aktualno xiv. kongres gzs vro^i trening · imajo tudi internet, izobra`evanje, taktika, tehnika,...

$: Aktualno XIV. KONGRES GZS VROÎ TRENING · imajo tudi internet, izobraèvanje, taktika, tehnika, primerjalni testi, mali oglasi in pisma bralcev. In {e marsikaj zanimivega. Seveda$
Aktualno

Operativne strani

XIV. KONGRES GZS

VROÎ TRENING

LETO 8 , ŠTEVILKA 3, JUNIJ 2003

uvodnikJureôkl

Ljubljanski gasilec s to {tevilko koraka v novo obdobje. Oblikovala ga bo (skoraj) povsemnova uredni{ka ekipa, ki jo imam ~ast voditi. Nekateri avtorji, ki ste jih bili do zdaj vajeni,se bodo seveda pojavljali {e naprej. Tudi Franc Sever, ki je z veliko vnemo skrbel za~asopis, ostaja z vami. Sicer ne kot ~lan uredni{kega odbora, ki ga je vodil do zdaj, pa~pa tako, kot ga imate (mnogi) najraje. Kot kolumnista in vedno kriti~nega poznavalcao~itnih in zakulisnih dogajanj v Gasilski zvezi Slovenije. Njegovo pisanje je pogosto razdelilobralce na dva tabora – verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Nekateri se boste {e naprejzgraàli, drugi boste ploskali. Tako pa~ je. Vsakdo mora imeti mo`nost izraziti svoje mnenje.Tudi vi imate to mo`nost. Ker vam pripada. Zato odpiramo rubriko Pisma bralcev, kamorlahko, ~e se pod svoje razmi{ljanje podpi{ete in dodate ime dru{tva, od koder prihajate,napi{ete vse tisto, kar vam leì na du{i. Lahko nas raztrgate! Lahko nas tudi pohvalite.Komentirate na{e delo in nas grajate za na{e napake. Predlagate spremembe. Z nami indrugimi delite svoje izku{nje. Izrazite svoje nestrinjanje ali pa podprete mi{ljenje drugega.To je demokracija. In prvo na~elo demokrati~nega tiska je svoboda govora. Zanjo sebom(o) boril(i) za ceno svojega odstopa. Seveda pa to nikakor ne pomeni, da bomopodpirali politi~no nekorektne, àljive in anonimne pamflete. Ne. Raven, ki se je èlimodràti, je visoka. Ker verjamemo, da si vi, na{i bralci, to tudi zasluìte.

Tudi tematsko in oblikovno bo Ljubljanski gasilec odslej druga~en. S tem ne èlimore~i, da je bil prej slab, nasprotno. @elimo ga le {e bolj pribliàti tistim, ki jim je namenjen.Vam. Zato se bomo za vsako temo, ki se je bomo lotili, dobro pripravili. K sodelovanjubomo (in smo è) povabili strokovnjake, ki bodo s svojim delom na{im temam dali {eve~jo teò. V vsaki {tevilki boste odslej lahko spremljali redne avtorske rubrike, kiobravnavajo tematska podro~ja z vsebinami, ki jih lahko uporabite tudi pri prakti~nemdelu. Za vas smo poiskali zanimive in aktualne sogovornike in jih intervjuvali. Sogovornikelahko pomagate izbrati tudi sami. Lahko si ogledate aktualno fotogalerijo in si preberetestrokovne prispevke o delu z gasilsko mladino. Posebej priporo~amo List iz zgodovine,rubriko, kjer si lahko preberete zanimive utrinke iz na{e gasilske preteklosti. Svoje mestoimajo tudi internet, izobraèvanje, taktika, tehnika, primerjalni testi, mali oglasi in pismabralcev. In {e marsikaj zanimivega. Seveda nismo pozabili niti na va{e druàbno ìvljenje.Vse, kar zanimivega po~nete v va{ih dru{tvih, lahko delite z nami ali pa preberete vrubriki Na{e strani. Kak{en bo ~asopis v prihodnosti, je odvisno od vas. Trudili se bomoslediti va{im èljam in potrebam in se vam v vseh pogledih kar najbolj pribliàti. Ali nambo uspelo, je torej odvisno tudi (ali predvsem) od vas. Navsezadnje nismo ni~ drugegakot va{i izvoljeni predstavniki.

Zgodovina torej obra~a novo stran. Mandat, ki ste nam ga podarili, bomo sku{ali karnajbolje izkoristiti. Delo, ki ste nam ga naloìli, prevzemamo z vso resnostjo inodgovornostjo. Ker si èlimo, da bi se ~ez pet let skupaj z vami z veseljem ozrli nazaj inugotovili, da smo skupaj dosegli vse cilje, ki smo si jih zdaj zastavili. In tisto, kar je bilopodarjeno nam, podarili na{im naslednikom v ~im bolj{em stanju.

Gasilke in gasilci, prijatelji gasilstva! Pred vami je nova {tevilka Ljubljanskega gasilca!

Jure ôkl, glavni urednik

JUNIJ 2003, LJUBLJANSKI GASILEC

www.gasilskazveza-lj.si

414. kongres GZS 4

6vro~i trening 6prva generacija “ognjenih bojevnikov” 9test IDA in svetilke v vodi 10medsektorska vaja Moste 1 in Moste 2 12

13tekmovanje mladine GZ Ljubljana 2003 13gasilska tekmovanja tako in druga~e 14tekmovanje gasilske mladine 15

19slovenski gasilski muzej dr. Branka Bo`i~a 19

20PGD Bizovik 20PGD Ljubljana Barje 21

23www.pgd-barje.si 23

24

26~e{ki gasilski izlet (slavnost) v letu 1923 26

kazalo

Ljubljanski Gasilecje glasilo gasilcev regije I

Glavni urednik:Jure ^okl

Namestnik gl. urednika:Peter Ro{

Odgovorni urednik:Tone Podobnik

Uredni{ki odbor:Du{an BosnarUr{ka OmerzMarija BabnikMatja` OmahenAle{ Pe~jakAle{ Zalaznik

lektorica: Sa{a Poljak

oblikovanje: Du{an Bosnar

tisk: tiskarna Artelj d.o.o.

prelom: Tomyco d.o.o.

Naklada: 1000 izvodov

Izdajatelj: GZL

[email protected]

Kontaktna {tevilka:041/263-774

Ljubljanski gasilec jebrezpla~en


Zgoraj: Slika iz 14.kongresa Gasilskezveze slovenije.

Spodaj: Slika vro~egatreninga (Hot fire training)Pravilen vstop gasilca

AKTUALNO

OPERATIVNE STRANI

MLADE STRANI

NA[E STRANI

PREDSTAVLJAMO NA[A DRU[TVA

GASILSKE SPLETNE STRANI

LIST IZ ZGODOVINE

PISMA BRALCEV


4



Bled je bil od 23. do 25. maja 2003 vsredi{~u pozornosti gasilske in tudi drugejavnosti. Kongres gasilcev so tokrat zelouspe{no organizirali gasilci GZ Bled -Bohinj pod vodstvom predsednika JoètaSmoleta in podpredsednika (tudigeneralnega sekretarja kongresa)Jakoba Pora. Ernest Eöry je bil ponovnoizvoljen za predsednika, Matja` Klari~ paza poveljnika GZ Slovenije. Vpredsedstvo GZS je bil izvoljen TonePodobnik, Francija Panceta so izbrali za

viteza Ga{perja Lambergerja pa jeposkrbela za pester kulturni program.

Naslednji dan je od 8. do 9. ure obigranju Godbe na pihala Gorje potekalsprejem gostov in delegatov, nato pa jebilo v Festivalni dvorani odprtje kongresa,na katerem so predstavniki organov GZSlovenije poro~ali o delu med 13. in 14.kongresom, referat je pripravil tudipredsednik GZS, nekateri gostje pa soimeli pozdravne govore in so razpravljalio poro~ilih. Razprava se je nadaljevalapopoldne (povzetek razprav TonetaPodobnika in Joèta Vidmarja objavljamov posebnem prispevku), podali sopredlog usmeritev nadaljnjega razvojagasilstva v Republiki Sloveniji in sprejelipredlog sprememb statuta GZ Slovenije.

Gostje iz Avstrije, Madàrske, Slova-{ke, Hrva{ke, Bosne in Hercegovine,Makedonije, Srbije in ^rne Gore so sipopoldne ogledali Bohinj, Ukanc in sepopeljali na Vogel, prejemniki nagradeMatevà Haceta pa so imeli sprejem vZasipu, kjer sta jih pozdravila tudi pred-sednik Ernest Eöry in blejski ̀ upan JoèAntoni~. Izku{eni gasilski veterani so tosre~anje izkoristili za delo in so kot svo-jega predstavnika pri Komisiji za vete-rane predlagali Lojzeta Ljubi~a, dogo-vorili pa so se tudi za sre~anje v Sti~ni inposneli skupinsko fotografijo. Sprejem sos prilo`nostno igrico “Kar vrag ne more,baba zmore” popestrile doma~e gasilke.

14. kongres gasilskezveze slovenije Franc Sever

V nedeljo, 25. maja 2003, je kongresnadaljeval s svojim delom in po razre{nicina predlog kandidacijske komisije zapredsednika izvolil Ernesta Eöryja, zapoveljnika Matjaà Klari~a, poleg njiju pa{e ~lane nadzornega odbora in ~astnegarazsodi{~a. Novo izvoljeni predsednik jenato predlagal 21 ~lanov za izvolitev vpredsedstvo, poveljnik pa 25 ~lanov zaizvolitev v poveljstvo GZS. Po sprejemuusmeritev nadaljnjega razvoja gasilstvav Republiki Sloveniji so delegati sprejeli{e sklepe 14. kongresa. Pred zaklju~komkongresa so podelili tudi nagrade Matev-à Haceta in ostala odlikovanja.

Kongres se je zaklju~il s tradicionalnoparado, ki se je je udeleìlo 3.200 gasilkin gasilcev, gasilska vozila in tudi enote,ki delujejo v sistemu za{~ite in re{evanja.Zaklju~na slovesnost s kulturnimprogramom pa je bila v Ledeni dvorani,kjer sta zbranim spregovorila predsednikErnest Eöry in predsednik parlamentaBorut Pahor.

predsednika nadzornega odbora, JoètaVidmarja pa za ~lana poveljstva. V regijiLjubljana 1 smo dobili tudi novegaprejemnika najvi{je gasilske nagradeMatevà Haceta: dobil jo je upokojenipoklicni gasilec in nekdanji predsednikGZ Brezovica Ludvik Zalar; BogomirSamsa iz GZ Velike La{~e pa je bilizvoljen za predsednika ~astnegarazsodi{~a GZS.

V petek, 23. maja 2003, je bilo vpreddverju Festivalne dvorane na Bleduob 19:30 slavnostno odprtje razstaveGASILCI SKOZI ̂ AS, ki sta jo kulturnoobogatili Orffova glasbena skupina izZasipa in otro{ka folklorna skupina izBohinjske Bistrice. Na razstavi sopredstavili zgodovino dru{tva GZ Bled -Bohinj, zelo zanimivo si je bilo ogledatitudi slikovni in tekstualni del vsehdosedanjih kongresov z naslovom“Plameni trinajstih kongresov”, staregasilske ~rpalke in film o 50-letnici PGDTrì~ iz leta 1933. Razstavo je odprlpredsednik GZ Bled - Bohinj Joè Smole,ki je gostom zaèlel prijetno bivanje naBledu. Po ogledu razstave sta ùpanob~ine Bled Joè Antoni~ in ùpanjaob~ine Bohinj Evgenija Kegel Koro{ecgoste sprejela na blejskem gradu,igralska skupina Kulturnega dru{tva

Foto: Andreja Ani~in

aktualno

5



24. in 25. maja je bil na Bledu14. kongres Gasilske zveze Slo-venije in zadnji dan, za zaklju~ekkongresa, so organizirali gasilskoparado. V paradi so sodelovalipredstavniki mladine, ~lanic,predstavniki vseh 17 gasilskihregij, poklicni gasilci in enote zaza{~ito in re{evanje. Parade se jeza~ela ob 13. uri, zbor pa ob 12.,saj je bilo treba formirati e{alonepo posameznih regijah in pred-stavnikih. Regija Ljubljana I je zGasilsko zvezo Ljubljana in z ga-silskimi zvezami Medvode, Vo-dice, Brezovico, … {tela prek 160gasilcev, na celotni paradi pa jesodelovalo prek 3.000 gasilcev.Parada je potekala skozi sredi{~eBleda, nato pa zavila ob jezerumimo Festivalne dvorane, kjer jebila slavnostna tribuna in na njej~lani novega vodstva in gostje.Mimohodu e{alonov so sledilagasilska vozila, razvr{~ena odnajstarej{ih, danes zelo zanimivihin nekaterih zelo dobro ohra-njenih, do novej{ih, namenjenihza razli~na posredovanja naintervencijah. Vozila so prikazaladel na{e zgodovine, ki se je vsidobro zavedamo, in sedanjost, kije v~asih zelo kruta, saj so novagasilska vozila zelo draga. Paradase je nato nadaljevala do Ledenedvorane, kjer smo spremljali za-klju~ek kongresa z govorom pred-sednika Ernesta Eörya in pred-sednika parlamenta Boruta Pa-horja. Vreme je bilo za tako prire-ditev kar preve~ lepo, saj je bilogasilcem v sve~anih uniformahzelo vro~e, zato so nekateri na-mesto govora raje posegli poosveìlnih napitkih pred dvorano.Parada je bila zanimiva tudi zanaklju~ne obiskovalce Bleda indostojna promocija gasilstva naSlovenskem.

Ale{ ZalaznikPGD [entvid

V razpravi na kongresu sta sodelovalatudi predsednik Tone Podobnik inregijski poveljnik Ljubljana 1 JoèVidmar. Povzemamo glavne poudarke iznjunih razprav.

Predsednik Tone Podobnik jespregovoril o dveh temah. Najprej jeugotovil, da smo dosegli napredek vzvezi z DDV, ~eprav ne toliko, kot smozahtevali in tudi pri~akovali. Po novem seto imenuje »sofinanciranje gasilske inre{evalne opreme«. Med opremo, katerenakup se bo v tem letu sofinanciralo, sogasilske za{~itne obleke, izolirni dihalniaparati in gasilska vozila. Vsako dru{tvo,ki bo kupilo omenjena sredstva, boupravi~eno do delnega nadomestila zapla~an DDV, in sicer v vi{ini dobrepolovice. Seveda pa gasilci kupujemotudi druga sredstva in opremo: cevi,orodje in opremo, delovne obleke, ~elade,{kornje, rokavice, agregate, dimovleke indrugo. Obnavljamo in vzdrùjemo tudigasilske domove in vozila, za karpla~ujemo 20-odstotni DDV. Po ocenahza to prispevamo okrog 600 milijonovtolarjev. Za letos je tako v prora~unuzagotovljenih 150 milijonov, naslednjeleto pa se bo ta znesek glede na obljubopredsednika vlade povi{al na 300milijonov. Ocenil je, da gasilci za nakupopreme in obnovo domov letnonamenimo okrog 3 milijarde tolarjev inpri tem pla~amo okrog 600 milijonovDDV. @al to~nej{ega podatka ni mogo~edobiti, saj dobra ~etrtina Zvez kljubzahtevam ni posredovala podatka za lani.Dru{tva bodo v kratkem prejela razpisza sofinanciranje opreme in vozil zaprvo polletje. Ministrstvo za obrambobo ob predloìtvi zahtevane doku-mentacije prispevalo del sredstev, into najkasneje do 15. julija. Brez po-polne dokumentacije ali ob zamudipostavljenega roka teh sredstev ne bomo`no koristiti.

Nato je Tone Podobnik spregovoril {eo homologaciji nadgradenj. Pozdravil jeukrepe, ki jih je na podro~ju standar-dizacije opremljanja gasilskih vozil,predvsem pri izdelavi nadgradenj, predkratkim sprejela Gasilska zveza Slove-nije. Vpra{ljivi pa so stro{ki, saj enkratnistro{ek homologacije zna{a do 100.000SIT, odvisno od vozila. Menil je, da je tastro{ek sicer po svoje opravi~ljiv gledena to, kateri strokovnjaki sestavljajo tokomisijo. Zavzel se je, da bi namestohomologacije nadgradnje izbranimizvajalcem podelili koncesijo, in sicertistim, ki zagotavljajo kakovostno delo vskladu s tipizacijo oz. standardizacijo.

Nadzor naj bi izvajala Komisija za tehnikopri GZS, ki bi spremljala tudi kakovostdela in ne samo skladnost s tipizacijo.Na ta na~in bi izbrali koncesionarje,vsako odstopanje pa bi pomenilo tudiodvzem koncesije in prepoved izdelavenadgradenj za dolo~eno obdobje vskladu s predpisi, ki bi jih sprejeli na GZS.

Opozoril je tudi na izbor primernihproizvajalcev podvozij, katerega nujnostKomisija za gasilsko tehniko pri GZS neuvidi in problema tudi ne èli re{iti.Komisija namre~ ne odstopa od kriterijaè izbranih proizvajalcev podvozij: Mer-cedes, MAN, IVECO in {e morda kate-rega manj pomembnega, za Renault, kiproda v zadnjem ~asu najve~ podvozijza gasilska vozila, pa no~e sli{ati, ~epravproizvajalci nadgradenj menijo, da so tavozila zelo kakovostna in tudi najcenej{a.Zahteval je takoj{njo razre{itev tegavpra{anja, in sicer naj bi komisija podalaustrezno strokovno mnenje, da ta vozilane ustrezajo. Tako argumentirano poro-~ilo je potrebno posredovati Zvezam, dane bodo kupovala ta vozila, in uvozniku,da jih v prihodnje ne bo ve~ prodajalgasilcem. Za MGZ Ljubljana je to silnopomembno, ker so v zadnjih dveh letihkupili {tiri Renaultova podvozja, {e tri paso v na~rtu, in prav lahko se zgodi, dabodo kupci imeli teàve pri homologaciji,ker ta vozila niso na seznamu primernihproizvajalcev podvozij.

gasilskaparada

aktualno

6



Prva naloga gasilcev je ga{enjepoàrov. Da bi prakti~ne vaje ~im boljpribliàli dejanskim razmeram, so razvili»VRO~I TRENING«, kot ga pri nasimenujemo. Imeli smo sre~o, saj so namizku{nje in sam sistem velikodu{noodstopili kolegi gasilci s [vedskega, kiso na tem podro~ju najbolj{i na svetu.Usposobili so skupino na{ih in{truktorjevin nam pomagali pri postavitvi vadbenihnaprav za izvajanje prakti~nega dela.Upamo, da se bo sodelovanje nadalje-valo tudi v prihodnje. Povabilo piscu tehvrstic, da bi na podlagi izmenjave in{truk-torjev od{el in{truirat v enega od njihovihizobraèvalnih centrov, pa dokazuje, dasmo bili uspe{ni tudi “u~enci’’.

Vro~i trening se izvaja prek ICZR, insicer v programu za poklicnega gasilcain usposabljanju za ga{enje in posredo-vanje v predorih. Prav tako pa se uspo-sabljanje izvaja tudi prek Gasilske zvezeSlovenije, in sicer v obliki tridnevnega te-~aja, ki smo ga poimenovali dopolnilnousposabljanje za ga{enje v notranjih pro-storih. Prva dva te~aja smo izvedli v

spomladanskem delu, v jesenskem ~asupa bodo {e trije taki te~aji. Te~aj obsega25 {olskih ur, od tega 11 ur teorije in 14ur prakti~nega dela.

Teoreti~ni del obsega 4 teme, insicer:

- prva pomo~; vpliv temperature na~love{ko telo, prva pomo~ pri opeklinahin izpostavljenosti visokim tempera-turam, zastrupitve s poàrnimi plini;

- teorija gorenja in ga{enja; osnovegorenja, gorenje razli~nih goriv, gorenjetrdih goriv, razvoj poàra na prostem inv zaprtem prostoru, gibanje dima in pre-zra~evanje, osnove ga{enja, tehnikega{enja;

- varna uporaba za{~itnih sredstev;pravilna za{~itna oprema, uporabavarnostnih naprav;

- gibanje v zadimljenem oziromagore~em prostoru; u~inki pri prekinitvipoàrnega trikotnika, osnove varnegavstopanja in gibanja v zadimljenemoziroma gore~em prostoru.

Prakti~ni del obsega pravilno obli-kovanje in uporabo vodnih curkov, prikaz

vro~i treningMilan DubravacFoto: Rajko Jazbec, Milan Dubravac

nevarnih u~inkov pri razvoju notranjegapoàra, vro~e prikaze in vaje v demon-stracijskem in napadalnem zabojniku.Skupina {teje 20 te~ajnikov, ki se priprakti~nem delu zaradi kakovostnej{eizvedbe samih vaj razdelijo v dve skupini.Vadbene naprave so narejene iz ladijskihzabojnikov in so prilagojene tako za pri-kaze razvoja poàrov kot tudi za izvajanjeprakti~nih ve{~in, povezanih z notranjiminapadi.

Te~ajniki se med usposabljanjem se-znanijo tudi z razli~no tehni~no opremoin njihovo razli~no uporabo. Namen vajje poleg pravilnih tehnik ga{enja in pra-vilnega nastopa napadalne skupine tudiizpostavljenost visoki temperaturi in pre-verjanje ustreznosti osebne za{~itneopreme.

Prva dva te~aja sta za obe strani po-tekala zadovoljivo. Tako te~ajniki kot tudipredavatelji in in{truktorji smo bili s po-tekom zadovoljni. Tudi z varnostnegastali{~a je vse potekalo brez zapletov,kljub temu da je prakti~no delo izrednonevarno. Prav varnosti pri postopkihte~ajnikov in in{truktorjev je namenjenonajve~ pozornosti, saj izku{nje po svetukaèjo, da na takih treningih lahko pridetudi do po{kodb. Anketa, ki smo jo nakoncu izvedli med te~ajniki, pa kaè nato, da so bili vsi po vrsti z izvedbo in pred-vsem prakti~nim delom nadvse zado-voljni. V naslednjih letih bo treba izpo-polniti vadbene kapacitete za vro~i tre-ning, prav tako pa v najve~ji mo`ni merirealisti~no usposabljanje raz{iriti tudi nadruga podro~ja, za katere se gasilciusposabljamo. Mislim, da ni nobenegadvoma o prepotrebnosti tovrstnegana~ina usposabljanja, in upam, da nambodo ustrezne institucije pri tem tudi vpomo~.

operativne strani

7



1. Kdo je sploh lahko in{truktor zaHOT FIRE trening?

V za~etku oktobra 2002 je Gasilskazveza Slovenije pri Swedish RescueServices Agency organizirala enoteden-sko usposabljanje in{truktorjev iz Slove-nije. Te~aj so izvedli na Igu, vodila pa staga in{truktorja iz Rescue Services Col-lege Skovde s [vedskega.

Prvi dan je bilo nekaj uvodnih ur teo-rije, potem pa so bile samo {e prakti~nevaje. Te so trajale naslednje tri dni in nakoncu smo pridobili diplomo za in{truk-torje za izvajanje te~aja HOT FIRE TRE-NING ({olanje gasilcev za ga{enje vrealnih pogojih).

2. Koliko vas je v Sloveniji?Usposabljanje je uspe{no kon~alo 12

in{truktorjev. Vsi in{truktorji na vajahdelamo s prostovoljnimi in poklicnimi ga-silci, in sicer v okviru GZS in ICZRS oz.Ministrstva za obrambo.

te~ajnikom nazorno prikaèmo razvojpoàra v prostoru – od malega plamen-~ka do visoke stopnje razvitosti poàra.Te~ajniki vidijo u~inke napa~nega ga{e-nja, predvsem pa spoznajo razmere, kise ustvarijo pri razvoju poàrov v pro-storih. Najpomembnej{e je, da se nau~ijooceniti te razmere in potem praki~no inseveda takti~no pravilno pogasiti poàr.

Drugi zabojnik je napadalni (AC At-tack Conteiner). V njem se napadalciprakti~no urijo v ga{enju ognja v notra-njem prostoru, seveda ob pravilnemvstopanju in gibanju.

5. Kak{na so va{a opaànja o ve-denju kandidatov ob tako teàvnemusposabljanju?

Usposabljanje je na trenutke psihi~no,pa tudi fizi~no naporno. Ker smo in{truk-torji s te~ajniki pri vajah skupaj v »pro-storu«, lahko podrobno spremljamo nji-hovo obna{anje pri delu. Te~ajniki sopoleg tega, da so zelo pazljivi, navadnotudi izjemno motivirani za delo. Nalogain{truktorjev je seveda varno pripeljativse kandidate skozi faze usposabljanja.Pri tem moramo vsi popolnoma zaupativ na{o za{~itno opremo in izolirne dihal-ne aparate.

Pri{lo je tudi è do trenutkov, ko jete~ajnik »ugotovil kak{no teàvo« inza~asno prekinil svoje delo. Vendar smopo skupni analizi ugotovili, da so taketeàve navadno psihi~ne narave in solahko re{ljive. Do sedaj ni {e nih~epred~asno kon~al usposabljanja.

6. Je do danes è pri{lo do more-bitnih zapletov, morda situacij, ki jihniste pri~akovali, ali celo do po{kodb?

Do sedaj smo izvedli dva te~aja vorganizaciji GZS. Zaradi dobro na~rto-vanega in organiziranega dela do resnihpo{kodb {e ni pri{lo. Tu seveda rde~akoà na kolenih ali ramah ne {teje. Smopa nekateri in{truktorji in te~ajniki ètemeljito spoznali, kje so meje, kjer je {e

varno posredovanje in v katerih nam na-{a obleka, oprema ter izolirni dihalniaparati {e omogo~ajo varno delo.

7. Ali pri nas sploh obstaja te`jeusposabljanje za gasilce?

Te~aj je tridnevni. Polovico ~asa pre-ìvijo te~ajniki na teoreti~nih predavanjih,polovico pa na poligonu pri vajah. Sku-pine se urijo v uporabi ro~nika, obliko-vanju in usmerjanju curka ter drugihpostopkih, ki so pomembni za dobro invarno delo v notranjih prostorih. Nato pasledijo zaporedne kombinacije DC ACDC AC DC (v slogu te`kometalne sku-pine ACDC) v zabojnikih. Delo je ~asov-no dobro razporejeno, tako da je medposameznimi vajami ~as za oddih in pitjevode, kar je izjemno pomembno za orga-nizem. V tem ~asu se seveda analiziradelo v zabojniku, pri kateri in{truktorji inte~ajniki izmenjamo mnenja in opaànja.Tako se delo te~ajnikov pri naslednjiponovitvi nadaljuje z vsemi izku{njamiin znanjem, vse do zadnje vaje.

O sami teàvnosti usposabljanja nampodatke v anketi posredujejo te~ajniki.Mnenje ve~ine te~ajnikov na koncu te~ajaje, da te~aj ni bil prenaporen, ve~inanapornost oceni kot optimalno.

8. Kak{en je namen tovrstnegausposabljanja?

Usposabljanje je namenjeno operativ-nim gasilcem, ki delujejo v enotah III. invi{jih kategorij. Pogoj je, da imajo oprav-ljeno specialnost nosilec IDA. Toliko oformalnih pogojih in namenu.

Moje mnenje je, da je tako usposab-ljanje prvi pogoj za pravilno in dobro(predvsem pa varnej{e) delo gasilcevnapadalcev pri ga{enju v notranjih pro-storih. Ko gasilec enkrat zna pravilnoravnati pri ga{enju v prostoru, ko ve, kamusmeriti curek, kako ga oblikovati, jemanj{a mo`nost, da bo ogenj u{el nje-govemu nadzoru ali pa da bodo vspodnjem nadstropju doìveli poplavo.

Rajko Jazbec,in{truktor za vro~i trening

operativne strani

3. Kako je z vidika in{truktorja vi-deti delo v tovrstnih razmerah?

Delo poteka v skupinah od 8 do 10gasilcev. Pomembno je, da se med te~aj-niki splete prijateljski – tovari{ki duh, sajmora biti stopnja medsebojnega zau-panja velika. Te~ajniki so navadno izjem-no motivirani za delo, tako da je z njimiprijetno delati. Pozorno poslu{ajo, sode-lujejo, spra{ujejo, predlagajo svoje re{it-ve, skratka, aktivno delajo. Tega ne bimogel trditi za vse ostale vrste izobra-èvanj.

In{truktorji postanemo za dva dniprakti~nih vaj njihovi »o~etje«, oni pa na{i»sinovi«, tako da se tudi po koncu te~ajaohrani medsebojno sodelovanje.

4. Kaj konkretno se dogaja v “vro~ihi{i”?

»Vro~a hi{a« ni vro~a hi{a, ampak stadva zabojnika prirejena za usposabljanjegasilcev.

Prvi je demonstracijski (imenujemo gaDC, Demonstration Conteiner). V njem

Rajko Jazbec

8



VAJE GA[ENJA NOTRA-NJIH PO@AROV (»HOT

FIRE TRENING«) INPOUK PRVE POMOÎAnton Posavec, dipl. zn., Klini~ni

center Ljubljana, Re{evalna postajaGa{enje notranjih poàrov gotovo sodi

med zahtevnej{e naloge, ki jih izvajategasilci pri opravljanju svojega dela. Tolahko trdim, ~eprav sem laik na podro~jugasilske slu`be. Pri ga{enju tak{nih po-àrov se lahko gasilec tudi po{koduje.Obstaja predvsem velika nevarnost na-stanka opeklin. Zato je pomembno, daznamo v takih primerih ustrezno ukrepatiin pravilno nuditi prvo pomo~. Prav zaraditega v okvir izobraèvanja za ga{enjenotranjih poàrov sodi tudi pouk prvepomo~i, kjer se te~ajniki nau~ijo nekaj oopeklinah ter oskrbi opeklin v okviru prvepomo~i. Druga nevarnost, ki jo te~ajnikispoznajo, je pregrevanje telesa, ki mu jepri ga{enju poàrov gasilec prav takoizpostavljen.

Da bi lahko razumeli, kako opeklinenastanejo in zakaj so tako nevarne, sete~ajniki v uvodu najprej seznanijo zzgradbo, delovanjem in vlogo koè. Na-slednja tema so opekline, in sicer vrste

opeklin ter razlaga, kako nastanejo. Po-membno je tudi, da znajo oceniti povr-{ino, globino in resnost oz. prognozoopekline. Ko vse to obvladajo, spoznajotudi, kak{ni so ukrepi in prva pomo~ priopeklinah.

@e kar nekaj let re{evalci za oskrboopeklin v predbolni{ni~nem okolju upo-rabljamo sodobne pripomo~ke, in sicer

obkladke iz hidrogela. Ti so è vmarsikateri gasilski slu`bi vSloveniji nepogre{ljiv pripo-mo~ek in v kompletu za prvo po-mo~. Del pouka iz prve pomo~ije namenjen tudi prakti~nimvajam. Na njih vadimo ocenje-vanje povr{ine opekline ter upo-rabo obkladkov oz. njihovoname{~anje.

Kot sem omenil è v uvodu,se v okviru pouka prve pomo~idotaknemo in spoznavamo{kodljive vplive pregrevanjatelesa. Tudi to je lahko za gasilcaprecej nevarno. Resen zapletzaradi pregrevanja telesa jevro~inska kap. Nau~imo se,kako se lahko temu izognemo inkako ukrepamo, kadar do tegapride.

V okviru pouka prve pomo~ismo ̀ eleli te~ajnikom predstavitizgolj najve~je nevarnosti priga{enju notranjih poàrov. Pre-pri~an pa sem, da gasilcu grozi

{e ve~ drugih nevarnosti, npr. po{kodbezaradi padcev … Take po{kodbe inukrepanje v okviru prve pomo~i niso temana{ih predavanj, ker pri~akujemo, da jihte~ajniki obvladajo in so jih spoznali è vokviru svojih prej{njih usposabljanj.

Menim, da je poznavanje prve pomo~iin pravilno ukrepanje za vsakega gasilcaobvezno in nujno potrebno. Prav zato jepouk prve pomo~i sestavni del vsakegausposabljanja gasilcev in tako tudi vaj izga{enja notranjih poàrov ali, kakor boljpopularno radi re~emo s tujko, »hot firetreningov«.

medicinski vidikvro~ega treninga

AntonPosavec

operativne strani

9



Za udele`bo na novem te~aju v IC naIgu sem se odlo~il {e pred njegovim urad-nim za~etkom, saj sem o usposabljanju,ki so ga imeli nekateri prilo`nost opravitina [vedskem, sli{al marsikaj zanimivegain predvsem koristnega. O pojavih, ki selahko razvijejo pri gorenju v zaprtih pro-storih, sem pred tem veliko sli{al, videlin bral ... a nikoli do takrat preizkusil. Kajpomeni vstop v prostor, kjer je zelo visokatemperatura? Kjer se v plamene, ki dobe-sedno plavajo v pregretem zraku, hipomazagleda{ in pozabi{, da te lahko ènaslednjo sekundo pogoltnejo. Kjer se obprvem vstopu v zabojnik mogo~e {elestrezni{ in vpra{a{: kaj mi je tega treba?V nekaj vrsticah vam bom poskusilopisati moje ob~utke, misli – predvsemiz prakti~nega dela. Kot je v navadi, smonajprej poslu{ali teorijo – prvo pomo~ priopeklinah, osebna varovalna oprema innevarnosti pri ga{enju notranjih poàrov.Predavanja so bila zelo zanimiva, skonkretnimi primeri ... dale~ od, kot v~asihradi re~emo, “nakladanja”. Drugi del te-~aja: praksa na poligonu. Najprej smote~ajniki obiskali t. i. „demo kontejner“.In{truktorji so nam dali navodila in pove-dali, na kaj moramo biti {e posebno po-zorni. Oprtali smo si izolirne dihalneaparate, nadeli podkape, preverili tlak vtla~nih posodah, pomagali eden dru-gemu. Pogled v o~i zdaj tega ali onega inv njih marsikaj: radovednost, zaskrb-ljenost, zami{ljenost, nekak{na napetost,

prva generacija»ognjenih bojevnikov«.

Primo`Bajec

saj gre zares. Tudi pri in{truktorjih semza~util napetost. Vendarle smo bili prvite~ajniki na usposabljanju. Enemu vskupini se je odprl plju~ni avtomat in zrakje drvel na plano ... ìv~nost. Pri meni ...veliko pri~akovanje, kaj in kako bo vseskupaj. V zabojniku so nas posadili na,pozor, kovinske klopi!!! Ali bomo doìveliob~utke kronanja Matije Gubca? Saj semi bo rit scvrla! Zakurili so, prostor se jenapolnil z dimom, postajalo je vednotopleje, vro~ino ~uti{ skozi za{~itno oble-ko. Po~akali smo na nastanek ustreznihrazmer in sami preizkusili, kaj pomenivro~e! Sneti smo morali rokavico in z rokoiti nad plast dima – ajs, to pa je vro~e.Ok, fantje, zdaj pa za~nimo gasiti. Ne {e!?In{truktorji so nam prikazali, kako za-~nejo plameni, najprej po~asi, potem pavedno hitreje in bliè nam, plavati po raz-gretem zraku. Sledil je prikaz nepravil-nega ga{enja. Auuuu ... presekali smoplamene, a jih je del dobesedno letel nadna{imi ~eladami. Kljub za{~itni maskisem za~util udar toplote, ki me je opomnil,da se s temi stvarmi ni pametno igrati!Zato pa smo bili tam ... da se nau~imo,kot je rekel nekdo na predavanjih, daspoznamo sovra`nika in njegove misli.[e ena stvar: ko smo nepravilno gasilise je sprostilo ogromno pare. Ob~uteksem imel, da je {e kak{nih 100 stopinjtopleje. Potem pa ga{enje. Ja, vem ...kratki, impulzivni curki. Jasno vse. âkalsem na povelje, da lahko za~nem. Zubljiso sikali pod stropom, vro~e je bilo kot vpeklu in zdaj vem, zakaj nih~e ne èli iti

tja dol. Iz mokrih rokavic se je kadilo.Sranje! Kolena so pekla od vro~ine (kljubdolgim gatam sem ~util, da je RES vro-~e!). Pod rokavicami je bilo è prekletovro~e, zublji so bili vedno bliè ... pa najè re~e nekdo, da lahko za~nem gasiti.Kon~no, ~arobne besede: gremo! Enkrat,dvakrat ... petkrat sem odprl in zaprlro~nik in sovrag je bil popolnoma umirjen.Kul! Naslednji je na vrsti.

operativne strani

10



Velikokrat je pogovor o izolirnih dihal-nih aparatih nanesel tudi na vpra{anje:

“Ali bi IDA nudil za{~ito, ~e bi ga-silca zalila voda?’’

Ker je vpra{anje dovolj pere~e, semse odlo~il, da naredim korak v tej smeri– v upanju, da bom na{el prave odgovore.

Na za~etku sem pri razli~nih ljudehposku{al dobiti odgovore, a sem naletelna povsem nepreverjene trditve. No, vse,kar sem izvedel, je bilo to, da naj bi dihalniaparat INTERSPIRO zadrèval vodonekje od 3 do 6 m globine, nato pa naj biv masko za~ela vdirati voda. To so po-vedali tudi na skoraj vseh promocijah tedihalne naprave.

MAG-LITEVzporedno s testom IDA pa smo se

odlo~ili preizkusiti tudi svetilko MAG-LITE (rechargeble system).

Pred samim testiranjem smo sepozanimali o mo`nosti vdora vode vsamo svetilko. Zopet nismo dobili to~-nih odgovorov. Pojasnjevali so nam, daje svetilka odporna predvsem na vla`-ne razmere, vsekakor pa ne za podvod-ne aktivnosti.

Preizku{anje smo pripravili fantje vokviru PGD Bizovik. V ekipi smo sode-lovali 4 ~lani in ena ~lanica. Imeli smotudi podporo GR^ (gasilsko re{evalnega~olna).

POSTOPEKZanimalo nas je samo delovanje di-

halne naprave v è prej omenjeni situ-aciji, zato smo napravo preizku{ali vopremi, ki je primerna za potaplja{keaktivnosti. Najprej smo se odlo~ili zapreizkus IDA znamke INTERSPIRO, sajsmo imeli za to napravo najve~ podatkovin smo okvirno ̀ e predvideli dogajanje.Nato pa smo po enakem postopku preiz-kusili {e dihalno napravo znamke AUER.

Nadel sem si dihalni aparat, na sebisem imel neoprensko obleko, plavuti innekaj kilogramov uteì.

V vodi je bil potaplja~ re{evalec, ki bilahko ustrezno posredoval, ~e bi {lo kajnarobe.

Spustil sem se s ~olna v vodo in natopostopoma na dno reke.

IDA - INTERSPIROUgotovili smo naslednje:- dihanje je popolnoma normalno,- zrak ni uhajal iz maske ali plju~nega

avtomata,- vode ni vdirala v notranjost maske

(maksimalna globina preizkusa 4,5 m),- imeli smo name{~en adapter sve-

èga zraka, ki ni predstavljal nobenega

test test test test test IDA in in in in in svetilke v vodiv vodiv vodiv vodiv vodi(Ljubljanica, 5. april 2003) Jure

Dolinar

operativne strani

Foto: Jure Dolinar

11



problema (prav tam smo pri~akovalispu{~anje vode),

- izena~evanje pritiska s pomo~jostiskanja nosnic ni mo`no (mo`nosti sonaslednje: izena~itev na drug na~in alizatesniti nosnici, preden si nadenemomasko),

- pogled na okolico je popa~en zaradi“stekla’’, ki nima ravne povr{ine oziromastranice (“steklo’’ se prilagaja obrazu inpopa~enja smo pri~akovali, saj imajo ma-ske za tak{no uporabo sprednje “steklo’’ravno),

- poraba zraka je normalna,- ...

IDA - AUERUgotovili smo naslednje:- samo dihanje je sicer normalno, kljub

naslednji alineji,- pri{lo je do precej velikega izhajanja

zraka iz spodnjega dela maske, kjer jenepovratni ventil (pod plju~nim avto-matom in govorno membrano), ki sluìza odvod izdihanega zraka v atmosfero.Zrak ni enakomerno uhajal, ampak jeizhajanje zraka odvisno od poloàjamaske, kar je podobno kot pri plju~nemavtomatu za potapljanje (oktopusu). Ob

pogledu na dno reke je uhajanje najve~je,ob pogledu na povr{je je uhajanje naj-manj{e ali ga skoraj ni,

- zrak prek plju~nega avtomata niizhajal,

- voda ni vdirala v notranjost maske,kljub temu da je uhajal zrak (maksimalnaglobina preizkusa 4,5 m),

- izena~evanje pritiska s pomo~jostiskanja nosnic ni mo`no (mo`nosti sonaslednje: izena~itev na drug na~in alizatesniti nosnici, preden nadenemomasko),

- pogled na okolico je popa~en zaradi“stekla’’, ki nima ravne povr{ine oziromastranice (“steklo’’ se prilagaja obrazu inpopa~enja smo pri~akovali),

- poraba zraka je zaradi nekontro-liranega izhajanja zraka enormna, takoda tlak v posodi precej hitro pada.

MAG-LITE (rechargeblesystem)

V okviru preizkusa izolirnih dihalnihaparatov smo testirali tudi svetilko MAG-LITE (rechargeble system). Pred sa-mim testiranjem smo se pozanimali omo`nosti vdora vode v samo svetilko.Ponovno nismo dobili to~nih odgovorov.

Ugotovili smo:- vdora vode vizualno nismo zaznali,

tudi ko smo svetilko temeljito posu{ili,- do manj{ega vdora vode pa je pri{lo,

kjer je stikalo za priìganje, kar smougotovili {ele po temeljitem pregledu, kosmo svetilko razstavili, ampak kljub temudo po{kodb samih elementov svetilke nipri{lo,

- sama svetilnost svetilke se jeizkazala tudi pod vodo (za bolj to~enpodatek bi morali izvesti no~ni potop).

Svetilka je na vseh kriti~nih mestihproti vodi zavarovana z oringi. Vsekakorje treba poudariti, da svetilka ni name-njena podvodnim aktivnostim. Nas jezanimala sama meja vzdr`ljivosti bate-rije, ker pa smo bili omejeni z globinoreke, do te meje nismo pri{li. S tem pre-izkusom smo ugotovili, da je svetilka tudidelno odporna na vdor vode.

ZAKLJUÊKNajprej naj omenim, da smo imeli, ko

smo preizku{ali ti dve dihalni napravi,vedno pred o~mi dejstvo, da sama na-prava ni namenjena podvodni dejavnostiali potapljanju. Prav zato smo bili ekipa,ki bi v kakr{nemkoli primeru lahkopravilno in ustrezno ravnala.

Sedaj vemo, kaj sam IDA dopu{~a inkaj lahko od njega pri~akujemo v eks-

tremnih situacijah. Preizkusili smo samodve vrsti dihalnih naprav dveh razli~nihproizvajalcev. Vsekakor bi bilo v takihrazmerah umestno spoznati in primerjati{e izolirne dihalne aparate drugih pro-izvajalcev.

ê napravi primerjam, lahko povem,da se je IDA Interspiro bolje izkazal, IDAAuer pa je manj popa~il sliko ob pogleduskozi vizir oziroma ‘’steklo’’ (govorimo zadogajanje pod vodno gladino).

Hkrati smo pod vodo preizkusili tudisvetilko MAG-LITE, na koncu pa smosimulirali {e padec gasilca, ki je bil oble-~en v za{~itno gasilsko obleko (IDA, ~e-lada, za{~itna obleka, {kornji, rokavice),v vodo.

operativne strani

Uporabe svetilke v podvodne namenene priporo~am, za manj{e globine pa selahko svetilko “oble~e’’ v posebno gumo,a kljub temu svetilke ne smemo uporab-ljati v ve~jih globinah.

Gasilec, ki je “padel’’ v vodo, oble~env za{~itno obleko, je kljub teì IDA ostalna povr{ju. Ko pa se je obleka popolnomaprepojila z vodo, je pozitivna plovnostpre{la v minimalno negativno, a izpla-vanje gasilcu ni povzro~alo nikakr{nihteàv.

Naj na koncu {e enkrat poudarim, davse naprave in predmeti (IDA, svetilka,za{~itna obleka), ki smo jih preizkusili,nikakor niso namenjeni podvodni aktiv-nosti. V nobenem pogledu s temi ugoto-vitvami ne smemo dobiti ob~utka, dalahko sedaj uporabljamo kak{no odzgoraj na{tetih stvari v vodi ali celo da bispremenili njen namen. Na{ namen je bilsamo preizkus naprav za mo`no eks-tremno situacijo in za ve~je zaupanjenapravi.

Naj se {e zahvalim in omenim vsesodelujo~e: Mateja Knaus, Miha Sever,Miha Bricelj, Gorazd Breskvar.

12



medsektorska vajaMoste 1 in Moste 2

mednarodnotekmovanje

lavinskih psovv Ljubljani

V soboto, 12. aprila 2003, smo si~lanice PGD Brdo ogledale eno izmedprizori{~ v Ljubljani, v bliìni trgovineInterspar na Vi~u, kjer je potekalomednarodno tekmovanje psov zare{evanje izpod ru{evin. Deèven invetroven dan je nam gledalcemnekoliko pokvaril celotno vzdu{je, karpa ni motilo zagretih re{evalnih ekip.Posamezne tekmovalne ekipe sosestavljali po trije vodniki in njihovi psi.Njihova naloga je bila najti in re{itiponesre~enca v poru{enem objektu.

Psi so morali pokazati sposobnostpremagovanja razli~nih ovir, kot so naprimer prehod na vi{ini, hoja in ple-zanje po strehi in seveda ubogljivost.Po drugi strani je moral vodnik poka-zati, da je sposoben svojega psanadzorovati med re{evanjem in pre-poznati morebitno nevarnost, ki lahkotako njemu kot psu grozi med ru{e-vinami. Re{evalci so ponesre~encaiskali okrog pol ure. V primeru, da pesniti po 15 ali 20 minutah ni odkril ni-~esar, je smel v hi{o tudi vodnik. S temdejanjem je ekipa samodejno izgubilanekaj to~k, kljub temu da je pone-sre~enca odkrila in ga re{ila.

V primeru re{evanja izpod ru{evin,kot je bilo na primer re{evanje ob po-ru{enju Kolizeja v letu 2002, na ru{e-vine po{ljejo hkrati po tri pse, enegaza drugim. »[ele ko vsaj dva, {e boljepa vsi trije psi zavohajo ponesre~encana istem mestu, je velika verjetnost,da je oseba dejansko pod ru{evinami.Takrat nastopijo re{evalci, ki odstra-njujejo blok za blokom,« je povedalZlatko Berdajs, eden izmed organi-zatorjev. In med omenjenimi re{e-valnimi ekipami so tudi gasilske enote.Prikaz re{evanja izpod ru{evin je takorazkril pomembno vlogo sodelovanjamed ̀ ivalmi in ljudmi ob nesre~ah, patudi med re{evalnimi ekipami ingasilci.

^lanice PGD Brdo se zahvaljujemogospodoma Du{anu Webru, ki nam jeomogo~il ogled prireditve, in ZlatkuBerdajsu, ki nas je z veliko mero nav-du{enja vodil ~ez potek vaje in nampojasnil dogajanja na prizori{~u.

^lanice PGD Brdo

Bil je 5. junij 2003.V Papirnici Vev~eje zagorelo v skladi{~u lesenih palet.Poàr se je raz{iril na skladi{~e kemikalij.Delavci so poisku{ali pogasiti za~etnipoàr. Ni jim uspelo. Njihove neprimerneobleke so se jim vnele. Dobili so la`jeopekline. Da bi se re{ili ognjenih zubljevso sko~ili v najbli`jo vodo, reko Ljublja-nico. Delovodja je preko mobitela poklicalpoveljnika PIGD Papirnica Vev~e. Po-veljnik je hitro alarmiral gasilce iz Papir-nice Vev~e, ki so prvi pri{li na mestopoàra. Poveljnik je ocenil, da poàra nebomo mogli pogasiti sami in da zaradikemikalij grozi ekolo{ka katastrofa, je

intervencije. Re{evanje iz vode staizvajala PGD Bizovik in PGD Zalog-Sp.Ka{elj. Ukrepanje v primeru razlitja ne-varnih kemikalij pa PIGD PapirnicaVev~e. Vodja intervencije je zaslutil, dase bo poàr raz{iril v katastrofalnega.Poklical je 112 in jih obvestil, da naj akti-virajo helikoptersko enoto Slovenskevojske. êz 12 minut je pri{el helikopterSV. Nekajkrat je zajel vodo iz reke Ljub-ljanice in jo polil na najbolj ogroènamesta. Tako je prepre~il katastrofalnipoàr. Nato smo gasilci pogasili ogenj.

To je bil potek medsektorske vajeGasilske zveze Ljubljana Moste 1 inMoste 2 s pomo~jo GBL in SV. Bila jeizvedena v sklopu 125. obletnice PIGDPapirnica Vev~e.

Vaja je bila izvedena ob pravem ~asu,kajti med vajo je helikopter dobil pravo

Matja` Lampelj

operativne strani

poklical center za obve{~anje 112. Uraje bila 17.57. Poveljnik je obvestil center,da se je poàr è zelo raz{iril in da grozidrugim objektom, da moramo interveni-rati zaradi kemikalij, da so zaposlenisko~ili v reko Ljubljanico in potrebujemore{evanje iz vode. Center je takoj alar-miral GBL, sektor Moste 1 in sektor Mo-ste 2. Prvi so prispeli PGD Bizovik, natoPGD Sostro, PGD Zg.Ka{elj, PGDSlape-Polje,GBL, PGD Zalog-Sp.Ka{elj,PGD Zadobrova Sneberje, PGD [tepanj-sko naselje, PGD [martno ob Savi, PGDLipoglav in PGD Pre`ganje.

Od na{ega poveljnika je prevzel vo-denje intervecije sektorski poveljnikMoste 2. Sektorski poveljnik Moste 1 inpoveljnik na{ega dru{tva pa sta mupomagala pri vodenju intervencije. Vsagasilska dru{tva so se razporedila namesto intervencije, ki jo je dolo~il vodja

intervencijo, ker je zagorelo na Hru{ev-skem gozdu-Golovec. Skupaj z nekate-rimi PGD-ji so {li gasiti poàr na Hru-{evski gozd,kjer se je videl è zelo gostidim. Ker je bil teren zelo te`ko dostopenz gasilskimi vozili, je helikopter opravilsvojo pravo vlogo, ga{enje poàrov nazelo nedostopnih mestih.

Tako smo gasilci re{ili marsikaterodrevo, katero potrebuje dolgo let, da odra-ste.

13



Eden najaktualnej{ih dogodkov GZ Ljubljana v mesecu majuje bilo prav gotovo tekmovanje mladine. Potekalo v sektorjuVi`marje, natan~neje na {portnem igri{~u policijske akademijev Tacnu. Kaj vse se je dogajalo na tekmovanju pa lahkopresodite sami.

lepa slika lepo mesto najde:tekmovanje mladine GZ Ljubljana 2003

mlade strani

Zakaj jeravno nana{ocenjevalnilist padlasenca!?

Belazastava -

mar senekateri

predajo brezboja? To pa~

ne! Belazastava

pomeni, dase vaja

lahko pri~ne.

Na{a~etica pa~aka.Nekateriso ̀ eskorajobupalipredsamimza~etkomtekmovanja.

Zakajse ne bi

na{adesetina

fotografirala?Mogo~e

bomo pa v~asopisu!

Tekmovali{~ein tudi ekipeso bili dobropripravljeni.

Tudimladinke -gasilke so seradepostavilepred objektivna{egafotografa!

Nekaterise

koncentrirajotako, drugi

druga~e!

Kaj ~aka{tako dolgo,saj mendanima{prilepljenetar~e!

Gasilskihfotografijni nikolipreve~!

14



Gasilska tekmovanja nekaterimgasilskim dru{tvom, kot tudi posamez-nikom, pomenijo ve~, drugim manj.Vendar bi morala vsaj gasilska tek-movanja mladine vsem, ki delajo vdru{tvih z mladimi, pomeniti veliko.Ve~inoma je to za mlade prvo sre~anjez gasilskim orodjem in opremo. Zelo po-memben dejavnik vsakega tekmovanjapa je tudi trema ali pa celo adrenalinski{ok, na katerega moramo mlade gasilcepripraviti è zelo zgodaj. Prav opisanipojav je namre~ zelo soroden tistemu, skaterim se gasilci sre~ujemo ob inter-vencijah. Ali ni tudi ta-krat vsa ekipa odvisnaod posameznika? Pravmladinska tekmovanjaso tista, na katerih semladina najlaè privadina tovrstne pritiske.Zato menim, da moravsak mentor, predenpri~ne s pripravami zatekmovanje, mladimto~no pokazati in jimjasno razloìti pomen inuporabnost posamez-nega kosa orodja aliopreme, ki ga bodouporabljali pri vajah,pozneje pa tudi pr iintervencijah. Vse to paje pomembno tudi za prihodnost, saj vsivemo, kako ~as beì in da bo kmalu pravta pionir oziroma mladinec postaloperativec v dru{tvu.

Zdaj pa tekmovanja! Po mojem mne-nju bi moralo biti tekmovanje za mladenajprej druènje in spoznavanje vrst-nikov. Nekaj zdrave tekmovalnosti sicermora biti, saj rezultat za ekipo, mentorjain dru{tvo pomeni zelo veliko. Doberrezultat na tekmovanju ni nujno le zmaga,ampak predvsem dokon~ana vaja. Tudiza dobro intervencijo ni merilo hitrost,ampak uspe{no opravljena naloga. Lepoje, ~e mladi domov prinesejo pokal, ven-dar pa to ne bi smel biti namen odhodana tekmovanje. Naj vas opozorim: krivdoza morebiten neuspeh nikoli ne pripisujtemladim, saj ste za njihovo pripravljenostodgovorni mentorji! Mnogo bolj primernoje, da se pogovorite z mladimi o napakahin jih poskusite v prihodnje odpraviti.

Nekateri mentorji, mednje sodim tudisam, si napake in vtise s tekmovanjavestno zapisujemo. Tako se iz napaku~imo najprej sami, izku{nje pa takolahko posredujemo mladim.

Ko se tekmovanje za tekmovalnoenoto kon~a, je treba po~akati na raz-glasitev rezultatov. To pa lahko traja tudive~ ur. Ves ta ~as (popravite me, ~e semotim) pa mentor otrok ne more imetipod nadzorom. Zato menim, da bi moralovodstvo tekmovanja to~no povedati, kdajbo razglasitev rezultatov, da se enotemed tem (~e so na primer na vrsti ob 8.

uri zjutraj) lahko vsaj preoble~ejo invmesni ~as preìvijo v dru{tvu ali kjedrugje. Na primer: na zadnjem tekmo-vanju mladine v Tacnu bi mentorji lahkosvojo mladino odpeljali na [marno goro.Ali kam drugam, pa~ po lastni presoji.

Ostale aktivnosti mladih, ki se izvajajopo dru{tvih, po mojem mnenju nimajotak{ne teè kot tekmovanja. Saj na pri-mer za uspe{no opravljene ve{~ine, ~ineali zna~ke Prepre~ujmo poàre in zaostalo izve le pe{~ica ljudi, pa {e to pred-vsem vrstniki in vodstvo dru{tva. Za do-ber uspeh na tekmovanju pa izve veliko{tevilo ljudi. Moje mnenje je, da to mladimpomeni najve~. Seveda s tem no~emzmanj{ati pomembnosti drugih aktivnostipo dru{tvih, saj mladi pri vsakem deluspoznavajo stvari, ki jih bodo potrebovalitako kot gasilci kot tudi v zasebnemìvljenju.

Na àlost pa poznamo tudi dru{tva,

ki nimajo dovolj mladine, da bi se lahkoudeleìla tekmovanj. Vendar naj tupoudarim, da ponavadi ne gre za po-manjkanje mladine v okolici dru{tva,ampak za pomanjkanje ustreznegakadra v dru{tvu in posluha za delo z mla-dimi pri vodstvenih kadrih. Kjer sta voljain pravilen pristop, je mogo~e storitimarsikaj. Dober primer za to so sicerrelativno majhna dru{tva, ki pa imajo{tevilen podmladek. Pogosto se primeri,da se tekmovanj ne morejo udeleìti vsimladi gasilci. Ostane jih {tiri ali pet, kisicer ponavadi odidejo na tekmovanje kot

rezerve, vendar nasto-pijo le redko. Zato mor-da ne bi bilo narobe, ~ebi organizatorji tekmo-vanj vklju~ili v tekmo-vanje tudi vajo, pri katerine bi bilo potrebnih de-vet tekmovalcev, ampakmorda trije ali pet.

Druga mo`nost, ki seponuja, pa je ta, da naprimer sosednje dru{-tvo, ki ima mladih ve~,ne pa na primer za dvedesetini, »posodi« svo-jega mladinca ali pio-nirja dru{tvu, ki mumanjka otrok. S tem sebo dru{tvo, ki ima teà-

ve z mladimi, lahko udeleìlo tekmovanja,tekmoval pa bo lahko tudi tisti otrok, kisicer v svojem dru{tvu ne bi pri{el vekipo. Hkrati pa se bo pred dru{tvom, kiima malo mladine, nekaj dogajalo inmorda pritegnilo {e kak{nega otroka, kibi lahko postal ~lan PGD. Pa tudi otrok,ki predstavljajo »vi{ek«, s tem ne izgu-bimo, saj bodo morda prav oni ~ez nekajlet najbolj vestni in za dru{tvo pomembnikadri.

Kak{ne pa so va{e izku{nje? Se tudivi sre~ujete s tovrstno problematiko?Mnenja in razmi{ljanja o izbolj{avahbomo z veseljem objavili v rubriki Pismabralcev, ~e pa boste pripravili dalj{iprispevek strokovne narave, se ga se-veda ne bomo branili in ga bomo objavilina teh straneh. K sodelovanju s svojimimnenji pa ste vabljeni tudi mladi, saj jerubrika Mlade strani najprej namenjenaprav vam!

gasilska tekmovanja tako indruga~e Matja` Omahen

Ale{ Zalaznik

mlade strani

15



kako nismozmagali natekmovanju

Tudi letos, 17. 5. 2003, je bilo takokot vsako leto organizirano gasilskotekmovanje mladine Gasilske zvezeLjubljana. Tekmovanje je bilo v Tacnu,natan~neje na Rocnu.

Tekmovanja smo se udeleìli tudipionirji na{ega dru{tva. Natekmovanje smo se dobro pripravili, ase je eden izmed ~lanov desetine danpred tekmovanjem odlo~il, da natekmovanje ne gre. Zato smo v na{oskupino poklicali punco z imenomNika. Ko smo pri{li na Rocen, smo seogreli in za~eli s tekmo. Pri vaji zvedrovko smo naredili veliko napako,saj smo v vseh vedrih pustili vodo.Vedeli smo, da tako ne moremozmagati. A vseeno smo se odlo~ili, dase bomo pri {tafeti dobro odrezali. Ana àlost je na{ prijatelj Teo pozabilspeti cevi. Zaradi njega smo dobilidodatne kazenske to~ke. Skupaj smoimeli 60 kazenskih to~k. Ko smozaklju~ili tekmovanje, smo pojedlimalico in se vrnili v gasilski dom, kjersmo se {e nekaj ~asa igrali, nato paje mentor naro~il pice, ki so bile zelookusne. Ko smo pojedli pice, smo biliè nekoliko utrujeni in smo se odpravilidomov ...

Vsi skupaj pa smo se odlo~ili, dase bomo za prihodnje tekmovanje {ebolje pripravili in poizkusili zmagati.

Tomo Rajh in Andra` Kambi~,11 let

PGD Vi`marje - Brod

tekmovanjegasilske mladine

mlade strani

17. maja je bilo na {portnih igri{~ihPolicijske akademije v Tacnu tekmovanjegasilske mladine Gasilske zveze Ljub-ljana, v organizaciji sektorja Vi`marjekaterega sestavljajo dru{tva [entvid,Gunclje - Male Vi`marje, Staneì~e,Medno, Vi`marje, Tacen, Gameljne inRa{ica katera so poskrbela za orodje inopremo, ki jo zahteva organizacija tek-movanja.

Tekmovanja se je udeleìlo:- v kategoriji pionirk 10 ekip,- v kategoriji pionirjev 27 ekip,- v kategoriji mladink 8 ekip in- v kategoriji mladincev 27 ekip.Ekipe pionirjev in pionirk so se pome-

rile na ̀ e dobro poznani vaji z brenta~oin na {tafeti z ovirami, mladinci in mla-dinke pa na vaji z premagovanjem ovirin na {tafeti z ovirami. Na vseh tekmo-valnih stezah je bilo veliko navijanja,

tekmovalne enote pa so pokazale velikomero borbenosti in znanja. Mladinci inmladinke so imeli najve~ teàv pri deluproge z brenta~o, kjer se vedra nikakorniso hotela napolniti z vodo. Ekipe soodhajale z veselimi in ̀ alostnimi obrazi,vendar naloge so bile za vse enake, leenim je uspelo vaje opraviti brez napakza druge pa bo prilo`nost è prihodnjeleto, kjer so obljubljali boj do zadnjesekunde. Kljub borbi za ~im bolj{a mesta

pa so se sre~ali sta-ri prijatelji, ki so po-klepetali kako in kajin spletli marsika-tera nova poznan-stva.

Tekmovanje jepotekalo dobro inhitro brez posebnihzapletov pa tudi vre-me nam je bilo letosbolj naklonjeno kotzadnja leta.

Ale{ Zalaznik,PGD [entvid

16



prvo odprtosmu~arsko

gasilskotekmovanje

za pokalob~ine

Medvode

V soboto,15. 3. 2003, je bilo v orga-nizaciji PGD Sp. Pirni~e - Vikr~e -Zavrh na smu~i{~u Sori{ke planineorganizirano smu~arsko gasilskotekmovanje za pokal ob~ine Med-vode. Tekmovalo je 38 gasilcev iz trehPGD, in sicer v desetih kategorijah.Tekmovalci so morali kar najhitrejeprevoziti dve veleslalomski progi.Sneg je bil trd, deloma poledenel,vreme pa son~no in nekoliko vetrovno.V izrazitem tekmovalnem vzdu{ju seje ob bu~nem navijanju in primerjanjurezultatov tekmovanje odvijalo pona~rtih. Po kon~anem tekmovanju sose udeleènci {e nekaj ~asa smu~ali,tekmovalna komisija pa je izra~unalauradne rezultate. Sledila je sve~anapodelitev medalj najbolj{im trem vposamezni kategoriji in pokalovdru{tvom v skupnem se{tevku, ki sojih prejeli: za l. mesto PGD Sp.Pirni~e- Vikr~e - Zavrh, 2. mesto PGD Zg.Pirni~e in 3.mesto PGD Preska -Medvode. Udeleènci so se veseli inrazigrani raz{li v upanju, da senaslednje leto spet v {e ve~jem {teviluudeleìjo tega tekmovanja.

Stanko Kopa~predsednik dru{tva

Po predhodnem dogovoru vodstva O[Riharda Jakopi~a in PGD Zg. [i{ka so

u~enke in u~enci osmih razredov O[Riharda Jakopi~a v torek, 10. junija

2003, ob 10. uri, s svojimi razredni-~arkami Marijo Ko{enina, Almo [keta inMojco Honzak obiskali in si ogledali ga-raò, vozila, orodje, opremo, za{~itnasredstva, UKV-postaje, skratka, vsoopremo PGD Zg. [i{ka.

V imenu PGD Zg. [i{ka je u~enke inu~ence z razredni~arkami pozdravil Pe-ter Ro{, ki jim je zaèlel prijetno po~utjena obisku. To, kar bodo sli{ali in videli,pa naj bi si zapomnili, kadar bodo kuriliogenj ali kres v naravnem okolju.

Drugi predstavniki PGD Zg. [i{kaJaka Novak, Ga{per Mraz, Tertej Kalmanin Primo` Novak so opisali in prikazalidelo in naloge gasilcev, kadar ljudje po-trebujejo pomo~ v nevarnosti in nesre~i.

U~encem so predstavili pomen ognjaza ~loveka v zgodovini in nato nastanekpoàra in njegovo nevarnost za okolje inpremoènje. Razloìli so jim pomen be-sed ogenj in poàr. V kratkem zgodo-vinskem opisu so jim pojasnili, zakaj inkako so pri~ele nastajati prve Poàrnebrambe. Razloìli so jim, da so za gorenjepotrebni gorljiva snov, toplotna energijaza vìg in kisik, in jim povedali, kako hitrose poàr {iri v prvih treh minutah. S temso jim hoteli dokazati, kako nujna je hitraintervencija gasilcev na vsakem {e takomajhnem poàru. Opozorili so jih na ne-varnosti na poletnih piknikih in zabavah

v naravnem okolju ali ob morju in izpo-stavili predvsem nevarnosti pri postav-ljanju kuri{~ in preventivne ukrepe, da nepride do poàra.

Prikazali so jim tudi vsa potrebnaosebna za{~itna sredstva, ki jih ima PGDZg. [i{ka. J. Novak, G. Mraz in P. Novak sobili oble~eni v osebna za{~itna sredstva. P.Novak je demonstriral opremljenostoperativnega gasilca v notranjem napaduv popolni za{~itni opremi z IDA. Prikazaliso jim ga{enje z RGA CO2. V kovinskiposodi z gorivom bencin) so z vìgomnakazali poàr in ga nato pogasili z RGA.Gasilci so prikazali pravilno ga{enje zRGA. Pri ga{enju so nato svoje znanjepreizku{ali tako u~enke kot u~enci.

Prikazali so tudi ga{enje z GVC in jimrazloìli pomen poklicnih in prostovoljnihgasilcev ter njihovo sodelovanje na inter-vencijah. Obrazloìli so jim pomen izo-braèvanja vsakega gasilca oziromagasilke. Na koncu kratkega ogleda sou~ence in u~enke povabili, da se udele-ìjo vsakotedenskega snidenja in urjenja,si ga ogledajo in ~e jih bo zanimalo, najpristopijo v PGD, da si pridobijo potrebneve{~ine, specialnosti in seveda ~in popravilniku GZS.

U~enci so bili navdu{eni nad predlo-gom, ali se bodo odzvali na povabilo,bodo videli v prihodnosti.

Ogled in prikaz sta se zaklju~ila ob11:20, ko so se u~enke in u~enci s svojimirazredni~arkami zahvalili za vse, kar sosli{ali in videli, in se poslovili.

mlade strani

obisk u~enk in u~encevO[ Riharda Jakopi~a vPGD Zg. [i{ka Jaka Novak

17



V sklopu 125. Obletnice PIGD Papir-nica Vev~e, smo gasilci iz Vev~, priredilivsakoletno tradicionalno gasilsko tekmo-vanje gasilcev papirne industrije Slove-nije,ki je bilo 31.maja 2003 na igri{~uSlavija na Vev~ah. To tekmovanje je è38-to po vrsti. Gasilskega tekmovanja sose udeleìli gasilci iz PIGD Cer{aka,PIGD Paloma-Sladki vrh, IGE Koli~evokarton, PIGD Vipap Kr{ko, PIGD Papir-nica Vev~e in gasilci iz PIGD PapirniceNiklasdorf iz Avstrija. Tekmovali smo vMB in {tafeti brez ovir. Naj povem, da jena{e dru{tvo,po petih letih, zopettekmovalo v ̀ enski ekipi,kar bomo sku-{ali dokazati tudi na tekmovanju GZL.

Drugi del obletnice smo imeli na kopa-li{~u Vev~e. Predsednik je odprl uradnoslovesnost ob 125. Obletnici na{egadru{tva. Podelili smo plakete za posebnezasluge in razvoj gasilstva Papirnici Vev-~e d.d., za podporo dru{tvu in Gasilskizvezi Ljubljana,za strokovno podporodru{tvu. [e enkrat moram pohvaliti in sezahvaliti na{emu vodstvu PapirniceVev~e d.d., za nemoteno delo na{egadru{tva. Papirnica Vev~e d.d. nam jeuradno predala klju~e novega vozila zaprevoz mo{tva. Podelili smo zna~ke zadolgoletno delo, za operativno delo,priznanje GZL in odlikovanja GZS. Odli-kovanje GZS za posebne zasluge je dobilna{ ~lan tov. Miro [kvorc.

Ker imajo v papirnicah delnice tudi tujilastniki, bomo v prihodnje poisku{alipritegniti tudi ostale gasilce iz drugihdràv. Tako bi tekmovanje papirne indu-strije imelo mednarodni zna~aj.

na{e strani

38. tekmovanje gasilcevpapirne industrije Slovenije

Matja` Lampelj

Rezultati tekmovanja so bili slede~i:@enske:1-Paloma2-Koli~evo karton3-Cer{ak4-Papirnica Vev~e

Mo{ki:1-Cer{ak2-Papirnica Vev~e 13-Koli~evo karton 24-Papirnica Vev~e 25-Paloma6-Kr{ko7-Koli~evo karton 1

Skupni pokal ènske-mo{ki so do-bili gasilci iz Koli~evo karton.

Novo vozilo za prevoz oseb

Na pomo~ so nam prisko~ila tudi druga dru{tva

Poveljnik predaja zna~ko za30 let operativnega dela.

âsna tribuna

18



V organizaciji Turisti~nega dru{tva Barje je v soboto, 5. aprila2003, potekala ~istilna akcija. Udeleìli so se je tudi 4 ~lanina{ega prostovoljnega dru{tva in se priklju~ili ~lanomTuristi~nega dru{tva Barje, Lovski druìni Barje in krajanom,da bi v sobotnem dopoldnevu odstranili ~im ve~ nesnage, ki jo~ez leto odvrèjo malomarni in neosve{~eni prebivalci Mestneob~ine Ljubljana. Res je, da je zaradi svoje zna~ilne pora{-~enosti Barje za mnoge odli~no odlagali{~e, toda ljudje bimorali imeti bolj razvito zavest o pomenu ~isto~e okolja, saj zodlaganjem vse mogo~e »svinjarije« {kodujejo naravi, ̀ ivalim,sebi in svojim potomcem.

V akciji je sodeloval tudi na{ ~lan Igor Ker{i~, ki je s svojimvle~nim vozilom k mostu pri I{~ici, kjer je bilo zbirno mesto zanesnago, odpeljal pet za`ganih oziroma zarjavelih avtomobilov(ali bolje re~eno njihovih ostankov) in mnogo navlake.

Vse to je te`ko opisati, toda ob~utek, ko sodeluje{ pri odprav-ljanju napak neosve{~enih posameznikov, je grenak, saj oblasts svojimi represivnimi ukrepi stori premalo, da se to v prihodnjene bi ponavljalo. O tem bi lahko organizirali tudi »okroglo mizo«.ê koga zanima, fotodokumentacijo dogodka hranimo v na{emdru{tvu.

Na pomo~!Poveljnik PGD Barje Brane Nose, G^ I. stopnje

P.S.Ve~inoma so serijske {tevilke avtomobilov ali odstranjene

ali »pretol~ene«. Samo za primer navajamo serijsko {tevilkoavtomobila, ki smo ga potegnili iz neder barjanskega krajin-skega parka: YUGO – VX1145A0000201971.

V ~etrtek, 17. aprila smo se vi`marski gasilci pridruìli akciji»Za lep{o Ljubljano«, ki jo je organizirala Mestna ob~inaLjubljana. Akcija je bila organizirana za vse organizacije vLjubljani, njen namen pa je bil o~istiti svojo okolico. Vi`marskigasilci pa smo poleg vsega tega posebno pozornost namenili~i{~enju okolice podzemnih rezervoarjev z vodo, primerno zaga{enje. Gasilci smo vre~e in rokavice za pobiranje smeti dobilina sedeù na{e ~etrtne skupnosti. O~istili smo okolico vseh{tirih rezervoarjev, ki jih imamo na Pru{nikovi, Plemljevi,Medenski in Tacenski cesti. Preverili nivo vode in delovanjepodzemnih hidrantov v okolici. î{~enja se je udeleìlo osemgasilcev, ki smo se na teren odpeljali z na{im starim»Tami~em«, ki se je tokrat odli~no odrezal. Oble~eni smo biliv na{e stare, oran`ne kombinezone, ki na prvi pogled malcespominjajo na tiste, ki jih sicer nosijo cestarji. In kako je potekalona{e delo? Najprej smo v okolici pospravili smeti, nato pasmo s povr{ine rezervoarjev tudi ostrgali plevel in travo. Natosmo preverili pokrove rezervoarjev, jih o~istili in vrnili na svojemesto. Na{e ~i{~enje okolice je potekalo od zgodnjihpopoldanskih do poznih ve~ernih ur. Vmes nam je eden izmedna{ih podpornih ~lanov pripravil tudi malico, ki smo se je zelorazveselili. V preteklih letih smo o~istili tudi breìno reke Save,zdaj pa to delo opravlja Ribi{ka druìna. @e med letom pa smos pomo~jo in{pektorja za okolje pregledali na{o okolico inugotovili, da je v na{i bli`nji okolici kar pet odsluènih starihvozil, ki so jih pristojni v kratkem ~asu tudi odpeljali.

Gasilci lahko s svojim zgledom skrbimo ne samo zapreventivno dejavnost, ampak tudi za osve{~enost na{ihsokrajanov do okolice. Upamo, da se nam bodo drugo leto pritej akciji pridruìli tudi drugi sokrajani in pripadniki drugihdru{tev v na{em kraju. [koda le, da tak{nih akcij ni {e ve~.

na{e strani

Andrej Snedec Sre~o BirsaRojen: 16.01. 1926, Branik pri NoviGorici, umrl: 20. april 2003^lan gasilske organizacije od 1974^lan veteranske desetineîn: NG^ II. stopnje

Prejemnikob~inskegagasilskegapriznanja I. in II.stopnje terzna~ke za 20 –letno aktivno delov gasilstvu

PGD Dravlje

Vladimir Bizjan^lan PGD Polhov GradecDo leta 1998 podpredsednik in tajnikGZ DolomitiLeta 1998 izvoljen za tajnika GZDolomiti

âstni ~lan GZDolomiti

Matija Golc, VG^ I.st., poveljnik GZ

Dolomiti

vi`marski gasilci smopomagali o~istiti svojo okolico

~istilna akcija Barje 2003

od{li so

Rojen: 24.10. 1924Umrl: 11.04. 2003^lan PGD Stoìce, G~ II. stopnje^lan nadzornega odboraPrejemnik {tevilnih priznanj in

odlikovanj:gasilsko priznanje3. stopnje, plaketaveterana,priznanje za 30 letdela v gasilskiorganizaciji.

PGD Stoìce

19



V petek, 9. maja 2003, je bila predSlovenskim gasilskim muzejem v Metlikislovesnost ob preimenovanju muzeja vSlovenski gasilski muzej dr. Branka Bo-ì~a. V prisotnosti soproge Marije, trehh~era, sestre Mal~i, sorodnikov in prija-teljev so se slovesnosti udeleìli tudi ~lanipredsedstva in poveljstva GZ Slovenije,prejemniki nagrade Matevà Haceta,e{alon gasilcev belokranjske regije podvodstvom Antona Planinca, ̀ upan ob~ineMetlika Slavko Dragovan in ostali povab-ljeni gostje. GZ Ljubljana so zastopalipredsednik Tone Podobnik, podpred-sednik in regijski poveljnik Ljubljana 1Joè Vidmar, prejemnik nagrade Matev-à Haceta Lojze Kogov{ek in predstav-niki mati~nega dru{tva PGD Ljubljana -Vi~, kjer je Branko Boì~ leta 1939 vstopilv gasilske vrste: predsednik Joè Lesar,podpredsednik Franc Pance, predsednikNO Franc Sever in zastavono{a AndrejSever.

Po kulturnem programu okteta [mihelje poveljnik Anton Planinc poro~al pred-sedniku GZ Slovenije Ernestu Eöryju, kije najprej pregledal in pozdravil ~astno~eto belokranjskih gasilcev. V svojemgovoru je nato orisal bogato ̀ ivljenjskoin gasilsko pot dr. Branka Boì~a, njegovoprizadevanje in skrb za ohranjanje gasil-ske zgodovine, zasluge pri ustanovitvigasilskega muzeja in bogato dedi{~ino,zapisano v njegovih knjigah o zgodovinigasilstva na Slovenskem.

@upan Slavko Dragovan je omenil po-membnost gasilskega muzeja v Metliki,saj si ga letno ogleda prek 11.500 obisko-valcev, kar pomeni tudi turisti~no promo-cijo ob~ine. Dr. Branko Boì~, soustano-vitelj gasilskega muzeja in velik prijateljMetli~anov, je bil 30. 10. 1984 imenovantudi za ~astnega ob~ana Ob~ine Metlika.

Podpredsednik GZ Slovenije ToneKoren se je v svojem govoru spominjalBoì~evih razmi{ljanj o zgodovini gasil-stva in njegovih na~rtov.

Reliefno podobo dr. Branka Boì~a sonato odkrili predsednik Ernest Eöry, so-proga Marija Boì~ in ùpan SlavkoDragovan.

Kratek zgodovinski pregled ustano-vitve gasilskega muzeja:

Proslava ob 100-letnici gasilskeorganizacije na Slovenskem (v spominna 18. september 1869, ko je bila v Metlikiosnovana prva prostovoljna poàrnabramba na na{ih tleh) je bila 16. in 17.avgusta 1969 v Metliki. Na proslavi je bilo10.000 obiskovalcev (Metlika je takrat{tela 1.800 prebivalcev). Ob tej prilo`-nosti so odprli tudi Slovenski gasilskimuzej.

Muzej na metli{kem gradu je bilsve~ano odprt 16. avgusta 1969 ob 11.uri dopoldne. Na odprtju je bilo pribli`no300 ljudi. Po zaigrani himni je prvi spre-govoril predsednik organizacijskegaodbora za proslavo ob 100-letnici prof.Branko Boì~. Navzo~e je seznanil s pri-pravami za ustanovitev slovenskegagasilskega muzeja in nakazal prihodnjirazvoj. Njegov govor sta dopolnila {eravnatelj Belokranjskega muzeja prof. JoèDular in predsednik GZ Slovenije MetodRotar, ki je odkril plo{~o z napisom:Slovenski gasilski muzej – Metlika.

Predsedstvo GZS pa je na ta danimenovalo svet Slovenskega gasil-skega muzeja v Metliki. Svet je {tel 11~lanov in ga je vodil predsednik prof.Branko Boì~.

Slovesnost ob 100-letnici se je za-klju~ila s sve~ano sejo predsedstva GZS,ki je bila 26. septembra 1969 v Klubuposlancev v Ljubljani. To je bila hkrati

po~astitev njene 20-letnice. Na seji sopodali ob{irno kroniko razvoja gasilskeorganizacije na Slovenskem v sto letihin sprejeli sklep o ustanovitvi Sloven-skega gasilskega muzeja v Metliki insveta tega muzeja.

Zgodovinska dedi{~ina gasilstva je vmuzeju predstavljena v treh delih:

Prvi razstavni prostor je v pritli~jumetli{kega gradu in prikazuje razvojgasilstva na Slovenskem do 1. svetovnevojne. Predstavljena je metli{ka poàrnabramba in tudi razli~no zgodovinsko gra-divo s celotnega slovenskega obmo~ja,{tevilne fotografije izpred 1. svetovnevojne in najstarej{i gasilski tisk.

Drugi del je v obnovljeni in predelanistavbi nekdanjega kina ob gradu, ki je bilslavnostno odprt 19. 5. 1984. Na pro~eljupri vhodu je reliefna podoba dr. BrankaBoì~a. V dvorani so predstavljeni uteme-ljitelji slovenskega gasilstva, razstavljeniso dokumenti in fotografije iz obdobjamed obema vojnama in po drugi svetovnivojni. Na galeriji je predstavljen pregleddejavnosti po posameznih slovenskihregijah v slikah, kronikah in manj{iheksponatih. V kletnem prostoru so naogled stare gasilske brizgalne.

V tretjem delu, v gasilskem razstav-nem paviljonu, je predstavljena gasilskatehni~na dedi{~ina. Zbrane so starebrizgalne iz razli~nih delov Slovenije.

na{e strani

slovenski gasilskimuzej dr. Branka Boì~a

Franc Sever

20



Gasilstvo se je v zadnjem ~etrtletju 19.stoletja vse bolj {irilo v okolico Ljubljanein naslednji za Vi~em so Prostovoljnopoàrno brambo leta 1884 ustanovilitudi na jugovzhodni strani Ljubljane, vBizoviku.

Tudi Bizovi~ani so se v poznej{ih letihtrudili, da so – poleg urjenja ~lanstva inopravljanja svoje osnovne dejavnosti –posodabljali orodje, opremo in prostoredru{tva. Tako so ̀ e leta 1927 kupili mo-torno ~rpalko Rosenbauer (ki {e vednobrezhibno deluje), in sicer skupaj z vpre-`nim vozom in vozom za prevoz mo{tva,leta 1932 pa so adaptirali dom in kupilipoltovorni avtomobil Ford za prevoz~rpalke in {estih gasilcev.

Podobno kot v drugih gasilskih dru{t-vih so se tudi v Bizoviku – poleg z gasil-skimi – ukvarjali {e z drugimi dejavno-stmi, zlasti kulturno-prosvetnimi. Tako sov okviru Prostovoljne gasilske ~ete Bizo-vik leta 1933 ustanovili dramsko skupino,ki je z ljudskimi igrami nastopala tudi pookoli{kih krajih.

Najve~ji doseèk ~lanov dru{tva podrugi svetovni vojni je bil nov gasilskidom, ki je bil dograjen leta 1974. Domso leta 1996 {e raz{irili, na fasado pa sodali izdelati fresko sv. Florijana. Gasilskidom sluì ne samo razvejani dejavnostidru{tva, ampak se v njegovi dvoraniodvijajo tudi razli~ne kulturne indruàbne prireditve v dobrobit vsemkrajanom. Tu svoja predavanja – {olanjaorganizira tudi GZ Ljubljana. Dru{tvo paod leta 1995 izdaja svoje glasilo Bizovi{kigasilec, ki ga brezpla~no razdelikrajanom v svojem poàrnem obmo~ju.

Dru{tvo si je ves ~as prizadevalo zaposodobitev in obogatitev gasilske opre-me. Vozni park sedaj sestavljajo voziliTAM GVC 16/30 in TAM GVC 16/80,

predstavljamo na{a dru{tva

PGD Bizovik Marija Babnik

kombi GV 1 Mercedes Sprinter in motor-ni ~oln.

^lani se redno udeleùjejo izobra-èvanj za gasilce in so nosilci naslednjihspecialnosti: strojniki, nosilci IDA in re{e-valci ob nesre~ah z nevarnimi snovmi,re{evalci na vodi, potaplja~i, tehni~nire{evalec.

Uspe{ni so tudi na gasilskih tekmo-vanjih, kjer redno dosegajo lepe rezul-tate, kar prav tako potrjuje, da so tudifizi~no pripravljeni in usklajeni za skupnodelo pri ga{enju in re{evanju ob more-bitnih nesre~ah.

Lahko re~emo, da je PGD Bizovik enodejavnej{ih dru{tev na obmo~ju Ljub-ljane, saj je {tevil~no najmo~nej{e, z naj-ve~ mladimi (na leto{njem tekmovanjumladine je tekmovalo 8 ekip). So tudiuspe{no dru{tvo, kar dokazuje uvr{~e-nost na lestvici to~kovanj GZL, kjer rednodosegamo uvrstitev med prvih pet.

PGD Bizovik pokriva obmo~je: Bizo-vik, del Dobrunj, Hru{ica, Gmajna, Fuì-ne in del [tepanjskega naselja; je tudisredi{~e poàrnega rajona Moste II, kije na desnem bregu Ljubljanice, se vzpnena najvi{jo to~ko mestne ob~ine Ljub-ljana – Jan~e (792 m nadmorske vi{ine)in obsega kar tretjino povr{ine mestneob~ine (362 km2 povr{ine s 43.900prebivalci).

V 119. letu delovanja PGD Bizovik imadru{tvo144 ~lanov, od tega je mladih do18 let 88, operativnih ~lanov 54 (1 vi{jigasilski ~astnik, 16 gasilskih ~astnikovin 8 ni`jih gasilskih ~astnikov), veterana2. Dru{tvo pa ima tudi 563 podpornih~lanov. Danes ga vodijo predsednik Ale{Dimnik, poveljnik Anton Babnik in tajnicaMarija Babnik.

Takoj po ustanovitvi so za~eli nabiratisredstva za nakup najnujnej{ega orodjain opreme. Z zbranimi sredstvi so {eistega leta kupili vodno batno ~rpalko innekateri ~lani so se hitro izurili za rav-nanje z njo.

Prvo shrambo orodja so imeli kar prina~elniku Babniku (po doma~e pri Poga-~arjevih), ki je v te namene odstopil delka{~e. Isto~asno so za~eli zbirati sred-stva tudi za gradnjo gasilskega doma, karpa se je nekoliko zavleklo, saj je bil domna zemlji{~u pod va{ko cerkvijo zgrajen{ele leta 1901. Nadstropna stavba je bilazidana, poleg nje pa je bil postavljen tudilesen stolp za su{enje cevi in vadbo. Vbliìni doma so skopali {e vodnjak, izkaterega so ~rpali vodo za gasilske vaje,prav pa je pri{el tudi za ga{enje more-bitnih poàrov v okolici.

21



Za~etki gasilstva na Barju segajo vkonec 19. stoletja, vendar je poznejezamrlo in iz tega obdobja ni ohranjenihpisnih dokumentov. V prvi polovici prej-{njega stoletja pa je pobudo za usta-novitev gasilskega dru{tva skupaj ssomi{ljeniki prevzel Janez Vrbinc in takoje v letu 1922 pri{lo do ustanovitve pro-stovoljnega gasilskega dru{tva. Dru{tvoves ~as svojega obstoja skrbi za sodobnoopremo in njeno vzdrèvanje. Tako so ̀ eleta 1929 postavili gasilski dom, ki zvestnim vzdrèvanjem brez kakr{nihkoliraz{iritev {e danes sluì svojemu name-nu. V letu 1928 so kupili prvo motornobrizgalno Rosenbauer, ki je {e danes vgasilskem domu in deluje. Leta 1934 paje dru{tvo kupilo za tiste ~ase sodobnogasilsko vozilo Chevrolet. To tradicijo –strmeti za sodobno opremo – smo doka-zali z lanskoletnim prevzemom novegagasilskega vozila GVC 16/25 na Rena-ultovem podvozju, ki je izvedeno v skladus tipizacijo in kategorizacijo GZS.

Gasilsko dru{tvo vseskozi deluje naobmo~ju JV dela Ljubljane in skupaj zGD Rudnik pokriva ~etrtno skupnostRudnik. V poàrnem rajonu imamo tudispecifi~ne objekte, kot so ̀ elezni{ka po-staja, {ole, vrtci, zdravstveni dom, cer-kve, bencinske ~rpalke, tesarsko inmizarsko delavnico in podobno.

Dru{tvo se lahko pohvali tudi s tem,da je bila v njegovem okviru ustanovljenaprva »nara{~ajni{ka« desetina naSlovenskem, in to ̀ e leta 1930. Dana{njamladina pa dosega vidne rezultate naob~inskih tekmovanjih. V dru{tvo sovklju~ene tudi ~lanice, ki so zelo aktivne,

predstavljamo na{a dru{tva

PGD Ljubljana BarjeToma` Vrbinc

za kar je dru{tvo letos prejelo posebnopriznanje.

V dru{tvo je vklju~enih 45 ~lanov, 5veteranov, 17 ~lanic in 44 mladincev inpionirjev.

Dru{tvo je v 80 letih sodelovalo priokoli 300 akcijah, tudi izven Ljubljan-skega podro~ja.

Ker je dru{tvo v preteklem obdobjuposkrbelo za obnovo gasilskega doma –potrebna je {e zamenjava gara`nih vrat– in posodobilo tehniko, ima v na~rtuurediti garderobo za za{~itne obleke inopremiti vse operativne ~lane z za{~it-nimi oblekami, hkrati pa ne smemo po-zabiti na izobraèvanje in izpopolnjevanje~lanstva ter dela z mladino in ènami,predvsem pa na na{e veterane.

Dru{tvo ima sede` na Peruzzijevi ulici101 v Ljubljani, v neposredni bliìni ju`neobvoznice in novega trgovskega sredi{~ana Rudniku, vodijo pa ga predsednikToma` Vrbinc, vi{. gas. ̂ astnik I. st. org.smeri, poveljnik Brane Nose, gas.âstnik I. st. in tajnica Marija Nose skupajz upravnim in nadzornim odborom.

22



milijonarska mrzlicaNeke è rahlo soparne srede popoldne po-

novno zazvoni mobilnik. Nejevoljno odnehamdelati in pri~nem iskati to more~o napravo, po-tem pa na ekranu zagledam {tevilko na{egapoveljnika. »Spet ni~ dobrega!« zakri~im sotr-pinu, »samo nove obveznosti, kot ponavadi!«No, pa vendar je na{ »Stari«, ljubkovalno seve-da, prinesel bolj neverjetno novico, namre~ to,da imam mo`nost sodelovati v oddaji Lepo jebiti milijonar. Takoj me je preletela neznanskaìv~nost in malo mi je zaigralo srce, da mogo~ele postanem bogatej{i za kak milijon. Ker semsicer precej zemeljska oseba oz. ne letim previ-soko, sem kolege povpra{al, kako to zgleda, in{ele po drugem klicu privolil v sodelovanje. Ta-krat se {e nisem zavedal, kaj me {e ~aka oziro-ma kako bom preìvel ta ve~er. Pa je ta petekkaj kmalu pri{el in ob 15.00 se je moj milijonar-ski krst pri~el. Na pripravah sem upe kaj kmalupokopal, saj so po tipkovnicah vsi udarjali hitrejeod mene. Na hitro sem se odlo~il, da bom ve~erpreìvel ~im bolj zabavno. Kaj kmalu sem pri~els {aljivkami, ki mi sicer kar leìjo, in tako blaìlnapetost med tekmovalci in tekmovalkami. Uraza boj se je hitro priblièvala, vsi smo se kardobro sprostili, tako da je ìv~nost u{la kdovekam! [e zadnji popravki vizaìstke in po~utilsem se lepega kot slika. Reìser nam je v ~udnime{anici sloven{~ine in srbohrva{~ine dopove-doval, kako naj ple{emo po odru, ~e seveda pri-demo na vro~i stol. Prvi hitri prsti so se pri~eli,pa ni bilo ni~ od mene, ker tudi brati ne znam insem odgovarjal v napa~nem vrstnem redu. No,pa tudi pretirano {portno nisem podkovan, takoda dobro, da sem sploh vedel odgovarjati. Mari-bor pa je z mojim neuspehom dobil milijonar~ka.Mislil sem si, moji trdi prsti, to bo krivo za neu-speh. Kolega pa se je ta ~as dobro izkazal in totako dobro, da je na sredini 1. dela è voditeljodgovarjal na zastavljena vpra{anja. Napo~il jesloves prvega tekmovalca, pa sem si mislil, »evomene celi svet, prihajam«, ampak mi je zvoksosedovega dihanja in tipkanja povedal, da pa~spet ne bom prvi. Stanovski kolega iz Meng{aje ponovno re{il ~ast najmo~nej{e prostovoljneenote v Sloveniji, in to kar z 10 milijoni tolarjev,ki jih je zadovoljno pobasal v svojo malho. Ostalnam je {e najlep{i del ve~era, milijonarska pija-~a v bli`nji gostilnici. Tu smo se izkazali za naj-ve~je kolege med kolegi, samo da nam niso izsta-vili ra~una. âs moje TV-kariere se je iztekel inugotovil sem, da denar ne prite~e prav rad v ̀ ep.To me je pognalo v depresijo in obemasre~neèma sem zaèlel, da bi se jima milijonimnoìli kot gobe po de`ju, in àlosten od{el vno~. Moja delovna vnema pa je ponovno nara-sla, saj se mi je zazdelo, da je to mnogo boljkonvencionalen na~in, kako priti do denarja. Hva-la bogu, da me je spremljal prijatelj Viktor, ki meje spravil v dobro voljo in postavil na trdna tla.

To bi bilo zaenkrat vse iz milijonarskega mno-goboja. Bogata izku{nja zame in dokaz, da last-ne roke in pamet ne prinesejo uspeha, ampakpotrebujemo {e veliko sre~e.

va{ razo~aranec Samo Gorenc

Vsakoletne ma{e po osamosvo-jitvi Slovenije na god sv. Jurija, 23.aprila, na Ljubljanskem gradu se jeudeleìlo 71 uniformiranih gasilcevz devetimi prapori. Poveljnik GZLjubljana Iztok Zajc je gasilce najprejpostrojil pred vhodom na grajskodvori{~e, da so tako skupaj s skavtiin ljudmi v narodnih no{ah nad{kofuin metropolitu dr. Francu Rodetu inùpniku pri Sv. Jakobu p. Joètu Ko-kalju pripravili prisr~en sprejem. Bo-goslu`je so lep{ali tudi {entjakobskicerkveni pevci in vitezi suverenegamalte{kega reda.

“Naj Bog varuje na{e mesto, najvlada po{tenost pri mestni upravi,naj ne izzivamo po nepotrebnem ne-soglasij, ki izvirajo iz preteklosti, innaj vlada so~utje do teh, ki so brezstrehe nad glavo in nimajo ustrez-nega prostora za bivanje v tem me-stu,” je v uvodu k ma{i dejal nad{kofdr. Franc Rode. V pridigi pa je pove-dal, da je sv. Jurij zelo priljubljen

V nedeljo, 11. 5. 2003, so gasilciin krajani iz Jeìce doìveli kar tripomembne dogodke. V doma~i cer-kvi je bila ob 9. uri ma{a za umrlegasilce, ki se je je udeleìlo 28 uni-formiranih gasilcev, praznovali sookrogle obletnice porok, ki jo je imeltudi predsednik dru{tva PGD JeìcaStane Kermavner, pred gasilskimdomom pa sta stala dva nova gasil-ska vozila Renault-Midlum GVC 16/25, ki so jih skupaj z gasilskimi kolegiiz PGD Zadobrova, Sneberje, Novopolje postavili na ogled krajanom.

Pridobitev kar dveh novih vozil jevelik uspeh za gasilce mesta Ljub-ljana. Na posvetu, ki je bil v dvoranigasilskega doma, je predsednik

na{e strani

ma{a ob godu mestnegazavetnika sv. Jurija

svetnik na Slovenskem, saj mu jeposve~enih kar 39 ̀ upnijskih cerkvain {e ve~ podru`nic. Slavimo ga kotmu~enca, saj je bil pripravljen ̀ rtvo-vati vse, celo lastno ̀ ivljenje, za svojideal, za Jezusa Kristusa. Sv. Jurijje bil zgled pogumne osebnosti, za-govornik svobode vesti, ki se neukloni pritiskom oblasti. To naj bi ve-ljalo tudi za vse pogumne verne ljudi,da ne klonijo pred silami tega sveta,da se ne pustijo ustrahovati nikomurin da ponosno zahtevajo svojespo{tovanje.

Franc Sever

Tone Podobnik izpostavil pomemb-nost na~rtovane in enotne nakupnepolitike gasilskih vozil. Glede na to,da je regija Ljubljana 1 s podpisomPravilnika o delu in nalogah regijedobila tudi pravno-formalno oblikodelovanja, je pri~akovati tudi enotnodelovanje pri nakupih gasilskegaorodja in opreme. Izdelovalci nad-gradnje so dali pobudo, da se v ~imve~ji meri upo{teva Pravilnik o tipi-zaciji gasilskih vozil, po katerem najbi bila opremljena vsa gasilskavozila. Seveda se glede na potrebnoopremo konkretnega poàrnegaokoli{a dopu{~a mo`nost dodatneopreme. Samo ta del dodatne opre-me naj bi predlagala gasilska dru-

{tva, medtem ko naj bibila druga razmestitevorodja in opreme tipi-zirana. S takim na~i-nom dela bi bile nad-gradnje lahko bistvenocenej{e. PredstavnikRenaulta je prisotneseznanil z dolo~enimina~ini financiranja,dobavnimi roki intehni~nimi izbolj{a-vami v prihodnosti.

dve novi gasilski vozili Renault

23



gasilske spletne strani

Lepo pozdravljeni! Predstavljamo vamnovo rubriko GASILSKE SPLETNESTRANI. V tej rubriki bomo ocenjevali,hvalili ali kritizirali spletne strani gasilskihdru{tev v na{i regiji. Prav tako bomo dajalinasvete in trike, ki lahko pridejo prav prispletnem oblikovanju. K sodelovanju stevabljeni tudi vsi tisti, ki imate izku{nje natem podro~ju. Lahko nam po{ljete kak{nenove trike ali nasvete, ki jih lahko drugiuporabijo. Tako bomo lahko skupaj poma-gali drugim pri izdelavi ali prenavljanjusvojih spletnih strani.

spletna stranPGD Barje

(www.pgd-barje.si)Za spletno stran »marostarjev«, kot si

barjanci radi pravijo, smo se odlo~ili izdokaj preprostega razloga. Za vsa pri-hodnja ocenjevanja in spletna vohljanjasmo èleli izbrati stran, ki ima najve~tistih vsebin, ki bi jih po na{em mnenjuspleti{~e nekega Prostovoljnega dru{tvamoralo imeti. Takoj ko v okence svojegaspletnega brkljalnika vpi{ete naslovwww.pgd-barje.si, se pred vami pojavislika nezmotljive rde~e barve, ki bi lahkoo svoji vsebini ̀ e na prvi pogled prepri-~ala tudi popolnega nepoznavalca gasil-ske dejavnosti. Tudi splo{ni vtis vhodnestrani je nezgre{ljivo gasilski – na srediniikona svetega Florijana, na desni pa slikegasilskega doma, intervencije in tekmo-vanja. Povsem na vrhu strani levo je {par-tansko enostaven napis PGD Ljubljana– Barje, ki bi bil lahko vsaj na sredini, ~ene izgubljam besed o njegovi skromnosti,ki je zares kri~e~e porazna. Levo stranspleti{~a krasi navigacijska vrstica, s po-mo~jo katere se lahko podate na poteppo spletni strani PGD Barje. Slednja vr-stica zagotovo ne predstavlja inovacij-skega prese`ka in tudi ni prav v ni~emerizvirna, je pa u~inkovita in omogo~a do-ber pregled (skoraj) vsakemu obiskoval-cu. Isto velja tudi za splo{ni vtis posta-vitve strani – (gasilsko) rde~a enostav-nost brez nepotrebnih okrasov, àl tudibrez posebnega umetni{kega vtisa. Kotargument k zadnji tezi je mogo~e razlogza monotonost iskati v strogo uporab-ni{kem namenu strani, vendar nekajmalenkosti govori nasprotno. O~itno»marostarji« ali nimajo veliko aktivnostiv sklopu dru{tva ali pa se od 17. maja do

danes ni zgodilo prav ni~, saj je to datumzadnjega vnosa na spletno stran. Datumzadnjega osveèvanja sicer {e ni alar-manten, je pa vreden razmisleka. Mordabi kazalo Obvestila, ki se skrivajo spodaj,premakniti v navigacijsko vrstico in jihponuditi le na ukaz, saj bi bolj zahtevnegabrskalca slaba osveèvanost lahko tudiodbila. Vrnimo se k navigacijski vrstici.Njena preglednost je morda, kot sem ̀ ezapisal, pretirano izpostavljena. Verjetnobi bil splo{ni vtis bolj{i, ~e bi se pod-poglavja posameznih kategorij izpisala{ele takrat, ko se jih dotaknemo z mi{ko(mouse – over protokol). Tako bi bilo mo-`no re{iti preveliko koli~ino informacij naza~etku, hkrati pa ne izgubljati na pre-glednosti.

Ostale kategorije v navigacijski vrsticiso solidno predstavljene. Obiskovalectako lahko dobi celovito informacijo o de-lu, ~lanstvu in zgodovini dru{tva, kar je(ali pa bi moral biti) tudi namen tovrstnihspletnih strani. Morda bi bilo dobro medkontakte dodati {e mobilno {tevilko ka-terega izmed ~lanov, saj se pogostodogaja, da je dolo~ene informacije po-trebno posredovati takoj (intervencije,va`na obvestila) in ne {ele takrat, ko imadru{tvo uradne ure ali pa nekdo preverjaelektronsko po{to. Posebej hvale vrednapa je slikovna oprema strani. Monotonizgled teksta na beli podlagi (je to edinabarva za ozadje spletnih strani?) odli~norazbijajo zanimive slike, ki se (!) nave-zujejo na tematiko, o kateri je v kategorijigovora. Zelo dobro je predstavljena tudizgodovina dru{tva, pohvalno pa je tudipodpoglavje o~lanstvu, saj lah-ko tukaj najdemopodatke o ko-merkoli, ki je ~lantega dru{tva. Toje zelo uporabnotudi za Gasilskozvezo, saj lahkoenostavno pridedo osnovnih po-datkov o posa-meznikovem ~i-nu, letu vstopa vorganizacijo infunkciji, ki jo op-ravlja v dru{tvu.Zelo zanimivo seje sprehoditi tudi

po voznem parku, odli~na ideja pa je tudipopestritev sicer relativno resne tematikez mladinsko »marostarsko« himno.

Splo{ni vtis strani: Stran je oblikovnodobro zastavljena, vendar pa to nikakorne pomeni, da je v tem pogledu lahko zazgled ostalim. Ker spletna stran delujena prostovoljni bazi, je morda nerealnopri~akovati dnevno osveèvanje, vendarpa bi morali lastniki spletnih strani mislititudi na to. Informativno je stran dobra,moti le pomanjkanje mobilne {tevilke alimo`nost takoj{njega kontakta s pri-stojnimi v dru{tvu. Ker je stran {e rela-tivno nova, bodo barjanci na njej verjetno{e gradili in verjamemo, da bo kmalulahko dosegla {e kak{no to~ko ve~.Gotovo pa se ne bomo prenaglili, ~e zakonec zapi{emo, da je zastavljena dobroin v svoji osnovni obliki ̀ e zdaj lahko do-ber zgled vsem tistim, ki se za spletnestrani {ele odlo~ajo.

Ale{ Pe~jakwww.pgd-barje.si

Kriterij:0 -10 to~k: stran je potrebno ~imhitreje prenoviti10 -15 to~k: stran sluì svojemunamenu, vendar ima veliko pomanj-kljivosti15 - 25 to~k: zanimiva stran z neka-terimi pomanjkljivostmi25 - 30 to~k: stran vredna ogleda30 - 34 to~k: obvezno doma~e bra-nje.

Kon~na ocena spletne straniPGD Ljubljana - Barje: 23 to~k

24



neza{~iteni poveljnikiz neza{~itenimi gasilci!

Na dveh posvetih poveljnikov v organi-zaciji GZS nismo dobili dokon~nih odgo-vorov na akte, ki so bili predstavljeni podnaslovom IZJAVA O VARNOSTI ZOCENO TVEGANJA – VARNOST INZDRAVJE PRI DELU V GASILSTVU.

Celim {estim stranem razlage pojmovsledi tolma~enje o odgovornosti deloda-jalca – vodje intervencije za {kodo,opredeljeno v ZPIZ. Govori o pravicizavoda, da lahko povrnitev povzro~ene{kode zahteva od tistega, ki je name-noma ali iz velike malomarnosti povzro~ilinvalidnost, telesno okvaro ali smrt zava-rovanca. To pravico ima, ~e niso bili izve-deni ustrezni ukrepi za varstvo pri delu(ob intervenciji) ali drugi ukrepi, predpi-sani ali odrejeni za varnost ljudi. Govorio kazenski odgovornosti, saj so odgo-vorni lahko kaznovani z ve~letno zapornokaznijo (208., 317., 318. in 319. ~len Ka-zenskega zakonika RS).

In na koncu dokument, ki bi ga odgo-vorni v gasilskih organizacijah moralipodpisati kot »delodajalci«, kjer lepo pi{e:PGD … je organizirano za opravljanjegasilske slu`be, za vodenje predpisanihevidenc, za vodenje ra~unovodstva ter zastrokovna tajni{ka in administrativnaopravila za potrebe organov in funkcio-narjev dru{tva. V okviru dru{tva se oprav-ljajo tudi usposabljanja, vaje in tekmo-vanja. Dru{tvo je dol`no opravljati rednavzdrèvalna dela na pripadajo~i opremiin objektih. Lahko organizira razli~ne dru-àbne prireditve (veselice, parade ...).Dru{tvo nima redno zaposlenih delavcev.Vsa dela se izvajajo prostovoljno. Izvajajojih ~lani PGD ....

Izjava o varnosti predstavlja PO-LITIKO VARNOSTI IN ZDRAVJA PRIDELU TER DOLOÂ UKREPE ZANJENO USPE[NO IZVAJANJE. Namente izjave je zmanj{evanje tveganj zapo{kodbe in zdravstvene okvare v na{iorganizaciji, hkrati pa je tudi predlog zaizvajanje preventivnih aktivnosti v skladuz dolo~ili Zakona o varnosti in zdravju pridelu (Ur.list {t. 56/99).

Kot odgovorna oseba izjavljam, dabodo zagotovljena vsa potrebna sredstvaza izvedbo varnostnih ukrepov. Prav takobo zagotovljena ustrezna obve{~enostudeleèncev, dajanje navodil, ustreznaorganiziranost dela in zagotavljanje po-trebnih materialnih sredstev, da se zago-tovi ~im bolj varno in zdravo delo.

Izjavo o varnosti bodo redno dopol-njevali in/ali spreminjali ob vsaki novougotovljeni nevarnosti in spremembi ravni

tveganja, ko podatki, na katerih je teme-ljilo ocenjevanje tveganja, niso ve~ aùr-ni, ter ob vseh drugih primerih, ki sodolo~eni v Pravilniku o na~inu izdelaveizjave o varnosti z oceno tveganja (Ur.listRS 30/00).

Ta izjava je v skladu s predpisi v vsa-kem ~asu na razpolago in{pekciji dela.Priloge k tej izjavi so sestavni del izjaveo varnosti.

kraj ..., datum ..., ime in priimek od-govorne osebe ter funkcija …, podpis ...

Na{ podpis na tem dokumentu je torejpodvrèn ugotavljanju vsega na{tetega.Sledi {e ugotavljanje odgovornosti vnesre~i. Ne samo zapor, tudi premoènjeodgovorne osebe bo lahko v dolo~enihprimerih od{lo v stro{ek, ki bo izkazan spravicami ZPIZ, ko bo potrebno pokrivatistro{ke invalidnine na{ega ~lana.

Da je nesmisel {e bolj o~iten, pa je {erazkorak v zakonodaji, ki predvidevaopremljanje z za{~itnimi sredstvi do leta2009. Intervencije in nesre~e na njih pase dogajajo v tem trenutku, ko je te opre-me komaj za vzorec. Kdo bo torej tisti, kibo prek IZJAVE O VARNOSTI prevzemalodgovornost za zagotavljanje vseh po-trebnih sredstev?

Razumem g. Ran~igaja, da to odgo-vornost prena{a na tiste, ki vse to zlahkaprenesejo in se tega sploh ne zavedajo.Ko bo izre~ena prva kazen za 300.000SIT za dru{tvo in 50.000 SIT za odgo-vorno osebo, teh dru{tev in teh odgovor-nih ne bo nikjer ve~. Pa naj sedaj tisti, kibodo to izjavo podpisali, vsak trenutekugotavljajo, v kak{nih psihofizi~nih sta-njih so gasilci prihiteli na intervencijo inkak{no je nenazadnje njihovo zdravstve-no stanje v danem trenutku.

Kongres GZ Slovenije mora dati kon-kretne odgovore na ta vpra{anja in opo-zoriti na vse mo`ne posledice. Lahko pase zgodi, da bo za koga è prepozno!

Peter Bernik, VG^

homologacija pogasilsko

Zbiranje finan~nih sredstev v gasilskihdru{tvih, ki imajo prete`no kme~ko zale-dje in delujejo v majhnih ob~inah, kot jeHorjul, je zelo zahtevna naloga. Kljub te-mu da nas podpirajo tako va{~ani kotob~inski svetniki in ùpan, moramo velikdel sredstev za nakup gasilskega vozilapridobiti sami, z na{imi nabiralnimi akci-jami, veselicami in tudi z donatorskimisredstvi, ki pa so iz leta v leto manj{a.Informacija, ki smo jo dobili na regijskemuposvetu, da bomo morali sedaj za nad-gradnjo gasilskega vozila od GZ Slovenijepridobiti homologacijo, nas je presenetila,{e posebno za to, ker bomo morali stro-{ke pokriti iz dru{tvenih sredstev.

pisma bralcev

obvestila uredni{tva:Va{e prispevke sprejemamo na

elektronski naslov:[email protected]

Prispevke (razen osmrtnic in ma-lih oglasov) sprejemamo razen vizjemnih primerih samo v digitalniobliki, torej preko elektronske po{te,na disketi ali CD-romu. Slike lahkopriloìte ali po{ljete po redni po{ti.

Vsi prispevki bodo pregledani nauredni{kem sestanku in lektorirani.Uredni{tvo si pridrùje pravico, davsebinsko neustrezne, àljive alidruga~e neprimerne tekste zavrne.ê se to zgodi, ima pisec pravicozahtevati pisno pojasnilo za zavrnitevod uredni{tva.

Slikovni material, diskete ali drugemedije z va{imi ~lanki lahko po iziduaktualne {tevilke, v kateri bo pri-spevek objavljen, dvignete na Gasil-ski zvezi Ljubljana.

ê èlite, da dolo~en dogodekspremlja ekipa Ljubljanskega gasilcain naredi prispevek (na primer sek-torske vaje ali druge ve~je dogodkevelikega pomena za Regijo Ljubljana1), nas o dogodku z natan~nim opi-som le tega obvestite vsaj 14 dni prej.O va{i pro{nji bo odlo~al uredni{kiodbor Ljubljanskega gasilca. Osklepu vas bomo pravo~asno obve-stili, zato pustite kontaktno {tevilko,na kateri ste dosegljivi.

V rubriko »Pisma bralcev« imapravico pisati vsak, ki svoj prispevekpodpi{e z imenom in priimkom terdru{tvom, iz katerega prihaja ali fun-kcijo, ki jo opravlja na Gasilski zvezi.Uredni{tvo si pridrùje pravico, davsebinsko neustrezne, àljive alidruga~e neprimerne tekste zavrne.ê se to zgodi, ima pisec pravico za-htevati pisno pojasnilo za zavrnitevod uredni{tva.

Uredni{ki odbor se zahvaljuje zapomo~ pri nastajanju te {tevilke.Hvala:

Rajko Jazbec, Milan Dubravac,Anton Posavec, Jure Dolinar, Janez[krbinc, Jani [krbinc, Franc Sever,Primo` Bajec, Joè Vidmar, IztokZajc, Sa{a Poljak, Andreja Ani~in inostali.

[email protected]

25



pisma bralcev

[email protected]

Z obzirom na zgoraj navedeni ~la-nek se je uredni{tvo LG odlo~ilo, daopozori vse predsednike komisij zapriznanja in odlikovanja v PGD, dastriktno in z vso natan~nostjo pristopijok izpolnjevanju zahtevanih podatkov navpra{alnikih. Zahteve po podobnihobjavah v LG so povsem nepotrebne,ker se z malo dobre volje in uvidevnostilahko re{ujejo in re{ijo v krogu PGD.S tak{nim ravnanjem se tudi v dru{tvuutrjuje medsebojna odkritost, spo{to-vanje in nenazadnje tudi povezanostmed ~lanstvom. Opravi~ila pri tak{nihneljubih dogodkih pa so lahko le dokazzrelosti ~lanstva v na{i organizaciji .

Po zbiranju informacij smo izvedeli,da se je predsednik komisije za priz-nanja in odlikovanja v PGD Zgornja[i{ka prizadetemu g. Bab{ku ustno inpisno opravi~il za neljubi dogodek priizpolnjevanju predloga. Opravi~il se jepred enim mesecem in pol, takoj ko jedo zapleta pri{lo.

Uredni{ki odbor LG

[email protected]

Znano je, da moramo tudi v manj{ihdru{tvih slediti razvoju na tem podro~ju,saj na{a stara vozila niso ve~ varna zaprevoz osebja, orodja in opreme, da negovorimo o prevozu na{e mladine. Vvoznem parku so predvsem stara vozilaTAM, ki pa imajo najve~jo hibo v zavor-nem sistemu. Res je, da ta vozila nisokaj dosti v prometu, in da v marsikateremdru{tvu stojijo v slabih in vla`nih garaàh,kar se vse odraà tudi v brezhibnostivozila.

Podatek predloga, da bomo moralipla~ati do 100.000,00 SIT za homolo-gacijo enega vozila, nas je izredno pre-senetil. Res je, da ta znesek ne pred-stavlja veliko glede na investicijsko vred-nost vozila, npr. 20 milijonov SIT, pavendar tega ni mogo~e zanemariti. Tegase morajo zavedati tudi na Gasilski zveziSlovenije. Upamo lahko, da je to samopredlog ali pa gre celo za tiho prelivanjetistih sredstev pla~anega DDV, ki naj bijih GZS dobila od dràve. Ta davek smopla~ali iz dru{tvenih sredstev in z vsopravico zahtevamo, da se nam tudi vrne.

Ladislav Prebilpredsednik GZ Horjul

odgovor na prispevektov. Bu~arja

Spo{tovani tov. Bu~ar!Kot starej{ega in bolj izku{enega

kolega vas zelo spo{tujem, a se vseeno~utim dol`no, da vam napi{em odgovor.Glede internetne prijave na kviz: izrecnoje bilo na razpisu navedeno, da se morajoekipe prijaviti na novi naslov GZ Ljub-ljana, to je na Kova{ko. Zelo me veseli,da ste v dru{tvu pomladili kader men-torjev, a àl se bodo morali tudi oni dràtireda. Prijavnic pa ne bi bilo treba poslatipriporo~eno, zadostovala bi navadnaznamka. Da ste izven konkurence, steizvedeli è med samim postopkom pri-javljanja, dokon~no pa sem va{i mento-rici to povedala med samim tekmova-njem, ko sem preverila seznam pravilnoprijavljenih. Zbor vseh ekip je bil ob 9. uri,tako da so se otroci, medtem ko nisotekmovali, lahko med seboj spoznavaliin se druìli. Ni res, da je bil lahko prisotensamo mentor, dostop so imeli vsi. Prob-lem je bil v pomanjkanju prostora, saj nasje, roko na srce, presenetilo {teviloprijavljenih ekip. Zaradi slabega zrakasmo priporo~ili, da naj bo prisoten samomentor, toda kljub temu bi lahko bilizraven tudi vi. Glede prakti~nega delaizpita bi samo rekla, da so sodniki sodilipo navodilih, ki smo jih sprejeli skupaj inso bila navedena tudi na internetni strani,o ~emer smo vas obvestili tudi po po{ti.Za konec naj vam samo {e povem, dasem ravno va{o mentorico med samim

tekmovanjem {tirikrat opozorila, naj nehapri{epetavati otrokom, druga~e jo bomizlo~ila iz tekmovanja. Kljub opozorilomni nehala in {e danes mi je àl, da semse pustila kolegom iz mladinske komisijepregovoriti in je nisem izlo~ila iz tekmo-vanja. Morda bi morali premisliti, kak{enzgled taka mentorica daje va{im mladim.

Sabina Pokovec, VG^

prito`ba nad sojenjemna mladinskem

gasilskem tekmovanju vTacnu

Prito`ba se nana{a na disciplino VAJAZ OVIRAMI ZA MLADINCE/KE (knjigaGASILSKE IN GASILSKO[PORTNETEKMOVALNE DISCIPLINE, stran 50,letnik 2003).

Pri tej disciplini je bila sporna posta-vitev ~rte na koncu tekmovali{~a, in sicerzato, ker je v zgoraj navedeni knjiìcisploh ni in je tako tudi na tekmovanju nebi smelo biti. ^rta je bila zavajajo~a, sajso zaradi nje tekmovalne desetine posodni{kem mnenju delale napako in sitako prisluìle (ker so stale za navedeno~rto) 90 kazenskih to~k.

Nikjer v pravilih ne pi{e, da taka ~rta vtej disciplini obstaja. Pi{e samo, daobstaja startna ~rta, kon~ne ~rte pa senikjer ne omenja. In tudi ~e bi bila ta ~rtav pravilih omenjena (pa ni), je pri nega-tivnih to~kah (str. 66 in 67 prej omenjeneknjige) pod deveto to~ko delo ocenjenoza nepravilno, »… ~e tekmovalci medizvedbo vaje z obema nogama prestopijostransko ozna~bo tekmovalne proge …«.Iz tega je razvidno, da kon~na ~rta niomenjena.

Zahtevam, da se na{o prito`bo ~imprej razre{i in da se popravi tekmovalnerezultate vsem desetinam, ki so bile takoo{kodovane. Upam, da v prihodnje dotakih zapletov ne bo prihajalo.

Gregor Dobnikar, mentor, PGDLjubljana Brdo, 19. 5. 2003

uredni{tvuLjubljanskega gasilcaPodpisani Joè Bab{ek èlim, da v

Ljubljanskem gasilcu objavite slede~e.11. marca letos je komisija za odlikovanjapri Gasilski zvezi Ljubljana obravnavalaprispele predloge PGD za odlikovanja.Med predlogi je bil tudi predlog za mojeodlikovanje, predlagalo pa me je PGDZgornja [i{ka. Ker je bil predlog izrednopovr{no napisan, smo ga zavrnili in pred-

log vrnili dru{tvu v dopolnitev. Naslednjaseja je bila na vrsti 26. marca in isti pred-log smo ponovno obravnavali. Tudi tokratje bil zelo povr{no napisan, nekaj je bilocelo pripisanega kar s kemi~nim svin-~nikom. Vsi ~lani komisije so si predlogogledali. Po~util sem se, kot da za ga-silstvo ne bi naredil ni~esar. Ne potrebu-jem novih priznanj, do danes sem jih zasvoje delo dobil è veliko. Ker pa PGDZgornja [i{ka o~itno ne zna ali no~e pri-kazati mojega preteklega dela, bom tostoril sam.

^lan gasilske organizacije sem od leta1947. Za svoje delo sem prejel ve~ kot30 diplom in 5 plaket. Med drugim semprejel tudi odlikovanje GZS III. stopnje,jubilejno priznanje ob 20-letnici MGZ,ob~insko odlikovanje I. stopnje, gasilskoplamenico II. stopnje, gasilsko odliko-vanje GZS I. stopnje, dru{tveno plame-nico I. stopnje za 75 let PGD Zgornja[i{ka, tri priznanja CZ, leta 1979, 1980in 1982, zlato priznanje ob~ine Ljubljana- [i{ka, priznanje OF, priznanje veterana,priznanje za 50 let mojega ~lanstva inpriznanje ~ina gasilski ~astnik II. stopnje.

S komisijo za odlikovanja smo dobrosodelovali 5 let. In zdaj naj imajo ostali~lani tak{no mnenje o meni? In ~e nisemni~esar naredil, zakaj so me potem priPGD Zgornja [i{ka sploh predlagali zadelo v tej komisiji in za odlikovanje? @e-lim, da se mi tisti, ki je za nesporazumodgovoren, opravi~i.

Lep pozdrav, Joè Bab{ek

26



V Pragi je od 28. junija do 2. julija 1923,torej pred 80 leti, potekala velika gasilskaslavnost ~e{kih gasilcev. Franc Barle, ki jebil zastopnik 12-~lanske delegacije sloven-skih gasilcev, je v glasilu Gasilec ob{irnoporo~al o pomenu in poteku tega zleta. Na-men njegovega ~lanka je bil slovenskemugasilstvu vsaj pribli`no prikazati, na kakovisoki stopnji je ~e{ko gasilstvo ter kako~e{ki narod in ~e{ka dràva spo{tujeta svo-je junake – gasilce. Hkrati je ̀ elel povedati,koliko zaostajamo za brati ~ehi in kolikointenzivnega dela in vztrajnosti nas ~aka,da se nekoliko pribliàmo popolnosti ~e{-kega gasilstva. Ta slavnost se je dogajala v~asu, ko je avstroogrska dràva è pro-padla in so se nove slovanske dràvenarodnostno utrjevale. Gasilske vrste vdeèlah nekdanje avstroogrske dràve sobile {e vedno pod nem{kim vplivom in ta~e{ka gasilska slavnost ni bila samo strogostrokovna manifestacija gasilstva, ampaktudi manifestacija nacionalnega zavedanja.Na tej veliki slavnosti so uresni~ili dolgo-letno misel o nadaljevanju bratskega Zdru-ènja slovanskega prostovoljnega gasil-stva. Sama prireditev je imela zelo bogatprogram, bila je odli~no organizirana in seje zelo uspe{no zaklju~ila. V grobih obrisihje program obsegal:

- 28. 6. je bilo odprtje razstave in gasilkavaja s 40 brizgalnami;

- 29. 6. so potekale ~astne slavnosti zaumrle gasilce s poloìtvijo vencev na gro-bove, sprejemi ~astnih delegacij, v gleda-li{~ih so priredili predstave za goste, dele-gacije so se poklonile spomenikom JanaHusa in imele slavnostne govore. Govor je

imel tudi Franc Barle, kije poloìl venec, po-poldne pa je bilaproslava ob 70. oblet-nici poklicnih gasilcev,ki se se je udeleìli za-stopniki tujih dràv.Zve~er so gasilci pro-slavljali ob razsvetljenih bregovih rekeVltave, prireditelji so poskrbeli celo zapirotehniko. Goste so povabili v okra{enparnik, s katerim so jih peljali do namenskopostavljene dvonadstropne hi{e, ki so joza`gali in prikazali re{evanje in ga{enje.Godbe so igrale, sli{ale so se himne vsehnavzo~ih narodov, pevski zbori so prepevaliveliko slovenskih narodnih pesmi.

- 30. 6. je bil vrhunec slavnosti z velikoparado. Ta se je v osmerostopih premikalatri ure. V paradi je igralo 17 godb, razvitih jebilo 80 praporov, korakalo je 12.000gasilcev in gostov, ki so prikazali vso mogo-~o gasilsko tehniko. Paradi je sledila velikaprakti~na gasilska vaja., vaje telovadcev, kisi jih je ogledalo ve~ tiso~ Praànov. Ob enihpopoldne so se zbrali zastopniki slovanskihgasilskih zvez, da so ustanovili Zdruènjevseslovanskega prostovoljnega gasilstva.Pra{ki ̀ upan jim je zaèlel najlep{e uspe-he. Zve~er so spet potekali koncerti in gle-dali{ke dvorane so bile nabito polne.

- 2. 7. je bil dolo~en za ogled Prage inizlete, zve~er pa je bila za goste, predstav-nike oblasti in ̀ upane zaklju~na prireditev,kjer je imel govor tudi tovari{ Franc Barle,zastopnik na{e delegacije;

- 3. 7. pa jih je sprejel {e predsednikrepublike ~ehoslova{ke dr. Masaryk.

Vodice,12. julij

1903»Ptice selivke se zdruìjo,

preden odlete na topli jug, vmogo~ne jate. Posamezne bitre{~il veter ob tla, ugrabile bi jihujedne ptice in po njih bi bilo. Zdru-ène v jati se ne boje ne vetrovne ujed. A zdruène v jati ̀ e ~utijotopli jug, kamor hite. In tako pre-lete male ptice lastovice, zdru-ène v jatah, deèle, dràve inmorja, da si v vro~i Afriki postavijosvoj dom in s svojim prijetnim~ri~anjem razveseljujejo srce~love{ko. Le z zdruènimi mo~mizmorejo te male stvarce pre-magati take daljave.

Tudi mi smo se zdruìli. Netopli jug, àre~i ogenj, ki se je v{estih mesecih petkrat pojavil vvodi{ki fari, nas je zdruìl v jato33 mo`. Prepri~ani smo bili, daposamezen ~lovek, in tudi ~e jetako mo~an kakor Samson, neopravi veliko, kadar se pojavi rde~ipetelin na krovu zbeganih stano-valcev. Zato smo se zdruìli v jato,v na{e gasilsko dru{tvo. Enakegasmo duha, enakega srca, zdru-èni ho~emo braniti domove, ka-dar jim bo pretila ognja mo~, dajih uni~i v prah in pepel. Zdruèniho~emo delovati tako Bogu v ~astkakor bli`njemu v pomo~.«

Te vrstice je pred 100 leti ob-javila revija Gasilec in opozorila,da se je 1. marca ustanovilo Ga-silsko dru{tvo Vodice. Velikopraznovanje pa je bilo 12. julija,na Marijino nedeljo popoldne, koje bila velika slavnost z blagoslo-vom gasilske brizgalne in gasil-skega orodja. To je bil dan veseljaza vso vodi{ko faro. Gostje sopri{li od blizu in dale~, med njimi11 gasilskih dru{tev. Vsa vas jebila v zastavah, vencih in roàh,na slavoloku pa napis Dobrodo{libratje mili. Slava vrlim gasilcem.Slavje je potekalo celo popoldne,{e v mraku so nazdravljali kumici,bratski slogi in edinosti. Tako jeminil dan veselja in sre~e.

Jani [krbinc

list iz zgodovine

~e{ki gasilski izlet(slavnost) v letu 1923

Janez [krbinc

27



»Ker si na{el ~rva v jabolku, {e neposeka{ drevesa.«

danski pregovor

Prepri~an sem, da imate volitev ̀ e do-volj. Kakorkoli è sedaj tehtamo kan-didate in jih razvr{~amo med bolj{e alislab{e, lahko samo ugotovimo, da je bilrezultat volitev za najvi{je funkcije pov-sem pri~akovan. Pa ne samo v GZ Ljub-ljana, tudi na 14. kongresu GZ Slovenijese ni na kadrovskem podro~ju zgodilo ni~tako presenetljivega, ~eprav so bilenapovedi tudi druga~ne. Gorenjska “ga-silska naveza” si je ob pomo~i {e neka-terih posameznikov s {tajerskega koncana predsedni{ko mesto nadvse priza-devala pripeljati gasilski javnosti nepo-znanega Damjana Laha. Toda ̀ e po prvihinformacijah gasilskih zvez, kjer soodlo~ali o kandidatih za predsednika, soklonili pod teò dejstev in tako sami sebipriznali, da s takimi kandidati ne morejozmagati. Od prvotnih petih kandidatov zapredsednika GZ Slovenije so tako ostalisamo trije. Od 67 GZ, ki so pravo~asnoposlale odgovore o mo`nih kandidatih,

jih je 56 (84 %) dalo podporo ErnestuEöryju, pet GZ pa Darku Koèlju in Dam-janu Lahu.

Kadrovske zadeve so tako mimo. Zapredsednika GZ Slovenije je bil izvoljenErnest Eöry, Tone Podobnik pa je bil kotpredsednik GZ Ljubljana izvoljen vpredsedstvo GZS. Oba dolgoletna ~lanagasilske organizacije, oba, ki se dobrozavedata, kaj pomeni biti prvi med ena-kimi. Oba vesta, da ne moreta voditi takomogo~ne in strukturno raznolike organi-zacije od zgoraj, s trona veli~ine. Vodenjegasilske organizacije, ki v ~asu 14. kon-gresa {teje 122.510 ~lanov, vklju~enih v1.293 PGD in 83 PIGD, ni tako preprostazadeva. Vodenje je umetnost povezo-vanja ljudi in ne razdiranja. Za voditeljagasilcev pa je treba izpolnjevati dolo~enepogoje, ki se ne dajo nau~iti, ampak mo-rajo biti privzgojeni. Gasilci najbolj spo{-tujemo take voditelje, ki obvladajo takoimenovano subtilno vodenje, da vodenisploh ne vedo, da so vodeni, da samipovedo, kaj bi radi, in na koncu ugotovijo,da imajo iste cilje, ki jih lahko uresni~ijole skupaj.

zadnja beseda

Programeposameznihkandidatovbomo leposhranili inspreml ja l injihovo reali-zacijo. Pa nesamo pro-grame izvo-ljenih, ampaktudi tistih, kitokrat niso dobili zadostne podpore zanajvi{je funkcije, so pa svoje mesto na{likot ~lani predsedstva, poveljstva inkomisij. In prav je tako. ê so è imelitoliko poguma, da so se odlo~ili kandi-dirati za vodilne funkcije, je prav, da sojim zaupali druge naloge, kjer bodo imeliravno tako veliko mo`nosti za uveljavitevsvojega predvolilnega programa. Upati je,da ne bodo uàljeno ~akali na napakeizvoljenih, ampak da bodo konstruktivnosodelovali. Te`ko je biti izvoljen, {e te`jepa uspe{en. Zaèlimo jim uspe{no delo,kajti petletno obdobje je sicer dolgo,hkrati pa tako zelo kratko.

@e na 13. kongresu GZS sem razprav-ljal o povezavi gasilskih zvez v regijskooziroma pokrajinsko gasilsko zvezo, ven-dar na samem terenu ni bilo kak{negaposebnega navdu{enja za tako oblikopovezovanja GZ, pa ~eprav je bilo tozapisano v usmeritvah 13. kongresa.

Sicer pa, ~e regijski sveti in regijskapoveljstva po regijah delujejo dobro, jeto le korak do ustanovitve regijske ozpokrajinske gasilske zveze.

Regijski sveti in regijska poveljstvamorajo izvajati strokovno-organizacijskein operativne naloge, ki so zapisane vstatutu GZS, Pravilih gasilske slu`be inv Pravilih o delovanju regijskih svetov inregijskih poveljstev.

Menim, da sta za uspe{no delo regij-skih svetov in regijskih poveljstev najpo-membnej{a njihov kadrovski sestav inpozitivna motivacija za skupno delo prirealizaciji skupnih interesov.

Dovolite mi, da bi jih nekaj na{tel :

- enoten in celovit pristop pri re{evanjudolo~enih problemov oziroma koordi-nacija aktivnosti pri realizaciji skupnihinteresov;

- aktivno sodelovanje z RCO za hitroin uspe{no alarmiranje ob intervenciji;

- skupno zbiranje ponudb za nakupstandardne in tipske za{~itne opreme,IDA, radijskih postaj ter enotno servisi-ranje vozil in ostale opreme. Tako bi pri-hranili precej finan~nih sredstev, saj bitako od trgovcev dobili ugodnej{e ponud-be, ne pa da vsaka gasilska zveza zbiraposamezne ponudbe. S tem bi zagotovilienotno, standardno, kompatibilno in tip-sko za{~itno opremo, orodje in tehniko vcelotni regiji;

- pri zavarovalnicah bi s skupnim na-stopom dosegli ni`je premije, bolj{ezavarovalne pogoje in ob~utne popusteza vse vrste zavarovanj;

- bolj{a in enotna koordinacija terskupne povezave predsednikov komisij

GZ za delo z mladino, ~lanicami, veterani… S tako obliko dela bi prena{ali izku{njepri delu na{tetih gasilskih struktur vgasilskih zvezah, vzpostavili pa bi tudineposredno povezavo z omenjenimikomisijami pri GZS, s tem pa bi dosegliuspe{nej{o realizacija nalog in sklepovorganov in komisij GZS;

- koordinacija pri opremljanju gasilskihenot s specifi~no opremo in orodjem, npr.za intervencije ob razlitju nevarnih snovi,pri re{evanju na cestah, na vodi, v na-ravnem okolju;

- tudi sistem izobraèvanja in tekmo-vanj je pomemben element delovanjaregijskega poveljstva in regijskega po-veljnika, ki je odgovoren za izvajanjestrokovno-operativnih nalog na ravniregije.

To je le nekaj nalog, ki naj bi jih oprav-ljali regijski sveti, regijsko poveljstvo inregijski poveljnik, saj bomo skupni inenotni mo~nej{i in uspe{nej{i.

vloga regijskih svetov in regijskihpoveljstev danes in v prihodnjeJoè Vidmar

zadnja beseda Franc Sever

STAMI d.d. ima v svojem prodajnem programu artikle, ki imajo evropskeateste in znak GZ Slovenije. Tokrat vam èlimo ponuditi posebno {irokoizbiro akumulatorskih svetilk innegorljive, vodo in oljno odbojnekombinzone po izredni ceni17.900,00 SIT + DDV, kakor tudiostala negorljiva obla~ila FIREMANIII in V, PROFIBAS, BRISTOL inTEXPORT.

PODJETJE ZA TRGOVINO NA DEBELO IN DROBNOUdvan~eva ul. 7, 1000 Ljubljanatel. 01/561-75-30, 561-11-13, fax 01/561-75-33e-mail: [email protected]

V papirnici Vev~e sezavedamo poàrne

ogroènosti. Zato smoè pred 125 leti ustanovili

svoje gasilsko dru{tvoin zato to plemenito

dejavnost podpiramo{e naprej.

Na pomo~!

aktualno xiv. kongres gzs vro^i trening · imajo tudi internet, izobra`evanje, taktika, tehnika,...

Documents