aka malosi o lotou hani (honey) mo kai, e pela foki mo vailakau mo fakalei a masaki. a tino yanomami...
TRANSCRIPT
Aka malosi mo fakatumau ate atiakeega o maumea totino pela foki
mote olaga lei o tagata
‘A poto mo iloa faka-tatou’ko poto kola e aofia iei ate malamalama, te
apo i galuega pukelima, talitonuuga mo faifaiga, e pela foki mo atamai
kola e maua ne tino mai luga i mafutaaga o latou mote natula i loto i se
taimi leva. A poto konei, e aoga mo tino ote fenua ite faiga o olotou
ikuuga kola e taaua mo olotou olaga, pela foki mo mea fai i aso takitasi.
A poto mo iloa faka-tatou ne vaega e taaua i loto i tuu mo aganuu,
ona la me e aofia i loto ko gana, e pela foki mo fakavasegaaga o mea,
mo faifaiga ki luga i fakaogaaga o maumea o fenua. E aofia foki iei
ko faifaiga kolaa e fakatumau iei te olaga fakatasitasi o tino o fenua
takitasi, e pela foki mo niisi faifaiga aka kola e taaua mote olaga
tapuaki o tino ote fenua.
A poto mo iloa o fenua takitasi ne mea e taaua, kola e fakamailoga
iei ate uke mote kesekese o tuu mo aganuu i loto ite lalolagi tenei
e nofo tatou iei. A poto mo iloa faka-fenua konei e fai mo fakavae
malosi ki luga ite fakatumauga o atiakeega o maumea totino, kola e
aoga mote olaga o tino ote fenua.
I loto ite kogaatai o fenua foliki o Surin, ite fenua ko Taaileeni, a tino Moken ko oko loa ite taumafai malosi o salasala ki auala ke fakatumau te ola lei o latou mo olotou kaiga. Ate galuega a fafine ite fenua tenei, kote faika saale loa i koga masamasa ote kogaatai o latou. E fakaoga ne fafine konei ate iloa o latou ite eniviromene, pela foki mo poto masani o latou fakafenua o fai a faiva pela mote poaga o vana, feke, kamakama, e pela foki mo ika mo olotou kai.
Te vaka fai la mai te atumotu ko Maskelyn, ite feitu ki saute o Malekula, ite fenua ko Vanuaatu, ko foki
mai, mai tena aasiiga ki fatoaga ite motu lasi ote atumotu tena. Poto mo iloa faka tatou i mea tau folau ite vasa, kola e maasani fakaogaagina iei a
fetu ote lagi, peau ote vasa, matagi mo gasolooga o manu eva, koi tumau loa nei te fakaogaagina ne
tino ote Pasefika i taimi e folau ei latou ite moana.
Ate tamaliki tagata mai te fakai o Yanomami mai te feitu ki luga o
Orinoco ite fenua ko Venuzuela, e masani saale o sala ki hani (honey) i loto i puupuuga o lakau. A tino ote
fakai tenei ko Yanomami e iloa ne latou e silia atu ite limasefulu (50)
vaega o Pii (Bee), kola e mafai o fakaogaa o lotou hani (honey) mo kai,
e pela foki mo vailakau mo fakalei a masaki. A tino Yanomami e iloa foki ne
latou ate kesekeseega o vaega ofaga o Pii (Bee hive), kola e maua saale i
luga io me i lalo o tafito o lakau. E se gata iei, eiloa foki ne latou a vaega
poto valevale kola, e mafai iei ne latou o puke a hani (honey) mai vaega ofaga o Pii (beehive) kesekese konei.
Faka
toka
aga
mo
te F
aite
ega:
Julia
Cheft
el
Tuvalu
Marie
-Cla
ud
e M
att
ei M
ülle
r
Naru
mo
n H
insh
iran
an
Fran
cis
R H
icke
y
A taagata mo faafine e tofu eiloa mo poto kola
e nofo mo latou. E pela mo faafine, e isi loa ne
feitu kola e atamai iei latou, e pela foki mo auala
e fakasalalau atu iei a atamai mo poto a latou.
Ate atamai o faafine e taaua mo fakatumau te
olaga lei o tino i fenua takitasi.
Sukesukeega a tino poto ki luga i poto mo iloa
faka-tatou e masani saale loa o faka autuu kiluga
i poto kola e maua io me nofo mo taagata. I
aso nei, ate poto mote atamai ate fafine mote
tagata, e tau loa o amanaia fakatasi, ona la, me
e taaua ki luga ite putiakeega mote fakatumauga
o iloa mo poto faka-tatou kola e fakavae ki tuu
mo aganuu o fenua.
mote Atamai ne auala e atili fakalei
aka iei ate iloa mote malamalama
Ate Tienita
Te fakamuunaaga ate fafine ko Tjama Napanangka mai te Wirrimanu Law i Ausitalia e fai penei ‘E peeni io me tusi a tala kiluga i tou
foitino… Kae se fai pela me se mea e fakagaligali iei a tou foitino’. Fafine, pela foki mo tagata, e tau o saka, usu pese kae lomi a ata
kola e fakamailoga iei ate fakatumauga ote sokotakiiga o latou mote laukele, pela foki mo vai i luga i o lotou fenua. Me fai mai, me kafai se faimalaga atu koe kise fenua, kae se usu pese io me saka koe, a
kogaakoga siusiu mo vaikeli i luga ite laukele ka m’aloo katoa’.
Te faaika, se auala tela e mafai o maua mai iei a meakai fakatupu foitino mo tino Mayangna, kola e nofo i BOSAWAS, ite fenua ko Nicaragua. A faafine ote fakai tenei e lasi te fai faiva o latou i taimi o aso tau vela. A faiva o latou e aofia iei kote matau, mote siisii. A taagata ote fakai tenei, e masani saale o faaika i aso tau moko, kae ko faiva a latou e aofia iei kote sana mote velo ika kite tao.
Ate fafine Inuit e aofia saale ite faiva a Taagata kote poaga ote manu kote siili (seal), ite kaugutu ote vaitafe ote Kuujjuaq i Canada. Ate poaga ote manu kote siili (seal) se faiva e fakapitoa loa mo te tagata Inuit, ako te fafine e taaua tena tusaga, me koia tela e panaki mote faka gaosiiga ote kano ote siili (seal) manafai ko oti ne taa, kae koia foki e panaki mote faiteega o gatu a latou mai te pakili ote manu kote siili (seal).
Faka
toka
aga
mo
te F
aite
ega:
Julia
Cheft
el
Tuvalu
Barb
ara
Glo
wcze
wsk
i
Me
nu
ka S
ce
tbo
n-D
idi
Do
ug
las
Nakash
ima
Do
ug
las
Nakash
ima
Fakafesagaiga ki poto Eulopa faka Saienitisi
A tino Moken mai te kogaatai o Andaman ite fenua ko Thailand mo Myanmar, e fakataaua ia latou ate kope kote pooti. Ate pooti e taaua ki luga i galuega fai, kae e mafai foki loa o fai pela mese koga n’ofo o kaaiga takitasi ote fenua tenei ise taimi e tai leva. Ki tino Moken, ate pooti se mea e ola, e fakatusa ne latou a kogaakoga katoa ote pooti ki tootooga ote foitino ote tagata ola.
Ite fakai o Epi ite fenua ko Vanuatu, e isi se fakamailogaaga e masani o fai saale mo pono ate faaika ite namo ko Lamen, manafai e isi se tino e mate ite fakai tena. E fakaimailoga ate ponoga tenei manafai ko lavea atu me e isi se laulakau tapu ote fenua tena e fakatu i tafa ote namo. I fenua ote Pasefika, e uke a vaega faifaiga faka-fenua kola e fai ne tino mo puipui kae atafai ate fakaaogaaga o maumea o fenua o latou.
Te fakasokooga ote laukele mote tai, e pela foki ate natula mo tuu mo aganuu: ite fenua ko Vanuatu e fai pela, me kafai ate tagata Vanuatu e taa neia ate Tulamu kote natamana’ai, a ika ote papa ote kogaakoga tena, ko evaeva fua ki luga manafai ko lagona ne latou ate pakuku ote Tulaamu.
A talitonuuga, io meko poto faka Eulopa ki luga ite
tausiiga mote atafaiga o te natula, e fakavae mai luga
ite mafaufauga me, e tau o fakamavae keatea ate tino
mai tena natula. Te mafaufauga tenei, e fakamalosia iei
te manatu tela, me ite tino e tau o fakamavae keatea
mai tena natula, manafai e manako tatou ke puipui kae
tausi fakalei ate natula mo mea ola iei. Ate talitonuuga
tenei faka Eulopa, e seke mote talitonuuga faka-tatou,
tela e fakavae mai luga i tuu mo aganuu. Te talitonuuga
faka-tatou e faka mautu neia te mafaufauga tela, me ite
natula mo mea katoa iei e tau eiloa o ola fakatasi mote
tagata. Ate laukele mo mea ola iei, e seai ne olotou
aoga manafai e fakamavae keatea mote tino ola. Me ite
laukele mo mea ola iei, e tau o putiake, puipui kae tausi
fakalei nete tino ola, me i te ola lei ote tino e fakavae
mai luga ite laukele mo maumea valevale katoa iei.
A mafaufauga mo poto faka-tatou e kese mo mafaufauga
mo poto faka saienitisi. Me i poto mo mafaufauga faka-
tatou e se mafai o fakasee, io me fakavasega ne latou
a niisi o mafaufauga mo poto fakatatou. A poto mo
mafaufauga faka-tatou konei e filo tasi, e fakaogagina
kae amanaia foki katoa ne tino ite fakatumauga ote ola
lei. Ona kote tulaga tenei, kafai ko taumafai tatou o
fakamavae a poto mo iloa faka-tatou konei, mai luga i
pogai taaua mo talitonuuga kola e fakavae kiei, ka mafai
o mafulifuli olotou fakauigaaga mo fakaogaaga.
Ate poaga io meko te atuliiga ate manu kote kuusi (se manu tela e matakaaiga tasi mote taki) se faiva e taaua ki tino ote fakai o Cree First Nations mai te kogaakoga i tafa ote namo e igoa kia James Bay, ite fenua ko Kanata (Canada). Kafai ko fai ate faiva tenei, a tino katoa ote fakai, e tiakina ne latou ate lotou fakai kae olo atu kite togaavao o fai ate atuliig o kuusi. Ate faiva tenei e taaua ki tino ote fakai tenei, ona la mese faifaiga tela e fakamailoga iei ate taimi muamua loa ate tamaliki foliki o sasale atu ki tua ite mataafale.
Faka
toka
aga
mo
te F
aite
ega:
Julia
Cheft
el
Tuvalu
Fran
cis
R H
icke
y
Naru
mo
n H
insh
iran
an
Fran
cis
R H
icke
y
Te fakatumauga mo fakamafuliiga o faiga mo mafaufauga ne auala fou e
fakamalosia iei a poto mo iloa faka-tatou
Ite namo ko Marovo ite fenua ko Solomona, a taagata e olo saale i aso takitasi o faaika ite pooti e faite mai te lakau kote Koloti (Golothi). Te pooti tenei e fakatele kite masiini tela e togigina ne tino ote fakai. A vaega masiini konei e fakafaigofie iei ate faika a tino faika,
ako salalau foki i fakai kite togaala o Solomona.
A poto faka-tatou ne poto mo iloa kola e fakapatino iei a
atamai mo iloa o tou tuupuga. A poto mo iloa konei e fakasolo
ifo mai tou tuupuga ki tupulaga gasolo o matakaiga takitasi. A
muna konei:‘Tuu mo Aganuu’ pela foki mo Tuupuga, mea nei ne
pati kola e atagina iei te tumau, mautakitaki, mote se mafulifuli
o poto mo iloa, pela foki mo tuu faka-tatou. Ite tonuga loa, a
poto faka-tatou e mafai o iloilogina, fakafougina, kae mafai foki
o fakalasi io me fakalauefa atu. A tupulaga takitasi e tofu loa
mo o lotou fakamatalaaga mo fakauigaaga ki luga i poto faka-
tatou, kote mea ke mafai o agai atu ki fakalavelave, pokotiaga,
avanoaga, pela foki mo mafulifuliiga ote lalolagi nei.
Ate fakaaogaaga o poto mo mea faigaluega foou ne tino tonu
ote fenua, e mafai o fakauiga see, me se auala tela e se amanaia,
io me se fakaogagina iei a poto mo mo iloa, pela foki mo faifaiga
faka-tatou. Ite tonuuga loa, ate aofia o mea faigaluega mo poto
foou ki loto i poto mo iloa faka-tatou se mea e atili fakamalosia
iei a tuu mo aganuu. Mai luga ite fakaaogaaga fakatasi o poto
foou mo poto faka-tatou, ko mafai iei ne tino o fakatumau
olotou faifaiga pela foki mo olotou olaga fai.
A tino Inuit ite fenua ko Kanata (Canada), e fakaogaa ne latou a poto foou kote
mea ke tai fakalei aka iei olotou faaika pela foki mo niisi faiva aka. Te fakaogaaga o masiini fakateletele, ko mafai iei ne tino
Inuit o toe oko atu ki koga mao kola ne tiakina ne latou ite 1960s.
Ate tagata faaikaVanuatu ko mafai foki o fakaaoga neia
ate tili e faite ki uka nailooni (nylon) mo faaika ite namo o Vanuatu. E isi se mafaufauga
tela e se tonu katoatoa, me ite mutana io meko te foliki ote
maumea ote fenua e mafua mai te fakaogaaga o poto mo iloa foou. Ate tonuuga eiloa, ate
mutana ote maumea ote fenua, e mafua mai te manakooga
ote tagata o fakatau atu ate maumea totino tenei ke maua
ana tupe. Ona kote kilooga foou tenei, ate tagata ko se
amanaia neia a tuu mo aganuu, aua me ko manako malosi aia ke fakatupu ana tupe ke uke.
Faka
toka
aga
mo
te F
aite
ega:
Julia
Cheft
el
Tuvalu
Do
ug
las
Nakash
ima
Fran
cis
R H
icke
y
Ed
vard
Hvi
din
g
Te tukufakatasiga o poto faka saienitisi mo poto faka-tatou
Ate faiva kite salaaga io me kote poaga ote tafola e fakaigoa kite Beluga, se faiva e taaua i tuu mo aganuu o tino Inuit ite fakai o Quebec, ite fenua ko Kanata. A tino Inuit e kau ki Komiti kola e panaki mote faiga o tonu mo aofaga ki luga ite tausiiga mote atafaiga o manu ola valevale, e aofia iei te tafola tenei kote Beluga. Ite Komiti tenei a fesuiakiiga o mafaufauga mo poto faka-tatou, pela foki mo poto faka saienitisi e masani saale o fai i taimi o fonotaga.
Ate faifaiga kite kati ki lalo mote faka kaa o lakau i galuega faka toki lakau se faifaiga ko lasi te fakaogaaga ne tino kola e nofo i BOSAWAS Biosphere Reserve ite fenua ko
Nicaragua. I taimi ko teka atu nei, ate faifaiga tenei e masani o taku fakamaseigina, kae ite vaitaimi nei, ko lauiloa me ite faifaiga
tenei e lasi tena aoga ki luga ite atafaiga ote enivailomene pela foki mo mea ola ite laukele.
Ate poto faka-tatou, e mafai o tai fakalei atu ne ia a poto faka
saienitisi, e tuku mai neia a iloa mo kilooga fou kola e silia atu ki poto
faka saienitisi. Ate kilooga tenei e mafai o atagina i fakai foliki, kae
mao mo fakai lasi, kola e seki oko kiei a sukesukeega a tino poto.
Te talitonuuga tela, me i tino tonu ote fenua e isi eiloa ne olotou
malamalama ki luga i mea ola i olotou tafa, puipuiga mo atafaiga
o maumea totino, ne tulaga io mene kilooga e tafasili ite taaua.
A kilooga io meko tulaga konei, e mafai o fakamafuli ne latou ate
vaa fesokotaki o tino, mo latou kola e tausi kae puipui a maumea
totino o fenua. I taimi ko teka atu nei, a tino konei e fakaoga fua ne
latou a maumea totino, kae se lasi te galue tasi o puipui a maumea
totino konei. Ite vaitaimi nei, e faka taaua te kilooga tela, me i tino
katoa loa, e tau o galue fakatasi kite atafaiga mote puipuiga ote
enivailomene, pela foki mo maumea totino ote fenua.
Kesekeseega i kilooga mo poto faka saienitisi, mo kilooga faka-tatou
ko fai mo fakalavelave ki luga ite galue fakatasi. Ate mafaufauga tela,
me i poto faka saienitisi e silia atu ite lei ki nisi poto aka, se tasi foki
o mea e fakalavelave ki luga ite galue fakatasi o saientisi mo tino.
Ate poto kite faka kaaga o lakau io meko togaavao, pela mese aofaga e mafai iei o faka m’aa kae tausi ate laukele, se poto taumua loa o tino Apolotinii (Aboroginal people) io me ko tino tonu ote fenua ko Ausitalia. Mene pefea loa ate tuai o amanaiagina ne saienitisi ate poto tenei o tino Apolotinii, ite vaitaimi nei, ate faifaiga tenei kooti ne taliagina nete maalo, ke fakaoga pela mese auala e tasi e mafai iei o tausi a kogaakoga puipuigina pela mote Uluru-Kata Tjuta.
Faka
toka
aga
mo
te F
aite
ega:
Julia
Cheft
el
Tuvalu
Do
ug
las
Nakash
ima
Pe
ter
Brid
ge
wate
r
Me
nu
ka S
ce
tbo
n-D
idi
Puipuiga ke moaa e fakaoga se a poto faka-tatou
A lakau ola e taaua ona kote lasi olotou aoga ki luga i faiteega o vailakau mo fakagata masaki ote foitino. E fakamaonia ate taaua mote aoga o lau lakau, ona me lasi kii eiloa te fakaogaaga ne tino Uganda mo fai olotou vailakau mo fakalei masaki. I aso nei, a saienitisi mai kamupane palu vailakau, ko oko foki loa ite manako ke iloa ne latou a poto mo iloa faka-tatou e uiga mote fakaogaaga o lau lakau mo palu vailakau.
A poto faka-tatou e faigofie fua o soona fakaoga
valevale ne tino mai tua, kola e se ne tino tonu ote
fenua. E masani o fakaoga ne tino konei a poto mo
iloa faka-tatou, mo fai auala kola e maua mai iei ne
olotou alagaa sene. Ite ukeega o taimi, a poto mo iloa
faka- tatou konei e fakaoga ne tino mai tua aunoa
mese fanoiga, io mese fakamatalaaga me ka fakaoga
pefea a poto mo atamai konei.
I aso nei, ona kote soona fakaogaa valevale o poto
mo iloa faka-tatou konei, a tino kola io latou a poto
konei, ko fakatagi ke fai ne puipuiga ke moaa e soona
faka aogaa valevale a poto mo iloa o latou. Mai tafa,
e manakogina foki ne tino io latou a poto konei, ke
isi ne fesokotakiiga mo fakanofooga lei e uiga mo
fakaogaaga o poto mo iloa, kote mea ke maua ne
vaega, io mene tusaga o latou mai mea kola e maua
mai luga ite fakaogaaga o poto o latou.
Me pefea loa, a fakanofonofooga e uiga mo puipuiga
o poto mo iloa faka-tatou, ke moaa e fakaoga
valevale, e se lei ite vaitaimi nei. E ui iei, ko isi ne
taumafaiga ke faite ne tulafono kola ka puipui iei
fakalei ate fakaogaaga o poto mo iloa faka-tatou
konei. Tulafono konei ka fakavae ki luga i faifaiga mo
tuu mo aganuu faka-tatou.
I tausaga e uke ko teka atu nei, se maasani a tino Inuit o fakamailoga a lotou auala e pela foki mo kogaakoga taaua ki fatu e fakaputuputu, kae faite pela mese ata ote tino. Ate fakatuputupugaa fatu tenei e fakaigoa kote inukshuk. A fakatuputupugaa fatu konei e lasi te fakaogaa se, kae fakapisinisi foki ne tino kola e se ne tino tonu o Inuit. Ona kote feitu tenei, a tino Inuit ko manako ko inukshuk ke fakamautinoa, e auala i tulafono, mene kope totino o tino Inuit. E ui iei, ate manakooga tenei ko oko loa ite faigataa ona la, me i tulafono ite vaitaimi nei e se lago maalo kite feitu tenei.
Ate q’ipis (peetuga laugatu laga) se kope e taaua ki tino Coroma ite fenua ko Bolivia. E taaua te kope tenei ki tino
Coroma, ona la, me i luga ite mea l’aga tenei e fakaasi iei a auala ke mafai ne latou o tausi kae atafai ate enivailomene
pela foki mo mea ola i olotou tafa. Ese gata ikonaa, ate peetuga laugatu laga tenei, e fakaasi foki iei ki tino Coroma
auala kola e mafai iei o tausi olotou fatoaga, puipui mai masaki e pela foki mo fakalavelave tupu fakafuasei. E auala
ite tulafono tela ne faaite nete UNESCO mo puipui kae atafai a kope faka fenua penei, ne mafai iei o fakafoki ate
kope tenei, tela ne fai mene kaisoa, ki tino Coroma.
Faka
toka
aga
mo
te F
aite
ega:
Julia
Cheft
el
Tuvalu
AB
Cu
nn
ing
ham
P S
axa
Do
ug
las
Nakash
ima
Te toe fakaolaaga o auala e mafai ei o fakasalalau io me fakalauefa
a poto faka tatou i loto i fenua mo fakai takitasi
A tino matuatua mo kautama tuputupu o Bakoya e atagina iei ate taaua ote galue fakatasi o tino matua mo talavou. A tino Bakoya ne tino e nofo i fakai foliki mai tua o te fakai ko Mekambo i Garbon ite fenua ko Afelika. Ate fakai ko Mekambo kote fakai muamua loa tela ne fakatu iei ate fakapotoptooga o tino Pikimii (Pygmy). Ate fakapotopotooga foliki tenei o tino Pikimii (Pygmy) e fakaigoa kote (MINAPYGA).
I loto i polokalame o akoga ite fakai o BOSAWAS i Nicaragua, e se lasi te fakaogaa o tusitusiiga pela foki mote gana totino o latou mo fakakoako a tamaliki akoga. Te la, ko isi nei ne taumafaiga ke fakaogaa ate gana ote fakai tena mo faka akoako a tamaliki akoga.
E ui iei te taaua o polokalame o akoga kite avakeega ote
tulaga ote iloa ote tagata, ese taumate a polokalame penei
e mafai foki o isi ne olotou pokotiaaga kite fakasalalauga io
meko te fakalauefaaga o poto mo iloa fakatatou.
I loto i fale akoga, a tamaliki e tauloto malosi ki luga i poto mo
iloa kola e ‘akoako ki pati’, kae se lasi ate akoako ‘puke lima’.
Ikonei, a faiakoga ko sui ne latou a matua mo tino matuatua,
pela mene tino e nofo mo latou ate atamai mote malosi o
akoako fanau i loto i fale akoga. I loto foki i fale akoga, ate
gana tela e fakaogaagina, kote gana tela e faipatigina nete
taulasiiga o tino ote atufenua. Tela la, a gana tonu o fenua
takitasi ese fakaogaagina i loto i fale akoga. Mai luga i mea
konei, ate akoga i loto i fale akoga e mafai o fesoasoani kite
fakagalooga o tuu mo aganuu, te galue fakatasitasi, pela foki
mote fakamavaevaega o talavou o fenua.
Ona ko pogai konei, e taaua ke fakamalosigina ate akoako o
poto mo iloa faka-tatou ki tupulaga gasolo, e faopoopogina
iei olotou iloa mo atamai kola ne tauloto ne latou i loto i fale
akoga. I aso nei, ko uke a taumafaiga kooti ne fai ke aofia a gana
mo poto faka-tatou ki loto i mataupu mo polokalame o akoga.
E se gata iei, e uke foki taumafaiga e fai ite vaitaimi nei, ko
akoakooga ke toe fakafoki ki fakai, e fakapatino iei te tulaga tela
me i toeaina mo lomatua e lasi te atamai e nofo mo latou.
Ite vaitafe o Kuujjuaq i Quebec ite fenua ko Kanata, ate tamaliki tagata Inuit e faka akoako kite foleega mote taaga ote manu kote ‘Caribou’, manafai e fesoasoani saale aia ki tena tamana. Ite taimi e fai iei ne tena tamana ate galuega tenei, ate tamaliki tagata tenei e iloilo kae tauloto fakalei ne ia a auala mo faifaiga kola e fai iei ate galuega tenei.
Faka
toka
aga
mo
te F
aite
ega:
Julia
Cheft
el
Tuvalu
Nig
el C
raw
hall
Do
ug
las
Nakash
ima
Me
nu
ka S
ce
tbo
n-D
idi