aktualno vpraŠanje kranjska razglednica aktualno...
TRANSCRIPT
A K T U A L N O VPRAŠANJE
Prob lem o t r o š k i h vr tcev postaja v K r a n j u — i n n ič manj v vseh k ra j ih Gorenjske — izredno p e r e č . K r a t k o -malo, pr imanjkuje j i h i n š e tam, kjer so (v K r a n j u sta le dva), so tako obremenjeni i n prenatrpani , da je vzgoja otrok že m o č n o o t e ž k o č e n a i n nastaja v p r a š a n j e , kako u r e s n i č i t i p e d a g o š k i program, k i je predviden . To so tako-imenovane objekt ivne t e ž a v e . Vendar , tudi vzgoji tel jsko osebje zavoljo tega p r e v e č t rp i , da ne u p o š t e v a m o p r i tem š e ncravnomeren sistem nagrajevanja tega kadra .
P r i t ak i preobremenjenosti v r t cev pa so še nerednosti , k i t e ž a v e samo š e p o v e č u j e j o . Toda — a l i je m o g o č e odk l o n i t i otroka, če se je mat i sredi leta od loč i l a za s lužbo i n n i m a k o m u prepust i t i otrok? — P r a v gotovo ne!
Neka te r i otroci tudi neredno hodijo v vr tec . T u d i temu botrujejo d o l o č e n e objekt ivne t e ž a v e . Zato otrok ne more s ledi t i rednemu programu i n tako nastaja vsestranska nejevolja . Zato so sedaj s k l e n i l i v v r t c u *Tugo V i d m a r « v K r a n j u i — č e p r a v do sedaj niso ime l i podobne prakse — objav i t i razpis . S t a r š i naj b i že 14. i n 15. j un i j a vp i sa l i svoje otroke, k i b i potem vse
leto redno hod i l i v vr tec . O d tega s i obetajo v e č j e m o ž n o s t i rednega dela z otroci pa tudi v e č odgovornosti s s t rani s t a r š e v . Razen tega bodo i m e l i tako tudi m o ž n o s t od loča t i , koga bodo sprejel i s p r i č o premajhne kapacitete vr tca , kdo je bol j potreben i td .
Č e p r a v je to le droben, a nujen organizaci j sk i ukrep, ostane v p r a š a n j e v r tcev v K r a n j u i n seveda na G o r e n j skem, še kako aktualno i n terja tak o j š n j e g a ukrepanja . — K a j t i m o ž n o s t , da zaposleni s t a r š i dajo otroke v vrtec, pomeni ž iv l j en j sk i standardi A .
A K T U A L N O VPRAŠANJE
KRANJSKA RAZGLEDNICA
G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z I D E L O V N I H L J U D I Z A G O R E N J S K O
*-ETO X I . , Š T . 38 — C E N A D I N 10.— K R A N J , 19. M A J A 1958 Vintgar pri Bledu? Ne! Kanjon rek e Kokre v Kranju, kjer je urejeno vabljivo sprehajal išče
Posvet pri OLO o stanovanjski problematiki
Ekonomlčnefša gradnja stanovanj naj omogoči več ljudem
streha nad glavo
Z občnega z b o r a T r g o v i n s k e z b o r n i c e z a o k r a j K r a n j
S K R B ZA T R G O V I N O LEŽI T U D I NA L J U D S K I H O D B O R I H
V petek je b i l pri O L O posvet Predstavnikov Okrajnega in obč. Mudskih odborov, gradbenih pod-J e t i J , projektantov in drugih, k i se u ^varjajo z gradnjo stanovanj. N a Posvetu so razpravljali o usmerjanju gradnje stanovanj in o odgovornejši ter ekonomičnejš i uporab i družbenih sredstev v te namene- Občinski ljudski odbori morajo — v zvezi s predpisi — v najkrajšem času izdati tudi ustrezne odloke.
Predsednik Sveta za urbanizem P " OLO ing. Jože Kranjčič je uvo-doma nanizal problematiko doseda-° i e gradnje stanovanj, ki — iz objektivnih pa tudi subjektivnih "^rokov — n i ustrezala. Poudaril le, da je treba preiti na gradnjo *akih stanovanj, k i ustrezajo našim potrebam in zmogljivostim. Po Planu j e v prihodnjih 5 letih na Področju našega okraja 5 0 % vseh Negospodarskih investicij v naših °bčinah v znesku okrog 5 milijard dinarjev predvidenih za gradnjo stanovanj. Po dosedanji praksi b i * a ta denar zgradili okrog 2000 stanovanj v okraju, upoštevajoč
nove smernice pa b i bilo moč zgraditi celo kakih 3000 stanovanj.
O ekonomiziranju stanovanjske gradnje je podrobnejše govoril tudi direktor Zavoda za stanovanjsko izgradnjo v Kranju tov. Hujs. V debato so posegli še drugi, med njimi tudi predsednik O L O tovar iš V inko Hafner, k i jo poudaril potrebo po ekonomičnejš i in odgovornejš i uporabi družbenih sredstev v te namene. Doslej je bilo v stanovanjski gradnji precej anarhičnost i , k i je posledica objektivnih pa tudi subjektivnih pogojev. Odslej bo treba z večjo odgovornostjo graditi stanovanja takšnega tipa, k i ustrezajo našim potrebam in možnostim. Od dose-daj prevladujočega tipa polluksuz-nih, večj ih stanovanj, je treba preiti večidel na skromnejša stanovanja, da bi z uporabljenimi družbenimi sredstvi omogočili streho nad glavo čim večjemu številu ljudi. Za takšno politiko v stanovanjski gradnji so odgovorni ljudski odbori, podjetja, projektanti in vs i , k i se ukvarjajo s to nalogo. Z.
B L A G O V N I PROMET V T R G O V I I Z V O Z PORASEL Z A 3 0 % — V S Z Z A K O N O M O G O S P O D A R S K PREDSEDNIK T R G O V I N S K E ZBO
Kranj , 17. maja. Danes je imela Trgovinska zbor
nica za okraj Kranj svoj redni letni občni zbor, na katerem so mimo poročil zborničnih organov sprejeli tudi nov statut zbornice, k i ga je bilo potrebno vzkladit i z zakonom o gospodarskem združevanju. Razen tega so sprejeli tudi nov poslovnik za delo občnega zbora, poslovnik za delo čas tnega sodišča in pravilnik o voli tvah. Po razpravi, k i je bi la zelo skromna, čeprav je v trgovini precej problemov, vrednih temeljite javne razprave, so i zvo l i l i nove zbornične organe. Za predsednika zbornice
Sezona kopanja se je začela
Tako je bi lo p r e j š n j o sredo na B ledu
Radovljica za D a n
mladosti D a b i ka r najdostojneje p o č a
s t i l i D a n mlados t i je b i l p r i O b č i n s k e m odboru S Z D L v Radov l j i c i us tanovl jen poseben odbor za p r ip ravo tega dne.
P r i r ed i tve so se p r i č e l e že v č e raj i n bodo trajale ves teden ter se z a k l j u č i l e 25. maja z v e l i ko Parado mladost i .
Š t e v i l n a š p o r t n a tekmovanja v o b č i n s k e m m e r i l u obsegajo vse d i sc ip l ine od tekmovanja v mnogoboju, odbojk i , nogometu, s trel janju i n celo kegl janju p rav t ja do t ekmovan ja s sk i ro j i . Po leg teh p r i red i t ev bo na letal išču v Lescah tud i tekmovanje z l e t a l sk imi mod<ili v p o č a s t i t e v i n e v a J V L z razstavo le ta l i n s propogandnimi leti za pionir je .
Z a n i m i v e bodo tudi mokre v a je, k i j i h bodo p r i k a z a l i mlad i gasi lci .
Posebej naj o m e n i m š e nogometno tekmo, k i bo na ig r i šču v Lescah med B reprezentanco Odreda i n S D P r e š e r n o m v nedeljo dne 25. maja ob 16. u r i .
Z a z a k l j u č e k tedna bo v soboto dne 24. maja v dvoran i k i n a v R a d o v l j i c i s lavnostna akademi ja , na ka ter i se bodo pos lu š a l c e m preds tav i l i p ion i r sk i in mlad insk i pevsk i i n t a m b u r a š k i zbor i .
Vrhunec pa bo doseglo p ra znovanje Dneva mlados t i v nedeljo dne 25. maja , ko se bo ob 10. u r i dopoldne p r i č e l a pomika t i skozi Radov l j i co Parada mladosti . V tej paradi bodo sodelovale vse m n o ž i č n e organizacije, vsa podjetja i n vse ustanove te obl i n e .
N . R.
NI SE JE POVEČAL Z A 18 % — K L A D I T E V S T A T U T A ZBORNICE E M ZDRUŽEVANJU — N O V I RNICE JE T O V . A N D R E J B A B I C
je b i l izvoljen dosedanji podpredsednik tov. Andrej Babic, direktor »Delikatese« Kranj.
Blagovni promet je lansko leto narasel v primeri z letom 1956 za 18 %. Zanimivo je ugotoviti, da se je lansko leto precej povečal promet artiklov družbenega standarda: tako so pri prodaji radijskih aparatov zabeležili porast za 39 %, pri prodaji raznih elektr ičnih aparatov za gospodinjstvo za 37 % itd. Znači lno je tudi, da se je prodaja umetnih gnojil poviša la za 48 odstotkov.
VEČJI I Z V O Z K M E T I J S K I H P R I D E L K O V Z A 173 %
Večji izvoz za 30 % je treba štet i predvsem tudi kot uspeh industrije na Gorenjskem. Medtem ko je celokupen izvoz leta 1956 znašal 1.888 milijonov dinarjev, pa je lansko leto znašal 2.456 milijonov dinarjev. Najvišj i odstotek povečanja je b i l zabeležen pri kmetijskih pridelkih, in sicer od 13 milijonov na 35 milijonov din
(povečanje za 173 %), na drugem mestu je eksploatacija gozdov, kjer znaša povečanje od 7 na 17 milijonov din (povečanje za 146 odstotkov), izvoz industrije je porasel od 1.821 milijonov na 2.356 milijonov dinarjev (29 %), edino pri izvozu vodnih in drugih živali je izvoz padel za 2 odstotka v pr i merjavi z letom 1956. Vrednost uvoženega blaga znaša 331 milijonov dinarjev, od česar odpade na tekstil 41 milijonov, na tehnično blago pa 290 milijonov. V celotnem prometu vrednost uvoženega blaga sicer ni visoka, zelo pa se je s tem obogatil asortiman po-t rošnega blaga.
USPEHI V R E K O N S T R U K C I J I I N RAZŠIRITVI T R G O V I N E
Investicij je bilo lansko leto vloženih v trgovino (brez kmetijskih zadrug, proizvajalnih podjetij in občin) 76,750.000 dinarjev, od česar je odpadlo na prevozna sredstva skoraj 31 milijonov, na opremo nekaj manj kot 27 milijonov itd. V primeri z letom 1956 se je vrednost investicij povečala za 42 %. Glavni delež povečanja gre prav na račun večjega vlaganja v prevozna sredstva in opremo trgovine. Lansko leto je bilo zgrajenih 6 novih modernih lokalov, 9 lokalov je bilo rekonstruiranih, 8
(Nadaljevanje na 2. str.)
IZID ŽREBANJA P R V O M A J S K E N A G D R A D N E K R I 2 A N K E
V soboto popoldne, 17. maja, je bi lo v prostorih uredniš tva »Glasu Gorenjske« javno žrebanje »Prvomajske nagradne k r i žanke«. Nagrade bodo dobili na upravi naslednji srečni dobitn i k i :
1. nagrado 2.000 dinarjev Rozalija Kunstelj, Kranj, Prešernova 15;
2. in 3. nagrado po 1000 dinarjev Mar i ja Gabrič, Kranj , Zlato polje 7 in Bogomila Kunstelj, Kranj, Tavčar jeva 7;
4. in 5. nagrado brezplačno celoletno naročnino na »Glas Gorenjske« Janez Torkar, Zg. Gorje 43, p. Zg. Gorje in Ju lka Juvan, Vokle 8, p. Šenčur. (Rešitev kr ižanke na 5. str.)
NAS RAZGOVOR
Največ p o u d a r k a politehnični v z g o j i Po vseh krajih Gorenjske se
že skoro mesec dni pripravljajo na praznovanje Dneva mladosti. O pripravah na ta praznik smo se menili s sekretarjem Okrajnega komiteja L M S Kranj Andrejem Strnišo, k i je hkrati ti tudi tajnik okrajnega pr i pravljalnega odbora za praznovanje Dneva mladosti.
»Osnovna značilnost pri letošnjem praznovanju je, da so vse akcije s tem v zvezi prenesene na občine. Pripravljalni odbori po občinah so že sestavili , lahko rečemo, dobre programe za praznovanje Dneva mladosti. Največ poudarka dajejo povsod poli tehnični vzgoji mladine in v zvezi s tem pridobivanju novih prostorov za mladino. Prav tako so po občinah ustanovljeni koordinaci jski odbori, okrajni koordinacijski odbor pa ima nalogo organizirati poseben servis, kjer naj bi zbirali odpadno orodje in ga potem popravljali — bodisi v industrijskih šolah, pri p rakt ičnem pouku, bodisi kako drugače. To orodje bi potem služilo pionirskim odredom
za njihovo delo in b i b i l to nekakšen začetek reformirane šole.«
»Ali pripravlja v zvezi s tem organizacija Ljudske mladine še kaj posebnega?«
»Da, organizacije Ljudske mladine v počast i tev tega praznika tekmujejo med seboj po razpisu C K L M S , in sicer tekmujejo, katera organizacija bo pridobila čimveč novih članov, dalje v sprejemanju mladine v SZDL in Z K ter pionirjev v Ljudsko mladino. Dalje, kateri organizaciji bo uspelo pridobiti čimveč mladincev in mladink, predvsem iz vasi, k i se bodo udeležili mladinske akcije pri gradnji ceste »Brat-stvo-enotnost« in kateri organizaciji bo uspelo pridobiti čimveč prostorov za mladino. Organizacije v teh dneh prirejajo tudi razprave in razgovore o V I . kongresu L M J in VII . kongresu ZKJ.«
Zanimalo b i nas nekaj konkretnih akcij v zvezi s tem praznovanjem, k i so že uresničene?«
»Skoro po vseh krajih prirejajo razne kulturne in športne prireditve, jeseniška mladina je počasti la ta praznik z mladinskim festivalom itd. Na sam dan 25. maja pa bodo v vseh večjih centrih zborovanja, ku l turne prireditve, športna srečanja. Okrajne prireditve letos ne bo, t emveč bodo v okrajnem merilu samo razna športna srečanja . V sklopu praznovanja tega dneva bodo praznova l i svoj dan tudi vajenci. Zato bodo pr ipravi l i po šolah razstave, organizirali obiske po tovarnah, pohode, tekmovanja, izlete itd., kjer bodo možnosti, bo najboljše vajence sprejel tudi predsednik obč. ljudskega odbora. Okrajni komite LMS pa prav tako pripravlja posvetovanje s Svetom za šolstvo, pro-sveto in kulturo, posredovalnico za delo ter trgovinsko in obrtno zbornico, kjer bomo razpravljali o možnosti, da v šole uvedejo predmet o delavskem in družbenem upravljanju.« L j .
liiniimui
O f^iđmđi €* nm mmm Talio n K R A N J , 19, M A J A 1958
L J U D J E IM D O G O D K I
NEGOTOVOST V FRANCIJI R A J E NI
Togo, bivša nemška kolonija v A f r i k i , je že dolgo vrsto let pod francoskim skrbniš tvom. Letos, 8. septembra, po teče Franciji skrbniški mandat. Se pred potekom mandata pa je poskuša la sedanja profrancoska vlada Nicolasa Gumickega spravit i deželo v »francosko-afri-ško« skupnost.
Toda konec aprila so bile v Togu voli tve. In na teb volitvah je opozocija dobila kar dve tretjini sedežev v parlamentu. To je nedvomno visoka zmaga, k i je bila dosežena samo zato, ker je program opozicijskih strank — popolna neodvisnost dežele.
S T A R A N A V A D A . . . Konec aprila je b i l na voli tvah v Južnoafr iški unij i
spet izvoljen za predsednika Johaness Stridom — zagovornik najhujše rasne diskriminacije na svetu.
S tem v zvezi je v New Yorku Herald Tribune« napisal tole: »Johaness Stridom je b i l preden se Je začel bavit i s polit iko gojitelj nojev. Očividno je, da so ga metode te nenavadne ptice zelo prevzele. Tudi on zna zariti glavo v pesek in se ne ozira na svetovno javno mnenje. Njegova poli t ika »bele pomoči« v držav i , v kateri je Evropejcev manj kot domačinov, predstavlja žal i tev za vso zemeljsko oblo.«
Se en dokaz, da po starem ne bo šlo več dolgo.
D R U G O POT Italijanski zavod za statistiko javnega mišljenja
»Doxa« je želel s posebno anketo dognati, za katere probleme povprečni Italijani menijo, da so najbolj pereči in kaj j ih najbolj zaskrbljuje. Rezultat ankete je b i l naslednji:
Borba proti nezaposlenosti 66 */o, agrarna reforma 31 odstotkov, zmanjšanje državnih izdatkov 29 odstotkov, prometna varnost na cestah in železnici 26 odstotkov, točne določbe odnosov med cerkvijo in državo 23 % itd.
Zanimivo je, da je na prvem mestu brezposelnost oziroma strah pred njo, na drugem mestu pa — kr i minal.
Tednik »L'Esspresso« obravnava rezultate te ankete tudi v svojem komentarju s precej zagrenjenosti:
»Država, katere javno mišljenje najbolj zaskrbljuje brezposelnost in kriminal , bo morala i t i še po dolgi in težki poti, če bo hotela dohiteti ostale države Evrope.
N O V I Z A V E Z N I K Končno je eden francoskih generalov dobil — Fran-
kovo odlikovanje. P rv i francoski general in vojak na sploh, k i je doživel to čast, je general Burgund. Zasluge si je pridobil s tem, ker je pomagal Spancem v nedavnih bitkah z Marokanci . Ta general je komandant v Mauri tani j i .
Francozi so trdil i , da niso sodelovali skupno s Španci • takratnih sporih. Franco pa je zdaj potrdil resnico.
Če general Burgund ni na strani Marokancev, se temu ni čuditi . Nekdaj je b i l sicer sam v Maroku, vendar je moral kot nezaže len zapustiti Rabat, kjer je imel svoj sedež, ko se je sultan Ben Jusuf vrn i l v Maroko iz francoske deportacije.
To dejstvo je tako delovalo na generala Burgunda, da je celo oprostil Francu, ko ga je ta imel med drugo svetovno vojno kont interniranca v Mirandi .
I Z D A J A ČASOPISNO PODJBTJ1 »GOKBHJSZ! TISK« I D [REKTOR S L A V K O ffiZNK / U R B J A URHDNISKI ODBOR - O D G O V O R N I U K E D N K M I R O Z A K R A J f i B K / T E L E F O N IJtEDNaftTVA ŠTEVILKA 3*7 — T E L E F O N U P R A V B ST. 4*5 / TEKOČI RAČUN PRI K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U S1-KB-1-Z-1S6 / I Z H A J A OB P O N E DELJKIH I N P E T K I H / L E T N A NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 30 DIN
V začetku tedni ni izključeno neurje z obilnimi padavinami, sicer pa bo prevladovalo lepo in toplo vreme. V alpskem svetu utegne prit i do krajevnih neviht.
Nad Francijo se še vedno razpenja sivo nebo negotovosti. V Alžir i j i še vedno gospodarijo uporni generali z reakcionarnim, kolonia-list ičnim ozadjem, medtem ko republikanske sile iščejo najučinkovi tejšo obrambo, k i b i zavrle prodor profašist ične diktature.
V času ko je nad 50.000 oboroženih policajev in vojakov stra-žilo po ulicah Pariza, pa so v Bour-bonski palači v petek popoldne sprejeli z vel iko večino zakon o izrednem stanju v deželi . Poslanska zbornica je s 461 glasovi proti 114 dala v lad i vsa zahtevana pooblastila za omejitev svobode desničarskih prevratnih skupin. V l a da je tako dobila pravico, da vzpostavi strogo cenzuro, da izda ukaze o začasnem zapiranju javnih lokalov, gledal išč in javnih dvoran, da izda odlok o prepovedi gibanja, razglasi policijske ure, ustanovi koncentracijska taborišča i td. Skratka, Francija je malone pod obsednim stanjem.
Tako stanje Je odgovor republikanske fronte na ndar skrajne desnice. Počasi namreč prihajajo na dan načr t i za državni prevrat, k i so ga planirali ultrakoloniali-stični krogi . Po njihovih računih b i se moral udar is točasno izvršiti v Alžiriji in v Francij i . Prevratniki bi morali zasesti parlament in vladno palačo ter razglasiti vlado »narodne reši tve«. Med glavnimi pobudniki te akcije v prestolnici Je b i l Soustelle, bivši generalni guverner v Alžirij i . Vlada Pflimlina pa ga je zdaj p ravočasno posta
v i la »pod zaščito policije«, č e p r a v je nova vlada nastopila svojo dolžnost že po tem, ko Je ndar ie bi l izvršen, je vendar ukrepala naglo in odločno ter je p ravočasno prepreči la udar fašističnih skupin v samem Parizu. Njeno ukrepanje je bilo tako hitro, da desničarski prevratniki niso imeli nit i časa po-skri t i listke z navodil i , k i so j ih dobili posebej za planirani državni udar. To je b i l p rv i poraz desnice.
General De Ganile, k i naj b i na zahtevo upornih generalov prevzel vodstvo vlade »narodne rešftve« Je naglo prispel v Pariz in tam na posebej sklicani konferenci iz javi l , da je pripravljen sprejeti vodstvo republike. Toda »ugodni t renutek« je b i l zamujen, in tako so tudi njega postavili v hišni pripor, »pod zaščito policije«. To je b i l znova udarec za prevra tn i ško desnico.
Glasovanje v poslanski zbornici pa je dokončno potrdilo, da je desnica izgubila prvo rundo. Republikanska Francija je zdaj skoraj enotna proti uporni Alžiriji . Tamkajšnja generalska junta, k i jo Je zdaj prevzel general Salan, poveljnik francoske vojske v Alžiriji , vztraja sicer še vedno pri svojem fašističnem podvigu, postaja pa že ponižnejša, ker so se j i tla v sami Franciji spodmaknila izpod nog. Poskus, da b i podobne odbore »narodne reši tve«, kot so j ih ustanov i l i v Alžiriji, prenesli tudi v Francijo, doslej n i doživel uspeha. V odgovor na te poskuse pa so l ev ičarske stranke ustanovile od
bore, k i bdijo nad javno varnostjo in so trdno odločeni, da preprečijo v Franciji vsak tak prevrat, kot je b i l alžirski .
Razvoj dogodkov je že doslej pokazal, da se je enotnost republikanskih strank izredno poveča la in da so vse napredne sile Francije strnile svoje sile proti fašistični nevarnosti. Komunisti so celo ponudili predsedniku vlade Pflimlinu, da vstopijo v vlado brez kakršn ihkol i pogojev. — Skratka t akšne enotnosti francoska skupščina že ne pomni dolgo vrsto let. Če b i Pflimlinova vlada znala izkoristi t i sedanji položaj , potem b i j i morda desničarski upor celo korist i l v toliko, da b i se združile vse republikanske sile Francije in b i se dežela okrepila na znotraj tako, da b i bi la kos vsem težavam, k i se postavljajo pred vse povojne francoske vlade. Sama enotnost pa seveda še ne b i bi la dovolj, pač pa b i bilo treba tudi, da b i francoska vlada sprevidela, kje je edini izhod za Francijo v današnjem položaju. Predvsem b i se moral Pariz sprijazniti z dejstvom, da je treba zagotoviti alžirskemu narodu pravico do samoodločbe in do neodvisnosti, uradni vladni krogi b i končno morali priznati ves globoki nesmisel vojevanja v Alžiru proti svobodoljubnim težnjam tamkajšnjega prebivalstva. Le to je pot, k i b i ohranila mir v Severni A f r i k i , razčistila zapleteni položaj v Alžiriji , Franciji pa priborila notranjo trdnost in ugled v svetu.
M A R T I N T O M A Z l č
v n e d e l j o s m o z a b e l e ž i l i PRVI K R U H IZ N O V E P E K A R N E
V TRŽIČU Tržič, 18. maja. — Jutr i v pone
deljek bodo Tržičani zavžili prvi kruh iz peči nove pekarne v Tržiču, katere otvoritev je bi la dne 1. maja. Ker si tamošnji prebivalci od novega obrata precej obetajo, bo kolektiv podjetja napel vse sile, da pr ičakovanj pot rošnikov ne bo razočara l . Poslej bo pekarna nudila tudi ržen kruh, kuhane preste in vel iko izbiro drobnega peciva. In kar je na jvažne jše : pekarna obljublja, da bo kruha vedno dovolj, zlasti pa ob sobotah;! Poslej bodo v novem obratu pekl i kruh tudi za stranke. — Stari obrat bodo zaradi sanitarnih pomanjkljivosti v kratkem zaprli .
S.
T E K M O V A N J E RIBIČEV Kranj, 18. maja. — Danes do
poldne je bilo na Planini propagandno tekmovanje ribičev, k i ga je priredila r ibiška družina iz Kranja. Tekmovalci so se pomerili v dveh disciplinah: v metanju muhe na daljavo in cilj ter v metanju z obtežilnikom na daljavo in ci l j . — Najboljši v prvi disciplini je b i l Silvo Molenšek, v drugi pa Zlatko Simunac (oba iz Kranja). Zmagovalci so dobili nagrade. -an
P R A Z N I K NAJMLAJŠIH N A J E S E N I C A H
Jesenice, 18. maja. — V okviru mladinskega festivala je bilo danes dopoldne na Jesenicah tekmovanje 250 pionirjev in pionirk, k i so se pomerili v tekmovanju s skiroj i . Tekmovanje je priredila LT Jesenice, k i je tekmovalce po končanih tekmah pogostila in obdarila. U .
V T E L O V A D N E M D V O B O J U Z M A G A L I JESENIČANI
Jesenice, 17. maja. — Tu je b i l v soboto v okviru mladinskega festivala odigran telovadni dvoboj med reprezentacama Jesenic in Ljubljane. Zmagali so domačini z rezultatom 214,05:210,60. Posamezna so zasedli prva mesta Oblak 55,40 točk, Lakota (oba Jesenice) 54,75 in Kušar (Lj.) 53,45.
U . STRELSKO T E K M O V A N J E
L O V C E V Kranj, 18. maja. — Danes so se
pomerile v Kranju ekipe LD »Stor-žič« Kranj, LD Šenčur in LD Uden boršt . Rezultati: 1. LD »Storžič« 426, 2. LD Šenčur 358 in 3. LD Uden boršt 240 krogov od 750 možnih. Izven konkurence pa je dosegla ekipa občinskega strelskega odbo-
O dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnih dohodkov delavcev
V 34. številki našega lista z dne 5. maja smo v aktualnem vprašan ju pisali o p roračunskem prispevku iz osebnih dohodkov delavcev. Ne bo odveč, če še enkrat ponovimo, zakaj pravzaprav gre.
»Zakon o proračunskem prispevku iz osebnih dohodkov delavcev je v 12. členu določil, da občinski l judski odbori za posamezne gospodarske organizacije lahko predpišejo dopolnilni p roračunski prispevek, k i pa ne sme presegati 10 % rednega p ro računskega prispevka iz osebnega dohodka. Dopolnilni proračunski prispevek naj bi predstavljal močan faktor za povezavo gospodarskih organizacij v okviru komune in za razumno izravnavanje osebnih dohodkov v posameznih podjetjih. — V višini predpisanega dopolnilnega prispevka naj bi se torej odražala določena polit ika občinskega ljudskega odbora do posameznih gospodarskih organizacij. Kakor izgleda glede izrednega prispevka, bi morale tudi občine glede dopolnilnega prispevka določiti, da ga plačujejo le gospodarske organizacije, v katerih so prejemki posameznikov za določen odstotek višji od tarifnih postavk. V večini primerov pa so občine predpisale dopolnilni p roračunsk i prispevek pavša lno , in sicer v najvišjem možnem odstotku . . .«
V zvezi s tem smo povprašal i nekatere odgovorno ljudi za njihovo mnenje, žal pa smo dobili samo en odgovor. Tovariš Gustav Zadnik, načelnik tajništva za gospodarstvo pri ObLO v Kranju pravi med drugim takole: »Stvari v zvezi z omenjenim še niso popolnoma jasne. Pr ičakujemo še natančnejš ih tolmačenj . Ker je ta pravilnik izšel ravno v času, ko smo sprejemali na občini družbene plane, tedaj nismo mogli drugače , kot da smo sklenil i , da se predpiše vsem podjetjem enak prispevek — 10 % . Vendar je stvar dokaj delikatna prav zato, ker naj bi šlo to iz netto zaslužkov delavcev. Prav zato se bo možno odločiti le za dve poti: al i predpisati vsem enako višino prispevka al i pa prilagoditi prispevek posameznim podjetjem tako, da bi s tem vodil i nekakšno usmerjevalno politiko bodisi glede fluktuacije delovne sile, tarifne politike itd. Vendar bo treba o vsem tem še razpravljati na občinskih, prav tako pa tudi na okrajnih forumih in po prvem polletju sestaviti dokončne inštrumente.«
Zanimivo bi bilo slišati tudi mnenja direktorjev gorenjskih podjetij, vendar to pot nismo mogli na to vprašan je dobiti prav nobenega odgovora. Nekateri so menili, da je stvar še premalo jasna, drugi niso utegni l i , precej pa j ih je bilo na službenem potovanju.
ra Kranj 531 krogov. M e d posamezniki so zasedli prva mesta: 1. Alo jz Lakner 107 krogov, 2. Mi l an Erzenšek 101, in 3. Rajko M a l i 97 krogov od 150 možnih krogov.
-an O D B O J K A
M L A D O S T (Kranj) : PAPIRNIČAR (Vevče) 3:0 (15:10, 15:12, 15:8)
Z OBČNEGA Z B O R A T R G O V I N SKE ZBORNICE Z A O K R A J K R A N J
(Nadal jevanje s 1. strani) novih lokalov pa je še v gradnji. Razen tega so 12 lokalov, k i so doslej služili v druge namene, zopet preuredili za trgovino. — Za transport so nabavili 5 kamionov in 5 poltovornih vozi l . Zadružna poslovna zveza Kranj je zgradila v Naklem še eno skladišče za semenski krompir s kapaciteto 90 vagonov. To skladišče pa bo lahko služilo tudi drugim namenom (razstave in podobno).
Lanskoletno delo zbornice je potekalo v dokaj ž ivahnem sodelovanju zborničnih organov z organi ljudske oblasti, predvsem pa v pojasnjevanju raznih gospodarskih ukrepov in izvajanju zakonskih predpisov s področja trgovine (razdelitev dohodka, pavša l i ranju obveznosti itd.). Zbornica je ustvari la dokaj tesno sodelovanje z Okrajnim ljudskim odborom, k i je na enem svojih zasedanj sprejel načela in smernice za razvoj trgovine na Gorenjskem. S tem je dana podlaga za s tvarnejšo in konkre tnejšo obravnavo trgovine s strani občinskih ljudskih odborov.
DRU2BENO U P R A V L J A N J E V ZBORNICI
Z izidom novega zakona o gospodarskem združevanju je bilo potrebno izvršiti tudi nekatere organizacijske spremembe v okviru zbornice. Nov i zakon daje osnovo za sodelovanje v vodenju zbornice tudi predstavnikov družbenih organizacij, k i sicer niso vč lan jene v zbornici. S tem bo doseženo tesnejše sodelovanje zbornice z družbenimi organizacijami in organi oblasti, kar ho brc/, dvoma imelo za posledico plodnejšo obravnavo vseh problemov, k i se tičejo trgovine, že v okviru samih organov zbornice. Tako imajo družbeni ' organizacije1 svoje zastopnike v občnem zboru in upravnem odboru zbornice. Na današnjem občnem zboru so v upravni odbor zbornice izvol i l i 17 č lanov iz vrst delegatov podjetij, ki so včlanjena v zbornico. Razen tega pridejo v upravni odbor zbornice šo po eden predstavnik Okrajnega ljudskoga odbora Kranj, Okrajnega sindikalnega sveta, Okrajne zadružne zveze in Okrajne komunalne banke Kranj. -iv
L E T O S Z L E T S V O B O D V R A -D O V I N I
N a lanskole tn i konferenci Svobod i n prosvetnih d r u š t e v jesen i š k e o b č i n e so delegati sprejeli sklep, da bodo ob koncu vsake sezone — v p r v i h dneh j u l i j a — p r i r e j a l i izlete, na ka te r ih se bodo s r e č a v a l i k u l t u r n i de lavci , se v nevezanem pogovoru raz-govar ja l i o svojem de lu i n už i v a l i ob nastopih godb, ins t rumenta ln ih ansamblov, pevsk ih zborov i n fo lk lo rn ih skup in .
L a n i je b i l tak zlet na K o r e n skem sedlu, letos pa bo 1. j u ni ja v R a d o v i n i . - z k
MREŽA T R G O V S K I H L O K A L O V N A BLEDU SE ŠIRI
V četr tek, 15. maja, je bila nasproti Kazine na Bledu otvoritev novega lokala trgovskega podjetja »Špecerija - Delikatesa«. Trgo
vina je zelo okusno opremljena in bo nudila pot rošnikom vse vrste alkoholnih pijač in delikatesnega blaga. Poslovala bo neprekinjeno (non-stop) od 8. do 20. ure. S tem novim lokalom se je trgovska mreža delno okrepila zlasti še za. to, ker je bilo pomanjkanje tovrstnih trgovin na Bledu zelo občutno. S.
P E V S K I ZBOR »FRANCE PREŠEREN« G O S T O V A L N A B L E D U Turis t ično sezono na Bledu, k i
se je pričela preteklo nedeljo, nameravajo letos popestriti med drugim tudi z vrsto kulturnih prireditev.
Med prvimi nastopi kulturno-umetniških skupin smo v četr tek, 15. maja, zabeležili koncert mešanega pevskega zbora »France Prešeren«. Pevci in pevke iz Kranja so posredovali tamošnjemu prebivalstvu in letoviščarjem bogat program narodnih in umetnih pesmi. Naslednji nastop zbora na Bledu je določen za mesec avgust.
S.
V B O J PROTI K O L O R A D A R J U 1 Čeprav krompir še ni prodrl iz
zemlje, so zadnji topli dnevi pr ivabi l i na površ je njiv koloradskega hrošča. Nekatere njive so ga tako polne, da je čudo. Ker je dosedanja borba proti koloradskemu hrošču šepala in so jo ljudje jemali p reveč šablonsko, bo OZZ podvzela nekatere ukrepe za zatiranje tega škodlj ivca. Med drugim je OZZ nabavila dva motorna za-praši lca, da bo posredovala tam, kjer bo najbolj potrebno in učinkovito. Ze v prihodnjih dneh bodo škropili njive, na katerih je največ tega škodlj ivca in ga tako uničili še predno bi utegnil polagati jajčeca na krompir.
PIONIRSKI P R A Z N I K V LJUBN E M
Ljubno, 18. maja. — Danes je bilo tu sprejeto v pionirsko orga-zacijo 36 pionirjev. V počast i tev tega dogodka so pionirji A M D Podnart priredili dirko s skiroji . Posebnost te dirke je bi la v tem, da so morali tekmovalci upoštevati tudi prometne znake na kr i -tlicih, Znake i d Izdelali sami. Na 2 km dolgi progi so b i l i doseženi DO lednji reznltati:
1. Jane/ Lap, Posavc 2,26; 2. Marjan Markovič , Ljubno 2,49j 3. Janez Markovič 2,52; 4. Vojko K i . K " , Ljubno 2,53| 5. MitkO Mlnde-novič 2.3B. R-
K R A N J , 19. M A J A 1958 Glas G*m*mj*i& 3
99 K A M E N S P O T I K E " v i REŠETU Prav tako, kot se je pred časom
leto dni bo tega — porodila v uredništvu našega lista zamisel, da bi »Glas Gorenjske« popestrili z novo rubriko »Kamen spotike«, k i naj bi služila kot nekakšen »remont« najrazličnejših nezdravih pojavov, pomanjkljivosti in napak, so iste glave zvarile tudi zamisel, da bi »poslovanje« te rubrike ob letu pregledali in ugotovili končni uspeh. Rečeno — storjeno! In kdo Raj opravi revizijo? Čeprav sem se potuhnil, so me izbezali kot murna iz luknjice in mi naprtili dolžnost revizorja. Čemu prav meni? Bojda zato, ker sem se njega dni nekoliko razumel na knjigovodske »regelce«. Ročno sem iz-bral primerne kamne spotike, k i smo j ih objavil i med letom in se Podal na pot. — Zaupano mi nalogo sem opravil, v i dragi bralci, Pa si preberite moje »bilančno poročilo«. Da pa moje pisanje le ne bo preveč suhoparno, bom vpletel vanj nekatere obrobne dogodke, k i sem j ih zabeležil na popotovanju. Fotoreporter, k i je delil z menoj V s e prijetnosti in neprijetnosti te-S a potovanja, vam bo pa postregel z nekaj fotografijami.
N A POT! Tistikrat, ko sem se podal na
P°tr smo pisali 14. maj. Za čas odhoda me pa nikar ne vprašuj te . Uri na gimnazijskem poslopju, na katero se tako nebeško lepo vidi z okna uredniš tva , so pred nekaj dnevi zaradi nedostojnega vedenja (zaostajala je!) pobrali oba kazalca. Ker pa je prav tedaj v mojem želodcu poldan zvonilo (tudi moj želodec zaostaja!) in ker je bilo sonce precej visoko, sodim da je bilo okrog enih popoldne. Z vrtoglavo naglico sva se s fotorepor-terjem Francetom pognala proti Bledu. Vrtoglava naglica? Kakopak! Saj sva okobalila vsak svoj moped. Komaj sva pr ivi la ročici za plin, že sva se znašla v Naklem. Bila sva na prvem cilju najine Poti. Jaz v naselje onstran železniškega tira, France pa »tankat« v gostilno k Marinšku. Zgaga je reveža tako črvičila, da je vso pot pljuval kot cigan. Pri Marinšku je kanil dobiti ščepec jedilne sode.
ZAČETEK DOBER . . . Oglejmo torej, kako je bilo s
Prvim kamnom spotike — Lani, avgusta smo namreč napisali,
^ a je to novo naselje, kljub temu, da teče v neposredni bližini vod v ' soke napetosti, že dalj časa brez električne struje. In kako je da-t l e s p 0 tol ikih mesecih? Radoved-n ° s t i me je rešil možiček, k i se je jrei na soncu pred eno izmed hiš. Takole je ves zadovoljen pripovedoval.
»Elektrika pa, elektrika! Dolgo »mo čakali nanjo, za 1. maj smo j° Pa le dobili.«
Prvi iz vrste kamnov spotike ni r azočaral ! Zdaj pa poglejmo, kaj
v a s Francetom opravila, ko sva M i l a v Radovljico,
davila sva pred hotel »Grajski Vor« in poiskala odtočno cev
strešnega žleba, za katerega je P fed časom nekdo prav neokusno 2 a t a k n i l kažipot za avtobusno po-s t a J o , kot bi ne bilo drugod primernejšega prostora. Zleb sva s , , ' č r io našla, tistega prometnega Z l l J k a , k i smo ga obelodanili pred asom, pa nisva ugledala. Menda 0 'e našli zanj pr i ročnejše mesto! , p ° g n a l a sva proti kopališču. Tu-' 'amkaj sva imela neporavnane
l l | čuno . Kuhinjo kopal iške restav
racije so namreč pred časom spremenili v zanemarjeno prenočišče, kjer je domovalo nekaj delavcev tamošnje Komunale. Kuhinjo sva sicer našla, ne pa nekdanjih stanovalcev, k i so se, kot sva izvedela, že teden po objavi »kamna spotike«, izseli l i . Kuhinja bo urejena do 1. junija, ko bo otvoritev kopališča, trenutno pa služi kot shramba za barve, lake in razno orodje. — Tudi v tem primeru je kri t ika v časopisu opraviči la svoje poslanstvo.
Kaj smo ugotovili ob obletnici rubrike ,Kamen spotike"? — Pričakovanja niso
povsem razočarala N i posebno prijetno, če morajo potniki vpraševat i mimoidoče, kdaj odhaja ta ali oni avtobus.
Spomenika padl ih borcev v S t r u ž e v e m poslej promet ne bo v e č ogroža l
NE H V A L I D N E V A PRED VEČEROM!
Zdaj pa skočimo v Lesce! Tudi tod smo se pred časom spotikali...
Prvi pogled je b i l namenjen poslopju, pod čigar streho domuje poštni urad. Nekaj časa sva s Francetom strmela v poslopje, nato pa sva se kisl ih obrazov spo-
Menda je tista ženska le govorila resnico, ko je dejala, da se Leščani .pofajfajo' na »Kamen spotike«. Naša kri t ika torej tudi v primeru voznega reda, k i naj b i b i l izobešen na tej postaji, ni obrodila sadu.
Ko sem si ogledal še nekatere druge pomanjkljivosti, k i smo j ih pred časom grajali, sem ugotovil, da Leščanom ni lahko priti do živega.
BLED BREZ P I V A
Mrzlično sem vrtal po spominu in končno ugotovil, da ne poznam nobene ženske s tem imenom.
Zdaj je prišel možakar na dan s svojo skrivnostno Zofko.
»Jutri bo imela Zofka god. Boste videli , da bo poskrbela za mokroto. Še nikol i nas ni pustila na cedilu. Tej ženski verjamem . . .«
Šegavi kramljač se ni uštel v svoji vremenski napovedi. Zofija nas tudi to pot n i potegnila za nos. Bled pa je le še brez piva!
SPREHOD PO K R A N J U IN OKOLICI
Zanimivo bi bilo pogledati na Jesenice in v Zgornjesavsko dolino, pa v bohinjski kot. Tudi Selška in Poljanska dolina imata na vesti nekaj kamnov spotike, k i b i b i l i vredni pozornosti. Nič ne de — ti kraji pridejo morda kdaj drugič na vrsto. To pot pa si rajši oglejmo Kranj in bližnjo okolico.
V beležnici imam zabeleženo Struževo pri Kranju. Tamkaj sta si namreč v laseh spomenik padlim borcem in cesta, na kateri promet nevarno ogroža stebrišče, k i obkrožajo ta spominski objekt. — Morda boste dejali, češ, sami so k r iv i , kaj pa postavljajo spomenik na rob ceste. — Takole je s to stvarjo, k i smo jo ovekoveči l i v našem listu 17. januarja letos.
Na zboru volivcev je bilo namreč rečeno, da bodo cesto zaradi preostrega ovinka pri vstopu na železniški nadvoz, prestavili. Zvesti obljubi so končno cesto umakni l i dovolj daleč od spomenika, k i ga poslej promet ne bo več ogrožal.
tožba brezglavega hlastanja po gradnji, k i j i Predosljani iz kakršnihkol i razlogov niso b i l i kos. Kakšna bo usoda tega začetega dela? Zob časa je namreč zidove že pošteno nagrizel . . .
Zdaj si pa oglejmo še tisto »onega«, k i leži nedaleč od tod v Britofu in čaka na porušenje . To so namreč razvaline Celarjeve hiše, k i je nekako pred tremi leti pogorela. Pogorišče je pred kratkim odkupil tukajšnji domačin
namreč ob prah na tej cesti že spotaknili. In še nekaj je, česar ne razumem — namreč to, da na vsem odseku te ceste ni niti ene luči, k i bi nočnim potnikom drugovala po poti.
Kaj bi se pestili zavoljo ceste, ko pa stojimo pred novim, to pot zares vel ikim »kamnom spotike«, k i smo ga obelodanili lani 2. avgusta. Ze površen pogled je zadoščal : veliko dvonadstropno poslopje, k i služi tovarni »Standard« za skladišče kož, ima isto podobo kot takrat, ko smo opozorili pristojne činitelje, da bi kazalo poslopje preurediti v stanovanjsko hišo.
Pozanimal sem se v tovarni, kako da poslopja še niso adaptirali. Takole so mi obrazložili:
»Najprej smo imeli sredstva za preureditev poslopja, nismo pa imeli pristanka Uprave za ceste
Most čez K o k r o na P r i m s k o v e m v K r a n j u . — P r a v na p l o č n i k u je stal bunker, č iga r razval ine te dn i pospravljajo
Sonce je neusmiljeno pripekalo, Tudi v Britofu in Predosljah v zato tudi nič čudnega, da sva bila, Kranju ni vse v redu. Obe vasi,
V i l t > j veži je več mesecev tlonio-
delavec J o ž e Lovrek . Stano-njska stiska zares ne pozna
ša l e !
K a l v a r i j a v K r a n j u . — Prav na tem mestu je n e k o č visela
n z b i t a tabla
gledala. Stavba je prav takšna, kot je bila pred meseci: zares pravcati kamen spotike, k i ni Lescam, kot turis t ičnemu kraju v poseben okras. Pri priči sva s Francetom staknila glave in jela tuhtati, kje bi izpulila tiste božjake za apno in čopič, k i bi pričarala poslopju dostojno podobo. Morda pa nalašč odlašajo s popravilom bajte, ker upajo, da se bo zdaj-zdaj sesula, pa bodo potlej postav i l i novo. Nekaj je povsem jasno: Leščani se požvižgajo na rubriko »Kamen spotike«. Pa nikar ne mislite, da je ta ugotovitev zrasla pod mojim lasiščem. To mi je mimogrede zalučala v zobe neka
< n i . , i Takole mi je zaloputnila v usta: »Hja, kaj pa mislite, da ste! .Pofajfamo' se mi na tisti vaš »Kamen spotike«, pa na tiste .Rodice'1«
Zdajci je ženska čudno zinila, si z laktjo pokrila obraz in se spretno pognala čez cesto. Urnejša je bila od Franceta, ki jo je hotel Ujeti a i hlmski trak. In še ena zapreka! Prav takrat se je namreč zaprosil okrog vogla avtomobil in... Praočetu naravnost pod nos. Ubogi France! Še potem ni mogel pozabiti svojega neuspeha, ko sva stala pred poslopjem Kmetijske zadruge Lesce (hiša št. 121), kjer sem se zaman oziral po avtobusnem voznem redu. Pa utegnete vpraša t i : kakšno zvezo ima zadruga z voznim redom? Pravzaprav nobene, le pred zadružnim poslopjem j i ' avtobusna postaja.
ko sva prišla na Bled, žejna kot Sahara. Zavi la sva v restavracijo »Lovec« in naročila pivo.
»Nimamo!« se je glasil odgovor. »Nasvidenje!« in odpravila sva
se v drugo restavracijo. Tudi tu so naju »odžejali« z istim odgovorom: »Nimamo!« V tretjem gostišču je bila natakarica bolj zgovorna. Takole je komentirala pomanjkanje piva: »Danes je že drugi dan, da smo brez piva. Naročil i smo, pa ga niso dostavili. Pravijo, da so p ivovarniške zaloge tudi pošle. Zato ga tudi na Bledu ne boste dobili.«
»Vraga — Bled pa brez piva!« mi je ušlo.
Izza sosednje mize se je oglasil možakar. »Veste, vročina je pritisnila, pa so ljudje planili po pivu. Vso proizvodnjo, k i tako in tako ni vel ika, sproti pospravijo. No, jutri bo pa že bolje.«
»Torej, potem takem se nadejate, da bo krize s pivom jutri konec?« me je zanimalo.
»Tega ne mislim, Vendar ljudje jutri ne bodo tako žejni, kot te dni,« je važno besedoval možakar. »Oblačno bo, pa deževalo bo tudi.«
»Dajte no,« sem se uprl zgovornemu vremenarju. »Od kod pa naj pada? Poglejte, kako je jasno!«
Možakar se je zaupno nagnil naprej in pomežiknil .
»Ste pozabili na Zofko?« Ime me je spravilo v zadrego.
k i ležita tesno drugo ob drugi, imata na vesti vsaka svoj gradbeni problem. Razlika je le v tem, da bi morali v Predosljah graditi,
Franc Martinjak; razvaline namerava podreti in postaviti novo hišo.
Martinjakova mama, k i sem jo našel v hlevu pri molži krave, mi je tudi povedala, da bodo ruševine odstranjene, brž ko bodo urejene nekatere formalnosti glede lastniš tva. Ker bo nova stavba postavljena proč od ceste, bo iz-
Tak je b i l most v soteski K o k r e v K r a n j u potem, ko so i z v l e k l i tovornjak
v Britofu pa podirati. No — oglej- ginil tudi nepregledni ovinek, k i mo si oba »kamna spotike«! ga zdaj zakrivajo ruševine. No,
V Predosljah so nekako pred kar dve muhi na en muh! desetimi leti začeli graditi zadružni dom, pa niso prišli dlje kot do temeljev. Plošče že niso več uspeli zabetonirati. Gol i zidovi še vedno zevajo v beli dan kot nema ob-
1UDI S T A N O V A N J S K A STISKA — K A M E N SPOTIKE!
To pot sva se s Francetom pognala proti Čirčam in po cesti, k i vodi odtod nad tovarno »Inteks«
LRS, k i ima menda v daljši prihodnosti v načr tu preureditev ceste, k i vodi tod mimo. Zdaj je pa obratno: odobritev za adaptacijo stavbe smo dobili, nimamo pa sredstev.«
»Koliko pa bi adaptacija veljala?«
»Približno 10 do 12 milijonov dinarjev.«
Vsota res ni visoka, zlasti če pomislimo, da bi dobilo poslopje s preureditvijo štiri etaže, kjer bi našlo primerno bivališče lepo število delavcev iz podjetja, k i j im stanovanjska stiska ravno ne prizanaša.
Da ne bi podvomili v stanovanjsko stisko, so nama pokazali nekakšno vežo z neposrednim vhodom z dvorišča.
»Glejte, tu je novembra in decembra lani prenočeval naš delavec Jože Lovrek.«
KER NISO UPOŠTEVALI K A M N A SPOTIKE: NESREČA
Še posebno zanimiv pa utegne biti zadnji »kamen spotike«, k i sva ga imela s Francetom v načr tu!
Pretekli torek dopoldne je avto kranjske »Komunale« nič hudega sluteč pridrsel s Klanca na most, ki vodi čez Kokro. Nenadoma je silovito zahreščalo in preperela nosilna ploskev mosta se je na desni strani vdrla. Prednji de) tovornjaka je še dosegel breg, medtem ko je zadnji del nevarno ob-visel v zraku. Le za las je manjkalo, in avto bi zdrknil v strugo Kokre.
Čemu vam to pripovedujem' Tudi tega mostu smo se lani lotili v rubriki »Kamen spotike«. Opozarjali smo na preperelo nosilno
proti tovarni usnja »Standard«. Ko p i o s k e v , kar pa je le malo zaleglo
Skotja L o k a . — Razval ine so posprav i l i , prostor pa preuredi l i v l i čen nasad. — Zares, zelo u č i n k o v i t • •obračun«!
sva se ustavila, je France začuden bolščal vame.
»Kaj pa zijaš vame? Saj me ne vidiš prvič,« sem se obregnil.
»Vraga, tako bled si! Ti je slabo?« je branil France svoje »zijalo«.
»Ne, kje neki!« — Ta trenutek se mi je zazdelo, da je tudi rFan-ce bolj bled kot sicer.
»Šmentana stvar, pa ne da bi naju kotanjasta cesta nad »Intek-som« tako zdelala«, sem pomislil in potegnil z roko po obrazu. Dlan je bila siva. Takoj nama je bilo jasno. Kot nalašč sva na tej cesti srečala 5 al i 6 avtomobilov, k i so dvignil i tako goste oblake prahu, da sva komaj pritipala do »Standarda«. Opraševan je sva pa le preživela!
Čemu sem vr in i l ta dogodek v pitanje? — Pred časom smo s«
Opravi l i so nekaj majhnih poprav i l , k i pa bistveno niso prispevala k večji nosilnosti mosta, tako da je prišlo do nezgode, v kateri je celo nekaj ironije. Tovornjak, ki je doživel nesrečo, je last podjetja »Komunala«, Kranj, k i bi moralo poskrbeti za pravočasno popravilo mosta!
Ob koncu si pa oglejmo še »kamen spotike« ob mostu v Škofji Loki . Tu je bila včasih razvalina manjše stavbe, ki je nekoč služila za mesnico. Ruševine so pospravili , prostor pa spremenili v majhen nasad s palmo. Kako prijetna bi bila moja revizija, če bi povsod naletel na podobne korekture »kamnov spotike«.
S Francetom sva torej z rešeta-njem kamnov končala. Le majhen del sva j ih zajela. O ostalem pa presodite sami!
S. S.
4 Glas Gorenj ake K R A N J , 19. M A J A 1958
popijene ladje ponovno plovejo v kolikem V Sp l i t u , n a j v e č j i l u k i na srednjem
Jadranu , i m a svoj s e d e ž jugoslovansko podjetje, k i je po svoj i nenavadni dejavnost i znano tud i p reko meja nase domovine. To je » B r o d o s p a s « , katerega r e š e v a l n e ekipe bedijo nad varnostjo lad i j , k i plovejo po Jadranu , .medtem
Leteči moped
Tako pravijo majhnemu helikopterju »Rotocvkle«, k i so ga izdelali na Fran
ko p o t a p l j a č i i n drugi special is t i d v i gajo z morskega dna davno i n nedavno potopljene ladje.
Do konca 1945 so ekipe p r i K o m a n d i jugoslovanske vojne mornar ice (pozneje » B r o d o s p a s « dv ign i l e na p o v r š i n o 360 p l o v n i h objektov, med n j i m i 20 l ad i j , 11 remorker jev , 8 cis tern, 15 jaht, 18 vo jn ih l ad i j , 5 p l o v n i h d v i g a l i t d . V desetih l e t i h obstoja, od 1947. do 1957. leta, pa je » B r o d o s p a s « d v i g n i l i z morja 123 ladi j z nad 100 B R T . 77 lad i j sc pod vodo razreza l i , 44 pa je b i lo d v i g njenih iz r azn ih g lobin . R e š e v a l n e ekipe tega podjetja so pomagale v 35 p r imer i h okvar , a jugos lovanski indus t r i j i je podjetje dalo nad 100.000 ton starega že leza i n b a r v n i h k o v i n ,
N a j l e p š i p o t n i š k i l ad j i » K a r a d j o r -d je« i n » P r e s t o l o n a s l e d n i k Peter-« sta t ik pred napadom N e m č i j e na Jugos lavi jo nale te l i na mine v b n ž i n i Š i benika i n se hi t ro po topi l i v globino 56 metrov. Po 11 l e t i h so ekipe » B r o d o s p a s « dv ign i l e obe l ad j i i n obnovl jen i p loveta v sestavu jugoslovanske p o t n i š k e mornar ice pod i m e n i » P r o l e -t e r k a « i n » P a r t i z a n k a « . R a z e n teh ponovno plovejo mnoge druge ladje, k i j i h je d v i g n i l » B r o d o s p a s « . Ze lo pomembno v logo je ime lo to spl i tsko podjetje p r i o č i š č e v a l n i h de l ih v S u e š k e m prekopu.
D o m i s l i c e T e h n i č n a doba bo dosegla svoj v i š e k
š e l e tedaj, ko bodo robote kons t ru i ra l i roboti . — (Jean Anou i lh )
Samota je edino ogledalo, v ka terem č l o v e k opazi , da je grd i n zoprn. —
Sovjetski znanstvenik M . V . Varvarov je v članku z naslovom »Sputnik bo poletel proti luni« izjavi l , da bodo kmalu rešili problem, kako doseči mesec z raketo na pogon s kemijskim gorivom.
Medtem ko bo zapustila zemljo — piše Varvarov — s hitrostjo 40.000 km na uro, bo raketa dosegla mesec v 115 urah, potlej bo obkrožila mesec in se bodisi vrnila na zemljo al i pa padla na luno. Da je raketa dosegla c i l j , bodo ugotovili po eksploziji z močnim sijajem ali pa prek avtomatskih radijskih oddajnikov.
Varvarov meni, da povratek rakete na zemljo ni možen s sedanjimi raketami, če ne bodo krožili okrog našega planeta umetni sateliti, k i bodo delovali kot relejne postaje. »To kaže, da je treba hkrati,« piše sovjetski znanstvenik, »rešiti čim-
času je mogoče doseči posamezne planete?
coskem. Po poletu ga lahko popolnoma Veron) zložijo in peljejo z navadnim osebnim Obraz je t i h i odmev srca. - (G. avtomobilom. Pol lard)
NENAVADNA STATISTIKA •v
Življenjski prostor v svetu Število prebivalci na kvadratni km
K i t a j s k a G0 F r a m i j a 179 S S S R 9 K a n a d a 2
Monako 22.000 Holand i j a 334 Japonska 241
Velikanski ruski projekt v blaginjo človeštva
Zajezitev B e r i n g o v e
morske ožine Sovje t sk i t ehn ik i se ukvar ja jo z
u r e s n i č i t v i j o gigantskega projekta : v B e r i n g o v i m o r s k i ož in i naj se naprav i v e l i k a n s k i jez. Po t em b i l ahko toplo vodo P a c i f i k a napel ja l i v Severno L e deno morje.
Po mnenju A l e k s a n d r a M a r k i n a z A k a d e m i j e znanost i v Sovje t sk i zvez i je ta m o g o č n i n a č r t i zved l j iv . Pos le dica u r e s n i č e v a n j a tega ve l ikanskega projekta b i b i l a , da b i Severno Ledeno morje l ahko ogre l i i n k l i m a v severnih de l ih A z i j e , A m e r i k e i n Evrope b i postala znatno m i l e j š a .
M o č n a e l e k t r i č n a centrala na a tomsko energijo b i l ahko poganjala stotine v e l i k a n s k i h sesalk, k i b i spravl jale vodo iz Tihega morja v polarne vode. N a ta n a č i n b i ostal tamkaj n e k a k š e n » u m e t n i m o r s k i t ok« , kot ga poznamo v A t l a n t s k e m oceanu, k i dela v E v r o p i m i l e j š e podnebje, i n ta umetn i mor sk i tok b i k l i m o v a r k t i č n e m predelu in sosednih p o d r o č j i h znatno spremeni l .
» Z u r e s n i č i t v i j o tega p r o j e k t a « , jo nag las i l r u sk i u č e n j a k M a r k i n , »bi l ah ko o d p r a v i l i zloglasne s ibirske an t i c i k lone i n v r t i n č a s t e v ihar je . S tem b i p renehal i pogoji , k i so vz rok nastajanju v e l i k i h a r k t i č n i h ledenih z r a č n i h plas t i , k i š e danes gospodarijo nad A z i j o , Severno A m e r i k o i n Severno Evropo . P o d r o č j a , k i so danes zaradi mraza še pusta i n nerodovi tna, bi tedaj sp remeni l i v plodno zemljo, k i bi dala bogate že tve .«
Izgradnja tega ve l ikanskega jeza in s tot in sesalk b i trajala seveda precej let i n b i p o ž r l a ve l ikanske denarne vsote. N a teh s t r o š k i h b i mora le ka j pak pa r t i c ip i r a t i vse prizadete d r ž a v e oz. kont inent i .
A leksande r M a r k i n je mnenja, da bo stalno n a r a š č a n j e zameljskega prebi va ls tva p r i s i l i l o svet, da bo osvajal vedno nova i n nova p o d r o č j a za poljedelstvo in preskrbo hrane za č loveš tvo . S p r i č o tega postaja rea l izac i ja izgradnje tega ve l ikanskega jeza v B e r i n govi mor sk i ož in i z dneva v dan v e č j a nujnost. •
prej oba problema, izstrelitev rakete na luno in izdelavo umetnih satelitov, v katerih bodo živa bitja.«
Z uporabo atomske energije, nadaljuje Varvarov, pa bodo možni direktni poleti, pri čemer bodo rakete dosegle planet V e nero v 146 dneh, Mars pa v 258 dneh.
Iz New Yorka pa poročajo, da Ameri kanci, opogumljeni spričo uspeha svojega drugega satelita, močno govore o med-planetarnih poletih ljudi. Da bi pa človek dosegel druge planete, menijo Amerikanci , bo treba počakal i še dve do pet let. Werner von Braun je v Dallasu v Z D A izjavil , da bo naslednja etapa osvajanja vesolja izstrelitev satelitov, k i bodo dovolj ve l ik i , da bo v njih prostora za nekaj članov posadke. Te satelite bi bilo treba izstreliti na eliptični tir okol i zemlje, potem pa j ih brez sleherne nevarnosti spraviti nazaj na zemljo.
Ameriški general Schrieder pa je izjav i l , da so »vojnemu letalstvu zaupali nalogo, poslati č loveka v vesolje in mi« —
je poudaril general — »imamo vso potrebno opremo, sredstva in pogoje za izpolnitev te naloge.«
Številni znanstveniki trdijo, da bo človek stopil na tla Meseca že čez nekaj let in da bodo na Mesecu v manj ko v desetih letih ljudje postavili svoje prvo oporišče
Zanimivost
Stre! iz topa
To je najnovejša atrakcija nekega ameriškega cirkusa. Akrobatko izstrelijo iz velikega topa, da poleti v loku na trapec, k i v is i nekaj deset metrov visoko. Tam se ujame in izvede nekaj vratolomnih akrobacij, nato pa se spusti na razpeto mrežo pod seboj.
PRVI B A J O N E T V 17. STOLETJU Bajonet je dobil ime v 17. veku
po francoskem mestu Bajoni, v katerem je bi l prvič narejen v sedanji obl iki .
6700 J E Z I K O V Na svetu poznamo okoli 6700
različnih jezikov. Od teh jih je strokovno proučenih le okoli 2700.
N E K A J O P L A V E M K I T U Plavi kit, k i je največj i sesalec,
je lahko dolg preko 30 metrov in težak 120 ton (kot 25 slonov ali 150 volov). Kitovo srce je težko tudi do 700 kilogramov, jezik pa 4 tone. Moč kitovih mišic ]e 1700 konjskih moči, to je moč vseh motorjev dveh vel ikih ladij.
2000 LET S T A R O MESTO Pariz jt- star 2000 let. Ime je do
bil po galskem plemenu Pariziji Danes imamo v svetu 28 mest i imenom Pariz.
M I N U S 73 STOPINJ V sovjetski medkontinentalni
postaji Vostok v prostoru južnega geomagnetskega tečaja so 24. aprila zabeležili 73 stopinj pod ničlo. Tako nizke temperature niso letos zabeležili še nikjer na zemlji. Kot so sporočili iz an tark t ične opazovalnice Mirev, pade temperatura pozimi v sovjetskih antarkt ičnih postajah Komsomolskaja, Vostok in Sovjetskaja do 80 stopinj pod ničlo in še niže.
ŽRTVE KOLERE V K A L K U T I Pretekli teden so zabeležili v
Kalkut i 640 primerov kolere, med katerimi se jih je 310 končalo s smrtjo. Teden prej pa sta bila 702 primera; umrlo je 248 ljudi. Števila dokazujejo, da epidemija kuge še ne pojenjuje.
STRUP Z A INSEKTE POVZROČIL SMRT 93 OSEB
Zaradi nekega strupa za insekte je v Damasku umrlo 93 oseb. Poročilo ministrstva za zdravstvo opozarja pred uporabo tega strupa. Od več kot 100 oseb, k i so se zastrupile s tem strupom, jih je samo nekaj ostalo pri življenju.
F R A N K O W E N :
EDDIE CHAPNAN P R I P O V E D U J E
Vrnil sem se v svojo luknjo, legel na posteljo in čakal, da bi se zmračilo. Potem sem »poslovno« obiskal urad Kazina, kjer sem mimo drugega odprl in popil steklenko šampanjca — malo junaštva in norosti.
Omagal sem in moji možgani niso več delali tako hitro, kakor bi bilo treba. Morda od šampanjca; takšnega uživanja si ne bi smel privoščiti med delovnimi urami. Sklenil sem se vrniti v svojo luknjo, da bi vse to prespal. To je bila napaka — že druga — in drago sem jo plačal. Stopil sem v svojo sobo in sedel na posteljo. Iznenada so okrog dveh po polnoči vdrli vanjo policaji. »Če se ne motimo, ste vi Eddi Chapman,« mi je rekel službujoči častnik, »iri če se ne motimo, vas išče Scotland Yard.« Tokrat jih nisem mogel zmesti. Še preden sem si dodobra pomel oči, sem že imel na rokah lisice.
Odpeljali so me na policijsko postajo St. Helier. Na svojo srečo sem se pregrešil zoper zakone Jerseva in zato so bili dolžni, soditi me v Jersevu. V Angliji so me seveda želeli imeti zavoljo drugih prekrškov. Med potjo do policijske postaje sem zato razmišljal, da je najbolje, če prepričam detektive, naj me kar zase obdrže.
Sodna obravnava v Jersevu je bila zanimiva. Ves sodni zbor je vstal, da bi zmolil očenaš v francoščini: Notre pere qui etes aux cieux« itd. Na otokih v Rokavskem pre livu ni dovoljeno, da bi se sami zagovarjali in obvezno morate imeti advokata. Državni tožilec ima glavno besedo. Ta nažene svojim mlajšim in šibkejšim nasprotnikom
strah v kosti. On vodi sodni postopek in zahteva kazni. Naložili so mi dve leti. To je najvišja kazen, ki je
možna v zaporih Jerseva.
IV. poglavje
POGLED SKOZI REŠETKE
Kaznilnica v Jersevu je staromodna; šele pred dvajsetimi leti so ukinili ječe in kar sodi zraven. Zapor je majhen, celic je samo za 60 kaznjencev, toda kaznilnica ni nikoli zasedena. Zgradbe so iz granita, in če jih gledaš od zunaj so videti zelo mogočne. Pozimi pa tiste, ki sede v njej, vražje zebe.
Osebje kaznilnice je štelo kak ducat čuvajev, enega poveljnika le-teh in upravitelja. Izvečine je bilo več osebja kot kaznjencev. Upravne posle je vodil kaznilniški urad, v katerem je delalo pet ljudi. Vera je bila v rokah kaplana, ki mu je pomagal organist. Ko sem bil tam, niso kaznjenci počeli nič drugega kot tolkli kamen, kar je posel z omejeno privlačnostjo. Dali so mi kladivce in moral sem drobiti velike kose kamna na koščke. Te so kasneje uporabljali za poslopja v Jersevu. Nobenih duhovnih vaj nismo imeli in molčečnost je bila pravilo.
Moji tovariši v kaznilnici so bili malone vsi obsojeni na manjše kazni. Bili so to irski kopači krompirja ali prebivalci iz Jerseva, kaznovani zavoljo pijanosti ali pretepanja svojih žen. Slednje razvedrilo je bilo, kot je vse kazalo, na otoku zelo priljubljeno.
Ko sem bil tam, so se nekateri domačini vrnili v zapor že desetič, dvanajstič in celo šestnajstič. Toda samo za nekaj dni ali največ za en mesec. Na splošno je bilo puščobno. Branje je bilo zame edino razvedrilo. V knjižnici je bilo okrog 200 knjig, In še preden sem odsedel pol svoje kazni, sem jih že vse prebral. V tej zbirki sta bila
tudi eden ali dva drayulja, tako na primer Tennvsonove pesmi; mnoge izmed njih sem se naučil na izust. Močan vtis je napravila name »Svetovna zgodovina« izpod peresa H. G. VVellsa. Zdel se mi je izredno simpatičen, ker je zagovarjal Darvvina in obsojal slepoto duhovščine.
Po treh mesecih, prebitih v kaznilnici, sem se odločil za pobeg. Ker je bila moja kazen za Jersev dolgoročna, se je moje delo spremenilo. Poslej je bila moja naloga paziti in čistiti pisarno. Nekega dne sem, ko sem čistil vrtno stezico, našel star letalski vozni red. Ko sem g a
proučil, sem izračunal, da bi lahko čez dve uri neovirano ujel v Anglijo namenjeno letalo. Za svoj dan sem izbral sredo. Na ta dan je vzletelo ustrezno letalo, mim° tega pa je bil tedaj kaznilniški upravnik prost — kar je bila važna podrobnost v mojem načrtu.
Moja dolžnost je tudi bila obiskovati upraviteljevo hišo. Upravnik je bil s svojo ženo in vso družino včasih po cele dneve zdoma. Stražar mi je odredil delo. Zatem je sedel in kadil ali pil čaj ter se kdaj pa kdaj ozrl name-Tisto sredo popoldne je dremal. Zmuznil sem se mimo njega v hišo. Že prej sem opazil, da je upraviteljev sin, fant osemnajstih let, moje postave. Šel sem v spalnic0
in si izbral obleko, ki je ležala na postelji. Preoblekel sem se. Nato sem odšel v upraviteljevo delovno sobo in vze' za trinajst funtov drobiža, ki je ležal v njegovi nezaklenjeni miznici. In nato sem splezal na streho.
Tam so me opazile bolniške sestre v sosednji bolnišnici-Začudeno so me gledale in kazale s prstom name. Iz žepa sem izvlekel kos vrvice in začel meriti opeko, da bi me imele za krovca. Ko so se oddaljile, sem zlezel po odtočni cevi na dvorišče. Stopil sem v najbližjo telefonsko govorilnico in telefoniral uradu za letalski promet, naj mi rezervirajo mesto v letalu, ki gre ob 3.30. »Oprostite,« s ° mi odgovorili, »letalo je vzletelo ob 3.10. Bržčas ste imeh v rokah stari vozni red. Škoda. Letalo je bilo malone prazno.«
. K R A N J , 19. M A J A 1958 Glas G«*renj*ne 5
Prvi pionirski hišni svet na Gorenjskem
. . M A L I O G L A S !
Potrebujem večjo količino lesenih okvirjev za posteljne mreže. Mlakar V i l k o , izdelovalnica posteljnih mrež, Kranj, Jezersko 6.
893 Gospodinjsko pomočnico z zna
njem kuhe sprejmem takoj. — Plača dobra. — Levičnik Ivan, zlatar, Huje 39, Kranj. 843
2-sobno stanovanje v Kopru zamenjam za enako v Kranju. Naslov v upravi lista. 826
Trgovina »Koloniale« Kranj, Prešernova št. 1 sprejme takoj al i po dogovoru trgovsko pomočnico Špecerijske stroke. 851
Prodam popolnoma novo, nerabljeno kuhinjsko pohiš tvo . Naslov • oglasnem oddelku. 862
Prodam dobro ohranjeno dvose-dežno motorno kolo N S U al i zamenjam za moped. — Stražišče 73, Kranj. 863
RADIO L J U B L J A N A
Poročila poslušaj te vsak delavnik ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 ur i ter radijski dnevnik «b 19.30 uri ob nedeljah pa ob '•05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
PONEDELJEK, 19. M A J A 8.05 Orkestralna matineja '•00 Radijski roman — Vladimir
Babula: Planet treh sonc — IX.
9.45 Igra kvintet Jožeta Kampiča 10.10 Dopoldanski koncert komor
ne glasbe 11.05 Radijska šola za srednjo
stopnjo — Zvonko Bajsič: Rdeče kolo (zgodba brez konca)
12.00 Tr i rapsodije 12.30 Za kmečke žene : Kako
spravljamo zimsko obleko 14.05 Radijska šola za višjo stop-
• njo: Uklenjeni orkan 15.40 Listi iz domače knj iževnost i
— Čedo Priča: Nekoga moraš imeti rad
16.00 Portreti jugoslovanskih opernih pevcev: altistka Mari jana Radev
17.10 Popevka tega tedna 17-15 Srečno vožnjo (šoferjem na
poti) 18.00 Družinski pogovori 20-00 Simfonični koncert orkestra
Slovenske filharmonije 22.15 Les Brown v Harlemu (Po
snetki z javnega koncerta)
8.05 8.35
9.30
10.30 11.00
U.30 12.00
12.30
13.15
13.40
14.20
15.40
16.00 17.10 18.00 '8.45 20.30
22.15
8.05 9.00
9.45 H.35
12.05 12.30
13.15
14.05
'6.00 17.K) 18.00
TOREK, 20. M A J A Naši zbori pojo Danilo Bučar: Belokranjske pisanice Slavni pevci in vrtituozi vam pojo in igrajo Od popevke do popevke Lucijan Mari ja Šker janc: III. simfonija Za dom in žene Pisano zaporedje slovenskih narodnih in domačih viž Kmetijski nasveti — ing. Slavica Šinkovec: Zeleno gnojenje v vinogradih Ritmi Latinske Amerike (Poje trio Los Paraguavos) Pester spored opernih melo-dij Za otroke — France Bevk: Deček s petelinjim peresom Potopisi in spomini — Pierre Clostermann: Lovci nad Renom Za ljubitelje in poznavalec Glasbena čajanka Športni tednik Domače aktualnosti Radijska igra — Dieter Wellershof: Tajnica Za prijatelje jazza
SREDA, 22. M A J A Pisana paleta Prof. dr. Mi rko Rupel: Jezikovni pogovori. Pet pevcev — pet popevk Radijska šola za višjo stopnjo: Uklenjeni orkan M a l i solistični koncert Kmetijski nasveti — ing. Marjan Munda: Izločajmo s 'abe nesnice Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov Radijska šola /a srednjo stopnjo: Zvonko Bajsič: Rdeče kolo Koncert po željah Sestanek ob petih Kulturni pregled
VEČ SNAŽILK sprejme Srednja tehn. tekstilna šola Kranj, Primsko-vo. Javijo naj se le zdrave, poštene, marljive ženske srednjih let, k i so pripravljene prijeti za vsako delo, v sredo 21. t. m. ob 6. uri zjutraj v šolski pisarni, II. nadstropje nove stavbe. 860
Prodam »Singer« šivalni stroj. -Polajnar, Savska 20 a, Kranj. 864
Motorno kolo N S U 500 cem s prikolico al i brez, dobro ohranjeno, prodam. Habjan Stane, K o k r i -ca 138, Kranj. 865
Iščem službo v Kranju kot knj i -govodkinja. Naslov v oglasnem oddelku. 866
Dam hrano in stanovanje dvema dekletoma, k i bi po službi pomagali na kmetiji. — Kimovec Franc, Zalog 38, Cerklje. 867
Iščem mizarskega pomočnika in vajenca. — Erzar Janez, mizar, Zg. Brniki 4. 868
Potrebujem dekle za pomoč v gospodinjstvu in varstvo otroka. Naslov v »Delikatesi« pri Zakot-nikovi . 869
Stanovanje dobi dekle, k i b i pomagala v gospodinjstvu. V po-
18.30 »Glasba narodov sveta«: Narodne pesmi litovske manjšine v Amer ik i .
18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanj ih .
20.00 Friedrich Flotow: Marta, opera v 4 dejanjih
22.15 »Glasba iz studia 14«
ČETRTEK, 22. M A J A 8.05 »Slovenski utrinki« 9.00 Odprimo glasbeni atlas
11.00 Orkestralni odlomki iz oper in baletov
11.30 Cicibanom — dober dan! 12.30 Kmetijski nasveti — ing.
Vlasta Stergar: Najpogojstej-še bolezni žita
12.40 Slovenske narodni pojeta Janez Lipušček in Mar i ja Bitenc
13.40 Popularne orkestralne melodije
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike
15.40 Humoreska tega tedna — Arkadi j Ave rčenko : Lakasti čevlji
16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji
17.30 Naša gostja . . . 18.00 Radijska univerza — Jože
Fr iedl : Upor 97. pešpolka v Radgoni
18.45 Če t r tkova reportaža 19.50 Tedenski notranje-poli t ični
pregled 20.05 Javni če t r tkov večer doma
čih pesmi in napevov 21.00 Matej Bor: Sel je popotnik
skozi atomski vek 22.15 »Po svetu jazza« — pianist
Erroll Garner
š tev pride delavka, k i dela na 2 izmeni. Zglasite se od 4. do 6. ure popoldan. Naslov v oglasnem oddelku. 870
Iščem enosobno afi dvosobno stanovanje s prit iklinami na Bledu a l i bližnji okol ici pod šifro »Visoka nagrada«.
Od Medvod do Praš sem izgubil denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, naj vrne samo dokumente na naslov v osebni izkaznici,- denar pa lahko obdrži.
RAZPIS N a podlagi 33. in 37. čl. Zakona
o javnih uslužbencih R A Z P I S N A K O M I S I J A O K R A J N E G A Z A V O D A Z A S O C I A L N O Z A V A R O V A N J E K R A N J — RAZPISUJE II. N A T E ČAJ za 1 prosto delovno mesto — pokojninski referent — pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju. Pogoj: popolna srednja šola in praksa v pokojninski službi. Kandidat mo*a obvezno izpolnjevati pogoje po 31. čl. Zakona o javnih uslužbencih. Ponudbe poslati v roku 15 dni od dneva objave. Temeljna in položajna plača po predpisih Zakona o javnih uslužbencih. Prošnje kolkovat i z 30 din državne in občinska taksa.
V ponedeljek so imeli pionirji iz poslopja Pokojninskega zavoda v Kranju poseben praznik. — Okrasi l i so dvorišče, sestavili kandidatno listo in izvo l i l i svoj pionirski hišni svet, al i kot ga oni imenujejo — mladi hišni svet. Za predsednika sveta so izvo l i l i malega Janeza Pogačnika, za tajnico Aljošo Baldermanovo in za blagajnika Vladimira Pirca; vs i člani h išnega sveta so stari od 10 do 12 let.
M l a d i pionirji imajo toliko volje in veselja do dela, v njihovih srcih je toliko navdušenja In tudi ponos, da je težko povedati. Zatrjujejo, da to ni samo trenutno navdušenje . »Skrbeli bomo za red in čistočo, urejevali dvorišče, stopnišče, pa tudi sklepal i in predlagali. Radi b i imeli asfaltno dvorišče in še in še . Treba pa bo delati, sicer nas bodo še pred enim letom, ko poteče naša mandatna doba, zamenjali,« pravijo mladi člani h išnega sveta. Tega se zelo bojijo. Starši so zadovoljni z otroki kot že dolgo ne, saj j im delajo tako mnogo manj skrbi. V prostem času za razvedrilo delajo, se tako učijo in tako bodo znali ceniti tudi delo starejš ih. Pa še nekaj. Tem mladim ljudem prav gotovo n iko l i ne bo tuje delavsko in družbeno upravljanje, saj že danes vedo, kaj je vloga organov družbenega upravljanja in s tem v zvezi njihova naloga in dolžnost do ljudi, k i so j ih izvo l i l i . L j .
O B J A V A
ventarja ter razna sobna in ku hinjska oprema.
Razprodaja se pr ične ob 8. uri zjutraj pri Kmetijskem posestvu
Komunalno podjetje Vodovod Podvin. Kranj obvešča prebivalstvo na področju vodovodnega omrežja o O B R T N A Z B O R N I C A O K R A J A naslednjem: K R A N J obvešča vse one obrtne
Zaradi nas topajočega sušnega pomočnike , k i nameravajo polaga-obdobja bo potrebno varčevanje , t i izpit za obrtnega mojstra, da oz. racionalna izraba razpoložlji- priredi v juniju dvodnevni semi-vih vodnih količin. — Da zagotovi- nar iz teoret ičnega dela mojstr-mo enakomerno porazdelitev, bo- skega izpita. Prijave je poslati mo na določenih področjih zapi- pismeno do 31. maja. rali vodo od 22. do 5. ure.
poljskega orodja in drobnega in- R A D O V L J I C A , 20. i n 21. maja f rancoski f i l m » N E P O M E M B N I L J U D J E « . V ponedeljek ob 20. u r i . V torek ob 18. i n 20. ur i .
S O R A « Š K O F J A L O K A , od 20.
Sah Šahovski moštveni brzoturnir v počas t i tev Dneva mladosti
MOŠTVO O L O K R A N J SPET NAJBOLJŠE
Prisiljeni smo in strogo prepovedujemo uporabo vode v tele namene: 1. Škropljenje cest in vrtov. 2. Uporaba za izredne potrebe in
dustrije.
GLEDALIŠČE „
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE K R A N J
V K R A N J u U Na kranjskem živilskem trgu
smo v petek zabeležili naslednje cene: ajdova moka 70, koruzna moka, koruzni zdrob in koruza ter proso 40, kaša 70 do 80, ješprenj in fižol 70, krma za kokoši 30 do 40, oves 25, šalotka 40 do 50, če-bulček 280, orehi 90, krhl j i 40 do
V P I S V I. L E T N I K E K O N O M - ur i : »BALETNI VEČER«. Gostuje
8.05 9.00
9.40 10.10
11.30 12.00
12.30
13.15 14.05
15.40
16.00 18.00 18.30
18.45 20.15
21.15
PETEK, 23. M A J A Glasbeni album Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh sonc X . nadaljevanje Havajski zvoki Dopoldanski spored solističnih skladb
Za dom in žene Živalske slike iz glasbenega sveta Kmetijski nasveti — ing. Matko Žemljic: Kako dosežemo velik in zanesljiv pridelek sladkorne pese Od arije do arije Radijska šola za nižjo stopnjo: Bilo je takrat . . . Iz svetovne književnost i — Henry Kuttner: Nikar ne glej Koncert ob štirih Iz naših kolektivov Umetne in narodne pesmi poje mešani zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja Turis t ična oddaja Tedenski zunanje-poli t ični pregled Oddaja o morju in pomorščakih
S K E S R E D N J E S O L E V K R A N J U
Spre jemni i zp i t i za vpis v I. le tn ik bodo od 5. do 8. j u n i j a 1958.
Spre jemni izpi t l ahko o p r a v i jo d i j a k i i n di jakinje , k i so u s p e š n o dovrš i l i 4. razred n iž je g imnazi je a l i popolno osemletko i z : s lovenskega jez ika , tujega jez ika i n matematike.
P r o š n j i za polaganje sprejemnega izp i ta je treba p r i lož i t i zadnje šo l sko s p r i č e v a l o , rojs tni l is t i n 50 d i n za koleke .
P r o š n j e sprejema ravnate l j stvo do v k l j u č n o 3. jun i j a 1958. P r i č e t e k izpi ta bo 5. jun i j a 1958 ob 7. u r i zjutraj po razporedu, k i bo ob jav l jen na oglasni desk i .
Ravnatel js tvo
OBVESTILO Sladkorno bolne (diabetike) ob
veščamo, da namerava pekarna
do 22. maja s lovenski f i l m » N E Č A K A J N A M A J « .
V četr tek popoldne je bilo v prostorih Restavracije Kranj nadvse ž ivahno. Občinski sindikalni svet je tudi letos z uspehom priredil tradicionalni moštveni šahovski turnir v počast i tev Dneva mladosti za prehodni pokal obč. komiteja L M S Kranj. Za šahovskimi deskami se je borilo 20 štiričlanskih ekip in kdo bo zmagovalec, je ostalo nejasno prav do zadnje partije. Kljub tolikšni udeležbi, k i je vsekakor zadovoljiva, pa lahko upravičeno grajamo, da
P°nld! S K H 1 9 ^ 9 5 8 ; S m ?er;,SOlait6° 1° 12,°*krr- « s i n d l k a l n e Podružnice kot so v ostuje P i r i o d o 12, redkev 30, rdeče ko- T i s k a n - n i i I n t e k s u < S a v i in še ne-Izven, renje 100, navadno korenje 15 do fcaterih v e č j i h p o d j e t j i h n i s o u d e .
20, čebula 80 do 120, kislo zelje ] e ž i , e t e g a \ u r n i r j a . Vsekakor bi 35 do 40, zelje v glavah in radič 80 din kg ; regrat in špinača 20, solata berivka 20 do 25 din meri
co c a ; peterši l j 10 din šopek, česen 21. maja amer. f i l m » P R O T I 5 d o 8 d i n k o m - koleraba 10 do P R I Č A M « . V s a k dan ob 18. i n 1 5 d m k o m - P o r 5 d o 1° d i n k o m „ 20.15 u r i . 22. maja sovjetski s k u t a 9 0 d o 1 0 0 > surovo maslo 480 ba rvn i f i l m » S K R I V N O S T d i n a r J e v kilogram, mleko 30, sme- p o h v a l i t i »Gorenjsko oblačilnico«. D V E H O C E A N O V « ob 18. i n t a n a 2 5 0 d i n h t e r i J a i c a i e d o 17 20.15 u r i . d m k o m - k o k ° š i 400 do 500 din
» P A R T I Z A N « K R A N J , 19. i n 20. k o m a d - z a J c i 150 do 200 din kom. maja sovj . barv. f i l m » S K R I V - m»*^imim»mm>mm*mim*mimtm N O S T D V E H O C E A N O V « . 21. N A S N A R O Č N I K P R E J E L Z A -i n 22. maja amer. barv. v i s ta - V A R O V A L N I N O v i s i on f i l m » G O R A « . Predsta- z a v o d
DPD »Svoboda« Kranj.
» S T O R Z l C « , K R A N J , od 19.
bila dolžnost vseh sindikalnih podružnic, da se udeleže prireditev, k i so pred vsem namenjena njim in zato sploh ni izgovora. To zlasti še, ker za takšne prireditve n i so potrebna n ikakršna denarna sredstva. Nasprotno pa moramo
»Roleto« in kranjske gasilce, pa tudi »Svobodo« iz Šenčurja, k i so poslala na turnir svoja moštva in pokazala zanj veliko zanimanje.
Moštva so bila v predtekmova-nju razdeljena v štiri skupine, iz vsake skupine pa sta se prv i dve plasirali v finalno tekmovanje, kjer so posamezpa moštva dosegla
D r ž a v n i zavarova ln i ve vsak dan ob 20. u r i .
- S V O B O D A « S T R A Ž I Š Č E , 21. P « " * " " ! " ™ Radov l j i c a , nas je maja sovj. barv. f i l m » S K R I V - obvest i l , da je nakaza l t o v a r i š u naslednje rezultate: O L O Kranj N O S T D V E H O C E A N O V « . Janezu F l o r j a n č i č u i z R e č i c e 59, 21,5 to$ke, »Svoboda« Stražišče 21,
• R A D I O « J E S E N I C E , M - i n 20. »Iskra«* I 20, I. drž. gimnazija Kranj maja a m e r i š k i f i l m » D O B R A * 14,5, »Iskra« II 11,5, Planika Z E M L J A « . O d 21. do 23. maja skodmo za 20 %trajno i n v a l i d - K r a n j n > G u m a r s k a š o l a K r a n j 1 0
i t a l i j ansk i f i l m » A L I S M O nost. i n Pleskarska šola Kranj 2,5 točke. L J U D J E A L I K A P L A R J I « . Vse n a r o č n i k e » G l a s a Goren j - Moštvo O L O Kranj je s tem ob-
»Delikatesa« peči poseben dietični - P L A V Ž « J E S E N I C E , 19. i n 20. s k e < < o p o z a r j a m o > d a s o z a v a r o _ držalo tudi to leto prehodni pokal, kruh, ako b i se bolni v zadostnem številu priglasil i . Interesenti za
maja a m e r i š k i ba rvn i f i l m - Z G O D B A O G L E N N U M I L - v a n i - č e i m » J o v p l a č a n o m e s e č n o k i ga je osvojilo že lani.
ni »Delikatese«! dietični kruh, Javite se pri pekar- L E R J U « . Od 21. do 23. maja n a r o č n i n o (50 dinarjev) vnap re j :
za p r imer smrtne nezgode za 20.000 dinar jev;
za p r imer trajne nesposobnosti za delo za 40.000 dinarjev.
I-aBo
R A Z P R O D A J A
a m e r i š k i f i l m » D O B R A Z E M L J A « .
Ž I R O V N I C A , 21. maja a m e r i š k i f i l m » D O B R A Z E M L J A « . Zaradi združi tve Kmetijskih po
sestev Podvin - Poljče Obč. L O D O V J E M O J S T R A N A , 21. maja Radovljica bo dne 26. maja 1958 amer. ba rvn i f i l m » Z G O D B A razprodaja poljedelskih strojev O G L E N U M I L L E R J U « . kakor: vsedeli (filfageret) vprežna B L E D , 19. maja amer. b a r v n i kosilnica, kultivatorji, razne bra- g lasbeni f i l m » N O C O J B O M O ne, plugi, okopalniki, sejalnica, elektromotorji, gnojne črpalke, slamoreznice, in slično. Nadalje razni poljski vozovi in vseh vrst
P R A V I L N A R E Š I T E V P R V O M A J S K E N A G R A D N E
22. maja K R I Ž A N K E amer. f i l m drama » O N K R A J V o d o r a v n o : T i skan ina , to V G O Z D U « . Predstave vsak v o r i m , i zenač i t i , epilog, re, s in dan ob 18. i n 20.30 u r i .
S O B O T A , 24. M A J A 8.35 Mladina poje.
10.10 Simfonični koncert 12.00 Opoldanski operni spored 12.30 Kmetijski nasveti — ing.
Lado Simončič: Drva za kurjavo
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike
15.40 S knjižnega trga !().()() Glasbene uganke 18.00 Okno v svet: Vojak Z N
piše 18.45 Prof. dr. Mi rko Rupel: Jezi
kovni pogovori 20.00 »Otroci — Titu« 22.15 Oddaja za naše izseljence
RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve Obč. L O Cerklje na pod
lagi 33. in 164. člena zakona o javnih uslužbencih r a z p i s u j e
naslednja delovna mesta v upravi Obč. L O Cerklje na Gorenjskem: 1. Referenta za gospodarstvo in komunalne zadeve — višja
ali srednja strokovna izobrazba s 5 let prakse. 2. Šefa Uprave za dohodke — srednja strokovna izobrazba s
5 let prakse v finančni stroki. 3. Davčnega izterjevalca — nižja strokovna izobrazba z 2 leti
prakse. 4. Administrativno moč — nižja strokovna izobrazba z admi
nistrativno šolo in nekaj prakse, al i z 2 leti prakse in znanjem strojepisja. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, dokazilom o
strokovnosti in življenjepisom je dostaviti najkasneje do 5. junija 1958 na Tajništvo Občinskega LO Cerklje na Gorenjskem.
Komisija za us lužbenske zadeve
25. M A J A BRZOPTOTEZNO P R V E N S T V O P O S A M E Z N I K O V
G O R E N J S K E
Šahovsko druš tvo iz Kranja bo priredilo v počast i tev Dneva mladosti 25. maja ob 8. ur i v prostorih menze »Iskre« (Restavracija Kranj) šahovsko brzopotezno prvenstvo posameznikov Gorenjske. Turnirja se lahko udeleže vs i šahisti vseh kategorij z Gorenjske, k i so člani druš tev al i sekcij, včlanjenih pri Okrajni šahovski zvezi
Radov l j i ca , Irak, avla , že , k iha , vneta, gazolin, natakar, lev, rep, ere, asi , air , zor, prakse, asi , ču t , S T Š , tu r i , Neapel j , no, jer, apel , K r a n i ' S a h i s t i b o d o i a T a l i z a n a " re, izba, S N , jokam, zakaj , to, s l o v e P™akov Gorenjske, razde-ep, N i l , enovito senice, lans i ran , 1 J e n i P ° m o č i v t r e n s k u P i n a h . i n
ej, c in , potep, J G , napaki , av, s i c e r : v P r v i m o i s t n - mojstrski coda, A n d i , raz, Mate , c ian , E d - kandidati in I-kategorniki, v drugi vard , E r i s , enterit is, Runo , Ok , 1 1 i n I " - k a t e g o m i k i , v tretji pa mel , ura, Ilok, m e š a l e c , E(mile) I V i n brezkategorniki. Za zmago-V(erhaeren), konj . v a l c e skupin je ŠD Kranj pripra-
N a v p i č n o : Ž e l e z a r n a Jese- v i l ° t u d i n a 3 r a d e v skupnem zne-nice, Eros, epopeja, i n , gver i la , s k u 2 5 0 0 0 d i n a r J e v - medtem ko *tom, E r i k a , P l an i ca , neke, P a - s t r o š k e z a udeležence turnirja no-r iz , M i c i k a , Idaho, L R , L e n i n . s i J ° d r u š t v a , sekcije al i posamez-ima , lokav, jez, detel, O V , Iva n i k i s a m i l V s i ' k i s e i m a J ° n a m e n
(Ida), id i l e , T r ig l av , sputnik, V S , u d e l e ž i t i t e 9 a turnirja, se morajo J V N , v i r tuoza , para, s ter i len ' P r i J a v i t i vodstvu turnirja eno uro Bje lovar , r i , konec, ataraksi ja! P r e d Poče tkom. Želeti je, da bi b i l nat, zdrav, A v a l a . ateist, Esto- t a t u r n i r P r a v a manifestacija goneč , noč , P r e š e r n o v spomenik, renjskih šahistov v počast i tev i r is , II, dar i lo , n i t i , trajati , on, D n e v a m l a d o s t i in da se ga ude-amin , V I I . kongres Z K J l e ž i č i m v e č J e š t e v i l ° tekmovalcev.
FaBo
4 Glav Gorenjske j K R A N J , 19. M A J A 1958 |
šport - šport - šport - šport - šport P R V E N S T V O K R A N J S K I H ŠOL V A T L E T I K I
ODLIČNI REZULTATI IN VELIKA UDELEŽBA Kranj , 18. maja. — Včera j po
poldne se je zbralo na nogometnem igrišču »Triglav« v Kranju nad sto mladih atletov in atletinj,
Po dveh hladnejš ih dnevih, od katerih je zlasti kmetovalce in vr-t ičkar je v petek razveselila do-kajšnja merica dežja, je že včeraj vse kazalo, da bo nedelja spet lepa. Številni ljubitelji izletov, k i so sami sebi sugerirali vremensko napoved, češ da bo lepo in toplo sončno vreme, se torej niso zmot i l i .
V K A N J O N U K O K R E
Se nekaj dni in Turist ičen teden, k i ga prireja v okviru 80-let-nice obstoja Turist ično in olepševalno društvo, Kranj, bo spet za nami. Prireditve, k i so v okviru tega tedna, pa se vrste z dneva v dan, druga za drugo, kot po tekočem traku. In tudi današnja nedelja je imela bogat spored.
M e d visokima skalnatima stenama, kjer si je izbrala svojo strugo žuboreča Kokra, je odmevala danes dopoldne prijetna muzika godbe na pihala kranjske »Svobode«. Številni Kranjčani , od najmlajših do najs tarejš ih so pohiteli na otvoritev sprehajalne poti ob Kok r i . Mnogi pa so to slovesnost zamudil i , kajti otvoritev je bila že ob 10. uri . Le kako je to moqoče? Razvajeni Kranjčani , k i menijo, da mora vsaka prireditev začeti z zamudo, so to pot nasedli. Slovesna otvoritev se je začela . . . »Ob udarcu na gong, bo ura točno deset,« je v tistem času marsikomu zazvenel v ušesih glas radijske napovedovalke.
Ko je predsednik Turis t ičnega o lepševa lnega druš tva Kranj končal s svojim govorom, je godba na pihala začela s svojim promenad-nim koncertom. Za posebno zanimivost pa so poskrbeli člani gorske reševa lne skupine iz Kranja, k i so pokazali svoje »vratolomno-sti« v pečinah Kokre.
V S A V S K E M L O G U SPET I N D I J A N C I
Pot me je peljala skozi Savski log v Kranju. V hladni senci med drevjem sem zagledal pet precej ve l ik ih šotorov, ob strani pa je vel ika skupina ljudi, v sredini pa so nekateri v rjavih oblekah na vso moč hiteli nekaj delati. Da je bi l pogled še bolj mikaven, sem jih nekaj videl tudi z loki , v ozadju pa se je va l i l gost dim. Tako
se mi je zdelo, kot bi bral Karel Maveve knjige. Nekaj Indijancev pleše obredni ples, nekateri gledajo te plesalce, ostali pa kurijo ogenj, kjer bo vaški »čarodej« opravil svoje obredne molitve Ve likemu Manituu. Toda . . .
Temeljito sem se zmotil. Ko sem zbral dovolj poguma in prišel b l i že, sem videl, da so to le taborn ik i , in sicer iz rodu »Stražnih ognjev« iz Kranja. Imeli so svoj taborni dan in tudi to pot zbrali za svoj logar prikupni Savski log. V krogu stoječi gledalci so občudovali izurjenost mladih tabornikov pri postavljanju in pospravljanju šotorov, v čemer so tekmovale družine med seboj; kadilo se je izpod kotla, v katerem je »restal« njihov kuhar meso za golaž, kuhal makarone in ča j ; loke pa so nosili s seboj, ker so imeli potem tekmovanje v lokostrelstvu. Vse j im je šlo od rok kot po maslu, le v lokostrelstvu n i bilo čutiti »indijanskih sposobnosti«, čeprav so bile puščice zelo podobne indijanskim.
M A J S K O RAZPOLOŽENJE N A IGRIŠČIH
N a športnih igriščih je bilo v Kranju že v soboto nadvse živahno. Na nogometnem igrišču »Triglava« so pomerili svoje znanje in moči atleti kranjskih šol, medtem ko so se zvečer bor i l i na nasprotni strani ceste kranjski in trboveljski košarkar j i in košarkar ice , komu bo večkra t uspelo vreči vel iko usnjeno žogo v nasprotnikov koš.
Več športnih prireditev pa je bilo tudi danes. N a igrišču »Mladosti« v Stražišču so skušal i domačini nadoknaditi v borbi za naslov prvaka Corenjske podzveze gol prednosti, k i si ga je zagotov i la »Planika« že prejšnjo nedeljo. Toda »sreča se j im ni hotela nasmehniti in »žogobrci« »Planike« iz Kranja so kot zmagovalci zapustili igrišče. Tudi na igrišču v Kranju se je popoldne zbralo precej gledalcev, ko so se nogometaš i »Triglava« srečali z Il ir i jani iz Ljubljane. Vse podrobnosti o športnih prireditvah, pa si preberite med športnimi vestmi. Tu naj omenim le še žalostno dejstvo. Dopoldne bi moralo biti prvenstvo kranj-
Aleksander Tirnanič (levo) kapetan državne reprezentance
Sekularac je preigral prvega igralca, drugega, pa tretjega, in če bi se mu hotelo, bi lahko preigral tudi ostalih sedem in končno še vratarja in se sam z žogo pod nogami znašel v mreži Jeseničanov. Toda »Seki« ne dela več tako, saj je trening tekma za vseh enajst reprezentantov. Zato je raje z milimetrsko na tančnos t jo podal Milut inoviču. Trije al i štirje Jesen ičan i so se vsul i kot ose za žogo, toda . . . Milut inovič je kot baletka privzdignil nogo in pod kopačko se je žoga odkotrkljala
skih sindikalnih podružnic v atlet ik i , toda za tekmovanje sta se pri javila le dva tekmovalca! Pr i reditev je organiziral občinski sindikalni svet, tehnično izvedbo prireditve pa bi moral izpeljati atletski klub »Triglav«. Vse je bilo pripravljeno, le tekmovalcev nič. Odnos, k i so ga s tem pokazale sindikalne podružnice podjetij in ustanov v Kranju do te prireditve, k i je v okviru počas t i tve Dneva mladosti, lahko uprav ičeno najstrožje grajamo.
9 N A G R A J E N C E V V PG
»Večer slovenskih narodnih pesmi — s sodelovanjem Radio-tele-vizije Ljubljana«, je b i l naslov večerne prireditve v Kranju. Številni gledalci, k i so se to pot zbrali v dvorani Prešernovega gledališča, so b i l i veselo presenečeni . Iznenadilo jih je spet »Turist ično in olepševalno druš tvo Kranj, k i je bilo prireditelj prireditve. Devet poslušalcev je bilo izžrebanih, k i so tako razen uživanja ob uspešni prireditvi, nesli domov še prakt ično darilo.
»KDAJ ODPELJE V L A K . . . «
Najprej sem sedel k telefonu, ker sta mi kazalca na uri začela sabotirati. Hotel sem zvedeti točen čas. Zavrtel sem telefonsko številko — 08. Prijazen ženski glas mi je hitro odgovoril : »9 in 37 minut!«
Uradnico na pošti , za katero sem kasneje zvedel, da j i je ime Ci lka , sem takoj nato tudi sam obiskal.
»Ali vas ob nedeljah ljudje kaj prida nadlegujejo?«
»Kar precej dela imam. Nič koliko ljudi me je že danes spraševalo, kdaj odpelje avtobus a l i vlak v to al i ono smer. Kaže, da so ljudje že zgodaj zjutraj hoteli zvedeti za najpr imernejše zveze za nedeljski izlet.«
Kar mi je tov. C i l k a povedala, me ni začudilo. Lepo vreme, nedelja in kdo bi si ne privoščil lepega dne. Da je bilo po vsej Gorenjski danes precej izletnikov, dokazujejo tudi Številna motorna vozila, k i so že v zgodnjih jutranjih urah hitela skozi Kranj proti gorenjskemu kotu in se šele, ko je že legel mrak, spet vračala .
FaBo
Košarka T R I G L A V : R U D A R (Trbovlje)
58:49 (20:25) Kranj, 18. maja. — Sinoči je b i
la na koša rka r skem igrišču Triglava na Golniški cesti odigrana prvenstvena tekma ženskih košarkarskih ekip domačega »Triglava« in Rudarja iz Trbovelj . Medtem ko so bile gostje v prvem polčasu boljše, so Kranjčanke r drugem delu igre z lepo, hitro in borbeno igro kmalu izenačile in prešle v vodstvo. To je vznemirilo nasprotnice, k i so morale zaradi petih osebnih napak, druga za drugo zapuščat i igrišče. V deseti minuti drugega polčasa so Trbove l jčanke igrale le še s štirimi igralkami, kmalu nato s tremi, zadnjo minuto pa sta na igrišču ostali le še dve igralki . Za domačinke so bile uspešne Znidarjeva 27, Čolnar 12, Djurkin 17 in Mrkun I 2 točki, za Trbovel jčanke pa Baloh 24, Lav-rini 16 in Šešler 9 točk. FaBo
T R I G L A V : R U D A R 80:86 (36:53) — člani
Kranj , 18. maja. — V tekmovanju za republ iško prvenstvo sta se sinoči srečali tudi moški ekipi košarkar jev »Triglava« in Rudarja iz Trbovelj . Po dokaj zanimivi in dramatični igri so zasluženo zmagali gostje s tesnim rezultatom 86:80. V prvem delu igre so domačini igrali dokaj raztrgano, kar so gostje izkorist i l i in odločili ta del igre s 15 točkami v svojo korist. — V drugem polčasu so b i l i Kranjčani boljši od gostov, vendar pa razl ike v koših niso mogli več nadoknaditi. Za domačine sta dosegla največ košev Petrič II 26 in Bele-har 19, za goste pa Jelen 18 in Tanzel 29. FaBo
JESENICE : DOMŽALE 53:50 (20,20 )
Jesenice, 18. maja. — Danes dopoldne je bila na Jesenicah mladinska prvenstvena koša rka r ska tekma med moštvom iz Domžal in Jeseničani . Zmagali so domačini z 53:50. P. U .
JESENICE : M A R I B O R 66:47 (32:22)
Jesenice, 18. maja. — Tu je bilo danes dopoldne prvenstveno srečanje koša rka r ic »Maribora« z Jesenicami. Domačinke so pokazale boljšo kondicijo in vigranost in tako zasluženo zmagale.
Z obiska pri državnih nogometnih reprezentantih
do Vesel inoviča . Jesen ičan i spet v največjem diru za žogo in ko so prišli do Vesel inoviča, j im je že zmanjkalo sape. Prav takrat pa je Vesel inovič lahkotno »frcnil« okroglo usnje do Petakoviča , k i je ostal sam in ni ga bilo več Jeseničana, k i bi mu še lahko sledil. Gib v levo, nato v desno . . . vratar je obstal nemočen in . . . gool!
Dva tisoč gledalcev je navdušeno ploskalo, toda ne zato, ker je naša reprezentanca dosegla gol. Saj to ni bilo vprašan je . Toda spontani aplavz je bi l posledica čudovito kombinacije in skratka virtuoznosti reprezentantov .
Tako je potekala vseskozi trening tekma, k i je bi la v petek popoldne na lepem travnatem igrišču na Bledu. Navdušen ja gledalcev ni motil niti dež niti hud naliv, k i ga tudi dežniki niso mogli zadržati , kot ni mogel vratar Jesen ičanov državnih reprezentantov.
Državna reprezentanca je proti kompletnemu moštvu z Jesenic nastopila v svoji najmočnejši postavi, k i nas bo verjetno v nespremenjeni obl iki zastopala na svetovnem prvenstvu v Stockhol-mu že junija. Številni gledalci so tako lahko videl i nogometne virtuoze: Krivokučo, Šijakoviča, Crn-koviča, Krstića, Zebeca, Boškovn, Petakoviča, Vesel inoviča, M i l u t i -noviča, Sekularca in Pašića. V eni uri (dvakrat po 30 minut) so kar 15-krat potresli mrežo Jeseničanov. V predtekmi pa so igrali
ostali reprezentanti proti Planiki iz Kranja, k i se je mnogo bolje upirala nogometnim asom in zgubila le z 0:6.
»Seki« — mojster nogometa
Dve uri sta prehitro mini l i . — Kljub deževnemu vremenu bi vsi še radi gledali in se čudili mojstrom, k i delajo z nogometno žogo skratka vse, kar se j im zahoče.
Po treningu sem naše reprezen-tante obiskal v hotelu Toplice, kjer so nastanjeni.
»Kako se kaj počut i te na Bledu?« sem vprašal srednjega napadalca Miloša Milut inoviča.
»Čudovito je na Bledu. Tako čist zrak, lepa priroda in mir, k i nam tako dobro d e n e « Boškov pa je dodal: »Pred srečanjem z Angli jo smo bi l i na skupnem treningu v Tuzli . Teh dveh krajev sploh ne morem primerjati. Trening vedno človeka precej utrudi in potem mora imeti miren počitek, kakršnega imamo tu na Bledu. V Tuzli pa smo se često po treningu še bolj utrudili. Tamkajšnji prebivalci so nas stalno nadlegovali z najrazličnejšimi vprašanj i al i pa so nas preprosto hoteli vsaj gledati. Nik dar ni bilo miru pred njimi.«
»Seki«, tako kličejo Sekularca, k i je vedno razpoložen za humor, je tudi priskočil k našemu razgovoru: »Deklet pa ni nič na Bledu.«
Boškov ml je na vprašanje , s kakšnimi nadami gredo na Švedsko, odgovoril takole: »Pred seboj imamo vs i samo en cil j — igrati kar najbolje in se boriti x vsemi silami. — Vsekakor pa bo pri naši ni rezultatu precej odločal tudi žreb, s kom bomo igrali . Prepričan
k i so se v okviru številnih prireditev v počas t i tev Dneva mladosti bori l i za naslove moštvenih prvakov kranjskih šol. Prvenstvo je potekalo v štirih skupinah: moški - višja gimnazija in strokovne šo
le, moški - osemletke, ženske višja gimnazija in strokovne šole ter ženske osemletke. Borbe v posameznih disciplinah, kakor tudi tekmovanje moštev za končni plasman so vseskozi potekale dokaj zanimivo, kar je precejšnje število gledalcev zadržalo na igrišču vse do večera , ko je bi la pr i reditev končana . Organizacijo tega prvenstva je uspešno izvedel atletski klub »Triglav«, Kranj s pomočjo telesno-vzgojnih uči te l jev kranjskih šol. To je bi la hkrati prva atletska prireditev v Kranju z ozvočenjem, saj so b i l i gledalci in tekmovalci sproti obveščeni o rezultatih, k i so j ih dosegli posamezni tekmovalci, kakor tudi o številu točk, k i so j ih že zbrala posamezna moštva .
M e d tekmovalci je bilo nekaj zelo nadarjenih atletov. To pričajo rezultati, k i so b i l i doseženi na igrišču, k i za atletsko prireditev skoraj n i primerno. Tekmovalna steza, kakor tudi naprave za skoke, so najpr imit ivnejše , medtem ko je mete skorajda nemogoče izvesti.
Včera jšn je tekmovanje je pokazalo, da so v Kranju vse možnost i za uspešen razvoj atletike. Pr i tem mislim na zanimanje mladine in na rezultate, k i so j ih tekmovalci dosegli tudi brez s is tematičnih treningov in brez nač r tnega udejstvo-vanja v atletiki. Več ina tekmovalcev je dobila osnove atletike že v šoli, kar pa spričo nezadostnega števi la telesnovzgojnih ur ne zadostuje za dober razvoj in napredek atleta. Ostali tekmovalci so b i l i člani atletskega kluba »Triglav«. Zato bi bilo priporočl j ivo, da b i se mladina, k i je pokazala včera j svoj smisel za atletiko, vključi la med atlete »Triglava«, saj j i bo šele potem odprta ustrezna pot na atletsko prizorišče.
R E Z U L T A T I — moški , viš ja gimnazija in strokovne šole — 100 m: Vel ikonja 11,9, Juvan (oba STTSK) 12,0; krogla (5 kg): Brglez 16,16, Hafner (oba STTŠK) 15,23; 1000 m: Grašič IŠK 2:48,0, izven konkurence Florjančič 2:47,7; v i š ina : Gre-gorič (Vajenska šola za razne stroke) in Juvan (STTŠK) 150, izven konkurence Vidovič in Pavlin 155; daljina: Mažar IGS 576 ,Arh IKS 559; 4X100 m: STTŠK 49,1, IŠK 50,9; ekipno: 1. STTŠK 6890, 2.
sem, če bomo v predtekmovanju prvo tekmo dobili , da se bomo prav gotovo plasirali med prvo osmorico na svetu.«
»Za koga menite, da vam je v predtekmovanju lahko najbolj nevaren: Paragvaj, Francija ali Škotska?«
»Nihče od njih,« je hitro odgovoril krilec Boškov. »Kot sem že rekel, če dobimo prvo tekmo, potem bo šlo . . .«
»Ni še dolgo tega, ko so vas precej kr i t iz iral i zaradi pretiranega pre . . .« . . . . Sluti l je, na koga je naperjeno to vprašan je in Sekularac me je že prekini l : »Nič več ne preigravam po nepotrebnem. Tako sem igral, ko sem bil še mlajši in sem užival v tem, če sem s proigravanjem »osmešil« nekaj nasprotnikov. Sedaj se tudi zavedam, da s takšno igro lahko le škodujem svojemu moštvu, česar se nekdaj nisem. Dober nogometaš ne sme »dribljati«! To mu je dovoljeno le v primeru, če drugega izhoda sploh ni, , kar pa se utegne med dobro enajstorico le poredko pripetiti.«
19 reprezentantov, k i so že določeni za pot na Švedsko, bo ostalo na Bledu do dne 25. maja. Včeraj so igrali v Ljubljani trening tekmo, v torek ali sredo bodo imeli s rečanje na »Avtocesti«, v petek ali soboto pa se bodo spet pomer i l i na Bledu, vendar za to srečanje moštvo, k i j im bo nasprotnik, še ni znano. V nedeljo zjutraj pa se bodo poslovil i od Blejčanov in odpotovali v Italijo, kjer bodo igrali trening tekmo z italijanskim prvakom Juventusom in nato nadaljevali pot za š v e d s k o . Ze danes pa j im želimo na svetovnem prvenstvu čimvečji uspeh.
FaBo
IKS 6217, 3. IGŠ 5720, 4. Mlekarska šola 5296, 5. I. gimnazija 5196 in 6. Vajenska šola za razne stroke 3292. — Moški osemletke —• 60 m: Križnar (S.Jenko) 8,0, Jenko (Iv. Cankar) in Šinkovec (Simon Jenko) 8,3; krogla (3 kg): Matlavieber (S. Jenko) 12,67, Križnar (Iv. Cankar) 12,29; 200 m: Pa-gon 27,5, Hafner in Jenko (vsi Iv. Cankar) 27,8; daljina: Šinkovec 4,99, Strblaj (oba S. Jenko) 4,88; 4 X 6 0 m: Fr. Prešeren 32,2, Ivam Cankar 33,3; ekipno: 1. S. Jenko Kranj 4115, 2. Iv. Cankar Stražišče 3931 in 3. Fr. Prešeren Kranj 3296. Ženske višja gimnazija in strokovne šole — 60 m: Prvast 8,7, Jam-nik (obe I. gimn.) 8,8; 200 m: Prvast 30,1, Tacar (obe I. gimn.) 30,5; krogla (3 kg): Koder STTŠK 9,47, Ankele (Ekonomska) 9,37; višina: Poličar 130, Zontar (obe I. gimn.) 128; daljina: Poličar 4,59, Rakovec (obe I. gimn.) 4,33,- 4 X 60 m: STTŠK 36,5, Ekonomska 37,8; ekipno: 1.1. gimn. 5863, 2. STTŠK 5508, 3. Ekonomska 4984 in 4. Mlekarska šola 3763. Ženske osemletka — 60 metrov: Udovč 8,9, Podgoršek (obe Iv. Cankar) 9,0; v i š ina : Udovč 131!, Kolman (obe Iv. Cankar) 123; krogla (2,5 kg): Rehberger (S. Jenko) 10,02, Kušar (Iv. Cankar) 8,90; daljina: Cadež 4,13, Kalan (obe Iv. Cankar) 4,03; 4 X 6 0 » Iv. Cankar 36,7, Fr. Prešeren 37,5» ekipno: 1. Iv. Cankar Stražišče, 2. S. Jenko Kranj 3997 in 3. Fr. Prešeren 3398.
Uradna razglasitev rezultatov i« zmagovalcev bo 25. maja na Dan mladosti. FaBo
Hali rokomet M L A D O S T IZ S T R A Z l S C A REPU
BLIŠKI PIONIRSKI P R V A K LJubljana, 18. maja. — Danes je
bilo na igrišču Krima v Ljubljani finalno pionirsko prvenstvo v malem rokometu, na katerem so sodelovali moštva Rudarja iz Trbovelj , Kr ima iz Ljubljane in Mladosti iz Stražišča. Proti pr ičakovanju je postala prvak Mladost, m katerem moštvu sta se najbolj odl ikovala Bregar in Cebulj.
Mladost 2 2 0 0 15:10 4 Kr im 2 ( 0 1 10:11 2 Rudar 2 0 0 2 5:9 0
STTSK : M L A D O S T (Stražišče) 6:1 (2:1) — č lanice
Strelstvo T E K M O V A N J E K R A N J S K I H SOI
Primskovo, 18. maja. — Pred zadružnim domom na Primskovem je bilo danes dopoldne občinski in hkrati tudi okrajno ter republiško tekmovanje srednjih in vajeniških šol z zračno puško . Tekmovanje je bilo ekipno (vsaka ekipa po 10 članov) v stoječi disciplini , od 200 možnih krogov.
Mlad inc i : 1. IKS Iskra 1288 krogov; 2. Gimnazija Kranj 1283 krogov 3. STTŠ Primskovo 1251 krogov,- mladinke: 1. Vajenska šola oblači lne stroke 1158 krogov; *• Ekonomska srednja šola 867 krogov; 3. STTŠ Primskovo 794 krogov; pionirj i : osemletka Stražišče 609 krogov. Posamezniki-mladincl: Fajon 169 krogov; mladinke: Groz-dana Draksler 160 krogov; H i l d i Lahnič 152 kroga. -an
S A V A : I S K R A 777:752 V petek je bilo v Iskri v Kra
nju prijateljsko srečanje strelcev Iskre in Save iz Kranja. Tekmoval i so z zračnimi puškami . —- P° izenačeni borbi so zasluženo zmagali strelci iz Save.
Nogomet Jesenice, 18. maja. — Danes p°*
poldne je bila odigrana na Jesenicah prvenstvena tekma med domačimi Jesenicami in Graf ičar je» iz Ljubljane. Zmagali so domačin* s 3:1 (2:1).
Kran | , 18. maja. V nezanimivi igri je danes domači »Tr ig l a V * premagal Ilirijo iz Ljubljane z v i sokim rezultatom 5:0 (3:0).
S L O V A N : I Z O L A 4:0 K R I M : R U D A R 9:1
N O V A G O R I C A : TRZIC 3:0 P L A N I K A P R V A K C.NP
Stražišče, 18. maja. — V povratnem odločilnem srečanju za naslov nogometnega prvaka Gorenj ske nogometne podzveze, je d a
nea Planika ponovno premagaJ
»Mladost« iz Stražišča na njene"1
igrišču z rezultatom 2:0 (2:0). Z* zmagovalce sta bila uspešna " ° lipnik in Goste. ^ P A R T I Z A N (Sk. Loka) : TRIGLAV
I (Kranj) 2:0