Cinkarna Celje avgust 2006 št: 2

novice

Poskusno polje 2006

O varstvu rastlin je dobro misliti dovolj zgodaj!

Izbiranje najboljše fotografije iz polja, sadovnjaka ali vinograda...

Ne spreglejte kuponček!

Spoštovani kmetovalci,naši svetovalci so vam vedno na voljo...

Nande Osojnik, univ.dipl.inž.agr.- email: nande.osojnik@cinkarna.si- tel: 03/427 62 32- mobi: 031/ 504 512- hobi: pridelovanje zelišč

Področja svetovanja: varstvo poljščin (koruze, žita, sladkorne pese, krompirja), vrtnin, vinogradov, sadovnjakov (jablan, hrušk, koščičarjev, oljk), uporaba rastnih substratov Humovit.Projekti: uporaba sadre (odpad pri proizvodnji pigmenta titanovega dioksida) v kmetijstvu za izboljšanje strukture tal ter dviga pH tal. Preizkušanje novih pripravkov BASF (Arrat, Duett ultra).

Vili Kurnik, univ.dipl.inž.agr.- email: vili.kurnik@cinkarna.si- tel: 03/427 62 33; ali 28- mobi: 031/367 008- hobi: šport v prostem času

Področja svetovanja: vinogradov, sadovnjakov (jablan, hrušk, koščičarjev, oljk); varstvo poljščin (koruze, žita, sladkorne pese, krompirja), vrtnin; varstvo hmelja; uporaba rastnih substratov Humovit na golf, nogometnih igriščih; urejanje in varstvo zelenic.Projekti: Preizkušanje novih pripravkov BASF (Arrat, Duett ultra); uporaba Cuprablau Z v času vegetacije; za sadne vrste jablan, preprečevanje okužbe in širitve bakterij Hruševega ožiga (Erwinia amylovora); preizkušanje ffs (škropiv) na zelenicah; uporaba različnih mešanic kremenčevih peskov in Humovitov na nogometnih in golf igriščih; preizkušanje zelene galice na različnih podlagah (tenisit, trava, tla) za uničevanje mahu…

Uredila: Mira GorenšekTisk: Cinkarna, avgust 2006

Cin

karn

a C

elje

avg

ust 2

00

6 š

t: 2

noviceCinkarna Celje, d. d.Kidričeva 26, 3001 Celje, p. p. 1032Tel.: 03 4276 230E: Nande.osojnik@cinkarna.siwww.cinkarna.si

Mala pakiranja Pripravek Cuprablau Z ultra je Cinkarna Celje začela pakirati v 250 gramske pakete, Pepelin pa v 30 in 300 gramske. Vsa cinkarniška in BASF sredstva za varstvo rastlin lahko kupite tudi v industrijski prodajalni Cinkarne v Celju na Kidričevi 26, ki je odprta vsak delavnik od 7. do 16. ure.

Registracija v Srbiji Pripravek Cuprablau Z ultra Cinkarna trži tudi v Srbiji. Trenutno teče priprava dokumentacije za registracijo tega pripravka.

Novi pripravki na preizkušnjiTrenutno teče preizkušanje novih pripravkov BASF (Arrat, Duet ultra) na poskusnih kmetijah in preizkušanje konkurenčnih pripravkov (Ghibli) v koruzi. Rezultati bodo znani jeseni.

Novo v kmetijskih trgovinahCinkarna Celje namerava postaviti 50 reklamnih stojal v vseh kmetijskih trgovinah po Sloveniji.

Novosti v letu 2006

Agro novice nagrajujejoSpoštovani bralci,

Fotografirajte in sodelujte v nagradni akciji!

Vabimo vas, da sodelujete na natečaju za najlepšo fotografijo s polja, sadovnjaka ali vinograda. Vsak avtor lahko pošlje največ dve (2) barvni ali črno-beli fotografiji formata 20 x 30 cm v analogni ali digitalni tehniki. Fotografije bo pregledala, ocenila in najboljše izbrala komisija, ki jo bodo sestavljali Vili Kurnik, predstavnik Cinkarne, Jože Mohar, predstavnik Agrossata in urednica Agro novic Mira Gorenšek. Podelili bomo tri nagrade:

1. nagrado: paket zaščitnih sredstev za 1 ha koruze, 2. nagrado: ček za 2 paleti Humovita po lastni izbiri, 3. nagrado: 1 paket Cuprablau in 1 paket Pepelina.

Fotografije, opremljene s podatki (naslov fotografije in avtorjev naslov) pošljite do 10. septembra 2006 na naslov Uredništvo, Cinkarna Celje, Kidričeva 26, 3001 Celje.Rezultate natečaja bomo objavili v septembru 2006 na spletnih straneh Cinkarne Celje www.cinkarna.si.Prispelih fotografij ne bomo vračali. Uredništvo si pridržuje pravico, da nagrajene fotografije objavi v Agro novicah in drugih Cinkarninih internih edicijah in jih uporabi v promocijske namene organizatorja.

dokumentacije za registracijo tega po Sloveniji.

Fotografirajte in sodelujte Fotografirajte in sodelujte

Vabimo vas, da sodelujete na natečaju za najlepšo fotografijo s polja, sadovnjaka ali vinograda. Vsak avtor lahko pošlje največ dve (2) barvni ali črno-beli fotografiji formata 20 x 30 cm v analogni ali digitalni tehniki.

Fotografirajte in sodelujte

KULINARIČNI KOTIČEK

Dobrote iz kuhinje

Peteršiljeva poticaZamesimo testo iz pšenične oziroma krušne moke, ki ji dodamo eno žlico masti, eno žlico sladkorja, kvas, jajce, sol in vodo. Vzhajano testo razvaljamo za prst debelo, premažemo s kislo smetano in jajcem ter obilno posujemo s sesekljanim petršiljem. Testo zvijemo kot potico, premažemo z mlekom in spečemo.

Koruzni tamerliKoruzno moko, jajca, mleko, sladkor in sol premešaš in vliješ v pekač in daš v pečico. Ko je na pol spečeno preliješ s kislo smeta-no, potreseš s sladkorjem in do konca zapečeš.

www.bistra.si Tradicionalne jedi podeželja

PRODAJNI PROGRAM

OPUS TEAM kontaktni in sistemični fungicid za zatiranje bolezni podnožja, listov in klasa žit.

PEPELIN preventivni fungicid za zatiranje pepelovk vinske trte, jablan, breskev, hmelja, vrtnin in okrasnih rastlin.

CUPRABLAU Z kontaktni preventivni fungicid za zatiranje bolezni vinske trte, sadnega drevja, hmelja in vrtnin.

CUPRABLAU Z ULTRA kontaktni preventivni fungicid za zatiranje bolezni vinske trte, sadnega drevja, hmelja in vrtnin, ima boljšo pokrivnost rastlin, uporabljamo ga v nižjih odmerkih kot CUPRABLAU Z

DUETT kontaktni in sistemični fungicid za zatiranje bolezni sladkorne pese in bolezni žit.

MOTIVELL translokacijski herbicid za zatiranje travnih in širokolistnih plevelov v koruzi po vzniku plevelov in koruze.

CAMBIO translokacijski herbicid za zatiranje širokolistnih plevelov v koruzi po vzniku plevela.

FRONTIER talni herbicid za zatiranje enoletnih ozkolistnih in nekaterih širokolistnih plevelov v koruzi in sladkorni pesi.

Proizvodi za zatiranje plevelov in bolezni - herbicidi so sredstva za zatiranje plevelov - fungicide uporabljamo za varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi.

Predno vas obišče inšpekcijska službaDOBRO JE VEDETI

Dolžnosti pridelovalca- ravnati mora po navodilih o dobri kmetijski praksi oziroma integrirani predelavi v poljedeljstvu, vinogradu in sadjarstvu: to je: . gnojenje po gnojilnih načrtih (analiza tal), . upoštevati kolobar, . uporabljati dušik po analizah N-min., . urejevati gnojišča in gnojne jame, . paziti na čas trosenja (gnojevka se trosi le v vegetacijskem obdobju, od 15. novembra do 15. februarja pa ne), . vsa zemljišča morajo biti čez zimo ozelenela, . voditi dnevnike – izpolnjevati tehnološka navodila, . na razpolago biti inšpekciji in kontrolnim organizacijam, . pravilna obremenitev živali na ha, . hraniti vse račune o nabavi fitofarmacevtskih sredstev, semen in gnojil ter pogonskih goriv.- opravljen tečaj iz varstva rastlin za uporabnika fitofarmacevtskih sredstev,- uporabljati sredstva, registrirana v Sloveniji,- uporabljati testirano škropilnico,- upoštevati navodila za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, zlasti insekticidov, s poudarkom na varstvu čebel (obvezno obveščanje čebelarjev v območju 3 km), pri tem mora škropljenje z insekticidi izvajati ponoči, - pred škopljenjem mora biti podrast pokošena,- upoštevati mora uporabo fitofarmacevtskih sredstev na vodovarstvenih območjih oziroma uporabljati samo dovoljena sredstva,- upoštevati mora karenco (čas od zadnjega škropljenja do pobiranja plodov),- pravilno odstranjevati prazno embalažo.

Bili smo na kmetiji Rozman v Medvodah, kjer obdelujejo 20 ha poljedelskih površin. Razlog obiska je bil v negotovosti g. Staneta Rozmana glede delovanja Motivell-a in Cambi-a na plevele v koruzi (smolenec, kostrebo, muhvič, pirnico). Po ogledu njive smo ugotovili, da bodo potrebne le manjše korekcije plevela smolenec, verjetno zaradi prenizkega odmerka Cambia pri prvem škropljenju ter močnejši zapleveljenosti njive. Za korekcijo (ponovno škropljenje) bo uporabil vzorec pripravka Arrat, svetovali smo mu odmerek 200 g/ha površine.

Pomoč v negotovosti

Damjan Finžgar, Stane Rozman in Vili Kurnik med posvetom

Kontrola je zapleveljeno, sicer dobro delovanje kombinacije Motivell in Cambio

3Cinkarna Celje avgust 2006 št: 2

Poskusno polje 2006 Oglede na poskusnih poljih organizirajo tudi konkurenčna podjetja na področju prodaje sredstev za varstvo rastlin in semenarske hiše po celotni Sloveniji. Mi imamo štiri takšna polja (Naklo, Brežice, Martjanci in Moškanjci). Namen teh ogledov je predstavitev biološke učinkovitosti posameznih preparatov kmetovalcem, svetovalcem in poslovodjem v kmetijskih apotekah. Letos so se zgodili zadnje dni junija in prve dni julija, ko je bilo že vroče.

Dan polja na poskusni kmetiji Jagodic

Ponovno smo organizirali predstavitev agro poskusov skupaj s semensko hišo Agrosaat ter podjetjem BASF Slovenija. Po jutranji temperaturi je bilo pričakovati vroč dan. Z označevanjem poskusnih polj ter pregledom poskusov smo začeli ob 7,45 uri. Pripraviti pa je bilo potrebno tudi prostor za pogostitev kmetov, letos na srečo pod senco dreves. Z uradnim delom predstavitve smo pričeli ob 10. uri v sestavi, ga. Marija Kalan, specialistke za poljedelstvo pri KSS v Kranju, podjetje Agrosaat je zastopal direktor Simon Germovšek, BASF g. Damjan Finžgar, Cinkarno Celje pa Vili Kurnik. Kmetje so klub pasji vročini spremljali predstavitev rezultatov, novitet za leto 2007-08. Še posebej sem s strani Cinkarne izpostavil nova pripravka Arrat in Duett ultra. Oba pripravka sta pokazala dobro delovanje. Pripravek Arrat se je izkazal v koruzi, uporabljen je bil po vzniku plevelov za zatiranje krompirjevih samosevcev, ki so pogosto vir okužbe krompirjeve plesni. Tudi fungicida Opos Team ter Duet ultra sta uspešno preprečila razvoj bolezni žit, tako je ostal zastavičar - zadnji list pred klasom zdrav, kar je pomembno za polnjenje zrn - visok, zdrav pridelek. Slabše delovanje je pokazal le insekticid Fastac, kljub dvakratni aplikaciji, so kolonije uši ponovno prešle prag škodljivosti tako, da bo potrebna še ena intervencija.Sledila je pogostitev, kjer se je tudi letos izkazal kuhar Fero, svoje pa je dodala tudi prijetna okolica. Pri vpisu v listo prisotnih se je številka ustavila pri številu 80, ob dejstvu, da se niso vpisali vsi prisotni.V času malice smo se dogovarjali še o boljšem sodelovanju, med Cinkarno Celje ter podjetjema Agrosaat in BASF. Vse dogajanje v času predstavitve je v svoj objektiv ujela tudi Mira Gorenšek, ki pripravlja Agro novice. Tako se je končal še en topel, družaben dan, prepričan pa sem, da smo z združenjem vsi pridobili.

Svetovalec Vili Kurnik

Priprava za Dan polja na kmetiji Žnidaršič

Na kmetiji Žnidaršič pri Brežicah sva skupaj z gospodarjem pripravila vse za Dan polja. Pred poskusne parcele sva na table označila herbicidne in fungicidne kombinacije. Na sprejemnem prostoru (dvorišče - strojna lopa) smo pripravili mize in stole. Pozdrav in kratka pojasnila pri integrirani pridelavi poljščin je imel gospod Baznik iz Brežiške svetovalne službe, jaz pa sem predstavil naša sredstva in poskuse v primerjavi s kontrolo.

Svetovalec Nande Osojnik

4 Cinkarna Celje avgust 2006 št: 2

V ospredju naš kuhar Fero Pri Žnidaršičevih Čista, razpreveljena koruza (1 l Motivella + 2,5 l Cambia)

REPORTAŽA

Dan polja na kmetiji Krajnc

V letošnjem letu so poskusi izpadli slabše kot v preteklih letih. Glavni razlog so velika vremenska nihanja, nizke zimske temperature, ki so vplivale na slabši sklop v žitih (manjše število rastlin na površino). Pozna pomlad, preveč padavin v maju in juniju, tako so bile posamezne njive tudi dan ali dva pod vodo. Sledil je še en ekstrem, hiter dvig temperatur, kar je imelo za posledico prisilno zorenje žit, saj je bila temperatura v višini klasa kar 45°C. Obilna vlaga v pomladanskih mesecih je pospešila razvoj bolezni, tako je le dvakratno škropljenje s fungicidoma Opos Team in Duett ultra dalo zadovoljive rezultate. Dobre rezultate, oziroma delovanje na širokolistne plevele v žitih in koruzi je pokazal že v drugo sezono uporabljeni pripravek v poskusih Arrat, ki bo v prihodnjem letu tudi razširil našo paleto fitofarmacevtskih sredstev.

Svetovalec Vili Kurnik

Dan polja na kmetiji Majerič

Na kmetiji Majerič v Moškanjcih smo skupaj s BASF organizirali ogled poskusnega polja. Na kmetiji g. Majeriča je bil ogled delovanja posameznih preparatov in njihova primerjava s kontrolo. Poskusi so bili v koruzi, pšenici, krmnem sirku, oljni ogrščici in sončnicah. Biološko učinkovitost smo si ogledali pri Frontierju, Motivellu, Cambio, Stompu (trži Pinus), Opus Teamu, Basagranu DPP, Fastacu, Orbitu, Butisanu, Colisu (slednja dva trži Metrop) in novih preparatov Arrat in Duet ultra. Pri uporabi herbicidov je v letošnji sezoni opazno odlično delovanje talnih herbicidov (ugodne vremenske razmere – primerna količina padavin, in dobro pripravljeno setvišče). Pri uporabi fungicidov pa smo opazili izrazito dobro delovanje fungicidov na bolezni (kontrola sivo-temna barva žit), ki se vidi v zlato-rumeni barvi klasov in listov. Pričakuje se tudi do 500 kilogramov žita na hektar več kot v kontroli. Med uporabljenimi fitofarmacevtskih sredstev in kontrolami so bile vidne opazne razlike v boleznih v žitih in med zapleveljenostjo v koruzi, krmnem sirku in žitih.Povejmo še, da so se v zadnjih letih nekatere kmetije znatno povečale. Nekateri kmetovalci obdelujejo 80 do 85 hektarjev njivskih površin. Poleg pomembnih kmetovalcev so se ogleda udeležili tudi poslovodje iz zadruge Ptuj.

Svetovalec Nande Osojnik

ARAMO 50selektivni herbicid za zatiranje travnih plevelov v širokolistnih kulturah po njihovem vzniku.

BASAGRAN DP-P herbicid za zatiranje enoletnih širokolistnih plevelov v ozimni in jari pšenici ter ozimnem in jarem ječmenu, v posevkih brez srakoperca (Apera spica- venti).

DUPLOSAN KV herbicid za zatiranje širokolistnega plevela v ozimnem in jarem žitu brez podsevkov ter travnikih in pašnikih.

PYRAMIN TURBO herbicid za zatiranje semenskega širokolistnega plevela, enoletne latovke in srakoperca v sladkorni, krmni ter semenski in rdeči pesi ter blitvi.

5Cinkarna Celje avgust 2006 št: 2

Čista, razpreveljena koruza (1 l Motivella + 2,5 l Cambia) Samosevci krompirja so vir bolezni Za uši na klasu uporabi Fastac Dobro delovanje Arrata na krompirjeve samosevle v koruzi

Tako trdi Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo pri kmetijsko gozdarskem zavodu iz Kranja, ki nam je na Dnevih polja prijazno odgovorila na nekaj vprašanj.

Kako ocenjujete letošnjo letino?Pri sedanjem stanju pri žitih pričakujemo neko povprečno letino, letošnja zima je bila dolga, sneg je ležal več kot sto dni, tako da so bili posevki spomladi marsikje na meji ali bi jih pustiti ali dosejali. Največ težav je bilo pri ozimnem ječmenu in ta je bil na tretjini površin posejan ali dosejan z jarimi sortami - jarinami. Pšenice so relativno dobro prezimile, ugotavljamo, da je bila dobra prezimitev predvsem sort iz avstrijskih ali nemških semen. Francoske in sorte iz Hrvaške so bile malo redkejše. Gostota rastlin je po prezimitvi od 180 do 200 rastlin na kvadratni meter, da bomo odvisno od sorte prišli na 800 klasov na snop, posevki niso gosti ob ustrezni zaščiti samega posevka pa je lahko pridelek kar dober in zrno primerno dobre kvalitete.

Ali so rastline napadali škodljivci, so se razvile bolezni?Predvsem smo letos pozornost posvečali varstvu posevkov pred pleveli, zato ker so bili posevki redki. Na praznem prostoru ima plevel veliko večjo moč in prostor za širitev, zato smo vlagali veliko energije za preprečevanje. Potem so se začele pojavljati bolezni, predvsem razna rjavenja pšeničnih plev (septoria nodorum), pri ječmenih smo zaznali progavost in svetovali ustrezne ukrepe za varstvo. Več ali manj je bilo 80 % vseh površin zaščitenih s fungiciti vsaj enkrat, 30 % površin pa se tretira že dvakrat.Veliko težav je letos bilo s strgačem v hladnem obdobju, ko je žito ustavilo v rasti, takrat smo imeli tudi precej telefonskih

klicev z vprašanji, da smo morali svetovati ukrepe varstva. Pri poznejših sortah pšenice pa smo se srečevali s pojavom uši. Takoj smo svetovali varstvo posevkov, saj pojav uši v klasu zmanšujejo polnjenje zrn.

Kako pa je bilo na poljih krompirja?Krompirja imamo po naših ocenah posejanega okrog 600 do 700 ha, od teh je 20 % zgodnjega krompirja. Kot pri vseh kulturah smo imeli letos opravka s pozno saditvijo, ker so bili pogoji precej neugodni. Večina krompirišč je bila posejenih šele v začetku aprila, potem se je nadaljevalo hladno vreme, ki je upočasnilo vznik in seveda razvoj posevkov. Pogoji za zatiranje plevelov so bili letos ugodni za vse pripravke, ki jih uporabljamo v tem področju, tla so bila zadosti vlažna, nato smo se srečevali s sušo predvsem pri poznih sortah, ko se je že pojavilo venenje spodnjih listov. Vidna pa je bila že tudi črna noga in letos se je še relativno zgodaj pojavila huda okužba krompirjeve plesni zlasti na Sorškem polju. To pa lahko veter hitro raznese na širšo okolico. Pojav krompirjeve plesni je nastala z okužbo iz semena, nekaj pa je krivih tudi samosevcev, saj zima ni bila dovolj mrzla, tla niso zmrznila, vlage je bilo dovolj, da so gljive lahko preživele in prišle do faze razvoja v glavnem v pokritih nasadih mladega krompirja, kjer je bolezen tudi izbruhnila. Z varstvom ukrepov za varstvo krompirja smo odprli sezono 10. junija, kjer smo preko prognostične službe www.fito-info.bf.uni-lj.si v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom pridelovalcem svetovali začetek škropljenja.Druga težava je bil koloradski hrošč, ki ga je povzročilo toplo vreme, da se je dosti hitro razvijal. Nasade je bilo treba dovolj pregledovati, da je bilo mogoče pravočasno ukrepati. Letos je treba opozoriti, da so samosevci, ki so ostali po spravilu krompirja v lanskem letu, skoraj vsi ozeleneli, ti pa so gojišče za vse bolezni tudi za škodljivce, zato kmetom svetujemo, da naj pregledujejo

posevce in če jih ni preveč, le te izpulijo ali poškropijo s pripravkom Arramo, v odmerku 300g/ha. Nadaljnja suša in nato nenaden dež pomeni prisilno zorenje, pojavijo se novi gomolčki, ki imajo za posledico drobnejši krompir.

Verjetno so bili na delu škodljivci tudi na koruzi?Letošnje vremenske razmere tudi koruzi niso prizanesle, zaradi zakasnitve same saditve. Pojavile so se sovke, ki so naredile kar nekaj škode tudi v koruzi, zato je bilo treba nekaj njiv na novo posejati. Suša je potem povzročila slabšo rast. Tam, kjer ni bilo posebnega napada listnih sovk in se je klas lahko razvil, so bili posevki primerni, na splošno pa so bili letošnji posevki nižji zaradi hladnega vremena, ko je koruza 14 dni ustavila v rasti.

Kaj menite ali so Dnevi polja primerna oblika izobraževanja?Dnevi polja so zelo koristni, priporočila bi, da bi se jih kmetje več udeleževali, saj se tukaj srečujejo z novimi sortami, ki prihajajo ali so že v obdelavi, srečujejo se z novimi pripravki, ki so namenjeni varstvu kmetijskih rastlin. Na tržišču je vsako leto nekaj novosti in fino je, da se na dnevih polja prvič seznaniš z novim pripravkom in ga naslednje leto lahko lažje uporabiš. To je res koristno.

Kako komentirate uporabo pripravkov na kmetijah?Vsi pripravki dobro delujejo. Pri tem se mi zdi zelo pomembno, da kmet pravilno izvede ukrep, da gre v pravi fazi izvest ukrep varstva rastlin, to je izredno pomembno, če že imaš nek škodljiv organizem bodisi v koruzi ali v žitih in če je ukrep prepozno izveden, potem tudi pripravek ne more dati tistega od sebe, kar bi sicer lahko.

INTERVJU

Pravočasnost ukrepanja je v kmetijstvu najbolj pomembna

6 Cinkarna Celje avgust 2006 št: 2

ANKETA

FASTAC kontaktni in želodčni insekticid za zatiranje škodljivcev v sadovnjakih, vinogradih, poljščinah, vrtninah, okrasnih rastlinah in gozdnih nasadih.

Proizvod za zatiranje škodljivcev

PRIDELOVALČEVO MNENJE

Stane Kalan, NakloVelikost: lastne zemlje imamo 9 ha in še 7 ha najetih površin. Kmetija je usmerjena v proizvodnjo mleka, pridelujemo tudi krompir, žita in koruzo. Letina: zdaj lepo raste, a nas je strah suše, ker imamo polja na peščenem terenu.Dnevi polja: To je prav, da v živo vidiš sorte kako uspevajo ob različnem škropljenju, in da se lažje odločiš jeseni, kaj boš drugo leto sejal. Lažje se odločam tudi za zaščitna sredstva oziroma škropiva.Letos sem uporabil pripravek Opus Team v pšenici. Seveda je bilo preveč vlage, in ker sem le enkrat šprical, sem ugotovil, da bom moral v prihodnje dvakrat. Sin Anže se zelo zanima za kmetijstvo, obiskuje Biotehnično šolo v Strahinju in se pripravlja za poklic vrtnarja, potem bomo videli kako bo, imamo pa še dve mlajši dekleti.

MNENJE STROKOVNJAKOV

Simon Grmovšek, direktor Agrossata

Presenečen sem nad obiskom. Ocenjujem, da ljudje ne polagajo toliko pozornosti na razvoj novih poljščin, a ostaja del populacije, ki jih to zanima. Veseli nas, da jih je vsako leto več. Očitno so se naši kmetje opredelili, da bodo kmetoval še naprej, poleg tega, da srečujemo vsako leto iste, stare obraze, prihajajo tudi novi, in veseli nas, da so mlajši. Kmetijstvo v Sloveniji torej kljub vsemu še ima prihodnost.

V trgovini s semeni najprej čutimo spremembe, ki se dogajajo v kmetijstvu. Lahko potrdim, da je bilo letos neobičajno leto, saj so se zaradi vremena in kolobarja pojavili novi škodljivci, tu mislim na koruznega hrošča, na Gorenjskem tega ni, na Štajerskem in Prekmurju pa je posejane bistveno manj koruze kot pretekla leta. Na tem področju se v obdelavi polj ali njiv oblikuje neka nova kultura in menim, da bo tako rekoč tranzicija v kmetijstvu trajala še nekaj časa.

Letošnja sezona ni prav dobra za žita, niti za koruzo ali krompir. Kmetijstvo je edina gospodarska panoga, ki ni odvisna le od lastnih vlaganj in lastnega dela, žal smo odvisni od vremena in klimatskih sprememb, tako da se sproti prilagajamo. Pri tem je potreben optimizem, saj smo še vsa najslabša leta preživeli, pa bomo še to. Na Gorenskem se je treba pripraviti na koruznega hrošča, kmetijstvo je tu zdaj zelo intenzivno, za normalno kolobarjenje je premalo povšin in tu bo treba iskati rešitve.Prekmurci so se prilagodili, izpad pese bodo morali nadomestiti vsaj s tako donosnimi kulturami in iskati alternative. S koruzo in pšenico ne moremo biti konkkurenčni Madžarom, pa čeprav imamo še tako dobre sorte.

Damjan Finžgar, predstavnik BASF na področju varstva rastlin v Sloveniji

Letošnje leto je še posebej specifično pri zaščiti koruze. Varstvo rastlin nikakor ni šablonsko, vsako leto je drugačno, na to pa v večji meri vplivajo vremenske razmere. Talni herbicidi so bili letos uspešni, uporaba herbicidov po vzniku se je zaradi tega nekoliko zmanjšala, a ne toliko kot bi lahko pričakovali po delovanju talnih herbicidov. Pri pšenici se zdaj vidi, da tisti, ki so zaščitili s fungicidi imajo lepe posevke, tisti, ki pa niso, bodo najmanj ob petsto kilogramov pridelkov.

Sladkorne pese je letos več, saj so jo kmetje posejali zaradi subvencije, ki jo bodo zaradi ukinitve predelave v ormoški tovarni sladkorja, dobivali v naslednjih nekaj letih. Nekaj manj pripravkov so kmetje uporabili tudi za ostale pridelke kot je krmni grah, sirek, oljna ogrščica in sončnice, kar vse skupaj znese dva do tri tisoč hektarjev.

Naša poskusništva dnevov polja v sodelovanju s Cinkarno potekajo že deveto leto. Vsako poskusno mesto nekaj stane

od tega, da damo pripravke tistemu, ki preizkuša, da mu damo odškodnino za to kar dela in ne nazadnje za pogostitev. Pred leti smo želeli poskusna polja širiti, vendar se je izkazalo, da je težko dobiti samoiniciativne, samostojne in strokovne ljudi. Štirje kmetje, s katerimi do zdaj sodelujemo, so že precej samostojni, saj tisto, kar jim naročimo, naredijo, to je velika prednost, ki jo prenese večletno sodelovanje.

Vsi resni kmetje, ki živijo od kmetijstva so vključen v tako imenovano integrirano predelavo in programe in morajo upoštevati štiriletni kolobar. Kolobarjenje - pšenica, koruza, sladkorna pesa zdaj niso dovolj, zlasti še zato, ker sladkorna pesa odhaja iz polj. V veljavo pa prihajajo nove alternativne rastline kot so krompir za škrob, krmni grah oziroma metuljnica, sirek, ki ga v kolobar vključujejo predvsem na tistih tleh, kjer je največja nevarnost suše. V Sloveniji pa je tudi premalo površin, obdelanih z oljno ogrščico za bio kurivo. Glede na prenehanje sajenja pese bomo izgubili en fungicid in en herbicid, vendar bomo pridobili na novih kulturah. Veseli nas, da lahko ponudimo rešitve tudi za ostale kulture.

Težav pri škropljenju pravzaprav ni, so le tam, kjer se ljudje ne odločajo za ukrepe šrkopljenja oziroma zaščite. To ugotovijo šele potem, ko je že prepozno. Zato je pravočasnost v kmetijstvu bistvena. Žal ugotavljamo, da nekaj deset odstotkov kmetov ni veščih uporabi zaščite rastlin pred škodljivci. V kmetijstvu so zakonitosti, ki si jih je treba držati in poznati razmere, ki se lahko zgodijo in na podlagi tega uporabiti primerno sredstvo.

DOBRO JE VEDETI

Sajenje krompirja je lahko alternativa za pridelovanje sladkorne pese. Ministrstvo za kmetijstvo je potrdilo kvoto za škrob, kar pomeni, da lahko v Sloveniji pridelujemo krompir tudi, če nimamo tovarne za predelovanje papirja.

ANKETA o poskusih na

kmetijah in dnevih polja

še to. Na Gorenskem se je treba pripraviti na koruznega hrošča, kmetijstvo je tu zdaj zelo intenzivno, za normalno kolobarjenje je premalo povšin in tu bo treba iskati rešitve.Prekmurci so se prilagodili, izpad pese bodo morali nadomestiti vsaj s tako donosnimi kulturami in iskati alternative. S koruzo in pšenico ne moremo biti konkkurenčni Madžarom, pa čeprav imamo še tako dobre sorte.

Damjan Finžgar, predstavnik BASF na področju varstva rastlin v Sloveniji

Letošnje leto je še posebej specifično pri

Damjan Finžgar

Anže in Stane Kalan

Simon Grmovšek

7Cinkarna Celje avgust 2006 št: 2

Proizvodi za vaš vrt To so rastni substrati za bujnejšo rast in pridelek

HUMOVIT UNIVERZALNI Substrat za presajanje in nadaljnjo vzgojo okrasnih sobnih in balkonskih rastlin, trajnic kot tudi enoletnic na cvetličnih gredah.

HUMOVIT OBOGATEN Z ŽELEZOM Substrat za presajanje in nadaljnjo vzgojo, ki za optimalno rast potrebujejo večjo količino železa (surfinij, milijon zvončkov, verben, bidensa, bakop, visečih pelargonij)

HUMOVIT SETVENI Razkužen substrat za setev in potikanje zelenjave in okrasnih rastlin v multiplošče ali setvene platoje. Priporočljiv je tudi za ukoreninjanje potaknjencev, občutljivih v zvezi s hranili.

HUMOVIT SADILNI Substrat za sajenje in nadaljnjo vzgojo trsnih cepljenk in sadnega drevja. V zelenjadarstvu za presajanje na prosto in za drevnine ter grmičevje, saj izboljšuje strukturo tal.

HUMOVIT KISLISubstrat za razmnoževanje in nadaljnjo vzgojo azalej, rododendronov, resja, borovnic, kamelij in drugih rastlin, ki potrebujejo kislo rastišče.

HUMOVIT TRATNI Substrat za setev, obnovo trate in polaganje travnih tepihov. Odličen za zelenice, golfišča, nogometna igrišča ter za druge površine.

HUMOVIT BALKONSKI Visoko kakovosten substrat za balkonske rože in rože v posodah in na prostem, ki zagotavljajo optimalno rast in razvoj rastlin.

DEKORATIVNO BOROVO LUBJE Kakovostno lubje za prekrivanje oziroma zastiranje okrasnih gred, tal pod grmičevjem, sadnim in okrasnim drevjem, grobov, parkovnih poti.

KROVNA PRST Razkužen substrat za prekrivanje z micelijem preraščenega komposta pri vzgoji šampinjonov.

DEKORATIVNA MEŠANICA ŠOTSubstrat za prekrivanje zemlje na grobovih.

Kupon za 20 % popustob enkratnem nakupu Cuprablau Z ali Cuprablau Z ultra v industrijski prodajalni Cinkarne Celje.Velja samo ob plačilu z gotovino in je vnovčljiv do konca leta 2006.