adria_airways_annual_report_2009

Letnoporočilo2009

Letnoporočilo2009

www.adria.si | www.adria-airways.com

ADRI

A AI

RWAY

S / L

ETN

O P

ORO

ČILO

200

9

Adria Airways / Letno poročilo 2009 / POSLOVNO POROČILO 1

Posl

ovno

pPo

slov

no p

oroč

ilo

1. del2

Adria Airways / Letno poročilo 2009 / POSLOVNO POROČILO

UVOD ................................................................................................................................................................................................... 41. Ključni dosežki poslovnega leta ........................................................................................................................... 4

1.1. Ključni dosežki poslovnega leta v številkah .................................................................................................. 41.2. Pomembnejši dogodki v letu 2009 .................................................................................................................... 71.3. Pismo uprave .................................................................................................................................................................... 81.4. Poročilo predsednika nadzornega sveta ......................................................................................................... 9

2. Splošni podatki ............................................................................................................................................................. 112.1. Osebna izkaznica in predstavitev družbe .................................................................................................... 112.2. Lastniška struktura ...................................................................................................................................................... 112.3. Flota ..................................................................................................................................................................................... 122.4. Kronologija razvoja .................................................................................................................................................... 16

3. Upravljanje družbe ..................................................................................................................................................... 173.1. Organi vodenja in upravljanja ............................................................................................................................. 173.2. Upravljanje odvisnih družb ................................................................................................................................... 183.3. Organizacijska struktura .......................................................................................................................................... 19

POSLOVNO POROČILO ................................................................................................................................................................. 204. Poslanstvo, vizija in strategija družbe ............................................................................................................. 215. Skrbimo za naše potnike ....................................................................................................................................... 226. Pogoji poslovanja v letu 2009 ............................................................................................................................. 247. Poslovni segmenti ...................................................................................................................................................... 26

7.1. Redni promet ................................................................................................................................................................ 267.2. Čarterski promet .......................................................................................................................................................... 297.3. Oddajanje letal ............................................................................................................................................................. 307.4. Trženje medijskega prostora ................................................................................................................................ 317.5. Prevoz tovora ................................................................................................................................................................. 347.6. Vzdrževanje letal za tretje osebe ....................................................................................................................... 357.7. Izobraževanje, letalska šola ................................................................................................................................... 37

8. Investicije ......................................................................................................................................................................... 419. Partnerstva ...................................................................................................................................................................... 4210. Kakovost ........................................................................................................................................................................... 4311. Informacijske rešitve ................................................................................................................................................. 4412. Upravljanje s tveganji ............................................................................................................................................... 4513. Analiza poslovnih dosežkov ................................................................................................................................. 5114. Dogodki po končanem poslovnem letu ...................................................................................................... 5615. Načrti za prihodnost ................................................................................................................................................. 57

TRAJNOSTNO POROČILO ............................................................................................................................................................ 5816. Zaposleni.......................................................................................................................................................................... 5817. Okolje ................................................................................................................................................................................. 6118. Odnosi s širšim družbenim okoljem ............................................................................................................... 6219. Korporativno komuniciranje ................................................................................................................................ 6320. Zadovoljstvo kupcev ................................................................................................................................................ 6621. Raziskave in razvoj ...................................................................................................................................................... 6722. Kdo je kdo, kontakti ................................................................................................................................................... 6923. Predstavništva in prodajna mesta .................................................................................................................... 70

Kazalo

3

1.1. Ključni dosežki poslovnega leta v številkah Ekonomska kriza in upočasnitev kon-junkture sta se izkazali kot resno tve-ganje tako za slovensko gospodarstvo kot tudi za Adrio Airways. Izpad, ki ga zaznavamo na prihodkovni strani, je v prvi vrsti posledica vpliva te krize.

Razlog za 21% upad prihodkov so predvsem nižje cene letalskih vozovnic

(premik povpraševanja iz visokega cenovnega razreda v ekonomski razred in posledično znižanje nominalne vrednosti odletenega kupona), ki so posledica šibkega povpraševanja v globalnem merilu, nižjega izkoristka kabine in delno nižjega povprečnega dnevnega izkoristka letal.

Tudi v letu 2009 je imela cena kerozina na poslovni izid odločilen vpliv. Rela-

Postavka Enota 2009 2008 2007

Prihodki in rezultat

Celotni prihodki v EUR 164.174.820 207.242.233 181.998.193

Prihodki od prevoza potnikov v EUR 139.636.782 171.694.491 137.226.061

Dobiček iz poslovanja v EUR -12.205.669 1.217.161 4.173.510

Čisti dobiček/izguba v EUR -13.991.691 -3.240.977 425.272

Bilanca stanja in denarni tok

Sredstva v EUR 147.061.431 151.341.079 159.765.355

Kapital v EUR 27.880.447 30.970.698 40.304.957

Kapital/sredstva v % 19 20 25

Denarni tok iz poslovanja v EUR 6.120.385 18.514.681 16.890.914

Fizični podatki

Število prepeljanih potnikov 1.143.542 1.302.172 1.136.431

Zasedenost potniške kabine v % 63,3 65,6 67,1

Število letov 26.133 27.183 23.727

Število razpoložljivih sedežev 971 924 776

Razpoložljivi sedež kilometri 1.886.328 2.055.981 1.767.966

Potniški kilometri 1.193.415 1.348.845 1.185.519

Povprečna razdalja v km 905 888 869

Poraba goriva v tonah 57.786 63.240 54.662

Izkoristek letal v h/dan 8,99 9,79 9,82

Zaposleni

Zaposleni – na dan 31. 12. 705 719 679

Uvod1. Ključni dosežKi

poslovnega leta

1.1. Ključni dosežki poslovnega leta

v številkahRazvojni kazalniki •Adrie Airways d.d. v obdobju 2007-2009

1. 2. Pomembnejši dogodki v letu 2009

Prvo četrtletje•Drugo četrtletje•Tretje četrtletje•Četrto četrtletje •

1. 3. Pismo uprave

1. 4. Poročilo predsednika nadzornega sveta

4


tivno visoka cena nafte skupaj s šibkim povpraševanjem in nizkim prihodkom na potnika (zaradi nizkih cen letalskih vozovnic in spremenjene strukture pot-nikov na račun rasti deleža potnikov v ekonomskem razredu) vplivajo na poslovni izid, ki je tudi v tem letu nega-tiven, predvsem v drugi polovici leta.

Zadnji podatki AEA kažejo, da recesiji v letalski industriji še ni videti konca, saj število potnikov ostaja približno na 2% nižjem nivoju v primerjavi z lanskim le-tom, ko je to število že začelo upadati. Še večji vpliv na slabše rezultate letal-skih prevoznikov po svetu ima upad povprečnega prihodka na potnika oziroma na potniški kilometer, ki je v letu 2009 upadel za več kot 15% in po predvidevanjih se ne bo vrnil na nivo iz leta 2008 prej kot v letu 2012. Dohodek na potnika, potreben za zagotavljanje potrebnega denarnega toka, se je še dodatno znižal zaradi znižanja cen vozovnic za potovanja v poslovnem razredu, ki so bila bistveno večja kot znižanja v ekonomskem.

Kljub zgoraj omenjenim parametrom, ki so vplivali na poslovni izid družbe, pa z analitičnim pregledom bilance s poslovanjem le ne smemo biti neza-dovoljni. Podatki kažejo, da se je število letov in število potnikov v obdobju 2006–2008 povečevalo, leta 2009 pa rahlo znižalo. Vendar pa je družbi kljub šibkemu povpraševanju uspelo ohra-niti povpraševanje na ravni iz leta 2007 oziroma ga še povečati. Glede na leto 2007, ko družba ni ustvarjala izgube, se je število letov povečalo za 10%, a je zaslužek od njih manjši zaradi manjše zasedenosti letal in nižje cene vozovnic.

Leta 2009 pa ni zaznamovala samo finančna kriza, ampak je bilo to tudi leto uresničitve dolgo pričakovane združitve upravnih prostorov Adrie Air-ways. Po dolgih letih čakanja je družba zgradila novo, energetsko učinkovito poslovno zgradbo na Brniku. Združitev je doprinesla k boljši notranji pa tudi zunanji povezanosti družbe in s tem omogočila boljšo organizacijo, racio-nalizacijo poslovanja ter osredotočanje na aktivnosti, ki spodbujajo nadaljnji razvoj letalskega prevozništva pa tudi podjetja kot celote.

Na glede na otežene okoliščine poslo-vanja pa je Adria uspela uresničiti tudi svojo strategijo rasti. Že nekaj let smo ugotavljali, da je kapaciteta letala A-320 za Adrijino operacijo neprimerna, hkrati pa so letala s starostjo pričenjala izgu-bljati lastno konkurenčnost. Izkoristili smo trenutek recesije v letalskem pro-metu, ko so cene najemnin za letala pa-dle, in v sredini leta 2009 sklenili pogo-dbe za najem novih, konkurenčnejših letal A-319. Tako se bosta v naslednjem letu naši floti pridružili dve novi letali.

Zavedamo se, da spremenjene tržne razmere in vztrajen negativni poslovni rezultat zahtevajo nove prijeme, zato smo za blaženje posledic globalne finančne in gospodarske krize že sprejeli ukrepe na področjih prilaga-janja kapacitet, zmanjšanja stroškov, povečanja prihodkov in investicij. Novi strateški cilji bodo družbi omogočili ne le uspešnega soočanja s posledi-cami globalne krize, ampak predvsem uspešno poslovanje v prihodnje.

Podatki kažejo, da se je število letov in število potnikov v

obdobju 2006–2008 povečevalo, leta 2009

pa rahlo znižalo.

Vendar pa je družbi kljub šibkemu povpraševanju uspelo ohraniti

povpraševanje na ravni iz leta 2007

oziroma ga še povečati.

5

Dolgoročna zadolženost pada kljub novim investicijam.

€ 20.000.000

€ 40.000.000

€ 60.000.000

€ 80.000.000

2007 2008 2009

Dolgoročne �nančne obveznosti

80.9

26.3

69

64.9

18.4

66

69.9

52.1

16

€ € €


€ 20.000.000

€ 40.000.000

€ 60.000.000

€ 80.000.000

2007 2008 2009

Dolgoročne �nančne obveznosti80

.926

.369

64.9

18.4

66

69.9

52.1

16€ € €


Število letov

0

7.000

14.000

21.000

28.000

2007 2008 2009

26.13323.727

Beležimo 4% upad števila potniških letov glede na leto 2008.

27.183

Število letov

0

7.000

14.000

21.000

28.000

2007 2008 2009

26.13323.727


27.183


Število letal prilagajamo povpraševanju.

Število letal v �oti

11

12

13

14

2007 2008 2009


Število letal v �oti

11

12

13

14

2007 2008 2009Število letal prilagajamo povpraševanju.

Razvojni kazalniki Adrie Airways d.d. v obdobju 2007–2009

Celotni prihodki v EUR

€ 35.000.000€ 70.000.000

€ 105.000.000€ 140.000.000€ 175.000.000€ 210.000.000

2007 2008 2009

164.

174.

820

207.

242.

233

181.

998.

193

Celotni prihodki v EUR

€ 35.000.000€ 70.000.000

€ 105.000.000€ 140.000.000€ 175.000.000€ 210.000.000

2007 2008 2009

164.

174.

820

207.

242.

233

181.

998.

193

Prihodki so sledili recesijskim gibanjem in zmanjšanemu povpraševanju.

Število vseh prepeljanih potnikov

700.000800.000900.000

1.000.0001.100.0001.200.0001.300.0001.400.000

2007 2008 2009

1.14

3.54

2

1.30

2.17

2

1.13

6.43

1

Kljub zmanjšanju povpraševanja v letu 2009 smo nemoteno prepeljali preko milijon potnikov.

Kljub zaostrenim razmeram ohranjamo (predvsem v zimski sezoni) kvalitetne in raznovrstne storitve.

Poletje Zima

060

120180240

2007 2008 2009

227228212250261

225

Število tedenskih frekvenc


Poletje Zima

060

120180240

2007 2008 2009

227228212250261

225


V zaostrenih razmerah ohranjamo (predvsem v zimski sezoni) število tedenskih frekvenc in nudimo našim potnikom kvalitetne in raznovrstne storitve.


Poletje Zima

060

120180240

2007 2008 2009

227228212250261

225


Prihodki so sledili recesijskim gibanjem in zmanjšanemu povpraševanju.

6


Prvo četrtletje• Konec januarja 2009 smo v naši floti pričakali

četrto letalo CRJ-900 z registrsko številko S5-AAO, ki smo ga najeli od nemške leasing hiše GOAL.

• Zaradi splošne gospodarske recesije in krize finančnega sektorja je uprava družbe že februarja 2009 pripravila paket ukrepov; med drugim je sprejela sklep o splošnem znižanju plač za 5%.

• V marcu podaljšanje pogodbe o oddaji Airbusa v Libiji za 6 mesecev – do začetka oktobra 2009.

• Lastniki in zaposleni pristopili k dokapita- lizaciji Adrie Airways.

Drugo četrtletje • S poletnim voznim redom uvedba nove

redne linije v Madrid.

• Po podatkih Bombardierja, kanadskega proizvajalca letal Canadair Regional Jet, je splošna zanesljivost pri odhodu letal serije CRJ-100/200 najvišja prav pri naši družbi. Družba Bombardier Aerospace je tako podelila Adrii Airways v maju 2009 nagrado najzanesljivejšega letalskega prevoznika za leto 2008 (Annual Airline Reliability Performance Award 2008).

• Maja 2009 podpis pogodbe o operativnem najemu dveh novih letal Airbus-319.

• Zaradi bistveno spremenjenih pogojev poslovanja in velikih odstopanj od prvotno zastavljenih načrtov, predvsem na strani prihodkov, je družba v juniju izdelala reba-lans poslovnega načrta.

Tretje četrtletje • Po raziskavi Kline&Kline smo se v strokovni

in laični javnosti uvrstili v prvi kvadrant najuglednejših podjetij v Sloveniji. Zasedli smo 22. mesto med 100 najuglednejšimi podjetji v Sloveniji. V primerjavi z lanskim letom smo napredovali za uglednih 14 mest, za kar nas je strokovna poslovna javnost uvrstila med rastoče zvezde.

• Priznanje IATA – »BCBP Platinum Airline« zaradi predčasne izpolnitve zahteve glede uvedbe 2 D bar-code za dokumente za prijavo na let.

• Podpisali smo pogodbo o polnopravnem članstvu z združenjem letalskih prevoznikov Star Alliance.

• Imenovan je nov nadzorni svet.

• Poslednji pristanek A-320, registriran S5-AAC, na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana (Ljubljana–Samos–Ljubljana).

• Pri Bombardierju zamenjava naročenega letala CRJ-1000 s CRJ-900 in prestavitev prvotno načrtovane dobave spomladi 2010 na pomlad 2011.

Četrto četrtletje • Selitev v novo poslovno stavbo – centra-

lizacija družbe na enem mestu.

• Boeing 737-500, registriran S5-AAM, se je po nekaj manj kot štirih letih vrnil k domači družbi Ukraine International Airlines.

• Podaljšanje operativnega najema letala CRJ-100 do junija 2011.

• Prestrukturiranje flote Airbus – prodaja enega A-320 v začetku oktobra in drugega v decembru 2009.

•Praznovali smo deseto obletnico poletov v Prištino, glavno mesto Kosova.

• Milijonti potnik v začetku novembra.

• Letalo A-320 je svojo triinpolletno operacijo v Libiji zaključilo v oktobru 2009.

• Sprememba pomembnega deleža v družbi. Posebna družba za podjetniško svetovanje d.d. je v decembru pridobila 87,38% delež glasovalnih pravic.

1. 2. Pomembnejši dogodki v letu 2009



Milijonti potnik

v začetku novembra.

7

Spoštovani,

za nami je eno najtežjih obdobij v zgodovini svetovnega in evropskega letalskega prometa. Gospodarska kriza, ki se je posledično pojavila za finančnim in nepremičninskim zlomom trgov v Evropi, je letalsko branžo zadela močneje kot večino ostalih poslovnih panog.

Tako kot posameznik ne more obstati sam, smo se tudi mi povezovali z vsemi deležniki našega poslovnega življenja. Združevali smo znanje, izkušnje in ideje ter s skupnimi moč-mi poskušali v tem turbulentnem letu v čim večji meri ublažiti posledice hude gospodarske krize. Visoka negativna gospodarska rast je v letu 2009 znašala v Sloveniji kar -7,8% in je pogojevala tudi zelo visok padec letalskega prometa na globalni ravni; ta je po oceni združenja letalskih prevoznikov IATA znašal kar 15% in je po mnenju analitikov največji v zadnjih 30 letih, posledice pa je pustil tudi v Adrii Airways. Prihodki so bili za 21% nižji; večino njihovega nižanja smo beležili v prvi polovici leta in kljub skupnim naporom je bil padec do konca leta neulovljiv. Z združenimi močmi s poslovnimi partnerji, zaposlenimi in z ostalimi deležniki naše družbe ter z lastniki in nadzornimi organi smo uspeli stroškovno družbo prilagoditi spremenjenim okoliščinam, vendar žal celotnega izpada dohodka nismo uspeli nadoknaditi. Rezultat je operativna izguba družbe v višini 12,2 mio. EUR.

Kljub težkemu poslovnemu letu pa vseeno nismo pozabili na naše poslovne partnerje. V letu 2009 smo za vas, spoštovani partnerji, pripravili kar nekaj novosti, ki jih bomo nadgrajevali v naslednjih letih in s katerimi smo predvsem naše produkte še bolj približali vašim potrebam in zahtevam. Adria Airways bo v naslednjem letu praznovala 50-letnico svojega obstoja. Za obeležitev tega dogodka smo pripravili nekaj promocijskih in prodajnih aktivnosti, s katerimi že združujemo dejavnosti ob prihajajočem jubileju našega podjetja. Prodajno akcijo z oznako 148, ki obeležuje 48-letnico delovanja naše družbe, že združujemo z akcijama 149 in 150. Ob tem vas, spoštovani poslovni partnerji, že prijazno opozarjamo na prihajajočo okroglo obletnico našega obstoja.

1. 3. Pismo uprave

Mag. Marjan Ravnikar,podpredsednik uprave

Mag. Tadej Tufek,predsednik uprave

mag. Tadej Tufek, predsednik uprave, inmag. Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave

Gospodarska recesija ima, kot rečeno, precej negativnih vplivov, a hkrati z njo se ponujajo tudi nove priložnosti. Pocenitev letal na trgu in skrajšanje dobavnih rokov sta prav gotovo dve od njih in nismo ju smeli zamuditi. Naša skupna zaveza k razvoju podjetja nam je torej omogočila združitev teh priložnosti ter zamenjavo zastarelih letal Airbus A-320 z novimi A-319, prilagojenimi naši strukturi letenja. Nova letala prispevajo k nadaljnjemu razvoju in rasti podjetja. Namenjena so predvsem vam, spoštovani partnerji: so učinkovita, udobna, tehnološko dovršena in prijazna okolju. Z njimi bomo združevali in uresničevali naše skupne cilje.

In ne nazadnje: končno smo združili vse naše aktivnosti in osebje tudi fizično na lokaciji našega domicilnega letališča. Preselitev družbe na lokacijo Brnik je končno združila naše zaposlene ter dejavnosti in ideje tudi na simbolični ravni: prvič od nastanka družbe delujemo zdaj kot nedeljiva celota.

Spoštovani, težko poslovno leto, finančna in gospodarska kriza so pustili globok pečat tudi na poslovanju družbe. Toda prav združeni smo uspeli minimalizirati vpliv gospodarske krize na poslovanje naše družbe. Dejstvo, da smo delali prave poteze, se je ne nazadnje pokazalo tudi v percepciji našega podjetja v okolici, v kateri delujemo. Ugled našega podjetja je namreč v tem poslovnem letu že četrto leto zapored porastel. Tokrat smo se uvrstili na ugledno 22. mesto. Spoštovani, le skupaj smo kljub težkim gospodarskim razmeram uspeli ohraniti ugled in ublažiti posledice gospodarske krize na podjetje. Vaš prispevek je za nas zaveza, da tudi v prihodnje, ko bo ekonomsko okolje prijaznejše, s svojimi aktivnostmi širimo in utrjujemo naše podjetje ter ga vodimo k stabilnemu in predvsem varnemu razvoju.

8


Spoštovani,

gospodarske razmere, v katerih je delovala družba Adria Airways v letu 2009, so bile zelo zaostrene. Slovensko gospodarstvo je doseglo drugo najnižjo gospodarsko rast po osamosvojitvi, in sicer -7,8 odstotka bruto domačega proizvoda, stopnja brezposelnosti je bila v povprečju 6,8-odsotna, turistični priliv je padel za 9,1 odstotka, cene goriv so bile visoke. Tudi članice EU so imele negativno rast v višini 4,1 odstotka, brezposelnost na ravni 9,5 odstotka in krepitev evra v primerjavi z dolarjem.Vse to je povzročilo upad povpraševanja po letalskih prevozih. Ob tem se je zaradi padca kupne moči spremenila tudi struktura povpraševanja. Zmanjšalo se je število poslovnih potnikov v višjem cenovnem razredu in njihov premik v ekonomsko sprejemljivejše cenovno področje je bil občuten. V letu 2009 se je tako število poslovnih potnikov v družbi Adria Airways zmanjšalo do 40 odstotkov, skupen upad povpraševanja pa je znašal 21 odstotkov. Podobno se je dogajalo tudi drugim letalskim prevoznikom. Po oceni evropskega združenja letalskih prevoznikov AEA se je število prepeljanih potnikov zmanjšalo za 5,8 odstotka, medtem ko se je na svetovni ravni njihovo število znižalo za 6,1 odstotka. Skupni prihodki letalskih prevoznikov so se v svetu znižali za 15 odstotkov, kar je po oceni IATA največji padec po drugi svetovni vojni.V letu 2009 je nadzorni svet družbe Adria Airways deloval v dveh sestavah. Ob koncu prve polovice leta je namreč nadzornemu svetu, ki mu je predsedoval Branko F. Grošelj, potekel mandat. Nov nadzorni svet, katerega predsedovanje je bilo podeljeno dr. Maksu Tajnikarju, pa je začel junija svoj štiriletni mandat.Oba nadzorna sveta družbe Adria Airways sta sledila dogajanju na gospodarskem področju in med letom večkrat zadolžila upravo družbe za pripravo in izvedbo ukrepov, s katerimi naj bi se družba prilagodila spreminjajočim se gospodarskim razmeram. Še posebej težke gospodarske razmere za družbo so nastale v drugi polovici in proti koncu leta 2009.Stari nadzorni svet se je v letu 2009 sestal na dveh rednih in dveh korespondenčnih sejah, na katerih je med drugim sprejel dva pomembnejša sklepa:

1. 4. Poročilo predsednika nadzornega sveta

Nadzorni svet Adria Airways d.d. Dr. Maks Tajnikar - predsednik

sklep o povečanju kapitala družbe, sprejet •na 4. korespondenčni seji nadzornega sveta družbesklep o zamenjavi letal A-320 z novimi letali •A-319.

Oba sklepa sta bila v letu 2009 tudi realizirana. Družba Adria Airways je bila namreč do maja dokapitalizirana v višini 2,4 mio EUR, uspešno pa so bila tudi zaključena pogajanja o 12-letnem najemu letal A-319 z vključitvijo v floto družbe do maja leta 2010.V avgustu 2009 se je na svoji prvi seji konstituiral nov nadzorni svet družbe in se v letu sestal štirikrat na rednih sejah. Najpomembnejši sklepi, ki jih je sprejel na svojih sejah, so bili naslednji:

sklep o povečanju kapitala družbe, sprejet na •1. redni seji nadzornega sveta,sklep o pooblastilu upravi za povečanje •osnovnega kapitala družbe v naslednjih 5 letih z izdajo novih delnic družbe, sprejet na 1. redni seji nadzornega sveta,sklep o potrditvi dokumenta Strateški cilji •družbe Adria Airways za obdobje 2010–2014.

Nadzorni svet družbe je namreč ob koncu leta 2009 ocenil, da so zaostrene gospodarske razmere bistveno vplivale na možnosti doseganja poslovne uspešnosti družbe Adria Airways. Po njegovem mnenju velika verjetnost izgube v letu 2009 in izguba iz leta 2008 radikalno poslabšujeta likvidnost družbe in ogrožata njeno tekoče poslovanje. Zato je sklenil, da je potrebno pripraviti nabor ukrepov, s katerimi bi kratkoročno izboljšali poslovanje družbe in tudi zasnovati nekaj ukrepov, ki bodo omogočili določeno strukturno prilagajanje družbe do leta 2014. Tako je v decembru sprejel dokument Strateški cilji družbe Adria Airways za obdobje 2010–2014, v katerem izpostavlja nujno reorganizacijo družbe, znižanje ključnih stroškov njenega poslovanja in dokapitalizacijo družbe kot odgovor na slabšanje njene kapitalske ustreznosti, nastale zaradi izgub. Nadzorni svet družbe je zaradi objektivnih okoliščin, ki so vplivale na poslovanje družbe Adrie Airways, ocenil njeno poslovanje kot primerno okoliščinam.

9

PDP, d.d.NLB, d.d.INFOND, d.o.o.ostali delničarji

4%2%

7%

87%

Največji delničarji


Sedež družbe: Adria Airways Slovenski letalski prevoznik, d.d.(skrajšano: Adria Airways d.d.)Kuzmičeva 7, 1000 Ljubljana, Slovenija

Naslov poslovnih prostorov:Adria Airways Slovenski letalski prevoznik, d.d.(skrajšano: Adria Airways d.d.)Zgornji Brnik 130 h, 4210 Brnik, Slovenija

2. splošni podatKi

2.1. Osebna izkaznica in predstavitev družbe

2.1. Osebna izkaznica in predstavitev družbe

2.2. Lastniška struktura

2.2. Lastniška struktura

Pravna oblika podjetja: delniška družbaTelefon: +386 4 255 9000Telefaks: +386 4 259 4572Spletni naslov: www.adria-airways.comŠtevilo zaposlenih na dan 31.12. 2009: 705Leto ustanovitve: 1961

Matična številka: 5156505Davčna številka: SI51049406Številka vpisa v sodni register: 200208417Vložna številka: 061/10135200Osnovni kapital družbe: 7.676.900 EURNominalna vrednost ene delnice: 8,35 EUR

Osnovni kapital družbe Adria Airways d.d. je razdeljen na 919.591 navadnih imenskih ko-sovnih delnic. Na dan 31. 12. 2009 je imela družba 619 delničarjev.

V letu 2009 je Adria Airways d.d. zabeležila kar dva pomembnejša dogodka, ki sta vplivala na lastniško strukturo družbe.

Dne 20. 7. 2009 je bil končan postopek povečanja osnovnega kapitala Adrie Airways d.d., ki se je vršil na podlagi Sklepa uprave Adrie Airways d.d. o povečanju osnovnega kapitala iz odobrenega kapitala z dne 13. 1. 2009 ter s so-glasjem nadzornega sveta z dne 14. 1. 2009.

Povečanje osnovnega kapitala družbe se je izvedlo z izdajo največ 121.804 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Vpisovanje delnic se je izvajalo v treh krogih, končno število vplačanih delnic je 107.155. Vplačani znesek je znašal skupaj 2.357.410,00 EUR. Osnovni kapital družbe se je tako povečal

iz 6.782.155,65 EUR za 894.744,25 EUR in po povečanju znaša 7.676.899,90 EUR; presežek vplačanega kapitala predstavlja kapitalske rezerve.Na podlagi dogovora, da Kapitalska družba, d.d. v morebitnem tretjem krogu dokapitalizacije vpiše in vplača tolikšno število delnic, kolikor jih bodo predhodno vplačali zaposleni Adrie Airways d.d., so zaposleni oddali skupno 12.407 naročil za vrednostni papir AARG in tako se je velik del zaposlenih pridružil lastnikom družbe, kar pomeni večjo enotnost in povezanost v sami družbi.Drugi pomemben trenutek v spremembi lastniške strukture Adrie je predstavljala Poseb-na družba za podjetniško svetovanje, d.d., ki je dne 18. 12. 2009 pridobila 803.545 delnic AARG, kar predstavlja 87,38% delež glasovalnih pravic. V skladu z zakonodajo je uprava Adrie Airways d.d. o spremembi pomembnega deleža v družbi obvestila javnost.

PDP, d.d.NLB, d.d.INFOND, d.o.o.ostali delničarji

4%2%

7%

87%

Največji delničarji

87 % PDP, d.d. 7 % NLB, d.d. 2 % INFOND, d.o.o. 4 % ostali delničarji

Največji delničarji:

2.3. Flota

2.4. Kronologija razvoja

11

2.3. FlotaV času krize v letalskem prometu je optimi - zacija flote še vedno eden izmed ključnih elementov pri prilagajanju Adrie Airways konkurenčnim razmeram na liberaliziranem evropskem trgu letalskega prevozništva. Proiz-vajalci letal in letalskih motorjev vedno hitreje izpopolnjujejo svoje tehnologije z namenom ohranjanja konkurenčnosti. Letalski prevozniki se soočajo s padcem cen, vedno večjo restrik-tivnostjo v zračnem prometu, z naraščujočimi stroški ter vedno bolj zahtevnimi kupci, zato bo tudi v prihodnje sestava flote eden od ključnih dejavnikov uspešnosti prevoznika.

V letu 2007 smo naši floti uspešno priključili dve novi letali CRJ-900 s 86 sedeži, konec leta 2008 tretjega, v januarju 2009 pa še četrto le-talo tipa CRJ-900.

V letu 2009 smo se pričeli soočati z recesijo svetovnega gospodarstva, zato smo zaradi zmanjševanja rizika in ob upadanju števila lastnih potnikov ter cen podaljšali najem »wet lease« letala v Libiji do oktobra 2009. Zaradi ugodnih pogojev najema in nižjih operativnih stroškov smo podaljšali najem letala B737-500 pri Ukraine International Airlines do konca ok-tobra 2009, in sicer v lastni operaciji (letalo je letelo v slovenskem registru).V oktobru 2009 smo uspešno zaključili 3,5 leta trajajoče oddajanje letal Airbus A-320 v

»wetlease« najem v Libiji ter v oktobru prav tako uspešno zaključili najem letala Boeing 737-500 za lastno letenje iz Ljubljane.

Leto 2009 je bilo ključno pri prenovi lastne flote. Že nekaj let smo ugotavljali, da je kapaciteta letala A-320 za Adrijino operacijo neprimerna, hkrati pa so letala s starostjo pričenjala izgubljati konkurenčnost. Izkoristili smo trenutek recesije v letalskem prometu, ko so cene najemnin za letala padle za 30 do 40% glede na pretekla leta, in v sredini leta 2009 sklenili pogodbe za najem novih, konkurenčnejših letal A-319 za 12 let. Novi letali se bosta naši floti priključili v aprilu in maju 2010.

Po izdelanih analizah lastnega letenja, upošte-vajoč starost letal tipa A-320, povečevanje stroškov vzdrževanja in nekonkurenčnost le-tal A-320, smo se odločili za prodajo le-teh. Sredi leta 2009 smo tako podpisali pogodbo za prodajo enega letala A-320 in v avgustu še dru-gega – A-320 – najugodnejšemu kupcu.

Letalo S5-AAB je našo floto zapustilo sredi septembra, letalo S5-AAC pa konec decembra 2009.

V prihodnje bo ključnega pomena prilagodlji-vost flote, ki jo lahko dosežemo s kombinacijo lastništva in najema letal.

V letu 2009 je bila flota potniških letal Adrie Airways sestavljena iz:

Število letal Tip letala Lastništvo Opomba

3 Airbus A-320 lastna letala

6 Canadair CRJ-200 5 lastnih, 1 najeto eno najeto do 2012

1 Canadair CRJ-100 najeto najeto do 30. 6. 2011

4 Canadair CRJ-900 2 lastni, 2 najeti (december 2008, januar 2009) najeti do 2018 oz. 2019

1 Boeing 737-500 najeto – wet-lease do oktobra 2009

V letu 2007 smo naši floti uspešno priključili dve novi letali CRJ-900 s 86 sedeži, konec leta

2008 tretjega, v januarju 2009 pa še

četrto letalo tipa CRJ-900.

12

max šir 80 mm

Adria Airways / Letno poročilo 2009 / POSLOVNO POROČILO 13

max šir 80 mm

Canadair Regional Jet CRJ-100/200 LR

Dolžina 26,77 m

Višina 6,22 m

Razpon kril 21,21 m

Hitrost 860 km/h

Višina poleta 12.496 m

Dolet 3.285 km

Število sedežev 48 / 50

Canadair Regional Jet CRJ-900

Dolžina 36,40 m

Višina 7,51 m

Razpon kril 24,90 m

Hitrost 882 km/h


Dolet 3.600 km

Število sedežev 86

Airbus A-320

Dolžina 37,57 m

Višina 11,75 m

Razpon kril 34,1 m

Hitrost 900 km/h


Dolet 3.890 km


Boeing 737-500

Dolžina 31,01 m

Višina 11,07 m

Razpon kril 28,88 m

Hitrost 900 km/h


Dolet 5.648 km



Predanosodelovanjedružbinposameznikovdajevednonovemožnosti,zaskupnapotovanja.

15

2.4. Kronologija razvoja

1961 − Ustanovljena čarterska letalska družba Adria Aviopromet z letali DC6, konec šestdesetih nakup letal DC 9.

1970–1980 − Adria je eden najzanesljivejših čarterskih prevoznikov v Evropi.1980–1990 − Domači redni poleti znotraj Jugoslavije, začetek mednarodnih rednih prog; Adria

postane članica IATA; flota: letala DC 9, MD 80, Dash 7. 1989 − Nakup prvih letal tipa Airbus A-320. 1991 (25. junij) − Republika Slovenija razglasi neodvisnost, Adria je iz političnih razlogov

prizemljena za tri mesece. 1992 − Konec januarja ponovno vzpostavi operacijo na bistveno zmanjšanem trgu; struktura

poslovanja se občutno spremeni, iz pretežno čarterskega prevoznika postane prevoznik večinoma na rednih progah.

1995 − Začetek sodelovanja z Lufthanso, vključevanje v evropske integracijske procese.1996 − Finančna konsolidacija podjetja.1998 − Nakup treh novih letal tipa Canadair Regional Jet 200. 2000–2004 − Osredotočeni na opravljanje regionalnih rednih poletov predvsem po Evropi,

stalno dodajanje novih destinacij in frekvenc na obstoječih linijah; intenziviranje sodelovanja z evropskimi letalskimi prevozniki, še posebno z Lufthanso.

2000 − Nakup četrtega letala CRJ-200. 2001 (november) − Prva redna linija znotraj EU – med Dunajem in Frankfurtom.2002 − Adria izbrana kot prvi evropski pooblaščeni Bombardierjev vzdrževalni center za letala

CRJ.2004 (december) − Adria se kot regionalna članica pridruži globalnemu združenju letalskih

prevoznikov Star Alliance.2005 (januar) − Nakup petega novega letala Canadair Regional Jet 200.2005 (junij) − Otvoritev novega hangarja.2006 (november) − Adria začne uvajati elektronsko vozovnico.2006 (december) − Adria prvič v samostojni Sloveniji prepelje več kot milijon potnikov.2007 (junij) − V floto Adrie Airways sta uspešno vpeljani dve novi 86-sedežni letali CRJ-900, s

katerima se poveča oz. optimizira kapacitete predvsem na linijah Bruselj, Moskva, Pariz, London, Skopje, Dunaj, München in Frankfurt.

2007 (september) − Nakup novega simulatorja, ki omogoča šolanje pilotov za večmotorna in večpilotna letala.

2007 (december) − Postali smo uradni prevoznik Vlade RS ob predsedovanju EU.2008 (april-junij) − Adria širi svojo mrežo poletov. Uvedene nove redne linije v Atene,

Bukarešto, Stockholm in Oslo.2008 (december) − Tretje letalo CRJ-900 se pridruži Adrijini floti.2009 (januar) − Adria dobi četrto letalo CRJ-900. 2009 (april) − Vzpostavljena nova letalska povezava z Madridom.2009 (maj) − Predstavniki vodstva Bombardier so Adrii že drugič zapored podelili priznanje za

najzanesljivejšega prevoznika v kategoriji letal Canadair Regional Jet CRJ100/200 (za leto 2008).

2009 (november) − Selitev v novo poslovno stavbo – centralizacija družbe na enem mestu.

november2009

Selitev v novo poslovno stavbo

- centralizacija družbe na enem

mestu.

16


3.1. Organi vodenja in upravljanja

Uprava

Uprava opravlja svoje naloge na podlagi zakonov, statuta družbe, sklepov nadzornega sveta družbe in Poslovnika o delu uprave, ki ureja način in organizacijo delovanja uprave, določa število in delovna področja članov uprave, pristojnosti in pooblastila uprave, zastopanje in predstavljanje družbe, način odločanja ter prenos pooblastil uprave.

Skladno s Statutom družbe, ki določa, da upravo sestavlja en ali največ štirje člani, ima uprava Adrie Airways d.d. dva člana, ki skupaj zastopata družbo. To sta:

mag. Tadej Tufek, predsednik uprave, in mag. Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave.

Predsednik uprave je zadolžen za:trženje in prodajo,•finance in računovodstvo,•vzdrževanje letal,•strateški plan in razvoj,•letalsko operativo,•korporativno komuniciranje.•

Podpredsednik uprave je zadolžen za:kontroling, stroške računov,•zemeljsko operativo in nabavo,•poslovanje hčerinskih družb,•šolanja,•organizacijo in kadre,•korporativno pravo in zavarovanja,•tovorni promet.•

Uprava upravlja družbo po načelih skupne in solidarne odgovornosti v skladu s sprejetimi plani in poslovno politiko. Ne glede na skupno in solidarno odgovornost uprave za sprejete odločitve je vsak član uprave posebej osebno odgovoren za planiranje, organiziranje, vodenje in koordiniranje dela na posameznih poslovnih področjih dela v skladu z dogovorjeno funkcio-nalno delitvijo dela.

Uprava Adrie Airways d.d. vodi družbo samos-tojno in na lastno odgovornost ter jo neome-jeno zastopa in predstavlja nasproti tretjim.

Imenuje in razrešuje jo nadzorni svet, ki s skle-pom o sestavi uprave določi tudi njeno število in sestavo članov. Mandat uprave traja pet let.

Nadzorni svet

Nadzorni svet nadzira vodenje poslov družbe in:obravnava in sprejema poslovni načrt,•obravnava in sprejema letno poročilo, •obračune in zaključne račune,odloča o nagradi za delo članov uprave,•sprejema poslovnik o svojem delu,•obravnava in odloča o vseh drugih zade-•vah, za katere je pristojen po zakonu, drugih predpisih in splošnih aktih družbe,obravnava poročilo o poslovanju podjetja •in lahko določi načine in vsebino poročanja o poslovanju, pripravlja in določa pogodbe o zaposlitvi članov uprave, pogodbe o po-sojilih članom uprave in druge pogodbe s člani uprave,daje soglasje k Poslovniku o delu uprave,•v skladu s statutom daje soglasje k vrsti •poslov in splošnim aktom družbe, o katerih lahko sklepa uprava le s predhodnim soglasjem nadzornega sveta.

Nadzorni svet imenuje skupščina delničarjev, razen predstavnikov delavcev družbe, ki ju iz-voli svet delavcev. Mandat članov traja štiri leta in začne teči z dnem izvolitve. V letu 2009 so bili na novo imenovani predstavniki lastnikov.

Nadzorni svet Adrie Airways d.d. ima šest članov, in sicer:

člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, do 12. 7. 2009:

Branko Franc Grošl, predsednik nadzorne-•ga sveta,dr. Bogdan Znoj, namestnik predsednika •nadzornega sveta,Aleš Vehar, •Anton Grabeljšek•

člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, od 13. 7. 2009 dalje:

dr. Maks Tajnikar, predsednik nadzornega •sveta,dr. Tone Magister,•Primož Klemen,• Ivan Gorjup•

člana nadzornega sveta, predstavnika zaposlenih, od 18. 6. 2008 dalje:

Urban Demšar,•Tomaž Pečnik, podpredsednik nadzorne-•ga sveta.

3. upravljanje družbe

3.1. Organi vodenja in upravljanja

Uprava•Nadzorni svet•Skupščina•

3.2. Upravljanje odvisnih družb

3.3. Organizacijska struktura

17

Skupščina

Svoje pravice v zvezi z družbo uresničujejo delničarji na skupščini skladno s Statu-tom družbe in Zakonom o gospodarskih družbah. Skupščina predstavlja najvišji organ v družbi, kjer se neposredno uresničuje volja delničarjev.

Skupščino lahko skliče uprava ali nadzorni svet, lahko pa se skliče tudi na zahtevo delničarjev, ki predstavljajo vsaj 10% osnovnega kapitala v družbi. Skupščino je potrebno sklicati vsaj 30 dni pred sejo.

Seje se lahko udeležijo tisti delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo pri KDD Centralni klirinško-depotni družbi d.d., Ljubljana, na zad-nji dan prijave na skupščino. Delničarje lahko na seji skupščine zastopajo njihovi zastopniki ali

pooblaščenci. Ena delnica predstavlja en glas.

Adria Airways d.d. nima niti delnic z omejenimi

glasovalnimi pravicami niti lastnih delnic.

Ustrezne podatke, informacije in pojasnila, ki so potrebni za presojo vsebin dnevnega reda skupščine, daje delničarjem uprava družbe.

Na 25. zasedanju skupščine dne 13. 7. 2009 je bilo prisotnih oziroma zastopanih 88% del-nic družbe z glasovalno pravico. Delničarji so odločali o:

podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu •svetu,imenovanju revizijske družbe Ernst&- •Young d.o.o., Dunajska cesta 111, 1000 Ljubljana za revidiranje poslovanja in iz-kazov družbe za leto 2009, določitvi višine sejnin članom nadzornega •sveta in članom komisij nadzornega sveta.

Skupščina se je seznanila tudi s potekom man-data članom nadzornega sveta in odpoklicem člana nadzornega sveta ter izvolila nove člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev.

3.2. Upravljanje odvisnih družbSkupino Adria Airways sestavljajo:

Adria Airways d.d., Ljubljana – matična •družba,Amadeus Slovenija Podjetje za marketing, •d.o.o., Ljubljana – odvisna družba (95% delež),Adria Airways Kosovo d.o.o. – odvisna •družba (100% delež) – v mirovanju.

Matična družba je obvladujoča in ima neposre-den večinski lastniški delež in večino glasoval-nih pravic.

Družba Adria Airways d.d. ne pripravlja kon-solidiranega letnega poročila, saj vključitev računovodskih izkazov odvisnih družb v kon-solidirane izkaze ni pomembna za resničen in pošten prikaz računovodskih izkazov skupine Adria Airways kot celote.

Amadeus Slovenija d.o.o., LjubljanaDirektor: Mladen VesnaverŠtevilo zaposlenih: 10

Družba je bila za nedoločen čas ustanovljena z družbeno pogodbo, ki je njen temeljni akt in določa pogoje in način delovanja družbe ter pristojnosti organov in ostala razmerja v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem.

Organ upravljanja družbe je skupščina, ki jo sestavlja po en predstavnik vsakega izmed družbenikov. Člani skupščine se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani. Skupščina odloča o poslovni politiki družbe ter postavi in odpokliče direktorja; predsednik skupščine, t.j. predstavnik Adrie Airways d.d., pa operativno izvaja ukrepe za pregled in nadzor dela direktorja družbe.

Glavne dejavnosti odvisne družbe Amade-us Slovenija d.o.o. so distribucija, trženje ter nudenje informacijske podpore in vzdrževanje rezervacijskega sistema in programske opreme Amadeus za letalske družbe in agente, ki vršijo rezervacijo in prodajo letalskih vozovnic. Teh storitev ne opravlja le v Sloveniji, temveč tudi v Makedoniji in Albaniji.

18


3.3. Organizacijska struktura

uprava

Sistem kakovosti

Letalsko varovanje

IT in kontroling

Korporativno pravo in

zavarovanje

Trženje in

prodaja(sekTor)

Zemeljska operaTivain nabava(sekTor)

vZdr-ževanje

leTal(sekTor)

Finance in

računo-vodsTvo(sekTor)

leTalskaoperaTiva(sekTor)

organi-Zacija

in kadri(sekTor)

usposa-bljanje posadk

(sekTor)

a

Qiso

s2

K

l

b C d e F M

19

Poslovno poročiloPoslovno poročilo

20

Poslovno poročilo


Smo podjetje, ki:združuje znanja s področja letalstva,•nudi svojim odjemalcem vrhunske sto-•ritve,dosega dobre rezultate z inovativnim •delom zadovoljnih zaposlenih,prinaša lastnikom ustrezen dobiček,•deluje v ravnotežju z okoljem.•

Vizija

Želimo biti uspešen tradicionalni mrežni evrop-ski letalski prevoznik z moderno floto, ki se raz-vija in raste, prevoznik, ki dosega najvišji nivo kakovosti storitev v zadovoljstvo odjemalcev vseh svojih storitev, ob tem pa ohranja prepoz-navnost lastne blagovne znamke.

Ključni strateški cilji v obdobju 2009–2014

doseganje praga rentabilnosti v letu •2010 z obstoječimi zmogljivostmi in dejavnostmiširitev z letalstvom povezanih dejavnosti•širitev z letalstvom nepovezanih •dejavnostiprilagoditev organizacijske strukture•investicije•zagotovitev virov financiranja•

Osnovni cilj poslovanja je maksimiranje donosa lastniškega kapitala na enoto.

Glede na dosedanje poslovne strategije in vstop v Star Alliance smo začrtali poslovni model mrežnega prevoznika, ki se povezuje s partnerskimi letalskimi prevozniki in ponuja svojim potnikom globalno mrežo letov. Prepričani smo, da predstavlja izbrani poslovni model konkurenčno prednost, zato ga je potrebno izboljševati in dograjevati ter prilagajati konkurenčnim razmeram.

Poslovno strategijo za obdobje 2009−2014 zaznamujejo:

prenova, ki zahteva poznavanje in •razumevanje sprememb v okolju, visoko motiviran in odziven vrhnji menedžment, odločenost za premagovanje zastarelih miselnih vzorcev, sposobnost realiziranja novih ciljev na vseh nivojih ter sposobno vodstvo, ki v izpolnjevanje ciljev vključi vse zaposlene;rast, katere osnovni cilji so: povečanje •tržnega deleža, večanje in optimiziranje kapacitet in razvoj podjetja kot celote;racionalizacija, ki zahteva izrazito usmer-•janje v osnovno dejavnost, pri čemer so podporni procesi manj pomembni; zahteva močan finančni nadzor in omejuje porabo finančnih sredstev na vseh področjih.

Izbrana strategija

Temeljna poslovna usmeritev Adrie Airways je delovanje po principu mrežnega rednega letal-skega prevoznika, ki ga odlikujejo individualni pristop, odzivnost in prilagodljivost. Podjetje se razvija v letalsko družbo, ki je prepoznavna po prijaznosti svojega osebja in tenkočutni po-zornosti do potnikov. Lete na atraktivne desti-nacije z relativno visoko frekventnostjo opravlja za različne skupine potnikov. Svojo odzivnost izraža z uvajanjem novih letov za povezovanje s kraji, ki so za potnike poslovno in turistično za-nimivi. Vozni red prilagaja potrebam potnikov.

Prizadevali si bomo za:osredotočanje aktivnosti na zadovolje-•vanje in sistematično preverjanje potreb čim večjega števila potnikov; mrežo letov je potrebno izgrajevati glede na potrebe potnikov in tako ohraniti konkurenčno prednost, tj. relativno veliko število direktnih rednih in čarterskih povezav z matičnega letališča;

Poslanstvo 4. poslanstvo, vizija in strategija

družbe

Poslanstvo•Vizija•Ključni strateški cilji v •obdobju 2009–2014Izbrana strategija •Vrednote korporacijske •kulture, izhajajoče iz zavezanosti kakovosti

Poslovno poročilo

Želimo biti uspešen tradicionalni mrežni

evropski letalski prevoznik z moderno floto, ki se

razvija in raste, prevoznik, ki dosega najvišji nivo

kakovosti storitev v zadovoljstvo odjemalcev

vseh svojih storitev, ob tem pa ohranja

prepoznavnost lastne blagovne znamke.

21

izvajanje aktivnosti tržnega komuniciranja •z namenom razlikovanja od konkurence;osredotočanje na pričakovanja potnikov;•storitve visoke kakovosti in varnosti, kar •dokazujemo z IOSA certifikatom.

Za Adrio Airways je pomembno, da ostane najboljša izbira za letalska potovanja potnikov, ki potujejo v Slovenijo oz. iz nje, in da svoje poslovno tveganje zaradi majhnega domačega trga zmanjšuje z vstopom na tiste donosne tuje trge, kjer si lahko s kakovostjo svoje storitve za primerno ceno in s poslovno fleksibilnostjo zagotovi dolgoročen poslovni uspeh.

Vrednote korporacijske kulture, izhajajoče iz zavezanosti kakovosti

Osredotočenost na odjemalceOrganizacije so odvisne od svojih odjemalcev, zato naj razumejo njihove trenutne in prihod-nje potrebe, izpolnjujejo njihove zahteve in si prizadevajo preseči njihova pričakovanja.

VoditeljstvoVodje vzpostavijo enotnost namena in usme-ritve organizacije. Ustvarijo in vzdržujejo naj notranje okolje, v katerem se lahko zaposleni popolnoma vključijo v doseganje ciljev orga-nizacije.

Vključenost zaposlenihZaposleni na vseh ravneh so jedro organizacije in njihova popolna vključenost omogoča, da se njihove sposobnosti uporabijo v korist orga-nizacije.

Procesni pristopŽeleni rezultat se doseže uspešneje, če se aktivnosti in z njimi povezani viri vodijo kot proces.

Sistemski pristop k vodenjuIdentificiranje, razumevanje in vodenje medse-bojno povezanih procesov kot sistem prispe-vajo k učinkovitosti in uspešnosti organizacije pri doseganju njenih ciljev.

Nenehno izboljševanjeNenehno izboljševanje vsesplošnega delova-nja organizacije naj bo stalen cilj organizacije.

Odločanje na podlagi dejstevUčinkovite odločitve temeljijo na analizi podat-kov in informacij.

Vzajemno koristni odnosi z dobaviteljiOrganizacija in njeni dobavitelji so medsebojno odvisni, vzajemno koristen odnos pa povečuje sposobnost obeh strani za ustvarjanje vrednosti.

5. sKrbiMo za naše potniKe

Širimo mrežo poletov•Najugodnejša cena •letalskih vozovnicwww.adria-airways.com •Skrb za potnike med •poletomVeč za naše zveste •potnike

V Adrii Airways si prizadevamo oblikovati sto-ritve tako, da jih čimbolj približamo potrebam in pričakovanjem naših potnikov. Z načrtovanimi promocijskimi aktivnostmi vzpodbujamo za-vedanje o mreži naših poletov in storitvah, utrjujemo svojo blagovno znamko ter krepimo zvestobo kupcev.

Širimo mrežo poletov

Z uvajanjem novih direktnih povezav in doda-janjem števila letov na obstoječih progah omogočamo potnikom večjo fleksibilnost pri načrtovanju njihovih poti ter prihranek časa, ki ga potniki porabijo za pot. Z večanjem števila direktnih letov do velikih evropskih vozlišč do-datno povečujemo dostopnost do mreže letov prevoznikov združenja Star Alliance. V letu

2009 smo odprli drugo redno letalsko linijo v Španijo; poleg Barcelone letimo tudi v Madrid.

Najugodnejša cena letalskih vozovnic

S stalno ponudbo nižjih cen, ki jih tržimo pod blagovno znamko, želimo pritegniti nove potnike, ki so glede cen fleksibilni in lahko čas potovanja prilagodijo najugodnejši ceni. Ponudba »Adria Outlet« ni več omejena na določene destinacije in le te, pač pa jih dodajamo sproti glede na število razpoložljivih sedežev. Pripravili smo še nekaj enkratnih ponudb: »Valentinovo«, posebno ponudbo ob uvedbi linije v Madrid, večjo jesensko akcijo »Kdor pohiti, leti!« za zapolnjevanje prostih sedežev v nizki sezoni (ta akcija napoveduje praznovanje naše 50-letnice in jo bomo ponovili

22


tudi v letu 2010) ter praznično nakupovanje v decembru.

Klicni center in Center za stike s potniki

Pristen odnos, hitra odzivnost na povpraševanje in fleksibilnost pri reševanju zapletov so ključnega pomena za naše kupce in vse to pri našem delu upoštevamo. Za stik s korpora-tivnimi kupci skrbijo skrbniki ključnih kupcev v prodaji, naš klicni center pa nudi potnikom informacije in pomoč prav vse dni v tednu. Ob nakupu vozovnice imajo potniki možnost rezervacije določenega sedeža na letalu in tipa obroka. V sodelovanju z mobilnim operater-jem Mobitel nudimo potnikom plačljivo storitev SMS info, s katero je uporabnikom omogočeno poizvedovanje o stanju določenega leta na ta dan.

V letu 2009 smo zaključili uvedbo projekta CRM za spremljanje kupcev v klicnem centru in v centru za stike s potniki.

V centru za stike potnikov skrbimo za bazo korporativnih kupcev, s katerimi smo skle-nili dogovor o sodelovanju, ter za bazo vseh slovenskih članov programa Miles&More. Pot-nike obveščamo o novostih, cenovni ponudbi, novih storitvah in ugodnostih za stalne potnike preko rednih in izrednih e-novic, člani progra-mov zvestobe pa prejemajo periodična obves-tila, vezana na ugodnosti njihovega programa.

www.adria-airways.com

Namen Adrijinega spletnega portala je vzdrževanje in dvig ugleda družbe, predvsem pa je odličen dodatni prodajni kanal, s katerim omogočamo uporabnikom varen, enostaven in udoben način nakupa vozovnic. Tudi pri spletnem trženju upoštevamo zakonodajo EU, po kateri morajo biti cene prikazane v celoti z vsemi letališkimi pristojbinami in drugimi da-jatvami ter stroškom rezervacije, v procesu na-kupa pa so pristojbine dodatno specificirane.

Pri uporabnikih želimo doseči, da bi se radi vračali na naše spletne strani, zato skrbimo za kvalitetno delovanje strani, varnost nakupa, za verodostojne vsebine in nove ponudbe ter za možnost, da uporabniki na naši spletni

strani interaktivno delujejo. Za informacije in pomoč našim kupcem na spletu zagotavljamo podporo vse dni v tednu. Potnikom Adrie Air-ways omogočamo spletno prijavo na let (Web Check-in). Poleg rezervacije vozovnic je preko spleta možno naročiti še prevoz in namestitev ter preveriti status rezerviranega potovanja »Preveri potovanje/Check my Trip«.

Na spletnem mestu adria-airways.com/adria.si smo v letu 2009 zabeležili 1mio. obiskov, kar je za 23% manj, in prodali za 12% manj vozovnic kot v predhodnem letu. Padec prometa pri-pisujemo enakim dejavnikom, ki so vplivali na prodajo preko drugih prodajnih poti.

V letu 2010 bomo spletno ponudbo razširili z leti drugih prevoznikov, predvsem naših ključnih partnerjev v združenju Star Alliance.

Skrb za potnike med poletom

Poleg zagotavljanja rednosti poletov in varnos-ti letenja je dobro počutje potnikov med pole-tom naša največja skrb. Pri oblikovanju ponud-be sledimo trendu v rednem prevozu potnikov, upoštevamo pa tudi mnenja naših potnikov. Sledimo vodilu zdrave prehrane, uvedli smo kruh brez dodanih aditivov in možnost izbire tipa sladkorja za potnike v poslovnem razredu.

Več za naše zveste potnike

Miles&MoreZvestobo stalnih potnikov nagrajujemo v pro-gramu Miles&More, ki je po številu članov in v program vključenih prevoznikov ter tudi po mnenju letalskih potnikov vodilni v svetovnem merilu. Število v Sloveniji evidentiranih članov je v letu 2009 naraslo za 11% in jih je sedaj sku-paj 39.665. V Centru za stike s potniki skrbimo za redno obveščanje Miles&More članov o vseh novostih in ugodnostih v zvezi z našimi poleti ter izvajamo prenos in kontrolo podatkov o naletu članov do centralnega sistema.

Adria Corporate Card Zvestobo korporativnih kupcev nagrajujemo v okviru programa Adria Corporate Card, ki šteje 305 nosilcev kartice. V letu 2009 se je v pro-gram vključilo 36 novih pravnih oseb, število opravljenih poletov nosilcev pa je upadlo za

Pristen odnos, hitra odzivnost na povpraševanje in fleksibilnost pri reševanju zapletov so ključnega pomena za naše kupce in vse to pri našem delu upoštevamo.

23

11% glede na predhodno leto. Naš spletni por-tal smo nadgradili z BTB stranjo za spremljanje korporativnega računa, kjer lahko naši korpora-tivni kupci sami kadarkoli preverijo svoje stanje zbranih/porabljenih točk in bonitet.

Adria-Diners Club-Miles&More partnerska kartica V sodelovanju z Diners Clubom Slovenija lah-ko imetniki plačilne kartice Diners Club-Adria M&M zbirajo milje tudi z vsakim nakupom s to kartico. Število tako zbranih milj na računih v M&M je v letu 2009 naraslo za 5%, število imet-nikov kartice pa za 8%.

6. pogoji poslovanja v letu 2009

Podatki AEA•Podatki IATA•

Leto 2009 je najbolj zaznamovala vsesplošna recesija, ki se je v EU pokazala v 4,1% padcu BDP, v Sloveniji je ta padec znašal 7,8% in je bil najvišji po letu 1992, ko je upadel za 8,9%. Brezposelnost se je v EU povečala na 9,5%, v Sloveniji je v decembru znašala 6,8%. Inflacija pa se je v EU znižala na 1% (v letu 2008 je znašala 3,7%), v Sloveniji pa je znašala 2,1%. Za leto 2010 napovedujejo za EU šibko in dolgotrajno okrevanje ter rast BDP v višini 0,7%.

Cene surovin na svetovnih trgih so se v letu 2009 znižale, energija se je pocenila celo za 37%. Nafta se je v prvem polletju cenila, v drugi polovici leta pa se je začela ponovno dražiti in v povprečju dosegla ceno 61,86 dolarja za

sodček. V letu 2010 napovedujejo povprečno ceno na nivoju 75–78 dolarjev.

Evro je na račun šibke gospodarske aktivnosti v ZDA od marca do novembra pridobival v razmerju do dolarja in je bil v novembru vreden 1,491 dolarja, v povprečju pa v letu 2009 1,393 dolarja. Decembra pa se je dolar začel ponovno krepiti in za leto 2010 napovedujejo tečaj na ravni 1,25–1,30 dolarja za evro.

Globalna finančna in gospodarska kriza je močno vplivala na upadanje povpraševanja po letalskih prevozih, na rast ključnih stroškov poslovanja in na zmanjševanje prihodkov v zadnjem letu in pol. Kriza povpraševanja

24


Vir: IATA, februar 2010

se ni odrazila le v zmanjšanem obsegu povpraševanja, pač pa tudi v spremenjeni strukturi povpraševanja. Zmanjšanje števila potnikov v visokih cenovnih razredih (poslovni potniki) je namreč večje od povprečnega zmanjšanja števila potnikov in se giblje med 20 in 40 odstotki. Letalski prevozniki so se na zmanjšanje povpraševanja, na katerega dodatno vplivata epidemija virusa H1N1 in naraščanje cene goriva, odzvali z ukrepi za znižanje stroškov. Najpogostejši med njimi so letenje z optimalno hitrostjo (nižja hitrost – optimalna poraba), nadomeščanje manj učinkovitih letal z novejšimi, diferenciacija produkta, uvajanje doplačil za osnovne storitve in zmanjšanje kapacitet na trgu (ukinjanje frekvenc in linij, prizemljitev letal).

Zaradi razkoraka med višino padca števila potnikov in manjšim znižanjem razpoložljivih kapacitet na trgu se letalski prevozniki v globalnem merilu soočajo z izgubami in likvidnostnimi problemi, ki so razlog za stečaje in koncentracijske procese. Veliko prevoznikov se je umaknilo s posameznih trgov, na katere ne bodo več vstopili. V globalnem merilu iščejo nekatere družbe kot izhod iz krize strateške partnerje, veliko število nizkocenovnih prevoznikov pa je bodisi omejilo kapacitete ali pa prenehalo z opravljanjem dejavnosti.

Recesija bo imela dolgoročne posledice in v letalski industriji pomeni potrebo po strukturnih spremembah. Povzročila je spremembo vzorcev vedenja potrošnikov glede osebne potrošnje kot tudi spremembe v vedenju poslovnih subjektov. Povečuje se nagnjenost potrošnikov k varčevanju in število turističnih potovanj se manjša, kar posledično zmanjšuje povpraše-vanje po letalskih prevozih (ekonomski segment potnikov). Cena je zlasti na kratkih linijah postala edini ali pa vsaj najpomembnejši odločilni dejavnik pri izbiri letalskega prevoznika.

Letalski prevozniki se morajo prilagajati novim okoliščinam poslovanja, za katere so značilni: večja brezposelnost prebivalstva, šibko in dolgotrajno okrevanje gospodarstva, stag-nacija plač, minimalni dobički ali celo izgube dela in stečaji podjetij, doseganje pozitivnega

poslovnega izida z zmanjševanjem stroškov namesto z rastjo prihodkov, slabša dostopnost finančnih sredstev ter višji stroški najemanja kreditov in možnost nenadnih ter skokovitih rasti stroškov goriva.

Okrevanje v potniškem segmentu zavira več dejavnikov, med glavnimi visoka zadolženost potrošnikov in visoke zaloge, ki napovedujejo nadaljnje slabosti na prihodkovni strani tudi v letu 2010. Hkrati z upadanjem prihodkov pa se zlasti eksterni stroški večinoma zaradi mo-nopolnih razmer ne držijo zakonitosti recesije, saj smo bili priča dodatnemu povečevanju stroškov letaliških storitev in navigacije.

Negativni trendi v poslovanju naj bi se v de-javnosti letalskega prometa po ocenah AEA in IATA nadaljevali tudi leta 2010. Kljub temu, da se v začetku 2010 že kažejo znaki okre-vanja v smislu večjega povpraševanja, ostajajo povprečni prihodki na potnika na nižjih nivojih, kot je bilo sprva pričakovano, hkrati pa so začeli naraščati tudi stroški goriva. V letu 2010 naj bi bili sicer priča gospodarski rasti, vendar pa bo ta relativno šibka in verjetno ne bo zadostovala za bistveno povečanje povpraševanja po letal-skih prevozih, predvsem v poslovnem razredu. Zato bodo ostali povprečni prihodki na potnika šibki. Izgube naj bi se zmanjšale, vendar naj ne bi bilo pozitivnih rezultatov pred letom 2011.

Podatki AEA

V letu 2009 se je število potnikov, ki so jih pre-peljali prevozniki, člani AEA, zmanjšalo za 5,8%, število potniških kilometrov za 4,5% in število razpoložljivih sedež kilometrov za 4,2%. Na letih znotraj Evrope se je število potnikov zmanjšalo za 6,7%, na letih med Evropo in Severno Ame-riko za -5,7%, med Evropo in Južno Ameriko za -5,5%, med Evropo in Daljnim vzhodom za -6%, med Evropo in Bližnjim vzhodom pa se je število potnikov povečalo za 7,6%.

Število potnikov v letu 2009 je bilo za 20 mili-jonov manjše kot v letu 2008, kar v zadnjem desetletju močno presega največji padec v letu 2001, ko je število potnikov zaradi dogodkov 11. 9. padlo za 14 milijonov.

Recesija bo imela dolgoročne posledice in v letalski industriji

pomeni potrebo po strukturnih

spremembah. Povzročila je spremembo vzorcev

vedenja potrošnikov glede osebne potrošnje

kot tudi spremembe v vedenju poslovnih

subjektov.

25

Tovorni promet prevoznikov AEA se je zmanjšal za 16,5%, najbolj na linijah med Evropo in Daljnim vzhodom (-22,8%).

Podatki IATA

Leto 2009 je bilo po vojni najslabše v zgodovini letalske industrije, ki je izgubila dve in pol leti rasti v potniškem in tri in pol leta rasti v to-vornem prometu.

Na letnem nivoju se je število potniških kilo-metrov zmanjšalo za 2,5% na globalni ravni. Največji padec za 5,2% je bil zabeležen v Severni Ameriki, sledijo azijsko-pacifiška regija s -4,6%, Evropa s -3,3% in Afrika z -2%; Južna Amerika je zabeležila ničelno rast, medtem ko je Bližnji vzhod edini dosegel rast v višini 11,2%.Tovorni promet, merjen s tonskimi kilome-tri, se je zmanjšal za 10,1%. Največji padec je prizadel Evropo – 16,1%, sledi Severna Amerika z -10,8%, Afrika z -9,2%, azijsko-pacifiška regija z -9,1%, Južna Amerika z -4,0%, Bližnji vzhod pa je edini zabeležil rast v višini 3,9%.

Prihodki so se na globalni ravni znižali za 15%, prihodek na potnika za 14% v potniškem pro-metu in prihodek na tonski kilometer za 14,2% v tovornem prometu. Ocenjena izguba celot-

ne industrije znaša 9,4 milijarde USD. Največjo izgubo so imeli evropski prevozniki, znašala je 3,8 milijard USD; prevozniki Severne Amerike so izgubili 3,1 milijard USD, prevozniki azijsko-pacifiške regije 2,7 milijard USD, prevozniki Bližnjega vzhoda 0,5 milijard USD, afriški pre-vozniki 0,2 milijard USD, dobiček pa so zabeležili le prevozniki Južne Amerike, in sicer v višini 0,8 milijard USD.

Rast števila prepeljanih potnikov in carga v zadnjih mesecih leta 2009 (slika) že nakazujejo pozitiven trend v letu 2010. Kljub temu pa IATA ne pričakuje povratka prihodkov na nivoje iz leta 2008 prej kot v letu 2012 zaradi nadaljnjih pritiskov na padanje povprečnega prihodkana potnika, ki bodo največji v Evropi in ZDA. Povprečna cena goriva naj bi bila leta 2010 višja kot leta 2009 in bi znašala 75 USD na sodček nafte. Tako naj bi stroški goriva v letu 2010 pred-stavljali 26 odstotkov vseh operativnih stroškov, to pa je kar dvakrat toliko kot v letih 2001 in 2002. Skupna izguba letalskih prevoznikov v letu 2010 naj bi dosegla 5,6 milijard USD; od tega naj bi največjo izgubo zabeležili evropski prevozniki in sicer v višini 2,5 milijard USD.

7. poslovni segMenti

7.1. Redni promet7.2. Čarterski promet7.3. Oddajanje letal7.4. Trženje

medijskega prostora

7.5. Prevoz tovora7.6. Vzdrževanje letal

tretje osebe7.7. Izobraževanje,

letalska šola


0 %

10 %

20 %

30 %potniki tovor

-30 %

-20 %

-10 %

jan.

08

mar

. 08

maj

08

julij

08

sep.

08

nov.

08

jan.

09

mar

. 09

maj

09

julij

09

sep.

09

nov.

09

jan.

10

7.1. Redni prometTržna strategija

V skladu s poslovno usmeritvijo in razvojem podjetja je letenje na rednih linijah osrednja in ključna poslovna dejavnost, ki jo dopolnju-jeta čarterski prevoz in prevoz tovora. Osnovni strateški cilj Adrie Airways v segmentu prevoza potnikov na rednih linijah je širjenje mreže letov

preko Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Široka mreža letov je za dolgoročno rast in obstoj letalskega prevoznika ključnega strateškega pomena ter kot takšna tudi njegova glavna konkurenčna prednost. S tem namenom krepimo obstoječe linije z novimi frekvencami

26

Rast potnikov in tovora 2008–2009


in odpiramo nove redne povezave med Slo-venijo in Evropo. Z dodatnimi frekvencami na obstoječih linijah si prizadevamo za ohranitev in povečanje tržnih deležev, z novimi linijami pa dodajamo nove perspektivne trge. Ena izmed ključnih strateških prednosti je članstvo v združenju letalskih prevoznikov Star Alliance – z leti na večja evropska vozlišča omogočamo našim potnikom preko mreže letov prevozni-kov združenja Star Alliance povezavo s 1077 letališči v 175 državah po vsem svetu. Hkrati omogočamo našim zvestim potnikom zbiranje in koriščenje nagradnih milj na vseh letih pre-voznikov Star Alliancea.

Med naše ključne sposobnosti in primerjalne prednosti, ki jih skušamo ohranjati in izboljševati, štejemo hitre in udobne povezave na direktnih letih, vozni red, prilagojen potrebam potnikov, cenovno konkurenčnost ter kakovost naših storitev. Adria je podjetje, ki ga odlikujejo individualen pristop, odzivnost in prilagodljivost. Razvija se v letalsko družbo, ki je prepoznavna po prijaznosti svojega osebja in tenkočutni pozornosti do potnikov.

Konkurenca

Trend povečanja konkurence na ljubljanskem letališču, ki je bil najbolj izrazit v obdobju od 2002 do 2005, se umirja. Na domačem trgu se je delež rednih potnikov Adrie Airways zmanjševal od leta 2001, ko je znašal 93%, do leta 2005, ko je znašal 73%. V letu 2006 se je delež rednih potnikov Adrie Airways povečal za 0,5 odstotnih točk glede na predhodno leto. V letu 2007 je delež rednih potnikov Adrie znašal 73%, v letu 2008 pa se je še dodatno povečal na 79% ter se leta 2009 znižal na 78%.

Z ljubljanskega letališča je v letu 2009 letelo devet rednih letalskih prevoznikov. Poleg konkurence rednim linijam Adrie Airways konkurirajo nekateri izmed teh prevoznikov (s svojo mrežo letov) tudi mreži povezav, ki jo Adria omogoča preko evropskih vozlišč z mrežo letov Star Alliancea. Poleg rednih pre-voznikov na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana predstavljajo konkurenco naši mreži iz Lju-bljane prevozniki, ki letijo s sosednjih letališč (iz Trsta, Gradca, Celovca in Zagreba).

Največjo konkurenco za segment potnikov, ki potujejo iz jugovzhodne proti zahodni Evropi in obratno, nam predstavljajo drugi mrežni pre-vozniki, ki konkurirajo s svojimi vozlišči in mrežo letov, za isti trg in povečanje svojega tržnega deleža pa se borijo tudi nekateri čarterski pre-vozniki.

Adria Airways je svoje letenje oz. poslovanje na trgih zahodne Evrope v preteklih letih utrdila in povečevala število tedenskih oz. dnevnih frekvenc. Boljši produkt pomeni tudi več po-vezav preko vozlišča v Ljubljani ter boljšo pozicijo na trgu.

Konkurenca na domačem in tujih trgih se bo še naprej krepila, zato bo učinkovitost in razširjenost mreže poletov ključna konkurenčna prednost tudi v prihodnje.

V letu 2009 smo uvedli novo linijo v Madrid, ka-mor smo v poletni sezoni leteli 2-krat tedensko. Linije, ki smo jih leteli samo v poletni sezoni: Atene (3 tedensko), Barcelona (2 tedensko), Bukarešta (4 tedensko), Dublin (1 tedensko), Manchester (2 tedensko) in Ohrid (3 teden-sko). Linije, kjer smo povečali število tedenskih frekvenc v poletni sezoni: Istanbul (s 7 na 9), Podgorica (s 3 na 4), Priština (s 7 na 14), Sko-pje (s 13 na 14) in Tirana (z 10 na 12). Linije, kjer smo v zimski sezoni povečali število tedenskih frekvenc: Istanbul (s 7 na 10), Pariz (z 12 na 14), Podgorica (s 3 na 4), Priština (s 7 na 11). Linije, kjer smo v poletni sezoni 2009 zmanjšali število letov: Frankfurt (s 25 na 20), München (s 26 na 21), Sarajevo (s 13 na 7) in Dunaj (z 28 na 21). Linije, kjer smo v zimski sezoni zmanjšali število frekvenc: Bukarešta, kamor nismo leteli, Copen-hagen (s 4 na 3), Kijev (s 4 na 3) in Varšava (s 5 na 4), Skopje (s 13 na 10 tedensko), Priština (s 13 na 11), Tirana (z 10 na 7 tedensko). Skupaj smo število rednih letov v letu 2009 zmanjšali za 4%. Na tujih trgih poskušamo izboljšati svojo pri-sotnost in razpoznavnost z raznimi strateškimi partnerstvi, tako z domačimi kot tudi tujimi ponudniki turističnih storitev, s sklepanjem code-share dogovorov, v okviru Star Alliancea pa postajamo na tujih trgih čedalje bolj pre-poznavni kot kvaliteten in zanesljiv prevoznik. Na ostalih linijah je bilo število tedenskih letov enako kot v letu 2008.

Delež prodaje rednih linij po trgih v letu 2009

40 % EU, Skandinavija, Švica31 % Slovenija17 % JV Evropa 12 % Ostalo

SlovenijaEU, Skandinavija, Švica

JV EvropaOstalo

12%

17%

40%

31%

SlovenijaEU, Skandinavija, Švica

JV EvropaOstalo

12%

17%

40%

31%


27

Ključni dejavniki v poslovnem okolju

Leto 2009 je v največji meri zaznamoval občuten padec števila potnikov in padec pri-hodka na potnika kot posledica poglobljene krize na svetovnem in evropskem trgu. Spre-membe so prizadele vse segmente potnikov, tako poslovne kot tudi turistične. Globalna kri-za je omejila gibljivost potnikov in upočasnila planirani razvoj ekonomije, ki v modernem času zahteva povečano mobilnost. Poslovna potovanja so bila omejena na vseh področjih: opazen je premik potnikov iz poslovnega v ekonomski razred, zmanjšalo se je število po-tovanj in število poslovnih potnikov. Letal-ska industrija kljub izredno nizkim cenam ni zabeležila povečanega povpraševanja, da bi nadoknadili izgubo, ki jo je povzročil padec prihodka na potnika. Adria Airways je svojo prodajno politiko ter pristop trgu, agentom in potnikom prilagajala in spreminjala hitro in v skladu z njihovimi potrebami. V letu 2009 smo na Adrii spodbujali prodajo s številnimi prodaj-nimi in promocijskimi akcijami, s katerimi smo zajeli vse segmente potnikov. Odzivnost trga kljub vsem ugodnostim ni bila zadovoljiva oz. ni v celoti izpolnila naših pričakovanj.

Podobno je bilo na trgu mrežnih povezav iz evropskih mest proti balkanskim destinacijam. Negotovost zaradi nepoznavanja trajanja in in-tenzivnosti krize je spremenila tako poslovne kot tudi osebne potrošniške preference. Prvi ukrepi in odrekanja v kriznem obdobju so uki-nitev ali zmanjšanje turističnih potovanj in do-pustov ter skrbno planiranje vseh sekundarnih potreb. Temu ustrezno je bilo potrebno manjši

in cenovno občutljivi populaciji omogočiti pri-lagojeno ponudbo. Za vse letalske prevoznike in tudi za Adrio je to pomenilo dodatno po-nudbo v nižjih cenovnih razredih in posledično nižje prihodke. Kljub vsem navedenim negativnim vplivom je Adria Airways v letu 2009 na določenih trgih povečala število potnikov.

Delež rednih potnikov je v primerjavi z vsemi potniki, ki smo jih prepeljali v letu 2009, znašal 83,4 %, kar je za 1,4 odstotne točke manj kot v letu 2008. V rednem prometu smo v letu 2008 realizirali 23.441 letov, kar je za 4% manj kot v letu 2008 in 1% manj od planiranega. Na rednih linijah smo prepeljali 953.378 potnikov, kar je za 14% manj v primerjavi z letom prej ter 2% manj od planiranega. Izkoristek potniške kabine se je zmanjšal za 5% in je znašal 60,16%, kar je za eno odstotno točko manj, kot smo načrtovali.Delež prihodkov rednega prometa, ki vključuje prihodek prepeljanih potnikov in prihodke od plačila prtljage, znaša 72% celotnih prihodkov Adrie Airways ter 83 % prihodkov iz naslova ko-mercialnega letenja. V letu 2009 je znašal pri-hodek od rednega prometa 115.767.185 EUR in je bil v primerjavi z lanskim letom nižji za 19%.

Napoved za prihodnje obdobje

V letu 2010 bomo glede na upadanje povpraševanja prilagajali kapaciteto gibanju povpraševanja, kar pomeni zmanjševanje števila frekvenc na nekaterih linijah, omejili pa smo tudi načrtovano širitev mreže letenja. V skladu s potrebami potnikov načrtujemo novo linijo med Ljubljano in Beogradom šestkrat tedensko ter ponovno vzpostavitev sezonskih

Indeks povečanja potnikov, letovin zasedenosti potniške kabinev rednem prometu leta 2009 in 2008

2009 2008

LF

Leti

Potniki

0 30 60 90 120

117

115

98

88

96

96

2009 2008

LF

Leti

Potniki

0 30 60 90 120

117

115

98

88

96

96

2009 2008

LF

Leti

Potniki

0 30 60 90 120

117

115

98

88

96

96

28

0

37.500.000

75.000.000

112.500.000

150.000000

2007 2008 2009

114.

883.

000

143.

581.

000

115.

767.

000

108125

81

indeksprihodki – redni promet v EUR

0

37.500.000

75.000.000

112.500.000

150.000000

2007 2008 2009

114.

883.

000

143.

581.

000

115.

767.

000

108125

81

indeksprihodki – redni promet v EUR


Splošna situacija

Zaostrene gospodarske razmere na slovenskem in tujih trgih, kjer Adria Airways trži svoje storitve, so v letu 2009 vplivale tudi na prodajo čarterskih letov.

Najbolj očiten vpliv vidimo v segmentu turistične industrije, kjer smo se srečevali z zmanjšanim povpraševanjem in smo po nekajletni konstantni rasti števila letov, potnikov in prihodka v letu 2009 beležili stagnacijo tako števila realiziranih letov kot tudi števila potnikov.

V letu 2009 smo realizirali 2.692 letov, kar je za 1% manj kot v letu 2008, in prepeljali 190.164 potnikov, kar je za 4% manj kot v letu 2008.

Serije čarterskih letov

Na domačem trgu so bile nosilni produkt serije čarterskih letov, ki smo jih v poletni sezoni odleteli tako za slovenske kot tudi za tuje touroperatorje, ki tržijo svoje produkte na slovenskem trgu. Z 68% tržnega deleža (v letu 2008 je znašal tržni delež 69%) smo ohranili vlogo vodilnega čarterskega prevoznika na slovenskem trgu. Navedene serije čarterskih letov letimo na uveljavljene destinacije

na področju Sredozemlja, med katerimi izstopajo grški otoki in celoletni destinaciji Hurgada in Sharm el Sheik. Za tuje kupce smo realizirali tri serije incoming čarterskih letov v Slovenijo. Tako smo z leti Lju-bljana–Tel Aviv–Ljubljana ohranili svojo prisot-nost na izraelskem trgu, ponovili serijo Ljublja-na–Kristansund–Ljubljana in dodali novo serijo Ljubljana–Saint Petersburg–Ljubljana.

»Ad-hoc« leti

V preteklem letu smo v evropskem prostoru še utrdili sloves zanesljivega in kvalitetnega prevoznika, vendar se je zaradi splošne krize povpraševanje nekoliko zmanjšalo, še vedno pa smo uspeli obdržati ključne kupce.

Na področju ad hoc letenja je bilo leto 2009 v primerjavi z letom 2008 v prihodkovnem smislu nekoliko slabše, ustvarili smo za 15% manj prihodka, vendar smo uspeli ohraniti večino prihodka, ustvarjenega na tujih trgih (predvsem letenje po Evropi za zelo zahtevne naročnike, kot so avtomobilski proizvajalci, orkestri, posebne skupine znanih podjetij in seveda športne skupine), ki je za nas ključnega pomena.

linij med Ljubljano in Madridom, Barcelono, Stockholmom dvakrat tedensko ter z Atenami trikrat tedensko.V letu 2010 načrtujemo za 2% večje število letov v primerjavi z letom 2010 in enako

povečanje števila potnikov v primerjavi z letom 2009. Tedensko bomo v visoki sezoni ponujali 258 frekvenc na rednih linijah.

Prihodki: redni promet − potniki

7.2. Čarterski promet

29

Načrti in cilji za leto 2010

V letu 2010 ostaja čarterski prevoz komplemen-tarna dejavnost rednemu prometu in je usmer-jena predvsem na optimiranje donosnosti in ne zgolj na povečevanja obsega. Tako načrtujemo enak obseg letenja kot v preteklem letu (2.700 letov in 190.000 potnikov). Glede na razmere in povpraševanje na trgu na eni strani še vedno pričakujemo zmanjšano povpraševanje, pritisk na cene in povečano konkurenco v segmentu čarterskih serij.

Da se kriza na evropskem trgu počasi umika, opažamo tudi na povečanju povpraševanja na področju »ad-hoc« letenja, kjer pa se bo v prihodnje povečala tudi konkurenca, a če

bomo ohranili zmerne cene za dobro kvaliteto ter ohranili zaupanje strank, se nam bo lahko »ad-hoc« letenje za tuje naročnike povečevalo. Poudariti je potrebno tudi dejstvo, da je »ad-hoc« letenje najmočnejše v obdobjih nizkih se-zon, ko so letala slabše zasedena in je potreba po prilivih večja.

Prav optimalna kombinacija obeh segmen-tov, hitro odločanje, s katerim reagiramo na vse priložnosti na trgu, sprotno reagiranje na področju cenovne politike, kjer visoki stroški financiranja in osciliranje kupne moči ter ne-stabilnost cen goriva narekujejo sprotno prila-gajanje cenovnih nivojev in skrb za ohranjanje kakovosti storitve, bodo pogoji za uspešno poslovanje.

7.3. Oddajanje letalTržna strategija

Pri oddajanju letal v najem sledimo cilju opti-mizacije flote predvsem v času, ko nekaterih letal zaradi nizkega povpraševanja ne potrebu-jemo za lastno letenje. Gre predvsem za zim-sko obdobje, ko je povpraševanje po čarterskih poletih nižje, prav tako pa se zmanjša število rednih potnikov in se jih prerazporeja na letala z manjšo kapaciteto. Zaradi zagotavljanja nad-zora nad stanjem letal oddajamo letala samo v »wet-lease« najem. Oddajanje letal v obdobjih manjših potreb na lastnem trgu pa prispeva k zmanjševanju poslovnih rizikov.

Konkurenca

Od novembra do marca se zaradi presežne po-nudbe v nizki sezoni pojavlja na trgu močna konkurenca. Večina evropskih prevoznikov ima višek kapacitet in jih oddaja po izredno nizkih cenah. Gre predvsem za segment letal tipa A-320, kjer so v prednosti čarterski prevozniki z nižjimi stroški operacije in visokim številom sedežev. Največji konkurenti so prevozniki iz vzhodne Evrope in področja novih članic EU ter čarterski prevozniki, ki nemalokrat odda-jajo letala tudi pod lastno ceno, kar pa se je dolgoročno izkazalo kot neučinkovito.

Drugi pomembni dejavniki tržnega položaja

Kot večina srednjeevropskih prevoznikov se tudi Adria Airways srečuje s problemom izra-zite »sezonskosti« predvsem na področju večjih letal tipa A-320. V poletnih mesecih je na trgu premalo kapacitet, v zimskih mesecih pa ravno obratno. V zadnjih letih ugotavljamo, da posta-jajo 20 let stara letala za oddajo neprimerna predvsem zaradi večje ponudbe novih letal v tem segmentu ter zakonskih omejitev večine svetovnih letalskih oblasti (omejitve najema do 15 let starih letal). Po letalih tipa CRJ-200 in CRJ-900 v preteklosti ni bilo večjega povpraševanja, vendar v času krize zaznavamo povpraševanje tudi po manjših tipih letal, kjer dosegamo tudi boljše cene, saj praktično nihče ne oddaja letal tega segmenta.

Letalski prevozniki naročajo nova letala, zato se možnost oddaje predvsem v zimskem obdob-ju zmanjšuje. Tudi na trgih, kjer je bilo do sedaj pomanjkanje kapacitet (Indija, Kitajska, Bližnji vzhod, severna Afrika), prevozniki naročajo nova lastna letala, zato bo povpraševanja po najemu temu primerno manj. Glede na prenovo flote lastnih letal tipa A-320 si bomo s prihodom novih letal A-319 izboljšali konkurenčnost v segmentu oddaje letal. Prednost imamo pred-vsem zaradi bogatih izkušenj in visoke kvalitete

30


Komuniciranje z mediji

Mediji letalskih prevoznikov predstavljajajo zaradi svoje ekskluzivnosti atraktivno okolje za oglaševanje, saj so potniki izpostavljeni oglasnemu sporočilu ne samo večji del poto-vanja, ampak tudi pred samim poletom in po njem. Različne skupine potnikov pa omogočajo ciljno oglaševanje.

To dejstvo učinkovito izkoriščamo tudi v Adrii Airways, saj s širokim naborom najrazličnejših medijev, tako tiskanih kot ambientnih, nudimo našim naročnikom različne komunikacijske poti in indvidualne rešitve. Zato so tudi mediji Adrie Airways učinkovito orodje za promocijo uglednih blagovnih znamk in storitev, tako domačih kot tudi tujih. Zahvaljujoč neposred-nemu in stalnemu kontaktu s potniki, pred-stavljajo mediji Adrie Airways odlično okolje za oglaševanje domačih in tujih blagovnih znamk. Pri trženju medijev skrbno upoštevamo vred-nost blagovne znamke Adria Airways. Medije lahko prilagodimo tako potniku, ki potuje v poslovnem razredu, kot tudi tistemu, ki potuje v ekonomskem ali na čarterskih poletih.

Oglaševalce v naših medijih izbiramo predvsem glede na to, kako se dopolnjujejo z našo osnov-no dejavnostjo. Odzivi stalnih oglaševalcev

so dobri, saj nam poročajo o dobri opaznosti in učinkovitosti njihovega oglaševanja v naših medijih.

Poleg najbolj privlačnega medija za oglaševalce – naše revije In-Flight Magazine – smo tržili oglasni prostor na naslednjih tiskanih, ambientnih medijih in spletni strani: voznem redu, ovitkih letalskih vozovnic, trupu letal, vzglavnikih, osvežilnih robčkih, sladkorju, servi-etah, kozarčkih za tople napitke, podstavkih za kozarce in na nalepkah za prigrizke. Potnikom smo na nevsiljiv način ponudili različen promo-cijski material: sladke pozornosti, revije, kata-loge in letake. Povečali smo sodelovanje s po-nudniki turističnih storitev tako na domačem kot tujem trgu. V sodelovanju z našimi do-bavitelji in oglaševalci smo popestrili ponudbo v potniškem servisu z dodatno promocijsko ponudbo hrane in pijače. Naše najmlajše pa smo na rednih letih razveseljevali z Žitovimi pobarvankami, na čarterskih poletih pa s pro-mocijskimi žogami NLB.

Prihodek od oglaševanja je znašal za leto 2009 1 mio. EUR in je bil za 20% manjši od prihodka iz oglaševanja v 2008. Razlog je zmanjšanje sredstev za oglaševanje kot posledica

operacije, manj konkurenčni pa smo pri ceni.

Pri oddaji letal so ključnega pomena naše pred-nosti zanesljivega in učinkovitega prevoznika, ki je s svojo ceno konkurenčen na trgu.

Rezultati

Z oddajo letal v »wet-lease« najem smo realizirali 6,3 mio. EUR prihodka, kar je za 43% manj kot leta 2008, saj smo večji del leta oddajali le eno letalo tipa A-320. Letalo A-320 je svojo 3,5-letno operacijo v Libiji zaključilo v oktobru 2009.

Zaradi zmanjšanja prometa na lastnem trgu smo maja 2009 zaradi zmanjševanja stroškov najemnin oddali letalo Boeing 737-500 v Ukrajino, prav tako smo za obdobje maj/junij oddali letalo CRJ-200 hrvaškemu prevozniku

Croatia Airlines.


V bližnji prihodnosti se zaradi recesije predvide-va velik presežek letal na trgu, vendar istočasno opažamo, da precej prevoznikov svoja letala v obdobjih nizkih sezon prizemljuje in optimizira obseg lastne operacije (zmanjšuje število letečega osebja), tako da povpraševanje ostaja, vendar bo imela cena še vedno ključni pomen. Konkurenčni bomo lahko le ob zagotavljanju kvalitete ob ohranjanju primerne cene. Z odda-janjem letal v času manjšega povpraševanja na domačem trgu bomo tudi v prihodnje ohranja-li fleksibilnost lastne flote in si tako zmanjševali poslovni rizik.

7.4. Trženje medijskega prostora

31


Skrivnostletenjanileravnotežjesilnic.Jeuspešnoravnotežjeznanjzaposlenih,kivsakdanskrbijozanovepoti.

33

neugodnih gospodarskih razmer, kljub temu pa smo večino naših naročnikov uspeli obdržati in sodelovanje z njimi nadaljujemo tudi v letu 2010.

Adria In-Flight Magazine

Revija še naprej ostaja pomemben medij ko-munikacije z našimi potniki in hkrati zanimiv prostor za oglaševalce, ki se želijo predstaviti v domačem in tudi tujem medijskem prostoru. Adria In-Flight Magazine ostaja brezplačen dvomesečnik, ki je v osnovi namenjen našim potnikom na rednih in čarterskih poletih. Vsa-ka številka revije ima jasno izdelan vsebinski koncept. Z rubrikami in obliko omogoča pred-stavitev najrazličnejših vsebin, ki se pogosto medsebojno prepletajo kot informativni in av-torski prispevki. Bralcu nudi branje zanimivih in privlačnih zgodb, visoko kakovostno fotografi-jo, vse pomembne napotke za varno letenje in dobro prepoznavno vizualno podobo revije same.

Ankete kažejo, da potniki sprejemajo revijo In-Flight Magazine z veliko naklonjenostjo in posebno pozornostjo. Distribucijske poti revije so zato zelo razvejane (predstavništva, poslovni saloni na letališčih turistične organizacije, sejmi v Sloveniji in tujini, določeni hoteli in zdravilišča itd.). Povpraševanje po reviji je izjemno, tako po aktualni številki kot tudi po starejših izvodih.

Poudarek pri promociji storitev

Poudarek pri promociji storitev Adrie Air-ways v l. 2009 je bil na akcijah, s katerimi smo

pospeševali prodajo v nizki sezoni in zapolnili proste kapacitete na izbranih linijah: v mesecu februarju »Valentinovo«, v pomladnih mesecih »Leti, leti, …«, jeseni »Kdor pohiti, leti!«, v de-cembru pa »Praznično nakupovanje«. V pom-ladnih mesecih smo izvedli večjo promocijsko akcijo »Madrid, mesto strasti« ob uvedbi nove linije Ljubljana–Madrid, ki smo jo pričeli leteti z mesecem aprilom. Medijsko smo akcije podprli v tiskanih medijih, na radiu, internetu, disple-jih in plakatnih mestih na letališču ter na LCD ekranih na poštah.

Za dodatno promocijo in pridobivanje baze po-tencialnih novih potnikov smo v juliju izpeljali SMS nagradno igro »Poleti!« S tem smo pridobili nove kontakte za bodoče akcije pospeševanja prodaje, hkrati pa smo lahko definirali najbolj odzivne medije za našo promocijo.

Pri promociji v tujini je uspešnost akcij odvisna tudi od prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije, zato pri načrtovanju iščemo si-nergije z drugimi subjekti v gospodarstvu in se na letni ravni dogovarjamo za skupen nas-top na posameznih tujih trgih. V sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo smo v aprilu in maju izvedli enomesečno oglaševanje v tisku in na spletu v Grčiji, v juniju in juliju večjo enomesečno oglaševalsko akcijo v tisku ter na spletu v Španiji ter v juniju oglaševanje na taksijih v Londonu. Samostojno smo oglaševali povečano število tedenskih povezav v Albaniji, v BiH, Črni gori, na Kosovu, v Makedoniji in v Italiji na področju Pordenone–Julijske krajine.

7.5. Prevoz tovoraTržna strategija

Na področju prevoza tovora je naše vodilo kakovost, kar dosežemo ob hkratnem zagotavljanju čim krajšega prevoznega časa s pomočjo ustreznega prostora na letalih, kjer se lahko realizira obljubljena in kvalitetna storitev na osnovi naše visoke strokovnosti.

Ključni dejavniki v poslovnem okolju

Recesija v tovornem prometu se je odrazila v Adrii Airways podobno kot pri ostalih pre-voznikih, ko smo se skozi celo leto soočali s konstantnim padcem prometa, ki se je konec leta le nekoliko umiril.

Konkurenco predstavljajo predvsem nera-zumno nizke cene tujih prevoznikov, prisotnih na letališču, ki jim naš trg ni primarnega po-

34


mena in lahko prilagajajo cene s ciljem čimbolj onemogočati domicilnega prevoznika. Poleg konkurence pa je problem tudi v čedalje slabši plačilni disciplini, kar povzroča oteženo sodelo-vanje s strankami.

Razmere smo poskušali ublažiti s cenovnim prilagajanjem, pospešene so bile aktivnosti na prodajnem področju v obliki intenzivnejše komunikacije s strankami. Spremljali smo javne razpise podjetij in skupaj s špediterji ponudili konkurenčne cene.

Rezultati

V letu 2009 smo na rednih linijah prepeljali 1.289 ton tovora, kar predstavlja 18% zmanjšanje glede na leto 2008. Zmanjšala se tudi količina prepeljanega tovora na kamionih – 98 ton (in-deks 69%) – in pošte – 665 ton – (indeks 91%) glede na leto 2008. Prihodki so v letu 2009 znašali 2.032.918 EUR (indeks 74%).


Naši cilji so prepeljati:2.037.700 kg generalnega tovora na letalih,•96.000 kg tovora na kamionih,•621.700 kg pošte,•

kar skupno znaša okrog 10% porast glede na leto 2009.

Napovedi za leto 2010 še niso optimistične, ven-dar naj bi prevoz tovora in pošte v drugi polovici leta malenkostno porasel. Cilji niso postavljeni visoko, tudi zaradi minimalno planiranih letov z A-320 v prvih štirih mesecih in predvidenega zaprtja letališča na Brniku v aprilu.

Še vedno bomo prodajne aktivnosti usmerjali na trge, ki so bili do sedaj v strukturi našega prevoza slabo zastopani, in jih poskušali vzpod-buditi k boljšim rezultatom. Aktivnosti bomo usmerili tudi v prodajo na »tretjih trgih« s sklenitvijo pogodb z nekaterimi »off-line« GSA-ji (Italija, Indija, Kitajska).

7.6. Vzdrževanje letal za tretje osebeTržna strategija

Adria Airways je na trgu vzdrževanja regionalnih letal (CRJ) kot Bombardierjev center za Evropo prisotna od leta 2002. Prioriteta je vzdrževanje lastne flote. Delež vzdrževanja za tuje naročnike zaradi omejenih virov variira obratnosorazmer-no z aktivnostmi, ki jih je potrebno izvajati na letalih lastne flote. V letu 2009 je bilo razmerje aktivnosti za tuje naročnike in našo floto 37:63 v prid domači floti. V letu 2009 je bilo izrazito ve-liko dela na domači floti, hkrati se je zmanjšalo delo na tretjih strankah, zato je nastalo razmer-je kot posledica teh dveh parametrov. Razmer-je realizacije prometa na letalih CRJ in družine Airbus se je po načrtih spremenilo na 64:36 v korist Airbus flote. Razmerje v prihodnjem letu bo ostalo na približno enaki ravni, v 2011 pa se bo zaradi že podpisanih dolgoročnih pogodb delež na A-320 floti še povečal.

Pri CRJ floti se delež dela na CRJ-900 v primer-javi s CRJ-200 povečuje, čeprav je posledično prišlo zaradi podaljšanja periode v programu vzdrževanja na CRJ-900 v drugi polovici leta do

premaknitve večjih pregledov za približno leto dni. Naše marketinške in prodajne aktivnosti so usmerjene k direktnim stikom s potencialnimi kupci in ta politika se bo nadaljevala še v prihod-nje, saj po izkušnjah prinaša največje rezultate. Dodatno se usmerjamo tudi na oglaševanje po internetu in v strokovnih revijah.

Leto 2009 je postavilo neke vrste nov mejnik v vzdrževanju letal pri nas, saj smo se prvič soočili z občutnim padcem dela v poletnih mesecih. Zaradi zmanjšanja evropske flote za cca. 15% , najbolj se to pozna na floti CRJ-200 (ta letala dajeta iz operacije dva evropska velika prevoznika – Austrian Airlines in Lufthansa City Line), so vsa večja dela na letalih koncentrirana na jesenske, zimske in zgodnje pomladanske mesece. Kot že v letu 2008 smo imeli v han-garjih vedno več strank iz držav izven Evrope (Rusline, Nova Air). Tudi v prihodnje kaže na pestrost strank iz teh dežel (Estonija, Ukrajina, Libija, Kenija, Indija, Kitajska). Razlog za to je v prodaji evropske CRJ-100/200 flote na obrobje

35

Evrope in dlje. Pojavlja se vedno več prevozni-kov s floto CRJ v deželah Bližnjega vzhoda. V letu 2009 smo povečali število veljavnih pogodb in z večino obstoječih strank ohranili ali podaljšali pogodbe.

V avgustu 2009 smo podpisali pogodbo za linijsko vzdrževanje treh A-320 letal prevozni-ka Belleair v Tirani. Aktivnosti smo razširili na področje A pregledov in popravil. Pri linijskem vzdrževanju se odpirajo nove možnosti v deželah vzhodne Evrope. Neplanirani prihodki se kažejo tudi na področju razstavljanja starih letal. Tu sodelujemo z Volvom in Voyagerjem.

V letu 2009 smo na lastni floti opravili za 11% več, na tretjih strankah pa 33% manj delovnih ur kot v letu 2008. V celoti smo opravili 10% manj ur, za 18% zmanjšali stroške najetih delavcev in za 7% zmanjšali število ur redno zaposlenih. V naslednjih petih letih je napovedana pozitivna rast v industriji vzdrževanja letal s povprečno letno stopnjo 3,9%.

V letu 2010 smo planirali povečanje reali-zacije vzdrževanja letal za 6% in zmanjšanje stroškov za 3%. Ena od ključnih aktivnosti bo zmanjševanje stroškov dela in režije in zmanjševanje dela pogodbenih delavcev za 13%. Zaradi zmanjšanja števila C-pregledov na domači floti (tudi zaradi pomladitve flote z dvema A-319) smo planirali povečanje deleža vzdrževanja za tuje naročnike s 37% na 53% in povečanje realizacije za tuje naročnike za 34%. V naslednjih letih pa planiramo ta delež povečevati 5–7% letno.

V letu 2009 smo nadaljevali z intenzivnim usposabljanjem in pridobivanjem licenc tehničnega osebja. V letu 2010 planiramo pri-dobitev licenc in dviga nivoja usposobljenosti za cca 20 mehanikov/tehnikov in tudi uspo-sabljanje inženirskega, delavniškega in NDT kadra. Nove generacije zamenjujejo v pokoj odhajajoče letalsko-tehnično osebje, obenem pa zmanjšujemo tudi število najetih delavcev.

Interne in eksterne tržne grožnje

Poletna sezona 2009 je prinesla nepričakovan in neplaniran padec vzdrževalnih aktivnosti. Ra-zlog je bil posledica krize, ki se je v vzdrževanje

prenesla s 6-mesečnim zamikom. V tem času smo doživeli kar nekaj odpovedi že potrjenih projektov (CRJ flote, ki nam je prejšnja leta zapolnjevala letno sezono).

Od septembra do konca leta smo se po drugi strani soočali z enormno veliko zahtevami, ki jih nismo mogli vseh sprejeti zaradi pomanjkanja prostora in delovne sile. Nekaj odpovedi projektov se je zgodilo tudi zaradi nenadne odprodaje A-320 iz domače flote in posledično na njem opravljenih aktivnosti. V delo smo sprejeli tudi veliko popravilo na enem od A-321 Air Mediterranea, ki je bilo poškodovano v Maliju. Tudi dokončanje tega projekta, ki je bil izpeljan v partnerstvu z Airbus Industries, je povzročil odloge kasnejših projektov.

Leto 2009 je prineslo nadaljevanje nestabilnih razmer v letalstvu in splošno soočanje z ve-dno krajšimi odpovedmi/napovedmi projek-tov tretjih strank. Posledično je zelo oteženo planiranje prostora in osebja.

Pritiski strank po podaljševanju pogodbenih plačilnih rokov so vedno večji, kar nas spravlja v položaj, da stranke preko nabave materiala med projekti kreditiramo tudi po nekaj mese-cev. Tudi siceršnja plačilna disciplina strank se slabša.

Konkurenca na evropskem trgu ponudbe vzdrževanja letal za floto Airbus se je v letu 2009 še povečala. Vzdrževalni centri se na-hajajo še v Bolgariji, na Malti in v Turčiji. Vedno večji pritiski so tudi s strani vzdrževalnih orga-nizacij Bližnjega vzhoda, kjer pa ponujajo cene v USD na nivoju evropske ponudbe v EUR. Po drugi strani se na trgu CRJ flote razmere z za-piranjem vzdrževalnih organizacij gibljejo nam v prid, tako da v prihodnje računamo z večjim deležem dela na CRJ floti tudi iz tega naslova.

Strateški cilji razvojavzdrževalne organizacije:

osamosvojitev Adrie Tehnike, •ohranitev vodilne pozicije na trgu •vzdrževanja letal tipa CRJ-100/200/700/900 in razširitev aktivnosti na vse evropske prevoznike,

Realizacija 2009

Delež opravljenih pregledov zatuje naročnike po tipih letalv letu 2009

38%

25%

19%

Delež opravljenih pregledov za tuje naročnike po tipih letal 2009.

CRJ-900

CRJ-200

A-320

A-3199%

A-3219%

A320

CRJ

LINE

Ostale dejavnosti

28%

Realizacija 2009

3%5%

64%

A320

CRJ

LINE

Ostale dejavnosti

28%

Realizacija 2009

3%5%

64%

A-320CRJLINEostale dejavnosti

36


pridobitev dovoljenja za delo tipa CRJ-•1000 in Challenger ter skladno s tem tudi izpeljavo “start-up” ekip za nove CRJ-1000 prevoznike,prodor na trg prevoznikov Bližnjega vzhoda •(Airbus in CRJ),širitev vzdrževanja na trgu C, 6 Y in 12 Y •pregledov za letala iz družine Airbus (A-319/320/321),sledenje spremembam lastništva flote CRJ •po Evropi in takojšnja vključitev novih last-nikov v pogodbeni odnos, razširitev ponudbe s prodorom na trg •vzdrževanja komponent (npr. podvozje CRJ),razširitev izvajanja tehničnega usposabljanja •– v sodelovanju z Bombardier Training organizacijo in samostojno,razširitev vzdrževanja na generalno aviacijo.•

Naši ključni faktorji uspeha ostajajo visoka motiviranost, fleksibilnost in strokovna uspo-sobljenost vseh kadrov, kvalitetno opravljanje servisnih storitev in konkurenčne prodajne cene ter odločenost za doseganje zastavljenih ciljev.

Tržne aktivnosti, s katerimi bomo povečevali naš tržni delež in spodbujali razvoj novih storitev:

izkoriščanje naših konkurenčnih prednosti, •aktivni pristop (pomoč uporabniku pri •iskanju rešitev),

vzpostavljanje dolgoročnih strateških ali •projektnih povezav z uveljavljenimi subjekti na sorodnih poslovnih področjih,razširitev osnovne dejavnosti vzdrževanja •letal s servisnimi aktivnostmi na obstran-ske dejavnosti (vzdrževanje kompo-nent, konsulting, start up aktivnosti za novonastajajoča podjetja, CAMO aktivnosti za tujo floto),razširitev dejavnosti Part-147 izobraževalne •organizacije pri šolanju mehanikov/tehnikov za tretje stranke, vstopanje v ”joint venture” odnose na trgih, •kjer lahko razširimo svoje dejavnosti (linijsko in bazno vzdrževanje).


Poslovanje v 2010 bo pomenilo nov mejnik v vzdrževanju letal v Sloveniji in širše v Evropi. Nastajanje in propadanje vzdrževalnih orga-nizacij že botrujeta velikim pretokom delovne sile in premikom vzdrževalnih aktivnosti na obrobje Evrope in v predele s cenejšo delovno silo. Temu trendu se bomo z našimi aktivnos-tmi približevali tudi mi. Ti premiki zahtevajo nove pristope, reorganizacijo procesov, večjo fleksibilnost v odzivnosti na hitre spremem-be in dinamičnost v prilagajanju finančnem trgu. Eno od ključnih aktivnosti za zmanjšanje stroškov je še vedno zmanjševanje režije in števila pogodbenih/najetih delavcev.

7.7. Izobraževanje, letalska šolaLetalska šola

Letalska šola Adrie Airways je bila ustanov-ljena leta 1980 ob sodelovanju Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Njen prvotni namen je bil šolanje in usposabljanje pilotov na manjših letalih za pridobitev dovoljenja za poklicnega pilota, kar je bil pogoj za zaposlitev poklicnega oziroma prometnega pilota na velikih potniških letalih. Letalska šola Adrie Airways je z leti prido-bivala na veljavi in je z nakupom novega simu-latorja leta 2007 stopila med prepoznavnejše v Evropi.

V letu 2009 je poleg šolanj za poklicnega pi-

lota letala ter pooblastil, kot so inštrumentalno letenje, letenje na več motornih letalih in nočno letenje, doživela precejšen razcvet pri usposabljanju za pridobitev licence za zaseb-nega/športnega pilota letala (PPL).

Nalet pri programu PPL se je v enem letu povečal za več kot 200% in tako pripomogel k 15% zvišanju celotnega naleta v letu 2009 v primerjavi z letom poprej. Število kandidatov se je v letalski šoli v letu 2009 povečalo za štirikrat, in sicer z 20 na 80 aktivnih študentov. V tem času je šolanje na letalu zaključilo 5 kandidatov

37

v programu zasebni pilot letala, 10 kandidatov na poklicnem usposabljanju (CPL/IFR) ter 2 kandidata na šolanju za pridobitev pooblastila za večmotorno letalo.

Da bi zadostili povečanemu obsegu dela v le-talski šoli, sta se floti petih letal pridružili dve novi letali, namenjeni šolanju za pridobitev licence zasebni pilot letala in pooblastila za inštrumentalno letenje, in sicer letali Piper Pa-38 Tomahawk in Piper Pa-28 Warrior. Iz istega razloga so se naboru inštruktorjev v letalski šoli pridružili tudi trije novi inštruktorji, ki so se prav tako izšolali v Letalski šoli Adria Airways.

Velik poudarek je bil v letu 2009 namenjen tudi teoretičnemu usposabljanju, saj smo v

drugi polovici leta organizirali kar tri teore-tična usposabljanja, in sicer za pridobitev licence športnega pilota letala in inštruktorja letenja. Predavanj se je udeležilo več kot 50 kandidatov.

Proti koncu leta smo pričeli z oblikovanjem celostne podobe in pristopa letalske šole (na primer s pričetkom oblikovanja lastne spletne strani) ter s standardizacijo učnega procesa in se pričeli aktivno pojavljati na letalskih mitingih ter promovirati svojo dejavnost v slovenskih medijih.

V letu 2010 pričakujemo, da bomo ohranili enak oziroma povečan tempo izvajanja us-posabljanj pri letenju za pridobitev zasebne in

* V letu 2008 smo zaradi odsotnosti letala Toma-hawk DAA, ki je namenjen šolanju PPL, uporabljali dodatno letalo Warrior DES. Najem Warriorja se je končal januarja 2009, decembra 2009 pa smo najeli nov Warrior, ki bo namenjen samostojnemu letenju pred CPL.

** Za šolanje kopilotov se uporablja letalo DA-42. V letu 2008 je bilo kar nekaj teh razpisov, medtem ko v letu 2009 potreb po novih kopilotih ni bilo.

poklicne licence letala; z ugodno cenovno poli-tiko pri organizaciji izobraževanja za pridobitev pooblastila za večmotorno letalo pa smo v letu 2009 ustvarili pogoje za povečanje števila kan-didatov na šolanju za omenjeno pooblastilo.

V letu 2010 imamo v načrtu pridobiti določeno število kandidatov iz tujine za usposabljanje na večmotornem letalu in povečanje letnega števila kandidatov na conskem usposabljanju letenja (Base Training) z letalom Airbus.

Tehnično usposabljanjeOddelek Tehnično usposabljanje v skladu z EASA Part-147 in Part-145 regulativo zagotavlja izpolnjevanje potreb:

adrijskega procesa vzdrževanje letal in zu-•nanjih odjemalcev, predvsem letalskih enot v okviru MORS in MNZ, po osnovnem us-posabljanju letalskih mehanikov-tehnikov za licence EASA Part-66 kategorij A, B1, B2 in C, adrijskega procesa vzdrževanje letal po •teoretičnih usposabljanjih za tipe letal Bom-bardier CRJ-200, 700, 900 in Airbus A-319/A-320/A-321 – v drugi polovici 2010 bomo

Nalet po tipih letal in simulatorju

2009 2008

0

375

750

1125

1500

Tomahawk Warrior* Arrow DA-42** SIMULATOR

672

200

612

417365

786

20

575

25

1192

38


dodali še CRJ-1000, adrijskega procesa vzdrževanje letal in zunan-•jih odjemalcev po intenzivnih (PT=Practical Training) in ekstenzivnih (OJT=On Job Train-ing) praktičnih usposabljanjih za tipe letal Bombardier CRJ-200, 700, 900 in Airbus A-319/A-320/A-321, adrijskega procesa vzdrževanje letal po kon-•tinuiranih usposabljanjih s področij »Human Factors«, »Technical Updates« in »Company Procedures«, osvežilnih in priložnostnih us-posabljanj.

Oddelek Tehnično usposabljanje zagotavlja izpolnjevanje potreb svojih odjemalcev z last-nim izvajanjem usposabljanja ali s posredo-vanjem izvajanja drugih ponudnikov, vendar v vsakem primeru oblikovano v celostno storitev z vso potrebno organizacijsko, koordinacijsko in logistično podporo.

V letu 2009 smo nadaljevali z uvajanjem so-dobnih CBT (Computer Based Training) in pred-vsem WBT (Web Based Training) usposabljanj – v skladu s potrebami odjemalcev, infrastruk-turnimi možnostmi, ekonomsko in logistično računico ter zakonodajnimi omejitvami.

Zaradi kadrovskih omejitev smo se na področju lastnega izvajanja usposabljanj v letu 2010 osredotočili na izvajanje intenzivnih praktičnih usposabljanj za tipe letal za zunanje odjemalce. Dogovori o razširitvi pogodbenega sodelovan-ja z Bombardierjem v smeri, da Adria postane tudi Bombardierjev pooblaščeni ponudnik praktičnih usposabljanj za CRJ-200, 700, 900 in 1000, so še vedno v teku.

Usposabljanja s področja prevoza tovora

Usposabljanja s področja prevoza tovora v zračnem prometu izvajamo za notranje in zu-nanje odjemalce od leta 1992. Usposabljanja potekajo v treh modulih:

Pogoji sprejema in IATA standardi za prevoz •tovora,Kargo tarifa in listine za prevoz tovora,•Rezervacijski sistem eChamp (od jeseni 2008 •dalje).

V letu 2009 smo usposabljali zunanje odje-malce: AD Intereuropa Beograd, Intereuropa RTC Sarajevo, Intereuropa Skopje, Intereuropa Kosovo, Rhea Express Podgorica, Intereuropa PE Brnik, RSE OptimaVite Doel Skopje, MAT – Macedonian Airlines, Skopje, Airport Pristina.

Za uporabo rezervacijskega sistema eChamp smo v letu 2009 usposabljali generalne prodaj-ne zastopnike in handling agente za področje prevoza tovora.

Usposabljanja s področja nevarnega blaga

Usposabljanja s področja nevarnega blaga so zakonsko obvezna za vse udeležence v zračnem prometu. Program usposabljanja Ad-rie Airways je odobrilo Ministrstvo za promet RS. Usposabljanja za notranje in zunanje odje-malce izvajamo v petih modulih:

DGT1 – osebje letalskih prevoznikov, •špediterjev in odpravnikov letov, ki je vključeno v odpravo, skladiščenje in natovarjanje tovora in pošte,DGT2 – letalske posadke in planerji •natovarjanja,DGT3 – kabinsko osebje, osebje sprejema •in odprave potnikov in varnostniki, ki pregledujejo potnike, prtljago, tovor in pošto,DGT4 – pošiljatelji nevarnega blaga, •osebje letalskih prevoznikov, špediterjev in odpravnikov letov, ki sprejemajo nevarno blago,DGT5 – osebje letalskih prevoznikov, •špediterjev in odpravnikov letov, ki sprejemajo splošen tovor in pošto brez nevarnega blaga.

Izobraževanje prodajnega osebja

Potrebe po izobraževanju lastnega prodajnega kadra in agentske mreže so nastale pred dvaj-setimi leti in se nato nekaj pred razpadom skup-ne države formirale v okviru Izobraževalnega centra Adria Airways in kasneje kot samostojna enota v okviru sektorja Prodaja in marketing. Poleg izobraževanja lastnega prodajnega kadra je namenjena tudi izobraževanju za trg.

39

Adrijin Izobraževalni center za prodajno oseb-je kot edina tovrstna šola v Sloveniji danes izobražuje lastno prodajno osebje, agentsko mrežo (v Sloveniji in Makedoniji) ter študente UP Turistica iz Portoroža. Izobraževanje poteka na podlagi lastnih programov s področja proda-je in rezervacij, tarif in ticketinga, osvežilnih programov (refresherjev) ter raznih programov delavnic (po potrebi), od leta 1992 pa tudi po IATA UFTAA mednarodnem programu.

Namen tega izobraževanja je usposabljanje prodajnega osebja za prodajo naših prevoznih dokumentov pa tudi ostalih letalskih ponudni-kov, predvsem na slovenskem trgu. S tem Adria s pomočjo svojega IC vzpostavlja svojo prodaj-no infrastrukturo, vstopa v generalni marketing družbe ter izvaja funkcijo nacionalnega letal-skega prevoznika na slovenskem trgu. S svojimi izobraževalnimi programi omogoča agentom sklenitev in ohranitev prodajne pogodbe z IATA in s tem vključitev v prodajno-obračunski sistem IATA BSP.

V letu 2009 smo skladno z načrtom izšolali tri inštruktorje za izvedbo programov v Al-baniji in enega za izvajanje programov na Ko-sovu. Načrtujemo, da bomo z izvedbo šolanj v Albaniji in kasneje na Kosovem začeli v letu 2010.

Kot člani Star Alliancea smo zavezani izobraziti svoje prodajno in drugo osebje o zvezi, njenih članicah, o prednostih za stalne potnike, o produktih in o dogovorjenih procedurah ter znanja občasno osveževati in nadgrajevati. Tovrstno izobraževanje je namenjeno najšir-šemu krogu osebja, ki v procesu letalskega prevoza potnikov prihaja v neposreden stik s potniki: rezervacije in prodaja vozovnic, agentska mreža, check-in osebje, kabinsko osebje, prodajno potniški servis, izgubljena prtljaga ...

Izobraževanje je koncipirano v obliki e-learn-inga z direktnim dostopom v Star Alliance izobraževalni program. V letu 2009 smo pričeli z vzpostavljanjem sistema in načina ter orga-nizacijo te oblike certificiranega izobraževanja. Planiramo, da bo do konca aprila 2010 izobraževanje zaključilo 350 zaposlenih v Adrii Airways. Navedeno izobraževanje nameravamo v letu 2010 vključiti tudi v refresher (osvežitveni tečaj) za prodajne agente v Sloveniji.

Padec prodaje preko agentske prodajne mreže na področju prodaje letalskih dokumentov vseh prevoznikov, članov BSP Slovenija, je rezultiral tudi v občutnem padcu števila udeležencev naših izobraževalnih programov v letu 2009. Ocenjujemo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letu 2010. Podobna situacija je v preteklosti že bila (v začetku 90-ih let), čemur pa je sledilo drastično povečanje potreb po izobraževanju s področja prodajnih znanj, kar pričakujemo v letu 2011.

40


V družbi Adria Airways posvečamo veliko po-zornost investicijski politiki. Strategija investi-ranja temelji poleg vlaganj v letala, roto dele in opremo za vzdrževanje letal tudi na vlaganjih v sodobno računalniško podprto tehnologijo in primerne delovne prostore.

Naša največja investicija v letu 2009 je bila nova, energetsko učinkovita poslovna stavba, zgrajena na Brniku na zemljišču, rezerviranem za razvoj Adrie Airways. Obseg investicije je znašal 6 mio. EUR, zajemal pa je izgradnjo stavbe, ureditev okolice zgradbe, komunalno ureditev, cestne, telekomunikacijske in vodno-kanalizacijske priključke ter notranjo ureditev prostorov.

Dolga leta je imela družba svoje upravne pro-store na dveh ločenih lokacijah, zato združitev le teh omogoča:

zagotavljanje ustrezne notranje in zunanje •povezanosti družbe, ki bo omogočila boljšo organizacijo, hitrejšo informiranost, ažurnost, izboljšano komunikacijo;spodbujanje nadaljnjega razvoja v letalskem •prevozništvu in podjetja kot celote;izboljšanje in povečanje nivoja rasti, katere •osnovni cilj je večanje in optimiziranje ka-pacitet;racionalizacija poslovanja, ki bi se pokazala v •zmanjšanju stroškov poslovanja;osredotočanje aktivnosti na zadovoljevanje •in sistematično preverjanje potreb potnikov, ki bi jim bilo olajšano komuniciranje.

Načrti za leto 2010

Obseg investicij v letu 2010 bo v veliki meri odvisen od pripravljenosti lastnikov za dokapi-talizacijo družbe, saj dodatnega zadolževanja družba v tem trenutku ne prenese, prosti de-narni tok pa bo uporabljen za odplačevanje dolgoročnih obveznosti družbe.

Po zaključku investicije v novo poslovno stavbo v letu 2009 planiramo izgradnjo novega, do-datnega hangarja za vzdrževanje letal v predvi-deni višini 3,5–4 mio. EUR. Z novim hangarjem si lahko povečamo kapacitete za vzdrževanje za tuje naročnike, saj se v zadnjem času spet soočamo s povečanim povpraševanjem na tem področju. Prav tako si pridobimo prostor za kakovostno vzdrževanje lastne flote.

Glede na plan flote za leto 2010 planiramo stroške periodičnega vzdrževanja letal, motor-jev in sistemov v znesku 3,7 mio. EUR; investicije v licence tako letalskega kot tehničnega osebja, računalniške programe, opremo in vzdrževanje zgradb pa bi znašale 1,1 mio. EUR.

8. investiCije

Načrti za leto 2010•

41

Članstvo Adrie Airways v Star Allianceu

V svetu globalizacije je neizogibno povezovanje, ki omogoča neposredno prisotnost v svetovnem letalskem prometu. Prav zaradi tega je Adria Airways leta 2004 postala članica vodilnega svetovnega združenja letalskih prevoznikov Star Alliancea, ki omogoča najbolj učinkovito, hitro in za potnike prijazno povezavo z 855 svetovnimi destinacijami v 155 državah. Adria Airways povezuje z mrežo Star Alliance poleg Slovenije preko križa (hub-a) na ljubljanskem letališču tudi letališča v jugovzhodni Evropi.

V letu 2009 je združenje letalskih prevoznikov Star Alliance zaradi pospešenih širitvenih načrtov in spreminjajočih se potreb svojih članic sprejelo novo strukturo delovanja, s katero je odpravljena dosedanja kategorija regionalnega članstva.

Trije sedanji regionalni člani združenja: Adria Airways, Blue1 in Croatia Airlines so – potem ko so se v preteklih petih letih uspešno izkazali z vzdrževanjem visokih standardov, ki jih določajo zahteve o skladnosti s Star Allianceom – z januarjem 2010 napredovali v status prevoznikov članov združenja Star Alliance.

Z novim statusom se bodo zvišale zahteve po kakovosti, saj bomo morali izpolnjevati vsa pravila in predpise združenja Star Alliance, ki jih določajo predpisi o skladnosti znotraj zdru- ženja t.i. „Star Alliance Assets&Components“. Aktivno smo začeli s pripravami na letne pre-

glede kakovosti združenja Star Alliance, v katere bomo prvič vključeni v letu 2010.

Adria Airways bo kot polnopravna članica Star Alliancea dosegla večjo prepoznavnost svoje blagovne znamke, saj bo njen logotip v prihodnje vključen v skupni seznam logotipov vseh prevoznikov, ki so člani združenja Star Alliance. Polnopravno bo nastopala v skupnih pogajanjih z dobavitelji (gorivo, rezervni deli, letališke storitve), vodilno vlogo pa bo imela tudi pri kreiranju skupnega načrta Star Alliancea za slovenski trg.

Sodelovanje Adrie Airways s tujimi letalskimi prevozniki

Adria Airways je v letu 2009 vodila koordinacijo multilateralne pogodbe o delitvi prihodka (MARS), ki vključuje osem Star Alliance prevoznikov, od katerih imamo s šestimi poglobljeno sodelovanje na podlagi t.i. »Code Share« pogodb. V tem času je bil v MARS vključen Brussels Airlines, dogovorjena pa je bila tudi nadaljnja vključitev BMI in Aegean Airlines. Tudi Scandinavian Airlines je pokazal zanimanje za pridružitev MARS-u.

Kljub temu, da je gospodarska kriza povzročila zmanjšanje povpraševanja po letalskem prevozu potnikov in posledični presežek kapacitet ter povečanje konkurence, pa znotraj tega sistema tuji letalski prevozniki na svojih letalskih dokumentih prispevajo še vedno četrtino prihodka rednega prometa Adrie Airways.

9. partnerstva

Članstvo Adrie •Airways v Star AllianceuSodelovanje Adrie •Airways s tujimi letalskimi prevozniki

42


Leta 2009 smo nadaljevali z vzdrževanjem in razvojem sistema kakovosti. Leta 2003 smo v Adrii pridobili certifikat kakovosti ISO 9001:2000, ki nam ga je podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. S pridobitvijo tega certifikata smo v Adrii Airways zaokrožili vzpostavljanje celovitega sistema kakovosti. Šest let po pridobitvi ISO9001:2000 certifikata za prevoz potnikov, prevoz tovora, vzdrževanje letal in usposabljanje s področja letalstva smo sredi leta 2009 uspešno opravili že drugo obnovitveno presojo, ki je bila hkrati tudi prehodna presoja na novo izdajo standarda ISO9001:2008. Presojevalci niso ugotovili neskladnosti, podali so le 8 priporočil, zato smo v juniju 2009 pridobili certifikat kakovosti ISO 9001:2008.

Sistem vodenja kakovosti v skladu z ISO 9001:2008 vključuje tudi sistem kakovosti s področja komercialnega zračnega transporta EU-OPS in sistem kakovosti s področja vzdrževanja letal Part-145.

Sistem kakovosti s področja komercialnega zračnega transporta EU-OPS, za katerega smo leta 2001 pridobili JAR-OPS 1 certifikat, nam je omogočil, da smo konec leta 2001 začeli z uvajanjem linij znotraj Evropske

unije. Sredi leta 2008 je bil s pridobitvijo EU-OPS certifikata izveden prehod na EU-OPS zakonodajo, ki je nadomestila dotedanji JAR-OPS 1 standard. V okviru sistema kakovosti s področja komercialnega zračnega transporta EU-OPS skrbimo tudi za članstvo v IOSA (IATA Organizational Safety Audit) registru letalskih prevoznikov, ki ga je potrebno vsaki 2 leti obnoviti na podlagi uspešno opravljene IOSA presoje. Kot šesta letalska družba na svetu, ki je prejela svoj prvi IOSA certifikat že leta 2004, smo v januarju 2010 uspešno opravili že tretjo obnovitveno presojo. Sistem kakovosti s področja komercialnega zračnega transporta EU-OPS s svojimi mehanizmi zagotavlja izpolnjevanje vseh zakonodajnih zahtev in upoštevanje dobre prakse tudi na področju letalske varnosti in varovanja.

Sistem kakovosti s področja vzdrževanja letal Part-145, za katerega smo pridobili certifikat leta 1999 in na podlagi katerega je Adria postala leta 2002 eden od dveh pooblaščenih servisnih centrov za letala tipa CRJ na svetu, od marca 2005 vključuje še sistem kakovosti s področja izobraževanja vzdrževalcev letal Part-147, na podlagi katerega lahko Adria sama izvaja usposabljanja s področja vzdrževanja letal s priznano svetovno veljavo.

10. KaKovost

43

Dandanes se zavedamo, da informacijska tehnologija z uporabo sodobnih rešitev aktivno prispeva k oblikovanju kakovostnih poslovnih procesov v okviru tako specifične družbe, kot je naša.

V letu 2009 nam na področju informacijskih rešitev ni manjkalo izzivov. Eden ključnih projektov v tem letu je bilo uvajanje projekta CITP (»Common IT Platform«) v okviru združenja Star Alliance. CITP je skupna, centralizirana platforma za upravljanje s strankami, ki jo gosti Amadeus. Z novim projekom načrtujemo okrepitev storitev za stranke, znižanje stroškov na enoto, znatno pa bomo zmanjšali tako stalne stroške našega razvoja in vzdrževanja IT kot tudi stroške sistema rezervacij.

Uvedba elektronskega poslovanja (e-naročil-nice, likvidacija faktur, elektronska distribucija letalskih priročnikov) nam je vzela nekaj več časa, kot smo sprva načrtovali, zato bo sistem popolnoma zaživel šele v letu 2010.

Postavili smo tudi podlago za nadgradnjo poštnega strežnika, ki bo omogočil povečanje produktivnosti, izboljšanje delovanja na oddaljenih lokacijah in znižal stroške na področju antivirusne zaščite.

Za nami pa je živahno leto tudi na področju dokumentnega sistema. Uvedli smo

elektronsko kroženje pogodb in elektronski proces za obdelave pripomb na let kapitanov in kabinskega osebja.

Dejstvo je, da je razvoj na področju informatike zelo hiter, zato naši zaposleni stremijo k čim boljšemu prilagajanju razmeram, fleksibilnemu iskanju rešitev, veliko pozornost pa namenjamo tudi učinkovitemu sistemu zaščite. Le skupek vseh dejavnikov nam bo omogočil zagotavljanjanje učinkovitega uresničevanja postavljenih poslovnih ciljev družbe.


V letu 2010 bomo nadaljevali z uvajanjem virtualnih in terminalskih strežnikov. Nadgradili bomo poštni strežnik, uvedli sistema MS System Center za centralni pregled in centralno nameščanje aplikacij, da bi zmanjšali stroške vzdrževanja. Nadaljevali bomo s projektom E-Dokumentnega sistema, predvsem želimo uvesti e-naročilnice ter v sistem prenesti likvidacijo faktur in glavno pisarno.

Neprestano bomo delali na optimizaciji poslovnih procesov s ciljem avtomatizacije skozi glavne podporne aplikacije. Uvajali bomo nova BI (poslovna inteligenca) poročila in s tem vodstvu zagotovili boljše poslovne podatke.

11. inForMaCijsKe rešitve

Načrti in cilji za leto •2010

44


Ocena tveganj – ocena verjetnosti nastan-ka kritičnih okoliščin in posledic ter njihovo reševanje – se sistemsko izvede enkrat letno v začetku leta. Skrbništvo nad izvedbo ocen je razdeljeno med vodstvene delavce in stro-kovne sodelavce, poročanje o ocenah pa je del letnega vodstvenega pregleda, kjer se potrdijo ustrezni preventivni in korektivni ukrepi ter ak-tivnosti za zmanjševanje tveganj ali njihovih potencialnih posledic. Največjo pozornost posvečamo kritičnim tveganjem, to je tvegan-jem, ki lahko bistveno vplivajo na spremembo poslovnega izida.

Tekoče obvladovanje tveganj oziroma spre-memb verjetnosti in možnih posledic med poslovnim letom je definirano deloma na nivoju sektorja, kjer nosijo odgovornost za obvladovanje direktorji posameznih sektorjev, deloma pa na nivoju uprave družbe (tveganja, ki zadevajo podjetje kot celoto). Temu ustrezno se sklepi glede ukrepov za reševanje kritičnih tveganj, ki zadevajo določen sektor, spreje-majo na nivoju sektorja (poročanje na kolegiju družbe), sklepi glede ukrepov za reševanje kritičnih tveganj, ki presegajo meje enega sek-torja oz. se nanašajo na družbo kot celoto, pa se sprejemajo na tedenskih kolegijih družbe.

V nadaljevanju navajamo ključna poslovna in finančna tveganja – opis tveganja, vpliv v letu 2009 – ter ukrepe za obvladovanje, na koncu pa še verjetnost nastanka tveganja v letu 2010, vpliv na poslovanje in spremembo obeh parametrov tveganja glede na leto 2009.

Poslovna tveganja

Tveganje trga / možnost nastopa recesije

Splošno stanje trga in gospodarstva vpliva na povpraševanje po letalskem prevozu – v času recesije se zmanjša obseg potovanj. V letu 2009 je recesija močno vplivala na poslovanje vseh letalskih prevoznikov, tudi Adrie Airways. Zaradi zmanjšanega povpraševanja smo zmanjšali obseg letenja, hkrati pa smo morali zaradi hitrejšega padanja števila potnikov znižati tudi cene vozovnic. Struktura tržnega potenciala se prav tako spreminja, več je potnikov, ki namesto dražjih, poslovnih vozovnic kupujejo vozovnice v ekonomskem razredu ter intenzivno iščejo

ugodne ponudbe, kar dodatno negativno vpliva na prihodek. Tveganje trga smo v določeni meri z omenjeni-mi ukrepi omejili, vendar pa posledic nismo mo-gli v celoti odpraviti; operativni prihodek se je v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za 20%, kar je primerljivo z rezultati letalske indus-trije v Evropi in svetu, pri čemer pa je v primeru Adrie potrebno upoštevati še izredno rast v letu 2008 (25%) zaradi predsedovanja Slovenije EU. V prvi polovici leta smo letenje sicer nekoliko omejili, vendar pa smo dodatno zmanjšanje frekvenc lahko realizirali šele od junija dalje, ko je bila potrjena sprostitev EU regulative glede uporabe slotov na letališčih.

Verjetnost: srednja/�Vpliv: velik/�

Konkurenca / možnost vstopa ali povečanja konkurence na trgu

Največjemu tveganju iz naslova konkurence je Adria izpostavljena v segmentu prevoza pot-nikov, in sicer tako s strani drugih letalskih pre-voznikov (mrežnih in nizkocenovnih) kot tudi s strani zemeljskega transporta. Nova konkurenca pomeni nevarnost za tržni delež ter posledično možnost znižanja prihodka. Tve-ganje, ki izhaja iz konkurence, skušamo ob-vladovati s pomočjo širjenja mreže letov tako samostojno kot tudi s povezavami znotraj par-tnerstva Star Alliance, z izboljševanjem lastnega produkta, ki vključuje ugodnosti za zveste pot-nike (globalni program Miles&More), in z neneh-nim izboljševanjem stroškovne strukture.

Konkurenčnost svoje ponudbe vzdržujemo tudi v smislu cen ter tako ohranjamo prisotnost in deleže na ključnih trgih. V letu 2009 smo se spopadali z močnim konkurenčnim pritiskom po zniževanju cen vozovnic, ki je posledica prizadevanj prevoznikov, da v času recesije z nizkimi cenami pridobijo dodatne potnike in napolnijo kapacitete, ki jih niso uspeli v zadostni meri zmanjšati v skladu s padcem povpraševanja. Posledično smo morali cene v letošnjem letu dodatno zniževati in ponujati posebne ponudbe, kar je vplivalo na znižanje prihodka na potniški kilometer za 6%.

Verjetnost: srednja/�Vpliv: velik/=

12. upravljanje s tveganji

Poslovna tveganja•Finančna tveganja•

45

Omejenost kapacitet letališč / nezmožnost povečanja kapacitet

Zaradi omejenega števila razpoložljivih slotov (terminov pristankov in vzletov letal) na glavnih primarnih letališčih v Evropi je povečevanje kapacitet v smislu dodatnih frekvenc letov močno oteženo. Kapaciteto na teh linijah lahko tako povečujemo predvsem z večjimi letali. Največ težav pri pridobivanju slotov z namenom optimizacije mreže letov preko lju-bljanskega letališča ter pri zagotavljanju op-timalnih povezav preko Star Alliance vozlišč ima Adria na nekaterih primarnih zahodnoev-ropskih letališčih. Tveganje v letu 2009 ni igralo pomembne vloge, saj smo kapacitete pred-vsem omejevali in ukinili določene frekvence, da bi lažje sledili padcu povpraševanja. Vendar pa nekatera primarna letališča še vedno os-tajajo bolj ali manj zaprta za vstop novih pre-voznikov oziroma povečevanje števila letov.

Verjetnost: velika/=Vpliv: velik/=

Zamude v evropskem letalskem prometu / možnost povečevanja zamud (število in trajanje)

Zamude povzročajo potnikom nevšečnosti ter posledično škodo letalskim prevoznikom zara-di zamujenih povezav in neučinkovitosti izrabe letal. Zaradi zmanjševanja kapacitet v letalski industriji v Evropi je bilo to tveganje precej manjše kot v letu 2008 in zamude so se tako po številu kot po trajanju zmanjšale.

Verjetnost: srednja/=Vpliv: srednji/=

Majhen domači trg in omejenost domačih turističnih kapacitet / nezmožnost dose-ganja točke preloma v smislu števila pot-nikov, ki zagotavlja rentabilnost linije

Adria Airways se kot slovenski prevoznik na domačem trgu srečuje z omejenim potencia-lom potnikov za zagotavljanje rentabilnosti obstoječih in novih linij. Upad povpraševanja v letu 2009 je še povečal tveganje omejenosti domačega trga, v določeni meri pa smo vendar-le ta učinek kompenzirali z odpiranjem novega trga Ljubljana–Madrid in s povečevanjem ka-pacitet na trgih Balkana.

Verjetnost: srednja/=Vpliv: velik/=

Vojne, epidemije, terorizem in naravne katastrofe / možnost nastanka oz. pojava

Omenjeni pojavi lahko negativno vplivajo na možnosti komercialnega letenja na prizadeta področja, kar se odrazi v izgubi prihodka, ki je lahko bolj ali manj omejene narave (epi-demije lahko globalno vplivajo na zmanjšanje povpraševanja po letalskem prevozu), lahko pa ima bolj neposredne posledice v obliki materi-alne škode ter izgube sredstev (letal, poslovnih prostorov).

V letu 2009 smo bili priče epidemiji gripe H1N1, njen vpliv na letalski promet potnikov je bil negativen, vendar omejen, in ocenjujemo, da na povpraševanje po Adrijinih letih ni bistveno vplival.

Verjetnost: majhna/=Vpliv: omejen/=

Informacijska tehnologija / možnost izpada ključnih elementov IT infrastrukture

Z vsakoletnim povečevanjem avtomatizacije ključnih procesov kot posledice optimizacije rasti in večanja obsega poslovanja se povečuje tveganje morebitnih izpadov informacijskih sistemov, komunikacij in programov, ki za-gotavljajo nemoteno poslovanje družbe in vsakodnevnih operacij. Med omenjene ključne procese štejemo rezervacije in prodajo letalskih vozovnic, planiranje komercialnega letenja, ko-munikacijo operativnim službam, operativno planiranje letenja in posadk ter s tem povezane podporne procese. Morebiten izpad lahko povzroči zaustavitev letenja ter posledično iz-pad prihodka in dodatne stroške za ponovno vzpostavitev operacij. Za varnostno podporo oziroma neprekinjeno poslovanje glede rezer-vacijskega sistema in inventarja letov skrbita dobavitelja Amadeus in Lufthansa Systems. Programi za planiranje in ostalo operativno podporo tečejo na Blade strežniku v okolju z redundančno visoko razpoložljivostjo, najbolj kritične aplikacije pa imajo podvojene strežnike na drugi lokaciji. Ker gre vse več komunikacij preko IP omrežij, mora biti tak dostop zelo ro-busten. Zato uporabljamo več komunikacijskih

46


kanalov: eden je namenski SITA kanal, ki teče preko najetih vodov in javnega interneta, drugi pa so VPN omrežja, ki potekajo preko optike (T-2, Telekom), in brezžične povezave (softnet).

Verjetnost: srednja/=Vpliv: velik/�

Varnost in varovanje / možnost nastanka incidenta

Zagotavljanje varnosti potnikov je najvišja pri-oriteta Adrie Airways. Nezmožnost preprečitve večjega varnostnega incidenta bi imela dolgo-trajne in težke posledice za poslovanje družbe v smislu izgube prihodka, sredstev in ugleda ter vrednosti blagovne znamke.

Verjetnost: nizka/=Vpliv: velik/=

Delovna sila / možnost viškov delovne sile

Zaradi intenzivne rasti prometa in flote v preteklih dveh letih smo zaposlili kar nekaj dodatnih operativnih delavcev (pilote, kabin-sko osebje in mehanike), za katere pa smo v kriznem obdobju težko zagotavljali delo zaradi upada naročil za vzdrževanje letal za tuje naročnike in zmanjšanega obsega letalskega prometa zaradi manjšega povpraševanja. Odprodaja letal je še dodatno zmanjšala potrebe po delovni sili, ki smo jih deloma reševali tudi z zaposlitvijo izven družbe in z ukrepi zmanjševanja delovnega časa, predčasnega upokojevanja, z zmanjšanjem sodelovanja z nekaterimi zunanjimi dobavitelji storitev ter z dodatnim znižanjem plač.

Verjetnost: srednja/▲Vpliv: velik/=

Sindikalne zahteve / možnost zahtev po zviševanju stroškov delovne sile

Zahteve sindikatov za zviševanje plač imajo negativne posledice na uspešnost zniževanja stroškov. Morebitne stavke zaposlenih lahko povzročijo motnje v vsakodnevnem poslovanju ter izvajanju komercialnega letenja, posledično izpad prihodka in nepredvidene stroške. Na splošno so največje rezerve še vedno v orga-nizaciji dela, produktivnosti, večji fleksibilnosti in multifunkcionalnosti zaposlenih, v sprem-ljanju učinkovitosti kakovosti in količine dela

zaposlenih, vse to pa terja dodatno angažiranje srednjega vodstvenega kadra, ki bi moral več svojega delovnega časa posvetiti optimiranju, organiziranju in vodenju zaposlenih in se v manjši meri ukvarjati s strokovno-operativnimi zadevami.

Verjetnost: srednja/�Vpliv: velik/=

Zakonodaja in regulativa EU / možnost negativnega vpliva zakonodaje na poslovanje

Mednarodna letalska industrija je v veliki meri podvržena evropski in nacionalnim ureditvam, ki posegajo v večino dejavnosti letalskih pre-voznikov. Ta okvir vlada tako na področju ko-mercialnih dejavnosti (tekmovalno tržno okolje, pravice dostopa do letalskih linij in letaliških »slotov«, liberaliziran režim cen) kot tudi opera-tivnih standardov, ki se nanašajo na področja, kot so varnost, zaščita, hrup in pravice potnikov. Tudi Adrio prizadevata zakonodaja in ureditev Evropske unije, še posebej glede konkurence, letališč, nadzora zračnega prometa, dovoljenj za redno letenje in pravic potnikov. Še zlasti je aktualno področje varstva okolja in v njegovem okviru vprašanje izpustov toplogrednih plinov, ki v letošnjem letu pomeni pripravo procesov za spremljanje emisij, spremljanje emisij v letu 2010 in poročanje, od leta 2012 dalje pa bo pomenilo dodatno finančno obremenitev v okviru sheme trgovanja z emisijami.

Vpliv zakonodaje nazorno ilustrira letošnja odločitev EU o začasni ukinitvi pravila »Uporabi ali izgubi« pri dodelitvi letaliških slotov, ki je omogočila letalskim prevoznikom prilagoditi njihove zmogljivosti tržnim pogojem, ne da bi pri tem dolgoročno ogrozili celovitosti svojega proizvoda. Čeprav prilagoditev kapacitet ne zadostuje za dokončno rešitev drastičnega upada povpraševanj, je prispevala k znižanju stroškov, kar je v veliko pomoč pri soočanju z resnim upadom prihodkov. Pravilo »Uporabi ali izgubi« sicer zahteva od prevoznikov, da s pridobljenimi letališkimi sloti letijo tudi v primeru, ko to ni ekonomsko upravičeno, da bi si zagotovili historično pravico za zadevni slot tudi v prihodnje.

47

Regulativa s področja varstva potrošnikov opredeljuje obveznosti letalskih prevoznikov v primeru, kadar prevoznik ne opravlja letov po voznem redu in ima največkrat posledice v obliki denarnega nadomestila oziroma ob-veznosti, da prevoznik potniku poišče ustrezno alternativno rešitev za prevoz do namembne destinacije.

Sposobnost Adrie, da vse omenjene zahteve hkrati na eni strani izpolnjuje, na drugi pa vpliva na njihovo spreminjanje, je ključ za uspešno zagotovitev njenega operativnega in finančnega delovanja.

Verjetnost: srednja/=Vpliv: velik/=

Dobavitelji / možnost neustreznih storitev dobaviteljev

Morebitni problemi z dobavitelji bi lahko vplivali na zmanjšanje prihodka ali nega-tivno percepcijo javnosti glede naših storitev. Za določene storitve najemamo zunanje dobavitelje, na katere se zanašamo glede pravočasnosti, učinkovitosti in kvalitete sto-ritev. Sem sodijo na primer določene storitve vzdrževanja, letenja najetih letal na naših lini-jah, zagotavljanja zemeljske oskrbe, informacij-ske podpore in podobno. Za najem storitev so sklenjeni dogovori, ki vključujejo odpovedni rok, v katerem lahko poiščemo nadomestilo v primeru enostranske ali sporazumne odpovedi sodelovanja. Ne glede na to pa ima ustreznost izvedbe najete storitve relativno velik vpliv na splošno kvaliteto storitev, ki jih ponujamo.

Verjetnost: nizka/=Vpliv: omejen/=

Finančna tveganja

Adria Airways d.d. je zaradi svoje mednarodne usmeritve izpostavljena določenim vrstam finančnih tveganj, ki jih poskuša prepoznati in obvladovati v procesu upravljanja s tveganji.

Za učinkovito in sistematično upravljanje s tve-ganji sledimo strategiji obvladovanja finančnih tveganj, ki smo jo sprejeli konec leta 2005.

V družbi delimo finančna tveganja na nasled-nje vrste: valutno, kreditno, obrestno, likvid-

nostno tveganje pri zavarovanju interesov in premoženja ter tveganje, povezano s spre-membo cen goriva.

Valutno tveganje

Družba je glede na svojo geografsko razve-janost poslovnih dejavnosti izpostavljena valut-nim tveganjem, pri katerih se lahko zaradi spre-membe tečaja posamezne valute zmanjšajo gospodarske koristi podjetja. Ključen valutni par je bil v letu 2009 EUR/USD, spremljamo pa tudi valutna para, katerih odprte pozicije so relativno nizke, to sta EUR/CHF in EUR/GBP, v manjši meri pa tudi druge.

Na poslovanje družbe najbolj vpliva gibanje tečaja USD in pri tej valuti smo že nekaj časa v kratki poziciji, saj so na valuto USD vezani: nabava letalskega goriva, letal in rezervnih de-lov ter najem in investicijsko vzdrževanje letal, prilivov pa v tej valuti ustvarimo zelo malo.

Izpostavljenost poskušamo dolgoročno zmanjšati z naravnim ščitenjem (prestruk-turiranjem vseh dolgoročnih posojil v EUR), torej z uravnavanjem prilivov in odlivov, medtem ko smo v letu 2009 del kratke pozicije varovali tudi z nakupom izvedenih finančnih instrumentov, del pa v skladu s sprejeto strate-gijo pustili nezavarovan.

Tudi v letu 2010 planiramo neto kratko pozicijo v USD, ki smo jo deloma že zavarovali z naku-pom izvedenih finančnih instrumentov, del pa bomo pustili nezavarovan.

Verjetnost: velika/=Vpliv: omejen/=

Kreditno tveganje

Kreditno tveganje se nanaša predvsem na tve-ganje neplačila poslovnih terjatev kupcev doma in v tujini in ga družba uspešno obvladuje na naslednje načine:

z razpršenostjo kupcev;•z analizo finančnega poslovanja kupca in •oceno rizičnosti pred sklenitvijo pogodbe za odložen rok plačila;prek združenja IATA (Mednarodno združenje •letalskih prevoznikov), v katerega so

48


včlanjeni letalski prevozniki, s katerimi sodelujemo; tudi večina turističnih agencij, naših partnerjev, ima dovoljenje za prodajo kart IATA; člani IATA so podvrženi nadzoru, za nespoštovanje plačilnih pogojev pa so kaznovani;dodatno zavarovanje bolj tveganih terjatev z •bančnimi garancijami, menicami, akreditivi;s sistematičnim aktivnim procesom izterjave •terjatev.

V letu 2009 se je v evropskem letalskem prevo-zu pojavil predvsem problem propada, prizem-ljitve ali nesolventnosti določenih letalskih pre-voznikov ter težave nekaterih velikih turističnih touroperaterjev.

Verjetnost: srednja/�Vpliv: omejen/�

Obrestno tveganje

Tveganje sprememb obrestnih mer definiramo kot negotovost, ki je povezana s prihodnjimi vrednostmi referenčnih (spremenljivih) obrest-nih mer, LIBOR za USD in EURIBOR.

Vsa dolgoročna posojila na dan 31. 12. 2009 so tako nominirana v EUR in vezana večinoma na 1-mesečni EURIBOR, v manjši meri pa na 3-mesečni in 6-mesečni. Z nakupi izvedenih finančnih instrumentov smo v letu 2009 do-datno zavarovali precejšen del dolgoročnih kreditov. Na dan 31. 12. 2009 ima družba 67 odstotkov dolgoročnih posojil zavarovanih pred tveganjem spremembe obrestnih mer.

V letu 2009 smo se začeli soočati tudi s pritiski bank o zviševanju bančnih pribitkov za že v preteklosti sklenjene kreditne pogodbe, ko so družbe lahko spogajale precej nižje pribitke, kot je bila praksa v letu 2009. Ob bodočem pričakovanem zviševanju ključnih obrestnih mer bo to pomenilo precej slabše pogoje za gospodarske subjekte.

Verjetnost: velika/�Vpliv: velik/�

Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje ali tveganje nezmož- nosti poravnavanja tekočih obveznosti upravlja družba z usklajevanjem ročnosti terjatev in

obveznosti s spremljanjem denarnih tokov. Družba izdeluje dnevne pa tudi tedenske in mesečne plane likvidnosti ter ima na voljo razpoložljive kreditne linije za kratkoročno uravnavanje denarnih tokov. Z nekaj večjimi partnerji se je družba dogovorila za plane plačil, z dvema največjima strateškima partnerjema pa je za del obveznosti iz leta 2009 dosegla dogovor o pokritju v letu 2010.

Verjetnost: velika/�Vpliv: omejen/�

Zavarovanje interesov in premoženja

Obseg in intenzivnost zavarovalnega kritja se spreminja z rastjo premoženja, z uporabo novih tehnologij in trgov, hkrati pa se spreminja tudi izpostavljenost tveganju. Obseg zavarovalnega kritja pove, za katere nevarnosti je stvar zavaro-vana, intenzivnost pa, v kakšnem obsegu bo škoda povrnjena.

Za preprečitev škod in izpostavljenosti deluje družba preventivno:

z dodatno opremljenostjo letal s proti- •vlomno izdelanimi vrati – zaradi povečanja varnosti potnikov, posadke in premoženja,z vgradnjo GPS navigacijskih sistemov •na letala, ki omogočajo največjo možno natančnost določanja trenutnega položaja letala v zračnem prostoru,z usposabljanjem tehničnega in letalskega •osebja s področja varnostnega varovanja z namenom izvajanja varnostnih pregledov letal pred letenjem,z vgradnjo nadzornega sistema vhoda v pi-•lotsko kabino na letalih z več kot 60 potniki,z vgradnjo sposobnejših sistemov opozoril •približevanja letal tlom (Enhanced Ground Proximity Warning System – EGPWS),z nakupom delovnih ploščadi in stopnic za •varnejše delo izvajalcev in preprečevanje poškodb na letalih,z investiranjem v opremo kontroliranega •dostopa na varovana področja,s posodabljanjem obstoječe in z nakupom •nove opreme za zemeljsko obsluževanje letal,z investiranjem v opremo, ki omogoča kon-•trolirano ravnanje z odpadnimi/nevarnimi

49

snovmi oz. njihovo uničevanje,s prenovo obstoječih delovnih prostorov in •strehe na hangarju za vzdrževanje letal,z dvakratnim letnim obnavljanjem znanj •letalskega osebja na simulatorju,z dodatnim izobraževanjem tehničnega •osebja s področja preventivnega vzdrževanja gorivnih sistemov na letalu,z izvajanjem vseh zahtev/priporočil proizva-•jalcev letal s področja gorivnih sistemov na letalu z namenom preprečitve samovžiga ali eksplozije,s stalnim izobraževanjem zaposlenih na •področju požarne varnosti in varnega dela,s povezanostjo protipožarnih sistemov •z Aerodromom Ljubljana in varnostnimi službami,s stalnimi zdravniškimi pregledi zaposlenih.•

Družba zavaruje letala, rezervne dele, blago na poti ter vse odgovornosti iz naslova potnikov in eventualno odškodnino do tretjih oseb v skladu z veljavnimi mednarodnimi predpisi in montrealsko konvencijo.

Družba opravlja svojo dejavnost na podlagi vseh naštetih zavarovanj.

Verjetnost: nizka/=Vpliv: omejen/=

Tveganje, povezano s spremembo cen goriva

Strošek goriva je po enormnih višinah zaznamoval leto 2008, v letu 2009 pa je padec cen nafte občutno vplival na znižanje stroškov goriva.

Porabo in strošek goriva obvladujemo:

z izborom najkonkurenčnejše ponudbe do-•baviteljev letalskega goriva na mednarodnih letališčih in z zahtevo po transparentnosti cen pri domačem dobavitelju goriva;s planiranjem ustreznega letala glede na •število potnikov;z uporabo programa za zmanjševanje •porabe goriva, ki je bil izdelan v IATI in vključuje ukrepe pri nadzoru točenja goriva, vzdrževanju letal in tehniki letenja;s pribitkom na lastno prodajno ceno za •povečan strošek goriva;z zaščito cen v letu 2009 in 2010, pa tudi z •uporabo izvedenih finančnih instrumentov, in sicer v skladu s sprejeto strategijo varo-vanja pred tveganji nihanja cen letalskega goriva.

Verjetnost: velika/�Vpliv: omejen/=

50

indeks

potniki - skupaj

0

40

80

120

2007 2008 20091.000.000

1.100.000

1.200.000

1.300.000

1.400.000112 115

88


1.13

6.43

1

1.30

2.17

2

1.14

3.54

2


Komentar doseženih fizičnih kazalcev poslovanja

Leta 2009 je družba na 26.133 letih prepel-•jala 1.143.542 potnikov. Število prepeljanih potnikov se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšalo za 12%. V rednem prometu se

je število prepeljanih potnikov zmanjšalo za 14%, število prepeljanih potnikov v čarterskem prometu pa za 4%.

Gospodarska recesija in finančna kriza sta ključno zaznamovali poslovno leto 2009. Že v prvih mesecih leta je bil upad povpraševanja predvsem po letalskem prevozu potnikov večji, kot smo pričakovali, zato smo v juniju 2009 izdelali rebalans poslovnega načrta, ki je upošteval predvsem znižanje prihodkov in posledično tudi ukrepe in pritisk na zniževanje na stroškovni strani.

Večino smelih načrtov nam je uspelo tudi realizirati, nekaj naših načrtov pa je ostalo neuresničenih:

Nadaljnja optimizacija flote z oddajanjem in •kasneje tudi prodajo večjih letal in najeman-jem manjših glede na potrebe letenja se je v celoti izvedla. ✔

Planirali smo pozitiven rezultat iz poslovanja •v višini 3,6 mio. EUR, vendar nam ga zaradi težkih razmer na trgu, predvsem pa nekoliko večjega padca povprečnega prihodka na potnika ni uspelo doseči. ✖

Na področju investicij smo planirali zaključek •gradnje poslovne stavbe na Brniku, ki se je že začela v oktobru 2008. Investicija se je oktobra uspešno zaključila in v novembru je bila družba preseljena na enotno lokacijo. ✔

V aprilu smo uspešno vpeljali novo planira-•no linijo Madrid. ✔

Na področju vzdrževanja tujih letal smo •planirali nadaljevati s strategijo širjenja obse-ga del na letalih družine A-320 in istočasno zadržati vodilno vlogo na trgu CRJ. ✔

Število potnikov se je v letu 2009 glede na •rebalans plana zmanjšalo za 3%, število letov pa je bilo večje za 1%. ✖

Planirana je bila dokapitalizacija družbe •za 8 mio. EUR, uspelo nam je doseči le 2,4 mio. EUR, kar je povečalo kratkoročno in dolgoročno zadolženost družbe. ✖

•••

13. analiza poslovnih dosežKov


Komentar doseženih •fizičnih kazalcev poslovanjaStruktura prihodkov•Struktura odhodkov•Rezultati•Struktura virov •sredstevDenarni tok iz •poslovanja

51

Delež rednih potnikov od vseh prepeljanih •potnikov je v 2009 znašal 83,4%, delež čarter potnikov pa 16,6%, kar je za 1,4 odstotni točki več kot v 2008.

Izkoristek potniške kabine v rednem prometu •se je leta 2009 v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za 5%, število razpoložljivih sedežev za prodajo pa se je prav tako povečalo za 5%.

Povprečni dnevni izkoristek letal je znašal •8,99 ur na aviodan in se je zmanjšal za 8%.

Povprečna poraba goriva na uro letenja se je •v primerjavi z letom 2008 zmanjšala za 5%, kar je predvsem posledica povečanja deleža letenja z manjšimi letali.

Struktura prihodkov

Čisti prihodki od prodaje so se v letu 2009 •zmanjšali za 21% glede na predhodno leto. Njihova sestava pa se je v primerjavi z letom 2008 malo spremenila: povečal se je delež prihodkov od rednega prometa, in to pred-vsem zaradi zmanjševanja deleža drugih dejavnosti (cargo, tehnika, oddajanje letal), povečal pa se je delež prihodkov od čarterja.

Prihodki od prevoza potnikov v rednem pro-•metu, ki so v letu 2009 predstavljali 72% vseh operativnih prihodkov, so se glede na 2008 zmanjšali za 19% predvsem zaradi manjšega števila potnikov, saj je v prvi polovici leta 2008 Slovenija predsedovala EU in se svet še ni soočal s tako obsežno finančno krizo. Soočiti smo se morali tudi s padanjem vred-nosti potniškega kupona, predvsem že zaradi zmanjšanja taks, ki so se lani dodajale zaradi visokih cen kerozina in zaradi občutnega upada poslovnih potnikov.

Prihodki od čarter letov so se nam zmanjšali •za 15%; upad prihodkov ni sorazmeren s številom letov (indeks 101), saj so bile cene nižje zaradi nižjih stroškov goriva; tudi »ad-hoc« letov smo realizirali nekoliko manj kot v preteklem letu, vendar z večjim končnim izkupičkom, kar je bolj pomembno.

Prihodki od prevoza tovora so se v primerjavi •z letom 2008 zmanjšali za 26%. Glede na ve-liko konkurenčnost kamionskega prevoza

v Evropo in na Balkan, kamor je usmerjena večina naše prevozne ponudbe, je bila in os-taja naša tržna niša prevoz pošiljk s težo do nekaj sto kilogramov. Kljub zniževanju cen in dodatkov in s tem prilagajanju ponudbe pa se zaradi nastalih razmer to ni odražalo v večjem povpraševanju po prevozu.

Prihodki od vzdrževanja letal za tretje osebe: •realizacija za tuje naročnike je v letu 2009 znašala 8,5 mio. EUR, kar je za 33% manj kot v letu 2008. Razlogi manjše realizacije so predvsem posledica povečane aktivnosti vzdrževanja lastne flote (bazno in linijsko vzdrževanje), strukture projektov servisiranja za tuje naročnike ter prekinitve operativno linijskega vzdrževanja za letalskega operater-ja v Italiji. Svojih prednosti ne bi radi gradili na politiki nizkih cen, temveč želimo delovati v skladu z vizijo in strategijo ter postati in ostati center, ki zaposluje strokovno in fleksibilno osebje s posluhom za potrebe in želje kup-cev ter s široko paleto ponudbe kakovostno opravljenih storitev z najkrajšim prizemljit-venim časom letal.

V letu 2009 smo do oktobra oddajali v »wet •lease« najem samo eno letalo Airbus-320, zato so temu primerno nižji tudi prihodki iz tega naslova (indeks 57).

•Tudi prihodki iz ostalih dejavnosti so se •zniževali (indeks 70) skladno z razmerami v gospodarstvu, predvsem pa v letalstvu; to so prihodki od izobraževanja, oglaševanja, provizij, pristojbin za rezervacijo ...

Struktura odhodkov

Proizvajalni stroški, stroški prodajanja in stroški splošnih dejavnosti so se nam glede na leto 2008 zmanjšali za 15%.

Stroški materiala so se glede na leto 2008 zmanjšali za 27%, in to predvsem zaradi zmanjšanja cen letalskega goriva, stroški sto-ritev pa so se zmanjšali za 12%.

Nizka cena kerozina se odraža v nižjih stroških goriva (indeks 67/08); cene so se nekoliko dvig-nile v zadnjih dveh četrtletjih 2009, vendar so bile v povprečju še precej pod nivojem leta 2008.

Sestava operativnihprihodkov 2009

redni promet - potnikiredni promet- tovorizredni promet - potnikitehnika - tuji naročnikiostale dejavnosti

Sestava operativnih prihodkov 2009

7%5%

15%

1%

72%

52


Stroški vzdrževanja letal, ki so se zmanjšali za 15%, vključujejo tako stroške vzdrževanja last-ne flote kot stroške, ki se nanašajo na servisiran-je letal za tuje naročnike. Zmanjšali so se tako stroški zaposlenih kot tudi stroški vzdrževanja lastne flote z revidiranjem določenih pogodb in z manjšim obsegom letenja. Seveda so se zmanjšali vsi stroški za tuje naročnike, saj je tudi na prihodkovni strani precejšen padec pro-meta.

Stroški najemnin letal so se znižali za 12%, saj smo predčasno zaključili najem enega letala, prav tako pa smo opravili manj ur letenja.

Stroški dela so se zmanjšali za 11% zaradi znižanja plač v dogovoru s sindikati, manjšega obsega letenja, drugačne narave projektov v tehniki, zmanjšanja »wet lease« operacije v Libiji in nižjega variabilnega dela plač.

Stroški amortizacije so glede na leto 2008 večji za 12% in so visoki, saj je letalska panoga inves-ticijsko zelo intenzivna; do odstopanja glede na leto 2008 pa je večinoma prihajalo zaradi večjih investicijskih aktivnosti na naši floti, ki se odraža skozi stroške amortizacije.

Stroški prodajanja so se v primerjavi z letom 2008 zmanjšali za 14%; vsebujejo stroške domače in tuje lastne prodajne mreže, vso provizijo posrednikom, stroške rezervacijskega sistema in stroške zaposlenih v prodaji in mar-ketingu.

Pri finančnem delu poslovanja so se nam najbolj znižali finančni odhodki od prejetih bančnih posojil, saj so zaradi splošne svetovne gospo-darske in finančne krize ključne obrestne mere skoraj celo leto ostajale na najnižjih nivojih.

Stroški letališč so se zmanjšali za 7% in so pod stalno kontrolo. Zmanjšalo se je tudi število letov, in to za 4%. Zmanjšanje kaže na uspešno ohran-janje znižanih cen tudi iz preteklih dveh let, ko smo temu področju res namenili veliko ukrepov.

Stroški navigacije so se znižali za 4%, vendar le zaradi strukture letenja. Najvišji dvig cen navi-

gacijskih storitev v letu 2009 se je zgodil na področju Kontrole zračnega prometa Slovenije (za 23%) ter v nekaterih balkanskih državah. Drugje po Evropi so cene ostale na lanskih nivojih, oziroma so celo nekoliko nižje, kar se lepo vidi iz spodnjega grafa.

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

25

30

% sp

rem

embe

leta

200

9 v

prim

erja

vi z

leto

m 2

008

Povprečno zvišanje stroškov za 3,2%

Stroški nadzora zračnega prometa v Evropi bodo narasli za 3,2% kljub zmanjšani ravni prometa

Slov

enija

Bosn

a in

Her

cego

vina

Češk

aH

rvaš

kaSl

ovaš

kaBe

lgija

-Luk

sem

burg

Mol

davi

jaŠv

edsk

aN

izoz

emsk

aŠp

anija

Mad

žars

kaIrs

kaFr

anci

jaD

ansk

aAl

bani

jaŠv

ica

Nem

čija

Rom

unija

Poljs

kaPo

rtug

alsk

aKa

nars

ki o

toki

Srbi

ja, Č

rna

gora

Mal

taAv

strij

aFi

nska

Turč

ijaG

rčija

Italij

aLi

tva

Nor

vešk

aM

aked

onija

Bolg

arija

Velik

a Br

itani

jaCi

per

Vir: eurocontrol

53

Rezultati

Družba je leta 2009 ustvarila negativen izid iz poslovanja v višini 12,2 mio. EUR, kar je občutno slabše v primerjavi s preteklim letom, ko je us-tvarila pozitiven izid v znesku 1,2 mio. EUR.

Družba ima iz finančnega poslovanja izgubo v višini 3,3 mio. EUR, ki je za 1,5 mio. EUR manjša

kot izguba leta 2008, predvsem zaradi manjših stroškov obresti.

Vse to je vplivalo na negativen poslovni izid v višini 13.991.691 EUR. V letu 2009 smo imeli samo dva pozitivna meseca, in sicer julij in sep-tember.

Struktura sredstev

Bilančna vsota na dan 31. 12. 2009 je za 3% nižja glede na konec preteklega leta.

Kar 78% vseh sredstev družbe predstavljajo osnovna sredstva, 12% terjatve, zaloge pa le 5%; struktura sredstev se je spremenila glede na predhodno leto v deležu osnovnih sredstev, deležu terjatev in ostalih sredstev.

Osnovna sredstva družbe so večinoma opred-metena osnovna sredstva, v katerih predstav-ljajo največji delež letala (78%). V letu 2009 so

se osnovna sredstva zmanjšala zaradi odproda-je dveh letal Airbus-320, povečala pa za novo poslovno stavbo, ki je bila dokončana v novem-bru, in za učinke prevrednotenja nepremičnin po modelu poštene vrednosti.

Kratkoročne poslovne terjatve se praktično niso spremenile.

Struktura virov sredstev

2008 v %

2009 v %

0 25 50 75 100

osnovna sredstva

zaloge

terjatve

ostala sredstva

81

78 5

5

5

311

12

kapital

dolgoročne nančnein poslovne obveznostikratkoročne nančnein poslovne obveznostiostali viri

2008 v %

2009 v %

0 25 50 75 100

36

30

44

46

19

22

1

2

kapital

dolgoročne nančnein poslovne obveznostikratkoročne nančnein poslovne obveznostiostali viri

2008 v %

2009 v %

0 25 50 75 100

36

30

44

46

19

22

1

2

Struktura sredstev v %

Struktura virov v %

54


Denarni tok iz poslovanja

Denarni tok iz poslovanja v višini 6,1 mio. EUR je pozitiven in je za 67% slabši kot v letu 2008. Podroben izračun denarnega toka je prikazan v računovodskem poročilu.

Kazalniki poslovanja

Temeljni kazalniki stanja financiranja so us-merjeni v analizo financiranja podjetja in so pomembni pri dolgoročnih odločitvah o poli-tiki financiranja podjetja in za zunanje upora-bnike.

V strukturi virov sredstev se je v primerjavi z lan-skim letom delež kapitala zmanjšal zaradi izka-zane izgube leta 2009 in 2008 in negativnega vrednotenja izvedenih instrumentov, čeprav se je kapital po drugi strani povečal za učinke pre-vrednotenja nepremičnin po modelu poštene vrednosti.

Dolgoročne finančne obveznosti (poslovnih nimamo) so se v primerjavi z letom 2008

zmanjšale za 7%, saj so naša redna in izredna poplačila dolgoročnih kreditov presegala na-jem novih, predvsem za namen nove poslovne stavbe.

Delež kratkoročnih obveznosti se je v struk-turi virov povečal za 16% skladno z rastjo ce-lotnega poslovanja in zaradi večjega zneska kratkoročnega dela dolgoročnih finančnih ob-veznosti za leto 2010.

Stopnja lastniškosti nanciranja

jan−dec 2008

jan−dec 2009

18 19 20 21

18.96

20.46

Stopnja lastniškosti financiranja

KAZALNIKI PLAČILNE SPOSOBNOSTIJan.–dec.

09 Jan.–dec.

08 Indeks 09/08

Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) 0,02 0,15 13

Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) 0,38 0,43 88

Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) 0,51 0,59 86

Jan.–dec.

09Jan.–dec.

08Indeks 09/08

TEMELJNI KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA

Stopnja lastniškosti financiranja 18,96 20,46 93

Stopnja dolgoročnosti financiranja 64,94 69,32 94

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 0,2418 0,2771 87

Kazalniki plačilne sposobnosti so najosnovnejši pogoj uspešnosti poslovanja podjetja. Pomembno je, da ima podjetje primerno ses-

tavo gibljivih sredstev, saj s primerno dinamiko le teh v denarno obliko pravočasno poravnava svoje obveznosti.

Kazalniki plačilne sposobnosti so

najosnovnejši pogoj uspešnosti poslovanja podjetja. Pomembno

je, da ima podjetje primerno sestavo

gibljivih sredstev, saj s primerno dinamiko le teh v denarno obliko

pravočasno poravnava svoje obveznosti.

55

Med 7. in 21. aprilom bo Letališče Jožeta •Pučnika zaprto zaradi obnove osrednjega dela vzletno-pristajalne steze. Adria je za ta čas odpovedala približno polovico svojih letov, ostale bo večinoma preusmerila iz Maribora, nekaj pa tudi iz Trsta.

Nadzorni svet družbe je sprejel iztočnice •za identifikacijo strateških vprašanj in ciljev družbe za obdobje 2009–2014.

Adria Airways je z januarjem postala •polnopravna članica združenja Star Alliance. Sprememba bo najvidnejša pri trženju blagovne znamke, pri katerem se ne bo več uporabljal slogan „A Regional Star Alliance Member“ (regionalna članica Star Alliancea). Adria Airways bo postopoma uvajala tradicionalno blagovno znamko Star Alliance, kar vključuje spremembo oznak na letališču, obvestilih, objavljenih med letom, in nov logotip Star Alliance, prikazan na letalih. Poleg tega bodo vsi trije prevozniki dosegli večjo prepoznavnost svoje blagovne znam-ke, saj bodo njihovi logotipi v prihodnje vključeni v skupni seznam logotipov vseh prevoznikov, ki so člani združenja Star Alliance.

Adria je s 1. marcem ponovno vzpostavila •redno letalsko povezavo z Beogradom, in to 6-krat tedensko. Nova linija bo gotovo v veliko pomoč slovenskim poslovnežem in vsem tistim, ki radi potujejo v najbolj koz-mopolitsko prestolnico na Balkanu.

Uprava Adrie Airways je v februarju zaključila •s pogajanji o višini plač za leto 2010; potekala so od novembra lani. Zaradi težke gospodar-ske situacije, katere posledice občutijo pred-vsem letalske družbe, je uprava predvidela novo strategijo poslovanja in v povezavi z njo nekaj korenitih ukrepov, s katerimi bi ublažila vpliv te recesije na poslovanje družbe.

14. dogodKi po KončaneM poslovneM letu

56


Adria Airways bo v letu 2010 sledila svojim strateškim ciljem, ki si jih je postavila na začetku leta. Ključna bo izpeljava dokapitalizacije s stra-ni lastnikov, nadaljnja optimizacija flote, dogo-vor z dvema največjima strateškima domačima partnerjema in investicija v tretji hangar za vzdrževanje letal.

Operativni cilji družbe za leto 2010

Stabilizirati upadanje povpraševanja po pre-•vozih potnikov in tovora ter doseči rahlo, sta-bilno rast.Zaustaviti padanje vrednosti potniškega kupo-•na in ga ohraniti na vrednostih iz leta 2009.Z optimalnejšo floto povečati izkoristek •potniške kabine.Spet maksimalno izkoristiti kapacitete v •vzdrževalni organizaciji in za 40% povečati pri-hodke iz tega naslova.Krepiti obseg in učinkovitost naše letalske šole •in povečevati prihodke iz tega naslova.Še naprej tržiti lastne medije in spet dosegati •prihodke okrog 1 mio. EUR iz tega naslova.Pri stroških goriva predvsem urediti odnos z •največjim partnerjem glede višine marže.Stremeti k zniževanju stroškov po posameznih •letališčih in predvsem izpogajati dobre cene za letalo A-319 ter urediti odnos z AP Ljubljana.Kljub visokim standardom vzdrževanja •zmanjšati stroške vzdrževanja, k čemur bo prispevala predvsem novejša flota.Stroškov oskrbe potnikov še ne planiramo •poviševati, pa vendar menimo, da kljub temu zagotavljamo našim potnikom visok nivo sto-ritve.Zniževati režijske stroške.•

Planirani fizični kazalniki poslovanja za leto 2010

V letu 2010 načrtujemo skupno 26.563 letov, •kar je za 2% več kot v letu 2009 in 41.992 naletenih ur, kar je za 3% več kot v letu 2009.Na rednih linijah bomo prepeljali skupaj •975.941 potnikov, kar je za 2% več kot v letu 2009 in dosegli 61,3% izkoristek potniške kabi-ne, kar je za 2 odstotni točki več kot v 2009.V čarterskem prometu načrtujemo 2.722 letov, •kar je za 1,1% več kot v letu 2009. Načrtovano število prepeljanih potnikov v čarterskem pro-

metu je 190.011 in se tako glede na leto 2009 ne bo bistveno spremenilo.

Planirani finančni kazalniki poslovanja za leto 2010

Čisti prihodki od prodaje se bodo povišali za •3%. Največje povišanje planiramo pri prihod-kih od vzdrževanja, zmanjšali pa se bodo pri-hodki od ostalih dejavnosti, saj zaradi prodaje dveh letal ne planiramo prostih kapacitet za oddajo. Planiramo, da se bo prihodek od prevoza •potnikov v rednem prometu v letu 2010 povečal za 5%, saj zaradi krčenja kapacitet v zimski sezoni in padanja povprečnih cen potniškega kupona ne moremo biti preveč optimistični. V letu 2010 planiramo tudi porast prihodkov •od čarterja, kar bo tudi posledica dveh novih, ekonomsko učinkovitih letal. Za leto 2010 planiramo 40% rast prihod-•kov iz naslova vzdrževanja letal. Razloga sta povečanje obsega na področju vzdrževanja letal za tuje naročnike in izboljšani delovni pogoji (gradnja 3. hangarja). Planirani operativni stroški so v primerjavi z •letom 2009 nižji za 7%. K temu največ pri-pomorejo stroški goriva, stroški najemnin in stroški vzdrževanja. V prihodnosti bodo vsi naši napori usmerjeni k sprotnemu, inten-zivnemu zmanjševanju stroškov prav na teh področjih poslovanja. V ta namen smo spre-jeli paket ukrepov, katerega cilj je zmanjšanje stroškov in izboljšanje likvidnosti družbe. Leto 2010 bi radi zaključili z minimalnim •dobičkom.Poleg omejitve porabe stroškov je v planu •namenjen velik poudarek racionalizaciji delovnih procesov in delovnega časa, tako pri vzdrževanja letal, kjer načrtujemo večizmensko, kupcu prilagojeno delo, kot tudi v letalski operativi, kjer bomo poskušali delovni čas harmonizirati z zakonodajo.Glede investicij v objekte in opremo bo •najpoglavitnejša naloga gradnja tretjega hangarja. Leto 2010 ne bo leto širjenja kapacitet, ampak •leto graditve stabilne, stroškovno učinkovite družbe z moderno, optimalno floto.

15. načrti za prihodnost

Operativni cilji družbe •za leto 2010

57

Trajnostno poročiloTrajnostno poročiloStruktura zaposlenih

Leto 2009 je zaznamovala gospodarska kri-za, ki se je še toliko bolj izrazito pokazala na področju človeških virov, medtem ko sta bili prejšnji dve leti izjemni z vidika rasti obsega prometa storitev in posledično zaposlovanja ter izobraževanja. V teh okoliščinah smo se krize

najprej lotili z vidika reorganizacije in raciona-lizacije procesov ter zniževanja stroškov. V letu 2009 smo selektivno podaljševali pogod-be za določen čas samo operativnim delavcem, medtem ko smo vzpodbujali odzaposlovanje podpornih režijskih delavcev.

16. zaposleni

Januar – december Povprečno število delavcev Dne 31. 12.

2007 633 679

2008 701 719

2009 711 705

Povprečno število delavcev v obdobju 2009/2008/2007

Rast zaposlovanja

2006 2007 2008 2009

0

25

50

75

100

125

150

Piloti Kabinsko osebje Mehaniki Ostali

100

99.0

7

103.

13

105.

67

110.

53

109.

09118.

52

110.

16

109.

86122.

22

120.

9

121.

9

107.

3

126.

56

106.

35

110.

53

Rast zaposlovanja (indeks)

Struktura zaposlenih•Varnost in zdravje •pri deluRazvoj kadrov•

58

Trajnostno poročiloTrajnostno poročilo


Primerjava strukture zaposlenih v letih 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009:

Primerjava izobrazbene strukture v letih 2001, 2005, 2007, 2008 in 2009

2005 2006 2007 2008 2009

0

100

200

300

400

piloti kabinsko osebje mehaniki ostali

Struktura zaposlenih

Osnovna Srednja srednja višja visoka univerzitetna magisterij doktorat

2001

2005

2007

2008

2009

0 20 40 60 80 100

Izobrazbena struktura

Osnovna Srednja srednja višja visoka univerzitetna magisterij doktorat

2001

2005

2007

2008

2009

0 20 40 60 80 100

Izobrazbena struktura

osnovna

srednja

srednja

vi ja

visoka

univerzitetna

magisterij

doktorat

59

2005 2006 2007 2008 2009

0

100

200

300

400



2005 2006 2007 2008 2009

0

100

200

300

400



2005 2006 2007 2008 2009

0

100

200

300

400



2005 2006 2007 2008 2009

0

100

200

300

400



2005 2006 2007 2008 2009

0

100

200

300

400



Izobrazbena struktura v družbi se vztrajno izboljšuje v prid višje izobraženim kadrom, kar je posledica zavestne opredelitve iz leta 2004, ko smo zaposlenim, ki niso imeli ustrezne izo-brazbe za delovna mesta, ki so jih zasedali, z del-nim sofinanciranjem izobraževanja omogočili študij ob delu. Tudi v letu 2009 je bilo kljub splošni krizi odobreno sofinanciranje za prido-bitev višje formalne izobrazbe 13 delavcem.

V letu 2009 smo nadaljevali tudi s funkcio-nalnim izobraževanjem in usposabljanjem ključnega segmenta delovne sile, to je pilotov in letalskih mehanikov. Tako je bilo v letu 2009 v izobraževalni proces za pridobitev licenc za posamezne tipe letal vključenih skupno 32 letalskih mehanikov, v osnovno izobraževanje za pridobitev kvali-fikacij letalskih tehnikov različnih kategorij pa 35 zaposlenih.

V izobraževalni proces letalskega osebja je bilo v letu 2009 vključenih 24 pilotov, od tega jih je bilo 12 izšolanih za kopilote, 8 se jih je izšolalo za kapitane, 4 pa za inštruktorje.

Varnost in zdravje pri delu

V letu 2009 je bilo v skladu z zakonsko obvezo poslanih na periodične preglede skupno 280 delavcev, od katerih je večina zdravstveno spo-sobnih za opravljanje del, na katera so razpore-jeni. Z usmerjenimi obdobnimi zdravstvenimi pregledi delodajalec preveri zdravstveno ogroženost delavca in njegovo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju. Ti zdravstveni pregledi, določeni z izjavo o varnosti, so potrebni zaradi vpliva kritičnih dejavnikov tveganja. Delodaja-lec jih mora delavcem zagotavljati.

S področja izobraževanja na temo varnosti in zdravja pri delu in požarnega varstva je pred-pisan teoretični preizkus znanja opravilo 73 za-poslenih ter 11 študentov.

V letu 2009 je bilo ob pojavu nove gripe orga-nizirano cepljenje v Zdravstvenem domu Kranj, kjer se je cepilo okoli 7 odstotkov vseh zapos-lenih.

Letna stopnja bolniških odsotnosti v družbi je v letu 2009 znašala 3,92 odstotne točke, kar je porast glede na leto 2008 (3,46), tako da se trend naraščanja od leta 2007 nadaljuje, to pa lahko delno pripišemo pojavu nove gripe v letu 2009.

Razvoj kadrov

Leta 2009 zaradi finančne krize ni bilo možnosti za večja vlaganja v razvoj kadrov. Vsi napori so bili usmerjeni v racionalizacijo stroškov na vseh nivojih, zato je bilo največ energije vložene v komuniciranje s predstavniki zaposlenih za znižanje stroškov dela. Poleg organizacij-skih sprememb in racionalizacije procesov s pomočjo IT rešitev, smo nadaljevali z mehkimi metodami odzaposlovanja predvsem na pod-pornih delovnih mestih.

Zaposlovanje delavcev je bilo v letu 2009 zelo selektivno in omejeno, podpornemu osebju v komercialnem in drugih operativnih službah so bile ponujene tudi druge oblike poslovnega sodelovanja, ki omogočajo večjo fleksibilnost za upravljanje s človeškimi viri družbe.

Tudi v letu 2009 se je odvijalo pestro in raznovrstno komuniciranje med vodstvom in zaposlenimi. Stalna in sprotna komunikacija s šestimi reprezentativnimi sindikati v družbi, mesečni sestanki s svetom delavcev in druge neposredne ter posredne oblike komunikacije so bili nujno potrebni za sprotno komuniciran-je vsakodnevno spreminjajočega se stanja na področju oteženega poslovanja družbe.

60


Ne glede na majhen delež letalskega prometa pri obremenitvi okolja s CO2 smo se v Adrii že pred leti posvetili zmanjševanju obremenitve na račun zmanjševanja porabe goriva. V letu 2008 so nas še dodatno visoke cene goriva praktično prisilile k varčevanju porabe goriva in to z vidika načina letenja, sprotnejšega pranja zunanjosti letal in periodičnega pranja letalskih motorjev kot enega od dejavnikov, ki je največ prispeval k zmanjševanju porabe goriva in ne nazadnje tudi k manjši obrabi motorjev.

V procesu vzdrževanja letal že nekaj let vedno bolj usmerjeno skrbimo za večjo ozaveščenost zaposlenih o smotrni in ekonomični rabi kemičnih sredstev in tudi tistih sredstev, ki po uporabi onesnažujejo okolje. V letu 2009 smo izvedli široko akcijo organiziranja ločevanja industrijskih in komunalnih odpadkov. Akcija je potekala v sodelovanju z Letališčem Jožeta

Pučnika, ki skrbi za odvoz komunalnih odpad-kov. Nevarne snovi ločujemo še bolj selektivno in smo temu primerno organizirali odjemna mesta. Dodatno in na novo imamo organiziran odvoz fluorescenčnih svetil in odpadnega kerozina.

Skladno s tem poteka ozaveščanje o varovanju lastnega zdravja in zdravja vseh ostalih zaposlenih ter varovanja okolja na splošno. Naš cilj je dolgoročno in konstantno zmanjševanje količin okolju neprijaznih sredstev, kot so čistila, olja, agresivna sredstva, naoljene krpe, umetne mase, maziva, enokomponentna in večkomponentna tesnilna sredstva, kerozin in papir. K zdajšnjemu ločevanju odpadkov bomo v prihodnje pristopili še bolj organizirano in v skladu s standardom ISO 14001, katerega uvedba je prav tako načrtovana.

Adria Airways je ekološko ozaveščena družba. Aktivno delujemo v smeri stalnega zmanjševanja porabe goriva, zmanjševanja emisij plinov in zniževanja hrupa. Vsa letala v naši floti so v skladu z ICAO (International Civil Aviation Organization) okoljskimi in drugimi zahtevami. Oba tipa motorjev, ki jih imajo letala v Adrijini floti, sta glede emisij plinov in dima v okviru 70% dovoljenih vrednosti, ki jih določa ICAO. V letu 2007, konec leta 2008 ter v začetku 2009 smo v floto Adrie Airways dodali štiri nova

regionalna letala Bombardier CRJ-900, ki tako z vidika porabe goriva kot obremenitve okolja zaradi hrupa predstavljajo zadnji dosežek letal-ske tehnologije.

V letu 2009 smo zaključili s projektom zamen-jave obstoječih letal A-320 z novimi A-319. Nova letala bodo opremljena z zadnjo gene-racijo motorjev prizvajalca IAE V2500. Ena od prednosti teh motorjev je manjša poraba gori-va ter posledično manjša obremenitev okolja zaradi emisij za nekaj odstotkov.

17. oKolje

Poraba goriva v t/ 000 prevoženih km

0,000

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

0,010

0,020

0,030

0,040

0,050

0,060

0,070

0,080

61

Papir ločujemo od ostalih odpadkov in ga oddajamo v recikliranje. V procesu obvladovanja dokumentacije težimo k cilju upravljanja in arhiviranja dokumentov v elektronski obliki. V zvezi z brezpapirnim procesiranjem dokumen-tacije smo naredili v procesu vzdrževanja letal nadaljnji korak tudi s pomočjo projekta HILAS.

Priročnike in navodila, ki so potrebni za nemo-teno izvajanje procesov, distribuiramo preko

intraneta in interneta za odjemalce na zunanjih letališčih, dodaten prispevek k racionalizaciji poslovanja pa smo dosegli z uvedbo elektron-ske vozovnice in prijave na let preko spleta.

V procesu oskrbe potnikov na krovu letal skrbimo za ločevanje odpadkov, pri izbiri embalaže pa dajemo prednost materialom, ki so razgradljivi na okolju prijazen način.

18. odnosi s širšiM družbeniM oKoljeM

Kot slovenski nacionalni letalski prevoznik se v Adrii Airways že vse od ustanovitve zavedamo svoje odgovornosti do širšega družbenega okolja in zato kot donator in s sponzorstvom redno sodelujemo pri najrazličnejših projektih na lokalnem in nacionalnem nivoju. Naš prispe-vek največkrat predstavlja pomoč pri stroških potovanja. Kot uradni letalski prevoznik smo podprli različne mednarodne dogodke in kon-grese v Sloveniji, večinoma s področja poslo-vanja, medicine, kulture, šolstva in športa. Večino sredstev namenimo krovnim organizaci-jam državnega pomena, največ posamičnih akcij pa izvedemo z neprofitnimi organizaci-jami. Kot družba, ki z osnovno dejavnostjo po-vezuje domače okolje s tujim, se še posebej radi odzovemo povabilu oziroma prošnji za podporo predstavitvam naših ustvarjalcev v tu-jini. Naj omenimo nekaj projektov, organizacij in društev, s katerimi smo v letu 2009 uspešno sodelovali.

Šport

Na področju športa zajema naša aktivnost predvsem dolgoročnejša sodelovanja na na-cionalni ravni in že več let ostaja podobna. Uspešno sodelujemo z Atletsko zvezo Sloveni-je, Nogometno zvezo Slovenije, Olimpijskim komitejem Slovenije, Hokejsko zvezo Slovenije ter z NK Domžale, kot vedno pa smo podprli še nekaj lokalnih tekmovanj in prireditev.

Kultura

V kulturi smo namenili pomoč že priznanim organizatorjem kulturnih dogodkov v Sloveniji

in tudi manjšim organizatorjem, ki si s svojo dejavnostjo prizadevajo za širjenje kulture med mladimi. Veselilo nas je sodelovanje s Festiva lom Ljubljana, Mestnim gledališčem ljubljanskim, pri natečaju Emzin – Fotografija leta 2009, z Drugo godbo 2009, s 50. Jazz festivalom Ljubljana in drugimi. Pomagali smo pri projektu romskega društva Amala, Evropskemu kulturnemu in tehnološkemu centru Maribor pri realizaciji glasbenega programa Spekter zvokov ter Festivalu pomladi 2009 pri realizaciji programa Muzej začasne umetnosti, Evropski šoli Bruselj in Mednarodnemu tekmovanju mladih pianistov Chopinov prstan.

Humanitarnost

V podjetju čutimo odgovornost do širše družbene skupnosti, zato se v okviru svojih možnosti odzovemo prošnjam za pomoč v raznovrstnih projektih, ki niso ekonomske-ga značaja. V letu 2009 smo podprli Vikend odprtih vrat Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, Mladinsko informativni center pri programu POTA-Mednarodno skupinsko prostovoljno delo, dobrodelno prireditev Živžav Vrtec Chris-tensen ter pomagali pri realizaciji programa Kluba študentov Trebnje, Centra društva za avtizem in Amnesty International Slovenije. Posebej nas veseli, da smo v avgustu sodelovali pri odmevnem dobrodelnem projektu Zavoda Krog »Podari nasmeh 6« in omogočili skupini deprivilegiranih otrok s Kosova letovanje na Debelem Rtiču. Akcijo bomo ponovili tudi v letu 2010.

Šport•Kultura•Humanitarnost•

62


V službi za korporativno komuniciranje si prizadevamo za učinkovito komuniciranje z raznoliko javnostjo, ki je povezana z našo družbo: interna in eksterna javnost – mediji, potniki, poslovna javnost, odločevalci, finančna javnost idr. deli naše javnosti so med seboj pre-pleteni, ne nazadnje pa s(m)o vsi naši poten-cialni potniki.

Naš cilj je, da s svojimi aktivnostmi v kar največji meri doprinesemo k uresničitvi poslovnih ciljev in s tem k njeni uspešnosti. Pozornost posvečamo tudi aktualnim temam v letalstvu. Naša načela pri komuniciranju so odprtost, prodorno sodelovanje, razvidnost, dvosmer-nost, hiter odziv in trajnost.

Korporativno komuniciranje je v 2009 potekalo intenzivno proaktivno v skladu s smernicami uprave. Skozi vse leto 2009 smo k notranji in zunanji javnosti pristopali s pomočjo številnih komunikacijskih orodij in izvedli vrsto aktivnos-ti in dogodkov.

Letalo Canadair Regional Jet CRJ-900NextGen S5-AAO se je floti pridružilo 27. januarja 2009, kar smo tudi komunikacijsko podprli.

V marcu 2009 smo se udeležili regionalnega srečanja evropskih in afriških komunikatorjev Star Alliancea v Bruslju. Komunicirali smo o temah, ki so skupne letalski branži, evropskim letalskim družbam in članicam združenj IATA, AEA, ERA ter članicam združenja Star Alliance. Od aprila do septembra 2009 smo v sodelo-vanju z Mednarodnim združenjem letalskih prevoznikom IATA, Združenjem evropskih letal-skih prevoznikov AEA in z združenjem Star Al-liance komunicirali o virusu nove gripe H1N1. V juniju 2009 smo se udeležili mednarodne delavnice kriznega vodenja in komuniciranja v Muenchnu, kjer smo predstavili svoje delovan-je in komunikacijo, povezano z nesrečo letala Inex Adrie Avioprometa na Korziki.

Veliko pozitivne medijske pozornosti smo bili deležni ob šolanju psa vodnika slepih, ki smo ga na pobudo Zavoda za zdravstveno zavaro-vanje Slovenije izvedli v sodelovanju z družbo Aerodrom Ljubljana, d. d.

Ob vzpostavitvi nove letalske povezave v Ma-drid smo skupaj z Madrid Barajas Airport pri-pravili otvoritveni let, kamor smo povabili svoje poslovne partnerje in medije.

Septembra 2009 smo sodelovali pri snemanju promocijskega filma Lokacija Slovenija. Na pobudo medijev smo sodelovali pri pripravi številnih člankov in prispevkov o naši družbi.

V novembru smo pripravili letno novinarsko konferenco, na kateri smo predstavili rezultate poslovanja družbe. Glavni poudarek novinarske konference je bila predstavitev združenja Star Alliance, saj je s 1. januarjem 2010 Adria Air-ways postala polnopravna članica združenja.

Leta 2009 je o Adrii Airways poročalo 151 medijev, in sicer 90 tiskanih, 42 elektronskih in 19 spletnih. V letu 2009 so mediji objavili 343 načrtovanih objav, kar predstavlja 22% vseh ob-jav, v katerih je bila omenjena Adria Airways.Delež nenaklonjenih objav je leta 2009 pred-stavljal odstotek vseh objav, delež naklonjenih objav pa 9%. Nevtralnih je bilo 90% objav. Najvišji delež nenaklonjenih objav smo zasledili oktobra (štiri odstotke), najvišji delež naklon-jenih objav pa januarja (19%).

Adrii Airways se je v zadnjem letu bistveno dvignil ugled, saj je po raziskavi o poslovnem ugledu podjetij, ki jo letno opravi podjetje Kline&Partner, na lestvici z lanskega 36. mes-ta skočila kar na 22. mesto, kar je 14 mest višje kot v letu poprej. Po mnenju izvajalcev ana-lize so ključni dejavniki ugleda v strokovni in splošni javnosti kakovost ponudbe, jasna vizija in odličnost voditeljstva. V strokovni javnosti so ključni vir informacij o podjetju sporočila podjetja samega ter sporočila neposredno od vodstva podjetja, medtem ko so za splošno javnost najpomembnejši viri informacij infor-macije neposredno od zaposlenih in sporočila podjetja.

Družba Adria Airways d.d. je prejela priznanje ‘Ugleden delodajalec 2009’. Pri zaposlitvenem portalu MojeDelo.com so izvedli poglobljeno strokovno raziskavo o najuglednejših delo-dajalcih v državi v minulem letu. V raziskavi je sodelovalo preko 3000 iskalcev zaposlitve, ki so

19. Korporativno KoMuniCiranje

Interno komuniciranje•

63


Kakodalečjecilj?Znovimilinijamisomestainljudjevednobližje,čepravkilometrimednjimiostajajo

enaki.65

po različnih kriterijih ocenjevali ugled sloven-skih podjetij na trgu dela. Že drugič zapored (prva raziskava je potekala leta 2007) se je med elito uglednih delodajalcev uvrstila tudi Adria Airways in s tem dokazala, da je uspešno in stabilno podjetje, kar so prepoznali tudi poten-cialni kandidati iskalci nove zaposlitve.

Interno komuniciranje

Adrijine intranetne strani so postale vsako-dnevni naslov zaposlenih; tam pridobivajo po-datke, ki jih potrebujejo pri delu, informacije o dogajanju v družbi in prebirajo aktualne teme iz letalstva. Od leta 2008 izdajamo tedenske elektronske Novičke za zaposlene, s katerimi obveščamo zaposlene o vseh novostih v poslo-vanju.

20. zadovoljstvo KupCev

Merjenje zadovoljstva kupcev

Storitve, ki jih opravimo kvalitetno, zagotavljajo ugled našega podjetja. So tudi jamstvo, da se bodo potniki ponovno odločali za letenje z Adrio. Zagotavljanje kvalitete pa ni enkratno in dokončno dejanje, temveč stalen proces, ki zahteva vedno nova izboljšanja kvalitete sto-ritev. V ta namen v oddelku Trženje kontinu-irano dvakrat letno izvajamo raziskave Mer-jenje zadovoljstva potnikov v letalu. V raziskave vključujemo potnike na rednih linijah, ki pred-stavljajo reprezentativni vzorec Adrijinih pot-nikov. Potniki ocenjujejo 31 različnih elemen-tov od prvega stika s prodajnim osebjem do izstopa iz letala, kvaliteto storitev na letališčih in ustreznost voznega reda.

V letu 2009 smo izvedli spomladansko (v maju) in jesensko (v oktobru) merjenje zadovoljstva potnikov v letalu. V povprečju so bile vse naše storitve pri obeh merjenjih ocenjene visoko po-zitivno, vključno z zadnjimi mesti. Splošna oce-na storitev se giblje med 1,81 in 1,82 na lestvici ocen, kjer je 1 najboljša ocena in 5 najslabša. Pot-niki so bili pri obeh merjenjih najbolj zadovoljni s prijaznostjo in učikovitostjo kabinskega osebja ter osebja pri nakupu vozovnice.

Merjenje zadovoljstva kupcev v okviru Star Alliancea

Adria Airways opravlja meritve zadovoljstva potnikov v letalu tudi v okviru združenja Star Alliance. S pridružitvijo Adrie združenju Star Al-liance v letu 2004 smo se obvezali, da bomo začeli z anketiranjem potnikov z vprašalniki

združenja na Adrijinih letih. Zagotovitev mer-jenja zadovoljstva potnikov s storitvami tako v letalu kot na letališču je bila ena od zahtev SA pri vključitvi Adrie kot regionalne članice SA.

Z letom 2009 se je merjenje zadovoljstva pot-nikov v letalu, ki ga izvaja SA, metodološko spremenilo, anketiranje je prešlo na on-line sistem. Z uvedbo anketiranja potnikov po e-pošti je bilo potrebno spremeniti bazo pot-nikov, ki sodelujejo pri anketiranju, zato so od-slej v merjenje vključeni le člani programov za pogoste potnike – FFP –, ki oceno podajo po letu. Merjenje zato vključuje celotno izkušnjo potnika na poti in ne samo del pred letom in med njim (npr. storitev čakanja na prtljago, ne-pravilnosti v zvezi s prtljago – poškodovana oz. izgubljena prtljaga –, presedanje na nadaljnje lete itn.). Rezultati, ki nam jih posredujejo iz SA, dokazu-jejo, da kot letalska družba izpolnjujemo vsa pričakovanja potnikov in Združenja, saj v večini postavk dosegamo oz. presegamo povprečno oceno vseh članic.

Komuniciranje v primeru nepravilnosti in izplačila odškodnin

V našem centru za stike s potniki se zavedamo, da naš odziv na večinoma negativne izkušnje, ki nam jih sporočajo, lahko odločilno vpliva na naklonjenost potnikov in na njihovo izbiro prevoznika v bodoče. Potniki so dobro seznan-jeni s svojimi pravicami v primeru zamude/odpovedi leta, še posebej od uvedbe Evropske uredbe 261-2004 v februarju 2005. V letu 2009 smo prvič po uvedbi te uredbe prejeli in rešili

Merjenje •zadovoljstva kupcevMerjenje •zadovoljstva kupcev v okviru Star AllianceaKomuniciranje •v primeru nepravilnosti in izplačila odškodnin

66


Svoje tehnično in menedžersko znanje ter izkušnje na vseh področjih civilnega letalstva stalno razvijamo in krepimo.

V letu 2009 smo zaključili sodelovanje v razis-kovalnem projektu FLYSAFE, ki ga je sprožila in financirala Evropska skupnost z namenom izboljšanja varnosti v letalskem prometu ob predvideni rasti prometa v naslednjih de-setletjih. Cilj in dejstvo ostajata, da letalski prevoz predstavlja najvarnejši način prevoza na zemlji. Podrobne analize letalskih nesreč iz preteklosti so pokazale, da ostajajo ključni de-javniki, ki imajo direkten vpiv na varnost letal-skega prevoza, nespremenjeni in niso omejeni na vzdrževalno osebje, posadke letal, kontro-lorje letenja ter ostalo osebje.

Raziskovalni projekt FLYSAFE se je osredotočil predvsem na razvoj elektronske opreme, s ka-tero bodo v bodoče opremljena tako letala kot letališča s kontrolami letenja. Uporabnikom bo pomenila večjo integracijo podatkov (trenut-ne razmere, opozorila, vodenje ...), vezanih na preprečitev trkov z ostalimi letali tako na zemlji kot v zraku, ter preprečitev trkov z ovirami na zemlji ob upoštevanju resnih ali hitro spremen-ljivih vremenskih pogojev (navihte, turbulenčni vetrovi, nenadni pogoji zaledenitve ...). Rezulta-ti raziskav so bili uspešno stestirani na simula-torju letenja s prilagojeno strojno in program-sko opremo v realnem času in okolju. Prispevek predstavnikov Adrie Airways v tem projektu je pomenil prenos bogatih izkušenj in znanja, pri-

dobljenega glede na tip operacije ter na visoko pogostost letov in okolje tako imenovanega alpskega prevoznika.

Konec preteklega leta je Adria Airways nadvse uspešno zaključila tudi štiriletno sodelovanje v evropskem raziskovalnem projektu HILAS, ki se je ukvarjal z raziskavami na področju vplivov človeškega dejavnika v letalstvu. Že samo dejstvo, da je evropska komisija namenila projektu 28 mio. EUR, kaže na pomembnost obravnavane teme ter visoka pričakovanja v zvezi z dosežki projekta. Adria Airways je ime-la v projektu HILAS status končnega uporab-nika. Zaradi tega smo bili drugo polovico leta 2009 zelo zaposleni s testiranjem in evalvacijo produktov projekta. Predvsem na področju procesne optimizacije in ekologije vzdrževanja letal smo določene spremembe že uvedli v naše vsakdanje delo. Prepričani smo, da novo pridobljeno znanje lahko prispeva k nenehne-mu izboljševanju, še posebej zaradi dejstva, da so zaposleni intenzivno vključeni in podpirajo spremembe.

Sodelujemo tudi v projektu CASAM, ki ureja namestitev sistema za detekcijo in uničenje iz-strelkov iz zemlje v fazi poletanja ali pristajanja letala.

Adria že več kot 20 let sodeluje s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer smo izvajalec praktičnega šolanja za študente, ki na fakulteti končajo teoretično izobraževanje.

za 40% manj pisnih pritožb z odškodninskimi zahtevki kot v predhodnem letu, zmanjšal pa se je tudi skupni znesek izplačaniih odškodnin (63% manjši kot v letu 2008). Bistveni padec smo zaznali pri izplačilih zaradi odpovedi in za-mud poletov.

Raziskave in razvoj

Pri komuniciranju v primeru nepravilnosti sode-lujemo z Uradom RS za varstvo potrošnikov in s

Sektorjem za letalsko inšpekcijo pri Ministrstvu za promet RS.

Poročila Centra za stike s potniki in rezultati an-ket na letalih so poleg splošnih trendov v sto-ritvah letalskega prometa naš najpomembnejši vir za načrtovanje sprememb oziroma izboljšav storitev. Naša prizadevanja so se v letu 2009 ponovno pozitivno odrazila tudi v splošni oce-ni naših potnikov.

21. razisKave in razvoj

67


Uprava delniške družbe

mag. Tadej Tufek, predsednik uprave / [email protected]. Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave / [email protected]

Pomočniki uprave

mag. Peter Kolar, pomočnik uprave za nabavo, IT in kontroling / [email protected] Petelin, pomočnik uprave za sistem kakovosti / [email protected] Ornik, pomočnica uprave za marketing/ [email protected]

Direktorji področij

Tomaž Kostanjšek, MBA, direktor sektorja Trženje in prodaja / [email protected] Roman Lašič, direktor sektorja Vzdrževanje letal/ [email protected] Igor Korenjak, direktor sektorja Letalska operativa/ [email protected] Silvestra Stopar, direktorica sektorja Finance in računovodstvo / [email protected] Berginc, direktor sektorja Zemeljska operativa in nabava/ [email protected] Pirc, direktorica sektorja Organizacija in kadri / [email protected]

22. Kdo je Kdo, KontaKti

Uprava delniške •družbePomočniki uprave•Direktorji področij•

69

LJUBLJANA, SlovenijaInformacije in rezervacije:Adria AirwaysZgornji Brnik 130 h4210 Brnik-Aerodrom

Klicni CenterTel.: 386 (0)1 36 91 010 Fax: 386 (0)4 25 94 573SITA: LJURMJPBrezplačna številka: 080 13 00E-pošta: [email protected]

Prodaja vozovnic: Adria AirwaysGosposvetska 61000 LjubljanaBrezplačna številka: 080 13 00 Fax: 386 (0)1 23 21 668SITA: LJURPJP, LJUTBJPE-pošta: [email protected]

Letališče Jožeta Pučnika,Ljubljana Prodajno mesto:Adria Airways Airport LjubljanaBrezplačna številka: 080 13 00 Fax: 386 (0)4 23 63 461SITA: LJUKKJPE- pošta: [email protected]

AMSTERDAM, NizozemskaAdria AirwaysP.O. Box 756441118 ZR Schiphol TriportTel.: 31 20 625 11 22Fax: 32 2 753 23 37

Prodajno mesto:Penauille Servisair,Letališče Schiphol Terminal 3, pred pultom za prijavo, vrsta 21Tel.: 31 20 79 52 600Fax: 31 20 79 52 601E- pošta: [email protected]

ATENE, GrčijaAdria Airways, Pooblaščena agencija:K.G. KOMPAS GREECE572 Vouliagmenis Ave. & Karaiskaki,164 52 Athens Argiroupolis Tel.: 30 (0)21 09 94 7263Fax: 30 (0)21 09 94 7288E- pošta: [email protected] BARCELONA, MADRID ŠpanijaAdria Airways, Pooblaščena agencija:Kompas Turistik Spain C/Paris, 162-164, Entlo 2a08036 Barcelona, Spain Tel.: 34 (0)93 24 66 777Fax: 34 (0)93 24 54 188E- pošta: [email protected]

BEOGRAD, SrbijaAdria AirwaysPooblaščena agencija:OKI AIR INTERNATIONALLetališče Nikola Tesla11180 Beograd 59, SrbijaTel/Fax: 381 11 2286457, 2286458, 2097457E- pošta: [email protected] [email protected]

BRUSELJ, BelgijaAdria AirwaysBrussels Airport - Box 41930 ZaventemTel.: 32 (0)2 75 32 336Fax: 32 (0)2 75 32 337SITA: BRUTOJPE- pošta: [email protected]

Prodajno mesto:Adria Airways Letališče Zaventem / BruseljTel.: 32 (0)2 75 32 335

DUNAJ, AvstrijaProdajno mesto: Adria Airways Adria Airways 1300 Letališče DunajTel.: 43 (0)1 70 07 36 913Fax: 43 (0)1 70 07 36 914E- pošta: [email protected]

FRANKFURT, NemčijaAdria AirwaysLetališče Frankfurt, Terminal 1, zgradba 201, Pisarna: 201 4043/4044, P.O. Box 039, 60549 Frankfurt am MainTel.: 49 (0)69 269 56 720 49 (0)69 269 56 721 Fax: 49 (0)69 269 56 730E- pošta: [email protected]

Prodajno mesto:Adria Airways Letališče Frankfurt, Terminal 1,Hall B, Prodajno mesto 307, P.O. Box 03960549 Frankfurt am MainTel.: 49 (0)69 269 56 722

ISTANBUL, TurčijaAdria Airways, Pooblaščena agencija:Ordu Cad No. 206/134470 Laleli, IstanbulTel.: 90 (0)212 51 24 232Fax: 90 (0)212 51 24 234, 51 25 436E- pošta: [email protected]

Adria Airways, Prodajno mesto: Adria Airways Letališče IstanbulTel.: 90 532 312 66 35

KIJEV, UkrajinaAdria Airways,pooblaščena agencija: AVIAREPS, Chervonoarmijska St. 9/2,Office No. 2,Kiev 01004Tel.: 38 (0)44 287 07 47Fax: 38 (0)44 496 59 89E- pošta: [email protected]

Mednarodno letališče Borispol Prodajno mesto: AQUAVITATel.: 38 (0)44 230 00 49Tel.: 38 (0)44 230 00 50Fax: 38 (0)44 230 00 48E- pošta: [email protected]

KOPENHAGEN, DanskaAdria Airways, Zastopništvo in informacije:A CVITAN AB, Tingsgatan 2256 56 Helsingborg, SWEDENTel.: 46 (0)42 28 47 78Fax: 46 (0)42 14 47 78 Mobil.: 46 708 28 47 78E- pošta: [email protected]

Prodajno mesto: Adria Airways, Letališče Copenhagen Terminal 2, nadstropje 2,pisarna 2302770 Kastrup, DenmarkTel. & Fax: 45 (0)32 51 59 59Mobil.: 46 708 28 47 78E- pošta: [email protected]

LONDON,MANCHESTER, Velika Britanija, DUBLIN, IrskaAdria Airways, 49 Conduit StreetLondon W1S 2YSTel.: 44 (0)20 7 73 44 630 44 (0)20 7 43 70 143Fax: 44 (0)20 7 28 75 476E- pošta: [email protected]

Adria AirwaysLetališče London Gatwick Prodaja vozovnic: SkybreakProdajno mesto: severni terminal Tel.: 44 (0)12 9 35 07 182Fax: 44 (0)12 9 36 09 010Tel.: 44 (0)12 9 35 55 707 - Rezer- vacije

MOSKVA, RusijaAdria Airways Derbenevskaja 4113 114 MoscowTel.: 7 495 72 70 885, Fax: 7 495 72 70 888E- pošta: [email protected]

Prodajno mesto:Letališče Sheremetyevo,6. nadstropje, pisarna 6.8Tel. & Fax: 7 495 57 88 024E- pošta: [email protected]

23. predstavništva in prodajna Mesta

70


MUENCHEN, NemčijaAdria Airways,Airport Münich, Terminal 2Reisemarkt Süd, Ebene 03,Raum 6738 (counter 355 & 356)85356 München – FlughafenP.O. Box 241233, 85334 MünchenTel.: 49 (0)89 975-91191, 91192Fax: 49 (0)89 975-91196E- pošta: [email protected]

PARIZ, FrancijaAdria Airways,94 rue Saint Lazare75009 ParisTel.: 33 (0)1 47 42 95 00 Fax: 33 (0)1 47 42 00 67 E- pošta: [email protected]

PODGORICA, Črna goraAdria Airways, Pooblaščena agencija:OKI AIR INTERNATIONAL,Ivana Vujoševiča 4681000 PodgoricaTel.: 382 (0)20 201 201Tel. & Fax 382 (0)20 241 154 Mobil: 382 (0)67 656 677E- pošta: [email protected] Prodajno mesto: Adria Airways,Letališče Podgorica,OKI AIR INTERNATIONALTel. & Fax 382 (0)20 623 232Mobil: 382 (0)67 656 677 E- pošta: [email protected] PRIŠTINA, Republika Kosovo Adria Airways, Pooblaščena agencija: Adria Airways Kosovo L. L. C,Qamil Hoxha Nr. 1238000 PrištinaTel.: 381 (0)38 246 746 Tel. & Fax 381 (0)38 246 747Mobil.: 00 377 44 16 50 84E- pošta: [email protected]

Prodajno mesto: Letališče Pristina Tel. & Fax 381 (0)38 548 437Mobil.: 00 377 44 501 241

SARAJEVO, Bosna in HercegovinaAdria Airways,Zastopništvo in informacije: Ferhadija 23/271000 SarajevoTel. : 387 (0)33 23 21 25, 23 21 26 Fax: 387 (0)33 23 36 92 Mobil: 387 (0)61 279 394 E- pošta: [email protected]

Prodajno mesto: Adria Airways, Letališče SarajevoZastopništvo in informacije Tel. & faks 387 (0)33 464 331 E- pošta: [email protected]

SKOPJE, MakedonijaAdria Airways, Pooblaščena agencija: AAM dooel, Dame Gruev, Gradski Zid, blok 4/8, 1000 SkopjeTel.: 389 (0)2 31 17 009, 32 29 975Fax: 389 (0)2 31 65 531 E- pošta: [email protected]

Prodajno mesto: Adria Airways, Letališče SkopjeTel. & fax: 389 (0)2 25 50 133

STOCKHOLM, ŠvedskaAdria Airways, Rezervacije in informacije:MDA Service,Letališče Stockholm, Terminal 5Odhodi: Box 57Tel.: 46 (0)8 797 95 95Fax: 46 (0)8 59 36 1221Mobil.: 46 (0)709 95 95 95E- pošta: [email protected]

TEL AVIV, Izrael Prodajno mesto: Adria Airways, Letališče Ben Gurion,Laufer Aviation Ltd. Tel.: 972 (0) 3 97 74 300 Fax: 972 (0) 3 97 12 022

TIRANA, AlbanijaAdria Airways, Pooblaščena agencija:EUROPIAN TRADE CENTER Street Bajram Curri No. 19, TiranaFax: 355 (0)4 272 666 E- pošta: [email protected]

Airport TiranaTel.: 355 (0)4 274 666

VARŠAVA, PoljskaAdria Airways, Pooblaščena agencija:GLOBAIR POLSKA SP, Z.O.O.Marszalkowska St.28,Office No. 1-35 Warsaw 00-576 Tel.: 48 (0)22 696 85 20(linija namenjena Adrii Airways)Fax: 48 (0)22 696 85 24Mobile: 48 606 123 19E- pošta: [email protected]

ZAGREB, HrvaškaAdria Airways,Praška 9,1000 ZagrebTel.: 385 (1) 48 10 011, 48 10 016Fax: 385 (1) 48 10 008E- pošta: [email protected]

ZÜRICH, ŠvicaAdria Airways,Loewenstrasse 54/II. 8001 ZürichTel.: 41 (0)44 21 26 393, 21 26 394Fax: 41 (0)44 21 25 266E- pošta: [email protected]

Prodajno mesto: Adria Airways, Letališče ZürichTerminal B-2-521Tel.: 41 (0)43 81 64 437

Nakup vozovnic prek spleta:www.adria-airways.com

71

Rač

unov

od

2. delRaču

novo

dsko

por

očilo

74

1 Splošna razkritja ......................................................................................................................................................................... 762. Izjava o odgovornosti uprave ............................................................................................................................................ 773. Revizorjevo poročilo ................................................................................................................................................................ 784. Računovodski izkazi ................................................................................................................................................................. 79

4.1. Bilanca stanja ...................................................................................................................................................................... 794.2. Izkaz poslovnega izida .................................................................................................................................................. 804.3. Izkaz denarnih tokov za leto 2009 ......................................................................................................................... 814.4. Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2009 ................................................................................................. 824.5. Bilančni dobiček ................................................................................................................................................................ 83

5. Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev ................................................................................................. 845.1 Podlage za sestavitev računovodskih izkazov........................................................................................... 845.2 Tečaj in način preračuna v domačo valuto ................................................................................................. 855.3 Poročanje po področnih in območnih odsekih ...................................................................................... 855.4 Računovodske usmeritve ...................................................................................................................................... 85

6. Razčlenitve in pojasnila k računovodskim izkazom ............................................................................................. 926.1. Dodatna razkritja postavk v bilanci stanja ........................................................................................................ 926.1.1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve ....................................... 926.1.2. Opredmetena osnovna sredstva ........................................................................................................................ 936.1.3. Naložbene nepremičnine ....................................................................................................................................... 956.1.4. Dolgoročne finančne naložbe ............................................................................................................................. 976.1.5. Dolgoročne poslovne terjatve ............................................................................................................................. 986.1.6. Zaloge ................................................................................................................................................................................. 986.1.7. Kratkoročne finančne naložbe ............................................................................................................................. 986.1.8. Kratkoročne poslovne terjatve ............................................................................................................................. 996.1.9. Denarna sredstva ........................................................................................................................................................1006.1.10. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve ..................................................................................................1006.1.11. Kapital .............................................................................................................................................................................1006.1.12. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve..................................................................1016.1.13. Finančne obveznosti .............................................................................................................................................1026.1.14. Kratkoročne poslovne obveznosti ................................................................................................................1036.1.15. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve .................................................................................................1046.1.16. Zunajbilančna sredstva/obveznosti .............................................................................................................1046.1.17. Finančni instrumenti..............................................................................................................................................1056.2. Dodatna razkritja postavk v izkazu poslovnega izida ..............................................................................1066.2.1. Čisti prihodki od prodaje .......................................................................................................................................1066.2.2. Stroški blaga, materiala in storitev ...................................................................................................................1066.2.3. Stroški dela .....................................................................................................................................................................1076.2.4. Odpisi vrednosti ..........................................................................................................................................................1086.2.5. Finančni prihodki ........................................................................................................................................................1086.2.6. Finančni odhodki ........................................................................................................................................................1086.2.7. Drugi prihodki ..............................................................................................................................................................1096.2.8. Drugi odhodki ..............................................................................................................................................................1096.2.9. Davek od dobička ......................................................................................................................................................1096.2.10. Čisti poslovni izid .....................................................................................................................................................110

7. Druga razkritja ...........................................................................................................................................................................1117.1. Podatki o skupinah oseb ...........................................................................................................................................111

8. Dogodki po datumu bilance stanja .............................................................................................................................1129. Računovodski izkazi – razširjena oblika .....................................................................................................................112

9.1. Bilanca stanja – razširjena oblika po SRS .........................................................................................................1129.2. Izkaz poslovnega izida – razširjena oblika po SRS .....................................................................................114

Kazalo

Adria Airways / Letno poročilo 2009 / RAČUNOVODSKO POROČILO 75

Predstavitev družbe

ADRIA AIRWAYS d.d.Kuzmičeva 71000 LjubljanaSlovenija

1. Splošna razKritja

Stopnja izobrazbe I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. Skupaj

Skupaj 0 11 0 49 290 147 209 5 0 711

Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti

Adria Airways d.d. je podjetje, katerega dve najpomembnejši dejavnosti sta redni in izredni (čarterski) zračni promet. Poleg tega se družba ukvarja tudi s prevozom blaga, vzdrževanjem letal za tretje osebe, oddajanjem letal v najem in šolanjem letalskega osebja.

Zaposleni

Število zaposlenih na dan 31. 12. 2009 je 705, na dan 31.12. 2008 pa jih je bilo 719.•Povprečno število zaposlenih v letu 2009 po skupinah glede na izobrazbo:•

Dne 18. 12. 2009 je obvladujoča družba Adrie Airways d.d. postala na novo ustanovljena PDP, Posebna družba za podjetniško svetovanje, d.d.

Sedež obvladujoče družbe:

PDP, Posebna družba za podjetniško svetovanje, d.d.Dunajska cesta 1191000 LjubljanaSlovenija

Lastnica PDP d.d. je Kapitalska družba d.d., ki je za leto 2009 tudi dolžna sestaviti konsolidirano letno poročilo, v katerega bo vključila finančne in poslovne podatke odvisne družbe Adria Airways d.d..

Konsolidirano Letno poročilo 2009 bo na voljo na sedežu KAD-a.

Predstavitev družbe•Narava poslovanja •in najpomembnejše dejavnostiZaposleni•

76

Uprava potrjuje računovodske izkaze za leto, končano dne 31. decembra 2009, na straneh od 81 do 85 in od 114 do 116 ter uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom od 94. do 113. strani letnega poročila.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila, tako da le-to predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2009.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Potrjuje tudi, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno zakonodajo in s Slovenskimi računovodskimi standardi.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Ljubljana, 16. 4. 2010

2. izjava o odgovornoSti

uprave

Mag. Marjan Ravnikar,podpredsednik uprave

Mag. Tadej Tufek,predsednik uprave


3. revizorjevo poročilo

78

(V EUR) Pojasnilo 31.12.2009 31.12.2008

Sredstva 147.061.431 151.341.079

A/ Dolgoročna sredstva 120.177.037 123.597.522

I. Neopredmetena sredstva in dolg. aktivne čas. razm. 6.1.1. 3.276.705 3.544.788

II. Opredmetena osnovna sredstva 6.1.2. 112.004.791 118.327.804

III. Naložbene nepremičnine 6.1.3. 3.244.541 216.742

IV. Dolgoročne finančne naložbe 6.1.4. 943.454 968.433

V. Dolgoročne poslovne terjatve 6.1.5. 707.546 539.755

VI. Odložene terjatve za davek - -

B/ Kratkoročna sredstva 24.234.938 26.539.621

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo - 70.401

II. Zaloge 6.1.6. 6.925.789 7.468.690

III. Kratkoročne finančne naložbe 6.1.7. 147.170 867.467

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 6.1.8. 16.499.833 16.943.295

V. Denarna sredstva 6.1.9. 662.146 1.189.768

C/ Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 6.1.10. 2.649.456 1.203.936

Zabilančna sredstva 6.1.16. 117.211.412 111.973.018

Obveznosti do virov sredstev 147.061.431 151.341.079

A/ Kapital 6.1.11. 27.880.447 30.970.698

I. Vpoklicani kapital 7.676.900 6.782.156

II. Kapitalske rezerve 16.077.621 28.180.234

III. Rezerve iz dobička - 3.465.371

IV. Presežek iz prevrednotenja 4.125.926 -4.418.103

V. Preneseni čisti poslovni izid - -3.038.960

VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta - -

B/ Rezervacije in dolg. pasivne časovne razmejitve 6.1.12. 1.441.626 1.558.283

C/ Dolgoročne obveznosti 64.918.466 69.952.116

I. Dolgoročne finančne obveznosti 6.1.13. 64.918.466 69.952.116

II. Dolgoročne poslovne obveznosti - -

III. Odložene obveznosti za davek - -

Č/ Kratkoročne obveznosti 52.290.341 47.135.574

II. Kratkoročne finančne obveznosti 6.1.13. 19.129.011 19.971.195

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 6.1.14. 33.161.330 27.164.379

D/ Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 6.1.15. 530.551 1.724.408

Zabilančne obveznosti 6.1.16. 117.211.412 111.973.018

Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

4.1. Bilanca stanja1

1 Razširjena oblika izkaza poslovnega izida je v prilogi 9.1.

4. računovodSKi izKazi

4.1. Bilanca stanja1

4.2. Izkaz poslovnega izida2

4.3. Izkaz denarnih tokov za leto 2009

4.4. Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2009

4.5. Bilančni dobiček


(V EUR) Pojasnilo 2009 2008

1. Čisti prihodki od prodaje 6.2.1. 161.424.714 205.389.797

2. Proizvajalni stroški prodanih proizvodov oz. nabavna vrednost prodanega blaga (z amortizacijo)

6.2. 152.520.556 180.431.248

3. Kosmati poslovni izid od prodaje 8.904.158 24.958.549

4. Stroški prodajanja (z amortizacijo) 6.2. 16.135.186 18.676.692

5. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) 6.2. 5.847.454 5.364.961

6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 6.2. 872.813 300.265

7. Finančni prihodki iz deležev 6.2.5. 183.394 24.336

8. Finančni prihodki iz danih posojil - -

9. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 6.2.5. 29.348 891.425

10. Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb 6.2.6. 10 10.346

11. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 6.2.6. 2.680.786 4.868.961

12. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 6.2.6. 872.924 866.542

13. Drugi prihodki 1.664.551 636.409

14. Drugi odhodki 109.595 264.459

15. Davek iz dobička 6.2.7. - -

16. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 6.2.8. -13.991.691 -3.240.977

Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

4.2. Izkaz poslovnega izida2

2 Razširjena oblika izkaza poslovnega izida je v prilogi 9.2.

80

Zap. št. Postavka 2009 2008

A/ Denarni tokovi pri poslovanju

a) Postavke izkaza poslovnega izida 2.116.589 15.641.074

1. Poslovni prihodki /razen prevrednotenja/ in finančni prihodki iz poslovnih terjatev 161.928.347 207.196.856

2. Poslovni odhodki brez amortizacije /razen prevred./ in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti -159.811.758 -191.555.782

b)Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev,rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek)poslovnih postavk bilance stanja

4.003.796 2.873.607

1. Začetne manj končne poslovne terjatve 233.328 6.158.135

2. Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve -1.445.520 -420.686

4. Začetna manj končna sredstva/skupine za odtujitev/prodajo 70.401 -

5. Začetne manj končne zaloge 542.901 -2.427.060

6. Končni manj začetni poslovni dolgovi 5.913.200 -302.993

7. Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije -1.310.514 -133.789

c) Prebitek prejem. pri poslovanju ali prebitek izdat. pri poslov. (a+b) 6.120.385 18.514.681

B/ Denarni tokovi pri naložbenju

a) Prejemki pri naložbenju 10.158.561 2.020.802

1. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih,ki se nanašajo na naložbenje 69.161 389.829

2. Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev 381.751 256.937

3. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 8.957.242 1.368.602

4. Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin - 5.434

5. Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 30.232 -

6. Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb 720.175 -

b) Izdatki pri naložbenju -13.048.114 -11.849.332

1. Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -1.075.980 -2.166.206

2. Izdatki za pridobitev opredmetenih sredstev -11.966.993 -8.820.088

4. Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb -5.141 -124.545

5. Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb - -738.493

c) Prebitek prejem. pri naložbenju ali prebitek izdat. pri naložbe-nju (a+b) -2.889.553 -9.828.530

C/ Denarni tokovi pri financiranju

a) Prejemki pri financiranju 43.081.837 29.640.681

1. Prejemki od vplačanega kapitala 2.357.411 -

2. Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti 9.277.926 10.706

3. Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti 31.446.500 29.629.975

b) Izdatki pri financiranju -46.840.291 -38.177.656

1. Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -2.596.223 -4.827.290

3 . Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti -12.287.568 -8.726.172

4. Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti -31.956.500 -24.624.194

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov (a+b) -3.758.454 -8.536.975

č) Končno stanje denarnih sredstev 662.146 1.189.768

1. Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) -527.622 149.176

2. Začetno stanje denarnih sredstev 1.189.768 1.040.592

4.3. Izkaz denarnih tokov za leto 2009


Vpoklicani kapital

Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička

Presežek iz prevredno-

tenja

Preneseni čisti posl. izid

Čisti poslovni izid poslovnega

letaSKUPAJ

(V EUR)Osnovni kapital

Statutarnerezerve

Drugerezerve izdobička

Preneseničisti

dobiček/izguba

Čistidobiček/

izgubaposlovnega

leta

A/ Stanje 31. 12. 2008 6.782.156 28.180.234 774.108 2.691.263 -4.418.103 -3.038.960 - 30.970.698

B/ Premiki v kapital 894.744 1.462.667 - - 8.544.029 - -13.991.691 -3.090.251

č) Vnos dodatnih vplačil kapitala 894.744 1.462.667 - - - - - 2.357.411

d) Vnos čistega poslovnega izida - - - - - - -13.991.691 -13.991.691

e) Povečanje presežka iz prevrednotenja - - - - 8.544.029 - - 8.544.029

C/ Premiki v kapitalu - -13.565.280 -774.108 -2.691.263 - 3.038.960 13.991.691 -

c) Poravnava izgube - -13.565.280 -774.108 -2.691.263 - 3.038.960 13.991.691 -

Č/ Premiki iz kapitala - - - - - - - -

D/ Stanje 31. 12. 2009 7.676.900 16.077.621 - - 4.125.926 - - 27.880.447

BILANČNI DOBIČEK/IZGUBA - 13.565.280 774.108 2.691.263 - -3.038.960 -13.991.691 -

Postavka c) – Poravnava izgube, razkrita v pojasnilu 6.1.11.

4.4. Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2009

82

Vpoklicani kapital

Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz pre-

vrednotenjaPreneseni čisti

posl. izidČisti poslovni izid poslovnega leta SKUPAJ

(V EUR) Osnovni kapital

Statutarnerezerve

Drugerezerve izdobička

Preneseničisti dobiček/

izguba

Čisti dobiček/izguba

poslovnegaleta

A/ Stanje 31. 12. 2007 6.782.156 28.180.234 774.108 5.719.604 -1.363.781 - 212.636 40.304.957

Napačno pripoznane tečajne razlike na letalu v preteklih letih - - - - - -882.922 - -882.922

Povečanje stroškov iz naslovapogodbe IAE za vzdrževanje motor-jev za pretekla leta

- - - - - -2.156.038 - -2.156.038

Stanje 31. 12. 2007 po popravkih 6.782.156 28.180.234 774.108 5.719.604 -1.363.781 -3.038.960 212.636 37.265.997

Otvoritveno stanje 1. 1. 2008 6.782.156 28.180.234 774.108 5.719.604 -1.363.781 -3.038.960 212.636 37.265.997

B/ Premiki v kapital - - - - - - -3.240.977 -3.240.977

e) Vnos čistega poslovnega izida - - - - - - -3.240.977 -3.240.977

C/ Premiki v kapitalu - - - -3.028.341 - - - 3.028.341 -

c) Poravnava izgube - - - -3.028.341 - -212.636 3.240.977 -

f ) Razporeditev čistega poslovnega izida preteklega leta - - - - - 212.636 -212.636 -

Č/ Premiki iz kapitala - - - - -3.054.322 - - -3.054.322

č) Zmanjšanje presežka iz prevrednotenja - - - - -3.054.322 - - -3.054.322

D/ Stanje 31. 12. 2008 6.782.156 28.180.234 774.108 2.691.263 -4.418.103 -3.038.960 - 30.970.698

BILANČNI DOBIČEK/IZGUBA 3.028.341 -2.826.324 -3.240.977 -3.038.960

Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2008

Bilančni dobiček (v EUR) 2009

Čisti poslovni izid poslovnega leta + -13.991.691

Preneseni čisti dobiček - -3.038.960

Zmanjšanje kapitalskih rezerv + 13.565.280

Zmanjšanje statutarnih rezerv + 774.108

Znanjšanje drugih rezerv iz dobička + 2.691.263

Bilančni dobiček/izguba -

Bilančni dobiček (v EUR) 2008

Čisti poslovni izid poslovnega leta + -3.240.977

Preneseni čisti dobiček - -2.826.324

Zmanjšanje kapitalskih rezerv + -

Zmanjšanje statutarnih rezerv + -

Znanjšanje drugih rezerv iz dobička + 3.028.341

Bilančni dobiček/izguba -3.038.960

4.5. Bilančni dobiček


Računovodski izkazi in pojasnila k njim so v tem poročilu sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih standardov 2006, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo.

Pri pripravi izkazov so upoštevana splošna pravila o členitvi izkazov bilance stanja, izkaza poslovnega izida in vrednotenja postavk v računovodskih izkazih, vsebina prilog k izka-zom in zahteve glede poslovnega poročila, kar zadošča za resničen in pošten prikaz poslo-vanja družbe v letnem poročilu. Prav tako sta upoštevani temeljni računovodski predpostav-ki: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delo-vanja.

Računovodski izkazi družbe so pripravljeni na podlagi predpostavke časovne neomejenosti delovanja. Družba je v letu 2009 ustvarila 13.992 tisoč EUR izgube. Neto kratkoročne obveznosti na dan 31. 12. 2009 znašajo 28.055 tisoč EUR. V primeru dela dolgoročnih kreditov, ki na dan 31. 12. 2009 znašajo 21.021 tisoč EUR, družba ne izpolnjuje pogodbenih zavez, zaradi česar lahko banke, ki jih to zadeva, v skladu s kredit-nimi pogodbami zahtevajo takojšnje odplačilo kreditov. Te kredite izkazuje družba na dan 31. 12. 2009 v okviru dolgoročnih finančnih ob-veznosti. Trenutno ni nobenih pokazateljev, da bodo banke zahtevale poplačilo kreditov pred rokom dospelosti. Prav tako je nadzorni svet družbe v januarju 2010 potrdil strateški plan. V njem je predvideno prestrukturiranje družbe, ki je odvisno od dokapitalizacije prestrukturirane skupine Adrie Airways v višini 9.000 tisoč EUR in kontinuiranega refinanciranja bančnih kreditov kakor tudi od refinanciranja zapadlih

obveznosti s strani treh največjih dobaviteljev družbe v višini 9.783 tisoč EUR. Plan prestruk-turiranja zahteva znižanje stroškov dela in os-talih operativnih stroškov, še zlasti stroškov ključnih dobaviteljev ter zamenjavo stare flote letal z novejšo, bolj ekonomično. Družba tako predvideva zamenjavo starega Airbusa 320 z dvema novima Airbusoma 319 v aprilu in maju 2010. Družba je uspela znižati stroške dela v višini 10% od aprila 2010 dalje, prav tako pa je s ključnimi dobavitelji v zaključni fazi pogajanj za podaljšanje rokov poplačil zapadlih obveznosti kakor tudi za znižanje njihovih stroškov. Prav tako je v zaključni fazi dokapitalizacija skupine Adria Airways s strani večinskega lastnika in enega izmed ključnih dobaviteljev. Na osnovi zgoraj navedenega uprava družbe meni, da je priprava računovodskih izkazov pod pred-postavko časovne neomejenosti delovanja ustrezna.

Kakovostne značilnosti računovodskih izka-zov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem: razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.

Adria Airways d.d. vodi svoje analitične evi-dence tudi po priporočilih ICAO (International Civil Aviation Organization), katere članica je tudi Republika Slovenija.

Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot v preteklih letih, z izjemo računovodske politike v zvezi z vrednotenjem naložbenih nepremičnin in zgradb.

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih brez centov. Zaradi zaokroževanja podatkov se lah-ko pri seštevanju pojavijo računske razlike.

5.1. Podlage za sestavo računovodskih izkazov5. povzeteK pomembnih računovodSKih uSmeritev

5.1. Podlage za sestavo računovodskih izkazov

5.2. Tečaj in način preračuna v domačo valuto

5.3. Poročanje po področnih in območnih odsekih

5.4. Računovodske usmeritve

Neopredmetena •dolgoročna sredstvaOpredmetena osnovna •sredstvaAmortizacija•Naložbene •nepremičnine

84

Adria Airways d.d. preračuna nabavne in proda-jne posle, investicije, naložbe, dolgoročne in kratkoročne obveznosti ter dolgoročne in kratkoročne terjatve v tujih valutah v evrih po referenčnem tečaju ECB na dan zaključka pos-la. Stanja na dan 31. decembra, ki izhajajo iz teh

transakcij, pa izračuna po zadnjem referenčnem tečaju ECB (31. 12. 2009).

Pozitivne in negativne tečajne razlike se pobo-tano pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Področni odseki so: prevoz potnikov v rednem prometu, prevoz tovora, prevoz potnikov v iz-rednem (čarterskem) prometu, vzdrževanje letal za tuje naročnike, oddajanje letal v najem in ostalo.

Na ravni področnih odsekov poroča družba o čistih prihodkih iz prodaje, ki jih je možno ne-posredno pripisati odsekom, ostali podatki pa se ne razkrivajo.

Družba nima območnih odsekov.

Neopredmetena dolgoročna sredstva

Neopredmetena dolgoročna sredstva se izka-zujejo po nabavnih vrednostih in se časovno amortizirajo glede na dobo koristnosti, ki za ta sredstva traja največ sedem let. Družba ne razpolaga s sredstvi z nedoločenimi dobami koristnosti.

Neopredmetena dolgoročna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo.

Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe ter proizvajalna in druga oprema. Med opredmetena osnovna sredstva, usposobljena za uporabo, se šteje tudi drobni inventar, ka-terega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična vrednost ne pre-sega vrednosti 500 EUR. Med opredmetena os-novna sredstva v izgradnji ali izdelavi se štejejo tudi pripadajoči nadomestni deli. Med opred-metenimi osnovnimi sredstvi izkazuje družba tudi opremo, vzeto v finačni najem, ki se amor-tizira po stopnjah sorodne opreme podjetja. Po pogodbenem koncu trajanja finančnega najema se lastništvo prenese na najemnika.

Zgradbe se po začetnem pripoznanju prevred-notijo po modelu poštene vrednosti, to pome-ni, da se razvidijo po prevrednotenem znesku, ki je njegova poštena vrednost na dan prevred-notenja, zmanjšana za vsak kasnejši amortiza-

cijski popravek vrednosti in kasnejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Poštena vrednost zgradb se izmeri na podlagi tržne vrednosti, ki jo ugotovi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti na način, ki temelji na mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti, vsakih pet let.

Na dan prevrednotenja zgradb se njihova na-bavna oz. prevrednotena nabavna vrednost in amortizacijski popravek vrednosti prevrednoti-ta tako, da se amortizacijski popravek vrednosti izloči v breme nabavne oz. prevrednotene vred-nosti zgradbe in se čisti znesek prevrednoti na prevrednoteni znesek. Znesek preračuna obli-kuje del povečanja ali zmanjšanja knjigovodske vrednosti. Če se knjigovodska vrednost poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje prizna neposredno v kapitalu kot presežek iz prevred-notenja. Če se knjigovodska vrednost zmanjša zaradi prevrednotenja, se zmanjšanje pripozna v poslovnem izidu. Zmanjšanje bremeni nepo-sredno kapital v postavki »presežek iz prevred-notenja« do velikosti stanja v dobro v presežku iz prevrednotenja pri istem sredstvu. Presežek iz prevrednotenja zgradb se prenese na pre-neseni poslovni izid, ko je pripoznanje sredstva odpravljeno, in tudi, ko sredstvo uporabljamo. V tem primeru je preneseni del presežka razlika med amortizacijo na podlagi prevrednotene nabavne vrednosti zgradbe in amortizacijo na podlagi njegove izvirne vrednosti.

5.2. Tečaj in način preračuna v domačo valuto

5.3. Poročanje po področnih in območnih odsekih

5.4. Računovodske usmeritve


Družba za vsa opredmetena osnovna sredstva, razen zgradb, uporablja model nabavne vred-nosti in jih vodi po njihovih nabavnih vred-nostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti. Opredmetena osnovna sredstva se časovno amortizirajo glede na dobo koristnos-ti. Oblikovanje popravkov vrednosti bremeni ustrezne stroške poslovanja.

Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva zajema nakupno ceno in vse stroške, ki se lahko neposredno pripišejo usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Kasneje nas-tali stroški, ki omogočajo večje bodoče koristi glede na prej ocenjene, povečujejo nabavno vrednost. Stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe uporabnosti sredstva, zmanjšujejo do takrat obračunani popravek vrednosti. Podjetje ocenjuje zemljišča po njihovi nabavni vrednosti (če ta ni znana, pa po ocenjeni vrednosti).

Opredmetena osnovna sredstva niso več pred-met knjigovodskega evidentiranja, če so od-tujena ali izničena, saj od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Izkupiček od prodaje opred-metenega osnovnega sredstva se evidentira med prevrednotovalne poslovne prihodke, sedanja vrednost pa med prevrednotovalne poslovne odhodke.

Osnovna sredstva, nabavljena v tuji valuti, so preračunana v domačo valuto po referenčnem tečaju ECB, veljavnem na dan nastanka poslovne spremembe. Pozneje nastale tečajne razlike pri poravnavi obveznosti so obravna-vane kot postavka finančnih prihodkov ali odhodkov.

Predujmi za osnovna sredstva so vrednoteni po nominalni vrednosti.

Obresti od kreditov za nakup in izgradnjo os-novnih sredstev ne povečujejo nabavnih vred-nosti, temveč finančne odhodke.

Amortizacija

Neodpisana vrednost opredmetenega os-novnega sredstva in neopredmetenega sred-stva se zmanjšuje z amortiziranjem. Začetek amortiziranja je prvi dan naslednjega mese-ca, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Zemljišča, predujmi za osnovna sredstva in sred-stva v gradnji oz. izdelavi se ne amortizirajo.

Amortizacija se obračunava po stopnjah, ki so določene individualno (posamično), glede na predvideno dobo koristnosti posameznega osnovnega sredstva, in to po metodi enako-mernega časovnega amortiziranja.

V podjetju uporabljene amortizacijske stopnje v letu 2009 so naslednje:

Amortizacijske stopnje v letu 2009 Najnižja stop. (%) Najvišja stop. (%)

(Ne)opredmeteno sredstvo

Neopredmetena dolgoročna sredstva

Računalniški programi 25,00 50,00

Opredmetena osnovna sredstva

Nepremičnine:

- zidane zgradbe 1,50 10,00

- druge zgradbe 2,00 12,50

Oprema:

- proizvodna oprema – letala 4,38 10,00

- proizvodna oprema – roto nadomestni deli 10,00 10,00

- druga oprema 8,30 20,00

Računalniška oprema:

- strojna oprema 25,00 25,00

Motorna vozila:

- transportna vozila – kombiji 12,50 14,30

- osebna vozila 12,50 15,50

Druga opredmetena osnovna sredstva – drobni inventar 25,00 33,00

86

Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine se v začetku ovred-notijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena in stroški nakupa. Po začetnem pripoznanju pa se merijo po modelu poštene vrednosti tako, da se poštena vrednost izmeri na podlagi tržne vrednosti na dan bilance stanja, ki jo ugotavlja pooblaščeni ocenjevalec vrednosti na način, ki temelji na mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti. Dobiček ali izguba, ki izhaja iz spremembe poštene vred-nosti naložbene nepremičnine, se pripozna v poslovnem izidu obdobja, v katerem se pojavi.

Finančne naložbeNaložbe

Družba Adria Airways d.d. razporeja naložbe v naslednje kategorije:

finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi •izkaz poslovnega izida,naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, •naložbe, razpoložljive za prodajo,•posojila in terjatve.•

Razporeditev je odvisna od namena prido-bitve. Ločeno se izkazujejo dolgoročne in kratko-ročne finančne naložbe.

Pripoznavanje finančnih sredstev

Družba Adria Airways d.d. na začetku pripozna vse naložbe, razen naložb, razporejenih v skupi-no po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida vključno s stroški nakupa, ki so direktno povezani s tem nakupom. Naložbe, razpore-jene v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so pripoznane po pošteni vrednosti (direktni stroški nakupa niso vključeni v nabavno vrednost).

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

Finančna sredstva, razporejena v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izi-da, se merijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube naložb, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega

izida. Poštena vrednost naložb, s katerimi se ak-tivno trguje na organiziranih trgih, je določena v višini objav lje ne ponudbene cene borzne kotacije ob zaključku trgovanja na dan bilance stanja. Za naložbe, katerih tržna cena ni objav-ljena na finančnih trgih, se poštena vrednost določi na podlagi podobnega inštrumenta ali pa je poštena vrednost določena kot sedanja neto vrednost bodočih denarnih tokov, ki jih lahko družba Adria Airways d.d. pričakuje iz določene finančne naložbe. Nabave in prodaje posameznih finančnih naložb, razporejenih v skupino »finančna sredstva po pošteni vred-nosti skozi izkaz poslovnega izida«, so pri-poznane na dan trgovanja; to je na dan, ko se je družba zavezala, da bo posamezno sredstvo nabavila ali prodala.

Naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Družba Adria Airways d.d. pripozna finančna sredstva s stalnimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, ki niso izvedeni finančni instrumenti, kot finančne naložbe v posesti do zapadlosti v primeru pozitivnega namena in zmožnosti držati naložbo do zapadlosti. Naložbe, ki jih ima družba za nedoločen čas, niso razvrščene v to skupino. Naložbe, ki so pripoznane kot finančne naložbe v posesti do zapadlosti, se vrednotijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrest-ne mere. Odplačna vrednost je izračunana z razmejitvijo premije ali diskonta ob pridobitvi skozi dobo do zapadlosti naložbe. Vsi dobički in izgube iz naložb, ki so vrednotene po odplačni vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida (odtujitev, oslabitev ali učinki amortiziran-ja diskonta/premije). Naložbe, razporejene v skupino do zapadlosti, so pripoznane na dan poravnave.

Naložbe, razpoložljive za prodajo

Po začetnem pripoznanju se vse naložbe družbe Adria Airways d.d. opredelijo kot naložbe, razpoložljive za prodajo, vrednotene po pošteni vrednosti oziroma po nabavni vred-nosti, v kolikor poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo določiti. Dobički in izgube naložb, ki so razpoložljive za prodajo, se pripoznajo v kapitalu kot neto nerealizirani kapitalski dobički


iz finančnih naložb za prodajo, dokler naložba ni prodana ali kakorkoli drugače odtujena. V primeru, da je naložba oslabljena, se oslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida. Nabave in prodaje posameznih finančnih naložb, razpore-jenih v skupino, razpoložljivo za prodajo, so pri-poznane na dan trgovanja − to je na dan, ko se je družba zavezala, da bo posamezno sredstvo nabavila ali prodala.

Med dolgoročnimi finančnimi naložbami v kapital drugih družb, razvrščenih med finančna sredstva, namenjena za prodajo, ima družba tudi takšne, ki jih ni mogla ovrednotiti po pošteni vrednosti. Delnice teh družb ne koti-rajo na borzi. Družba ocenjuje, da ne obsta-jajo drugi nepristranski in objektivni dokazi, da ne bi mogla nadomestiti nabavne vrednosti finančne naložbe in jih zato v skladu s pojasni-lom 1 k SRS 3 ni oslabila.

Naložbe v odvisne in pridružene družbe

Družba Adria Airways d.d. vrednoti naložbe v odvisne družbe po nabavni vrednosti, zmanjšani za oslabitev.

Družba Adria Airways d.d. vrednoti naložbe v pridružene družbe po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno oslabitev.

Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu. Ta skupina vključuje tako posojila in terjatve, ki jih pridobi podjetje, kot tudi posojila in terjatve, ki izvirajo iz podjetja. Posojila in terjatve se merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere in so pripoznane na dan poravnave.

Del dolgoročnih finančnih naložb v posojila, ki zapadejo v plačilo v enem letu po datumu bilance stanja, je izkazan kot kratkoročna finančna naložba.

Terjatve

Poslovne terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne in vsebujejo: terjatve do kupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja,

terjatve v zvezi s prihodki od financiranja, ter-jatve v zvezi z oblikovanjem kapitala in druge terjatve v zvezi s preoblikovanjem sredstev.

Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo z znes-ki, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačani.

Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane ali pa niso poravnane v rednem roku in gredo v tožbo, se izkažejo kot dvomljive in sporne ter se zanje oblikuje popravek vred-nosti v celoti. Izterljivost se ugotavlja mesečno in ob koncu leta po posameznih kupcih.

Terjatve do pravnih ali fizičnih oseb v tujini so preračunane v domačo valuto na dan nastanka. Tečajna razlika, ki se pojavi do dneva poravnave terjatev ali do dneva izkaza stanja, se šteje kot postavka finančnih prihodkov ali odhodkov.

DavkiTekoči davki

Obveznost oziroma terjatev za tekoče davke za sedanja in pretekla obdobja se izmeri v znesku, za katerega družba Adria Airways d.d. pričakuje, da ga bo plačala oziroma dobila od davčne up-rave. Obveznosti ali terjatve za tekoče davke se izmerijo na podlagi davčnih stopenj, veljavnih na dan bilance stanja.

Odloženi davki

Odložene terjatve in obveznosti za davek iz dobička se obračunavajo po metodi ob-veznosti v bilanci stanja. Pripoznavajo se samo odložene terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz začasnih razlik. Družba na dan bilance ni pri-poznala odloženih davkov.

Zaloge

Zaloge so ovrednotene po nabavnih cenah.

Poraba materiala je obračunana po metodi FIFO.

Družba konec leta pregleda zaloge in za vse nekurantne zaloge oblikuje 100% popravek vrednosti.Popravki vrednosti zalog so obračunani zaradi zmanjšanja vrednosti zalog na njihovo iztržljivo

88

vrednost in se vštevajo med odhodke poslo-vanja.

Denarna sredstva

Denarna sredstva sestavljajo: gotovina, knjižni denar in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni, in sicer v obliki bankovcev, kovancev in prejetih čekov. Knjižni denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni ustanovi in se lahko uporablja za plačevanje. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezen račun pri banki ali v drugi finančni ustanovi in se še istega dne vpiše pri njej kot dobroimetje.

Denarna sredstva se ob začetnem pripoznanju izkažejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, po preveritvi, da imajo takšno naravo.

Denarna sredstva, izražena v tuji valuti, se pre-vedejo v domačo valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan prejema.

Kapital

Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do last-nikov. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja.

Celotni kapital družbe sestavljajo: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja, preneseni čisti poslovni izidi iz preteklih let in nerazporejeni čisti dobiček poslovnega leta.

Osnovni kapital se vodi v domači valuti.

Obveznosti

Obveznosti so: finančne in poslovne, kratkoročne in dolgoročne.

Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.

Dolgoročne obveznosti se zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne po-ravnave v dogovoru z upnikom. Zmanjšujejo se tudi za tisti del, ki bo moral biti poplačan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoročnimi

obveznostmi. Poslovne obveznosti, izražene v tuji valuti, se preračunajo v domačo valuto na dan nastanka. Tečajna razlika, ki se pojavi do dneva bilance stanja, se šteje kot postavka finančnih odhod-kov ali prihodkov.

Pred sestavitvijo letnih računovodskih izkazov družba presodi pošteno vrednost kratkoročnih poslovnih obveznosti na podlagi pogodb, uskladitev stanj in drugih finančnih orodij.

Kratkoročne časovne razmejitve

Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške (odhodke) in kratkoročno nezaračunane pri-hodke. Kratkoročno odloženi stroški vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku še ne bremeni-jo dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. Kratkoročno nezaračunani prihodki se pojavijo, če se pri ugotavljanju poslovnega izida ute-meljeno upoštevajo prihodki, podjetje pa zanje še ni dobilo plačila niti jih ni zaračunalo.

Pasivne kratkoročne časovne razmejitve za-jemajo vnaprej vračunane stroške (odhodke) in kratkoročno odložene prihodke. Vnaprej vračunane stroške sestavljajo stroški, ki so pričakovani, pa se še niso pojavili, in se nanašajo na obdobje, za katerega se ugotavlja poslovni izid. Kratkoročno odloženi prihodki nastajajo, če so storitve podjetja že zaračunane, podjetje pa jih še ni opravilo. Prihodki se lahko kratkoročno odložijo tudi v primeru, ko je upravičenost do priznanja prihodkov v trenutku prodaje še dvomljiva.

Finančni in poslovni najem

Družba Adria Airways d.d. pripozna finančni najem v primeru, ko je velika večina tveganj in koristi predmeta najema prenesena na družbo Adria Airways d.d. Finančni najem pripozna v bilanci stanja kot sredstvo in kot dolg v znesku, ki je na začetku najema enak pošteni vrednosti, v najem vzetega sredstva ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, če je ta manjša. Plačila najemnine se razporedijo med finančne odhodke in zmanjšanje neporavnanega dolga. Finančne odhodke je potrebno razporediti na


obdobja med trajanjem najema, da se dobi efektivna obrestna mera za preostalo stanje dolga za vsako obdobje. Finančni odhodki so pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida. Sredstva v finančnem najemu se amor-tizirajo skozi ocenjeno dobo uporabnosti oziro-ma skozi dobo trajanja finančnega najema, odvisno od tega, kaj je krajše.

Poslovni najem je najem, kjer najemodajalec zadrži veliko večino tveganj in koristi, poveza-nih z lastništvom posameznega predmeta na-jema. Družba Adria Airways d.d. pripozna na-jemnine v izkazu poslovnega izida kot odhodek po enakomerni časovni metodi v celotni dobi najema.

Prekinitev pripoznavanja finančnih instrumentov

Finančno sredstvo se izknjiži, ko so prenesena tveganja in koristi ter kontrola nad pogodbe-nimi pravicami, povezanimi s finančnim instru-mentom. Finančna obveznost se izknjiži, ko je poplačana, ukinjena ali zastarana.

Izpeljani finančni instrumenti

Družba Adria Airways d.d. uporablja finančne instrumente, kot na primer terminske pogod-be in obrestne zamenjave, da zavaruje svoja tveganja, povezana z obrestnimi merami, ni-hanjem tujih valut in nihanjem cen goriva. Iz-peljane finančne instrumente pripozna družba po pošteni vrednosti.

Poštena vrednost terminske pogodbe je določena na podlagi sedanjega tečaja za pogodbe s podobno zapadlostjo. Poštena vrednost obrestnih zamenjav je določena na osnovi tržne vrednosti podobnih instrumen-tov. Računovodsko varovanje pred tvegan-jem se deli na varovanje poštene vrednosti, kjer se varuje izpostavljenost spremembam poštene vrednosti pripoznanih sredstev in ob-veznosti, in na varovanje denarnih tokov, kjer se varuje spremenljivost denarnih tokov, ki izhaja iz posameznega tveganja, povezanega s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo ali pričakovano transakcijo. Vsi dobički in izgube, povezani s prevrednotenjem instrumentov za

zavarovanje pred tveganjem poštene vred-nosti, so takoj pripoznani v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube, ki so nastali zaradi pre-vrednotenja varovane postavke in se nanašajo na zavarovano tveganje na zavarovani postav-ki, so obračunani v breme/dobro te postavke in se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da je varovana postavka sredstvo/obveznost, na katero se obračunavajo obresti, se pripisani učinki varovanja amortizirajo skozi obdobje do zapadlosti. Pri varovanju denarnih tokov pred tveganjem se dobički in izgube od instrumenta za varovanje pred tvegan-jem pripoznajo za učinkoviti del varovanja v kapitalu. Učinki neučinkovitega varovanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V pri-meru, da zavarovana čvrsta obveza rezultira v pripoznanju nefinančnega sredstva, se v trenutku pripoznanja sredstva temu pripiše učinek varovanja, ki je bil predhodno knjižen v kapital. V ostalih primerih se dobiček ali izguba od instrumenta za varovanje pred tveganjem v naslednjih letih prenaša v izkaz poslovne-ga izida in pobota vpliv spremembe vred-nosti varovane postavke v poslovnem izidu. Učinki iz prevrednotenja izpeljanih finančnih instrumentov, ki ne izpolnjujejo zahtev za računovodsko varovanje pred tveganjem, so pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida. Računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganjem se prekine, ko finančni instru-ment za varovanje pred tveganjem poteče ali se proda oziroma ne izpolnjuje več zahtev za računovodsko obravnavanje varovanja pred tveganjem. Dobički in izgube, nabrani pri izpel-janih finančnih instrumentih, ki jih družba Adria Airways d.d. pripozna v kapitalu, se zadržijo v kapitalu, dokler se ne zgodi predvidena tran-sakcija. Če se več ne pričakuje, da se bo zgodila predvidena transakcija, se nabrani dobički in izgube, pripoznani v kapitalu, prenesejo v izkaz poslovnega izida v tekočem letu.

Pripoznavanje prihodkov

Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospo-darskih koristi v obračunskem obdobju pove-zano s povečanjem sredstev ali zmanjšanjem dolgov in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.

90

Prihodki od prodaje sestavljajo prodajne vred-nosti prodanih storitev, trgovskega blaga in materiala v obračunskem obdobju, če je realno pričakovati, da bodo plačane, in so navedene v računih in drugih listinah, zmanjšane za vse popuste, ki so dani ob prodaji, kasneje pa tudi za vrednosti vrnjenih količin in pozneje odo-brenih popustov.

Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev nad njihovo knjigovodsko vrednostjo po pred-hodnem zmanjšanju za prevrednotovalni po-pravek kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstev.

Finančni prihodki so prihodki iz naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami. Pripoznajo se ob obračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plačilo in poplačljivosti. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačani del glavnice in veljavno obrest-no mero.

Druge prihodke sestavljajo neobičajne pos-tavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.

Pripoznavanje odhodkov

Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gos-podarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pri-poznavajo, ko je opravljeno ustrezno pre-vrednotenje, ne glede na njihov vpliv

na poslovni izid. Pojavljajo se v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in obratni-mi sredstvi zaradi njihove oslabitve.

Finančni odhodki so odhodki za financiran-je in odhodki za naložbenje. Prevrednoto-valni finančni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgoročnih in kratkoročnih dolgov. Druge odhodke sestavljajo neobičajne postav-ke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.

Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31. 12. 2009, iz podatkov bilance stanja na dan 31. 12. 2008, iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2009 in iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev prejemkov in izdat-kov ter za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk.

Razkritja

Družba je v letnem poročilu za leto 2009 razkrila vse pomembne poslovne dogodke, terjatve, obveznosti, odhodke, prihodke in tveganja, prav tako pa tudi pomembne poslovne dogodke po datumu bilance stanja.

Družba ne razkriva nabavnih in prodajnih vred-nosti letal.

Informacij, ki bi pomenile razkritje poslovnih skrivnosti družbe in osebnih podatkov ali drugih zaupnih informacij, ki bi lahko škodile družbi ali posamezniku, družba ni razkrila.


6.1.1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Kot neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve so izkazani računalniški programi (programska oprema, program navision, elektronska karta, informacijski sistem za operativno podporo letenja), ki se amortizirajo enakomerno po stopnji 25% letno, in licence za pilote in mehanike, ki se amortizirajo po stopnjah 50%, 33,33%, 25% in 14,28% letno.

Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2009

Gibanje neopredmetenih sredstevv letu 2009(v EUR)

Premoženjskepravice

Računalniškiprogrami

Neopredmetena sredstva v

pridobivanju

Druge aktivne časovne

razmejitve Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2008 1.573.620 2.991.985 128.924 1.009.341 5.703.870

Neposredna povečanja – investicije - - 701.928 374.052 1.075.980

Prenos z investicij v teku 62.686 731.268 -793.954 - -

Odtujitve - 261.722 - 381.751 643.473

Stanje 31. 12. 2009 1.636.306 3.461.531 36.898 1.001.642 6.136.377

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2008 638.728 1.520.354 - - 2.159.082

Amortizacija v letu 383.934 578.378 - - 962.312

Odtujitve - 261.722 - - 261.722

Stanje 31. 12. 2009 1.022.662 1.837.010 - - 2.859.672

Neodpisana vrednost 31. 12. 2009 613.644 1.624.521 36.898 1.001.642 3.276.705


Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2008

Gibanje neopredmetenih sredstevv letu 2008(v EUR)

Premoženjskepravice

Računalniškiprogrami

Neopredmetena sredstva v

pridobivanju

Druge aktivne časovne

razmejitve Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2007 1.159.649 2.014.352 12.069 681.609 3.867.679

Neposredna povečanja – investicije - - 1.581.537 584.669 2.166.206

Prenos z investicij v teku 461.700 1.002.982 -1.464.682 - -

Zmanjšanje med letom 47.729 25.349 - 256.939 330.017

Stanje 31. 12. 2008 1.573.620 2.991.985 128.924 1.009.339 5.703.868

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2007 296.206 1.140.963 - - 1.437.169

Amortizacija v letu 366.097 404.740 - - 770.837

Zmanjšanje med letom 23.575 25.349 - - 48.924

Stanje 31. 12. 2008 638.728 1.520.354 - - 2.159.082


Neodpisana vrednost 31. 12. 2007 863.443 873.389 12.069 681.609 2.430.510 Družba na dan 31. 12. 2009 nima obvez za pridobitev neopredmetenih sredstev.

6. razčlenitve in pojaSnila K računovodSKim izKazom

6.1. Dodatna razkritja postavk v bilanci stanja

6.1. Dodatna razkritja postavk v bilanci stanja

6.2. Dodatna razkritja postavk v izkazu poslovnega

izida

92

Investicije v opredmetena osnovna sredstva so v letu 2009 znašale 11.972.812 EUR. Vred-nostno največji del – 6.305.759 EUR – odpade na izgradnjo nove poslovne stavbe in na povečanje vrednosti letal zaradi investicijskih vzdrževanj trupov letal in motorjev. Prav tako se je povečala vrednost roto nadomestnih de-lov z dokupom delov zaradi širitve flote letal CRJ-900 ter nakupom pohištvene opreme v novih poslovnih prostorih.

Povečanje vrednosti zgradb, poleg nove poslovne stavbe, izhaja tudi iz predvrednotenja zgradb po modelu poštene vrednosti v višini 6.343.601 EUR. Ker ni bilo mogoče zanesljivo oceniti poštene vrednosti prevrednotenih sredstev za primerjalne podatke, družba ni prikazala spremembe računovodske usmeritve retrospektivno, ampak je prevrednotenje aplicirala na tekoče poslovno leto.

V letu 2009 je družba vzela v finančni na-jem opremo za restavracijsko dejavnost v višini 54.000 EUR in novo službeno vozilo v predstavništvu Zuerich v višini 23.926 EUR. Med že prej obstoječa opredmetena osnovna sredstva v finančnem najemu sodita simulator letenja (246.461 EUR) in službeno vozilo na Du-naju (2.745 EUR).

Največji obseg opredmetenih osnovnih sred-stev predstavljajo letalo Airbus A-320 in regio-

nalna letala CRJ-200-LR (5). Povečanje vrednosti letal se nanaša izključno na letala A-320 zaradi večjih investicijskih vzdrževanj ter povečanja vrednosti letal CRJ-200 zaradi investicijskih vzdrževanj motorjev in trupov letal; zmanjšanje pa predstavlja prodaja dveh letal A-320 ter obračunana amortizacija po enakomerni sto-pnji 4,38% za letala A-320 in 5% za letala CRJ-200-LR in CRJ-900 ter po stopnjah od 10% do 66,67% za dodatne investicije v letala.

Družba dvakrat letno preverja čisto prodajno vrednost letal v publikaciji The Aircraft Value Reference, The Aircraft Value Analysis Compa-ny (AVAC); družba je izvedla cenitev vrednosti flote letal CRJ-200-LR pri uporabi na dan 1. 1. 2010 (flota letal CRJ-200 predstavlja enoto, ki samostojno ustvarja denar). Cenitev je poka-zala višjo nadomestljivo vrednost letal od knji-govodske vrednosti. Uprava družbe ocenjuje, da ni indikatorjev, ki bi nakazovali na potrebo po oslabitvi sredstev.

Vse dolgoročne obveznosti iz financiranja so zavarovane z ustanovitvijo prve zastavne pra-vice na enem letalu A-320 (S5-AAA), na petih regionalnih letalih CRJ-200-LR (S5-AAD, S5-AAE, S5-AAF, S5-AAG in S5-AAJ) in na dveh le-talih CRJ-900 (S5-AAK, S5-AAL). Vsa zastavljena letala so v lastništvu Adrie.

V letu 2009 je imela družba v poslovnem

6.1.2. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva (v EUR) 31.12.2009 31.12.2008

Zemljišča 487.183 487.183

Zgradbe 16.949.300 6.198.253

Oprema, od tega: 94.014.738 110.266.964

* proizvajalne naprave in stroji 92.120.732 108.489.094

- letala 87.183.682 102.874.026

- roto nadomestni deli 4.937.050 5.615.068

* druge naprave in oprema 1.894.006 1.777.870

- druga oprema 1.890.002 1.775.292

- drobni inventar 4.004 2.578

Osnovna sredstva v pridobivanju, od tega: 553.570 1.375.404

*predujmi za osnovna sredstva 383.596 248.262

*osnovno sredstvo v gradnji 169.974 1.127.142

Skupaj 112.004.791 118.327.804


Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2009

(V EUR) Zemljišča ZgradbeProizvajalna

oprema− letala

Rotonadomestni

deliDruga

oprema Drobni

inventar Osnovna sredstva v gradnji

Predujmi za osnovna

sredstvaSkupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2008 487.183 11.328.522 199.699.587 14.578.297 5.940.398 53.512 1.127.142 248.262 233.462.903

Neposredna povečanja − investicije - - - - - - 11.831.659 141.153 11.972.812

Prenos z investicij v teku - 6.305.759 5.227.536 734.377 518.441 2.714 -12.788.827 - -

Odtujitve - 1.907.692 47.895.544 620.731 485.612 12.363 - - 50.921.942

Prevrednotenje - 6.343.601 - - - - - - 6.343.601

Drugo* - -2.687.440 - - - - - -5.819 -2.693.259

Stanje 31. 12. 2009 487.183 19.382.750 157.031.579 14.691.943 5.973.227 43.863 169.974 383.596 198.164.115

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2008 - 5.130.269 96.825.561 8.963.229 4.165.106 50.934 - - 115.135.099

Amortizacija v letu - 143.857 11.843.340 994.778 378.891 1.288 - - 13.362.154

Odtujitve - 153.236 38.821.004 203.114 460.772 12.363 - - 39.650.489

Prevrednotenje - - - - - - - - -

Drugo* - -2.687.440 - - - - - - -2.687.440

Stanje 31. 12. 2009 - 2.433.450 69.847.897 9.754.893 4.083.225 39.859 - - 86.159.324

Neodpisana vrednost

na dan 31.12.2009 487.183 16.949.300 87.183.682 4.937.050 1.890.002 4.004 169.974 383.596 112.004.791

Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2008 487.183 6.198.253 102.874.026 5.615.068 1.775.292 2.578 1.127.142 248.262 118.327.804

najemu 5 letal, in sicer: celo leto eno letalo tipa CRJ-100, celo leto eno letalo tipa CRJ-200, do oktobra 2009 eno letalo tipa Boeing 737-500 in celo leto dve letali tipa CRJ-900.

V tabeli gibanja osnovnih sredstev za leto 2008 je razviden popravek iz naslova napačno pri-poznanih tečajnih razlik pri letalu Airbus S5-AAA v preteklih letih, ki se odraža kot dodatno obračunana amortizacija za pretekla leta v višini 822.922 EUR.

Prevrednotenje zgradb je bilo opravljeno na dan 31. 12. 2009. Podlaga za prevrednotenje je cenitveno poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti. Knjigovodska vrednost zgradb, ki bi bila pripoznana, če bi se izkazovala po modelu nabavne vrednosti, bi bila na dan 31. 12. 2009 10.174.615 EUR.

Na dan 31. 12. 2009 znaša znesek finančnih obvez za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 73.061.793 EUR.

Znesek – 2.687.440 EUR (pod drugo pri nabavni vrednosti in popravku vrednosti) – se nanaša na ukinjen popravek vrednosti ob prevrednotenju zgradb.

94

6.1.3. Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine predstavljajo del zgradb, oddanih v poslovni najem, ter počitniška in druga stanovanja, namenjena oddajanju.

(V EUR) 31.12.2009 31.12.2008

Zgradbe 3.244.541 216.742

Skupaj 3.244.541 216.742

Na dan 31. 12. 2009 je družba prevrednotila naložbene nepremičnine po modelu poštene vrednosti; dobiček v višini 1.281.276 EUR, ki izhaja iz spremembe vrednosti, je pripoznala v poslovnem izidu.

Ker ni bilo moč zanesljivo oceniti poštene vred-nosti naložbenih nepremičnin za prvo primerlji-vo obdobje, družba spremembe računovodske usmeritve ni aplicirala retrospektivno.

(V EUR) Zemljišča ZgradbeProizvajalna

oprema− letala

Rotonadomestni

deliDruga

oprema Drobni

inventar Osnovna sredstva v gradnji

Predujmi za osnovna

sredstvaSkupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2007 487,183 11,328,522 195,555,690 13,123,291 5,824,870 59,201 134,188 578,546 227,091,491

Neposredna povečanja − investicije - - - - - - 8,735,514 64,691 8,800,205

Prenos z investicij v teku - - 5,336,464 1,972,130 432,614 1,352 -7,742,560 - -

Zmanjšanja med letom - - 1,192,567 517,124 317,086 7,041 - 414,858 2,448,676

Ostale spremembe − tečajne razlike - - - - - - - 19,883 19,883

Stanje 31. 12. 2008 487,183 11,328,522 199,699,587 14,578,297 5,940,398 53,512 1,127,142 248,262 233,462,903

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2007 - 4,993,220 84,977,836 7,959,563 4,116,850 55,058 - - 102,102,527

Dodatno obračunana amor-tizacija za pretekla leta 882,922 882,922

Stanje 31. 12. 2007 po popravkih - 4,993,220 85,860,758 7,959,563 4,116,850 55,058 - - 102,985,449

Amortizacija v letu - 137,049 11,183,440 1,153,846 350,871 2,918 - - 12,828,124

Zmanjšanja med letom - - 218,637 150,180 302,615 7,042 - - 678,474

Povečanja med letom - - - - - - - - -

Ostale spremembe − tečajne razlike - - - - - - - - -

Stanje 31. 12. 2007 po popravkih - 5,130,269 96,825,561 8,963,229 4,165,106 50,934 - - 115,135,099

Neodpisana vrednost

na dan 31. 12. 2008 487,183 6,198,253 102,874,026 5,615,068 1,775,292 2,578 1,127,142 248,262 118,327,804

Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2007po popravkih

487,183 6,335,302 109,694,932 5,163,728 1,708,020 4,143 134,188 578,546 124,106,042

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2008


Gibanje naložbenih nepremičnin 2009

(V EUR) Zgradbe Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2008 360.570 360.570

Neposredna povečanja investicije 1.907.692 1.907.692

Prenos investicij v teku

Odtujitve

Prevrednotenje 1.281.276 1.281.276

Drugo -304.997 -304.997

Stanje 31. 12. 2009 3.244.541 3.244.541

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2008 143.828 143.828

Amortizacija v letu 7.933 7.933

Povečanje med letom 153.236 153.236

Odtujitve

Prevrednotenje

Drugo -304.997 -304.997

Stanje 31. 12. 2009 - -

Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2009 3.244.541 3.244.541

Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2008 216.742 216.742

Gibanje naložbenih nepremičnin 2008

(V EUR) Zgradbe Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2007 375.578 375.578

Zmanjšanje med letom 15.008 15.008

Stanje 31. 12. 2008 360.570 360.570

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2007 145.387 145.387

Amortizacija v letu 8.015 8.015

Zmanjšanje med letom 9.574 9.574

Stanje 31. 12. 2008 143.828 143.828



96

6.1.4. Dolgoročne finančne naložbe

(V EUR) 31. 12. 2009 31. 12. 2008

Naložbe v delnice in deleže v družbah v skupini 793.332 793.332

Naložbe v delnice in deleže v pridruženih družbah 400 400

Druge delnice in deleži 42.652 48.018

Dolgoročna posojila drugim 107.070 126.683

Skupaj 943.454 968.433

Družba Adria Airways d.d. ne pripravlja konsolidiranega letnega poročila, ker vključitev računovodskih izkazov obeh odvisnih družb v konsolidirane izkaze ni pomembna za resničen in pošten prikaz računovodskih izkazov skupine Adria Airways kot celote.

Odvisna družba(v EUR)

Sedežpodjetja

Državapodjetja

Deležlastništva

31.12.2009

Kapitalodvisnega

podjetja31.12.2009

Poslovniizidleta

2009

Deleži v kapitalu odvisnih podjetij

31.12.2009 31.12.2008

Amadeus Slovenija d.o.o.

Dunajska 122,Ljubljana

Slovenija 95% 631.224 -13.735 599.663 771.996

AA Kosovo Eqrenz Qabey 119 Priština 100% 2.500 - 2.500 2.500

SKUPAJ 633.724 602.163 774.496

Gibanje dolgoročnih finančnih naložb leta 2009

(V EUR) Podjetjaskupine

Pridruženapodjetja

Drugapodjetja

Posojiladrugim Skupaj

Stanje 31. 12. 2008 793.332 400 58.370 126.683 978.785

Povečanje - - 5.141 - 5.141

Zmanjšanje - - 19.327 19.647 38.974

Prevrednotenje - - -1.527 34 -1.493

Stanje 31. 12. 2009 793.332 400 42.657 107.070 943.459

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2008 - - 10.352 - 10.352

Povečanje - - - - -

Zmanjšanje - - 9.778 - 9.778

Prevrednotenje - - -569 - -569

Stanje 31. 12. 2009 - - 5 - 5

Čista vrednost na dan 31. 12. 2008 793.332 400 48.018 126.683 968.433

Čista vrednost na dan 31. 12. 2009 793.332 400 42.652 107.070 943.454

Naložbe v delnice in deleže pridruženih družb vključujejo NMC d.o.o. Skopje in NMC d.o.o. Tirana, kjer v vsaki družbi razpolagamo s 5-odstotnim deležem v kapitalu v višini 200 EUR.

Naložba v delnice in deleže podjetij v skupini se nanaša na odvisno podjetje Amadeus Slovenija d.o.o. v višini 790.832 EUR ter na odvisno podjetje Adria Airways Kosovo v višini 2.500 EUR.


6.1.5. Dolgoročne poslovne terjatve

Dolgoročne poslovne terjatve (v EUR) 31. 12. 2009 31. 12. 2008

Dolgoročne varščine in poslovne terjatve 852.991 685.200

Popravek vrednosti -145.445 -145.445

Skupaj 707.546 539.755

Dolgoročne varščine in terjatve v večini predstavljajo dane varščine za letalo in rezervni motor v dolgoročnem poslovnem najemu. Popravek vrednosti dolgoročne varščine Aurora Airlines v višini 145.445 EUR je oblikovan na podlagi uvedenega sodnega postopka.

6.1.6. Zaloge

Zaloge (v EUR) 31. 12. 2009 31. 12. 2008

Material 8.772.489 9.929.183

Popravek vrednosti -1.846.700 -2.460.493

Skupaj 6.925.789 7.468.690

Stanje zalog tvorijo pretežno stalne zaloge rezervnih delov in potrošnega materiala za vzdrževanje letal. Obseg in optimiranje zalog se oblikujeta glede na priporočila proizvajalcev letal v odvisnosti od števila letal.Knjigovodska in iztržljiva vrednost zalog se ne razlikujeta.Pri pregledu zalog ob koncu leta 2009 družba ni ugotovila nekurantnih zalog. Družba na dan 31. 12. 2009 nima zastavljenih zalog.Pri popisu zalog tehničnega materiala na dan 31. 12. 2009 so se ugotovile popisne razlike (pri-manjkljaj) v višini 26.186 EUR in bodo zaradi tehničnih programskih omejitev evidentirane v letu 2010.

6.1.7. Kratkoročne finančne naložbe

Kratkoročne finančne naložbe (v EUR) 31. 12. 2009 31. 12. 2008

Kratkoročna posojila

− do drugih 147.170 147.292

Druge kratkoročne finančne naložbe - 720.175

Skupaj 147.170 867.467

Kratkoročna posojila do drugih (147.170 EUR) vsebujejo depozite pri bankah, ki so vezani kot zavarovanje za izdane garancije s strani banke in so omejeni za razpolaganje ter kratkoročni del posojil zaposlenim za šolanje.V letu 2009 je družba izvedla prodajo obveznic, ki smo jih prejeli kot denacionalizacijsko odškodnino s strani SOD-a, in zato zmanjšala druge kratkoročne naložbe v višini 720.175 EUR.

98

6.1.8. Kratkoročne poslovne terjatve

Kratkoročne poslovne terajtve (v EUR) 31. 12. 2009 31. 12. 2008

Kratkoročne poslovne terjatve do odvisnih podjetij - 6.106

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 9.809.514 11.507.495

Kratkoročne poslovne terjatve iz naslova obresti 66.858 37.579

Druge kratkoročne poslovne terjatve 6.950.425 5.718.769

Popravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev -326.964 -326.654

Skupaj 16.499.833 16.943.295

V primerjavi s preteklim letom so se kratkoročne poslovne terjatve do kupcev zmanjšale za 15%. Razlog za to je zmanjšano povpraševanje po storitvah. Druge kratkoročne poslovne terjatve pa so se povečale za 21%, v glavnem iz naslova višjih planiranih bremepisov letalskim pre-voznikom, ki izhajajo iz kontrole tujih kuponov.

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev (bruto vrednosti) izkazujejo terjatve do domačih in tu-jih kupcev (od tega 5.815.477 EUR do kupcev v tujini in 3.994.037 EUR do kupcev v državi). Pomembno pa je, da družba opravlja stalni nad-zor nad kupci in da so terjatve realne in izterljive.

Redni letalski prevozniki, ki so člani IATE (med-narodne organizacije letalskih prevoznikov), obračunavajo svoje tedenske terjatve in ob-veznosti preko institucije Clearing House, registrirane v Montrealu, ki opravlja tedenski pobot. Terjatve so na svoj način zavarovane, saj nespoštovanje dogovorjenih pogodbenih rokov predstavlja hudo kršitev proti letalskemu prevozniku in v kasnejši fazi njegovo izključitev iz institucije. Na dan 31. 12. 2009 je stanje ter-jatev do IATE 813.450 EUR in je delno že po-botano. Delni pobot in plačilo sta bila v celoti izvršena januarja 2010.

Adria Airways d.d. prodaja letalske vozovnice tudi preko zastopnikov doma in v tujini. Podo-ben mesečni obračun in plačilna disciplina, ki veljata za letalske prevoznike, veljata tudi za zastopnike, katerih terjatve se poračunavajo preko sistema Bank Settlement Plan (BSP); or-ganizirani so na področju države, kjer se letalski dokumenti prodajajo. BSP preverja boniteto vseh svojih partnerjev, in če ne izpolnjujejo določenih finančnih kazalnikov (ki so v vsaki državi različni), zahteva instrument zavarovanja plačil, ki se v primeru neplačila deli med letal-ske prevoznike glede na višino njihovih odprtih terjatev. Višina terjatev do različnih BSP-jev na dan 31. 12. 2009 znaša 2.960.615 EUR (30% vseh terjatev do kupcev).

Družba nima poslovnih terjatev do članov uprave, članov nadzornega sveta, delavcev s posebnimi pooblastili in notranjih lastnikov.

Družba oblikuje popravek vrednosti terjatev skladno s kriteriji, ki so navedeni v poglavju o računovodskih usmeritvah. Leta 2009 je dodat-no oblikovala popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev (90.033 EUR) ter prejela plačane že izbrisane in odpisane ter-jatve v višini 4.758 EUR. Družba je leta 2009 direktno v breme prevrednotovalnih odhod-kov odpisala za 6.785 EUR terjatev.

Razčlenitev poslovnih terjatev do kupcev po rokih zapadlosti

31. 12. 2009 Nezapadle Do 30 dni Od 31do 60 dni

Od 61do 90 dni

Od 91do 180 dni

Od 181do 365 dni Nad 366 dni

9.809.514 7.047.736 106.369 392.799 362.414 838.039 426.705 635.452

% 71,9 1,1 4,0 3,7 8,5 4,3 6,5

70% (6.834.532 EUR) vseh kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev je zavarovanih, in sicer: Clearing House – tu upoštevamo tudi družbe, pri katerih trenutno ne poračunavamo terjatev prek CH, imamo pa to možnost (11% − 1.030.496 EUR) –, BSP (30% − 2.960.615 EUR), z depoziti (1% − 100.432 EUR), bančne garancije in akreditivi (1% − 75.159 EUR), z avansi (6% − 566.066 EUR),


kompenzacije (14% − 1.327.997 EUR), meni-

ce (2% – 219.902 EUR) in proračunski porab-

niki (4% − 377.788 EUR); 30% (2.974.982 EUR)

kratkoročnih terjatev pa je nezavarovanih.

Druge kratkoročne poslovne terjatve predstav-ljajo plačane kratkoročne varščine, terjatve za davek na dodano vrednost, terjatve za prodajo kart do prodajnih mest, terjatve do dobaviteljev za priznane, a še neizstavljene dobropise in ter-jatve za že priznane odškodnine.

6.1.9. Denarna sredstva

Denarna sredstva (v EUR) 31. 12. 2009 31. 12. 2008

Gotovina v blagajni in prejeti čeki 39.162 50.696

Denarna sredstva v banki 622.984 1.139.072

Skupaj 662.146 1.189.768

6.1.10. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

Aktivne časovne razmejitve na dan 31. 12. 2009 v vrednosti 2.649.456 EUR (stanje 31. 12. 2008 – 1.203.936 EUR) se v celoti nanašajo na kratkoročno odložene stroške oz. odhodke, predvsem na že prejete račune za vzdrževanje

motorjev A-320, šolanje letalskega osebja, sto-ritve rezervacijskega sistema ter za zavarovanje letal in potnikov.

6.1.11. Kapital

Kapital (v EUR) 31. 12. 2009 31. 12. 2008


1. Osnovni kapital 7.676.900 6.782.156



4. Statutarne rezerve - 774.108

5. Druge rezerve iz dobička - 2.691.263




Skupaj 27.880.447 30.970.698

Vpoklicani kapital je sestavljen samo iz os-novnega kapitala; opredeljen je v statutu pod-jetja, registriran na sodišču in temu ustrezno so ga vpisali oziroma vplačali njegovi lastniki. Osnovni kapital podjetja se je v letu 2009 povečal za 894.744 EUR in znaša 7.676.900 EUR. Razdeljen je na 919.591 navadnih imenskih ko-sovnih delnic.

Vse delnice družbe so delnice istega razreda in so izdane v nematerializirani obliki. Med letom se je njihovo število povečalo za 107.155.

Družba nima lastnih delnic in jih tudi med poslovnim letom ni imela.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2009 znaša 30,32 EUR.

V letu 2010 je uprava družbe v skladu s 64. členom Zakona o gospodarskih družbah in statutom družbe pokrivala čisto izgubo poslovnega leta 2009 v znesku 13.991.691 EUR in preneseno čisto izgubo iz prejšnjih let v višini 3.038.960 iz naslednjih postavk kapitala:

100

v višini 2.691.263 EUR iz drugih rezerv iz •dobička,v višini 774.108 EUR iz statutarnih rezerv,•v višini 13.565.280 EUR iz kapitalskih rezerv, •kot sledi:

splošni prevrednotovalni popravek •kapitala 5.455.668 EURvplačila za pridobitev dodatnih pravic iz •delnic oz. deležev 8.109.612 EUR.

Družba ima v statutu opredeljene rezerve za naslednje namene:

Kapitalske rezerve so bile oblikovane z last-•ninskim preoblikovanjem in dokapitalizacijo družbe – uporabljajo se pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon. Kapitalske rezerve znašajo po pokrivanju izgube poslovnega leta 16.077.621 EUR.

Rezerve iz dobička:•statutarne rezerve so se v skladu z določili •statuta v celoti zmanjšale zaradi kritja izgube poslovnega leta v višini 774.108 EUR, druge rezerve iz dobička so se v skladu •z zakonom, statutom in poslovno

politiko družbe uporabile za kritje izgube poslovnega leta 2009 v višini 2.691.263 EUR.

Presežek iz prevrednotenja se je povečal zaradi prevrednotenja nepremičnin na podlagi tržne vrednosti v višini 6.343.601 EUR in zmanjšanja negativnega dela iz naslova vrednotenja izve-denih finančnih instrumentov, ki so namenjeni varovanju denarnega toka v letu 2010 v višini 2.200.428 EUR, tako da na dan 31. 12. 2009 znaša 4.125.926 EUR.

Družba nima pogojno izdanih delnic (uresničitev pravice imetnikov zamenljivih ob-veznic do zamenjave v delnice ali uresničitev prednostne pravice do nakupa novih delnic).

Družba je zaradi popravka napačno pripoz-nanih tečajnih razlik v preteklih letih za letalo A-320 (S5-AAA) v višini 882.922 EUR in dodatno ugotovljenih stroškov vzdrževanja motorjev A-320 po pogodbi z IAE za pretekla leta v višini 2.156.038 EUR izkazala preneseno izgubo iz preteklih let v višini 3.038.960 EUR.

6.1.12. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Oblikovane rezervacije v višini 1.441.626 EUR v celoti predstavljajo rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi; izračunane so na podlagi določil kolektivne

in individualnih pogodb ter fluktuacije zapos-lenih glede na leta do upokojitve in glede na delovno dobo v podjetju.

V EUR 31. 12. 2009 31. 12. 2008

Rezervacije za pokojnine in odpravnine ter jubilejne nagrade 1.441.626 1.558.283

Gibanje rezervacij v letu 2009

V EUR Stanje 1. 1. 2009

Črpanje,sproščanje Oblikovanje Stanje

31.12.2009Rezervacije za pokojnine in odpravnineter jubilejne nagrade 1.558.283 161.043 44.386 1.441.626

Skupaj 1.558.283 161.043 44.386 1.441.626

Gibanje rezervacij v letu 2008

V EUR Stanje 1. 1. 2008

Črpanje,sproščanje Oblikovanje Stanje

31. 12. 2008Rezervacije za pokojnine in odpravnineter jubilejne nagrade 1.543.735 45.937 60.485 1.558.283

Skupaj 1.543.735 45.937 60.485 1.558.283


6.1.13. Finančne obveznosti

V EURDolgoročne Kratkoročne SKUPAJ

2009 2008 2009 2008 2009 2008

Finančne obveznosti dopodjetij v skupini - - - 155.287 - 155.287

Finančne obveznosti do bank 64.718.007 69.729.107 16.771.563 15.275.426 81.489.570 85.004.533

Druge finančne obveznosti 200.459 223.009 2.357.448 4.540.482 2.557.907 4.763.491

Skupaj 64.918.466 69.952.116 19.129.011 19.971.195 84.047.477 89.923.311

Ponderirane povprečne obrestne mere na dan 31. 12. 2009

31. 12. 2009 EUR (%)

Finančne obveznosti do bank 3,20%

31. 12. 2008 EUR (%)

Finančne obveznosti do bank 4,51%

Razkritja obrestnega tveganja po posameznih vrstah prejetih posojil

Leto končano 31. 12. 2009(v EUR)

Obrestna mera se

spremeniv 6 mesecih

ali prej

Obrestna mera se

spremeniv 6−12

mesecih

Obrestna mera se

spremeniv 1−5 letih

Nad 5 let Skupaj

Skupaj posojila 79.126.772 - 2.362.798 - 81.489.570

Učinek obrestne zamenjave -22.727.273 - 16.000.000 6.727.273 -

Skupaj 56.399.499 - 18.362.798 6.727.273 81.489.570

Leto končano 31. 12. 2008(v EUR)

Obrestna mera se

spremeniv 6 mesecih

ali prej

Obrestna mera se

spremeniv 6−12

mesecih

Obrestna mera se

spremeniv 1−5 letih

Nad 5 let Skupaj

Skupaj posojila 81.591.603 - 3.412.930 - 85.004.533

Učinek obrestne zamenjave -848.485 - - 848.485 -

Skupaj 80.743.118 - 3.412.930 848.485 85.004.533

Del dolgoročnih posojil, ki zapade v plačilo v poslovnem letu 2010, znaša 12.121.563 EUR in je izkazan med kratkoročnimi finančnimi ob-veznostmi.

Kratkoročne finančne obveznosti do bank so konec leta 2009 za 9,7% višje kot v letu 2008 zaradi višjega kratkoročnega dela dolgoročnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v 2010, pred-vsem zaradi novih dolgoročnih kreditov, odo-brenih v letu 2009.

Dolgoročne obveznosti do bank pa so se v letu 2009 zmanjšale za 7% glede na leto 2008 iz naslova rednih in izrednih odplačil glavnic kreditov.

Del dolgoročnih obveznosti iz finančnega najema, ki zapade v plačilo v poslovnem letu 2010, je v višini 88.153 EUR izkazan med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi.

Vsa dolgoročna in kratkoročna posojila so na-jeta v evrski valuti pri domačih bankah.

Odplačevanje glavnice in obresti je praviloma mesečno.

Vse dolgoročne finančne obveznosti so zavaro-vane z zastavno pravico na letalih, po novem tudi na poslovnih stavbah.

102

Zapadlost dolgoročnih finančnih obveznosti do bank

(V EUR) 2009

Med 1 in 2 letoma 11.825.098

Med 2 in 5 leti 32.181.370

Nad 5 let 20.711.539

Skupaj 64.718.007

Kratkoročne finančne obveznosti do bank

(V EUR) 31. 12. 2009 31. 12. 2008

Kratkoročni del dobljenih posojil pri bankah 12.121.563 10.115.426

Kratkoročne finančne obveznosti do bank 4.650.000 5.160.000

Skupaj 16.771.563 15.275.426

Kratkoročni del dobljenih posojil pri domačih bankah sestavljajo izključno obveznosti iz naslova dobljenih dolgoročnih posojil, katerih odplačilni rok je krajši od enega leta.

Družba ima kratkoročni del dolgoročnih po-sojil zavarovan z zastavitvijo letal in poslovnih stavb.

Kratkoročne finančne obveznosti do bank predstavljajo na dan 31. 12. 2009 črpane revol-ving kredite za obratna in osnovna sredstva ter premostitveni likvidnostni kredit, ki so zavaro-vani z zastavitvijo poslovnih stavb in letalskega motorja.

6.1.14. Kratkoročne poslovne obveznosti

Kratkoročne poslovne obveznosti (v EUR) 31. 12. 2009 31. 12. 2008

Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 40.176 38.976

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 29.116.060 22.470.018

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 412.153 835.893

Druge kratkoročne poslovne obveznosti 3.592.941 3.819.492

Skupaj 33.161.330 27.164.379

Kratkoročne poslovne obveznosti niso zavaro-vane s stvarnim jamstvom.

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev(v EUR) 31. 12. 2009 31. 12. 2008

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v državi 12.860.065 8.123.183

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v tujini 16.255.995 14.346.835

Skupaj 29.116.060 22.470.018

Kratkoročne poslovne obveznosti do do-baviteljev izhajajo iz obveznosti za prejeto bla-go in storitve doma in v tujini.

Ročnost kratkoročnih poslovnih obveznosti je od 8 do 60 dni od dobave blaga, opravljene storitve ali od izdaje računa.


6.1.15. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

V EUR 31. 12. 2009 31. 12. 2008

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 530.551 1.724.408

Druge kratkoročne poslovne obveznosti

Druge kratkoročne poslovne obveznosti (v EUR) 31. 12. 2009 31. 12. 2008

Kratkoročne poslovne obveznosti do države 490.972 487.417

Kratkoročne poslovne obveznosti do delavcev 2.352.604 2.629.708

Druge kratkoročne poslovne obveznosti 749.365 702.367

Skupaj 3.592.941 3.819.492

Po stanju na dan 31. 12. 2009 družba Adria Air-ways d.d. nima poslovnih obveznosti do up-rave, članov nadzornega sveta ali zaposlenih, razen obveznosti za plače za december 2009.

Druge kratkoročne poslovne obveznosti večinoma predstavljajo obveznosti iz naslova sodne odločbe JAT Airways Beograd.

Pasivne časovne razmejitve v vrednosti 530.551 EUR se v višini 61.114 EUR nanašajo na kratkoročno vnaprej vračunane stroške in odhodke (obresti za kredite) v višini 469.435

EUR pa se navezujejo na odložene prihodke (čarterski leti in prodani, a še neizkoriščeni kuponi).

Povečanje hipotek izhaja iz naslova zavarovanja prejetih novih dolgoročnih posojil in dodatne-ga zavarovanja kratkoročno prejetih posojil.Višina hipotek z rokom dospelosti, daljšim od petih let, je 91.244.166 EUR. Pri ostalih postav-kah obveznosti niso daljše od petih let.

V zunajbilančni evidenci vodi družba hipoteke (zastavne pravice), vpisane v korist domačih bank, za najete dolgoročne kredite za nakup letal in kratkoročne kredite za obratna in os-novna sredstva.

Vrednost posojil, ki so zavarovana s hipotekami na dan 31. 12. 2010, znaša 81.489.570 EUR.

Pod garancije so zajete dane plačilne garancije za nabavo storitev in blaga doma in v tujini v korist

dobaviteljev (3.137.476,71 EUR) in prejete garan-cije za zavarovanje terjatev (1.391.321,58 EUR).

Družba ima odprte pravne zadeve pri različnih sodiščih, kjer je udeležena bodisi kot tožeča bodisi kot tožena stranka. Tožbe izvirajo večinoma iz obligacijskih in delovnopravnih sporov. Zaradi vloženih zahtev za sodno varst-vo pri prekrškovnem organu pa je Adria Air-ways udeležena tudi v postopkih nadzornih in državnih institucij.

Ne pričakujemo, da bi imeli rezultati sporov finančne efekte, ki bi pomembno vplivali na družbo, zato iz tega naslova nimamo obliko-vanih dodatnih rezervacij.

6.1.16. Zunajbilančna sredstva/obveznosti

Zunajbilančna sredstva/obveznosti (v EUR) 31. 12. 2009 31. 12. 2008

Hipoteke 112.654.140 108.733.078

Garancije 4.528.798 3.211.466

Ostalo 28.474 28.474

Skupaj 117.211.412 111.973.018

104

6.1.17. Finančni instrumenti

Poštena vrednost

Večina naložb, razporejenih v skupino skozi iz-kaz poslovnega izida in za prodajo, je izkazanih v izkazih po pošteni vrednosti, medtem ko so ter-jatve in posojila izkazana po odplačni vrednosti.

Glede na to, da je večina terjatev in obveznosti ter posojil kratkoročnih, poštene vrednosti teh finančnih instrumentov ne odstopajo bistveno od knjigovodskih vrednosti.

Obrestne zamenjave in ovratnice so obraču-nane kot varovanje bodočih denarnih tokov.

Instrumenti dinamičnega obrestnega zavaro-vanja v letu 2009 niso v celoti obračunani kot računovodsko varovanje pred tveganjem.

Terminske pogodbe za nakup goriva

Obdobje Jan.–mar. 09 Apr.–jun. 09 Jul.–sep. 09 Okt.–dec. 09

% terminskega nakupa planiranih količin kerozina 35% 55% 40% 6%

Vrednotenje terminskih pogodb za nakup goriva na dan 31. 12. 2009 izkazuje za 421.376 EUR zmanjšano pošteno vrednost; negativen učinek je izkazan preko kapitala družbe.

Izvedeni finančni instrumenti

Na dan 31. 12. 2009 je imela družba naslednje odprte finančne instrumente:

Instrumenti za zavarovanje pred obrestnim tveganjem

Vrsta instrumenta (v EUR) Nominalna vrednost Poštena vrednost

31. 12. 2009 31. 12. 2008 31. 12. 2009 31. 12. 2008

Obrestna zamenjava 22.727.273 848.485 -413.682 -6.408

Obrestna ovratnica 8.704.253 10.531.612 -265.432 -158.046

Vrsta instrumenta (v EUR) Nominalna vrednost Poštena vrednost

31. 12. 2009 31. 12. 2008 31. 12. 2009 31. 12. 2008

Dinamično obrestno zavarovanje 27.705.000 9.002.500 -477.974 66.305

Terminske pogodbe za nakup deviz (V EUR) Nominalna vrednost Poštena vrednost

31. 12. 2009 31. 12. 2008 31. 12. 2009 31. 12. 2008

Nakup deviz 20.187.614 - -1.021.375 -

Prodaja deviz 26.951.082 - 354.507 -

Obrestno tveganje

Obrestno tveganje skupine izhaja predvsem iz financiranja skupine in je razvidno iz točke 6.1.13 – razkritja pri finančnih obveznostih.

Kreditno tveganje

Družba nima pomembnih koncentracij kredit-nega tveganja.


Stroški po funkcionalnih skupinah (v EUR) 2009 2008

Proizvajalni stroški 152.520.556 180.431.248

Stroški prodajanja 16.135.186 18.676.692

Stroški splošnih dejavnosti 5.847.454 5.364.961

Skupaj 174.503.196 204.472.901

Proizvajalni stroški prodanih količin vsebujejo neposredne stroške letaliških in drugih sto-ritev, materiala, dela in amortizacije ter splošne proizvajalne stroške.

Stroški prodajanja predstavljajo stroške marke-tinga in lastne prodaje doma in v tujini ter

stroške agencijske prodaje doma in v tujini (provizija – ostali stroški prodajanja).

Stroški splošnih dejavnosti predstavljajo stroške administrativnih opravil za celotno družbo.V nadaljevanju sledi prikaz po vrstah prihodkov in stroškov.

6.2. Dodatna razkritja postavk v izkazu poslovnega

izida

6.2.1. Čisti prihodki od prodaje

Čisti prihodki od prodaje po področnih odsekih

Čisti prihodki od prodaje po področnih odsekih (v EUR) 2009 2008

* Redni promet – potniki 115.767.185 143.581.293

* Redni promet – tovor 2.032.918 2.739.072

* Izredni promet (čarter) – potniki 23.869.597 28.113.198

* Vzdrževanje letal za tretje osebe 8.542.134 12.832.819

* Oddajanje letal v najem 6.324.756 11.119.249

* Ostalo 4.888.124 7.004.166

Skupaj 161.424.714 205.389.797

Dejavnost družbe se uvršča v storitveno de-javnost mednarodnega zračnega prevoza pot-nikov in predstavlja 87% celotnih prihodkov od prodaje.

5% prihodkov od prodaje predstavlja dejavnost vzdrževanja letal za tretje osebe, prevoz tovora pa le dober odstotek vseh prihodkov od prodaje,

saj po ukinitvi lastne cargo operacije v letu 2007 predstavlja le dodatno storitev na linijah rednega prometa.

4% čistih prihodkov pa predstavljajo prihodki od oddajanja letal v najem.

Čisti prihodki od prodaje − razdelitev: Slovenija in tujina

Čisti prihodki od prodaje – razdelitev: Slovenija, tujina 2009 2008

Prihodki od prodaje v Sloveniji 2.302.879 2.389.410

Prihodki od prodaje v tujini 159.121.835 203.000.387

Skupaj 161.424.714 205.389.797

6.2.2. Stroški blaga, materiala in storitev

Stroški blaga, materiala in storitev (v EUR) 2009 2008

Nabavna vrednost prodanega blaga 18.287 76.663

Stroški materiala 42.320.660 58.064.655

Stroški storitev 76.175.572 86.117.973

Skupaj 118.514.519 144.259.291

106

6.2.3. Stroški dela

Stroški dela (v EUR) 2009 2008

Stroški plač 26.329.929 29.294.623

Stroški socialnega zavarovanja 1.805.549 1.933.627

Stroški pokojninskega zavarovanja 3.674.852 3.898.380

Ostali stroški dela 3.930.011 5.018.841

Skupaj 35.740.341 40.145.471

Ostali stroški dela za leto 2009 vključujejo: re-gres za letni dopust, stroške prevoza na delo, odpravnine, jubilejne nagrade in plače zapos-lenih v predstavništvih v tujini.

Družba nima zahtev zaposlencev po izplačilih na podlagi določb zakona, kolektivne pogod-be, splošnega akta podjetja ali pogodbe o za-poslitvi, ki bi jim nasprotovala.

Stroški blaga, materiala in storitev so se glede na preteklo leto zmanjšali za 18%, kar je pred-vsem posledica padca cen letalskega goriva,

zmanjšanja obsega letenja in manjšega števila potnikov.

Ostali stroški storitev vključujejo stroške šolanja, carga, bančne stroške, študentski servis, potniške takse, intelektualne in osebne storitve idr.

V letu 2009 je bilo porabljenih za revizorske preglede 54.862 EUR, od tega za:

revidiranje letnega poročila − 40.920 EUR,•druge storitve dajanja zagotovil – 13.942 EUR. •

Stroški materiala

Stroški materiala (v EUR) 2009 2008

Gorivo za letala 32.749.506 49.006.382

Blago in material za oskrbo potnikov 3.824.278 4.365.065

Nadomestni deli za vzdrževanje letal 3.411.423 2.182.537

Ostali stroški materiala 2.335.453 2.510.671

Skupaj 42.320.660 58.064.655

Stroški storitev

Stroški storitev (v EUR) 2009 2008

Stroški letališč 26.859.806 28.959.098

Stroški navigacije 9.356.089 9.777.309

Stroški vzdrževanja 8.540.936 10.090.414

Stroški najemnin 14.472.881 16.509.321

Stroški rezervacijskega sistema 3.937.800 4.853.254

Povračila stroškov 1.814.907 2.015.557

Stroški transportnih storitev 1.130.991 944.387

Ostali stroški storitev 10.062.162 12.968.633

Skupaj 76.175.572 86.117.973


6.2.4. Odpisi vrednosti

Amortizacija

Amortizacija (v EUR) 2009 2008

Amortizacija pri opredmetenih in neopredmetenih dolgoročnih sredstvih 14.332.399 13.606.976

Prevrednotovalni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih 1.341.558 441.144

Skupaj 15.673.957 14.048.120

Prevrednotovalni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih so nastali ob prodaji letala S5-AAB in izločitvi neuporab-nih roto nadomestnih delov.

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

Prevrednotovalni poslovni odhodki v višini 96.818 EUR pri obratnih sredstvih se nanašajo na neposredni odpis terjatev.

6.2.5. Finančni prihodki

Finančni prihodki (v EUR) 2009 2008

Finančni prihodki iz deležev 183.394 24.336

- v družbah v skupini 167.669 15.133

- v pridruženih družbah 10.506 9.125

- v drugih družbah 5.219 78

- iz drugih naložb - -

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 29.348 891.425

- do družb v skupini - -

- do drugih 29.348 891.425

Skupaj 212.742 915.761

Finančni prihodki skoraj v celoti predstavljajo prihodke iz deležev v družbah v skupini (Ama-deus Slovenija) in pridruženih družbah (Adria Airways Skopje).

Prihodki od pozitivnih tečajnih razlik (2.685.146 EUR), ki so nastale pri preračunu iz tujih valut, niso izkazani med finančnimi prihodki, temveč v pobotanem stanju med finančnimi odhodki.

6.2.6. Finančni odhodki

Finančni odhodki (v EUR) 2009 2008

Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 10 10.346

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 2.680.786 4.868.961

- od posojil od družb v skupini 5.694 5.685

- od posojil, prejetih od bank 2.632.749 4.689.888

- iz drugih finančnih obveznosti 42.343 173.388

Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 872.924 866.542

- do dobaviteljev 116.432 74.190

- iz drugih poslovnih obveznosti 756.492 792.352

Skupaj 3.553.720 5.745.849

108

Finančni odhodki se v večini nanašajo na odhodke za obresti iz naslova najetih dolgoročnih kreditov (2.632.749 EUR).

Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznos-ti se nanašajo na odhodke iz naslova obrestnih inštrumentov za ščitenje denarnega toka.

Finančni odhodki iz naslova negativnih tečajnih razlik (2.891.922 EUR) so v pobotanem znesku med pozitivnimi in negativnimi tečajnimi raz-likami (206.776 EUR) izkazani med finančnimi odhodki iz poslovnih obveznosti.

6.2.8. Drugi odhodki

Drugi odhodki (v EUR) 2009 2008

Denarne kazni in odškodnine 99.798 264.459

Drugi odhodki 9.797 -

Skupaj 109.595 264.459

6.2.9. Davek od dobička

Družba v letu 2009 nima obveznosti iz naslova davka od dohodka pravnih oseb zaradi ust-varjene davčne izgube. Nepokrita davčna izgu-ba znaša 24.622.602 EUR in zanjo ni časovne omejitve pri koriščenju. Zaradi načela previ-

dnosti nismo pripoznali odloženih terjatev za davek, prav tako po drugi strani tudi ne odloženih obveznosti za davek, ki so nastale iz naslova prevrednotenja zgradb.

6.2.7. Drugi prihodki

Drugi prihodki (v EUR) 2009 2008

Finančni prihodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti 1.281.276 -

Prejete odškodnine in kazni 341.286 594.009

Drugi prihodki 41.989 42.400

Skupaj 1.664.551 636.409

Družba je na dan 31. 12. 2009 prevrednotila naložbene nepremičnine po modelu poštene vrednosti in iz tega naslova izkazala finančne prihodke iz vrednotenja v višini 1.281.276 EUR.

Zaradi povzročene škode na letalu – potisk leta-la S5-AAN – je družba evidentirala odškodnino v višini 239.909 EUR.

(V EUR) 2009 2008

Poslovni izid obračunskega obdobja pred davki -13.991.691 -3.240.977

Davčno nepriznani odhodki 472.358 816.783

Popravki vrednosti zalog in terjatev 96.518 18.735

Oblikovanje rezervacij 22.193 30.243

Neobdavčeni prihodki -172.505 -41.535

Davčne olajšave - -

Davčne izgube - -

Drugo -3.191.615 -44.721

SKUPAJ -16.764.742 -2.461.472

Davek od dobička (21%) - -


Družba je leta 2009 ustvarila negativen izid iz poslovanja v višini 12.205.669 EUR, kar je pos-ledica predvsem zmanjšanega povpraševanja v letu 2009.

Družba ima iz finančnega poslovanja izgubo v

višini 3.340.978 EUR, ki je nižja kot izguba leta 2008, in to predvsem zaradi znižanja ključnih obrestnih mer za finančne obveznosti.

Vse to je vplivalo na doseženi negativni čisti poslovni izid v višini 13.991.691 EUR.

6.2.10. Čisti poslovni izid

Čisti poslovni izid (v EUR) 2009 2008

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -13.991.691 -3.240.977

Tehtano povprečno število navadnih delnic 913.377 812.436

Čisti dobiček/izguba na delnico -15,32 -3,99

(V EUR)Rast cen življenj-skih potrebščin v

letu 2009

Rast cen življenj-skih potrebščin v

letu 2008

Sprememba v % 1,8% 2,10%

Splošni prevrednotovalni popravek 501.848 650.385

Poslovni izid obračunskega obdobja po opravljenem prevrednotenju zaradi ohranitve kupne moči kapitala -14.493.539 -3.891.362

V primeru usklajevanja kapitala z rastjo cen življenjskih potrebščin bi bil poslovni izid

družbe Adria Airways d.d. leta 2009 nižji za 501.848 EUR.

110

Transakcije z največjimi delničarji

Pregled transakcij s povezanimi osebami – največjimi lastniki v letu 2009

Naziv povezane osebe Promettekočega leta

Stanje na dan31. 12. 2009 Vrsta transakcije

PDP Posebna družba za podjetniško svetovanje, d.d. - -

KADKapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.

10.140 terjatve (prihodki od prodaje letalskih vozovnic)

2.344.738 - dokapitalizacija

NLBNova ljubljanska banka, d.d.

182.982 9.479 terjatve (prihodki od prodaje letalskih vozovnic)

142.313 759 obveznosti (bančna provizija za plačilni promet)

2.226.941 - obresti iz prejetih posojil

7.700.000 57.437.734 prejeta posojila

-9.105.475 - poplačilo glavnic

1.701.045 - prejete garancije

Prejemki članov nadzornega sveta družbe Adria Airways d.d.

(V EUR) SejnineDrugi

prejemki – dnevnice

Skupaj

Grabeljšek Anton – član NS do 12. 7. 2009 1.782 0 1.782

Znoj Bogdan – podpredsednik NS do 12. 7. 2009 1.518 0 1.518

Vehar Aleš – član NS do 12. 7. 2009 1.782 0 1.782

Grošelj Branko Franc – predsednik NS do 12. 7. 2009 2.976 0 2.976

dr.Tajnikar Maks – predsednik NS od 13. 7. 2009 1.716 0 1.716

dr. Magister Tone – član NS od 13. 7. 2009 1.320 0 1.320

Gorjup Ivan – član NS od 13. 7. 2009 660 0 660

Klemen Primož – član NS od 13. 7. 2009 1.320 0 1.320

Pečnik Tomaž – član NS od 18. 6. 2008,podpredsednik NS od 13. 7. 2009 3.102 0 3.102

Demšar Urban – član NS od 18. 6. 2008 2.772 365 3.137

Skupaj: 18.948 365 19.313

Prejemki članov uprave

(V EUR) Fiksni del prejemkov

Povračila stroškov

Drugi prejemki in bonitete Skupaj

mag. Tufek Tadej 149.996 2.043 9.548 161.587

mag. Ravnikar Marjan 146.608 2.146 9.859 158.614

Skupaj: 296.604 4.190 19.408 320.201

Drugi prejemki in bonitete vključujejo regres za letni dopust, nadomestilo za prehrano ter bonitete za zavarovalne premije in uporabo službenih vozil.

Skupni znesek prejemkov, izplačanih v letu 2009 zaposlenim po individualnih pogodbah, za katere se ne uporablja tarifni del splošne kolektivne pogodbe (brez članov uprave), znaša 2.446.832 EUR.

Na dan 31. 12. 2009 družba nima terjatev ali ob-veznosti do članov nadzornega sveta.

Na dan 31. 12. 2009 družba nima terjatev ali ob-veznosti do članov uprave, razen obveznosti za plače iz decembra, ki so bile izplačane v janu-arju 2010.

7. druga razKritja

7.1. Podatki o skupinah oseb

Transakcije z •največjimi delničarjiPrejemki članov •nadzornega sveta družbe Adria Airways d.d.Prejemki članov •uprave


(V EUR) 31. 12. 2009 31. 12. 2008

SREDSTVA 147.061.431 151.341.079

A/ DOLGOROČNA SREDSTVA 120.177.037 123.597.522

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve: 3.276.705 3.544.788

1. Dolgoročne premoženjske pravice 613.644 934.892

5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve 2.663.061 2.609.896

II. Opredmetena osnovna sredstva 112.004.791 118.327.804

1. Zemljišča in zgradbe: 17.436.483 6.685.436

a) zemljišča 487.183 487.183

b) zgradbe 16.949.300 6.198.253

2. Proizvajalne naprave in stroji 92.120.732 108.489.094

3. Druge naprave in oprema 1.894.006 1.777.870

4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo: 553.570 1.375.404

a) opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 169.974 1.127.142

b) predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 383.596 248.262

III. Naložbene nepremičnine 3.244.541 216.742

IV. Dolgoročne finančne naložbe 943.454 968.433

1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil: 836.384 841.750

a) delnice in deleži v družbah v skupini 793.332 793.332

b) delnice in deleži v pridruženih družbah 400 400

c) druge delnice in deleži 42.652 48.018

2. Dolgoročna posojila: 107.070 126.683

b) dolgoročna posojila drugim 107.070 126.683

V. Dolgoročne poslovne terjatve 707.546 539.755

3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 707.546 539.755

VI. Odložene terjatve za davek - -

B/ KRATKOROČNA SREDSTVA 24.234.938 26.539.621

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo - 70.401

II. Zaloge 6.925.789 7.468.690

1. Material 6.925.789 7.468.690

III. Kratkoročne finančne naložbe 147.170 867.467

1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil - 720.175

c) druge kratkoročne finančne naložbe - 720.175

2. Kratkoročna posojila: 147.170 147.292

b) kratkoročna posojila drugim 147.170 147.292

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 16.499.833 16.943.295

1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini - 6.106

2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 9.482.550 11.180.841

3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 7.017.283 5.756.348

V. Denarna sredstva 662.146 1.189.768

C/ KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 2.649.456 1.203.936

Zabilančna sredstva 117.211.412 111.973.018

Po datumu poročanja ni dogodkov, ki bi pomembno vplivali na prikazane izkaze v letu 2009.

8. dogodKi po datumu bilance Stanja

9.1. Bilanca stanja – razširjena oblika po SRS9. računovodSKi izKazi – razširjena obliKa

9.1. Bilanca stanja – razširjena oblika po SRS

9.2 Izkaz poslovnega izida - razširjena oblika po SRS

112

(V EUR) 31. 12. 2009 31. 12. 2008

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 147.061.431 151.341.079

A/ KAPITAL 27.880.447 30.970.698


1. Osnovni kapital 7.676.900 6.782.156

2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) - -



4. Statutarne rezerve - 774.108

5. Druge rezerve iz dobička - 2.691.263




B/ REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 1.441.626 1.558.283

1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 1.441.626 1.558.283

C/ DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 64.918.466 69.952.116

I. Dolgoročne finančne obveznosti 64.918.466 69.952.116

2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 64.718.007 69.729.107

4. Druge dolgoročne finančne obveznosti 200.459 223.009

II. Dolgoročne poslovne obveznosti - -

Č/ KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 52.290.341 47.135.574

II. Kratkoročne finančne obveznosti 19.129.011 19.971.195

1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini - 155.287

2. Kratkoročne finačne obveznosti do bank 16.771.563 15.275.426

4. Druge kratkoročne finančne obveznosti 2.357.448 4.540.482

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 33.161.330 27.164.379

1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 40.176 38.976

2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 29.116.060 22.470.018

4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 412.153 835.893

5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 3.592.941 3.819.492

D/ KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 530.551 1.724.408

Zabilančne obveznosti 117.211.412 111.973.018

(nadaljevanje)


(V EUR) 2009 2008

1. Čisti prihodki od prodaje: 161.424.714 205.389.797

a) čisti prihodki na domačem trgu – družbe v skupini 28.000 40.522

b) čisti prihodki na domačem trgu – razmerje do drugih 2.274.879 2.348.888

c) čisti prihodki na tujem trgu – družbe v skupini 12.493 11.871

d) čisti prihodki na tujem trgu – razmerje do drugih 159.109.342 202.988.516

2. Proizvajalni stroški prodanih proiz. (z amort.)/nabavna vrednost prodanega blaga 152.520.556 180.431.248

3. KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE 8.904.158 24.958.549

4. Stroški prodajanja (z amortizacijo) 16.135.186 18.676.692

5. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo): 5.847.454 5.364.961

a) stroški splošnih dejavnosti 4.409.078 4.905.081

b) prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih 1.341.558 441.145

c) prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 96.818 18.735

6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 872.813 300.265

7. Finančni prihodki iz deležev: 183.394 24.336

a) finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini 167.669 15.133

b) finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 10.506 9.125

c) finančni prihodki iz deležev drugih družb 5.219 78

č) finančni prihodki iz drugih naložb -

9. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev: 29.348 891.425

b) finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 29.348 891.425

10. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 10 10.346

11. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti: 2.680.786 4.868.961

a) finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 5.694 5.685

b) finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 2.632.749 4.689.888

d) finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 42.343 173.388

12. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 872.924 866.542

b) finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in menič. obvez. 116.432 74.190

c) finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 756.492 792.352

13. Drugi prihodki 1.664.551 636.409

14. Drugi odhodki 109.595 264.459

15. Davek iz dobička -

17. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA -13.991.691 -3.240.977

9.2. Izkaz poslovnega izida – razširjena oblika po SRS

114

izdajatelj: Adria Airways, Slovenski letalski prevoznik d.d.ideja, oblikovanje in izvedba: IMAGO marketinška agencijafotografije: arhiv Adrie Airwayslektorica: Vera Samohodtisk: Design studio, junij 2010


Letnoporočilo2009

Letnoporočilo2009

www.adria.si | www.adria-airways.com

ADRI

A AI

RWAY

S / L

ETN

O P

ORO

ČILO

200

9

adria_airways_annual_report_2009

Documents