aka malosi o lotou hani (honey) mo kai, e pela foki mo vailakau mo fakalei a masaki. a tino yanomami...

7
Aka malosi mo fakatumau ate atiakeega o maumea totino pela foki mote olaga lei o tagata ‘A poto mo iloa faka-tatou’ko poto kola e aofia iei ate malamalama, te apo i galuega pukelima, talitonuuga mo faifaiga, e pela foki mo atamai kola e maua ne tino mai luga i mafutaaga o latou mote natula i loto i se taimi leva. A poto konei, e aoga mo tino ote fenua ite faiga o olotou ikuuga kola e taaua mo olotou olaga, pela foki mo mea fai i aso takitasi. A poto mo iloa faka-tatou ne vaega e taaua i loto i tuu mo aganuu, ona la me e aofia i loto ko gana, e pela foki mo fakavasegaaga o mea, mo faifaiga ki luga i fakaogaaga o maumea o fenua. E aofia foki iei ko faifaiga kolaa e fakatumau iei te olaga fakatasitasi o tino o fenua takitasi, e pela foki mo niisi faifaiga aka kola e taaua mote olaga tapuaki o tino ote fenua. A poto mo iloa o fenua takitasi ne mea e taaua, kola e fakamailoga iei ate uke mote kesekese o tuu mo aganuu i loto ite lalolagi tenei e nofo tatou iei. A poto mo iloa faka-fenua konei e fai mo fakavae malosi ki luga ite fakatumauga o atiakeega o maumea totino, kola e aoga mote olaga o tino ote fenua. I loto ite kogaatai o fenua foliki o Surin, ite fenua ko Taaileeni, a tino Moken ko oko loa ite taumafai malosi o salasala ki auala ke fakatumau te ola lei o latou mo olotou kaiga. Ate galuega a fafine ite fenua tenei, kote faika saale loa i koga masamasa ote kogaatai o latou. E fakaoga ne fafine konei ate iloa o latou ite eniviromene, pela foki mo poto masani o latou fakafenua o fai a faiva pela mote poaga o vana, feke, kamakama, e pela foki mo ika mo olotou kai. Te vaka fai la mai te atumotu ko Maskelyn, ite feitu ki saute o Malekula, ite fenua ko Vanuaatu, ko foki mai, mai tena aasiiga ki fatoaga ite motu lasi ote atumotu tena. Poto mo iloa faka tatou i mea tau folau ite vasa, kola e maasani fakaogaagina iei a fetu ote lagi, peau ote vasa, matagi mo gasolooga o manu eva, koi tumau loa nei te fakaogaagina ne tino ote Pasefika i taimi e folau ei latou ite moana. Ate tamaliki tagata mai te fakai o Yanomami mai te feitu ki luga o Orinoco ite fenua ko Venuzuela, e masani saale o sala ki hani (honey) i loto i puupuuga o lakau. A tino ote fakai tenei ko Yanomami e iloa ne latou e silia atu ite limasefulu (50) vaega o Pii (Bee), kola e mafai o fakaogaa o lotou hani (honey) mo kai, e pela foki mo vailakau mo fakalei a masaki. A tino Yanomami e iloa foki ne latou ate kesekeseega o vaega ofaga o Pii (Bee hive), kola e maua saale i luga io me i lalo o tafito o lakau. E se gata iei, eiloa foki ne latou a vaega poto valevale kola, e mafai iei ne latou o puke a hani (honey) mai vaega ofaga o Pii (beehive) kesekese konei. Fakatokaaga mote Faiteega: Julia Cheftel Tuvalu Marie-Claude Mattei Müller Narumon Hinshiranan Francis R Hickey

Upload: truongdang

Post on 14-Apr-2018

218 views

Category:

Documents


2 download

TRANSCRIPT

Page 1: Aka malosi o lotou hani (honey) mo kai, e pela foki mo vailakau mo fakalei a masaki. A tino Yanomami e iloa foki ne latou ate kesekeseega o vaega ofaga o Pii (Bee hive), kola e maua

Aka malosi mo fakatumau ate atiakeega o maumea totino pela foki

mote olaga lei o tagata

‘A poto mo iloa faka-tatou’ko poto kola e aofia iei ate malamalama, te

apo i galuega pukelima, talitonuuga mo faifaiga, e pela foki mo atamai

kola e maua ne tino mai luga i mafutaaga o latou mote natula i loto i se

taimi leva. A poto konei, e aoga mo tino ote fenua ite faiga o olotou

ikuuga kola e taaua mo olotou olaga, pela foki mo mea fai i aso takitasi.

A poto mo iloa faka-tatou ne vaega e taaua i loto i tuu mo aganuu,

ona la me e aofia i loto ko gana, e pela foki mo fakavasegaaga o mea,

mo faifaiga ki luga i fakaogaaga o maumea o fenua. E aofia foki iei

ko faifaiga kolaa e fakatumau iei te olaga fakatasitasi o tino o fenua

takitasi, e pela foki mo niisi faifaiga aka kola e taaua mote olaga

tapuaki o tino ote fenua.

A poto mo iloa o fenua takitasi ne mea e taaua, kola e fakamailoga

iei ate uke mote kesekese o tuu mo aganuu i loto ite lalolagi tenei

e nofo tatou iei. A poto mo iloa faka-fenua konei e fai mo fakavae

malosi ki luga ite fakatumauga o atiakeega o maumea totino, kola e

aoga mote olaga o tino ote fenua.

I loto ite kogaatai o fenua foliki o Surin, ite fenua ko Taaileeni, a tino Moken ko oko loa ite taumafai malosi o salasala ki auala ke fakatumau te ola lei o latou mo olotou kaiga. Ate galuega a fafine ite fenua tenei, kote faika saale loa i koga masamasa ote kogaatai o latou. E fakaoga ne fafine konei ate iloa o latou ite eniviromene, pela foki mo poto masani o latou fakafenua o fai a faiva pela mote poaga o vana, feke, kamakama, e pela foki mo ika mo olotou kai.

Te vaka fai la mai te atumotu ko Maskelyn, ite feitu ki saute o Malekula, ite fenua ko Vanuaatu, ko foki

mai, mai tena aasiiga ki fatoaga ite motu lasi ote atumotu tena. Poto mo iloa faka tatou i mea tau folau ite vasa, kola e maasani fakaogaagina iei a

fetu ote lagi, peau ote vasa, matagi mo gasolooga o manu eva, koi tumau loa nei te fakaogaagina ne

tino ote Pasefika i taimi e folau ei latou ite moana.

Ate tamaliki tagata mai te fakai o Yanomami mai te feitu ki luga o

Orinoco ite fenua ko Venuzuela, e masani saale o sala ki hani (honey) i loto i puupuuga o lakau. A tino ote

fakai tenei ko Yanomami e iloa ne latou e silia atu ite limasefulu (50)

vaega o Pii (Bee), kola e mafai o fakaogaa o lotou hani (honey) mo kai,

e pela foki mo vailakau mo fakalei a masaki. A tino Yanomami e iloa foki ne

latou ate kesekeseega o vaega ofaga o Pii (Bee hive), kola e maua saale i

luga io me i lalo o tafito o lakau. E se gata iei, eiloa foki ne latou a vaega

poto valevale kola, e mafai iei ne latou o puke a hani (honey) mai vaega ofaga o Pii (beehive) kesekese konei.

Faka

toka

aga

mo

te F

aite

ega:

Julia

Cheft

el

Tuvalu

Marie

-Cla

ud

e M

att

ei M

ülle

r

Naru

mo

n H

insh

iran

an

Fran

cis

R H

icke

y

Page 2: Aka malosi o lotou hani (honey) mo kai, e pela foki mo vailakau mo fakalei a masaki. A tino Yanomami e iloa foki ne latou ate kesekeseega o vaega ofaga o Pii (Bee hive), kola e maua

A taagata mo faafine e tofu eiloa mo poto kola

e nofo mo latou. E pela mo faafine, e isi loa ne

feitu kola e atamai iei latou, e pela foki mo auala

e fakasalalau atu iei a atamai mo poto a latou.

Ate atamai o faafine e taaua mo fakatumau te

olaga lei o tino i fenua takitasi.

Sukesukeega a tino poto ki luga i poto mo iloa

faka-tatou e masani saale loa o faka autuu kiluga

i poto kola e maua io me nofo mo taagata. I

aso nei, ate poto mote atamai ate fafine mote

tagata, e tau loa o amanaia fakatasi, ona la, me

e taaua ki luga ite putiakeega mote fakatumauga

o iloa mo poto faka-tatou kola e fakavae ki tuu

mo aganuu o fenua.

mote Atamai ne auala e atili fakalei

aka iei ate iloa mote malamalama

Ate Tienita

Te fakamuunaaga ate fafine ko Tjama Napanangka mai te Wirrimanu Law i Ausitalia e fai penei ‘E peeni io me tusi a tala kiluga i tou

foitino… Kae se fai pela me se mea e fakagaligali iei a tou foitino’. Fafine, pela foki mo tagata, e tau o saka, usu pese kae lomi a ata

kola e fakamailoga iei ate fakatumauga ote sokotakiiga o latou mote laukele, pela foki mo vai i luga i o lotou fenua. Me fai mai, me kafai se faimalaga atu koe kise fenua, kae se usu pese io me saka koe, a

kogaakoga siusiu mo vaikeli i luga ite laukele ka m’aloo katoa’.

Te faaika, se auala tela e mafai o maua mai iei a meakai fakatupu foitino mo tino Mayangna, kola e nofo i BOSAWAS, ite fenua ko Nicaragua. A faafine ote fakai tenei e lasi te fai faiva o latou i taimi o aso tau vela. A faiva o latou e aofia iei kote matau, mote siisii. A taagata ote fakai tenei, e masani saale o faaika i aso tau moko, kae ko faiva a latou e aofia iei kote sana mote velo ika kite tao.

Ate fafine Inuit e aofia saale ite faiva a Taagata kote poaga ote manu kote siili (seal), ite kaugutu ote vaitafe ote Kuujjuaq i Canada. Ate poaga ote manu kote siili (seal) se faiva e fakapitoa loa mo te tagata Inuit, ako te fafine e taaua tena tusaga, me koia tela e panaki mote faka gaosiiga ote kano ote siili (seal) manafai ko oti ne taa, kae koia foki e panaki mote faiteega o gatu a latou mai te pakili ote manu kote siili (seal).

Faka

toka

aga

mo

te F

aite

ega:

Julia

Cheft

el

Tuvalu

Barb

ara

Glo

wcze

wsk

i

Me

nu

ka S

ce

tbo

n-D

idi

Do

ug

las

Nakash

ima

Page 3: Aka malosi o lotou hani (honey) mo kai, e pela foki mo vailakau mo fakalei a masaki. A tino Yanomami e iloa foki ne latou ate kesekeseega o vaega ofaga o Pii (Bee hive), kola e maua

Do

ug

las

Nakash

ima

Fakafesagaiga ki poto Eulopa faka Saienitisi

A tino Moken mai te kogaatai o Andaman ite fenua ko Thailand mo Myanmar, e fakataaua ia latou ate kope kote pooti. Ate pooti e taaua ki luga i galuega fai, kae e mafai foki loa o fai pela mese koga n’ofo o kaaiga takitasi ote fenua tenei ise taimi e tai leva. Ki tino Moken, ate pooti se mea e ola, e fakatusa ne latou a kogaakoga katoa ote pooti ki tootooga ote foitino ote tagata ola.

Ite fakai o Epi ite fenua ko Vanuatu, e isi se fakamailogaaga e masani o fai saale mo pono ate faaika ite namo ko Lamen, manafai e isi se tino e mate ite fakai tena. E fakaimailoga ate ponoga tenei manafai ko lavea atu me e isi se laulakau tapu ote fenua tena e fakatu i tafa ote namo. I fenua ote Pasefika, e uke a vaega faifaiga faka-fenua kola e fai ne tino mo puipui kae atafai ate fakaaogaaga o maumea o fenua o latou.

Te fakasokooga ote laukele mote tai, e pela foki ate natula mo tuu mo aganuu: ite fenua ko Vanuatu e fai pela, me kafai ate tagata Vanuatu e taa neia ate Tulamu kote natamana’ai, a ika ote papa ote kogaakoga tena, ko evaeva fua ki luga manafai ko lagona ne latou ate pakuku ote Tulaamu.

A talitonuuga, io meko poto faka Eulopa ki luga ite

tausiiga mote atafaiga o te natula, e fakavae mai luga

ite mafaufauga me, e tau o fakamavae keatea ate tino

mai tena natula. Te mafaufauga tenei, e fakamalosia iei

te manatu tela, me ite tino e tau o fakamavae keatea

mai tena natula, manafai e manako tatou ke puipui kae

tausi fakalei ate natula mo mea ola iei. Ate talitonuuga

tenei faka Eulopa, e seke mote talitonuuga faka-tatou,

tela e fakavae mai luga i tuu mo aganuu. Te talitonuuga

faka-tatou e faka mautu neia te mafaufauga tela, me ite

natula mo mea katoa iei e tau eiloa o ola fakatasi mote

tagata. Ate laukele mo mea ola iei, e seai ne olotou

aoga manafai e fakamavae keatea mote tino ola. Me ite

laukele mo mea ola iei, e tau o putiake, puipui kae tausi

fakalei nete tino ola, me i te ola lei ote tino e fakavae

mai luga ite laukele mo maumea valevale katoa iei.

A mafaufauga mo poto faka-tatou e kese mo mafaufauga

mo poto faka saienitisi. Me i poto mo mafaufauga faka-

tatou e se mafai o fakasee, io me fakavasega ne latou

a niisi o mafaufauga mo poto fakatatou. A poto mo

mafaufauga faka-tatou konei e filo tasi, e fakaogagina

kae amanaia foki katoa ne tino ite fakatumauga ote ola

lei. Ona kote tulaga tenei, kafai ko taumafai tatou o

fakamavae a poto mo iloa faka-tatou konei, mai luga i

pogai taaua mo talitonuuga kola e fakavae kiei, ka mafai

o mafulifuli olotou fakauigaaga mo fakaogaaga.

Ate poaga io meko te atuliiga ate manu kote kuusi (se manu tela e matakaaiga tasi mote taki) se faiva e taaua ki tino ote fakai o Cree First Nations mai te kogaakoga i tafa ote namo e igoa kia James Bay, ite fenua ko Kanata (Canada). Kafai ko fai ate faiva tenei, a tino katoa ote fakai, e tiakina ne latou ate lotou fakai kae olo atu kite togaavao o fai ate atuliig o kuusi. Ate faiva tenei e taaua ki tino ote fakai tenei, ona la mese faifaiga tela e fakamailoga iei ate taimi muamua loa ate tamaliki foliki o sasale atu ki tua ite mataafale.

Faka

toka

aga

mo

te F

aite

ega:

Julia

Cheft

el

Tuvalu

Fran

cis

R H

icke

y

Naru

mo

n H

insh

iran

an

Fran

cis

R H

icke

y

Page 4: Aka malosi o lotou hani (honey) mo kai, e pela foki mo vailakau mo fakalei a masaki. A tino Yanomami e iloa foki ne latou ate kesekeseega o vaega ofaga o Pii (Bee hive), kola e maua

Te fakatumauga mo fakamafuliiga o faiga mo mafaufauga ne auala fou e

fakamalosia iei a poto mo iloa faka-tatou

Ite namo ko Marovo ite fenua ko Solomona, a taagata e olo saale i aso takitasi o faaika ite pooti e faite mai te lakau kote Koloti (Golothi). Te pooti tenei e fakatele kite masiini tela e togigina ne tino ote fakai. A vaega masiini konei e fakafaigofie iei ate faika a tino faika,

ako salalau foki i fakai kite togaala o Solomona.

A poto faka-tatou ne poto mo iloa kola e fakapatino iei a

atamai mo iloa o tou tuupuga. A poto mo iloa konei e fakasolo

ifo mai tou tuupuga ki tupulaga gasolo o matakaiga takitasi. A

muna konei:‘Tuu mo Aganuu’ pela foki mo Tuupuga, mea nei ne

pati kola e atagina iei te tumau, mautakitaki, mote se mafulifuli

o poto mo iloa, pela foki mo tuu faka-tatou. Ite tonuga loa, a

poto faka-tatou e mafai o iloilogina, fakafougina, kae mafai foki

o fakalasi io me fakalauefa atu. A tupulaga takitasi e tofu loa

mo o lotou fakamatalaaga mo fakauigaaga ki luga i poto faka-

tatou, kote mea ke mafai o agai atu ki fakalavelave, pokotiaga,

avanoaga, pela foki mo mafulifuliiga ote lalolagi nei.

Ate fakaaogaaga o poto mo mea faigaluega foou ne tino tonu

ote fenua, e mafai o fakauiga see, me se auala tela e se amanaia,

io me se fakaogagina iei a poto mo mo iloa, pela foki mo faifaiga

faka-tatou. Ite tonuuga loa, ate aofia o mea faigaluega mo poto

foou ki loto i poto mo iloa faka-tatou se mea e atili fakamalosia

iei a tuu mo aganuu. Mai luga ite fakaaogaaga fakatasi o poto

foou mo poto faka-tatou, ko mafai iei ne tino o fakatumau

olotou faifaiga pela foki mo olotou olaga fai.

A tino Inuit ite fenua ko Kanata (Canada), e fakaogaa ne latou a poto foou kote

mea ke tai fakalei aka iei olotou faaika pela foki mo niisi faiva aka. Te fakaogaaga o masiini fakateletele, ko mafai iei ne tino

Inuit o toe oko atu ki koga mao kola ne tiakina ne latou ite 1960s.

Ate tagata faaikaVanuatu ko mafai foki o fakaaoga neia

ate tili e faite ki uka nailooni (nylon) mo faaika ite namo o Vanuatu. E isi se mafaufauga

tela e se tonu katoatoa, me ite mutana io meko te foliki ote

maumea ote fenua e mafua mai te fakaogaaga o poto mo iloa foou. Ate tonuuga eiloa, ate

mutana ote maumea ote fenua, e mafua mai te manakooga

ote tagata o fakatau atu ate maumea totino tenei ke maua

ana tupe. Ona kote kilooga foou tenei, ate tagata ko se

amanaia neia a tuu mo aganuu, aua me ko manako malosi aia ke fakatupu ana tupe ke uke.

Faka

toka

aga

mo

te F

aite

ega:

Julia

Cheft

el

Tuvalu

Do

ug

las

Nakash

ima

Fran

cis

R H

icke

y

Ed

vard

Hvi

din

g

Page 5: Aka malosi o lotou hani (honey) mo kai, e pela foki mo vailakau mo fakalei a masaki. A tino Yanomami e iloa foki ne latou ate kesekeseega o vaega ofaga o Pii (Bee hive), kola e maua

Te tukufakatasiga o poto faka saienitisi mo poto faka-tatou

Ate faiva kite salaaga io me kote poaga ote tafola e fakaigoa kite Beluga, se faiva e taaua i tuu mo aganuu o tino Inuit ite fakai o Quebec, ite fenua ko Kanata. A tino Inuit e kau ki Komiti kola e panaki mote faiga o tonu mo aofaga ki luga ite tausiiga mote atafaiga o manu ola valevale, e aofia iei te tafola tenei kote Beluga. Ite Komiti tenei a fesuiakiiga o mafaufauga mo poto faka-tatou, pela foki mo poto faka saienitisi e masani saale o fai i taimi o fonotaga.

Ate faifaiga kite kati ki lalo mote faka kaa o lakau i galuega faka toki lakau se faifaiga ko lasi te fakaogaaga ne tino kola e nofo i BOSAWAS Biosphere Reserve ite fenua ko

Nicaragua. I taimi ko teka atu nei, ate faifaiga tenei e masani o taku fakamaseigina, kae ite vaitaimi nei, ko lauiloa me ite faifaiga

tenei e lasi tena aoga ki luga ite atafaiga ote enivailomene pela foki mo mea ola ite laukele.

Ate poto faka-tatou, e mafai o tai fakalei atu ne ia a poto faka

saienitisi, e tuku mai neia a iloa mo kilooga fou kola e silia atu ki poto

faka saienitisi. Ate kilooga tenei e mafai o atagina i fakai foliki, kae

mao mo fakai lasi, kola e seki oko kiei a sukesukeega a tino poto.

Te talitonuuga tela, me i tino tonu ote fenua e isi eiloa ne olotou

malamalama ki luga i mea ola i olotou tafa, puipuiga mo atafaiga

o maumea totino, ne tulaga io mene kilooga e tafasili ite taaua.

A kilooga io meko tulaga konei, e mafai o fakamafuli ne latou ate

vaa fesokotaki o tino, mo latou kola e tausi kae puipui a maumea

totino o fenua. I taimi ko teka atu nei, a tino konei e fakaoga fua ne

latou a maumea totino, kae se lasi te galue tasi o puipui a maumea

totino konei. Ite vaitaimi nei, e faka taaua te kilooga tela, me i tino

katoa loa, e tau o galue fakatasi kite atafaiga mote puipuiga ote

enivailomene, pela foki mo maumea totino ote fenua.

Kesekeseega i kilooga mo poto faka saienitisi, mo kilooga faka-tatou

ko fai mo fakalavelave ki luga ite galue fakatasi. Ate mafaufauga tela,

me i poto faka saienitisi e silia atu ite lei ki nisi poto aka, se tasi foki

o mea e fakalavelave ki luga ite galue fakatasi o saientisi mo tino.

Ate poto kite faka kaaga o lakau io meko togaavao, pela mese aofaga e mafai iei o faka m’aa kae tausi ate laukele, se poto taumua loa o tino Apolotinii (Aboroginal people) io me ko tino tonu ote fenua ko Ausitalia. Mene pefea loa ate tuai o amanaiagina ne saienitisi ate poto tenei o tino Apolotinii, ite vaitaimi nei, ate faifaiga tenei kooti ne taliagina nete maalo, ke fakaoga pela mese auala e tasi e mafai iei o tausi a kogaakoga puipuigina pela mote Uluru-Kata Tjuta.

Faka

toka

aga

mo

te F

aite

ega:

Julia

Cheft

el

Tuvalu

Do

ug

las

Nakash

ima

Pe

ter

Brid

ge

wate

r

Me

nu

ka S

ce

tbo

n-D

idi

Page 6: Aka malosi o lotou hani (honey) mo kai, e pela foki mo vailakau mo fakalei a masaki. A tino Yanomami e iloa foki ne latou ate kesekeseega o vaega ofaga o Pii (Bee hive), kola e maua

Puipuiga ke moaa e fakaoga se a poto faka-tatou

A lakau ola e taaua ona kote lasi olotou aoga ki luga i faiteega o vailakau mo fakagata masaki ote foitino. E fakamaonia ate taaua mote aoga o lau lakau, ona me lasi kii eiloa te fakaogaaga ne tino Uganda mo fai olotou vailakau mo fakalei masaki. I aso nei, a saienitisi mai kamupane palu vailakau, ko oko foki loa ite manako ke iloa ne latou a poto mo iloa faka-tatou e uiga mote fakaogaaga o lau lakau mo palu vailakau.

A poto faka-tatou e faigofie fua o soona fakaoga

valevale ne tino mai tua, kola e se ne tino tonu ote

fenua. E masani o fakaoga ne tino konei a poto mo

iloa faka-tatou, mo fai auala kola e maua mai iei ne

olotou alagaa sene. Ite ukeega o taimi, a poto mo iloa

faka- tatou konei e fakaoga ne tino mai tua aunoa

mese fanoiga, io mese fakamatalaaga me ka fakaoga

pefea a poto mo atamai konei.

I aso nei, ona kote soona fakaogaa valevale o poto

mo iloa faka-tatou konei, a tino kola io latou a poto

konei, ko fakatagi ke fai ne puipuiga ke moaa e soona

faka aogaa valevale a poto mo iloa o latou. Mai tafa,

e manakogina foki ne tino io latou a poto konei, ke

isi ne fesokotakiiga mo fakanofooga lei e uiga mo

fakaogaaga o poto mo iloa, kote mea ke maua ne

vaega, io mene tusaga o latou mai mea kola e maua

mai luga ite fakaogaaga o poto o latou.

Me pefea loa, a fakanofonofooga e uiga mo puipuiga

o poto mo iloa faka-tatou, ke moaa e fakaoga

valevale, e se lei ite vaitaimi nei. E ui iei, ko isi ne

taumafaiga ke faite ne tulafono kola ka puipui iei

fakalei ate fakaogaaga o poto mo iloa faka-tatou

konei. Tulafono konei ka fakavae ki luga i faifaiga mo

tuu mo aganuu faka-tatou.

I tausaga e uke ko teka atu nei, se maasani a tino Inuit o fakamailoga a lotou auala e pela foki mo kogaakoga taaua ki fatu e fakaputuputu, kae faite pela mese ata ote tino. Ate fakatuputupugaa fatu tenei e fakaigoa kote inukshuk. A fakatuputupugaa fatu konei e lasi te fakaogaa se, kae fakapisinisi foki ne tino kola e se ne tino tonu o Inuit. Ona kote feitu tenei, a tino Inuit ko manako ko inukshuk ke fakamautinoa, e auala i tulafono, mene kope totino o tino Inuit. E ui iei, ate manakooga tenei ko oko loa ite faigataa ona la, me i tulafono ite vaitaimi nei e se lago maalo kite feitu tenei.

Ate q’ipis (peetuga laugatu laga) se kope e taaua ki tino Coroma ite fenua ko Bolivia. E taaua te kope tenei ki tino

Coroma, ona la, me i luga ite mea l’aga tenei e fakaasi iei a auala ke mafai ne latou o tausi kae atafai ate enivailomene

pela foki mo mea ola i olotou tafa. Ese gata ikonaa, ate peetuga laugatu laga tenei, e fakaasi foki iei ki tino Coroma

auala kola e mafai iei o tausi olotou fatoaga, puipui mai masaki e pela foki mo fakalavelave tupu fakafuasei. E auala

ite tulafono tela ne faaite nete UNESCO mo puipui kae atafai a kope faka fenua penei, ne mafai iei o fakafoki ate

kope tenei, tela ne fai mene kaisoa, ki tino Coroma.

Faka

toka

aga

mo

te F

aite

ega:

Julia

Cheft

el

Tuvalu

AB

Cu

nn

ing

ham

P S

axa

Do

ug

las

Nakash

ima

Page 7: Aka malosi o lotou hani (honey) mo kai, e pela foki mo vailakau mo fakalei a masaki. A tino Yanomami e iloa foki ne latou ate kesekeseega o vaega ofaga o Pii (Bee hive), kola e maua

Te toe fakaolaaga o auala e mafai ei o fakasalalau io me fakalauefa

a poto faka tatou i loto i fenua mo fakai takitasi

A tino matuatua mo kautama tuputupu o Bakoya e atagina iei ate taaua ote galue fakatasi o tino matua mo talavou. A tino Bakoya ne tino e nofo i fakai foliki mai tua o te fakai ko Mekambo i Garbon ite fenua ko Afelika. Ate fakai ko Mekambo kote fakai muamua loa tela ne fakatu iei ate fakapotoptooga o tino Pikimii (Pygmy). Ate fakapotopotooga foliki tenei o tino Pikimii (Pygmy) e fakaigoa kote (MINAPYGA).

I loto i polokalame o akoga ite fakai o BOSAWAS i Nicaragua, e se lasi te fakaogaa o tusitusiiga pela foki mote gana totino o latou mo fakakoako a tamaliki akoga. Te la, ko isi nei ne taumafaiga ke fakaogaa ate gana ote fakai tena mo faka akoako a tamaliki akoga.

E ui iei te taaua o polokalame o akoga kite avakeega ote

tulaga ote iloa ote tagata, ese taumate a polokalame penei

e mafai foki o isi ne olotou pokotiaaga kite fakasalalauga io

meko te fakalauefaaga o poto mo iloa fakatatou.

I loto i fale akoga, a tamaliki e tauloto malosi ki luga i poto mo

iloa kola e ‘akoako ki pati’, kae se lasi ate akoako ‘puke lima’.

Ikonei, a faiakoga ko sui ne latou a matua mo tino matuatua,

pela mene tino e nofo mo latou ate atamai mote malosi o

akoako fanau i loto i fale akoga. I loto foki i fale akoga, ate

gana tela e fakaogaagina, kote gana tela e faipatigina nete

taulasiiga o tino ote atufenua. Tela la, a gana tonu o fenua

takitasi ese fakaogaagina i loto i fale akoga. Mai luga i mea

konei, ate akoga i loto i fale akoga e mafai o fesoasoani kite

fakagalooga o tuu mo aganuu, te galue fakatasitasi, pela foki

mote fakamavaevaega o talavou o fenua.

Ona ko pogai konei, e taaua ke fakamalosigina ate akoako o

poto mo iloa faka-tatou ki tupulaga gasolo, e faopoopogina

iei olotou iloa mo atamai kola ne tauloto ne latou i loto i fale

akoga. I aso nei, ko uke a taumafaiga kooti ne fai ke aofia a gana

mo poto faka-tatou ki loto i mataupu mo polokalame o akoga.

E se gata iei, e uke foki taumafaiga e fai ite vaitaimi nei, ko

akoakooga ke toe fakafoki ki fakai, e fakapatino iei te tulaga tela

me i toeaina mo lomatua e lasi te atamai e nofo mo latou.

Ite vaitafe o Kuujjuaq i Quebec ite fenua ko Kanata, ate tamaliki tagata Inuit e faka akoako kite foleega mote taaga ote manu kote ‘Caribou’, manafai e fesoasoani saale aia ki tena tamana. Ite taimi e fai iei ne tena tamana ate galuega tenei, ate tamaliki tagata tenei e iloilo kae tauloto fakalei ne ia a auala mo faifaiga kola e fai iei ate galuega tenei.

Faka

toka

aga

mo

te F

aite

ega:

Julia

Cheft

el

Tuvalu

Nig

el C

raw

hall

Do

ug

las

Nakash

ima

Me

nu

ka S

ce

tbo

n-D

idi