1990

1990

Kladnik Darinka: Armada ni proti hotelu. Dnevnik, Ljubljana, 20.2.1990.

Golob Marko: Ali vemo, kdo je lastnik vojašnic?13.4.1990.

Kladnik Darinka: Denar ni v igri. Dnevnik, Ljubljana, 19.4.1990.

Grah Matija: Ljubljana - vojni plen JLA. Mladina, Ljubljana, 8.6.1990.

Več avtorjev: Dnevnikova podmornica, Ljubljana, 18.9.1990:- Mastnak Tomaž: Metelkova v novem totalitarizmu.- Gantar Pavel: Boj za kulturo, boj za prostor.- Hren Marko: Praktični in simbolni mejnik.- Bibič Faninger Bratko: Od prostora do družbe in nazaj.- Babačić Esad: Mladi v peklu - 2.

Kladnik Darinka: ILA bo spoštovaladogovor. Dnevnik, Ljubljana, 24.9.1990.

Matoz Zdenko: Namesto vojašnicekulturni center. Delo, Ljubljana, 25.9.1990.

Sever Jani: Spominski center Janeza Janše.Mladina, Ljubljana, 27.9.1990.

Gantar Pavel: Vmímo kasarne mestu. Delo, Ljubljana, 29.9.1990.

Kladnik Darinka: Lastništvo vojaškihobjektov. Dnevnik, Ljubljana, 11.10.1990.

RogličMeta: Selitev vojske na obrobje Ljubljane. Dnevnik, Ljubljana, 26.11.1990.

Babačić Esad: Vojna za Metelkovo. Mladina, Ljubljana, 18.12.1990.

Z.M.: Ustanovitev društva Mreža za Metelkovo. Delo, Ljubljana, 24.12.1990.

Matoz Zdenko: Vojašnicana Metelkovi lahko postane središče kulture. Delo,Ljubljana, 26.12.1990.

5 strani JLA ni` zadržkov za selitev vojašniceLjuba ŠereerjaJNE- ?Nila

Armada Ziiiuiirotihotelu"ars L-J'(wn)V zadnjem času je bilo nekaj pobud in

namigov o selitvi vojske z nekaterih mest-nih lokacij. zlasti še iz vojašniceLjubeŠercerjaza Bežigradom.Lokacija te naj Iiibila. po mnenju nekaterih. kot nalašč zahotelski kompleks (namesto tistega na oh-

močjuJužnegatrga` o čemer smo poro-čali).

Sodeč po tem. kar je dejalgulíglłihm'tijevi'. p0veljnik obrambe mesta Ljub-ljana. te gOvorice niso brez podlage. Pravnasprotno. koreninijo v namerah JLAsame Ta je namrec` že pred približnotremileti dala ponudbo za odkup objektov vojaš-nice Ljube Sercerja mestu Ljubljani. V JLAmenijo. da bi bila za njihOve dejmnošti.tudi z ekonomske plati. primernejšeneka-tere druge lokacije. ki jih vojska že imav Ljubljani.

V Ljubljani je več vojaškihobjektm narazličnih lokacijah. delo je zato »razdrob-ljeno«.funkcioniranje pa vaezano s pre-/ccjšnjimistroški.

Mestu Ljubljani so ponudili odkup po tržniceni _t,"Mestu smo koncem lanskega leta izro-čili celoten seznam objektov s ponudbo zaodkup. Ne `ure le za objekte vojašniceLjube`Šereerja.ampak tudi Mladike in nekaterihdrugih. Naše strokovne službe zdaj ocenju-jejo \'rednosti teh objektov. Naša željapaje. da bi do odkupa prišlocim prej. Selili bise na druge. manj centralne in primernejšelokacije. Če bi mesto ponudilo še katerolokacijo. bi razmislili tudi o tej. 5 straniJLA ni zadržkov za selitev. Veseli bi bili. Čebi Ljubljana realiziiala predloge. ki smo jihdali.

Kajti tudi v JLA si prizadevamozmanjšatistroške in racionalizirati delo terUstvariti boljšepogoje za delovanje. V po-\ezavi s tem je tudi naša ponudba za od-

prodajo nekaterih vojaškjhobjektov\kljucno z vojašnicoLjube Sercerja. Čimprej se bo mesto odločilo za odkup objek-lOv vojašniceLjube Sercerja. tem prej boimelo to lokacijo. kar velja tudi za vseostale objekte. ki smo jih ponudili v odkup.

'f \ -,

LJKV'Q-v/HL_'

'bb'- k x.. < 3:51"" _ jKaj bo zgradilo na mestu vojašniceLjubeŠercerja.je stvar mesta. Nic nimamo protihotelu. Za razvoj in lepšividez mesta smozainteresirani tako kot vsi drugi Ljubljan-Čani. Če bi do odločitveza odkup objekt0vvojašniceLjube Sercerja prišlo.lahko seli-tev opravimo v letu dni.« pravi Milan Ak-sentijević.Vprašanjepa seveda je. kakšne pogoje za

odkup postavljate'? Niso ti prehudi za me-sto?

»O tem se da pogm'arjati. \"emo kolikosmo vložili v objekte in upošteutmotržnevrednosti. Vsak prodajalec želi dobiti to-liko. kolikor misli. da lahko dobi. Po našem

mnenju cene niso bile pretirane. \'endarje.kot receno. to stvar dogmora. nadomestil.

trga. Ne moremo pa se seliti iz teh objek-tov. nimamo nekaj urejenih nadomestnih

objektov na lokacijah. kamor bi se selili.~- jepojasnil Milan Aksentijevic'.

DARINKA KLADNIK

VprašanjeMK ZSM - Libera/ne stranke Ljubljana`

o.. “551%”?'9"'l.

AlIvemo,kdo jelastnikvojašnic?A W _3550. /ugliz/ \Jama

Ali JLA postaja iznajdljiv in razum n podjetnik? Temulahko pritrdimo, vsaj Če ocenjujemo njeno ponudbo za

prodajo, seveda po tržni vrednosti, določenihsedaj »njenih«objektov. Ob tem lahko le ugibamo, da gre za Mladiko

in

vojašnicoLjubo Sercer, ki ju nameravajo prodati najbolj-šemu ponudniku za gradnjo hotela. To je »razumno« deja-nje, saj bi JLA s tem pridobila potrebna finančna sredstva za

gradnjo novih objektov v okolici Ljubljane, hkrati se tovrstna

ponudba izkaže še za »iznajdljivo-poslovno potezo, ki jiomogočaprodajati objekte, za katere naj bi veljalo, da sonjena lastnina. Ti so bili namreč po drugi svetovni vojniodvzeti njihovim lastnikom ter enostavno dcdel'eni JLAv uporabo. Tu pridemo do ključnetočke, ki otež oča to-vrstno kupčijo;namreč ob tem se vsil'uje vprašanje,kdo jev tej kupčijilahko ponudnik: ali JLA a i prejšnjilastnik (npr.mesto Ljubljana)?

Prav zato je nujno, da izvršni svet skupščinemesta Ljub-ljana oziroma JLA točno navedeta, katere objekte JLA ponuja

.

v odkup mestu LJubljana; na kakšennačin so ti objekti prišli»v last«JLA; kdo je formalni lastnik teh objektov; po kakšni»tržni cesti« so bili ti objekti kupljeni od prvotnih lastnikovoziroma ali so bili ti nacionalizirani; ali JLAplačujenadome-stilo za uporabo stavbnega zemljiščain druge prispevke tako :kot vsi ostali uporabniki; nato še, kakšna je bila prvotnanamembnost objektov, ki se prodajajo; kot tudi, ali je IS SML

pripravil pre led vseh lokacij in objektov, s katerimi na

območjuLju ljane raZpolaga JLA, njihov obseg ter načinpridobitve in slednjič,ali je IS SML od ustreznih organov JLAŽe pridobil dolgoročnoprojekcijo uporabe lokacij s katerimiJLA razpolaga?

Vsa ta vprašanjaje MK ZSMS-Liberalna stranka Ljubljanaže zastavila izvršnemu svetu Skupščinemesta Ljubljana,vendar nanje ni dobila odgovora. Zato smo se odločili,da ISSML in JLA sedaj javno zastavimo že omenjena vprašanja,kermenimo, da mora biti tovrstna prodaja teh objektov oprav-ljena pod nadzorstvom javnosti oziroma Ljubljančanov.

Hkrati se nam zdi, da bi bilo smotrnje, da bi vse te objektedodelili v uporabo tistim, ki jih v tem času nujno potrebujejo,npr. univerzi, srednjim šolam ali pa knjižnicam.

MK ZSMS - Liberalna stranka LjubljanaPredsednik

MARKO GOLOB

brmvrłlk la 5-97:

Dogovor o urejanju lokacijJLAv Ljubljani

, 0 O 0

Qćlľšłłí,vrguJLA se je pripravljenaurhakniti

z nekaterih lokacijVprašanjo usodi objektov in lokacij, ki jih Ima JLA

v Ljubljani na nekaterih kakOvostnih mestnih točkab,jebilozadnje časeveliko. Poveljstvo obrambe mesta Ljubljane ježe pred tremi leti ln spet lani konec leta Ljubljani ponudilav več vojaškihobjektov in lokacij (o čemer smo žeporočali).O tem so se pogourjalína skupnem sestanku intakrat opravili vse potrebno za sklenitev dogovora o prostor-skem urejanju lokacij JLA v Ljubljani.

Dogovor je (1 imenu izvršnegasveta skupščinemestaLjubljana podpisal Hn'oje Draškovič,ki je razkril še neka-tere podrobnosti o njem. »Sprvasta obstajali dve verzijidogovora; prva je bila pravzaprav prevečpodrobna. saj jevsebovala vse lokacije. druga pa je bolj načelna in zato smose sporazumeli zanjo. V bistvu gre za to. da z načelnimdogovorom preprečimobarantanje z lokacijami in onemo-gočimointeres gradbenih podjetij ter s posebnimi pogdbamirazrešujemozadeve od primera do primera. Pri tem je trebaupoštevatiobojestranski interes.«

Mesto seveda zeli posamezne lokacije in objekte JLA.S tem bi bil omogočenprostorski in infrastrukturni raZVOjtistih dejavnosti. ki jih mesto potrebuje v skladu z dolgoroč-nim načrtom. JLA pa si želi racionalizacijo dela in ustvarja-nje boljšihpogojev za delo. Zdaj so njene lokacije v Ljub-ljani zelo razdrobljene, delovanje pa je povezano s precejš-njimi stroški.zato bi se rada preselila z nekaterih lokacij inzbrala svoje dejavnosti na drugih. Glede na to je dogovortakšen: prevzem nepremičninJLA na posameznih lokadjahza potrebe mesta Ljubljane in zgraditev novih zmogljivostiza JLA na lokacijah. ki so predvidene za razvojne nameneJLA v Ljubljani. ..

DARINKA KLADNIK J~

Ljubljana - vMesto je :gradilo kasarne, JLA :jeza

ln ima vse predispozicije, da heroj postanetudi v naslednjivojni. Zgolj kasarn ima Ljublja-na več kot premore hotelov. Če raznoraznihdelamic, skladišč,bunkerjev in \scpowod poobrobju mesta razscjanih parcel, kijili preraščatrava, niti ne omenjamo. Griči v okolici Lju-bljane, ki so bili v stari Jugoslaviji izletniško-re-kreativne točke Ljubljančanov,pa so danestako ali tako mesta, kamor je civilistom dostopprepevedan ali pa je gibanje dovoljeno samodomačinom. Ljubljana tako deli usodo številnihslavenskih mest, v katerih središčih se nahajajovojašnice.Pa naj gre za Maribor, SlovenskoBistrico, Celje, Vipavo ali Postojno. Slednjadejansko niti ni več mesto, temveč mesto kasar-na, bled privesek tamkaj stacioniranih vojaškihenoL

O umiku vojske iz mesta na njegovo obrobjese v Liubljani bolj šušljakot govori šele zadnjihnek? mesecev. Izjema jc nemara bežigrajskakas .juba Šcrcerja,ki joje JLA že pred letipo v odkup posameznim gradbenim pod-je' Ker z njimi ni našla skupnega jezika, se

je jičobrnila še na mesto, ki pa je zaradivr: vo nastavljene cene lahko ponudbo le

gladko odklonilo. Na drugi strani so sredi osem-desetih mestni urbanisti izdelali projekt, po ka-terem bi stan0vanjski kompleks Nove Poljanczgradili na območjukasarne na Kodeljevem.Tedanje oblasti so se podjetja lotile nadvse

pragmatičnoin od vojske najprej odku pile trav-nik, računajoč,da bodo v naslednji fazi lahkopridobile še sosednje površinez nekaj kot zeml-ja starimi vojaškimiobjekti. Vendar je vojskaodstop zemljiščapogojila z nadomestnimi stav-bami na drugi lokaciji, tako da je \se skupajpadlo v vodo. Bližnjasrečanjamestnih urbanis-t0v z JLA pa so bila doslej bolj podobna pogo-vorom gluhih.

Konec lanskega leta je JLA svojo ponudbomestu obnovila in jo v naslednjih mesecih do-

polnila še z navimi objekti;tako da sedaj ponujaumik iz šestnajstihpostojank, lociranih v mestuin na njeg0vem obrobju, v zameno pa se želi

'ICČ

HLADWA, 08-Vl.'1530

t-i'

območjuškofovih zavod0v v Šentviduter obVojkovi in Dimičevi ulici m Bežigradom,kjerže stoji vojaškagimnazija.Načelen dogovor, ki je bil med mestom in

JLA doslej dosežen,je naslednji: partner JLAje mesto in ne več posamezna gradbena podjet-ja, vrednost stavb in zemljiščbodo ocenjevalivojaškiin mestni cenilci, o lastništvu pa boodločalo stanje, kot ga prikazujejo zemljiškeknjige. In za katere lokacije sploh gre? Med

šestnajstimi,ki jih sedaj vojska ponuja mestu inmed katerimi je tudi nekaj nezazidljivih zeml-

jišč,namje to uspelo izvedeti le za nekatere. Žemed temi paje nekaj takšnih,da se nam ob njihlahko zastavi vprašanje,če vojska ne kani pro-dati, mesto pa kupiti stavb, ki so bile nekdaj žev mestni lasti ali katerih izgradnjo jev preteklos-ti sofinanciralo. Kasarno Ljuba Šercerja,deni-mo, ki jo JLA danes mestu ponuja kot svojolast, je že leta 1898 zgradilo mesto Ljubljana obfinančnipomočiKranjske hranilnice. To je bilatedaj prva artilerijska vojašnicav ranjki Avs-troogrski, ki je bila zgrajena po modernem pa-viljonskem sistemu. Zloglasna roška aliaskasarna Maršala Tita je bila zgrajena leta 1891in je služila domobranskemu delu avstroogrskevojske, po katerem se je tudi imenovala: Do-mobranska vojašnica.Kasarno 4. julij ob Me-telkovi, v kateri so vojaškipreiskovalni zapori,nekdaj pa je bila infanterijska oz pehorna vo-

jdnica, je ob pomočiKranjske hranilnice leta1886 prav tako zgradilo mesto. Poleg navede-nih vojašnicželi JLA zapustiti tudi kasarni naParmovi ter Poljanski cesti, najprej pa naj bise izselila iz Mladike, vojaškebolnišnice obkrižišču Prešerncwein Šubičeve.Poslopje Mla-dike sestavita dve stavbi. V prvi je bil od leta1907 naprej dekliški licej in po prvi Svetomivojni mestna ženska realna gimnazija. V drugi,sezidani leta 1912, pa dekliški internal in osnov-na šola. Obe stavbi sta leta 1920 postali lastmestne občine,ki ju je kupila od Ženskegavzgojevnlnegl ln naobraievalnega društvaMladike. Po vojnije Mladika, ki je bila poprejlast mesta, v skladu z uredbo, da se vso državno,koncentrirati predvsem na dveh lokacijah: na

* *'3 ' - . . . .and. {zv-'Mimi JV!" uu - ".5

oiniplenJI-Atdi-l- |/. .',,«1_ 1' 'Jenila,zda)pa jih hbčespet `prodati mestu.mestno in občinsko lastnino spremeni vsplošnoljudsko,postala splošnoljudskopre-moženje,leta 1951 paje bil kot organ, ki z. njoupravlja, v zemljiškeknjige vknjižcnSvet zaprosveto pri 10 MLO glavnega mesta Lju-bljane. Vendar je bil ta vpis že tedaj zgolj for-malen, saj je Mladiko že takoj po vojni zasedlain v njej vse do danes ostala JLA Leta 1969 jeprišlocelo do sodnega spora med tcdanjimdržavnim sckrctarialom za narodno obramboin občino Center glede tega, kdo je zakonitiimetnik pravice do uporabe. Svet za prosvetokot dotedanji upravitelj je prenehal obstajati inobčina Center se je sklicevala na zakon, pokaterem posest, ki nima vknjiženeganosilcauporabe, preide na občino. Vojska paje z drugestrani doka20vala, da Mladiko dejansko upora-blja že vse od konca vojne, ko jo je zasegla kotbivšo okupatorjevo bolnišnico. Vrhomo so-dišče SR Slovenije je leto zatem Mladiko priso-dilo državnemu sekretariatu za ljudskoobrambo oz. JLA, ki je do Mladike prišlatako,kot je na sodišču sama navedla. bila je del nje-nega vojnega plena.

Tako bo mesto, če bo Mladiko kupilo ali vzameno zanjo zgradilo nadomestno stavbo, istoposlopje kupovalo že drugičv tem stoletju.

Dodaten absu rd je dejstvo, da Ljubljanarešujerazparceliranost in predimenzioniranostJLA, ko pa je njeno financiranje in s tem tudireševanjenjenih prostorskih vprašanjv domenifederacije. In generali iz Zagreba, ki so po raz-formiranju ljubljanskega armadncga območjaza pogovore edini pristojni, so mestnim vel-možem odkri.o dejali, da bi se oni že selili, če bise jim od federacije posrečilodobiti denar zaneve kasarne. Tako pa bo mesto, ki za vojskože tako ali tako polni Zvezni proračun,le-tejpriskrbelo še nadomestna poslopja. In to v za-meno za stavbe, katerih del je mesto v prete-klosti samo zgradilo ali kupilo, JLA pa si jih jepo končani vojni po načelu vojnega plena pre-prosto prilastila.

Matija Grah

N`č`\ sv

`y

METELKOVAv NOVEM

TOTALlTARlZMU. Tomaž Mastnak

; ivilna družba protioblasti je bilo geslo de-mokratizacijskih procesovv osemdesetih letih. Zdaj

'

je civilna družba 'na obla-_

`

sti. Na oblasti je nedemo-kratičnain protidemokratičnacivilna družba. Organi-zirana kot država slovenskega naroda je začela vzpo-stavljati nov totalitarizem. Vzpostavljanje novega tota-litarizrna je seveda razdejanjanje demokracije. Je takobrisanje zgodovinskegaspomina, ki hrani izkušnjebo-jev proti staremu totalitarizmu` kot razdiranje realnoobstoječedemokracije. Tako nastajajo nov razmejitve.Vsebolj jasno postaja, kaj je demokratično,in kaj ni,in kje je demokracija, in kje je ni. Demokracija senamreč razdejanjanju upira. Znova se organizira 'de-mokratičnacivilna družba.Ne bomo se vračalinazaj,svojaüvljenjabomo uživalitukaj in zdaj."Geslo devet-desetih je demokratiüiacivilna družimproti novemu

civilna družba se znova organizira.Tm ne samo nasploh in poprek: to izjav--, ker se organiziramo. Ne organiziramo se da bi

mr: `»ura opozicija novim oblastnikom.To bo kvečjemunekaj postranskega v našem delova-

Na oblasti ni svobodnih ljudi, so ljudomrzneži,-

M,- mm.« zavrteži,dolgočasnežiipdlMi tu se orga-ker ne služimonobenim višjimciljem, ker

v počnemo,v veselje, ker se zdimo drug.O

v

' >” " *dam-pari" .2' sem: .3:: mm' care.J.,.n" :t a' '.A'łJ'llxxl n; e ,- vp~)`..

6' Hug` . »n 0-. ,

*

e 553331053?m 7. m 1

_ ...2z ._"'r:) : "4:1

*1 IA."in:: (IICI

Ar e`

mr 'giga fin M'ąv i ?lun-,za s 7 '.4 4

1..j`ubljana,18. sep 'mber

th'oć dcvetslo devet«{:'Bfflega

:et :_ \522-125..a a`

a."`-

IB

ZA KULTURO,ZA PROSTOR

Pax el Gantar

j godovina bojev za demokracijo'

je bila vedno tudi zgodovina, bojev za prostor. Bojev za to.`

kdo in kako si bo »prisvojil«določene prostore v mestuv simbolnem in socialnem po-

:: menu, kdo jim bo vtisnil smisel

.

'

in pomen.Smo v Ljubljani. čepravnaš pomen daleč presega prostorske in

kulturne horizonte tega mesta. Ton'šče našeganajbolj raznovrst-nega udejstvovanja je Ljubljana. Iz tega mesta smo zrasli in temumestu smo v zadnjih desetih letih 2 našo dejavnostjo zagotovilipomembno mesto v družbenih in kulturnih dogajanjih sodobne

Evrope.Mesto in njegova uprava nam nista vračala z enako mero.

Zgodovina alternativnih kulturnih gibanj. novih družbenih gibanj,mirovništva.novih estetskih praks, je tudi zgodovina zatiranjaľ

`

izganjanja in prepovedovanja. Odočili smo se. da bomo teríu

METELKOVI-\

nja. Pri konceptu notranje varnosti se govori o Človekovihpravi-cah.,manjšinah,kulturi, duhovni svobodi, ekologiji. nenasilju.socralni varnosti. samozadostnih ekonomijah itd.

Pri tem, ko je jasno, da se tako varnostne dimenzije (nacionalne)države,kot splošnorazumevanje varnosti, spreminjajo, pa apara-tura vojske. odprte na stare paradigme, obstaja v svojem jeklu.kasarnah. kadrih in roračunih. Proces razkrajanja te aparature je`.fraclvínenod dal-ura: v.. _in'gádixšèíik?? i_h;4l`e\uuictè:łna". “funt-:vtgsggguüuç* ŠCŽŠŠŠŠŽŠ'ŽLMHŠŽLŠŠR i" i'am: *Njim

Iul-ip} ..I-..tm 5....- ,..v..,u a«. .. "hunt,"

` “" "' * '“' "`

napravili konec. PROJEKT METELKOVA, za katerega nam grein ga predstavljamo v nadaljevanju, simbolizira naša prizadevanjav devetdesetih letih. da bi temu mestu po šoku in negibnosti, ki gaje izkusilo z »novo demokracijo«.ponovno vtisnili pečattoleranoe,raznovrstnosti, svetovljanskosti in uživanja:

- z zahtevo po preureditvi prostorov vojašnicena Metelkovivw:: Tisti?? Wai-

mi** v. \3. “(3 _ą- ` v. `~-ą.

s; mt i` niv ~'u" 'bila A *AQU'HQV 'Eggtčíąšłmkš

_lt `.1` .... v` .art W.~- Pai-vv. \i`\ l.\,i. .in 1`ie,

l MEJNIK#áł

.' razjedanja togih. jekle'

, vzorcev. In' obvladujejoživljenje'ljudi na zemljiz mehanizmi hierarhično-

o sti in represije. Obvlado-.kontrolm represija in nasilje se je opravičevalo

. z ,ravno temu nasprotno vrednoto- z varnostjo in

*j . Gre torej zavarnost in svobodo. se je

doslej koncept varnosti opiral na vprašanjevojaške'

in nevarnosti pred barbarskimi plemeni.kako si ni: je »kajje varnost?«odgovorimodanes. Je kje kak/a Ljubljančanlka.ki verjame, damolji varnost v Ljubljani zagotavljajo njene številnekasame? Ko se po mislih in živčnihkončičihpodijo-mkodnevni-strahovi in bojazni. se je kdaj zgodilo. daso se umn'ili ob misli na kordon vojaškepolicije 2 Metehtove?

Zakaj kasame?Vse se spreminja. pa tako tudi vprašanjevamosti. Koncem

dvajsetega stoletja se razmišljao socialni. ekološki. ekonomski.kulturni in splošnicivilizacijsko razumljeni ogroženosti.vojaškaogrdmost pa ima kvečemu planetame in vsaj za Evropo ne večlokalne dimenzije. Koncept za obrambo države prehaja iz tistega,Hicomlalouanjoobranhnopolitiko, v koncept zunanjeritem", Map, pogajanj, komunikacije in sodelova-

~ 'matto mi-. 'na íetelkoiiise bo

I'NI IN

:v emilitar'izacijaje_ proces

*

o: r *i 'nam 2."9`w "SEEL,

keaeepaavarnosti la svobode.1

j

~

"

Projekt Metelkova jeu eni in sinibolni mejnik za Slovenijo.

Praktičnizato ker. inapo'dbujakonkretnopripravljenost,vilne družbeinhkrati nove-oblasti.-elntbblnienostavno zato. kerprvL'kiprebiiavzoree-Ohranj.namreć.erektaMetelkovaizida številni , _ konvemje. rata skupin ima

e in strateškepotrebe centrih zunaj Ljubljane. ki bil

'

zrasli na površini. ki j .sedaj okupira vojska; bivalne«-ti. izobraževalni}centri. kulturni projekti. bio-farmo itd.

AMetelkova? . -

.' Kasama na Metelkovi je: izbrana zato častna potezo in številnihrazlagov. najmanj pa iz strateškea.` prostorskega. komunikacij-skega in všebinskega.Strateško. o v urbanih središču:tudiz vojaškegavidika nimajo ,kaj iskati. Tega se' bojda zaveda tudisama

_ jska. ki ima. kot se sliši.v načrtu'izpraznitev Mladike terkasarn'na Roški.Metelkovi in._Titovi (pri'stadionu). Včasih so

`v

a

`

trdnjavo branile mesto. danesizgleda. kot da prebivalci. ki v tisočihobkrožankasame. branijo vojsko - in vmorebitni vojnidandanescivilni prebiValci»tudi bolj nastradajo kot vojska. Prostorsko.Kasarna n'a Metelkovi je največjiurbani zamašekosrednjega delamesta. Komunikacijsko je ta zamašek na najbolj pomembni-točkiod Vseh kasam v Ljubljani in komunikacija je tisto. kar je skupnegavsem skupinam v projektu Metelkova. Vsebinsko. Kasarna na

Metelkovi je simbolnega_ pomena za nadomeščanjevzorca repre-sije in `uniformir`anosti z vzorcem svobode in različnosti,ki jeosrednja vrednota 'v promocijah skupin omrežjaza Metelkovo;

'

v tej kasami je bilo zaprtih na tisoče ljudi. vključnos sedanjimpredsednikom skupščineR Slovenije (leta 1943)' in sedanjimobrambnim ministrom te republike (leta 1988). Navsezadnje,kasama na Metelkovi. je takorekočsimbolnimejnik v prehoduSlovenije iz povojnega socializma v povolitveni nevemk'aj. Pred tokasamo so se zbirale ženske. ko so bili v njej zaprti »zlati fantjeslovenske pomladi«.ob tej kasami je zapomikom pozvonjavalataborska cerkev. okrog te kasame se je vrtelo delo Odbora zavarstvo človekovih pravic 'in 'se je odvrtel'a zgodba nenasilnegadelovanja civilnega prebivalstva zoper državno represijo.

Konverzijo KASARNE NA METELKOVI V DEMILITARI-ZIRANO CONO je tako razumeti kot uverturo v simfonijo :

ščaranja«iz vojaškostiv civilno. socialno. miroljubno in kulturno. :kot uverturo v LJUBLJANO. DEMILITARIZIRANO CONO.cono miru in kulturnega bogastva. kot uverturo v SLOVENIJOBREZ VOJSKE IN Z GLOBALNO IN AKTIVNO POLITIKO

Še enkrat ponovimo in poudarimo. kar je že enkrat povedanov uvodu. Projekt konverzije ene kasame niso sanje osamljene/gaalternativke/ca. Projekt SLOVENIJA ~ DEMILITARZIRANACONA S POLITIKO MIRU je projekt. ki se kot opcija razdelujena republiškiravni; ustanovljena je komisija za mirovno politikopri skupščiniR Slovenije. ustanavlja se inštitut nacionalnegapomena. ki se bo raziskovalno lotil tudi konverzije vojaškegav civilno. predsedstvo Slovenije. s podporo za varnost pomembnihvladnih resorjev. si je med drugim zadalo tudi nalogo. da razdela

`

razvojno opcijo SLOVENIJE. DEMILITARIZIRANE DE-ľ :ZELE. vrsta strank ima vsaj na nek način ta projekt vključen-v svoje programske smernice. .

'

Demilitan'zacija ne more biti drugega kot hkrati družbeni indrzavni projekt. ki se kot civilno družbeni in drzavni hkrati vodi nalokalni. republiški(drzavni) in na mednarodni ravni. Mreža zaMetelkom je projekt, ki tali železo in greje dušo,je plamenček,kise za od daleč vidi. pridi!

'

`a cenikom 'eiji Ljubljanici

I

v' 'P

x .v-

. na» n,7 :t

* ".p': "h"r>":d"iš.tf'v“'""“'"='

53455?"'

viti ter obupno :waw, ...ligjš'unsa.www *' w

--w

-

v mestu; . . .

.- želimo ustvariti prostore. v katere bomo lahko zamisli 'm

strahu in prisile; v katerih se bodo ljudje zbirali. Mdiskutirali; v katerih bodo delovali kot javnost. ne pa ko! nam

nimna mestna množica;- podobe mesta. v katerem živimo.hočemo?deliti

s po

močjopojmov. kot so Red. Strogost in Vzdrtnost. mmgledano so se. mesta vedno upirala takšnimopredelitvam. PROJEKT METELKOVA razbija takšno podobo mesta in prispevak temu. da je v tem mestu mogočeživeti.

Ali bomo čez nekaj let znali odgovoriti na vprašanje»Povejtenam. kaj ste storili z vojašnicamiv vašem mestu. in povedali vambomo. v kakšnem mestu živite'l« PROJEKT METELKOVA šezdaleč ni ideja. ki se je porodila v glavi osamljenega alternatives. jeideja. ki se opira na številne izkušnjev evropskih mestih. naizkušnjepovsod tam. kjer so znali disciplino vojaškegaškomjanadomestiti z radostjo do življenja.ustvarjanja in raznovrstnosti.

Zato je PROJEKT METELKOVA družbeni.demilitarizaeijski.kulturni. političniin urbanistični projekt. J E PROJEKT ZAOBNOVO IJUBLJANE.

Foto: Tomaž Side

Ljubljana,IS, .rrprz'mbrrrum' drveero devrrdescrega

or) BROSTORADO

ZBE IN NJe so doneski mestnih al-

ter(sub)kultumih bojevza »realne prostore dru-gačnosti«bili za demo-kratizacijo političnegain

:~ pluralizacijo civilnodr'už`benega prostora v pogojih starega režima sicer veliki.pa so bili v točki večjedostopnosti fizičnih produkcij-skih. socializacijskih in javnih prostorov širokemuspektru marginalin'ranih. toda vitalnih plasti civilnedružbe - malenkostni. To velja tudi za ti. rnladirtsko.študentskokulturo in umetnostne prakse. ki so tudibrez nadaljnjih atn'butov bili percipirani kot naravnain intelektualna grožnjasamodejnosti reprodukcijeideološkegapatemalizma te ali one matere županje.

.

1 I 4

Foto: Tomi Skalegre nam za:

prostore za (kiparsko) livamo in predelavo biohmne;gre nam za:

prostore za restavracijo z bio hrano. za artsubkultno kavarno in

druge komunikacijske prostore z gostinsko intrastrukturo in po-nudbo;

gre nam za:

prostore za vsakodnevno delo in Stin'indvajsetumo oddajanjeradijske postaje (Radia Študent),in zunanje prostore za skate-boarding park (halfpipe. mini-ramp. jump~ramp itd.);gre nam za:

okoli 50 uradovalnih, poslovnih, komunikacijskih, delavniških,izobraževalnih in drugih prostorovI v katen'h bo mogočevsakod-

MLADIVPEKLU-2.Esad Babačić

akole hodim po čistih in mirnihcestah bele Ljubljane in poslu-šam. kako tiho bijejo srca mojihstrpnih bratov. Vse je tako sve-čano in blizu bogu. nobenihrazbitih kozarcev in v vino tečevoda. Zakaj potemtakem mojagrešnaduša hrepeni po nasilju

' '

in krvi. zakaj umazane misliv moji glavi. ko pa je vse tako. kot bi moralo biti. in brat je z bratomnaredil spravo. Nekaj preganja mlado dušo to. .Nekaj nerazloćrregain divjega. S tem. bolj pesniškirnzapeljevanjem v tekst. sem hotelopozin'ti na vzdušje.ki me preveva v tej zlati novi demokraciji. ki zaseboj skn'va vse prej kot napredek. Vemo že. da mora vsaka oblastza svoj obstoj obvladati različne nakane. kako se osvoboditinezaželenih elementov in raznih marginalcev. ki kvarijo zaželenosliko. Naj povem. da nimam nikakršnih političnihambicij in da neželim kritizirali sedanje oblasti. ki ima mogočečisto dobre na-mene. Moj cilj je predVSem v tem. da govon'm v imenu tistih

marginaloev. ki bodo ostali marginalci pod katero koli oblastjo. ki

živijozaprti znotraj Svojih resnic in tudi s to demokracijo ncdoživljajosprememb v svojem socialnem statusu: da govorimoproletan'atu. ki ga je ta naša demokracija enostavno pozabila in kiše vedno živi pod istimi pogoji in da govon'm o malomescanih. ki soše vedno samo malomeščani in nič drugega. To. kar se dogaja

DEMILITARIZIRANACONAhkratipa' operativno infantilizirali ti. prostorsko vpra-šanjetudi onkraj generacijskih in stanovskih razsežno-sti. Sodeč po izjavah in prvih potezah novopečenemestne'oblastije še tistih nekaj »zgodovinskihpridobi-tev«. ki jim pravimo K4, zašlo na spolzka tla, medtem

Alte-zu kulturo ~v - najširšemV pomenu~besede`mmobil .v tem trenutku še ni'mogočeprav pred-videti vsehselektivnih in se e attv v to

-g-IñčnihIn uudiovídcoprtildov;izdglk

nevno delo knjižnih.revialnih in audiovideo založb. koncertnihorganizatorjev. ñlmskih in glasbenih producentov in distributer-jev. socializacijskih. izobraževalnih.akcijskih in new age skupin.mirovnih gibanj in organizacij za zaščito človekovih pravic. kultur-nih organizacij itd.:gre nam za:

prostore za prodajo in Izposoja knj' , revij, stripov, drugih_ j _ industrijskega obrtnega

oblikovanja. ki nastajajo v okviru Metelkovelöcirancprodukcije inod drugod;

' eivüaedrmeJnrakJileimapoeitimmaminme'

konmájevojalniammoviizvojałkevdvilno“Mammajotąammmvmovljemokoli :malimili inlali ?INŽIMIPprodukcij. manjšinskihin večinakihaodaliueijskih praks. gibanj inorganizacij,Cesenapwipogledzdi.dasopotrebep0veCkot:mmm povrvin priblizno Stin'stotih ljudi ogromne. pa le pogledod .2qu na stavbne umetnosti avstroogtske velegradnje in pogledod znotraj na še ne zakljućenspekter dejavnosti in Številnostnjihovvih nosilcev pove. da gre za večkratno upravičenozahtevo. dase mestna in republika drzava. ki se razglašaza demokratično.tudi na simbolno. ne samo stavbno pravem kraju represivnegaaparata drzave Št. l. sooči s svojimi zgodovinskimi in civilizacijo-razvojmmi predpostavkami. Vztrajanje pri tej zahtevi pa pomeni'ta drugi strani tudi preizkus predpostavk in don'teta projektaMetelkova in vam; vpletenih subjektov civilne družbe samih.

Za kaj nam torej gre?Sre nam za

dovolj veliko'

vdvorano (za pnbl. till)

rbisk.) in klubski ambient (za pribl. 400 obisk). v katerih bomogočeredno izvajati določen. a dovolj širok spekter predvsem.| ne izključnorockovskih koncertnih in drugih spektakelskihprogramov v obsegu in frekvenci. ki ustrezata realnim razmeram

tem mestu. in na način. ki ustreza urbanim oblikam subjeltti'vno`ti. senzibilnosti m mtcrakcije.1e nam za

#Miško dvorano (ca. 541} obisk.) ali dve l* ca. 150

Šenič določnegaglede vojašniçv LjubljaniNF..

el."--Líł 'ľz"

LA bögšjiövt'övñlídogvarV potrditev zveznemu sekretariat:: za ljudsko obrambo

Kdaj bo prišlodo prevzema nepremičninJLA na posameznih lokaajah v Ljubljani indo gradnje n0vih za potrebe JLA na za topredvidenih lokacijah. ni mogočenapove-dati. Stvari še niso prišletako daleč. Cepravne mirujejo. Dogovor o prostorskem ureja-nju lokaCIj JLA v Ljubljani je sestavljen (otem smo le pisali). z njim pa opredeljeno.kako naj bi potekale nadaljnje aktivnosti inpo kaksnih Izhodiltih naj bi se ravnali.

Zanimalo nas je. ali je JLA napravila kakkorak naprej in morda pripravila kako po-godbo za katero vojaSnico s spiska ljubljan-skih objektov in lokacij. s katerih se jepripravljena seliti drugam.

-Nobene konkretne rešitve ni. nič do-končnegao tem` kdaj in kako. JLA bospoštovaladogovor. sklenjen s skupsčinomesta Ljubljana. Stvari so v strokovni ob-delavi in telimo si. da bi jih Cimprej rešili.-je ongvoril podpolkovnik lllja Moüov izpoveljstva ljubljanskega korpusa in dodalSe nekaj pojasnil. Pipravljajo strokovnogradivo o popolnem urejanju prostora JLAv Ljubljani. To bi lahko (za lazjo predstavo)primerjali z urbanističnim načrtom mesta.ki ga je potrdila mestna skupščina.medtemko bodo strokovno gradivo dali v potrditevzveznemu sekretanatu za ljudskoobrambo. Kajti nujna je tako uskladitev

prostorskih potreb JLA z urbanističnimidokumenti Ljubljane kot z opredelitvamirazvoja JLA. ki ga snujejo in poznajo nazvezni ravni. S tem se mora ujemati pro-storsko urejanje lokacij JLA v Ljubljani.-Šele ko bo strokovno gradivo uradno

potrjeno. se bo mogoèepogovarjali o posa-meznih lokacijah in objektih ter doloćatipogoje zanje. Povsem jasno pa je. da neka-terih ob'ektov v Ljubljani ne bomo potre-bovali. limo doseči določeno centraliu-cijo in racionalizacijo dela. Pri tolikSni raz-

pdenosti lokacij in objektov. ki so nepri-merni ali dotrajani. delo ni racionalno.- jese dodal llija Makov.

DARINKA KLADNIK

V

1

JBU/peíonvkek,z:: 9. 499 wi

N amesto.. vojašnicekulturni centerOb projektu za preureditevvojašnicena Metelkovi seje zbralo večkot štirideset'skupin - MesečnikM-zinLJUBLJANA, 24. septembra - Vojašnicana Metelkovi uliciv Ljubljani naj bi prešlav roke civilistov. Postala naj bi neke vrstecenter za razjično kulturno ter socializacijsko prakso kulturnihustvarjalcev, gibanj in organizacij, ki v Ljubljani nimajo primernihprostorov za svoje dejavnosti. Ob projektu Metelkova je izšel tudimesečnik M-zin (Metelkova magazin), v katerem se predstavlja večkot štirideset skupin in posameznikov.

Preureditev vojašniceza po-trebe alternativne kulture, novihdmžbenih gibanj, bi pomenila,da bi Ljubljana dobila dovolj ve-liko konoertno, gledališko,ples-no, kinematografsko dvorano,klubske in galerijske prostore,ateljeje, Videostudio ter prostoreza Radio Študent,za produkcij-sko delo raznih skupin, za pro-dajo in izposojo knjig, za resta-vracijo z bio hrano, bivanjskeprostore (Youth Hostel) itd. Po-budniki projekta Metelkova sose. združili v iniciativno skupinoMreža, ki pa je odprta še za vsedruge, ki ta projekt podpirajo.

'O projektu Metelkova smo sepogovarjali z Bratkom BibičemFaningerjem. enem izmed ured-nik0v M-zina, ki je dejal. da grepri projektu za srečno ujemanjedveh pobud. in sicer pobude za

demilitarizacijo Slovenije in po-bude. za ustanovitev Mreže, kinaj bi omogočilakomuniciranjemed tistim, čemur rečemo alter-nativna kultura, in širšim oko-ljem. Poudaril je, da naj bi seprogrami in dejavnosti do nekemere s'amofinancirali, vendar

pričakujejotudi razumevanjemestnih in republiškihoblasti, kinaj bi za tako kulturno dejavnostnamenile nekaj denarja.

Na zadnji strani M-zina je ob-javljen vprašalnik,s katerim selahko zainteresirani vključijov projekt Metelkova, lahko setudi osebno oglasijo na Mestnemtrgu 13 ali pa pokličejona tele-fon (061) 224-666.

'

ZDENKO MATOZ

Spetjazzovskiponedeljkiv Turistu

“'" “JW Mal-lu

“Hannu 1 \.

.ušñvá 'íą'ľł ~ “1) " QMHBMQ - Nudim/va."

.9. IX. 1990r

A'asarne v nas'tlt mest/lt. `?prejemali smo jih :Škot naravno dejstvo, kot nekaj, kar je tu že od ;nekdaj ograje/Io in zaprto pred očmi ja VIIOJ'IIZ.Kot prostor, ki za mes'čanepravzaprav ntobstajal Velike be/e /tse na urbanisttčnt/tna-črt/lt.Tu pa tam je btl mos'ki de/ prebivalstvaprisiljen vstopiti v te ograjene prostore, kersoga v to prtlsi/Ila posebej priporočenapisma

'

z navedbami groženj,kajse jim utegne zgodi-n, če se vabtlom na vojas'ke obveznosti nebodo odzvali

Vpol/ttčnemin kulturnem smislu so se Ljub-ljančaniL 'ojasnic začeliza vedati v znamenttemdogajanju, ki ga bo zgodovinapotmeno valaProces pro/i četverici.Sprehajanjaženskpredvojasntco na Metelkovi ultct tn ljudskega.ob/eganj'a Ros'ke«z danas'njega zornega kotani ogočetolmačiti samo kot proteste zoper,jarkevojasktlt oblasti proti »čemer/CI«,t večjeslo za nekaj, kar je mnogo_večodtega: ljudje so se priče/izavedati.tujosu telt_prostorov v mestu. Kaj počnejott ljudje,kt'upravljajo in nadzoruje/'o te prostore tn_zaka_j

prav na tel: lokacija/1.7 Vojas'ntceskupaj z njt-/Iovimiprebiva/ci postajajo v mestu odveč.

Projekt Metelkova je prvi kulturno politični_nemara celo bolj kuturno-druz'beniprojekt, ktga označujeorganizirano prizadevanjevečje-ga stevila organizactj, drus'tev, skupinin posa-mezniko v razno vrstntlt (alter/ku'ltur'ntlt tn 'so-cta/izacijski/t usmeritev, ki sije zadal naloga_da iz vojasnice na Mele/ko vi ulici v Ljubljantnaredi družbeni in družabnostnicenter, ne-kaks'no sredts'čein prostor, ki bo ustvarjal inizžareva/ raznovrstnost 'ljubljanske urbanekulture. Na prvi pogled se zdi, da gre samo zares'eI 'anje običajn/lt»prostorski/Iproblemov«,s katerimi se že dolga leta ukvarjajo razna

, družbenagibanja, kulturne in umetntls'ke sku-pine, slikaer gledalis'čain plesne skupine,IN/rül'lllX'l,.Škuc-Forumitd Čepravje zaprt-dobivanje prostora za tovrstne dejavnosti kis nina/em desetletjuLjubljani vtisnile neiz-LU:pečat,odloči/na razsežnostProjektaMele/ko va, pa vendarle sam projekt bLstvenopresega »zadovoljevanjezgoljprostorskt/I po-treb« in v življenjemesta vnas'a nekatere stm-bolne razsežnosu,ki jtlt velja posebej'pouda-I' III.

Projekt Mele/ko va najprej meri na dem/Yuan:-Zactjo Ljubljane in .570 ven/je nasploh.Demtlt-tarizactja vključujetudi konverztjo _vojaskt/Inis/imet); naprav, prostorov, industrijetn _nje-ni/t organizacijski/1 in /ínančnt/Ipotenctalovza civilne namene in potrebe. Simbol/taraz-sez'nost projekta je prav v tem, da bi enega odvoj'as'ktlt objektov v mestu Ljubljana dodeli/t

prav za tiste dejavnosti, ki so v pretekli/1 len/1_nosi/e težo boja proti nttlitartzact'j'idružbe._JVIpotrebno posebej poudarja/t; da je bI/“pľ0jľk'lnul'itarizactje družbe, to je organ/zanje celo-kupnega družbenegaživljenjapo vzoru voja-skega reda, s'e zadnji obup/tt poskus,da_btres/'li propad social/stičnegadruzbenega stste-ma v tej državi.

`S`eveda pa demi/itarizactja meri dlje kot samona dstrani/ev kasarn iz mesta. Ne gre za _to,4' eno vojsko, ki bo adi/a, zamenjala

druga, nas'a, slovenska, ki mora obstajati sa-mo zato, da bisamisebi in drugim dokazo valiatribute nacionalne in državnesamostojnostiin suverenosti `S`loventjakot majltna državabo lalzko obstajala - in ni nobenega dvoma,da ne bi mogla obstajati- le če se bo opr/a naustvarjalne, in ne destruktivne sile. `S`vojesa-

mostojnosti pač ne bo mogla uteme/jevati nagrožnja/tz orožjem.Primer K u vajta je več kotprepričljiv:država bo obstajala, ker so sesubjekti mednarodnega prava odločtlt,da ne

bodo dovol/lt, da »vecjariba kar tako požreman/fa ribo «. Če bi Kuvajt računal samo nalastno orožje,ne bi imel u'tkakrs'ne možnost/IZato je prizadevanje za samostojnost in sn ve-renost `flo ven/je nujno in neoaloz'ljivo po veza-na 2 mednarodnim prizadevanjem za demi/i-tarizirano območjev tem regionalnem evrop-skem prostoru. Projekt Metelkova je ntajlrenkorak tudi v tej smeri

M'egova druga pomembna simbolna razsež-nost je v tem, da 027le eno od najpomemb-

nejšihprvin alter- in subkulturnih gibanjv Ljubljani to je boj za javne prostore v me-

stu. V prvi s'tevilki MZl/VA, časopisa,ki bojavnost informira/ o Projektu Metelkova, ni-smo zastonj zaptsa/t, da je btla »zgodovinabojev zademokracijo tudi zgodovina bojev zaprostoj. 'Bojev za to, kdo in kako si bo prL'svo-jtl določeneprostore v mestu v simbol/:em insocialnempomenu; kdo jim bo vtisntl smiselin pomen«.Polittčno-ta'eolos'koin policijsko_zatiranjealterkulturne scene se v glavnem ni

dogajalo čisto neposredno kot zapiranje inprepo vedo vanje posamean ideolos'ko in po-litično spora/71 gibanj` in skupin, pač pa po-sredno s čisto tehničnimiukrepi, ki naj pri-padnike a/terscene izženejoiz prostorov, ki sojtlt »zasedli« (loka/t, trgi...) ali pa naj jimpreprečijodostope do taksntlz prostorov z raz-nimi sanitarno-te/tntčntmiprepoveani (zapi-ranje klubov, prenove loka/ov). Zgradba naKersnikovi ulici 4 je tipičnirezultat taksa/ltprizadevanj? alterkulturne iILs'tituctje, ki do-

PAVEL GANTAR A 1 BL v.: ('1"

same mestInt/jejo v njej, so skupaj: :nameniti/n loka/omK4 names'čene v enem in za potrebe ljubljan-.ske a/Ierscene neustrezne/n prostoru. Mesto jevarno pred »kvar/tim delovanjem čudn/lt ,ju-di«, zato pa protestirajo okol/ski stanovalci5` Projektom Ałete/kova nameravamo prebitinasi/no izolacijo na eni lokac/ji v mestu inustvariti nekaks'no ne/nerar/nčnopovezavo izrazličntlr točk oziroma prostorov, ki naj biomogočali izvajanje raz//čn/lt pro/'ek tov.umetnis'ktlr in kulturni/t dejavnosti in sp/o/Iustvarjanje urbane kulture.

Marsikdo, kije vpeljan v teortje o alterku/nn'iin malo manj v njene probleme, se utegne:pras'ati ali ntso snovalci Projekta Adele/kovav nasprotju s samim seboj? A li težnja,da bi sealterscena {tu pus'čamoob strani dejstvo, davst, ki so vključeniv omenjen projekt ne spa-dajo v altersceno} nekje udomačtlain nase/tla.ne pomeni tudi njenega konca. Ali ni altersce-na ~alter«prav zato, ker je ves čas v gibanju,na poti in brez doma, na robu med preži:'et-jem in zatonom - ali ni prav to tisto, kar jodela privlačno,namreč neizmerna inventiv-nost »ustvartti nekaj iz- nič«.7 7`a nekolikoromantični in idealt'zirani pogled na alterscenozanemarja nekatere oko/is'činein dejstva, medkaterimi je na prvem mestu potrebno omeni/I,da je del njene sicer razno vrstne kulturne pro -dukctje že zdavnajpresege/ ok vire /jubite/jstvain preprostega amaterizma in meri v osrcjekulturne ustvarjalnosti na Slovenskem, dosegamednarodna priznanja, nikoli pa ne bo postalnacionalna kultura v državotvornentpomenu.Odsotnost primerntlt javntlt proslorox 'pomenimanjs'e možnosti za razs'irjanje raz/ičntltestet-sktlt praks med »odjema/ce«,to je gledalce,

1 poslus'alce. Neprimerniprostorizvišujejostro-'

ske koncertov, gledaltł'ktlrin plesntlt predstav,ter omejujejo umetnts'ko in kul/urno ust: 'alja/-nost. /n končno,koliko pobud in ustvarja/ml:potencia/ov - ne samo na področjukulture

- je zatrulr prav zato, ker nimajo osnov/tiltmožnosti za začetno delovanje. Projekt Metel-kova je tudi projekt inkubator/`a za nove de-javnosti od kulture, :aaa/ampka; dejavnostido proizvodnje in poslovnosti

Tretja razsežnostProjekta Mele/ko va se nana-.s'a na urbanizem in urbano kul/uro v mestu.Uvodoma smo že ometi/lt. da vojas'ki objekti

-

predstavljajo belo liso v mest/nl: načrt/lt. A'obodo padle ograde vojas'nic, bomo mes/o braliin razumeli drugačekot doslej. Kar naenkratbomo odkrili nove poti b//z'nj/ce in prostorč-ke," dolge ograje že v H/'Ic/Icockovtlt film/lrdelujejo kot zapore prostora in mesta, na kate-rtlt prežinevarnost. 7`e/I nevarnosti in neraci-ona/nosti v organizaciji mestnega prostora sebomo znebil/I .Demrli/arizac/ja Ljubljane po-meni tua'i to, da bomo lažjeres/li mars/'katereprostorske in urban/'stične:agate, saj bomo nacentra/ml: mesta/lt povrs'ina/t :a Bežigradomin v centru mesta pridob/li nove povrs'ine zastanovanja in poslovne dejavnost/I Ales/o sebo »reorganiziralonavznoter« ne pa kot da-slej brezglavo .s'ir/lo navzven.

Zato je Projekt Mele/kol 'a družbeni,demi/ita-rizaci/skt, kulturni, politični in urbanističniprojekt. .le projekt za obnovo Ljubljane.

Iv'JL; ' '

s;J

\ C` \`

,

#www \\\\\\\\ \\&\šsw&xšsČą ' " \ `\\\\~ \\\`\\ \\

\

\ \\ \\`~ \\.\"\\ Š"\V x \šąšsm` . ` a

`

v\\\\\\x\x\x\\}\\\\̀\3\\\\\\\\\\\\\\\ \̀\\\`\\\\k`\\\\\\\\\`\\\\5\\\\\\\\\v ç_\ xxx` c "\ \èxxwxxš » \www\\~ \ \\ \w \ y \v

i

\ \\ `\

>`\ `s \'

\

\\\\\\\\\\\\\\\ą\\\\\fľ\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\`\\\\\\\\\`\\\\\\\\\\\Š\ščxxxç»» > `\

M \:»çšgą \š \šx\

,

. \

`\

`š .'\

Šè

v .` ~

\ \ \X1 Š\ \ ' w"

'

Fala:IacoZnidarJiČ

ČETRTEK. rr. OKTOBRA l990

Najprej je treba ugotoviti pravno plat zemljišč

Lastništvovojaškihobjektoviz Ljubljane

Dokumentacija bo na razpolago pn'hodn'i teden

Ker je od podpisa »dog0vorao prostorskem urejanju lokacij.JLA v Ljubljani«minilo že ne-kaj mesecev, smo povprašalialiso se zadeve že kaj premaknile.Je pripravljena kaka pogodbaza posamezne vojaškeobjekte.shema selitve vojske iz nekate-rih kasarn v središču mesta?izhodišče za sklepanje med-

sebojnih podob bo. kot pišev dogovoru. ugotovljenopravno lastništvo zemljiščinobjektov po podatkih zemljiškeknjige in cenitve objektov inzemljišč.ki jih opravi skupnakomisija. Glede na to se je delalotila posebna skupina za takoimenovano mestno lastnino. ki

jo je ustanovil izvršni svet. Tabo predložilagenezo lastništvaobjektov in zemljiščza šest lo-kacij. ki jih v središču Ljubljanezaseda JLA. Geneza lasrništvaje nujno potrebna za nadaljnjedogovarjanje. ni pa tako eno-stavno proti do nje oziroma

ugot0viti vse o lastnikih.»Razvojlastništva sega pri

nekaterih vojašnicahin drugihvojaškihobjektih v Ljubljaniv prejšnjestoletje. lastnik0v jebilo več. prenos pa ponekodopravljen z darilnimi pogod-bami.« je pojasnil arh. MarjanBeian, sekretar mestnega se-kretariata za urbanizem.

Gre za naslednje lokacije: zaMladiko ob Prešernovi. za vo-jašnicona Metelkovi. za vojaš-

nico ob Roški. vojaškeobjekteob Povšetovi (nasproti tovarnePletenina). za Dom JLA na

Trgu OF ter vojašnicoLjubeŠercerjaob Topniški.To soprvi objekti. ki jih je posebnaskupina (pod vodstvom int.Franca Ulesa) vzela »poddrob-nogled«.namerava pa izdelati

genezo lastništva še za drugevojaške lokacije in objektev Ljubljani. Bistvo je v tem. daugotovi lastništvo za območja.ki jih ima JLA zdaj in območja.na katera bi se selila. pri čemer

je treba računati tudi na vrača-nje zemljiščbivšim lastnikom.kar zadeve nekoliko oteži.

»Računamona selitev«»Podpisanidogovor še velja. le ljudje so se medtem menja-

vali. tako da so stvari malce zastale. Zdaj so spet aktualne.Globalni načrti o prostorskem urejanju obstajajo. za nekajvojašnicv Ljubljani se natančno ve. kakšna usoda jih čaka- v doglednem času jih nameravamo izprazniti. Želimo skon-centrirati svoje dejavnosti in racionalizirati delo.« je odvrnilgeneral Marijan Vidmar. načelnik štaba ljubljanskega korpusa.

Omenil je. katere od vo'ašnic bi lahko prišleprve na vrsto za'izpraznitev. O selitvi iz ercerjeve so se pogovarjali že pred'nekaj leti. ko so nastajali načni za širitev Titove ceste. zato jetudi niso več vzdrževali;le toliko. da deluje. V poštevbi prišlivojaškiobjekti na Kodeljevem. ob Ljubljanici. četudi je tamn0va pekarna. Tudi kasarna ob Roški je predvidena za po-stopno izpraznitev. ker so stavbe stare. dotrajane in nefunkci-onalne. Bolj na koncu tega seznama se pojavlja kasama na iMetelkovi. Ni pa rečeno. da bi se ne selili iz nje takoj. če bidobili v zameno nadomestne objekte. Predvideno je bilo. da se

'

bo vojska iz Metelkove selila na Dimičevo. kjer je že zgrajenihnekaj vojaškihobjektov. a je za ostale načrte zmanjkalo de-narja. Tam zdaj zeva velika jama. Tja bi lahko prenesli del

dejavnosti. lzpraznitev teh starih vojašnicje povezana z novo-'gradnjami vreditvami in v veliki meri odvisna od zainteresirane-sti mesta.

»PripravljenosLda se čimprejdogovorimo okrog tega. jev JLA velika. mi računamo na to selitev.« je še dejal generalMarijan Vidmar.

Vsa dokumentacija s popisikvadratur zemljiščin objektovin genezo lastništvaza omenje-nih šest lokacij bo na razpolagov prihodnjem tednu. Kmalu za-tem načrtujejopredstavnikiLjubljane sestanek s podpisnikidogovora iz JLA.

Stališče izvršnega svetaskupščinemesta Ljubljane je.da bi mesto moralo kar največizpraznjenih vojaškihobjektovnameniti družbenim dejavno-stim. kamor sodi tudi pobudaalternative za kasamo na Me-

telkovi (o kateri smo že poro-čali).

Vedeti pa je treba.«l je dodalarh. Marjan BeZan. »da brezsredstev ne bo šlo. tako za na-domestna zemljiščakot nado-mestne objekte. Mesto denarjanima. zato naj bi iz tega. kar bona posamezni lokaciji. nekajpovleklo. Finandranje celot-nega projekta namerava izpe-ljati iz novih dejavnosti. pri če-mer bo družbena dejavnost do-bila svoje. Vse skupaj pa terjačasrNapovedi. da se bo vojska

\s'ehla iz katere od ljubljanskihvojašnicprav kmalu. so nere-alne. Dogovori še niso tako da-leč. o posameznih objektih inpogojih JLA se še nismo menili.imamo pa že precej pripravlje-nega gradiva za te razgovore.«

DARINKA KLADle

0 selitvi se bodo pogovarjalipredstavnikipetega vojaškegaobmočjain mesta" rJe`IN|E| 'jh

Selitev vojskena obrobjeLjubljaneProjekt selitve vojašnicje mnogo več kot zgolj prostorsko VprašanjeMedo-komołepndletivohkoinvojdnieeVWl

lite. Ob tem mo Iekoiko

dogodke. kl lohko bistveno

loknajo vojnSmce Ljuba Ser-

oerja. . . Na enem od sestanka"

#minuto-w. SH 1 mestom smo nato ponovno'wwwdll sklenili. da bodo tekli pogovri

medmcstominvojxkojih.. 'opinion-'Illino- buba-'ima'1.2.0 Dublin« Makipmmn-

da.

potreb \ojske na določenemprostoru \' sedand situaCIjI jeocenjeno. da je dovolj. da sta naobmočju republike Slovenijedva korpus.: skupaj z določe-mmi 33mm`ij Te knpacrtetenaj b| zadouale u opravljanjenaloge - zaščite mtegntete Ju-

goslavije in Slovenije V sklopobrnmbe Jugoslavije In Slove-nije sodi tudi obramba In borbav mestu. Obstaja posebna \ejavojaške mInOSll. ki govono borbi v mestu. okoli mesta m

1.! mesto. TI tudi okvrmo do-

loča. koliko vojIkOV je za tonalogo potrebnih.

smo priča \ prñneruKarto-nazne tovarne Ta nas je prese-netila s selitvijo. sedaj pa ccpe-tamo. ko čakamo na odloćutevo tem. Cernu naj sluh` ta objektv prihodnje Pri Metelkow. vo-jaSniCI' mmm Tita. Ljuba Ser-

cerja pa ne gre samo za posa-mezne zgradbe To so po ob-

segu cele mestne četrti in zanjihov namen moramo vedeti

vnaprej. Edll'lO obmocje. kate-

rega rm'Oj je te doloćen. jeKodeljevo. Zaukmlo pa se jepn' denarju.

Zmo je nujno. da vzporednoz oblikounjem strategije pre-

Gaohogíimizisosaldovü:Polkovm'k Mi_ W 7

Ljubljanain “o Cr...neumnost::okusnih:ust-.srl`

lahko hećjemuobesil na stenoin gledal. Bilo je ponem ireoalno. kajti vojska in vojumceso veljale kot neka nam-m dn-nost in o teh objektih ni bilo

mogočerazmišljatikoto sestav.nem delu mestnega hvljenja

Razgovor o teh bei Ih.

torej-končno-W-o'oł.Mhmohhkhelnčne.

JAMNIKAR: lu so \ glavnem neuraan predlogi Dogo-\nr \ okviru mesta je da bodo

imele prednost druzbene dejm-nosti lkultura izobrueva-

nje ) ni da damo poudarektistim \sebinam in so bile dU-

slej upostavljene

ji::ij Taške-#vip-hribu

AKSENI'IJE :.lenrjebilo to res moje mnenje. Menilsem tudi. daje to zadnji objekt.ki naj bi ga izpraznil: Dlneslahko sam svojo szavo popra-\1m - vrstni red selitev ne bo

določal] armada temvec mestuČe bo nljpr} zgrajena Hub..za komando. bomo pa: najprejizpraznil: Metelkmo

\'IDMAR: Prolek: \letel

ko" nas je nekoliko prhe-nemt') njem smo brali \ medijih neda bi o tem prej kaj slišali Takosmo dobili vm. kot da te po

pravljnmo kmtke leto je bik)nase mnenje. da je II projektllSIlKVInjt. povsem normalnareakcua

»praši» .nezo lastništvaobjek-*tov

'

'

jišč.Kakšne so ugo-.. tovitve te skupine?

JAMNIKAR: Študijaje kon-'

Cana in lastništvoje sedaj ugo-_"tovljeno. tako da bomo ukre-: ali v skladu s temu ugotovi:»tvamL Bistvena odločitev. ki

-- šmojo dosegli v zadnjih pogo-vorih z vojsko pa je. da bo

`mesto Ljubljanatisto. ki se bo

-o omenjenih lokacijah pogovar-sšalos petim vojaškimobmoč-'

jem v Zągrebu.ne pa posa-mezna podjetja. ki so zaintere-sirana za določen objekt. Sicerpa vOjska za posamezne loka-

cije ne zahteva denarja, ampakželi. da mesto Ljubljana zago-tovi nadomestne objekte naobrobju mesta.Če je torej v študijiugotov-

ljeno, da je lastnik določenegaobjekta mesto Ljubljana. po-tem bo ta objekt po selitvi pri-padal mestu in ga ne boste po-novno kupovali?

JAMNIKAR: Do ponov-nega nakupa vsekakor ne bo

prišlo.VIDMAR: Vojska se šte-vilčno zmanjšujein želeli bi ra-cionalizirati naše bivanje in po-slovanje. Imamo veliko lokacij.ki so' neracionalne. stare ob-

jekte. katerih strošekvzdrževa-nja je ogromen. Zato že daljčasa razmišljamo.da bi se poso-dobili - že kakšnih deset letponujamo vojašnicoLjuba Šer-cerja. Še bolj pa je problemneracionalnosti postal perečposelitvi poveljstva ljubljanske ar-made v Zagreb. saj so posa-mezne vojašnicena pol prazne.Zato bi se želeli preseliti na štirilokacije: v Šentvid.ob Dimi-čevi cesti, v Polje in v kompleksvojaške bolnice v Mostah.O vseh drugih objektih se lahkodogovarjamo. Obstajali so po-samezni poskusi. da bi prodaliposamezne objekte posamez-nim delovnim organizacijam.Kasneje smo se z bivšim izvrš-nim svetom mesta Ljubljanedogovorili. naj bi bilo partnerv pogovorih mesto. šli pa naj biv kompleksno zamenjavo. Povolitvah so ti pogovn' zopet za-stali in znova so se pojavilipredlogi posameznih podjetij:Lesnina se. na primer. zanimaza lokacijo na Parmovi. SCT za

VlDMAR: Za zdaj mi no-bene vojašniceše ne moremozapustiti. saj je to nujno pove-zano z izgradnjo določenih ka-pacitet na novi lokaciji. ki pabodo vsekakor manjšeod seda-njih. Dinamika in način tegapreseljevanja pa bo potekalov skladu s pogajanji 5. voja-škegaobmočjaz mestom Ljub-ljana.

GANTAR: Tu se pojavljanek racionalni konflikt. Jasno

je. da bovojska poskušalapo-tegniti iz teh premestitev naj-več. kar se bo dalo. prav takotudi mesto. In tu bo na neki

točki upajmo možen razumenkompromis. Veseli nas. da jeprišlodo določenih premikovznotraj vojske. ki vodijok manjševanjuštevila oboro-ženih pripadnikov. Zato- v perspektivi vsak vojak manjv Ljubljani. bolje za Ljubljano- podpiramo tudi te prostorsketransformacije. Pomembno obteh selitvah pa je. da vsaj osred-nje lokacije. na katerih so sedajvojaškiobjekti. ne bodo pre-puščenineki stihiji v smislu:kdor prej pride oziroma ima večdenarja... ta pačdobi te pro- -store. Projekt preselitve vojaš-nic je mnogo več kot prostorskapremestitev. Je priložnost.dase rekonstruira podobo mesta.da se mesto zopet odpre in pre-pusti mestnemu življenju.Pritem skušamo mi iz mreže zaMetelkovo aktivno sodelovati.

ANSENTIJEVIČ: Menim.`da je racionalizacija tako za voj-skc kot za mesto enako po-membna. zato se mi zdi resčudno. da Ljubljana še vednočaka.

HREN: Vedno. ko govorimoo vojski in mestu dobimo obču-tek. da so vojaškiobjekti invojaškekapacitete nekaj. karpačje.zato kerje in tako pačje.Ali obstajajo kakšne ocene. kajvojska za svojo funkcijo. ki jov mestu opravlja - torej zaobrambo mesta - sploh potre-buje? Imam namreč občutek.da bi bilo vojsko s čisto voja-škega vidika mogoče brezškode odpraviti.ANSENTIJEVIČ: Na os-

novi posebnih kazalcev je izde-lana vojaškaocena številčnih

VELBAR: Govorimo. .dav ska že desetletje ponuja do-loč! objekte, pa ni bilo nika-kršrrwazanimanja. Kdo je to-rej kriv za to, da stvan' nisostekle? Zanima pa me tudi. kajvojs`m meni o projektu Ljub-ljar. - odprto mesto. torejo projektu Ljubljane brez voj-ske s posebnim statusom v ok-viru Združenih narodov?VUKČEVIČ:Pred približno

desetimi leti so se stvari zata-

knile predvsem zaradi denarja.Vojska je namreč imela tedajbistveno večjepotrebe. kot jih

Marko Hren

ima sedaj in bi bila nadomestnagradnja tedaj precej dražja.No.nekatere stvan' so vendarle ste-kle: mesto je torej dobilo loka-cijo za stanovanjsko gradnjov Fužinah.mi pa objekt v Šen-tvidu.

VIDMAR: V zvezi z vpraša-njem Ljubljana odprto mestopa moram reči.da o tem odločapolitika. družba.ne pa vojska.

Enako torej velja tudi za od-ločitev o projektu Slovenija- odprta dežela?

VIDMAR: Vsekakor.HVALA: Vsi mestni načrti,

ki jih imamo. registrirajomestne četrti. v katerih so vo-jašnice.kot bele lise. To sostvari. ki.jih v prostorskih pla-nih nismo smeli opredeliti. Čese bo torej vojska preselila narob mesta. je treba takoj pristo-piti k spremembi in dopolnitvinašegadolgoročnegaplana. dase nam ne bo zgodilo to. čemur

meščauja-vojaškihdejavnoproučujemov okviru srmemb in dopolnitev dolgor. .-nega plana tudi možnosti in po-goje za vključitevopuščenihob-močij v mestno tkivo. Temestne četrti naj ne bodo večbele lise. temveč naj nam

'

'i

omogočeno.da razmišlja.o njihovi usodi v prihodnje. Čepa naj to počnemo,mora biti taprostor tudi dostopen. Vojskamora biti toliko odprta. da to'dopustiVUKČEVIČ: Že najmanj

deset let usklajujemo vse naše

Peter Jamnikar

plane z razvojem mesta na vsehravneh. Vse naše prostorskekarte so uradno dostavljene ob-činam prek sekretariata za ljud-sko obrambo. Tako je bi] torejnaš plan vseskozi usklajevans planom mesta.AKSENTIJEVIČ: Vse

mestne strokovne slulžbe in ko-miteji so bili seznanjeni, o kate-n'h lokacijah se lahko pogovar-jamo. oziroma katere smo pri-pravljeni oddati. Te lokacije sosicer v planih narisane kot belelise. ampak nikomur ni biloprepovedano razmišljati.da birecimo katera od teh belih lislahko bila uporabna za tak alidrugačenobjekt. Vojska nikriva. če je vladalo stališče.dase o tem ne sme razmišljati.

GANTAR: Ne gre za to. dabi bilo prepovedano razmišljatio tem prostoru. Vsak je lahkonarisal svoje želje.fantazije. ..Toda to je bilo nekaj. kar bi

\.AAN IAK: Nujpruj Pogrçbujemo mestni plan - strategijo

estnega razvoja. To pa morabiti narejeno čim hitreje in bo-jim se. da utegne to biti zavor::

`

za relativno hitro in organizi-Arano prehajanje teh prostorov

. v civilne roke.

CVELBAR: Prelomni dan

bo torej. ko bo mesto dalo na-log Zavodu za prostorsko inurbanistično načrtovanje.najnaredi prostorske plane. Obtem, seveda. da vojska privoli.da se to naredi. S tem dnem

namreč lahko resno računamona te prostore. Potem pa jestvar investitorja in vojske in

Marijan Vidmar

investitorja in mesta. da se do-govarjajo o potrebnih sred-stvih.

AKSENTLIEer: Ševednone morem razumeti. kako to.da ne morete dobiti osnovnih

podatkov (ki jih celo že imate).kaj -je na primer v prostorihŠercerjevevojašnice.Tu vsepotrebne podatke res lahko po-sredujemo.

HVALA: Danes že in vaše-današnjenavedbe navdajajo

z optimizmom. Ko pristopamok izdelavi novega mestnega na-

črta. se torej lahko tega delalotimo drugačekot že pri gene-ralnem planu urbanističnegarazvoja Ljubljane v začetkušestdesetih let. ko je bilo trebazačrtati okvirček za liso brezopredelitve namena.

Eden od projektov, ki je bi-stveno prispeval k hitreješmupoteku pogovorov o preselitvivojašuicna obrobje je projekt

GANTAR: Naš pann ia-

alogu o Metelkovi bo tune vojska. Sicer pa pomeni pro-jekt Metelkova v nekem smislutudi vzpostavitev mreže kultur-nih in drugih dejavnosti v me-stu. ki bodo to mesto naredili

bolj življenjsko,bolj sociabilno.Zato bi bilo zelo napačno.če bivojaškestrukture gledale na tomrežo kot na ljudi. ki črtijovsakršno uniformo.

.I : Ljubljanski iz-vršni svet želi v mesto vnestineke kulturne vsebine. Z našestrani se bomo potrudili. da se

Mornir Vukčević

bodo te pobude. ki pomenijopopestritev in bogatitev mest-nega življenja.uresničile.

HREN: Naši sogovomikiv projektu Metelkova so ob-čina. mesto in republika. zatotudi nismo stopili v stik z voja-škimi starešinami. elimo pa.da bi že sedaj sodelovali v za-polnitvi teh - na pol izpraznjc-nih vojaškihobjektov. Naj sev mestu čuti. da te lokacije za-čenjajoživeti na drugačenna-čin. Prva želja.ki jo imamo je.da bi na Metelkovi pripravilinaše plenarno zasedanje. To bina ljudi nedvomno naredilo ve-lik vtis in podkrepilo dobro vo-ljo izraženo za to okroglo mizo.

Pripravila:META ROGLIČ

g`

:0.510 \ 2e. l2. temomag ::_lt : šit-7'

Ustanovitev društvaMrežna_Metelkovo'sbJUBLJ'ANA, 23. decembra

- Mscbbto. 22. decembra) jebila na Filozofski fakulteti usta-

novna skupščinadruštva Mreža'

za Metelkovo. Predsednik Dru- 'lštva je Marko Hmm-predsednik

=

izvršilnegaodbora pa' je BratkoBibič. Društvo` v katerem je večkot sede'm'deset kulturnih. druž-benih' shapin in gibanj, so usta-novili zato. da se bodo potegova-li za vSelitcv v za zdaj še vojaškeobjekte v Ljubljani in jih'napolni-li zdrugačnimivsebinami. Z. M.

Vojašnicana lahkapostanesrediščekulture

0 Če bodo skupine v društvu Mreža za Melelkovo dobilevojašnicona Metelkovi ali katero drugo. se bo uresničil senmnogih kulturnih delavcev. alternativne in etablirane kulture.družbenih skupin in gibanj. S tem bi se prenehalo odrinjanjekulture na družbeno obrobje` kagje z »relativnim uspehom«-dclala prejšnjaoblast z represijo in' zdajšnjaz določeno meroignorance. .

Pred več kot desetimi leti sta bila punk gibanje in kasnejealternativna kultura tista dejavnika. ki sta najbolj učinkovitozačela najedati ideološki monopol komunističnepartije. Niim sose kmalu pridružilanova družbena gibanja. ki jih lakratnaoblast ni znala in' hotela sprejeti medsc. Vsi oporečnikiskupajniso imeli tolikšne moči. kot glasbeno-socialno gibanje mladine.Vendar je tista mladina odrasla in prišlaje nova. Nekateri mednjimi so postali mednarodno uspešniumetnikL bolj priznaniv tujini kot v domačih logih. Nekateri so postali del zdajšnjeoblasti.

Pogosto izrinjanje alternativne scene na mestno in družbenoobrobje je na eni strani povzročilonekakšen razpad le scene. podrugi strani pa stopnjevalo prizadevanja tistih. ki so vztrajali nalastni kulturni izraznosti in življenjskihnazorih. Cel spekterljudi in skupin različnih družbenih slojev je prikrajšanv svojemustvarjanju. Na mnogih predplebiscitnih zborih so se politikipridušalina kulturo, ki (naj bi bila) je del naše slovenske duše.Ne smemo pozabiti. da je ravno alternativna kultura oziromakultura, ki prihaja iz obrobja, tisto gonilo. ki občasno poženesvežo kri etablirani kulturi po žilah in sčasoma poslane konsti-tutivni del priznane kulture.

Ljubljana ima možnost in priložnost,da si v središču mestapostavi oazo kulturnega in družbenegadogajanja in ustvarjanja.Mestne in občinske strukture sicer kažejoSimpatije do projekt;Metelkova. Vendar bodo morale storiti več kot to. saj imajtškarjein platno v svojih rokah. Šelepotem se bo lahko mesuvpisalo na evropski zemljevid kulturnih dogajanj.

ZDENKO MATOZ