aging and cognition

VPLIV DUEVNIH MOTENJ NA KOGNITIVNE PROCESE PRI STAROSTNIKIHEstera alikmentor: prof. dr. Bojan Zalar 20.2.2012

Struktura predstavitveUvodNamen in hipoteze

Preiskovanci in metode

Rezultati

Zakljuki

U1 Problematika staranja prebivalstvaFenomen progresivnega staranja prebivalstva in strmo naraanje pojavnosti demence - do 2030 v Evropi kar za 140% ve oseb >60 let - prevalenca demence pri 85 letih 30% - pri nas v naslednjih 10 letih poveanje pojavnosti demence za 40%

Patoloki kognitivni upad poteka kot veletni proces s heterogenimi izidi - subjektivna spominska motnja (SSM) blaga kognitivna motnja (BKM) demenca - najpogosteje Alzheimerjeva demenca (AD)

Raziskovanje dejavnikov tveganja za razvoj AD a.) Medicinski pristop: bioloki oznaevalci, epidemioloke ter nevroloke funkcijske in slikovne raziskave b.) Psiholoki pristop: nevrokognitivne (NK) raziskave

U2 Dejavniki tveganja za AD Medicinski pristopBioloki oznaevalci genetski oznaevalci (APOE 4, APP, PS1,2) likvorski proteini (mog. amiloidoza A42, tau in fosforilirani tau protein) plazemski proteini (npr. tevilni citokini)

Nevroloke funkcijske in slikovne raziskave SPECT, PET-FDG, PET-FDDNP MRI, f-MRI (Glu metabolizem, aktivnost NT, vezava radioligandov FDDNP na nevritske plake in nevrofibfrilarne vozle; stopnja atrofije v temporalni skorji ter entorinalnem in hipokampalnem predelu)

Splona kognitivna ocena MMSE

(kvantifikacija stopnje kognitivnega upada zlasti ob odsotnosti vedenjskih in funkcionalnih motenj: surovi doseki in poslabanje ocene MMSE tekom razlinih asovnih intervalov doloa tveganje za nadaljnji kognitivni upad)

Usmerjena kognitivna ocena usmerjeni NK testi - epizodini in semantini spomin, pozornost, psihomotorina hitrost, izvrilne funkcije, besedna fluentnost, abstraktno miljenje, poimenovanje...

(NK testi so razlino obutljivi na funkcionalnost posameznih moganskih predelov)U3 Dejavniki tveganja za AD Psiholoki pristop

Meja med priakovanim starostnim kognitivnim upadom in zgodnjo stopnjo demence - klinino pomembna entiteta v stopenjskem in veletnem procesu patolokega kognitivnega upada starostnikov.

Tudi sama BKM traja ve let. Znailno zanjo je, da kognitivni upad nima bistvenega negativnega vpliva na samostojno opravljanje vsakodnevnih aktivnosti obolelega. Glede na vedenjsko in nevropsiholoko simptomatiko loimo:

Med razlinimi oblikami so moni prehodi, tip BKM je odvisen tudi od faze v patogenetskem procesu kognitivnega upada.

U4 Blaga kognitivna motnja (BKM, ang. MCI)

ista amnestina BKM (25%)samo spominski kognitivni upad amnestina ve-domenska BKM (64%)spominski in drugi kognitivni upadista neamnestina BKM (6%)samo en ne-spominski kognitivni upadneamnestina ve-domenska BKM (5%)ve ne-spominskih kognitivni upad

MMSE (primarna raven zdravstvenega varstva)

Diagnostini kriterij za BKM: ocena MMSE 21 24 oziroma stroji kriterij ob upotevanju starosti in izobrazbe preiskovanca ter subjektivnih spominskih motenj MMSE ima relativno nizko in variabilno obutljivost, doseki so odvisni od izobrazbe in starosti preiskovanca.

Na osnovi poslabanja ocene MMSE tekom razlinih asovnih intervalov se doloi tudi tveganje za napredovanje BKM demenco.

U5 Diagnostika BKM splona kognitivna ocena

USMERJENI NK TESTI (sekundarna raven zdravstvenega varstva)

Testi spomina (epizodini, semantini, delovni, dolgoroni spomin)Testi pozornosti in psihomotorine hitrosti (hitrost procesiranja; vzdrevana, deljena in selektivna pozornost; obseg pozornosti)Testi izvrilnih funkcijTesti jezikovnih sposobnostiTesti vidno-prostorskih sposobnosti

Diagnostini kriterij za BKM: kritina vrednost testnega doseka: < 1,5 SD doseka demografsko ustreznega normativa testa Testi se razlikujejo po merjeni kognitivni domeni, obutljivosti, dolini. U6 Diagnostika BKM usmerjena kognitivna ocena

Zanesljivo:starost: z veanjem starosti se poveuje tveganje za ADgenetika: npr. nosilci alela APOE-4 imajo veje tveganje za AD, ki je zgodneja in hujaBKM: 2-3x veje tveganje za AD kot osebe brez BKM

Nezanesljivo ali neznano: SSM: nesoglasja osebe s SSM imajo / nimajo vejega tveganja za AD?

kritini upad splone kognitivne ocene: razlini kriteriji: upad ocene MMSE za razlino tevilo tok (najpogosteje 2 ali ve) v razlino dolgih obdobjih (najpogosteje 2 ali 5 let); morda je kritini upad prisoten e po obdobju 1 leta?

upad specifinih usmerjenih NK ocen: nekonsistentne ugotovitve glede pomena deficitov - epizodinega in semantinega spomina ter njune kombinacije - psihomotorine hitrosti in pozornosti - izvrilnih funkcij ter - jezikovnih in vidno-prostorskih sposobnosti. U7 Dejavniki tveganja za razvoj AD pri starostnikih dosedanja spoznanja

V prospektivni primerjalni tudiji podrobneje prouiti kognitivno delovanje starostnikov z oz. brez BKM s pomojo nabora usmerjenih NK testov ter poiskati tiste kognitivne domene, katerih deficit predstavlja veje tveganje za razvoj AD. Pri tem je bil kot kriterij poveanega tveganja AD izbran upad ocene MMSE za vsaj 2 toki v obdobju enega leta.

Med v slovenskem prostoru dostopnimi usmerjenimi NK testi poiskati tiste teste, ki bi lahko bili uporabni kot dodatni diagnostini pripomoki pri odkrivanju za demenco kritinih starostnikov e na primarni zdravstveni ravni (dostopni, obutljivi, enostavni, hitri).

N1 Namen in cilji raziskave

Pri starostnikih z BKM lahko glede na njihove vrstnike brez BKM ugotovimo veje tveganje za AD e v obdobju enega leta.

Pri starostnikih, ki navajajo SSM, obstoja veje tveganje za AD kot pri tistih brez SSM.

Starostniki z BKM, ki nastopi pred 75. letom, imajo veje tveganje za AD glede na tiste, pri katerih BKM nastopi kasneje.

Starostniki z deficitom epizodinega spomina imajo veje tveganje za AD kot tisti brez tega primanjkljaja.

Starostniki z deficiti epizodinega in semantinega spomina imajo veje tveganje za AD glede na vrstnike z upadom zgolj epizodinega spomina.

Starostniki z deficitom psihomotorine hitrosti imajo veje tveganje za AD kot tisti brez tega primanjkljaja.

Starostniki z deficitom izvrilnih funkcij imajo veje tveganje za AD kot tisti brez tega primanjkljaja.

Starostniki z BKM so v pozornosti ter besednih in vidno-prostorskih sposobnostih znailno slabi od starostnikov brez BKM. N2 Hipoteze

Varovanci ljubljanskih DSO v obdobju januar 2008 december 2010

PM1 Preiskovanci

Vkljuitveni kriteriji starost > 65 let M ali spol vsaj 8 let izobrazbe vsaj 1 pozitiven blinji medosebni odnos ni vejih ivljenjskih stresov v zadnjem letu ni psihiatrine bolezni vkljuno z demenco, nevrolokih bolezni CS ali stanja po pokodbi glave, KVS ali endokrinolokih obolenj, huje prizadetosti vida, sluha ali gibljivosti rok

Izkljuitveni kriteriji

ocena MMSE 20 jemanje psihotropnih zdravil, zloraba alkohola odsotnost informirane izjave o sodelovanju v raziskavi

Na osnovi diagnostinega kriterija za BKM (ocena MMSE ob upotevanju starosti in stopnje izobrazbe ter prisotnost SSM), so bili razdeljeni v dve preiskovalni skupini:

skupina BKM (N = 34) skupina brez BKM (N = 47)

Povprena starost: 81,5 let (H3)

Spol: mono prevladujoe enske

Povprena doba izobraevanja: 9,5 let

Razpoloenje: ocena anksioznosti (Zung ASI) in depresivnosti (Zung DSI) pri vseh v normalnem obmoju

PM2 Preiskovanci

Vse preiskovance smo testirali dvakrat: 1. testiranje: ob izhodiu raziskave in 2. testiranje: po obdobju 1 leta.

Demografski in klinini podatki: medicinska dokumentacija, anamneza

Kriterij poveanega tveganja za AD: upad ocene MMSE za vsaj 2 toki v obdobju 1 leta t.i. KRITINI UPAD (KU)skupina brez BKM (N = 47); skupina brez BKM-KU (N = 22) skupina brez BKM-NKU (N = 25)

PM3 Potek raziskave in metode

Usmerjena kognitivna ocena:

PM4 Potek raziskave in metode

Epizodini spominRey Auditory Verbal Learning Test (Reyev test sluno verbalnega uenja): Naloga odloenega priklica (RAVLT-7) Sposobnost uenja (RAVLT-LOT) Prosti priklic seznama A (RAVLT-P-A)Semantini spominWechslerjeva lestvica inteligentnosti za odrasle Skupni pojmi (W-SP)Psihomotorina hitrostTrail Making Test podtest A (TMT-A)Izvrilne funkcijeTrail Making Test podtest B (TMT-B)Semantina verbalna fluentnost Kategorija ivali (SVF-K)Wechslerjeva lestvica inteligentnosti za odrasle Ponavljanje tevil nazaj (W-Pnaz)PozornostRey Auditory Verbal Learning Test (Reyev test sluno verbalnega uenja): Naloga priklica na 1. poizkusu (RAVLT-1)Wechslerjeva lestvica inteligentnosti za odrasle Ponavljanje tevil naprej (W-Pnap)Besedne sposobnostiSemantina verbalna fluentnost Kategorija ivali (SVF-K)

Vidno-prostorske sposobnostiWechslerjeva lestvica inteligentnosti za odrasle Sestavljanje kock (W-SK)

PM5 Potek raziskave in metodeStatistina obdelava podatkov s programom SPSS 13.00. Normalnost porazdelitve parametrov smo testirali s Shapiro-Wilk testomZa ocenjevanje razpoloenja in starosti: arietmetina sredina (M) in standardna deviacija (SD), Za parametre kognitivne uinkovitosti (KPSS, SSM, RAVLT-1, RAVLT-7, RAVLT-LOT, RAVLT P-A, W-SP, TMT-A, TMT-B, SVF-K, W-Pnap, W-Pnaz, W-SK) smo za vsako skupino posebej (BKM, brez BKM, brez BKM-KU, brez BKM-NKU) doloili mediansko vrednost (Me), najnijo (Min.) in najvijo (Max) vrednost ter interkvartilni razmik (Q1-Q3). Statistine analize smo v primeru kategorinih spremenljivk (spol, prisotnost upada) opravili s testom 2, pri kontinuiranih numerinih (in normalno porazdeljenih spremenljivkah) s pomojo parametrinih (t test pri oceni razpoloenja) oziroma neparametrinih metod (pri spremenljivkah z odstopajoo distribucijo od normalne) znotraj-skupinske analize na testih kognitivnih sposobnosti z uporabo parnih, medskupinske pa z uporabo neparnih metod. Rezultate primerjav smo vrednotili kot statistino znailne pri vrednosti p < 0,05.

R1 Tveganje za AD pri osebah z oz. brez BKM upad ocene MMSE po 1 letu je bil v skupini BKM znailno veji kot v podskupini brez BKM-NKU (Z = -6,31; p < 0,001)

upad ocene MMSE po 1 letu je bil v skupini brez BKM-KU podoben kot v skupini BKM (Z = -1,39; p = 0,17) in znailno veji kot v podskupini brez BKM-NKU (Z = -6,07; p < 0,001)

H1: Pri starostnikih z BKM lahko glede na njihove vrstnike brez BKM ugotovimo veje tveganje za AD e v obdobju enega leta. N = 34 N = 47

Dodatna ugotovitev: Trenutno uporabljana diagnostika BKM (ocena MMSE ob upotevanju SSM, starosti in izobrazbe) izpusti pomembno tevilo za razvoj demence kritinih oseb (lano negativni).

Grafikon12

01

0.530.47

ni KU ocene MMSE po 1 letu

KU ocene MMSE po 1 letu

dele oseb v skupini

brez BKM- NKU

N = 25

brez BKM- KU

N = 22

List1

SSMbrez SSM

BKM10

brez BKM0.340.66

brez BKM KU0.50.5

brez BKM NKU0.20.8

SSMbrez SSM

KU ocene MMSE po 1 letu0.90.2

ni KU ocene MMSE po 1 letu0.10.8

BKMbrez BKM

KU ocene MMSE po 1 letu10.47

ni KU ocene MMSE po 1 letu00.53

DESbrez DES

BKM10

brez BKM0.4250.575

brez BKM KU0.910.09

brez BKM NKU01

List1

00

00

00

00

00

SSM

brez SSM

dele oseb v skupini

List2

00

00



dele oseb

List3

00

00



dele oseb v skupini

brez BKM- NKU

N = 25

brez BKM- KU

N = 22

00

00

00

00

00

DES

brez DES

dele oseb v skupini

N = 50 N = 31 R2 Tveganje za AD subjektivne spominske motnje

v oceni MMSE po 1 letu so bile osebe s SSM znailno slabe od tistih brez SSM (Z = -3,61; p < 0,001)

pri veliki veini oseb s SSM je lo za kritini upad ocene MMSE po 1 letu, medtem ko je bil le-ta pri osebah brez SSM redek (2 = 40,95; p < 0,001)

H2: Starostniki s SSM imajo veje tveganje za AD kot tisti brez SSM. N = 34 N = 47N = 22 N = 25

Grafikon17

10

0.340.66

0.50.5

0.20.8

SSM

brez SSM

dele oseb v skupini

List1

SSMbrez SSM

BKM10

brez BKM0.340.66

brez BKM KU0.50.5

brez BKM NKU0.20.8

SSMbrez SSM



BKMbrez BKM



DESbrez DES

BKM10

brez BKM0.4250.575

brez BKM KU0.910.09

brez BKM NKU01

DESbrez DES



List1

00

00

00

00

00

SSM

brez SSM

dele oseb v skupini

List2

00

00



dele oseb

List3

00

00



dele oseb v skupini

brez BKM- NKU

N = 25

brez BKM- KU

N = 22

00

00

00

00

00

DES

brez DES

dele oseb v skupini

00

00



dele oseb

Grafikon1

0.10.9

0.80.2



dele oseb

List1

SSMbrez SSM

BKM10

brez BKM0.340.66

brez BKM KU0.50.5

brez BKM NKU0.20.8

SSMbrez SSM



BKMbrez BKM



DESbrez DES

BKM0.90.1

brez BKM0.4250.575

brez BKM KU0.910.09

brez BKM NKU01

DESbrez DES



DPHbrez DPH

BKM0.50.5

brez BKM0.220.78

brez BKM KU0.4550.545

brez BKM NKU01

DPHbrez DPH



DISbrez DIS

BKM0.720.28

brez BKM0.2550.745

brez BKM KU0.550.45

brez BKM NKU01

DISbrez DIS



List1

SSM

brez SSM

dele oseb v skupini

List2



dele oseb

List3



dele oseb v skupini

brez BKM- NKU

N = 25

brez BKM- KU

N = 22

DES

brez DES

dele oseb v skupini



dele oseb

DPH

brez DPH

dele oseb v skupini



dele oseb

DIS

brez DIS

dele oseb v skupini



dele oseb

N = 51 N = 30 R3 Tveganje za AD deficit epizodinega spominaosebe iz BKM in brez BKM-KU so pri obeh testiranjih dosegale znailno slabe ocene RAVLT-7 glede na tiste iz brez BKM-NKU

v oceni MMSE po 1 letu so bile osebe z DES znailno slabe od tistih brez DES (Z = -6,68; p < 0,001)

po 1 letu je prilo do kritinega upada ocene MMSE pri veliki veini oseb z DES, medtem ko je bil le-ta pri tistih brez DES redek

H4: Starostniki z DES imajo veje tveganje za AD kot tisti brez DES. N = 34 N = 47N = 22 N = 25

Grafikon11

0.90.1

0.4250.575

0.910.09

01

DES

brez DES

dele oseb v skupini

List1

SSMbrez SSM

BKM10

brez BKM0.340.66

brez BKM KU0.50.5

brez BKM NKU0.20.8

SSMbrez SSM



BKMbrez BKM



DESbrez DES

BKM0.90.1

brez BKM0.4250.575

brez BKM KU0.910.09

brez BKM NKU01

DESbrez DES



DPHbrez DPH

BKM0.50.5

brez BKM0.220.78


brez BKM NKU01

DPHbrez DPH



DISbrez DIS

BKM0.720.28

brez BKM0.2550.745

brez BKM KU0.550.45

brez BKM NKU01

DISbrez DIS



DPbrez DPRAVLT1

BKM0.380.62

brez BKM0.1060.894

brez BKM KU0.230.77

brez BKM NKU01

DBSbrez DBS

BKM0.3820.618

brez BKM0.170.83


brez BKM NKU01

DVPSbrez DVPS

BKM0.090.91

brez BKM01

brez BKM KU01

brez BKM NKU01

DESDES+DSSbrez DS

BKM0.50.410.09

brez BKM0.360.060.58

brez BKM KU0.770.140.09

brez BKM NKU001

DES+DSSDESbrez DS



List1

10

0.340.66

0.50.5

0.20.8

SSM

brez SSM

dele oseb v skupini

List2

0.10.9

0.80.2



dele oseb

List3



dele oseb v skupini

brez BKM- NKU

N = 25

brez BKM- KU

N = 22

DES

brez DES

dele oseb v skupini



dele oseb

DPH

brez DPH

dele oseb v skupini



dele oseb

DIS

brez DIS

dele oseb v skupini



dele oseb

DP

brez DP

dele oseb v skupini

DVPS

brez DVPS

dele oseb v skupini

DBS

brez DBS

dele oseb v skupini

DES+DSS

DES

brez DS

dele oseb v skupini



dele oseb

BKM (N = 34)brez BKM KU (N = 22)

RAVLT-70.90.91

RAVLT-LOT0.530.23

RAVLT-P-A0.810.13

W-SP0.380

TMT-A0.50.21

TMT-B0.730.21

SVF-K0.40.18

W-Pnazaj0.380.08

RAVLT-10.380.08

W-Pnaprej0.2250.05

W-SK00

BKM (N = 34)brez BKM KU (N = 22)brez BKM NKU (N = 25)

RAVLT-7337

RAVLT-LOT6713

RAVLT-P-A9.51114

TMT-A*1.191.072.04

TMT-B*0.40.40.75

W-Pnazaj445

32

66

109

1.271.01

0.480.38

43

BKM (N = 34)

brez BKM KU (N = 22)

dele oseb s kritinim testnim dosekom ob 1. testiranju

32

66

109

1.271.01

0.480.38

43

BKM (N = 34)


brez BKM NKU (N = 25)

mediana testnega doseka skupine

Grafikon12

01

0.830.17



dele oseb

List1

SSMbrez SSM

BKM10

brez BKM0.340.66

brez BKM KU0.50.5

brez BKM NKU0.20.8

SSMbrez SSM



BKMbrez BKM



DESbrez DES

BKM0.90.1

brez BKM0.4250.575

brez BKM KU0.910.09

brez BKM NKU01

DESbrez DES



DPHbrez DPH

BKM0.50.5

brez BKM0.220.78


brez BKM NKU01

DPHbrez DPH



DISbrez DIS

BKM0.720.28

brez BKM0.2550.745

brez BKM KU0.550.45

brez BKM NKU01

DISbrez DIS



DPbrez DPRAVLT1

BKM0.380.62

brez BKM0.1060.894

brez BKM KU0.230.77

brez BKM NKU01

DBSbrez DBS

BKM0.3820.618

brez BKM0.170.83


brez BKM NKU01

DVPSbrez DVPS

BKM0.090.91

brez BKM01

brez BKM KU01

brez BKM NKU01

DESDES+DSSbrez DS

BKM0.50.410.09

brez BKM0.360.060.58

brez BKM KU0.770.140.09

brez BKM NKU001

DES+DSSDESbrez DS



List1

10

0.340.66

0.50.5

0.20.8

SSM

brez SSM

dele oseb v skupini

List2

0.10.9

0.80.2



dele oseb

List3



dele oseb v skupini

brez BKM- NKU

N = 25

brez BKM- KU

N = 22

DES

brez DES

dele oseb v skupini



dele oseb

DPH

brez DPH

dele oseb v skupini



dele oseb

DIS

brez DIS

dele oseb v skupini



dele oseb

DP

brez DP

dele oseb v skupini

DVPS

brez DVPS

dele oseb v skupini

DBS

brez DBS

dele oseb v skupini

DES+DSS

DES

brez DS

dele oseb v skupini



dele oseb


RAVLT-70.90.91

RAVLT-LOT0.530.23

RAVLT-P-A0.810.13

W-SP0.380

TMT-A0.50.21

TMT-B0.730.21

SVF-K0.40.18

W-Pnazaj0.380.08

RAVLT-10.380.08

W-Pnaprej0.2250.05

W-SK00


RAVLT-7337

RAVLT-LOT6713

RAVLT-P-A9.51114

TMT-A*1.191.072.04

TMT-B*0.40.40.75

W-Pnazaj445

32

66

109

1.271.01

0.480.38

43

BKM (N = 34)



32

66

109

1.271.01

0.480.38

43

BKM (N = 34)




N = 17 N = 34 N = 30 R4 Tveganje za AD deficit epizodinega in semantinega spominaosebe iz BKM in brez BKM-KU so pri obeh testiranjih dosegale znailno slabe ocene RAVLT-7 in W-SP glede na tiste iz brez BKM-NKU

v oceni MMSE po 1 letu so bile osebe z DES+DSS znailno slabe od tistih z zgolj DES (Z = -5,30; p < 0,001)

po 1 letu je prilo do kritinega upada ocene MMSE pri vseh osebah z DES+DSS, pri vseh osebah z zgolj DES in le pri redkih brez DS

H5: Starostniki z DES in DSS imajo veje tveganje za AD kot tisti z zgolj DES. N = 34 N = 47N = 22 N = 25

Grafikon9

0.410.50.09

0.060.360.58

0.140.770.09

001

DES+DSS

DES

brez DS

dele oseb v skupini

List1

SSMbrez SSM

BKM10

brez BKM0.340.66

brez BKM KU0.50.5

brez BKM NKU0.20.8

SSMbrez SSM



BKMbrez BKM



DESbrez DES

BKM0.90.1

brez BKM0.550.45

brez BKM KU0.910.09

brez BKM NKU0.240.76

DESbrez DES



DPHbrez DPH

BKM0.50.5

brez BKM0.220.78


brez BKM NKU01

DPHbrez DPH



DISbrez DIS

BKM0.720.28

brez BKM0.2550.745

brez BKM KU0.550.45

brez BKM NKU01

DISbrez DIS



DPbrez DPRAVLT1

BKM0.380.62

brez BKM0.1060.894

brez BKM KU0.230.77

brez BKM NKU01

DBSbrez DBS

BKM0.3820.618

brez BKM0.170.83


brez BKM NKU01

DVPSbrez DVPS

BKM0.090.91

brez BKM01

brez BKM KU01

brez BKM NKU01

DESDES+DSSbrez DS

BKM0.50.410.09

brez BKM0.360.060.58

brez BKM KU0.770.140.09

brez BKM NKU001

DES+DSSDESbrez DS



List1

10

0.340.66

0.50.5

0.20.8

SSM

brez SSM

dele oseb v skupini

List2

0.10.9

0.80.2



dele oseb

List3

01

0.530.47



dele oseb v skupini

brez BKM- NKU

N = 25

brez BKM- KU

N = 22

0.90.1

0.550.45

0.910.09

0.240.76

DES

brez DES

dele oseb v skupini

0.110.89

0.790.21



dele oseb

0.50.5

0.220.78

0.4550.545

01

DPH

brez DPH

dele oseb v skupini

01

0.480.52



dele oseb

DIS

brez DIS

dele oseb v skupini



dele oseb

DP

brez DP

dele oseb v skupini

DVPS

brez DVPS

dele oseb v skupini

DBS

brez DBS

dele oseb v skupini

DES+DSS

DES

brez DS

dele oseb v skupini



dele oseb


RAVLT-70.90.91

RAVLT-LOT0.530.23

RAVLT-P-A0.810.13

W-SP0.380

TMT-A0.50.21

TMT-B0.730.21

SVF-K0.40.18

W-Pnazaj0.380.08

RAVLT-10.380.08

W-Pnaprej0.2250.05

W-SK00


RAVLT-7337

RAVLT-LOT6713

RAVLT-P-A9.51114

TMT-A*1.191.072.04

TMT-B*0.40.40.75

W-Pnazaj445

32

66

109

1.271.01

0.480.38

43

BKM (N = 34)



32

66

109

1.271.01

0.480.38

43

BKM (N = 34)




Grafikon10

01

01

0.830.17



dele oseb

List1

SSMbrez SSM

BKM10

brez BKM0.340.66

brez BKM KU0.50.5

brez BKM NKU0.20.8

SSMbrez SSM



BKMbrez BKM



DESbrez DES

BKM0.90.1

brez BKM0.550.45

brez BKM KU0.910.09

brez BKM NKU0.240.76

DESbrez DES



DPHbrez DPH

BKM0.50.5

brez BKM0.220.78


brez BKM NKU01

DPHbrez DPH



DISbrez DIS

BKM0.720.28

brez BKM0.2550.745

brez BKM KU0.550.45

brez BKM NKU01

DISbrez DIS



DPbrez DPRAVLT1

BKM0.380.62

brez BKM0.1060.894

brez BKM KU0.230.77

brez BKM NKU01

DBSbrez DBS

BKM0.3820.618

brez BKM0.170.83


brez BKM NKU01

DVPSbrez DVPS

BKM0.090.91

brez BKM01

brez BKM KU01

brez BKM NKU01

DESDES+DSSbrez DS

BKM0.50.410.09

brez BKM0.360.060.58

brez BKM KU0.770.140.09

brez BKM NKU001

DES+DSSDESbrez DS



List1

10

0.340.66

0.50.5

0.20.8

SSM

brez SSM

dele oseb v skupini

List2

0.10.9

0.80.2



dele oseb

List3

01

0.530.47



dele oseb v skupini

brez BKM- NKU

N = 25

brez BKM- KU

N = 22

0.90.1

0.550.45

0.910.09

0.240.76

DES

brez DES

dele oseb v skupini

0.110.89

0.790.21



dele oseb

0.50.5

0.220.78

0.4550.545

01

DPH

brez DPH

dele oseb v skupini

01

0.480.52



dele oseb

DIS

brez DIS

dele oseb v skupini



dele oseb

DP

brez DP

dele oseb v skupini

DVPS

brez DVPS

dele oseb v skupini

DBS

brez DBS

dele oseb v skupini

DES+DSS

DES

brez DS

dele oseb v skupini



dele oseb


RAVLT-70.90.91

RAVLT-LOT0.530.23

RAVLT-P-A0.810.13

W-SP0.380

TMT-A0.50.21

TMT-B0.730.21

SVF-K0.40.18

W-Pnazaj0.380.08

RAVLT-10.380.08

W-Pnaprej0.2250.05

W-SK00


RAVLT-7337

RAVLT-LOT6713

RAVLT-P-A9.51114

TMT-A*1.191.072.04

TMT-B*0.40.40.75

W-Pnazaj445

32

66

109

1.271.01

0.480.38

43

BKM (N = 34)



32

66

109

1.271.01

0.480.38

43

BKM (N = 34)




R5 Tveganje za AD deficit psihomotorine hitrostiosebe iz BKM in brez BKM-KU so pri obeh testiranjih dosegale znailno slabe ocene TMT-A glede na tiste iz brez BKM-NKU

v oceni MMSE po 1 letu so bile osebe z izhodinim DPH znailno slabe od tistih brez DPH (Z = 6,60; p < 0,001)

po 1 letu je prilo do kritinega upada ocene MMSE pri vseh osebah z DPH, medtem ko je bil le-ta pri osebah brez DPH prisoten v dobri polovici primerov

H6: Starostniki z DPH imajo veje tveganje za AD kot tisti brez DPH.N = 34 N = 47N = 22 N = 25N = 27 N = 54

Grafikon4

0.50.5

0.220.78

0.4550.545

01

DPH

brez DPH

dele oseb v skupini

List1

SSMbrez SSM

BKM10

brez BKM0.340.66

brez BKM KU0.50.5

brez BKM NKU0.20.8

SSMbrez SSM



BKMbrez BKM



DESbrez DES

BKM0.90.1

brez BKM0.4250.575

brez BKM KU0.910.09

brez BKM NKU01

DESbrez DES



DPHbrez DPH

BKM0.50.5

brez BKM0.220.78


brez BKM NKU01

DPHbrez DPH



DISbrez DIS

BKM0.720.28

brez BKM0.2550.745

brez BKM KU0.550.45

brez BKM NKU01

DISbrez DIS



List1

SSM

brez SSM

dele oseb v skupini

List2



dele oseb

List3



dele oseb v skupini

brez BKM- NKU

N = 25

brez BKM- KU

N = 22

DES

brez DES

dele oseb v skupini



dele oseb

DPH

brez DPH

dele oseb v skupini



dele oseb

DIS

brez DIS

dele oseb v skupini



dele oseb

Grafikon6

01

0.480.52



dele oseb

List1

SSMbrez SSM

BKM10

brez BKM0.340.66

brez BKM KU0.50.5

brez BKM NKU0.20.8

SSMbrez SSM



BKMbrez BKM



DESbrez DES

BKM0.90.1

brez BKM0.4250.575

brez BKM KU0.910.09

brez BKM NKU01

DESbrez DES



DPHbrez DPH

BKM0.50.5

brez BKM0.220.78


brez BKM NKU01

DPHbrez DPH



DISbrez DIS

BKM0.720.28

brez BKM0.2550.745

brez BKM KU0.550.45

brez BKM NKU01

DISbrez DIS



List1

SSM

brez SSM

dele oseb v skupini

List2



dele oseb

List3



dele oseb v skupini

brez BKM- NKU

N = 25

brez BKM- KU

N = 22

DES

brez DES

dele oseb v skupini



dele oseb

DPH

brez DPH

dele oseb v skupini



dele oseb

DIS

brez DIS

dele oseb v skupini



dele oseb

R6 Tveganje za AD deficit izvrilnih sposobnostiosebe iz BKM in brez BKM-KU so pri obeh testiranjih dosegale znailno slabe ocene TMT-B glede na tiste iz brez BKM-NKU

v oceni MMSE po 1 letu so bile osebe z izhodinim DIS znailno slabe od tistih brez DIS (Z = 6,60; p < 0,001)

po 1 letu je prilo do kritinega upada ocene MMSE pri vseh starostnikih z DIS, medtem ko je bil le-ta pri osebah brez DIS prisoten v slabi polovici primerov

H7: Starostniki z DIS imajo veje tveganje za AD kot tisti brez DIS.N = 34 N = 47N = 22 N = 25N = 36 N = 45

Grafikon7

0.720.28

0.2550.745

0.550.45

01

DIS

brez DIS

dele oseb v skupini

List1

SSMbrez SSM

BKM10

brez BKM0.340.66

brez BKM KU0.50.5

brez BKM NKU0.20.8

SSMbrez SSM



BKMbrez BKM



DESbrez DES

BKM0.90.1

brez BKM0.4250.575

brez BKM KU0.910.09

brez BKM NKU01

DESbrez DES



DPHbrez DPH

BKM0.50.5

brez BKM0.220.78


brez BKM NKU01

DPHbrez DPH



DISbrez DIS

BKM0.720.28

brez BKM0.2550.745

brez BKM KU0.550.45

brez BKM NKU01

DISbrez DIS



List1

SSM

brez SSM

dele oseb v skupini

List2



dele oseb

List3



dele oseb v skupini

brez BKM- NKU

N = 25

brez BKM- KU

N = 22

DES

brez DES

dele oseb v skupini



dele oseb

DPH

brez DPH

dele oseb v skupini



dele oseb

DIS

brez DIS

dele oseb v skupini



dele oseb

Grafikon8

01

0.5560.444



dele oseb

List1

SSMbrez SSM

BKM10

brez BKM0.340.66

brez BKM KU0.50.5

brez BKM NKU0.20.8

SSMbrez SSM



BKMbrez BKM



DESbrez DES

BKM0.90.1

brez BKM0.4250.575

brez BKM KU0.910.09

brez BKM NKU01

DESbrez DES



DPHbrez DPH

BKM0.50.5

brez BKM0.220.78


brez BKM NKU01

DPHbrez DPH



DISbrez DIS

BKM0.720.28

brez BKM0.2550.745

brez BKM KU0.550.45

brez BKM NKU01

DISbrez DIS



List1

SSM

brez SSM

dele oseb v skupini

List2



dele oseb

List3



dele oseb v skupini

brez BKM- NKU

N = 25

brez BKM- KU

N = 22

DES

brez DES

dele oseb v skupini



dele oseb

DPH

brez DPH

dele oseb v skupini



dele oseb

DIS

brez DIS

dele oseb v skupini



dele oseb

R7 Deficiti pozornosti, besednih in vidno-prostorskih sposobnosti pri osebah z oz. brez BKMosebe iz skupine BKM so bile pri obeh testiranjih RAVLT-1 znailno slabe od tistih iz skupine brez BKM; med BKM in brez BKM-KU ni bilo znailnih razlik

osebe iz skupine BKM so bile pri obeh testiranjih SVF-K znailno slabe od tistih iz skupine brez BKM; med BKM in brez BKM-KU ni bilo znailnih razlik

osebe iz skupine BKM so bile pri obeh testiranjih W-SK znailno slabe od tistih iz skupine brez BKM (in tudi tistih iz skupine brez BKM-KU)

H8: Starostniki z BKM so v pozornosti, besednih in vidno-prostorskih sposobnostih znailno slabi od tistih brez BKM.N = 34 N = 47N = 22 N = 25 * 2. testiranje

Grafikon10

0.380.62

0.1060.894

0.230.77

01

DP

brez DP

dele oseb v skupini

List1

SSMbrez SSM

BKM10

brez BKM0.340.66

brez BKM KU0.50.5

brez BKM NKU0.20.8

SSMbrez SSM



BKMbrez BKM



DESbrez DES

BKM0.90.1

brez BKM0.4250.575

brez BKM KU0.910.09

brez BKM NKU01

DESbrez DES



DPHbrez DPH

BKM0.50.5

brez BKM0.220.78


brez BKM NKU01

DPHbrez DPH



DISbrez DIS

BKM0.720.28

brez BKM0.2550.745

brez BKM KU0.550.45

brez BKM NKU01

DISbrez DIS



DPbrez DPRAVLT1

BKM0.380.62

brez BKM0.1060.894

brez BKM KU0.230.77

brez BKM NKU01

DBSbrez DBS

BKM0.3820.618

brez BKM0.170.83


brez BKM NKU01

DVPSbrez DVPS

BKM0.090.91

brez BKM01

brez BKM KU01

brez BKM NKU01

List1

SSM

brez SSM

dele oseb v skupini

List2



dele oseb

List3



dele oseb v skupini

brez BKM- NKU

N = 25

brez BKM- KU

N = 22

DES

brez DES

dele oseb v skupini



dele oseb

DPH

brez DPH

dele oseb v skupini



dele oseb

DIS

brez DIS

dele oseb v skupini



dele oseb

DP

brez DP

dele oseb v skupini

DVPS

brez DVPS

dele oseb v skupini

DBS

brez DBS

dele oseb v skupini

Grafikon11

0.3820.618

0.170.83

0.3640.636

01

DBS

brez DBS

dele oseb v skupini

List1

SSMbrez SSM

BKM10

brez BKM0.340.66

brez BKM KU0.50.5

brez BKM NKU0.20.8

SSMbrez SSM



BKMbrez BKM



DESbrez DES

BKM0.90.1

brez BKM0.4250.575

brez BKM KU0.910.09

brez BKM NKU01

DESbrez DES



DPHbrez DPH

BKM0.50.5

brez BKM0.220.78


brez BKM NKU01

DPHbrez DPH



DISbrez DIS

BKM0.720.28

brez BKM0.2550.745

brez BKM KU0.550.45

brez BKM NKU01

DISbrez DIS



DPbrez DPRAVLT1

BKM0.380.62

brez BKM0.1060.894

brez BKM KU0.230.77

brez BKM NKU01

DBSbrez DBS

BKM0.3820.618

brez BKM0.170.83


brez BKM NKU01

DVPSbrez DVPS

BKM0.090.91

brez BKM01

brez BKM KU01

brez BKM NKU01

List1

SSM

brez SSM

dele oseb v skupini

List2



dele oseb

List3



dele oseb v skupini

brez BKM- NKU

N = 25

brez BKM- KU

N = 22

DES

brez DES

dele oseb v skupini



dele oseb

DPH

brez DPH

dele oseb v skupini



dele oseb

DIS

brez DIS

dele oseb v skupini



dele oseb

DP

brez DP

dele oseb v skupini

DVPS

brez DVPS

dele oseb v skupini

DBS

brez DBS

dele oseb v skupini

Grafikon12

0.090.91

01

01

01

DVPS

brez DVPS

dele oseb v skupini

List1

SSMbrez SSM

BKM10

brez BKM0.340.66

brez BKM KU0.50.5

brez BKM NKU0.20.8

SSMbrez SSM



BKMbrez BKM



DESbrez DES

BKM0.90.1

brez BKM0.4250.575

brez BKM KU0.910.09

brez BKM NKU01

DESbrez DES



DPHbrez DPH

BKM0.50.5

brez BKM0.220.78


brez BKM NKU01

DPHbrez DPH



DISbrez DIS

BKM0.720.28

brez BKM0.2550.745

brez BKM KU0.550.45

brez BKM NKU01

DISbrez DIS



DPbrez DPRAVLT1

BKM0.380.62

brez BKM0.1060.894

brez BKM KU0.230.77

brez BKM NKU01

DBSbrez DBS

BKM0.3820.618

brez BKM0.170.83


brez BKM NKU01

DVPSbrez DVPS

BKM0.090.91

brez BKM01

brez BKM KU01

brez BKM NKU01

List1

SSM

brez SSM

dele oseb v skupini

List2



dele oseb

List3



dele oseb v skupini

brez BKM- NKU

N = 25

brez BKM- KU

N = 22

DES

brez DES

dele oseb v skupini



dele oseb

DPH

brez DPH

dele oseb v skupini



dele oseb

DIS

brez DIS

dele oseb v skupini



dele oseb

DP

brez DP

dele oseb v skupini

DVPS

brez DVPS

dele oseb v skupini

DBS

brez DBS

dele oseb v skupini

R8 Izhodini doseki na usmerjenih NK testih pri osebah s poveanim tveganjem za AD

Grafikon1

0.90.91

0.530.23

0.810.13

0.380

0.50.43

0.730.55

0.40.18

0.380.08

0.380.08

0.2250.05

00

BKM (N = 34)



List1

SSMbrez SSM

BKM10

brez BKM0.340.66

brez BKM KU0.50.5

brez BKM NKU0.20.8

SSMbrez SSM



BKMbrez BKM



DESbrez DES

BKM0.90.1

brez BKM0.4250.575

brez BKM KU0.910.09

brez BKM NKU01

DESbrez DES



DPHbrez DPH

BKM0.50.5

brez BKM0.220.78


brez BKM NKU01

1717

1037

1012

025

KU MMSE2729

NI KU MMSE025

2754

DPHbrez DPH



DISbrez DIS

BKM0.720.28

brez BKM0.2550.745

brez BKM KU0.550.45

brez BKM NKU01

DISbrez DIS



DPbrez DPRAVLT1

BKM0.380.62

brez BKM0.1060.894

brez BKM KU0.230.77

brez BKM NKU01

DBSbrez DBS

BKM0.3820.618

brez BKM0.170.83


brez BKM NKU01

DVPSbrez DVPS

BKM0.090.91

brez BKM01

brez BKM KU01

brez BKM NKU01

DESDES+DSSbrez DS

BKM0.50.410.09

brez BKM0.360.060.58

brez BKM KU0.770.140.09

brez BKM NKU001

DES+DSSDESbrez DS



List1

00

00

00

00

00

SSM

brez SSM

dele oseb v skupini

List2

00

00



dele oseb

List3

00

00



dele oseb v skupini

brez BKM- NKU

N = 25

brez BKM- KU

N = 22

00

00

00

00

00

DES

brez DES

dele oseb v skupini

00

00



dele oseb

00

00

00

00

00

DPH

brez DPH

dele oseb v skupini

00

00



dele oseb

00

00

00

00

00

DIS

brez DIS

dele oseb v skupini

00

00



dele oseb

00

00

00

00

00

DP

brez DP

dele oseb v skupini

00

00

00

00

00

DVPS

brez DVPS

dele oseb v skupini

00

00

00

00

00

DBS

brez DBS

dele oseb v skupini

000

000

000

000

000

DES+DSS

DES

brez DS

dele oseb v skupini

00

00

00



dele oseb


RAVLT-70.90.91

RAVLT-LOT0.530.23

RAVLT-P-A0.810.13

W-SP0.380

TMT-A0.50.43

TMT-B0.730.55

SVF-K0.40.18

W-Pnazaj0.380.08

RAVLT-10.380.08

W-Pnaprej0.2250.05

W-SK00


RAVLT-7337

RAVLT-LOT6713

RAVLT-P-A9.51114

TMT-A*1.191.072.04

TMT-B*0.40.40.75

W-Pnazaj445

32

66

109

1.271.01

0.480.38

43

00

00

00

00

00

00

00

00

00

00

00

00

00

00

00

00

00

00

00

00

00

BKM (N = 34)



ZakljukiTrenutno najbolj uporabljana diagnostika BKM (ocena MMSE ob upotevanju SSM, starosti in izobrazbe) izpusti pomembno tevilo za razvoj AD kritinih oseb.

Starostniki z diagnozo BKM, tisti, ki navajajo SSM in tisti, ki imajo upad epizodinega spomina, psihomotorine hitrosti ali izvrilnih sposobnosti, imajo najverjetneje veje tveganje za razvoj AD. To tveganje je glede na starostnike z zgolj deficitom epizodinega spomina najverjetneje veje pri tistih z upadom epizodinega in semantinega spomina.

Pri starostnikih z diagnozo BKM se pojavljajo motnje pozornosti in besednih sposobnosti, ki so najverjetneje prav tako povezane z vejim tveganjem za AD. Motnje vidno-prostorskih sposobnosti so verjetno znailne za pozneje faze pred-dementnega kognitivnega upada. Kot dodaten diagnostini intrumentarij pri odkrivanju BKM so lahko v pomo nekateri tudi pri nas dostopni usmerjeni NK testi predvsem RAVLT in TMT.

HVALA ZA VAO POZORNOST

****** rodnost se je zmanjala kar za polovico, priakovana ivljenjska doba pa se je podaljala za skoraj dvajset let, priakovana starost se podaljuje relativno z doakano starostjo najhitreje poveeval starostni razred, ki ga sestavljajo ljudje, stari nad 60 let; v razvitih deelah naj bi se do leta 2030 poveal kar za 140 %. V skladu s tem bo prilo tudi do naraanja starostnih bolezni, med katerimi je potrebno izpostaviti tako depresivnost kot demenco. V populaciji 45 in 64 let prevalenca ocenjena na manj kot 0,1%, s starostjo pa se stopnjevano poviuje in pri 85-letnikih znaa e skoraj 30% Ocenjujejo tudi, da je v domai oskrbi kar 50-66% starostnikov, ki so dementni in brez ustrezne strokovne obravnave. tevilo bolnikov z demenco v Sloveniji ni znano. Po nekaterih ocenah naj bi bilo bolnikov z Alzheimerjevo demenco e 30.000, drugih oblik demence pa je kar 56000. v naslednjih desetih letih pa je predvideno kar 40% poveanje njene incidencePatoloki kognitivni upad poteka kot veletni proces s heterogenimi izidi. S psiholokega in nevrokognitivnega vidika meja med zdravim in patolokim staranjem ni jasno zartana. V splonem velja, da spremembe spoznavnih sposobnosti, ki nimajo bistvenega vpliva na vsakodnevno delovanje in razpoloenje starostnika, ne veljajo za bolezenske. e pride do sprememb: V zaetku spremembe zanejo opaati sami starostniki, gre za SSM.-na osnovi lastnih izkuenj in opaanj funkcioniranja v primerjavi s prejnjimi ivljenjskimi obdobji . Pri nekaterih starostnikih se nevrodegenerativne spremembe sasoma pospeeno stopnjujejo, lahko do stopnje hude primarno kognitivne okodovanosti, znailne za demenco. Pri drugih je napredovanje moganske nevrodegeneracije poasneje in bolj subtilno, s funkcijskega vidika lahko celo odsotno. Pri tretjih pa se sasoma razvije t.i. blaga kognitivna motnja (BKM), pri kateri sicer je prisotna doloena mera simptomatskega kognitivnega upada, vendar za vsakodnevno delovanje osebe e ni kritien. Nadaljnja usoda starostnikov z BKM ni enotna; nekateri z njo brez poslabanj preivijo do smrti, pri drugih pa razlino hitro napreduje v dementno obliko kognitivnega upada, najpogosteje v AD, zelo pogosto pa tudi v VaD.Na razvoj demence pri osebah z BKM vplivajo razlini dejavniki tveganja. V grobem jih delimo v tiri ira podroja iskanje biolokih oznaevalcev (vkljuno z genetskimi determinantami), epidemioloke, nevroloke slikovne in funkcijske ter nevrokognitivne raziskave. Medicinsko-farmakoloko usmerjene raziskave dobijo vein veino finannih sredstev, psiho-socioloko usmerjenim ostane malo.**Model biolokih oznaevalcev tveganja za AD, je e posebej relevanten pri sledenju predklininih faz AD. Med najbolj zanesljive bioloke oznaevalce z visoko napovedno vrednostjo razvoja AD vsekakor sodijo genetski oznaevalci kot so APOE 4 alel na 19. kromosomu (pri nosilcih se AD pojavi prej; pri homozigotih je verjetnost pojava AD 15-x veja, pri heterozigotih pa 3-x veja kot pri osebah brez tega alela; njegova prisotnost ob objektivnem KU podpira diagnozo AD ), AMILOIDNI PREKURZORSKI PROTEIN APP, presenilin 1 in 2., nevrolokih slikovnih in funkcijskih raziskav - zlasti SPECT, PET ter strukturno in funkcionalno MR slikanje. Omogoajo zaznavo subtilnih patofiziolokih sprememb v moganih pred pojavom strukturnih sprememb, ZATO SO zelo primerne za tono in zgodnjo diagnosticiranje bolezni, njeno spremljanje in uinkoviteje zdravljenje v nadaljevanju, Do nedavnega so nevropatoloke spremembe, znailne za AD, lahko dokazali le post-mortem, noveji radioligandi (FDDNP) pa se zaradi sposobnosti vezave na na nevritske plage in nevrofibrilarne vozle lahko uporabljajo tudi in vivo za lokalizacijo in kvantifikacijo lezijZa diagnosticiranje bolnikov s sumom na Alzheimerjevo bolezen z e prisotnimi strukturnimi spremembami, se uporablja magnetna resonanca (MR), med zanesljive pokazatelje BKM lahko uvrstimo atrofijo medialnih temporalnih struktur in razmerje atrofije mogan in hipokampusa. Stopnja atrofije in moganskih sprememb sta veljavna pokazatelja stopnje bolezni in njenega napredovanja, saj v veliki meri korelirata z opaenimi kognitivnimi spremembami Kljub temu pa MR ni dovolj obutljiva, da bi se lahko uporabljala za diferencialno diagnostikoEpidemioloke: na KU vplivajo tudi DR: sladkorna, tlak, holesterol, izobrazba, fizina, psihona, socialna aktivnost, ivljenjske izkunje (kompenzacija)

*Pri nevropsiholokem ocenjevanju gre za kvantifikacijo stopnje kognitivnega upada in te ocene so v veliko pomo zlasti kadar so funkcionalne in vedenjske motnje odsotne. V Sloveniji se za odkrivanje zgodnjega kognitivnega upada najpogosteje uporabljata Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti in Test risanja ure (Kogoj, 2009).

Variabilnost testnih dosekov na KPSS tako med posamezniki kot tudi med posameznimi kognitivnimi podroji in neenotni kriteriji pri odloanju o prisotnosti kognitivnega upada opozarjajo na potrebo po uporabi oje usmerjenih testov pri diagnosticiranju oseb z BKM. Testi, ki se uporabljajo v nevropsiholoki praksi, merijo razline kognitivne sposobnosti in so tudi razlino obutljivi na funckionalnost posameznih moganskih predelov (Mickers et al., 2007). Med seboj se ne razlikujejo le po dolini in nainu aplikacije, predmetu merjenja in populaciji, kateri so namenjeni, temve tudi v merskih karakteristikah in normativnih podatkih. Za odkrivanje BKM se najpogosteje uporabljajo testi epizodinega spomina in verbalne fluentnosti, testi abstraktnega miljenja in poimenovanja ter testi verbalnega spomina in neposredne slune pozornosti (Linn et al., 1995).**Po ocenah prevalenca BKM med posamezniki, starejimi od 70 let, znaa od 12% do 18, dele med 85-letniki pa znaa 29%. (Lopez et al., 2003).

Kako pogosta je katera od podoblik BKM, je teko zanesljivo oceniti, saj so med razlinimi podoblikami BKM moni prehodi, predvsem pa je tip BKM odvisen tudi od faze v patogenetskem procesu kognitivnega upadanja, v kateri se v asu raziskave nahajajo njeni udeleenci. ocene prevalence posameznih podoblik med osebami z BKM 25% za isto amnestino, 64% za amnestino ve-domensko BKM, 6% za isto neamnestino in 5% za neamnestino ve-domensko BKM. ). Pri osebah, ki so stareje od 65 let, stopnja prevalence naraste, pri starostnikih nad 85 let pa se progresivna rast ustavi. Na prevalenco BKM sicer vplivajo isti dejavniki kot kognitivni upad najpomembneje stopnja izobrazbe, starost in spol. Vija je med nije izobraenimi starostniki in nija pri starostnikih z vijo stopnjo izobrazbe. Pri starostnikih, ki ivijo v ruralnem okolju, je stopnja prevalenca vija kot pri starostnikih iz urbanega okolja (Di Carlo et al., 2000), prav tako je BKM pogosteja pri osebah v institucionalnem varstvu kot pri osebah, ki bivajo doma

**Z orientacijskimi mejnimi vrednostmi, naj bi grobo loevala med posamezniki z normalnimi in tistimi z okodovanimi kognitivnimi sposobnostmi. KPSS ima relativno nizko in variabilno obutljivost saj so doseki zelo odvisni od izobrazbe posameznika in njegove starosti (zato je outljivost testa odvisna tudi od samega uporabljenega diagnostinega kriterija za opredelitev BKM). Na osnovi poslabanja ocene KPSS tekom razlinih asovnih intervalov se doloi tudi tveganje za napredovanje BKM v AD. Pri tem razlini avtorji priporoajo razlino striktne upade te ocene bodisi v obdobju enega ali ve let. Najpogosteje uporabljana shema opredelitve poveanega tveganja za razvoj AD zajema poslabanje testnega doseka KPSS za 2 toki ali ve v obdobju enega leta, kar naj bi predstavljalo t.i. kritini upad, ki je alarmanten ne glede na absolutno vrednost testnega doseka v izhodiu sledenja (Jones et al., 2002; Xiao et al., 2006).**Epizodini + semantini spomin sodi v sklop eksplicitnega spomina. Nanaa se na zavestni priklic specifinega dogodka ali konteksta nekega dogodka. V klinini praksi se uinkovitost epizodinega spomina meri z nalogami prostega priklica, priklica z namigom ali prepoznave. RAVLT je obutljiv na nevroloko okodovanost, Zelo uporaben je za zgodnje odkrivanje demence Alzheimerjeva tipa, saj se je izkazal za uporabnega pri zaznavanju starostnikov, ki se pritoujejo zaradi spominskih teav in so kritini za napredovanje v Alzheimerjevo demenco Semantini spomin se nanaa na splono znanje, dejstva, koncepte in besedie. Meri se z razlinimi testi, najpogosteje s testi abstraktnega miljenja (Skupni pojmi), besedne fluentnosti (D-KEFS), poimenovanja (Boston Naming Test) ). Nekaj, emur bi lahko rekli isti test pozornosti, ne obstaja, najpogosteje pa pozornost skuamo zmeriti kot hitrost procesiranja informacij (Skoraj vsak test zahteva dodatne sposobnosti za reevanje nalog (sposobnost sledenja, vizualnega iskanja ipd.), ki posredno vplivajo na as reevanja), kot sposobnost selektivnega usmerjanja fokusa k doloenim draljajem (testi prertavanja, za blage moganske spremembe niso obitljivi), kot sposobnost hkratnega osredotoanja k veim draljajem in kot sposobnost dolgotrajnejega vzdrevanja fokusa Obseg pozornostnega sistema ima dokazane nevroloke korelate v EEG valovih V klinini praksi ga najpogosteje ocenjujemo z nalogami ponavljanja tevilk naprejV klinini praksi se med psiholoki testi uporabljajo na primer Trail making test (podtest A (TMT-A)) - kratek, da ne zahteva veliko testnega materiala in vsebuje enostavna navodila, dobra zanesljivost- ter branje besed in poimenovanje barv na Stroopovem barvnem besednem testu.

Izvrilne sposobnosti lahko definiramo kot zbirko procesov, kot del nadzornega sistema v hierarhiji kognitivnih procesov, ki omogoa namensko, k cilju usmerjeno vedenje (nartovanje, vodenje, usmerjanje, prilagajanje). Trail making test, zlasti podtest TMT-B, velja za dobrega pokazatelja izvrilnih sposobnostiNa testih besedne produkcije se uporabljajo tevilni kriteriji, na osnovi katerih preizkuanci producirajo besede. tevilne tuje tudije ga uvrajo med teste, katerih testni doseki imajo dobro veljavnost pri identificiranju posameznikov v predklinini fazi demence. Verbalni testi semantine fluentnosti v najveji meri poviajo aktivacijo predvsem v temporalnih predelih, medtem ko uspenost na verbalnih testih fonoloke fluentnosti korelira predvsem z aktivnostjo v frontalnih moganskih predelih Poleg izvrilnih funkcij so primerni tudi za ocenjevanje semantinega spomina, mentalne hitrosti in besednih sposobnostiZa ocenjevanje vidnoprostorskih sposobnosti, so v tuji literaturi najpogosteje omenjani Rey-Osterrieth complex figure test (RCFT), podtest Sestavljanje kock na Wechslerjevi lestvici, Judgment of line orientation in Hooper visual organization test (Malik et al., 2009).

1,5 SD predstavlja vrednost 7 percentila, klinino opisuje mejo med mejno okodovanostjo in nizkim povprejem.***O vlogi SSM pri napovedovanju demence obstajajo razlina mnenja. Po eni strani naj ne bi imel pomembnega vpliva pri tveganju za nastop AD po drugi pa SSM ob objektivno izmerljivem kognitivnem upadu predstavljajo poveano tveganje za razvoj demence neodvisno od primarnega vzroka spominskega upada. Noveje raziskave pa kaejo, da so SSM celo pred-BKM stopnja in prva zaznavna sprememba v SSM-BKM-AD razvoju2. Petersen (2004) ugotavlja, da imajjo BKM 4x veje tveganje za AD kot kognitivno ohranjeni starostniki in v obdobju petih let kar 55% starostnikov z BKM nazaduje na stopnjo AD, obsena amerika raziskava pa je pokazala, da v obdobju desetih let za AD zboli kar 80% starostnikov z BKM. V veini teh raziskav so bolnike spremljali skozi obdobje vsaj petih let, poleg tega pa so v nekaterih kot poveano tveganje za razvoj AD uporabljali razline kriterije.(poslabanje ocene testa KPSS za vsaj 4, nekateri so spremljali, dokler se ni bilo klinino jasno izraene simptomatike AD). tevilne nevroloke slikovne preiskave in nekatere nevropsiholoke tudije potrjujejo pomembna pro-dementna poslabanja e v obdobju enega leta. Ugotovitve slednjih raziskav so lahko zaradi uporabljenih razlinih klininih kriterijev simptomatike AD medsebojno teko primerljive.3. Pri tem ve raziskav kot najpogosteje deficite pri osebah z BKM navaja na podroju odloenega priklica in prepoznave oz. epizodinega spomina, slikovne preiskave pri osebah z BKM kaejo najzgodneje nevrodegenerativne spremembe ravno v podrojih, odgovornih za epizodini spomin, nekateri pa poudarjajo, da je v zaetnih stadijih AD pomembneja simptomatika okodovanega semantinega4. tevilne tudije ugotavljajo, da je za starostnike na predklinini stopnji demence znailna upoasnitev psihomotorine hitrosti in hitrosti kognitivnega procesiranja ki je posledica difuznih organskih sprememb pri osebah z BKM. Drugi svarijo, da pri odkrivanju difuznih organskih sprememb mere psihomotorine hitrosti niso zanesljive in dovolj obutljive. Po drugi strani pa rezultati tudije pri starostnikih z BKM z uporabo nevrolokih slikovnih preiskav kaejo subkortikalne spremembe v periventrikularnih predelih, ta sprememba pa je e oitneja pri bolnikih z AD. Aktivnost v teh moganskih podrojih pozitivno korelira s hitrostjo metalnega procesiranja.Tudi drugeraziskave o pozornosti pri osebah z BKM so nekonsistentne. Medtem ko nekateri dokazujejo okodovan obseg pozornosti za verbalno gradivo, drugi ne poroajo o razlikah v obsegu pozornosti med kognitivno ohranjenimi starostniki in starostniki z BKM 5. Medtem ko nekateri raziskovalci vejo vlogo pri kognitivnem upadu pripisujejo izvrilnim funkcijam, ki so okodovane e pred izkazanimi spominskimi deficiti, tevilni avtorji pri starostnikih z BKM ne poroajo o upadu izvrilnih funkcij in glavno vlogo pri ocenjevanju tveganja pripisujejo spominskim funkcijam. Kljub temu pa so raziskave, ki poudarjajo aktiviranost specifinih delov prefrontalnega korteksa tudi pri ustvarjanju novih spominov, zaradi esar verjetnost ustvarjanja spominov korelira z aktivnostjo v teh predelih. 6. Nekateri so mnenja, da verbalne sposobnosti, kot del kristalizirane inteligentnosti, ostajajo ohranjene e v pozni starosti (Kertesz in Kertesz, 1988; Snowdon et al., 1996), noveje raziskave pa dokazujejo, da so najzgodneje spremembe jezikovnih sposobnosti vidne e v predklinini fazi demence, vendar bolj v smislu teav s poimenovanjem (Cuetos et al., 2003). Spremembe so na jezikovnem podroju pri starostnikih z BKM vidne tudi v spremembi stila govora, ki postane zelo dolgovezen in v prepostosti sintakse, pri emer pa se prenauene oziroma avtomatine sintaksne oblike ohranijo. 7. V zadnjem asu vse ve avtorjev prihaja do rezultatov, ki kaejo okodovanost razlinih kognitivnih domen pri osebah z BKM (Alladi et al., 2006; Taber et al., 2006), nekateri pa najvejo vlogo pri ocenjevanju tveganja za kognitivni upad pripisujejo jezikovnim (Cuetos et al., 2003) in vidnoprostorskim sposobnostim (Johnson, 2009).

*****************Analiza dosekov na ostalih testih epizodinega spomina (RAVLT-LOT in P-A) je pokazala podoben vzorec, a z manjimi delei oseb s kritinimi testnimi doseki.***Analiza ocen SVF-K in W-Pnaz je pokazala podoben vzorec, a z manjimi delei oseb s kritinimi vrednostmi testnega doseka.*Analiza dosekov na podtestu W-Pnap (pozornost) je pokazala podoben vzorec, a z manjim deleem oseb s kritinim testnim dosekom.Vidno-prostorske sposobnosti so edina testirana kognitivna domena, kjer ob 1. testiranju v nobeni skupini ni bilo oseb s kritinimi vrednostmi testnega doseka in W-SK eden redkih testov (poleg RAVLT-P-A, W-Pnaz in W-SP), pri katerem skupina brez BKM-KU ni bila sorodna skupini BKM (ampak je bila od nje bolja). *E pogledamo obutljivost posameznih testov v izhodiu raziskave, torej ob prvem testiranju, znotraj skupin, ki so po enem letu na testu MMSE izkazale KU, vidimo, da se je v skupini BKM na tevilnih testih izkazala okodovanost posameznih kognitivnih funkcij, zlasti na nekaterih merah epizodinega spomina in izvrilnih sposobnosti, pa tudi na testih psihomotorine hitrosti. Pri osebah na predklinini stopnji demence, ki jih na osnovi doseka na MMSE ne moremo uvrstiti kot osebe z blagimi kognitivnimi deficiti, so prav tako prisotni nekateri deficiti, in sicer predvsem na podroju epizodinega spomina in izvrilnih sposobnosti, pa tudi na podorju psihomotorne hitrosti. *Analiza ocen SVF-K in W-Pnaz je pokazala podoben vzorec, a z manjimi delei oseb s kritinimi vrednostmi testnega doseka.*

aging and cognition

Documents