot partizan.
298. Štrukelj Josip (13. 4. 1891, Solkan – 20. 4. 1977, Šempeter pri Gorici), mornariški
častnik in podjetnik, od leta 1941 aktivist OF – predsednik OK OF za Goriško, po
osvoboditvi aktivist DPO, tudi član delegacije primorskih Slovencev na pariški
konferenci.
299. Šturm Ignac, leta 1930 v Rimu obsojen na 2 leti zapora.
300. Šturm Ludvik, študent 6 letnika medicine, na 2. tržaškem procesu v skupini
intelektualcev obsojen na 12 let zapora.
301. Šuler Ivan.
302. Švab Vlado, vodja celice v Skopem.
303. Tomažič Janez, železničar.
304. Tomšič Franc, Žeje, lastnik mlina – »Čadežev mlin«.
305. Tončič France, advokat, na 2. tržaškem procesu v skupini intelektualcev obsojen na
16 let zapora.
306. Toplak Radoslav (16. 9. 1915, Trst – 19. 6. 1992, Ljubljana), doktor prava,
prevajalec, stari oče Maistrov borec, družina emigrirala v Jugoslavijo, preganjan,
partizan.
307. Torkar Angel, Podbrdo.
308. Torkar Julijan, Podbrdo.
309. Trampuž Franc, Kostanjevica.
310. Trebušon Franc, Renče.
311. Turk Dominik, mizar, Rocol.
312. Turk Jože, Gradenj, samomor.
313. Turk Milan
314. Tuta Slavko, dr. gospodarskih ved, na 2. tržaškem procesu v skupini intelektualcev
obsojen na 30 let zapora.
315. Udovič Franc, trgovec, Trst.
316. Udovič Karel, cestar, Jelšane.
317. Ujčič Josip.
318. Urbančič Franc, Knežak.
319. Urbančič Marija, na 2. tržaškem procesu v skupini komunistov obsojena na 8 let
zapora.
15
320. Uršič Jožef (30. 1. 1900, Podraga – ?), kmet, kurirska točka v njihovem mlinu, leta
1937 emigriral v Jugoslavijo, odšel v Banja Luku in se kasneje vrnil na Primorsko.
321. Vadnal Franc, Žeje.
322. Vadnal Ivan (1. 11. 1901, Žeje pri Postojni – 15. 12. 1941, Opčine), član TIGER od
1926, pozneje TIGR, leta 1940 je bil aretiran, zverinsko mučen, na 2. tržaškem
procesu je bil obsojen na smrt.
323. Vadnjal Jože (1. 3. 1898, Zagorje pri Pivki – 30. 6. 1985, Opatija), trgovec, član od
1928, leta 1930 emigriral v Jugoslavijo, dobil delo v Bosni, kjer je 1941 pristopil v
NOV. Bil je minister za gospodarstvo v BiH ter direktor več podjetij. Prejemnik več
odlikovanj in priznanj.
324. Valenčič Alojz (9. 9. 1896, Trst – 6. 9. 1930, Bazovica), prokurist, od leta 1927
vodja srenje na Pivškem, organizator sabotaž v Trstu, na 1. tržaškem procesu 1930
obsojen na smrt.
325. Valenčič Marija.
326. Valentič Peter, Novokračine.
327. Valentinčič Albin (12. 1. 1900, Pevma pri Gorici – ?), trgovski pomočnik, kurir na
Vipavskem, 1941 interniran, po letu 1943 sodeloval z NOG.
328. Valentinčič Alojz (26. 12. 1909, Kozaršče – 29. 2. 1986, Ljubljana), pravnik, izvajal
sabotažne akcije, leta 1930 emigriral v Jugoslavijo, deloval v študentskem društvu.
Večkrat aretiran, zato odšel v Skopje, v Beogradu sodeloval z NOG.
329. Valentinčič Jožef (19. 3. 1915, Kozaršče – 6. 8. 1989, Nova Gorica), zdravnik, v
trojki z Alojzom Šavlijem, leta 1940 interniran, po vrnitvi v Most na Soči pomagal
partizanom.
330. Vatovec Janko (3. 9. 1903, Zavrh pri Vremskem Britofu – 3. 9. 1987, Famlje pri
Vremskem Britofu), mizar, član od 1928, sodeloval z Zelenom in Bobkom, partizan,
aktivist DPO.
331. Vidrih Rudolf (1899 – 1982), časnikar, pomočnik direktorja Manjšinskega inštituta v
Ljubljani od 1929, sodelavec ObS VKJ.
332. Višnjevec Ivo, Rojane.
333. Vižintin Bogomil (12. 9. 1905, Renče – 17. 9. 1978, Nova Gorica), zidarski mojster,
od 1927 član, od julija 1941 aktivist OF, partizan »Milo«, funkcionar, poslanec,
odlikovanec.
334. Vrčon Branko (19. 3. 1907, Dobravlje pri Ajdovščini – 22. 9. 1990, Ljubljana),
doktor prava, publicist, vodja društev Zora, Nanos in Adria, sodeloval z Zelenom,
leta 1933 emigriral v Jugoslavijo, med okupacijo preganjan in interniran. Po
osvoboditvi zaposlen v Litostroju.
335. Vrčon Franjo (29. 9. 1902, Dobravlje pri Ajdovščini – ?), časnikar in zadružnik,
sodeloval z Rejcem, Jelinčičem in Sfiligojem. Pripadnik NOV.
336. Zadnik Franc, Sv. Ivan, član »Borbe«.
337. Zafred Franc, Stara Sušica.
338. Zafred Marija.
339. Zahar Mario, iz Zabrešca, član Borbe, na 1. tržaškem procesu obsojen na 5 let
zapora.
340. Zavadlal Albin, Vojščica.
341. Zavadlal Jože, Klanec.
342. Zavadlav Milan, Preserje.
16
343. Zelen Danilo - »Dušan« (9. 7. 1907, Senožeče – 13. 5. 1941, Mala gora pri Ribnici/
Ljubljana, častni samomor pred zajetjem), študent elektrotehnike, član ožjega
vodstva od 1929, vojaški vodja organizacije, rezervni častnik ObS VKJ, od 1932
tajni sodelavec ObC na Sušaku in Ljubljani in pa tudi tajni sodelavec britanske SOE.
Marca 1930 proglašen za najbolj nevarnega nasprotnika Italije, za njim je bila
razpisana tiralica. Z ožjim vodstvom je decembra 1935 v Parizu podpisal sporazum o
sodelovanju s KPI. Na obeh procesih v Trstu (1930 in1941) je bil obtožen za
organiziranje atentatov, sabotaž in napadov na fašistične ustanove. Skupaj z A.
Rejcem je urejal in razširjal ilegalna lista Svoboda (1929–1940) in Ljudska fronta
(1936). Po okupaciji Italije se je na Mali gori skrival s trojko (Ferdo Kravanja, Tone
Majnik in Jože Zalar), ki je bila razbita, pozneje pa so vsi trije odšli v partizane.
344. Zgonik Franc (19. 12. 1898, Cvetrož pri Braniku – 15. 2. 1944, Branik), kmet,
aktiven član od 1927, 1941 interniran, po letu 1943 izvoljen za župana v Braniku.
Aprila so ga Nemci ranili in ustrelili.
345. Zidar Alojzija, Topolac.
346. Zidarič Boris, visokošolec, na 2. tržaškem procesu v skupini intelektualcev obsojen
na 6 let zapora.
347. Zobec Anton, kmet, leta 1931 v Rimu obsojen na 5 let zapora.
348. Zobec Josip, iz Boršta, član Borbe.
349. Zorman Vinko (14. 6. 1891 Ljubljana – 10. 7. 1979, Ljubljana), ustanovitelj in
direktor Manjšinskega inštituta v Ljubljani (1925–1941), sodelavec ObS VKJ.
350. Zornik Miroslav, kmet, na 2. tržaškem procesu v skupini teroristov obsojen na 30 let
zapora.
351. Žakelj Tone (8. 6. 1901 – ?), ključavničar, član Orjune od 1925, 1929 emigriral v
Jugoslavijo, aktivist OF.
352. Žele Janez, Prestranek.
353. Žerjal Andrej, iz Boršta, član Borbe, poslan za 5 let v konfinacijo.
354. Žerjal Drago (1. 7. 1903, Boršt pri Trstu – 6. 1. 1991, Koper), računovodja, leta 1927
bil med soustanovitelji društva »Borba«, pozneje deloval v organizaciji TIGR, 1929
emigriral v Jugoslavijo, pripadnik Soške legije, od leta 1941 aktivist OF, po letu
1944 partizan. Po osvoboditvi funkcionar, nazadnje direktor Gospodarske zbornice.
355. Žerjal Mario, iz Boršta, član Borbe.
356. Žetko Frane (25. 3. 1901, Volče pri Košani – 31. 3. 1979, Volče), kmet in gostilničar,
od leta 1927 sodeloval z Zelenom, aktivist OF.
357. Žnidaršič Vencelj (25. 5. 1893, Kalce – 1. 1. 1979, Sežana), lesar, sodeloval z Zelenom in
Černačem, leta 1939 emigriral v Jugoslavijo, partizan, aktivist v DPO.
358. Žvab Miro, Tomaj.
359. Žvanut Vida, Lozice.
360. Zidar Alojz (4. 12. 1914, Topolc – ?), mehanik, polkovnik JLA, član trojke z
Viktorjem Bobkom, preganjan, iz JLA odpuščen kot informbirojevec, borec za
resnico o TIGR-u.
17