ali je medvedja jama v dolini pri trstu …...15 km. beseda »kras« je dala ime pokrajini kras v...

�

�

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER

Viviana Vodopivec

ALI JE MEDVEDJA JAMA V DOLINI PRI TRSTU

PRIMERNA ZA TURISTI�NE NAMENE?

DIPLOMSKO DELO

Koper, 2012

�

�

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER

ALI JE MEDVEDJA JAMA V DOLINI PRI TRSTU

PRIMERNA ZA TURISTI�NE NAMENE?

DIPLOMSKO DELO

Mentor: dr.Tadej Slabe

Študijski program: Geografija kontaktnih prostorov

Koper, 2012

��

�

»Marsikaj od tistega, kar štejemo za �udež, ima preproste naravne vzroke.«

(Sv. Avguštin)

Za pomo� pri izdelavi diplomske naloge se za strokovno usmerjanje in nasvete

zahvaljujem mentorju dr. Tadeju Slabetu. Hvala tudi vsem prijateljem, ki so mi pri

izvajanju prakti�nega dela brezhibno prisko�ili na pomo�. Nenazadnje pa se

prisr�no zahvaljujem tudi družini, ki mi je tekom študija stala vedno ob strani in me

vselej podpirala.

��

�

IZJAVA O AVTORSTVU

Študentka Viviana Vodopivec, z vpisno številko 92051022,

vpisana na študijski program Geografija kontaktnih prostorov,

rojena 05.10.1985 v kraju Trst (IT), sem avtorica diplomskega dela z naslovom:

ALI JE MEDVEDJA JAMA V DOLINI PRI TRSTU PRIMERNA ZA TURISTI�NE NAMENE?

S svojim podpisom zagotavljam, da:

je predloženo delo izklju�no rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;

sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;

sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisala v predloženem delu;

se zavedam, da je plagiatorstvo- predstavljanje tujih del kot mojih lastnih kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 – UPB3);

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na UP FHŠ;

je elektronska oblika identi�na s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je elektronska oblika posebej zahtevana).

V Kopru, dne_________________ Podpis avtorice:______________________

��

�

Izvle�ek

�

Jama je naravni pojav in bi morala ostati neokrnjena ter nedostopna. Kljub temu je

ureditev jame v turisti�ne namene lahko koristno bodisi za jamo kot za gospodarstvo

obmo�ja, kjer se nahaja. S postavitvijo vrat se jamo obvaruje pred vdori in

predstavitev širši publiki prinese dobi�ek. Z druge strani pa lahko nenehno

obiskovanje jame uni�i jamski ekosistem in krhke jamske oblike ali pomembne

ostanke, osvetlitev povzro�i rast vegetacije okoli vira svetlobe ipd. Jama je lahko tudi

neprimerna za goste zaradi neustreznega vhoda in oblike rovov, �e so ozki ali strmi.

Zato je na vprašanje, ali je Medvedja jama v Dolini pri Trstu primerna za turisti�ne

namene, možno odgovoriti le z negativnim odgovorom. Edini vhod v jamo je brezno

globoko 10 metrov, ker je prvotni vhod zasulo meliš�e, tako da se vanjo pride le z

jamarsko opremo, zato bi morala urediti pot, ki pa bi oškodovala tla. Prav tla pa so

njena znamenitost, saj je bila zaprta 70.000 let in so prekrita z ostanki jamskega

medveda. Zaradi tega je najbolje jamo pustiti zaprto, s tem pa bi ostala nepoznana.

Rešitev za to bi bila njena virtualna predstavitev. S panoramskim fotografiranjem

celotne jame na 360° bo fotograf sestavil posnetek in vsakdo si bo lahko ogledal to

znamenitost.

�

Klju�ne besede: jama, jamski turizem, panoramsko fotografiranje, jamske oblike

��

�

Abstract

�

A cave is a natural phenomenon and should stay intact and inaccessible. Despite this

the settlement of the cave for tourist intentions can be usefull both for the cave and

for the economy of the territory where it is. In fact setting up a door protects the cave

from vandal incursions and introduces it to a wider public, which brings profit. On

the other side the countinuos visiting can destroy the cave ecosystem and fragile cave

forms or important relics, illumination causes the growth of plants around the light

sources etc.. The cave can be unsuitable for its visitors because of the inappropriate

entrance and the form of galleries, if they are narrow or steep. Therefore the answer

on the question, if The bear cave in Dolina by Triest is appropriate for touristic

intentions, is negative. The only entrance into the cave is a 10 meters deep abyss

because the original entrance was owerwhelmed by a scree slope. A cave equipment

is needed to go into and a path would be necessary inside but it would cover the

floor. Exactly the floor is the landmark of the cave, which having been closed for

70,000 years, is still covered with rests of the cave bear. Because of this is the best

thing to let the cave close but that way it would stay unknown. A solution would be a

virtual presentation of the cave. With a panoramic photographing on 3600 will make

a snapshot and everybody could take a look at this spectacle.

�

Key words: cave, cave tourism, panoramic photography, speleothems

��

�

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................... 1

2 OPREDELITEV POJMA IN OBMO�JA KRAS ................................................ 2

2.1 Dinarski kras .................................................................................................... 3

3 NASTANEK OBMO�JA KRAS ......................................................................... 5

3.1 Nastanek Doline Glinš�ice ............................................................................... 6

4 MEDVEDJA JAMA ............................................................................................. 7

4.1 Fizi�nogeografski oris preu�evanega obmo�ja ................................................ 7

4.2 Nastanek in razvoj Medvedje jame .................................................................. 8

4.3 Plasti naplavin ................................................................................................ 11

4.4 Jamski medved in ostale jamske živali .......................................................... 13

4.5 Neandertalec ................................................................................................... 16

4.6 Izkopavanje jame ........................................................................................... 17

4.7 Dognanja ........................................................................................................ 19

5 TURISTI�NO UREJANJE JAM ....................................................................... 20

5.1 Zgodovina jamskega turizma ......................................................................... 20

5.2 Kriteriji za ureditev jame v turisti�ne namene ............................................... 24

5.3 Ureditev in upravljanje turisti�ne jame .......................................................... 27

5.4 Varovanje in novosti v upravljanju turisti�nih jam ........................................ 30

5.5 Zakon o varstvu podzemnih jam (ZVPJ) ....................................................... 34

5.6 Vplivi na jamsko okolje in novi materiali ...................................................... 36

5.7 Primer jam Ha Long Bay, Akiyoshi-do, Naracoorte in Dimnice v stiku z gosti 42

5.8 Primer obnove jam Punkva ............................................................................ 45

5.9 Socio-ekonomski pomen turisti�nih jam; primer sklopov jam Castellana in Frasassi ................................................................................................................... 46

5.10 Turisti�na ureditev jame pri Briš�ikih v Italiji ............................................... 48

5.11 Jamski turizem v Sloveniji ............................................................................. 49

5.11.1 Aragonitna Ravenska jama ................................................................. 51

5.11.2 Dantejeva – Zadlaška jama ................................................................ 51

5.11.3 Jama Dimnice ..................................................................................... 52

��

�

5.11.4 Divaška jama ...................................................................................... 52

5.11.5 Huda luknja ......................................................................................... 53

5.11.6 Jama Pekel .......................................................................................... 54

5.11.7 Jama pod Babjim zobom ..................................................................... 54

5.11.8 Jama pod Predjamskim gradom - Erazmova jama ............................. 55

5.11.9 Jama Vilenica ..................................................................................... 56

5.11.10 Kostanjeviška jama .............................................................................. 56

5.11.11 Križna jama .......................................................................................... 57

5.11.12 Otoška jama ......................................................................................... 57

5.11.13 Pivka in �rna jama ............................................................................. 58

5.11.14 Planinska jama ................................................................................... 58

5.11.15 Postojnska jama .................................................................................. 59

5.11.16 Rotovnikova jama ................................................................................ 60

5.11.17 Rudnik lignita Velenje .......................................................................... 60

5.11.18 Rudnik svinca in cinka Mežica ............................................................. 61

5.11.19 Rudnik živega srebra Idrija - Antonijev rov ........................................ 62

5.11.20 Snežna jama ......................................................................................... 62

5.11.21 Sveta jama ............................................................................................ 63

5.11.22 Škocjanske jame ................................................................................... 63

5.11.23 Velika ledena jama v Paradani ............................................................ 64

5.11.24 Zelške jame .......................................................................................... 65

5.11.25 Železna jama ........................................................................................ 65

5.11.26 Županova jama .................................................................................... 66

5.12 Sklep opisov slovenskih jam urejenih za turisti�ne namene .......................... 67

6 JE MOŽNO MEDVEDJO JAMO TURISTI�NO UREDITI? .......................... 68

7 REŠITEV ............................................................................................................ 70

7.1 Metodologija dela .......................................................................................... 71

7.2 Panoramsko fotografiranje ............................................................................. 74

7.3 Virtualna predstavitev Medvedje jame .......................................................... 77

7.4 Uporaba virtualne verzije Medvedje jame v bodo�nosti ............................... 83

8 ZAKLJU�EK ..................................................................................................... 84

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 86

��

�

LITERATURA ....................................................................................................... 86

VIRI........................................................................................................................ 88

SPLETNI VIRI....................................................................................................... 89

SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA ..................................................................... 91

PRILOGA .................................................................................................................. 91

��

�

1 UVOD

V svoji diplomski nalogi predstavljam Medvedjo jamo, ki se nahaja na

kraškem robu v Dolini pri Trstu. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, �e je primerna

za turisti�no ureditev. Jama je bila namre� ves �as zaprta. Nekdanji vhod je bil zasut,

sedanji pa je le špranja na stropu. Jama je majhna, a posebna, ker je bila

nedotaknjena 70.000 let. V njej lahko najdemo sledove prehoda jamskega medveda,

in sicer kosti, široke in plitve kotanje oziroma ležiš�a, sledove krempljev na stenah,

ostanke drugih rastlinojedov in mesojedov, številne kapnike ter tanke plasti sige na

tleh.

Izdelek je razdeljen na opis preu�evanega obmo�ja, opis jame, zgodovino in

opis turisti�nega urejanja jam, hipotezo, da je jamo možno turisti�no urediti,

dognanje, da to ni mogo�e in na možni rešitvi: postavitev stalne razstave o jami v

Sprejemnem centru v sosednji vasi Boljunec, kjer je tudi Krajevni park in Naravni

rezervat doline Glinš�ice in njeno virtualno obliko, ki sem jo sestavila s pomo�jo

fotografa. Slednji je fotografiral notranjost jame v obliki panoramskih fotografij in s

pomo�jo ra�unalniškega programa sestavil virtualno podobo jame. Fotografije so

postavljene tako, da se gledalec s puš�ico na ekranu lahko premika po notranjosti

jame in se na vsaki to�ki zavrti okoli svoje osi.

Težava, na katero sem naletela, je organiziranje odprtja jame, ker ima

zavarjeno loputo. Potrebovala sem skupino ljudi, ki mi je pomagala prinesti ves

potreben material do vhoda, in sicer agregat z bencinom, orodje za prerezanje

zavarjene lopute, lestvice za spust v jamo, ker se vhod nahaja 10 m nad dnom

slednje, jamarsko opremo, 70 m elektri�nega kabla in reflektorje. Fotograf pa je

prinesel potrebš�ine za fotografiranje jame. Po opravljenem delu v jami, jo je bilo

potrebno sprazniti in ponovno zavariti loputo, vse potrebš�ine pa smo nato odnesli s

seboj ter tako jamo ponovno pustili v rokah matere narave.

��

�

2 OPREDELITEV POJMA IN OBMO�JA KRAS

Toponime »kras«, »krst«, »carso«, »carselo« so uporabljali romarji, ki so

skozi Trst hodili iz Srednje Evrope proti Vzhodnim Alpam, da bi se ubranili pred

brezni, razpršenimi po taki pokrajini. Razpoke v tleh so pastirji imenovali tudi

»foiba« (iz latinš�ine fovea) in »trabucco« (tudi iz latinš�ine, ki po italijansko

pomeni »trabocchetto« in po slovensko »past«). Besedo »kras« se pripisuje tudi

predindoevropskemu izvoru, in sicer besedi »kar«, ki pomeni kamen, skala. Podobno

je tudi v irš�ini, saj se kamnu re�e »carraig«. Leta 1870 so besedo pri�eli uporabljati

geologi in jo tako spremenili v strokovni izraz. Uporabljali so jo za opis kraških

pojavov. Sedaj »kras« z malo za�etnico ozna�uje golo, kamnito apnen�asto površino

brez vegetacije (Slovenski veliki leksikon, 2005. Zv. 2.). K temu, da je beseda kras

postala strokovni izraz, je z delom »Das Karstphänomen« iz leta 1893, pripomogel

tudi geograf Jovan Cviji� (Kranjc... et al., 1997).

Kras z veliko za�etnico pa ozna�uje karbonatno planoto med Tržaškim

zalivom, Soško ravnino, Vipavsko dolino, gornjo Pivko, Brkini in Socerbsko

planoto, oziroma Južno Primorsko, del Notranjske in Tržaško pokrajino v Italiji. To

je okrog 500 km2 velika pokrajina iz apnenca, dolga je približno 45 km in široka do

15 km. Beseda »kras« je dala ime pokrajini Kras v slovenš�ini, Karst v nemš�ini in

Carso v italijanš�ini. Ta imena pa so nastala iz imen »Carusadus, Mons Carusad,

Karusad, Carsus«, katere so v 2. stoletju pr. Kr. za to obmo�je uporabljali Rimljani.

Valvasor naj bi bil avtor prvega opisa obmo�ja Kras. V 19. stoletju so geologi in

geografi pri�eli uporabljati ime Kras v stroki. Leta 1830 je F.J.Hohenwart izjavil, da

se Kras razteza od predmestja Vidma po celi Dalmaciji, Dubrovniku, Albaniji in delu

Bosne (Kranjc... et al., 1997). Na tem obmo�ju se je za�elo preu�evanje apnen�aste

pokrajine in njenih pojavov in zato danes predstavlja zibelko krasoslovja in

speleologije. Re�emo mu tudi mati�ni Kras in je del klasi�nega krasa. Beseda kras pa

lahko nastopa tudi kot naselbinsko in ledinsko ime, ki je najpogostejše na obrobju

Dinarskega krasa (http://www.razvojkrasa.si/si/relief/142/article.html, 2012). Slednji

prevladuje v Sloveniji (8600 km2 kraškega ozemlja, torej 43 % kraške dežele), kjer

se tudi pogosteje izmenjavata goli in pokriti kras.

��

�

2.1 Dinarski kras

�

Kras je s Primorsko, Notranjsko in Dolenjsko, del Dinarskega krasa1. Na

zahodnem Balkanu se vzdolž Jadranskega morja od SZ proti JV oziroma od

Furlanske nižine do albanskih gora razprostira dolga gorska veriga Dinarsko gorstvo.

Imenuje se po vrhu Dinara (1913 m), enemu izmed pomembnejših gora na hrvaško-

bosanski meji. Ostali visoki vrhovi so Jezerski vrh (2692 m) na meji med �rno goro

in Albanijo, Durmitor (2522 m) v �rni gori, Velebit (1758 m) na Hrvaškem

inSnežnik (1796 m) v Sloveniji. Velik del celotnega gorstva je iz apnenca in ga zato

imenujemo Dinarski kras (slika 1). V grobem ga v Sloveniji delimo na nizki

dolenjski in nizki primorski kras ter vmesni visoki kras. Po visokem krasu se

raztezajo visoke kraške planote, in sicer Banjšice nad dolino So�e, v Trnovskem

gozdu, na Hrušici, Nanosu, Javornikih in Snežniku ter do Kolpe. Nizek primorski

kras predstavljajo Zgornja Pivka, Košanska dolina, slovenski del �i�arije pod

Slavnikom in Kras. Posebnost primorskega krasa so pasovi neprepustne kamnine

oziroma fliša, kot sta Vipavska dolina in Brkini. V zaledju Tržaškega zaliva se, kot

že omenjeno, med morjem in Vipavsko dolino razprostira Kras (Kranjc, 2007).

�� 1Ostali tipi krasa v Sloveniji so: visoki (Trnovski gozd in Snežniška planota), re�ni (osrednja Slovenija – dolomit), visokogorski (Julijske Alpe, Karavanke, Savinjske Alpe) in plitvi, izolirani, osameli (vzhodna Slovenija, moravška dolina, krajinski park Kamenš�ak med Hrastovcem in Duplekom – apnenec in apneni konglomerat) (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 2. Ljubljana: Mladinska knjiga).

��

�

Slika 1: Dinarski kras (B) in slovenski dinarski kras (C)

Vir: Postojnska jama, Kranjc A., 2007

��

�

3 NASTANEK OBMO�JA KRAS

�

Obmo�ja, ki ležijo okrog Jadrana, npr. Murge in Gargano, Dalmacija, Istra in

Kras, se nahajajo na fragmentu ploš�e, ki se je pred ve� kot 200 milijoni let (med

triasom) odtrgal od afriške celine in se pri�el pomikati proti severu, proti evrazijski

celini. V kredi (pred 80.000.000 let) so nastali rudistni grebeni in iz teh sedimentov

so se oblikovali apnenci, ki so še danes prisotni na Krasu. V paleogenu so nastali

mlajši apnenci zalveolinami in numuliti. Prisotnost kopnega dokazujejo najdbe

dinozavrov in paleokraških pojavov. V srednjemu eocenu (pred 45.000.000 let) se je

ozemlje na severu pri�elo dvigovati, kar je povzro�alo vnašanje peska, mulja in gline

v vode, ki so tako postajale �edalje bolj kalne. Podvodni plazovi pa so ob vznožju

kontinentalne police povzro�ali zbiranje materiala in tako je nastal fliš. Na vrhnjih

delih plasti so se oblikovali prvi laporji (ve�inoma sivo modrikasti skrilavi glinenci),

ki so prekrili apnence. Pred 40.000.000 let je fragment tr�il z evrazijsko celino.

Kolizija je povzro�ila dvig alpske in dinarske verige (Cucchi, 2008; v Gasparo,

2008). Reke z Julijskih, Karnijskih in Dinarskih Alp so v morje nosile terigene

ostanke, ki so s sedimentacijo oblikovali sklade debele od 600 do 800 m. Na Krasu

pa je 2000 m debela apnen�eva plast z gubanjem oblikovala antiklinalo, ki se je

po�asi dvigovala. Odeja fliša na apnen�evi plasti se je nato pretrgala. V oligocenu

(pred 30.000.000 let) je orogeneza Alp in Dinarskega gorstva, iz katere so se razvile

Alpe, Pireneji, Apeninsko in Dinarsko gorovje, povzro�ila dvig iz morja obmo�ja,

kjer ležita Istra in Kras. Medtem ko je Kras prihajal na površje, se je odeja fliša

namestila na pobo�ja antiklinale ter se akumulirala v gube v dolini reke Vipave in v

Tržaškem zalivu (Cannarella, 1998).

�

�

�

�

�

�

3.1 Nastanek Doline Glinš�ice

�

V Dolini Glinš�ice, Naravnem rezervatu v Boljuncu pri Trstu, kjer se tudi

nahaja Medvedja jama, so prisotni paleocenski in eocenski apnenci izpred 40-

45.000.000 let, ki so se sedimentirali v morje Tetide, ter eocenski peš�enjaki in lapor

(fliš), oziroma turbiditni sedimenti. Plasti teh apnencev in turbiditnih sedimentov so

se najprej upognile v obliki gub in nato prelomile v obliki ve� tektonskih lusk, ki so z

drsenjem ene prek druge, med hribi Stena in Mali Kras ali Griža, oblikovale Dolino

Glinš�ice. 200 m debela plast stratigrafskega niza alveolin in numulitov se razteza od

doline Glinš�ice do Križa, vedno vzdolž roba planote. V Glinš�ici, nad plastmi

apnencev, leži 15 metrska plast eocenskega laporja, oziroma skrilavih glinencev, ki

je podvržena eroziji. Nad laporjem pa leži fliš iz slojev laporja in peš�enjaka ter je

neenakomerno prekrit s kvartarskim drobirjem, bre�o (sprijeti nezaobljeni delci) in

naplavinskimi nanosi, ki so lahko zacementirani in iz aluvialno-koluvialnih nanosov

(Cucchi, 2008; v Gasparo, 2008).

�

�

�

4 MEDVEDJA JAMA

4.1 Fizi�nogeografski oris preu�evanega obmo�ja

�

Tržaški Kras je pas ozemlja med državno mejo s Slovenijo na severu in

vzhodu, morjem in skladi fliša na jugu ter Furlansko nižino na zahodu.

Kras je visoka planota, ki se razteza od severo-vzhoda proti jugo-zahodu.

Najvišja to�ka Pesek se nahaja na 474 m nadmorske višine, najnižja pa na izviru

ponikalnice Timave, ki izgine pod poplavno plastjo Furlanske nižine. �e si planoto

prostorsko predstavljamo, se njena obalna meja nenadoma dvigne v Devinu v obliki

strme kamnite obale, visoke 70 m, nato ga v spustu pokrijejo peš�enjaki, iz katerih se

ponovno prikažejo navpi�ne stene vzdolž slemena, kjer oblikujejo dolg greben, ki ga

prekinjajo tu pa tam majhna sedla vse do doline Glinš�ice. Tukaj pa je tektonika

oblikovala glavno prelomnico z manjšimi, ki drsijo ena pod drugo, ter visoko planoto

s hribom Mali Kras ali Griža proti jugu (Cannarella, 1998).

Dolina Glinš�ice, ki je edini primer kraške re�ne doline na Tržaškem Krasu s

površinskim vodnim tokom, leži na jugovzhodu Trsta. To je 2,5 km dolga zareza v

kraško planoto, ki jo je izdolbla enako imenovana reka in je bila obljudena že v

predzgodovinskih �asih. Je kanjonska dolina med hribom Stena (441 m) in hribom

Mali Krasali Griža (456 m) ter poteka ob enem izmed prelomov na Kraškem robu.

Sestavljajo jo narivi na hribu Stena, sinklinala, greben Po�ivence na prelomnici in

antiklinala Mali Kras ali Griža. Leta 1984 je ob�ina Dolina razglasila Dolino

Glinš�ice za Naravni park, ki obsega 434 hektarjev jugovzhodnega dela Tržaške

pokrajine. Od leta 1996 pa je Dolina Glinš�ice tudi Naravni rezervat (Cannarella,

1998).

Od leta 2008 v rezervatu oziroma v bljižni vasi Boljunec deluje tudi

Sprejemni center, kjer je dolina Glinš�ice predstavljena z opisom naravnih in

zgodovinskih zna�ilnosti.

Medvedja jama se nahaja v Naravnem deželnem rezervatu Doline Glinš�ice.

��

�

4.2 Nastanek in razvoj Medvedje jame

�

Medvedja jama (slika 2) se nahaja v Naravnem deželnem rezervatu Doline

Glinš�ice. Ima obliko rova in je nastala pred ve� milijoni let. Oblikoval jo je vodni

tok, ki je raztapljal kamnine in odnašal material. Cucchi in Zini nam ponujata dve

možnosti, in sicer, da je mogo�e »jama bila neko� stranski požiralnik, na levi strani

paleo doline Glinš�ice, ki je napajala globoki vodonosnik Socerbske planote, ali da je

jama imela vlogo za drenažo voda s kraške planote proti morju in je predstavljala

izvirno jamo z vodo, ki je s slapovi in brzicami napajala nekdanji tok reke Glinš�ice.

Danes delno opravlja funkcijo drenaže podzemnih voda s kraške planote Jama pri

Boljuncu, ki je kraški stalni izvir na sti�iš�u med apnencem in laporjem in ki deluje

kot sifon (odpira se na nadmorski višini 62 m, globoka je 50 m in sega pod

nadmorsko višino 10 m)« (Cucchi in Zini, 2008; v Gasparo, 2008, str. 21).

Medvedja jama se nahaja na nadmorski višini 367 m na severozahodnem

pobo�ju hriba Malega Krasa ali Griže, okoli 10 m pod vrhom in pravokotno na

njegovo pobo�je. Dolga je 135 m in široka od 5 do 10 m. Ime je dobila po tem, ker jo

je med zadnjo ledeno dobo Würm2 redno uporabljal jamski medved in prezimoval v

njej. Za krajša obdobja, ko se medvedje niso zadrževali v jami, se je vanjo zatekal

tudi neandertalski �lovek. Takrat je bil vhod v jamo vodoraven, oziroma bil je široka

odprtina v skalovju, ki se je s �asom popolnoma zaprla, ker jo je zasulo meliš�e. S

študijem sedimentov in najdenih ostankov mikrofavne, kot so miši in ostali majhni

sesalci, so raziskovalci dognali, da se je jama zaprla med Würmom, zadnjo ledeno

dobo. Tako je jama ostala zaprta in nedotaknjena 70.000 let do danes oziroma do leta

1992, ko sta jo odkrila jamarja. Našla sta ozko špranjo in kasneje ugotovila, da se

nahaja 10 m iznad starega vhoda v jamo. Vhod so razširili in ga opremili s kovinsko

letvijo ter pokrovom (Boschian, 2002).

�� 2 Zadnja od štirih ledenih dob (Günz - 680.000–620.000, Mindel - 480.000–350.000 in Riss - 195.000–130.000) v mladem pleistocenu v Alpahizpred 70.000 do 12.000 let. Ime je dobila po reki Würm, desnem pritoku Amerja JZ od Münchna (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 3. Ljubljana: Mladinska knjiga).

��

�

Slika 2: Tloris in prerezi Medvedje jame

Vir: http://www.catastogrotte.it/rilievi.php?ID=5075, 2011

�

Z dolo�enega vidika spominja Medvedja jama na bližnjo Krogljansko jamo3,

saj sta obe imeli izhod direktno na površje. Kasneje je vhod Medvedje jame zasulo

meliš�e, pri�a temu pa so ve�ji ali manjši skladi kamenja na pobo�ju današnjega

vhoda. Danes se v jamo vstopi le skozi brezno, globoko 10 metrov. Pri�ne se z ožino,

ki se po dveh metrih odpre v obliki zvona. Ob spustu v jamo se takoj dospe v glavni

rov. Jamo oblikuje en sam rov v dolžini 135 metrov, stene pa prekriva debela

kalcitna obloga, ki proti koncu rova postane izrazitejša. V za�etnem delu so tla

zravnana z debelo plastjo strjene gline z opaznimi razpokami, nato se dno pri�ne

dvigovati in je do konca rova prekrito s kalcitom, kjer se spet zravna in ga tu

prekrivajo sedimenti gline. Rov se kon�a z dimnikom s kalcitno prevleko, ki nima

izhoda, temve� samo ozko špranjo, ki se nahaja 14 metrov nad vhodom.

Številne in tudi sveže majhne praske dajo vedeti, da jamo obiskujejo no�ne

ujede in manjše živali, ki vstopajo vanjo prav preko ozke špranje na koncu rova. V

za�etnem vzravnanem delu so sedimenti gline prekriti s tanko plastjo kalcita, takoj

pri vhodu pa se da opaziti bazen�ke, ki se ob mo�nem deževju napolnijo z vodo.

Vzdolž cele jame so se oblikovali številni stalaktiti in stalagmiti. �� 3Krogljanska jama je odprtina dolga 193 metrov, globoka 38 metrov s padcem 40 metrov in nahaja se na nadmorski višini 379 metrov (Vir: http://www.catastogrotte.it/dettaglio_grotta.php?ID=535, julij 2012).

� ��

��

�

Jama ima obliko �rke »s«. Po prvem ovinku na levo, se je na koncu tega dela rova,

pred ovinkom na desno, v levem kotu oblikoval niz cevk. Preden bi razbija�i vdrli v

jamo in polomili ve�ino cevk, so te onemogo�ale prehod v ta del jame

(http://www.catastogrotte.it/dettaglio_grotta.php?ID=5075, 2011).

Jama se je oblikovala v zaliti, freati�niconi kraškega vodonosnika4. Na

kraškem robu se je gladina vode zelo hitro znižala. Na to kažejo zna�ilne oblike, kot

so velike fasete in velike stropne kotlice (sliki 3 in 4), ki so sled po�asnih vodnih

tokov. V �asu, ko je bila jama zaprta, skozi njo pronicala voda in tako je nastalo

precej kapnikov, in sicer stalaktitov, stalagmitov, stebrov in zaves, ki so prekrili del

stropa in tal.

�

Slika 3 in slika 4: Velike stropne kotlice

�

Foto: Paolo Labiani in Dejan Kozina, 2011

�

Nedotaknjenim tlem pravimo paleopovršina, na teh pa so raziskovalci našli

veliko sledov jamskega medveda, na primer kosti medvedov, ki so umrli med

spanjem, ker si poleti niso nakopi�ili dovolj maš�ob.

To se je zgodilo predvsem starejšim osebkom, ker so imeli preve� obrabljeno

zobovje, da bi se lahko dovolj nahranili med poletjem. Precej je bilo kosti mladi�ev,

ker je bila takrat njihova umrljivost zelo visoka.

Najdene so bile tudi kotanje oziroma gnezda široka od 1 do 1,5 m in globoka

od 20 do 40 cm, kjer so medvedi prespali zimo, zglajeni in svetli deli sten, ob katere

�� Vodonosnik je masa kamnine, ki združuje in prevaja dolo�eno koli�ino vode. Tipi: kraški (deli se na tri

hidrografske cone: vadozno (suha, nezasi�ena, ki vsebuje prst in epikras, ki je najzakraseli del in sega do gladine podzemeljske vode; deževnica ali ponikalnica gre navpi�no v podzemlje), epifreati�no (ob�asno zalita, poplavna; dolo�a jo gladina podzemne vode, ki se neprestano spreminja) in freati�no cono (zalita, zasi�ena); vse cone lahko vsebujejo jame),aluvialni (medzrnska poroznost s peskom, prodom ali gruš�em) inrazpoklinskivodonosnik (razpoklinska poroznost v jamah, dolomitu; voda se zadržuje in te�e po razpokah). (Vir: Kova�i�, 2009, predmet Geologija krasa ter kraške jame in vode, vaje, UP FHŠ Koper).

��

�

so medvedi podrsavali kožuh, da bi ozna�ili teritorij ali samo zaradi gibanja, ter

sledovi krempljev po nekaterih stenah (Boschian, 2002).

4.3 Plasti naplavin

�

V Medvedji jami se vrsti pet plasti naplavin (sliki 5 in 6). V najstarejši, torej

najgloblji plasti tal, so kapniki. Obdobje njihovega nastanka je bilo zmerno in vlažno,

zato je deževnica pronicala skozi skalo, jo raztapljala in v notranjosti jame so tako

nastajali kapniki. Naslednje obdobje je bilo tudi vlažno, a pri�ela se je faza

ohlajevanja. V koritih zasiganih tal so nastajale mlajše mlake. Deževnica je z erozijo

v jamo prinašala glino. Tretja plast kaže na hladno in vlažno obdobje, ko so se skale

pri�ele krušiti zaradi ledu, ki je širil razpoke. To je krioklasti�no razpadanje5 in

lomljenje stalaktitov, ki so nastali v prejšnjem zmernem in vlažnem obdobju. V

naslednji plasti se poleg zlomljenih stalaktitov nahajajo tudi deli skale, ki se je

krušila zaradi istega procesa. Najmlajša plast kaže na prvotno hladno in suho

obdobje, ko je veter nanašal droben prah do vhoda v jamo, in kasnejše vlažno

obdobje, ko je prah v jamo prinašala voda in s tem sta se sedimentirala fino blato in

glina. Plasti so nastale med toplim medledeniškim obdobjem (slika 7), ki je trajalo

izpred 127.000 do 75.000 let, in ledeniškim obdobjem (slika 8) z nizkimi

temperaturami, ki je bilo najprej vlažno in nato suho ter je trajalo pred 75.000 do

45.000 leti (Boschian, 2002).

�� 5 Izhaja iz grških besed kryòs (led) in klastòs (po�eno, zlomljeno). Proces razpadanja ali preperevanja kamnine zaradi pove�anja volumna zledenele vode v razpokah (Vir: http://www.treccani.it/enciclopedia/crioclastismo/, februar 2011).

��

�

Slika 5: Pet plasti v Medvedji jami

LEGENDA:

Fino blato in glina

Grobo kamenje (okruški apnenca in kapnikov)

Glina

Nastajanje kapnikov

Apnenec in kapniki

Vir: Pred 70.000 leti na Malem Krasu, Boschian G. in Ota, D., 2002

Slika 6: Profil izkopa in zaporedje plasti

fino blato in glina

grobo kamenje

glina

nastajanje kapnikov


Slika 7 in slika 8: Evropa med toplejšo medledeno dobo in med ledeno dobo


��

�

4.4 Jamski medved in ostale jamske živali

�

Jamski medved (Ursus spelaeus) (slika 9) je izumrlipretežno vegetarijanski

sesalec, ki je spadal v rod zveri oz. družino medvedov (Ursidae). Ime je dobil po

tem, ker so prvi njegov ostanek, in sicer lobanjo, konec 18. stoletja našli v jami. V

19. stoletju pa so v številnih jamah našli še na tiso�e njegovih ostankov, tako da mu

je ostalo to ime. Živelje v Evropi že pred 300.000 leti, izumrl pa je pred približno

27.500 leti, ob za�etku vrhunca zadnje ledene dobe, ki je povzro�ila nekatere

spremembe v okolju (Boschian, 2002).

Tehtal je od 400 do 450 kg ali ve�, samice pa od 225 do 250 kg. Z razliko od

današnjega medveda (Ursus arctos), je bil jamski medved ve�ji in je imel bolj

navpi�no �elo ter ravno lobanjo (slika 10). Zobovje je imel prilagojeno

prežvekovanju. Po tem in po kemi�ni sestavi kosti znanstveniki sklepajo, da so bili

jamski medvedi ve�inoma rastlinojedi, �eprav so spadali v rod zveri. Jamo je medved

uporabljal le za prezimovanje, medtem ko je spomladi samotaril (samec) ali živel z

mladi�i (samica) ter si kopi�il maš�obo (Boschian, 2002).

Ta jamski medved spada v evropsko vrsto, ki je bila razširjena od Pirenejev

do Kaspijskega morja. Južna meja je segala do Makedonije v Gr�iji in Kampanije v

Italiji, severna meja pa je bila 51. vzporednik. Razlogi izumrtja niso povsem

razvozlani. Znanstveniki menijo, da je jamski medved izumrl, ko so zaradi ohladitve

izginile rastline, s katerimi se je prehranjeval. Izumrtje pa je povzro�il tudi �lovek, ki

je npr. iskal naravna zakloniš�a in s tem zasedel medvedovo zimsko preno�iš�e. V

Skandinaviji in Baltskih državah ni bilo najdenih ostankov, ker so bili takrat prekriti

z obsežnimi ledeniki. Ker je bila v jamah najdena velika koli�ina kosti, se

paleontologi zanje niso posebno zanimali, tako so jih med prvo svetovno vojno

uporabljali za pridobivanje fosfatov, katere so dodajali gnojilom (Boschian, 2002).

�

�

�

� �

��

�

Slika 9 in slika 10: Jamski medved in lobanji jamskega ter današnjega medveda

Vir: http://www.twoguysfossils.com/images/pic_cavebear.jpg, 2011; Pred 70.000 leti na Malem

Krasu, Boschian G. in Ota, D., 2002

�

90% najdenih ostankov v jami pripada jamskemu medvedu, manjši del pa

pripada tudi nekaterim drugim ve�jim sesalcem, tako rastlinojedom kot mesojedom.

Mesojedi so jamo uporabljali kot brlog ali pa so se vanjo pritihotapili, da bi uplenili

medvedje mladi�e. Rastlinojedi pa so bili plen mesojedov, ki so se po ulovu umaknili

v brlog, da bi v miru pojedli plen. Med prisotne rastlinojede spadajo los, kozorog,

damjek, srna in bizon. Los (Alces alces) (slika 11) je ve�ji jelen, katerega ple�na

višina sega do 200cm. Živi v odprtih in mrzlih gozdovih, v Evropi pa je razširjen od

zgornjega pleistocena dalje. Kozorog (Capra ibex) (slika12) pa je v Evropi razširjen

od srednjega pleistocena dalje in živi v odprtih predelih brez gozdov in z velikimi

nakloni. V jami so raziskovalci našli tudi ostanke ve�jega goveda, ker pa je le teh

bilo malo, ne vedo, �e gre za bizona (Bison bison) ali za tura6 (Bos taurus

primigenius) (slika 13), oba pa sta vezana na odprto okolje, kot so travnate prerije

(Boschian, 2002).

�

Slika 11, slika 12 in slika 13: Los, kozorog, tur in bizon ter plast, v kateri so bili najdeni ostanki


�� 6Fosilna obilka doma�ega goveda, ki se je prosto paslo po jasah in goš�avah Evrope, Azije in severne Afrike. V Evropi je bil iztrebljen v 17. stoletju, v Aziji in Afriki pa v 18. stoletju. Dolg je bil do treh metrov (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 3. Ljubljana: Mladinska knjiga).

��

�

Damjek (Dama dama) (slika 14) je manjši jelen s ple�no višino 100 cm in

prebiva v svetlih gozdovih z zmernim podnebjem. V Evropi se je pojavil v srednjem

pleistocenu, v Sredozemlju pa v medledenih obdobjih. Izumrl je pred 20.000 leti v

zadnji ledeni dobi, ponovno pa so ga naselili Rimljani. Srna (Capreolus capreolus)

(slika 15) je še manjši jelen s ple�no višino do 75 cm, medtem ko so fosilne oblike te

vrste bile ve�je. Živi v gorskih in nižinskih gozdovih z bogato podrastjo in travnatimi

jasami. Razširil se je na koncu pleistocena, in sicer v obdobjih z zmernim in vlažnim

podnebjem, kajti takrat je bil gozd bolj razširjen (Boschian, 2002).

Slika 14 in slika 15: Damjek in srna ter plast, v kateri so bili najdeni ostanki


�

Najdeni ostanki mesojedov so pripadali volku, hijeni, jamskemu levu in

rjavemu medvedu. Volk (Canis lupus) (slika 16) je bil takrat srednjemajhne velikosti,

v teku evolucije pa se je pove�al. Pojavil se je v srednjem pleistocenu, prilagojen pa

je na življenje v najrazli�nejših okoljih. Takratna hijena (Crocuta crocuta spelea)

(slika 17) je bila fosilna oblika afriške hijene, njena ple�na višina pa je segala do 80

cm. Najve� ostankov je prisotnih v jamskih usedlinah Apeninskega polotoka. Jamski

lev (Panthera leo spelea) (slika 18) je najbolj poznana ma�ka iz pleistocena in je bila

ve�ja od sodobnega afriškega leva. Po Evropi je razširjen od srednje-zgornjega

pleistocena (Boschian, 2002).

��

�

Slika 16, slika 17 in slika 18: Volk, hijena in jamski lev ter plast, v kateri so bili najdeni ostanki


�

4.5 Neandertalec

�

Ko prvotni vhod v jamo še ni bil zasut, se je v okolici zadrževal neandertalec

(Homo neanderthalensis) (slika 19), ki je dobil ime po dolini Neander v bližini

Düsseldorfa, ker so bili tam najdeni njegovi prvi ostanki. Živel je od predzadnjega

medledeniškega obdobja, oziroma izpred 130.000 do 30.000 let. Bil je visok

približno 1,66 m, okon�ine pa je imel krajše od Homo sapiens sapiensa, ker se je

moral prilagoditi hladnejšemu okolju. Imel je bolj podolgovato in ve�jo lobanjo, �elo

pa je bilo nizko z izboklino na obrveh. Hrano je pridobival z lovljenjem

srednjevelikih rastlinojedih živali, �eprav je znanih nekaj primerov ljudožerstva. Bil

je nomad, saj je živel v skupinah, ki so se premikale in prebivale na odprtem. Živel je

tudi ob vhodih v jame, potreboval pa je bližino vodnih tokov ter bogate koli�ine

hrane in kamenja za obdelavo. Pomembno je to, da je mrli�e pokopaval.

Neandertalec je bil razširjen le po Evropi. Kasneje se je nekaj skupin preselilo v

zahodno Azijo, kjer so se mogo�e sre�ale s prvimi predstavniki Homo sapiensa

(Boschian, 2002).

Slika 19: Neandertalec


��

�

V nekaterih plasteh Medvedje jame so raziskovalci našli orodje, izdelano iz

kremena in apnenca (slika 20) na na�in, zna�ilen za neandertalskega �loveka. Prva

kamnina je precej trda, druga pa mehkejša, torej šibkejša. Neznan pa ostane namen

jame, ker je najdenega orodja bilo premalo. Znano pa je, da neandertalec ni

uporabljal Medvedje jame za lov medvedov, ker ni bilo najdenih kosti s sledovi

razkosavanja ali namernega lomljenja. Po vsej verjetnosti je najdenega orodja malo,

ker so izkopavanja, zaradi zasutja prvotnega vhoda, potekala bolj v notranjosti jame,

toda prav pri vhodu se je ponavadi zadrževal �lovek, kajti ta predel je bil najsvetlejši

in najbolj primeren za dnevne aktivnosti (Boschian, 2002).

�

Slika 20: Orodje iz kremena in apnenca


4.6 Izkopavanje jame

�

Jamo sta leta 1992 odkrila Bruno Baldi in Claudio De Filippo Društva XXX

Ottobre (jamarski odsek Italijanske Planinske Zveze C.A.I. – Club Alpino Italiano)

in je bila le ozka špranja 10 metrov nad starim vhodom. Odkrito jamo je bilo zato

potrebno zapreti. Podzemski svet in jame, ki niso vklju�ene v turisti�ne namene, so

vklju�ene v seznam habitatov evropskega pomena, ki jih predvideva Direktiva

Evropske Unije 92/437. Istega leta, ko je bila jama odkrita, je v Dolino prišel

raziskovalec in profesor Univerze v Pisi Giovanni Boschian s sodelavci in pri�el

izkopavanje v jami. Naslednje leto se je vrnil z ve�jo ekipo in v sodelovanju z

Ob�ino Dolina, Nadzorništvom za arheološko, arhitektonsko, krajinsko, �� 7 Direktivaje bilarealizirana 21. maja 1992 v Bruslju, sestavlja jo 24 �lenov, predsednik je bil Arlindo Marques Cunha (Vir: http://www1.inea.it/ops/ue/natura/habitat.htm, februar 2011).

��

�

zgodovinsko, umetniško in demo-etnoantropološko dediš�ino Furlanije Julijske

krajine ter odsekom za Raziskovanje �loveške paleontologije pri društvu XXX

Ottobre italijanske planinske zveze, nadaljeval temeljitejša izkopavanja, ki so trajala

tri tedne. Dolinska ob�inska Uprava je našla sponzorja, ki je arheologom kril stroške

hrane, na razpolago jim je dala bivalne in delovne prostore s teko�o vodo za izpiranje

zemlje. Pri delih so pomagali tudi doma�ini: skupaj so zravnali teren ob vhodu v

jamo in postavili podporni zid, da bi olajšali delo ob njem. Za izkopavanje v jami pa

so do nje prinesli agregat, pripomo�ke za razsvetljavo in ostali material (Boschian,

2002).

V Medvedji jami so arheologi izvajali dve vrsti izkopavanj, ker so hoteli

ugotoviti obdobje in trajanje prisotnosti medvedov ter neandertalskih lovcev.

Sledove �loveka kot npr.kamnito orodje, so našli v dveh izkopih. Najprej so

arheologi kopali 30 m od prvotnega vhoda, ki je precej tema�en in je mogo�e bil

zaradi tega manj primeren za bivanje, nato so se pomaknili v bližino nekdanjega

vhoda, kjer je bilo bolj osvetljeno in torej mogo�e ve�krat obiskano s strani �loveka.

Mnogo informacij so arheologi dobili tudi iz fosiliziranih ostankov izbljuvkov

majhnih živali, kot so bile no�ne ptice ujede oziroma sove in �uki, ki so se hranili z

manjšimi glodalci. Ti so gnezdili blizu vhoda, neprebavljene ostanke plena, kot so

dlake, peresa in kosti, pa so izvrgli v obliki svaljka. Ti izbljuvki so na tleh pri�eli

razpadati, kostni ostanki pa so fosilizirali in postali del usedlin. Izkopavanje teh

ostankov je bilo precej težavno delo, kerje bilo potrebno prst najprej presejati skozi

sito in nato možne ostanke poiskati s pincetami. Šele pod mikroskopom pa so lahko

ugotovili kateri vrsti je kost pripadala (Boschian, 2002).

V zgornjih plasteh (slika 21) so našli ostanke snežne voluharice (Microtu

Chionomys nivalis) in balkanske snežne voluharice (Dinaromys bogdanovi), ki sta

bili najbolj pogosta vrsta v usedlinah Medvedje jame. Prisotnost teh dveh vrst kaže,

da je bil v bližini te jame redek gozd, ki je bil ob�asno na debelo prekrit s snegom.

Zaradi nizkih temperatur in posledi�no redkih dreves, je bilo najdenih zelo malo

ostankov drevesnih živalskih vrst, kot je npr. polh. V spodnjih plasteh (slika 22) pa

so bili ostanki vrtnega in navadnega polha (Myoxus glis) zelo pogosti. Precej je bilo

tudi ostankov gozdne voluharice (Clethrionomys glareolus), velikega voluharja

��

�

(Arvicola terrestris) in navadne belonoge miši (Apodemus sylvaticus) (Boschian,

2002).

Slika 21 in slika 22: Izkop zgornjih in spodnjih plasti


4.7 Dognanja

�

Z izkopavanjem so arheologi dognali, da je bilo v prvem razkritem obdobju

podnebje toplejše oziroma zmerno. Po velikih površinah so se širili gozdovi. Zato se

v najglobjih plasteh Medvedje jame, ki so stare od 240.000 do 70.000 let, najdejo

ostanki srne, damjeka in malih sesalcev. V drugem obdobju pa se je temperatura

znižala za nekaj stopinj in postalo je bolj suho. Zaradi tega se je gozd skr�il, travnata

prerija pa se je razširila, tako da ostanki, najdeni v višjih plasteh, pripadajo kozorogu,

losu, bizonu in malim sesalcem ter neandertalskemu �loveku in segajo v obdobje

izpred 130.000 do 35.000 let. S primerjavo živalskih in geoloških ostankov so tako

dolo�ili obdobje nastanka izkopanih plasti, in sicer izpred 127.000 do 45.000 let.

Dojeli so, da so v jami prezimovali medvedi, vanje so ob�asno zahajali plenilci, kot

brlog so jo uporabljali levi in, ko ni bilo nobene od teh zveri, so jamo uporabljale

skupine lovcev neandertalca (Boschian, 2002).

��

�

5 TURISTI�NO UREJANJE JAM

5.1 Zgodovina jamskega turizma

�

Jame so vedno privla�ile pozornost �loveka. Prvotno so jame služile kot

zavetiš�a, zakloniš�a, svetiš�a ali za pogrebne namene. V srednjem veku so jame

povezovali s hudi�em in peklom, tako da so se jih ljudje pri�eli izogibati. Zaradi tega

pa so postale zanimive za izob�ence in razbojnike. Jama, uporabljena v religiozne

namene, je bila tudi Postojnska jama. V Rovu starih podpisov se da zaznati podpise

ob�asnih obiskovalcev iz daljnih let 1213, 1323 in 1393. S �asom pa so se ti podpisi

uni�ili, dodali pa so se tisti iz leta 1412. Najve� podpisov se da razbrati iz 16.stoletja,

to obdobje pa lahko štejemo za za�etek jamskega turizma. Veliko jam namenjenih

turizmu je bilo odkritih že v starodavnih �asih, kot je npr. pred 2000 leti rimski pisec

Plinius opisal »Pasjo jamo« blizu Neaplja v Italiji, ki je bila ve�krat obiskana.

Zanimiva je bila, ker jes tal uhajal ogljikov dioksid in so tako umirale male živali (od

tod tudi ime jame), �loveka pa ni dosegel. V 17. stoletju je bila Antiparosova jama v

grških Kikladih deležna številnih obiskov, eden izmed teh je bil tudi odposlanec

Ludvika XIV. Francoskega, za Boži� leta 1673. NaUraluv Rusiji, zraven mesta

Kungur, v pokrajini Perm, je ledena jama Kungur, ki je dolga 6 km, bila obiskana že

v 18. stoletju in je najve�ja turisti�na jama iz sadre (CaSO4·2H2O)8. Okoli leta 1780

so v Južni Afriki odkrili jamo Cango in prvi zabeležen obiskovalec je datiran leta

1806. Nekaj let kasneje je nek kmet kupil zemljo okoli jame z izjemo vhoda vanjo.

Guverner je namre� v dokument dal zapisati, da mora kmet pustiti prost vstop v jamo

in cesto, ki pelje do nje, ker je to javna lastnina. To pa je mogo�e prvi dokument na

svetu, ki se zavzema za varovanje jam. V Združenih državah Amerikese v

Kentuckyju nahaja sistem jam Mammoth Cave (Mamutova jama), katerih zgodovina

sega 6000 let nazaj iniz katere so v 18. stoletju izvzemali soliter (KNO3)9 ter iz njega

�� 8 Mehek mineral iz kalcijevega sulfata z vezano kristalno vodo. Nahaja se v sedimentnih kamninah in je nastala pred 100 milijoni let pri izhlapevanju vode prostranih morij, ki so prekrivala kontinente. Ponavadi je bela, �e vsebuje ne�isto�e pa je lahko tudi siva, rumena, rjava, rožnata ali modra. Pravimo ji tudi mavec (kalcijev polhidrat, v katerega preide sadra, ko pri temperaturi 100 °C zgubi del kristalne vode), kreda (mineraliziran kalcijev karbonat) ali gips. Uporablja se jo v gradbeništvu, poljedeljstvu, živinoreji, medicini in živilski ter filmski industriji (umetni sneg) (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 3. Ljubljana: Mladinska knjiga). 9Kalijev nitrat, oziroma sol dušikove kisline. Je sestavni del �rnega smodnika, se uporablja kot umetno gnojilo, ker rastlinam priskrbi potrebni dušik, pri izdelavi pirotehni�nih sredstev, vojaških eksplozivov in dimnih bomb,

��

�

izdelovali smodnik. V teh jamah je bilo odkritih veliko ostankov ameriških

staroselcev, in sicer številna mumificirana telesa. Šele na za�etku 19. stoletja je jama

postala turisti�na atrakcija. Leta 1941 so Mammoth Cave razglasili za narodni park

(Cigna, 2005).

Turisti�na jama je jama, kjer je za vstop vanjo potrebno pla�ati vstopnino. Iz

tega vidika je torej najstarejša turisti�na jama Jama Vilenica blizu Sežane, v

Sloveniji. Leta 1633 je grof Benvenut Petac jamo daroval cerkvi v vasi Lokev in

pri�el vabiti Trža�ane in plemi�e na obisk. 100 metrov pred vhodom je bil

pripravljen prostor za orkester in plesiš�e, hodnik pa je bil osvetljen z baklami in

sve�ami. Takrat je tudi pri�el ra�unati vstopnino za obisk jame. Del zaslužka je bil

poklonjen lokalni cerkvi iz Lokev, kjer so maše darovali »veliki varnosti«

obiskovalcev jame (Cigna, 2005).

Za�etek 19. stoletja zaznamuje tudi za�etek modernega jamskega turizma.

Leta 1808 je vzdrževalec gostilne Joseph Eggenhöfner odkril jamo Pe�ina na

Hudem letu, blizu slovenske vasi Padri�e na italijanski strani, in jo razvil v turisti�no

jamo. Kmalu zatem pa je jama propadla in instalacije v nji so se uni�ile, tako da so jo

zaprli, prištevajo pa ji za�etek pravega organiziranega jamskega turizma. �e se

osredoto�im na jamski turizem v Sloveniji, je ta ena najstarejših vej turizma, ki ni še

doživela zatona. Korenine ima torej v Sloveniji, ker so se prav na Krasu za�eli

ukvarjati s krasoslovjem in speleologijo. Te vrste turizma je tako postal mednarodno

znan in tudi velik vir zaslužka. Slovenija je znana predvsem zaradi Postojnske jame,

tako da je Kranjc mnenja, da sta jamski in kraški turizem »blagovna znamka«

njenega turizma. Leta 1818 so odkrili nov del jame, 17. avgusta 1819 so jo odprli za

turisti�ne oglede in za to priložnost si jo je prišel ogledati princ Ferdinand. Poskrbeli

so še za poti, spremstvo in razsvetljavo, zaprli so jo z vrati ter pri�eli z

oskrbovanjem. Leta 1872 so postavili železniške tire, leta 1884 pa so postavili

elektri�no osvetljavo. Za turisti�ni obisk je odprtih 5,3 km jame, na leto pa jo obiš�e

ve� kot 500.000 ljudi (Kranjc, 2006). Prvega januarja 1819 je vzdrževalec gostilne v

Matavunu izdal turisti�ni vodi� Škocjanskih jam in leta 1823 so postavili prve

turisti�ne poti. Leta 1819 so tako v Sloveniji obstajale tri turisti�ne jame, in sicer

Postojnska jama, Škocjanske jame in Vilenica. Na koncu 18. stoletja so v �rno jamo, �� saj, ko se vname, izpusti gost snežno bel dim (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 3. Ljubljana: Mladinska knjiga).

��

�

ki je del Postojnske jame, ima pa drugi vhod, ljudje hodili, da bi si ogledali mo�erila,

v tistem stoletju edino znano podzemeljsko žival. Do takrat so ga sre�evali le ob

kraških izvirih (Kranjc, 2004). Prvi je �loveško ribico leta 1768 znanstveno opisal,

poimenoval in jo uvrstil v samostojni rod Proteus, avstrijski naravoslovec Josephus

Nicolaus Laurenti (http://s.earch.me/for/Josephus-Nicolaus-Laurenti, 2011). V bližini

Postojnske jame si je bilo možno ogledati tudi Jamo pod Predjamskim gradom. Leta

1846 je lastnik W. Windischgrätz dal izdelati lestev, da bi omogo�il ogled jame. Na

gradu so imeli tudi knjige o jami za turiste. V parku okoli hiše pa so imeli vhod v

jamo Škratovka, ki so ga uredili za sezonske oglede jame. V kraški dolini Rakovega

Škocjana, med Postojno in Rakekom, je posestnik in lastnik jame uredil dostop do

vhoda v Zelško jamo. Vzhodno od Ko�evja se nahajajo Željnske jame, ki jih je pred

250 leti prvi� popisal dvorni matematik in naravoslovec Jožef Anton Nagel in svoja

spoznanja opisal v delu »Opis naravnih redkosti v Vojvodini kranjski«. Na pobo�jih

planote Jelovica se nad Bledom nahaja Jama pod Babjim zobom. Od leta 1861 je v

jami turisti�na potka, ki vklju�uje tudi dva mostova, v sosednji vasi pa je možno

najeti vodi�a za voden ogled jame. Pri Cerknici se nahaja Križna jama, ki ima na

razpolago vodi�e, ki skrbijo za ogled in razsvetljavo jame. Od sredine 19. stoletja do

prve svetovne vojne je prišlo do nacionalisti�nih spopadov med nemško, italijansko

in slovensko govore�im prebivalstvom. To pa je vplivalo tudi na jamski turizem.

Organizacije vsakega naroda so tako skušale odpreti �im ve� jam za turiste. Obalni

oddelek avstrijsko-nemškega planinskega društva (Section Küstenland des

Deutschen und Österreichischen Alpenvereins) je leta 1884 vzel v najem Škocjanske

jame in leta 1886 odprl Divaško jamo, ki je leta 1905 pod imenom Divaška Vilenica

prešla v last tržaškega oddelka slovenskega planinskega društva. Istega leta so za�eli

v turisti�ne namene urejati jamo Dimnice. Leta 1886 pa je tržaško Planinsko društvo

Julijcev (Società Alpina delle Giulie) vzelo v last jamo Vilenico. Leta 1889 je

Italijanska Planinska Zveza (C.A.I.-Club Alpino Italiano) odprla turistom jamo

Klementino pri Op�inah nad Trstom. Leta 1908 pa je tržaška jamska komisija

(Commissione grotte) za turisti�ne namene uredila jamo Velika pe�ina (Grotta

Gigante) v Briš�ikih, v ob�ini Zgonik v Italiji in je še danes zelo obiskana jama. Leta

1895 so blizu Velenja odprli jamo Huda luknja, a je leta 1905 propadla. Leta 1933

��

�

pa se je velenjsko društvo Speleos zavzelo za njeno prenovo in ponovno otvoritev za

turiste (Kranjc, 2004).

Slovenija je najbolj znana po jamah, in sicer po Škocjanskih in Postojnski

jami. V 18. in 19. stoletja, �eprav so odpirali Dolenjske Toplice (1767), Rogaško

Slatino (1803) in Laško (1854), so bile jame ve�inoma cilj obiska Slovenije. Seveda

je bil takrat turizem, �e ne prištevamo romarskega, namenjen bogatejšim ter višjim

slojem. Leta 1660 je cesar Leopold I. prišel obiskati lastnega žrebeta v kobilarno

Lipica in si nato šel ogledati še bližnjo jamo Vilenico. Cesar Jožef II. je poleg slik

Trsta dobil še slike Škocjanskih jam in jame s Predjamskim gradom. Postojnsko

jamo sta obiskala tudi cesar Franc I. in danska kraljica Margareta II. Poleg kraljevih

ljudi je to jamo obiskalo tudi vrsta znanstvenikov in umetnikov. Leta 1905 so

ustanovili Turisti�no zvezo Slovenije, ki se ukvarja z organiziranim oziroma

znanstvenim turizmom. Toda taka vrsta turizma je mnogo bolj stara. Že Valvasor je v

»Slavi vojvodine Kranjske« opisoval romanje k Sveti jami pri Socerbu nad Trstom.

Sv. Socerb je živel v tej jami dalj �asa kot mu�enik in ob njegovi smrti naj bi na

vsako obletnico prihajali romarji že v 3. stoletju po kr. Kasneje so jamo spremenili v

cerkev in je leta 1463 postala znamenitost na meji kot mirovna pogodba med

Bene�ani in Habsburžani. Med 2. svetovno vojno so oltar porušili, danes pa se v njej

ob�asno izvaja poroke. V Nadiški dolini, nedale� od �edada, se blizu vasi Landar ali

Antro nahaja Landarska jama oziroma jama Sv. Ivan v �ele (San Giovanni d'Antro).

Dokument iz leta 888 dokazuje, da so jamo spremenili v cerkev in od tega leta dalje

je postala pomemben cilj romanj. Valvasor je veliko pripomogel pri opisu krasa.

Pisal je o kranjskih »nenavadnih pojavih«, to pa je pritegnilo pozornost dunajskega

dvora, ki je v 18.stol. poslal direktorja dvornega »kabineta raritet«, naj ugotovi, kaj

so ti pojavi. Valvasor naj bi bil prvi jamski vodi�, ki je neznane osebe vodil skozi

�rno in Postojnsko jamo (Kranjc, 2004).

Seveda je namen jamskega turizma predvsem dobi�ek. Pri jami nad

Marseillom v Franciji so npr. služili gostilni�arji, na Slovenskem pa, ko so leta 1857

zgradili Južno železnico10, so na�rtovali, da bodo služili tudi s turizmom, saj se ob

njej nahaja ve� jam, in sicer Postojnska jama, Predjama, Škocjanske jame in

Vilenica. Za te turiste so objavili knjigo »O jamah pri Postojni, Predjami, Planini in

�� 10 Tekla je med Ljubljano in Trstom, prek notranjskega in primorskega Krasa (Kranjc, 2006).

��

�

Ložu«, ki je podrobneje opisala kraške posebnosti ob tej progi. To delo naj bi bilo

prva sodobna speleološka monografija, avtor knjige, dunajski geograf in publicist

Adolf Schmidl, pa »o�e sodobne speleologije«. Po Kranjcu je jamski turizem v

Slovenijie na najstarejših vej turizma in je bistveno pripomogel k njegovemu

razvoju. V 19. stoletju je bila ta vrsta turizma najbolje organizirana, z najsodobnejšo

opremo in najuspešnejšo promocijo. To dokazuje, da je bil neko� jamski turizem

najbolj razvit v Sloveniji, danes pa je povsod, kjer so kraška tla oziroma jame.

Globalno gledano je na svetu znanih okoli 100.000 turisti�nih jam in veliko jih je ob

železnicah, avtocestah, imajo parkiriš�a in sodobne dostope kot je ži�nica. �eprav

uvajajo jamski turizem kjerkoli so jame dostopne za obiskovalce, ne uspeva povsod.

V Veliki Britaniji naprimer upada zaradi nakupovalnih središ�, ki so odprta tudi ob

nedeljah, v Yunnanu11 pa je prišlo do zaprtja jame zaradi upada turistov, �eprav je

nekaj let prej imela ve� kot milijon obiskovalcev letno (Kranjc, 2006). Kot že

povedano, je v Sloveniji jamski turizem zelo razvit. Slovenske jame se v turisti�ne

namene obiskuje že ve� kot 1000 let, ve� kot 300 let obstaja organiziran jamski

turizem in pred 200 leti se je pri�el moderni jamski turizem (Kranjc, 2004). Zelo sta

razviti speleologija in krasoslovje, katerima sledi Inštitut za raziskovanje krasa v

Postojni in je vodilni tudi v mednarodnih razmerah.

5.2 Kriteriji za ureditev jame v turisti�ne namene

�

Za ureditev jame v turisti�ne namene se je potrebno držati dolo�enih

kriterijev. Leta 2006 je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU12 v Postojni pri�el

sodelovati z vietnamskim podjetjem CivideC. Skupaj so naredili na�rt, da bi

turisti�no opremili jamo Dong Thien Duong (Nebeška jama), ki so jo odkrili leta

��

Provinca na jugozahodu Kitajske. Dobesedno prevedeno pomeni »na jugu oblakov«. Na vzhodu se raztezajo obsežne kraške pokrajine (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 2. Ljubljana: Mladinska knjiga).�12Leta 1947 je Slovenska akademija znanosti in umetnosti ustanovila svoj Zavod za raziskavo krasa (Speleološki inštitut). Leta 1954 je bil preimenovan v Inštitut za raziskovanje krasa indeluje v sklopu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Pod okriljem Inštituta izhaja mednarodno priznani Krasoslovni zbornik Acta carsologica (Vir: http://www.dlib.si/preview/URN:NBN:SI:DOC-YI4AW9T4/61a2f6e9-b198-486a-9ee5-314dea301422, marec 2012).

��

�

2005. Dolga je 31 km in se nahaja v Narodnem parku Phong Nha-Ke Bang13 v

Vietnamu, ki je del jamskega sistema Hang Vom, ene izmed najdaljših vodnih jam

na svetu (15,3 km). Zanimiva je tudi, ker ima velike sigaste ponvice, dolge do 7 m in

masivne stalagmite ter kapniške stebre (Culver C., D....et al., 2012). Uporabljali so

slede�e kriterije:

�

1. Kartiranje jame

a) Splošno kartiranje jame

b) Tematsko kartiranje (na�rt turisti�nih delov, ostale naravne zna�ilnosti)

2. Geološke raziskave

a) Litologija jame in njen razvoj

b) Tektonske zna�ilnosti in njihov razvoj

3. Geomorfološke raziskave

a) Korozijski skalni relief

b) Sedimentacijski jamski relief (usedanje (para) avtohtone in alohtone ilovice)

c) Pre�ni presek

d) Odlaganje sige (oblike, razporejenost po prostoru)

e) Geneza, nastanek jame

4. Hidrološke raziskave

a) Poplavna voda (maksimalni višek poplavne vode in pogostost poplav)

b) Kapljajo�a voda (temperatura, specifi�na elektri�na prevodnost (SEP), pH,

razporejenost po prostoru)

5. Meteorološke raziskave

a) Temperatura, relativna vlažnost, koncentracija radona (Rn)14 in CO2, zra�ni

tokovi, prostorsko spreminjanje meteoroloških parametrov, odnos z bližnjim

podnebjem

6. Biospeleološke raziskave

a) Vrednotenje podzemnih vodnih in kopenskih vrst

�� 13 Narodni park blizu vietnamsko-kitajske meje, obsega 857,54 km2 kopastega krasa. Tu se nahaja okoli sto jam, skupno 65 km jam in podzemnih rek. Ime je dobil po najve�jem parku in gozdu Ke Bang. Leta 2003 je bil vpisan v UNESCO-v seznam naravne svetovne dediš�ine (Vir: http://whc.unesco.org/en/list/951/, september 2011). ��

Radioaktiven žlahtni plin, ki nastane z razpadom radija (bel kemi�ni element, ki v zraku potemni, nastane z razpadom urana in je radioaktiven). Je eden najtežjih plinov in je lahko vzrok za nastanek plju�nega raka (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 3. Ljubljana: Mladinska knjiga).�

��

�

7. Inventar fotografij

a) Konstanten posnetek celotne jame

b) Fotografiranje pomembnejših oblik

8. Turisti�na uporaba

a) Opis, lokacija, pomembnost, inventar fotografij najlepših zanimivosti,

vrednotenje najpomembnejših nevarnosti

b) Ozna�evanje predlaganih stezic s plasti�nim trakom

c) Predlog glavne osvetljave

d) Direktive/smernice za prostorski razvoj za na�rtovana obmo�ja blizu jame

(VIR: Debevec Bogdan, ... et al. Preliminary proposal for the project "Heaven's Cave"

(Vietnam): adaptment for tourist purposes. V: Bella Pavel (ur.), Gažík Peter

(ur.). Proceedings. Liptovský Mikuláš: Slovak Caves Administation, 2011, str. 47-51).

�

Izbira tipologij ureditve jame v turisti�ne namene se mora usklajevati z

zna�ilnostmi okolja in prostora v jami, z domnevano pogostostjo uporabe naprav in

rentabilnostjo, ki se pri�akuje od posega. To pa predvideva preventivno oceno

ranljivosti jame, njen nadaljni nadzor in študijo njene možne uspešnosti. Badino

meni, da se pogosto teži k ureditvi jame po zgledu velikih in znanih turisti�nih jam in

da to predvideva velike investicije in stroške za vzdrževanje naprav, ki pa jih pretok

turistov verjetno ne bi nikoli nadoknadil. To je ve�krat privedlo do neuspehov in

nedo�akanih delovnih mest, torej opustitev naprav, izgubo investicij in tudi jame.

Kljub temu je ureditev jame lahko dobi�konosna, �etudi je malo obiskana.

Pomembno je, da turisti�na ureditev jame in njeno nadaljno izkoriš�anje ne

spremenita nepovratno kemi�nih, fizi�nih in bioloških parametrov jame. Zaradi tega

pa se eno leto izvaja predhodne raziskave oziroma monitoring temperature, zra�nih

tokov, koncentracije ogljikovega dioksida, radona, tamkajšnje in pronicajo�e vode

ter jamskega življenja (Badino, 2008). �e je mogo�a, je torej ureditev jame

pozitivna, bodisi za gospodarstvo kraja, kjer se jama nahaja, bodisi za jamo, ki je

tako zavarovana in poznana. Kot pravi Badino, mora poseganje v jamo biti smiselno

in ne nepovratno škodljivo jami. Vplivi turizma na jamo bodo podrobneje

obrazloženi v nadaljnjih poglavjih.

��

�

5.3 Ureditev in upravljanje turisti�ne jame

�

Posegi v jami morajo biti smiselni. Karkoli se v jami naredi, ne sme preve�

spremeniti jamske mikroklime in oblik v njej. �e pa se že kaj spremeni, ne sme biti

to nepovratno.

V�asih jama nima dostopnega vhoda ali pa ima samo enega. �e no�emo, da

bi se obiskovalci vra�ali po isti poti iz jame, se lahko naredi umetni vhod, toda s tem

se mora tudi zagotoviti sistem vrat, ki bi prepre�eval vstop zra�nih tokov iz

zunanjosti. Arrigo Cigna meni, da bi se lahko namestilo zra�ne zavese, ker so poceni,

prepre�ujejo vnos tujkov in ne povzro�ajo ob�utka klavstrofobije za obiskovalce.

Jama je izoliran sistem, lo�en od površine in z lastno mikroklimo. Zaradi tega

katerikoli drugi vnos spremeni njeno naravno ravnotežje (Cigna, 2003).

Kot že povedano, jamski turizem lahko uni�i ravnovesje v jami in zato je zelo

pomembno oceniti ranljivost jame, pomagati pa si je možno z monitoringom glavnih

klimatskih parametrov. Ministrstvo za zaš�ito in upravljanje jam Mednarodne

speleološke zveze je na 13. Mednarodnem speleološkem kongresu v Braziliji leta

2001 in na Mednarodnem seminarju monitoringa kraških jam v Škocjanu istega leta

obnovilo kriterije, katerih se je treba držati za pravilni monitoring jame. Na trgu so

sedaj na razpolago tudi cenovno ugodni sistemi, ki sami pridobijo in zabeležijo

podatke. Mehanski monitoring je nadomestil ro�nega in s tem izboljšal pridobivanje

informacij. Poznamo dve vrsti monitoringa, in sicer polavtomatski sistem in

popolnoma avtomatski. Pri prvem je potrebno enkrat na mesec prevzeti informacije

posami�ne postaje, pri drugem pa se informacije neprekinjeno predvajajo na

ra�unalniku ob vhodu. S tem lahko vsak obiskovalec spozna okoljske parametre v

jami. Polavtomatski sistem ima zunanjo meteorološko postajo, ki prikazuje zra�ni

tlak, deževje, temperaturo in relativno vlažnost ter notranjo za temperaturo, vlažnost

in koncentracijo CO2-ja. Šibka to�ka je, da se relativna vlažnost jame lahko

spreminja, kondenzacija pa lahko pokvari senzorje. Najboljši sistemi so avtomatski, a

so hitro pokvarljivi. Najpogostejši vzrok okvare so elektri�ni sunki, ki pridejo v jamo

preko kablov med nevihtami. Nadzoruje pa se jih lahko z raznimi tokokrogi, ki blizu

vhoda v jamo zaustavijo odve�no elektriko. Avtomatski sistemi z raznimi senzorji

nadzorujejo temperaturo, relativno vlažnost in koncentracijo CO2-ja in so povezani s

��

�

sprejemnikom, ki shranjuje vse podatke. Ti nato potujejo do ra�unalnika ob vhodu v

jamo, kjer se prenesejo na prenosni telefon in nazadnje do prostora, kjer je nameš�en

ra�unalnik s programom, ki upravlja s podatki. Upravitelj jame mora skrbeti tudi za

letno meritev koncentracije radona. �e je ta previsoka, morajo obiskovalci biti �im

manj v kontaktu z njim, zato je nujno skr�iti trajanje ogleda jame. Za nadzorovanje

in varstvo takih sistemov ter jamskega okolja pa je potreben Znanstveni Odbor, ki bi

posegel, �e bi prišlo do katerihkoli okvar in bi s pomo�jo podatkov, pridobljenih s

sistemi monitoringa, vodil raziskave. Odbor bi moral tudi preveriti, �e bi vpliv

turistov povzro�il ireverzibilne spremembe naravnega ravnovesja jamskega okolja

(Cigna, 2003).

Cigna meni, da imajo speleologi in ljudje ob�utek, da �eprav je jama razvita

le kot turisti�na atrakcija, je preve� prepuš�ena znanosti, in sicer je podvržena

številnim nesmiselnim raziskavam. Vseeno privedejo podatki raziskav do

pomembnih ugotovitev, ki izpodrinejo take percepcije. Mejo med rabo in zlorabo je

v�asih težko definirati, tak monitoring pa ostaja najboljši na�in varovanja jame

(Cigna, 2005).

Speleologi ne odobravajo vsiljevanja v jamski prostor, saj so dosedanja

turisti�na urejanja jam bila zelo agresivna. Vsaka šola nekaj stane, saj je na tak na�in

bilo mogo�e izboljšati na�in urejanja turisti�nih jam. Na to kažejo tudi standardi

ISCA (International Show Cave Association; Mednarodna zveza turisti�nih jam). Pri

urejanju jame v turisti�no atrakcijo je zelo pomembno var�evanje. Izdatki so veliki,

dohodki negotovi, povzro�ene spremembe v jami pa nepovratne. Na žalost so nizki

vzdrževalni stroški podcenjeni in smatrani za nekoristne, zato je bilo veliko naprav

opuš�enih, vzdrževanje še dejavnih naprav pa postaja drago. Kulturna ponudba za

turiste je delno še vezana na leto 1800, tako da je malo privla�na za moderne turiste

(Badino, 2008).

Pomemben je tudi na�in, kako je ponudba podana. �eprav mora obiskovalcu

biti samoumevno se držati ekoloških na�el, ga morajo na to spomniti tudi vodi�i.

Poleg tega mora imeti možnost nabave prospektov in ostalih publikacij, ki ga

podrobneje seznanijo z jamo. Menim, da obiskovalci postanejo bolj pazljivi na

okolje, �e se poleg turisti�ne ponudbe objavi tudi ukrepe za zaš�ito jame in zunanje

okolje. Speleološke organizacije lahko pomagajo z nudenjem didakti�nega materiala

��

�

in predavatelja. Po Badinu bi vsaka jama morala imeti svoj raziskovalni odbor, ki bi

izvajal monitoring jamskega okolja in nadzoroval razmere v jami ter izpeljeval

izboljšave za napredovanje raziskav. Vodstvo jame bi moralo del dobi�ka vložiti v

raziskave, ki bi podpirale bodisi turisti�no uporabo kot varovanje jame ter okolice.

Danes se dovzetnost prebivalstva za zaš�ito okolja ve�a in si prizadeva, da bi

ureditev jame bila �im manj agresivna. Jama mora biti tudi primerno reklamizirana.

Ne le zgrešene izbire, ampak tudi nepoznavanje jame povzro�i propad njene ureditve

za turiste, s �imer se povsem strinjam. �e pa jama ostane nepoznana, ni deležna

zadostnih obiskov in torej dohodkov, ki bi omogo�ali njeno ustrezno ureditev

(Badino, 2008).

�e vzamemo Gr�ijo kot primer, so leta 1977 ustanovili Oddelek za

paleoantropologijo-speleologijo, ki skrbi za varstvo in raziskovanje jam po celotni

državi. Oddelek je odgovoren za kamnolome, rudnike in za 15.000 jam, in sicer za

njihovo kartiranje, arheološka izkopavanja, objavo in varstvo najdb. Poleg tega vodi

raziskovalne projekte o specifi�nih temah, kot so arheologija, zgodovina,

paleontologija, antropologija, geologija, paleoantropologija in biologija ter skrbi za

njihov turisti�ni razvoj. V Gr�iji je nadzorni svet uvedel standarde za turisti�ni razvoj

jam in varnostne ukrepe, predvsem za obiskovalce. Standardi zadevajo razsvetljavo,

�iš�enje kapnikov, vlaženje jame, vpliv CO2-ja in reklamiziranje jame. Zaradi

razsvetljave zrasejo okoli vira svetlobe mahovi in lišaji, zato je bila uvedena uporaba

žarnic, ki oddajajo svetlobo pri nizkih temperaturah, kot so npr. LED15 žarnice. Zelo

je težko o�istiti mahove s kapnikov, najboljša je uporaba varikine (natrijevega

hipoklorita16 (NaClO) zmešanega z vodo). Gr�ija je precej suha država in zaradi tega

se stalagmiti v jamah ve�krat polomijo. Tako so predlagali umetno kapljanje vode

nasi�ene s CaCO3 v razpoke na stalagmitu, nova izlo�ena siga pa bi tako delovala kot

spajalna snov. Nadaljna ovira je dihanje obiskovalcev, ki izlo�ajo CO2. Oddelek je

predlagal kemi�no blokiranje ogljikovega dioksida, kar bi prepre�ilo povišanje

koncentracije CO2-jain s tem spremembo jamske mikroklime. Giannopoulos je

na�rtoval tudi kako privabiti turiste na ogled jame. Meni, da se najbolje obnese širši

��

Light Emitting Diodes iz angleš�ine, je svetle�a dioda, ki oddaja svetlobo z valovno dolžino v ozkem pasu. Dioda je elektronski element, ki prevaja elektri�ni tok le v eno smer, od anode proti katodi (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 1. Ljubljana: Mladinska knjiga).��

Kemi�na spojina natrija, klora in kisika, katere 5 % v vodi tvori Labarraquejevo vodo oziroma belilo »varikina« (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 2. Ljubljana: Mladinska knjiga).�

��

�

vidik prikazovanja jame. Na tak na�in sepoleg obiska jame ponudi še alternativne

turisti�ne aktivnosti, kot naprimer priprava speleoloških parkov, ustanovitev

paleontoloških muzejev, ki razstavljajo najdbe, in razni projekti namenjeni razli�nim

skupinam obiskovalcev (Giannopoulos, 2004).

Jama, ki postane turisti�na zanimivost, lahko mo�no spremeni gospodarstvo

pokrajine, v kateri se nahaja. Zaradi tega se lahko jamo ponovno zapre publiki, a bi

ta prepre�itev bila bolj nepoštena za lokalne prebivalce kot za tujce, še posebno, ko

se pride do kompromisa med ohranitvijo in razvojem. Raziskava Cigne in Burrija iz

leta 2000 dokazuje, da jame letno obiskuje ve� kot 150 milijonov turistov, podatke

pa sta dobila v 20% mednarodnih turisti�nih jam. Porabljen denar za obisk jam pa

znaša 2,3 milijard dolarjev. Za vsako jamo direktno skrbi okoli sto ljudi, torej

svetovno kakšnih stotiso� posameznikov, indirektno pa drugih sto. Jami z okolico se

lahko re�e kraški park, po raziskavi, ki jo je izvedel Halliday (1981), pa letno tri

vrhunske kraške parke (Mammoth Cave, Carlsbad Caverns in Wind Cave) obiš�e

2.500.000 turistov (Cigna, 2005).

�

�

5.4 Varovanje in novosti v upravljanju turisti�nih jam

�

Države, kjer je jamski turizem že dolgo razvit, sprejemajo novosti v

upravljanju jam lažje kot države, kjer je to nova dejavnost. Novosti lahko spremenijo

metode upravljanja in na vsako jamo, regijo ali državo vplivajo druga�e. Z jamskim

turizmom so se prve za�ele ukvarjati Slovenija, Francija in Italija v 19. in 20.

stoletju, za njimi pa še Združene države Amerike in Španija. Potemtakem bi lahko

rekli, da se je jamski turizem pri�el razvijati vzporedno s splošnim. Pomen jamskega

turizma pa se razlikuje od države do države. Nekatere imajo po dve veliki znani jami

in veliko majhnih. Število turistov, organizacija, dohodki, kvaliteta in ohranjanje se

od jame do jame razlikujejo tudi v isti državi, tako da poznamo tri kategorije držav:

��

�

1. Države z zrelim jamskim turizmom. Te imajo dolgo jamsko tradicijo in dobro

poznavanje poslovanja. Edine težave so nerešene napake iz preteklosti, ki jih je sedaj

težko rešiti in velik porast turistov, ki ga je težko sprejeti.

2. Vmesne države, kjer se je jamski turizem razvil do dolo�ene mere, a imajo dobre

možnosti, da se bo nadaljno ve�al. S tem, da so prišle do razvoja kasneje, imajo to

prednost, da se lahko u�ijo iz napak drugih držav in tako ustvarijo uspešne turisti�ne

jame z visokimi standardi.

3. Države, kjer je jamski turizem novost. Tudi te države lahko pridobijo veliko

znanja od držav z razvitim jamskim turizmom. Kljub temu lahko naredijo veliko

napak, �e no�ejo slediti takim državam inse nau�iti iz njihovih izkušenj (Cabezas,

2004).

Jamski turizem zelo napreduje in to vedno bolj z novimi trendi. Neko� je

ljudem bilo dovolj iti v jamo,da so prišli v stik s skrivnostnim podzemljem in

ob�udovali oblike ter doživeli njeno lepoto in fantazijo. Danes se turisti želijo tudi

seznaniti z informacijami glede jame in njenega nastanka. Cabezas pravi, da v�asih

celo primerjajo jame, ki so jih že obiskali, ocenjujejo, katere so bile boljše

predstavljene in še posebno kako so ohranjene (Cabezas, 2004).

V 21. stoletju se je pove�alo zanimanje za razvoj jam in želja po uporabi

zasluženega denarja v socialne namene kot naprimer za podporo raziskovanja. Vse te

novosti zahtevajo, da pride do inovacij na nekaterih podro�jih. Kot že povedano, se

ljudje danes vedno bolj zanimajo za nastanek kraškega sveta, jam, kapnikov itd., tako

da morajo vodi�i imeti dovolj znanja o jami, da lahko predavajo o njeni zgodovini,

geologiji, biologiji, povezavi z okoljem itd. Seznanjeni morajo biti z jamami v

pokrajini, državi in celotnem svetu in vedeti morajo, da že potekajo te�aji, ki

izpopolnjujejo izobrazbo vodi�ev. Poleg tega je dobro, da se ob jami nahaja center,

ki ponuja informacije o njenem nastanku, razvoju, posebnostih ipd., ki so tudi

strnjene v priro�nikih, prospektih, brošurah itd. (Cabezas, 2004). Menim, da bi bilo

pozitivno, �e bi vodi�i pred obiskom jame sestavili skupine po znanju oseb, in sicer

enostavne skupine, skupine študentov, tematske skupine (npr. za prazgodovino,

jamski turizem, geologijo, speleologijo itd.).

��

�

Upravitelji jam naredijo marsikaj, da obvarujejo svojo jamo, malo se pa

naredi, da se jamo obvaruje pred upraviteljem. Zgodi se tudi, da se v trudu, da bi

jamo obvarovali, naredi nekaj napak, toda obstajajo pravila, po katerih se je potrebno

ravnati za prepre�evanje napak. Jama mora biti zavarovana, pravila pa spoštovana.

Dovolj je pomisliti, kako velik zaklad in ve�krat redek vir je voda ter kako mo�no je

povezana s kraškim svetom (Cabezas, 2004).

Jama, uporabljena za turisti�ne namene, je že prilagojena obiskovalcem,

raziskovalci pa si prizadevajo, da še pove�ajo varnostne standarde v jamah.

Uveljavljajo evakuacijske na�rte, ocene ogroženosti in redne kontrole. Vodi�i morajo

biti veš�i prve pomo�i. V primeru nesre�e pa morajo upravitelji biti predhodno

dogovorjeni z intervencijskimi enotami, bolnicami in reševalnimi ekipami. Obisk

mora biti organiziran na �imbolj funkcionalen na�in. Ni pomembno, da je hoja po

jami lagodna, pomembno je, da je �akalni prostor dobro organiziran. �e naprimer v

slu�aju slabega ali prevro�ega vremena gostje �akajo vrnitev skupine na zaprtem in

�e ima �akalnica sanitarije, kavarno ter otroški koti�ek, je to že velik korak na ravni

udobnosti. V�asih so jame dostopne tudi za osebe s posebnimi potrebami (Cabezas,

2004). Menim, da kjer je možno, bi lahko upravitelji poskrbeli za široke poti,

primerne za invalidske vozi�ke, ali pa postavili dvigala, ki pripeljejo voži�ek po

stopnicah.

Glede reklame je jamo potrebno dobro predstaviti v povezavi s površinskim

okoljem, ki jo obdaja. Turisti namre� raje pridejo na ogled jame, �e vedo, da se v

okolici nahajajo dobre restavracije, hoteli itd. Upravljalec mora sodelovati s

turisti�nimi družbami, z univerzami, ostalimi turisti�nimi jamami, Mednarodno

zvezo turisti�nih jam ISCA17, Mednarodno speleološko zvezo UIS18 itd., da lahko od

njih koristi znanje in izkušnje (Cabezas, 2004).

Leta 2001 je ISCA v Italiji posvetila simpozij novim tehnologijam za

marketing in promocijo jam namenjenih turizmu, �etrti mednarodni kongres ISCA pa

se je v glavnem ukvarjal z uporabo modernih tehnologij v razvoju turisti�nih jam.

Cabezas meni, da nove tehnologije pripomorejo k marketingu in promociji turisti�nih �� 17 International Show Cave Association. Ustanovljena leta 1990 in deluje kot odbor turisti�nih jam v oddelku zaš�ite in upravljanja jam pri UIS-u. Od leta 1990 izvaja kongrese: leta 1990 v Gengi (Italija), leta 1994 v Nerji (Španija), leta 1998 v Cagliariju (Italija), leta 2002 v Postojni, leta 2006 na Bermudih, leta 2010 na Slovaškem in leta 2014 bo v Avstraliji (Vir: http://www.i-s-c-a.com/about-us, september 2011). 18 Union Internationale de Spéléologie. Ustanovljena leta 1965, glasovalni �lani pa so predstavniki vsake države �lanice. (Vir: http://www.uis-speleo.org/, september 2011).

��

�

jam ter da, kljub nujnim investicijam, pripomorejo k prihranku veliko denarja,

ohranjanju in obnavljanju jam ter za vzgojne namene. Nove tehnologije torej

pripomorejo h kvalitetnemu upravljanju jam. V postindustrijskem obdobju je termin

»kvaliteta« ozna�eval proizvodnjo kvalitetnih izdelkov, moderno gospodarstvo pa

uporablja ta termin, da ozna�i kakovostno upravljanje in storitve za stranke. Danes je

ra�unalnik zelo pomemben. Poslužujejo se ga pri upravljanju jame, in sicer pri

raziskovanju in urejanju prometnih tokov, profilov lokalnega prebivalstva, prihodkov

ter gospodarskih in ostalih demografskih podatkov, kot npr. števila razpoložljivih sob

krajevnih hotelov. Na spletu je mogo�e najti tudi raziskovalna dela o raznoraznih

jamah in z avtorji, preko takojšnjih sporo�il, deliti ideje in rešitve (Cabezas, 2004).

Menim, da so ljudje današnje, moderne družbe, prisiljeni znati upravljati z

ra�unalnikom, kajti druga�e so prikrajšani na ve� ravneh.

Turizem je sektor, ki doživlja stalne spremembe in nanj vpliva ve� faktorjev.

Eden od teh so na primer politi�ne spremembe v obiskani državi. To pa dolo�a izbiro

lokacije po�itnic, saj je za turiste najbolj pomembna varnost. Primer za to je lahko

Postojnska jama, kjer je število obiskovalcev zaradi vojne leta 1991 doživelo velik

padec. Turizem je pa tudi panoga, ki si hitro opomore, še hitreje pa, �e se prilagodi

željam in potrebam turistov. Zaradi tega je potrebno individualno obravnavanje in

specializirana ponudba. Koristno je prenoviti ponudbo za razli�ne ciljne skupine,

njihovo zanimanje in finan�ne zmožnosti. Zaradi dobrega upravljanja je tako

naprimer Postojnska jama, poleg Ljubljane, Bleda, Portoroža in Lipice, ena izmed

najbolj obiskanih lokacij v Sloveniji (Paternost, 2004).

Upravljanje in varovanje jam je medseboj tesno povezano, saj jame niso

neskon�en naravni vir. �e je glavni cilj le pridobivanje prihodkov, je lahko to za

jamo uni�ujo�e, zato je pomembno, da z njo pazljivo ravnamo.

��

�

5.5 Zakon o varstvu podzemnih jam (ZVPJ)

�

Zakon je, na seji 17. decembra 2003, sprejel Državni zbor Republike

Slovenije. Deli se na:

1. SPLOŠNE DOLO�BE

2. VARSTVO JAM

2.1 Status naravne vrednote

2.2 Spremljanje stanja jam

2.3 Obvezna pravila ravnanj

2.3.1 Odkrivanje in raziskovanje jam

2.3.2 Varstveni režim

2.3.3 Varstvo jam pri gradnji objektov

2.3.4 �ezmerna obremenitev jame

2.3.5 Ukrepi varstva jam

2.4 Ukrepi varstva jam

2.4.1 Skrbništvo

2.4.2 Zavarovanje

2.4.3 Obnovitev

3. RABA ODPRTE JAME

3.1 Splošna raba odprtih jam

3.2 Koncesija za rabo odprte jame

3.3 Ureditev odprte jame

3.4 Vodenje po odprti jami

4. DELOVANJE DRUŠTEV V JAVNEM INTERESU

5. NADZOR

5.1 Inšpekcijski nadzor

5.2 Neposredni nazdor

5.3 Strokovni nadzor

6. KAZENSKE DOLO�BE

7. PREHODNE IN KON�NE DOLO�BE

(Vir: http://jamarska-zveza.si/old/zakon_varstvojam.html)

��

�

Kot pravi prvi �len, »ta zakon ureja varstvo in rabo podzemnih jam, varstvene

režime, ukrepe varstva in druga pravila ravnanja, vklju�no z obnovitvijo podzemnih

jam, ki so onesnažene ali poškodovane« (1.�len; Zakon o varstvu podzemnih jam,

2003). Podzemno jamo pa opredeli kot »na naravni na�in nastali prostor v kamnini,

ki je v zunanji prostor zaklju�en z navpi�no projekcijo roba pokritega dela jame, ali

brezno z vhodno depresijo od tam, kjer naklon pobo�ja preseže 30 stopinj in katerega

prehodni del je daljši ali globlji od 10 m, ne glede na to, ali je vhod naraven ali je

plod �lovekovega dela. Jame so votline, razpoke, brezna in podzemni rovi in so

lahko suhe ali stalno ali ob�asno, deloma ali v celoti zalite z vodo« (2.�len; Zakon o

varstvu podzemnih jam, 2003).

Zakon se deli na sedem poglavij, vsako poglavje pa na ve� podpoglavij.

Skupno zakon sestavlja 70 �lenov. Prvo poglavje opiše, kaj je jama, pove, da se na

jamo ne sme preve� vplivati, razloži pomen uporabljenih pojmov v zakonu, da je

jama last države in pove, da obstajajo predpisi za ohranjanje narave in varstvo

kulturne dediš�ine. Drugo poglavje pravi, da je potrebno sporo�ati in obdelovati

podatke o jami, da vsaka jama dobi status naravne vrednote in navedena je tudi

vsebina registra naravnih vrednot. Pove, kako se spremlja stanje jam in da je nato

potrebno opravljati letno poro�ilo. Navede, kdo lahko odkriva in raziskuje jame, kdo

je usposobljen za samostojno jamarsko delovanje, razloži, da se jame delijo na zaprte

jame (5 jam), odprte jame z nadzorovanim vstopom (185 jam) in odprte jame s

prostim vstopom (8192 jam). Pove, kako ravnati, �e se uni�i ali poškoduje jamo

zaradi gradnje objektov in kako se ravna, �e se med gradnjo objektov odkrije jamo.

Opredeli, kaj je �ezmerna obremenitev jame in kateri so ukrepi varstva jam. Opiše

vsebino skrbništva jam, kako se dolo�i jame za skrbništvo ter izbere skrbnika. Opiše

vsebino skrbniške pogodbe, zaradi katere mora skrbnik poro�ati o stanju ter pobirati

vstopnino za ogled jame. Pove, da se jamo lahko zavaruje in prenovi, �e je

poškodovana. Tretje poglavje pove, kako izvajati ogled jam: vlada podeli koncesijo

za rabo odprte jame, koncesionar nato prosi dovoljenje za ureditev jame, gradbeno

dovoljenje in dovoljenje za obratovanje. Navede, kdo se lahko usposobi za jamskega

vodnika in da obstaja register jamskih vodnikov. �etrto poglavje razloži, da

jamarsko društvo lahko pridobi ali izgubi status društva, ki deluje v javnem interesu

na podro�ju ohranjanja narave. Peto poglavje pravi, da inšpektorji, naravovarstveni

��

�

nadzorniki, ministrstvo in organizacija za ohranjanje narave nadzorujejo izvajanje

tega zakona. Šesto poglavje našteva kazenske dolo�be ob kršitvi zakona z globami,

ki lahko segajo od 50.000 do 90.000.000 takratnih tolarjev, oziroma od 208,65 do

375.563,34 €19. Sedmo poglavje dolo�a, da so z dnem uveljavitve tega zakona jame

in jamska infrastruktura postale last države, našteje jame namenjene turisti�nim

ogledom ter še razne dolo�be. Dolo�b zakona, razen nekaj �lenov, se ne uporablja za

varstvo jam, ki se nahajajo na obmo�ju Regijskega parka Škocjanske jame

(ustanovljenega z Zakonom o Regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št.

57/96)) (Vir: http://jamarska-zveza.si/old/zakon_varstvojam.html).

Pri urejanju katerekoli jame bi se morali držati pravil naštetega zakona. �e bi

se lotili urejanja Medvedje jame, bi morali upoštevati vsak �len zakona, kajti le tako

bi lahko uporaba jame v turisti�ne namene bila u�inkovita bodisi za jamo kot za

obmo�je, v katerem se nahaja. V naslednjih poglavjih pa bom odgovorila na

vprašanje iz naslova diplomske naloge, in sicer ali je Medvedja jama v Dolini pri

Trstu primerna za turisti�ne namene in torej, �e bi upoštevanje zakona pripomoglo k

temu, da bi jama ostala �imbolj nepoškodovana.

�

�

5.6 Vplivi na jamsko okolje in novi materiali

�

Na žalost odkritje jame zažene nepovratno uni�enje njenega okolja ter njenih

lastnosti in oblik. Zaradi tega se je potrebno lotiti racionalnih posegov. Dolo�i se, �e

bo jama zaprtega tipa, torej namenjena le raziskovanju in vanjo lahko vstopijo le

speleologi, ali pa odprtega tipa, torej se jami namesti vrata s klju�avnico in jo uredi v

turisti�ne namene. Urediti jo je potrebno tako v prid jame, saj mora ostati

neokrnjena, oziroma �immanj spremenjena, kot obiskovalca, in sicer varna ter njemu

prilagojena. Ravnovesje v jami mora ostati nespremenjeno izven obsega naravnih

variacij, da se ne uni�i mikroklime. Kljub temu se v jamo postavlja sisteme, ki so

jami tuji, kot so potke, osvetlitev, mostovi, stopnice in nadzirne postaje. Poleg teh

�� 19 Izra�unano s pomo�jo menjalnega razmerja 239,640 SIT za evro. Te�aj so 11. julija 2006 dokon�no potrdili finan�ni ministri obmo�ja evra in Slovenije (Vir: http://www.evro.si/o-evru/uvedba-evra/koncni-menjalni-tecaj/).

��

�

predmetov se ne sme prezreti prisotnosti obiskovalcev in upravljalcev jame. Zato je v

jamo potrebno postaviti take sisteme, ki ji �immanj škodijo (Mais, 2004).

Stezice v jami morajo biti trpežne pred mo�no vlago in ob�asnimi poplavami.

V preteklosti so uporaljali lesene strukture, ki pa so morale biti ve�krat zamenjane. Z

dolo�enega vidika so lesene zgradbe primerne za v jamo, ker imajo bolj naraven

izgled in s tem se strinjajo tudi okoljevarstveniki, z drugega pa so zaradi njihovega

kratkega življenja dodaten strošek za vzdrževanje jame. V dodatek pa strohnel les

preskrbuje veliko koli�ino hrane za organizme, ki spremenijo ravnovesje jamskega

življenja, tako da je najboljši tisti material, ki se z lahkoto odstrani. Kljub temu pa ni

ve� priporo�ljivo uporabljati take strukture, ker bi malokdo potrosil denar za

odstranitev le teh. To je izvedljivo le, ko so upravitelji turisti�ne jame primorani

potrositi dobljen denar le za take strukture. Kljub temu bi bilo najboljše, �e bi se

uporabljalo materiale, ki ustrezajo jamskemu okolju in ne onesnažujejo. Primerno bi

bilo naprimer nerjavno jeklo20 za stezice, ograje, oprijemala in pipe za vodo za

pranje stezic. �eprav je to jeklo drago, je uporabljen denar za nakup prihranjen pri

vzdrževanju, saj tega jeklo ne potrebuje. V�asih se uporablja tudi plastiko, ker ne

vsebuje težkih kovin ali organskih snovi, ki bi onesnažile jamsko okolje (Cigna,

2005). Po Hamiltonu-Smithu so potke v jami vedno masivne strukture, ki so ve�krat

grde in vsiljive. Povzro�ajo spremembe v jamski mikroklimi, lahko uni�ijo velik del

favne ter tla in lahko sprožijo elektrolitsko korozijo kalcita, s katerim je v dotiku.

Hamilton-Smith predlaga, da bi se za potke uporabljalo beton, �eprav ne spada v

jamsko okolje in enkrat, ko se ga vlije v obliko steze za turiste, ga potem ni ve�

možno odstraniti. Svetuje tudi uporabo kerami�nih ploš�ic ali reciklirane plastike.

Pomembno pa je poudariti, da so jamska tla eden najvažnejših elementov, saj

vsebujejo paleo-klimatske informacije, informacije o nekdanji flori in favni ter o

pojavih v jami. Glede infrastruktur, te ne smejo biti vsiljive, možna mora biti njihova

odstranitev in za seboj ne smejo pustiti sledu (Hamilton-Smith, 2007). Ve�krat jamo

opremijo nekvalificirani delavci, ki si želijo le �imprej kon�ati delo; potke so

nemarno postavljene v skalo, elektri�ne žice so brezbrižno razmetane in neporabljen

material celo vržen v brezna (Mais, 2004). �� Nerjavno jeklo je posebno legirano jeklo, ki vsebuje 12% kroma, ki ima lastnost, da na površini tvori tanko samozaš�itno oksidno površinsko plast, pasivno plast. Navadno jeklo pa je železova zlitina, ki vsebuje manj kot 2 % ogljika. �e ga vsebuje ve� kot toliko, se mu pravi lito železo (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 2. Ljubljana: Mladinska knjiga).�

��

�

Okolje jame je zelo malo v kontaktu z zunanjostjo, zato, ko podzemlje in

površje prideta v stik, se ravnovesje jamskega okolja lahko takoj spremeni. V

turisti�nih jamah bodisi �lovek kot elektri�na osvetlitev prispevata k vnašanju

energije v jamsko okolje. Dognano je, da oseba sproš�a ve� energije kot 200 Watt-na

žarnica pri 37°C, zato dnevno izdana energija stotih turistov ni zanemarljiva.

Toplota, ki jo izžareva razsvetljava jame, pa ima enak u�inek kot stotina ljudi. Tudi

zrak, ki prihaja iz površine, spreminja jamsko temperaturo, ve�inoma pa le na

obmo�ju vhoda. Sprememba vhoda v jamo pa zahteva postavitev ve� vrat, da bi se

zmanjšalo mešanje zunanjega zra�nega toka z notranjim. Obstajajo tudi razne rešitve,

ki pomagajo obdržati vnešeno energijo na nizki ravni. Okolju jame bi naprimer dobro

delo omejevanje števila obiskovalcev in ohranitev t.i. kapacitete obiskovalcev

oziroma maksimalnega števila obiskovalcev, sprejemljivega za dolo�eno �asovno

obdobje, v katerem se okolje jame ne bi trajno spremenilo. �e upravljalci ne bi želeli

omejevati števila gostov, pa bi se lahko tudi skrajšalo �as obiska jame in sicer tako,

da bi vhod bil z ene strani in izhod z druge strani jame. Poleg toplote, �lovek z

dihanjem in potenjem povzro�a paro, ki ima posledice na kroženje zraka, moti

sestavo aerosolov in z obutvijo ter oblekami lahko prinaša v jamo materiale, trose in

semena rastlin iz površja, ki nato rasejo v bližini lu�i. Temu se pravi »lampenflora«

oziroma rast alg, mahu in lišajev okoli vira svetlobe oziroma na kapnikih ter stenah

jame. Zaradi tega bi bilo primerno, da bi si obiskovalci na raznih to�kah v jami

po�istili prah in blato s �evljev. Obiskovalci tudi izdihujejo ogljikov dioksid. �eprav

so študije dokazale, da nastane ve� ogljikovega dioksida z naravnimi procesi, npr.

oksidacijo organske snovi v prsti nad zemljo, ki pronica v jamo, kot ga ljudje vnašajo

z dihanjem, ima CO2, ki ga izdihuje �lovek, negativen vpliv na kapnike. Uni�uje

jamske oblike, ker pove�uje kislost vode in s tem korodira kapnike ter prepre�uje

izlo�anje nove sige (Cigna, 2005). Voda, ki je zelo bogata z ogljikovim dioksidom,

pronica skozi tla v jamo, kjer je manj ogljikovega dioksida in, ker teži k ravnotežju,

CO2 hlapi iz raztopine. Voda postane nasi�ena s kalcijevimi ioni Ca++ in tako se

izlo�a siga ter nastajajo kapniki. V dokaj majhnih jamah, kjer je pretok obiskovalcev

velik, torej vnešen CO2 je ve�inoma �loveško dihanje, kemijska reakcija je reverzna

in kapniki se lahko korodirajo.

��

�

Dodatna nadloga so ostanki, ki jih puš�ajo ljudje, in sicer odpadli lasje, luske

kože in nitke z oblek. Vsak od teh ostankov povzro�a propad jamskih oblik ter

spremembo barve. Prvotno beli kapniki lahko po�rnijo. Vnos nitk in prahu pa bi

zmanjšale zra�ne zavese na vhodu, ki bi kot nevidna vrata prepre�ila prehod

zra�nega toka v jamo, isto�asno pa, kot že povedano, bi si ljudje na vhodu umili roke

in obrisali �evlje. Ve�krat se zgodi, da obiskovalci odvržejo majhne predmete, kot so

rob�ki in žve�ilne gume, kar na tla (Cigna, 2005).

Poleg obi�ajnih merilnih to�k je temperatura jame izmerjena tudi na to�kah,

kjer se turisti med obiskom zadržujejo dalj �asa. V jami Dachstein-Rieseneishöhle

(Velika ledena jama)21 so opravili take vrste meritev. Ob potki, na to�ki, kjer so se

obiskovalci ustavili, da bi si ogledali ledene oblike, so raziskovalci postavili

temperaturne senzorje na razli�nih višinah, da bi lahko izvajali monitoring vertikalne

temperature. Najnižji senzor je na višini ledu, nato v višini ramen turistov in nog

mostu, potem na višini dveh metrov ter še na višini 3,5, 6 in 10 metrov. Dosežene

vrednosti so pokazale, da preden so turisti dosegli prvo meritveno to�ko, se je

temperatura povišala, ker so porinili oblak toplega zraka, ki so ga oblikovali med

obiskom. Na najnižjem nivoju, na površini ledu, so zmerili razgretje zraka v rangu

med 1 in 10°C. V primerjavi s prvotno temperaturo so podatki na dveh metrih višine

prikazali povišanje temperature od 0,5 do 0,8°C. Na 3,5 m od 0,4 do 0,5°C, na 6 m od

0,2 do 0,8°C in na 10 metrih pa od 0,1 do 0,3°C. Ko so nato turisti odšli s te to�ke, se

je temperatura spet znižala na prvotno raven. Seveda je višanje temperature odvisno

od števila obiskovalcev. Kroženje zraka v Veliki Ledeni jami dolo�a koliko �asa in

za koliko se bo temperatura povišala. Te merilne to�ke pokažejo tudi vpliv lu�i na

temperaturo (Mais, 2004).

Navadne žarnice mo�no segrejejo jamsko okolje in, kot že omenjeno, se okoli

vira lu�i pri�nejo razvijati mahovi in lišaji, ki lahko prodrejo v kamnino, na kateri se

nahajajo. Enkrat ko se lišaji pojavijo na kapniku, jih je mogo�e odstraniti z belili ali

tudi z vodikovim peroksidom22(H2O2), �e pa se na te lišaje izlo�i nova siga, jih ni

�� 21 Jama v pokrajini Dachstein v ob�ini Obertraun v avstrijski zvezni deželi Gornja Avstrija. Dolga je 2 km, od katerih je 700 m odprtih javnosti. Na 5.000 m2 pa se razteza 13.000 m3 ledu. Povpre�na temperatura je -1°C. Odkrili so jo leta 1910 in leta 1928 je bila razglašena za Naravni spomenik. Leta 1912 so jo pri�eli urejevati in leta 2008 so jo prenovili (Vir: http://www.showcaves.com/english/at/showcaves/Rieseneis.html, september 2011). 22Na sobni temperaturi je brezbarvna, sluzasta in nestabilna teko�inaz vreliš�em na 152°C in lahko spontano eksplodira. Zaradi tega se ga nikoli ne uporablja samostojno, temve� le razred�enega z vodo (3% kot antiseptik

��

�

mogo�e ve� odstraniti. Zaradi tega so najboljše že omenjene LED žarnice, saj so

majhne in ne segrevajo ambienta, ker imajo zelo nizko emisijo svetlobe, ki ne

zadostuje za proces fotosinteze. Lahko se jih tudi posamezno prilepi na kapnike, ne

da bi jih poškodovali in imajo boljši izkoristek ter daljšo življenjsko dobo (do 50.000

ur) kot žarnice z žarilno nitko (do 1.000 ur) (Mais, 2004). Po Hamiltonu-Smithu,

estetsko gledano, osvetljena jama ni ve� skrivnostnain poleg povzro�anja

lampenflore, tudi spremeni relativno vlažnost ter tako izsuši krhke speleoteme.

Ponavadi isti sistem osvetljuje bodisi potko kot jamske oblike. Danes pa se vedno

bolj pogosto uporablja lo�en elektri�ni krog z avtomati�no zalogo, ki se vklopi v

primeru energijske okvare. Drugi, samostojen sistem, pa bi osvetljeval jamske

oblike. Obstaja ve� tipov osvetljave in prižiga lu�i, in sicerprižig z daljinskim

upravljalcem, stikalo za tema�nejše lu�i in lu�i s senzorjem, ki se prižgejo z bližino

�loveka ali z zaznavo zvoka, na ta na�in pa bi se zmanjšalo fiksno osvetljavo

(Hamilton-Smith, 2007).

Tako kot notranjost jame, niti njena okolica na površju ne sme biti preve�

spremenjena. Nastanek jame je tesno povezan s površjem, zato bi lahko

spremembaslednjega negativno vplivala na nadaljno rast jame, saj bi naprimer

ogrožalo pronicanje vode v jamo, v primeru ve�jih gradbenih del pa bi vrtanje

oziroma tresenje lahko podrlo kapnike.

Poleg �loveka, na jamsko okolje zelo vplivajo tudi naravni procesi, kot so

temperatura, vlaga, vsebnost CO2-ja, lastnosti epikraškega vodonosnika in hidrološko

stanje. V nekaterih dvoranah in rovih vsebnost CO2-jalahko doseže do 7000 ppm23 in

ve�, kar je lahko škodljivo tako za turiste kot za jamske oblike. V jami Yaolin Cave

na Kitajskem so izvedli študijo o prisotnosti CO2-ja v zraku, ko so v dveh obdobjih v

jami bili prisotni turisti in dokazali, da �etudi je v prvem obdobju bilo ve� turistov, je

bilo v zraku manj CO2-ja. Razlaga je v tem, da je v prvem obdobju manj deževalo,

zato je bilo v jami prisotnih manj to�k od koder je kapljalo in zaradi tega je bila

koncentracija CO2-jamanjša. V drugem obdobju pa je deževalo dan pred obiskom,

�� ali belilo, 30% kot raztopina in 90% kot raketno gorivo) (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 3. Ljubljana: Mladinska knjiga). 23 Iz angleškega izraza »parts per million«. Enota za merjenje koncentracije. Definiran je kot število masnih ali volumskih delov izbrane snovi v milijonu delov raztopine ali zmesi. Obi�ajno se uporablja za zelo majhne koncentracije snovi, na primer ne�isto� v zraku in vodi ali ne�isto� v zelo �istih kemikalijah. V metri�nem sistemu ppm ustreza 1mg/kg ali 1mm/km (Vir: http://www.bipm.org/en/si/si_brochure/chapter5/5-3-7.html, september 2011).

��

�

zato je bilo ve� to�k pronicanja vode in ve� CO2-ja. Temperatura kapljajo�e vode je

bila višja kot temperatura zraka. Po�asno kapljanje rabi dlje �asa, da izoblikuje

vodno kapljo in to zmanjša temperaturno razliko med procesom kapljanja, toda

razlogi za to so nejasni (Linhua, 2004).

Kot dognano, turisti�na jama vklju�uje razne osnovne pripomo�ke: od delno

trajnih naprav do bolj popolnih krepitev, kot so lestve, steze, stopniš�a, osvetlitev itd.

V�asih je v jami prisotno tudi kar je na površju, kot npr. vzdrževalna oprema,

recepcija, sanitarije itd. Razvoj urejanja turisti�nih jam je prinesel v uporabo tudi

nove materiale, ki nadomeš�ajo les, nikoli ne zgnijejo in ne potrebujejo vzdrževanja.

Po Cabezasu je z varilci, ki delujejo na lahke žlahtne pline, možno z lahkoto

oblikovati okvire in opore za turisti�ne poti iz jekla, nerjave�ega jekla in drugih

materialov (Cabezas, 2004).

V Italiji imajo 1,5 milijonov obiskovalcev letno. Ker imajo turisti velik vpliv

na jamsko okolje, potekajo študije o ranljivosti okolja jam. Na tak na�in urejanje jam

v turisti�ne namene ni popolnoma škodljivo za njeno okolje, mora pa slediti

kriterijem, ki temeljijo na previdnosti in preventivi (Badino, 2008). Z dolo�enega

vidika je torej ureditev jame v turisti�ne namene zelo koristna, ker jo s postavitvijo

vrat in klju�avnice obvarujemo pred vandalskimi vdori. Zaradi tega ni potrebno

nasprotovanje turisti�ni ureditvi jam, pomembna je le smiselna ureditev, ki se

prilagaja jamskemu okolju. Potrebno je tudi paziti, da se turizem v jami ne razvije

prekomerno, ne sme priti do nepovratne spremembe mikroklime, in da turisti�na

ponudba ne zastari. Jamski prostor je potrebno prilagoditi vsakemu ve�jemu razvoju

oziroma pove�anju števila obiskovalcev. Revitalizacija jame pa je otežko�ena, ker

jamskega prostora ni mogo�e spremeniti, zato se lahko ukrepa na druga�en na�in, in

sicer s ponudbo naravovarstvenih poti, predstav, povezovanja z drugimi jamami

preko reklame, didakti�nih pobud, izboljšanja znanja speleoloških vodi�ev itd.

(Cigna, 2003).

Veliko škodo povzro�a tudi opustitev turisti�nega jamskega objekta, saj se

izgubi delovna mesta in vložene investicije v naprave ter v varovanje jame.

Takosama sebi prepuš�ena jama se uni�i ve�, kot �e bi naprav ne zgradili ali �e bi

normalno delovale. Vseeno je turisti�no urejanje jam tudi koristno, ker je tako jama

��

�

u�inkovito zavarovana, speleološke družbe pa jolahkovklju�ijo v didaktiko

speleologije v šolah.

Kranjc si je pravilno postavil številna vprašanja, kot »kako pove�ati donos

jamskega turizma in obenem ne uni�iti njegovih temeljev oziroma kraškega

podzemlja, kako priti do �im bolje urejenega »kanaliziranega« množi�nega turizma

in znanstvenega turizma ter, �e bi ta lahko nadomestil množi�ni turizem« (Kranjc,

2006, str. 297).

�

5.7 Primer jam Ha Long Bay, Akiyoshi-do, Naracoorte in Dimnice

v stiku z gosti

�

Hamilton-Smith v svojem �lanku o jamskem okolju omenjasprejem gostov

oziroma obiskovalcev. Mnenja je, da vodi�i sprejmejo goste in jih potiskajo naprej

kakor živino. V jami Ha Long Bay v Vietnamu obiskovalce sprejme oseba, ki pozna

jezik skupine. V službi je tako 17 vodi�ev, ki skupno pozna 23 jezikov. S tem so se

izognili internacionalnemu jeziku, angleš�ini. Nato jih vodi� povpraša, kaj jih najbolj

zanima in jim kot uvod pove nekaj informacij o jami ter jim da možnost, da se skozi

jamo odpravijo sami ali z njegovim spremstvom. �e se po jami sprehodijo sami, mu

vprašanja lahko postavijo na koncu, �e se vodi� z njimi odpravi skozi jamo, pa jih ne

vodi kakor �redo in opominja na kaj morajo paziti, temve� z njimi klepeta, odgovarja

na vprašanja in diskutira. Podobno je tudi v Shilinu24, kjer je ljudstvo Yi zelo veš�e

na tem podro�ju in zato dobro izvaja vlogo vodi�ev. Smith se strinja tudi s t.i.

samostojnim vodenjem (Hamilton-Smith, 2007).

V jami Akiyoshi-do na otoku Honshuna Japonskem,se obiskovalci v jami, ki

je dolga 50 m in globoka 8,7 km, premikajo v eno smer, vodi�i pa v obratno smer ali

pa stojijo pri postojankah na glavnih to�kah jame. Tako obiskovalci lahko vsrkavajo

informacije ali v miru ob�udujejo lepote jame. Ko pridejo do konca jame, pa so

povabljeni na prigrizek in po�itek na travniku. Tu se lahko tudi pomenijo z vodi�i in

�� 24 Okrožje Yunnana, ki je kraška pokrajina na Kitajskem. Shilin pomeni »kamniti gozd«, po njem pa se raztezajo od 5 do 30 m visokih skalnatih konic in vmesnih ozkih prehodov. Leta 2007 so ga vpisali na UNESCO-v seznam naravne svetovne dediš�ine. (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 3. Ljubljana: Mladinska knjiga).�

��

�

izvejo še kaj novega. Take vrste pogostitve se najde tudi na Novi Zelandiji, Tajski, v

Vietnamu, Myanmaru in Mehiki. Poleg tega imajo v teh jamah glasbeno spremljavo

s petjem, harfo in flavto, kar pa menim, da ni primerno, ker bi moral biti obisk jame

�im bolj naraven. Slišati se mora le zvoke narave (Hamilton-Smith, 2007).

V Avstraliji je sklop jam Naracoorte, obmo�je svetovne dediš�ine, zelo

dobro ohranjen, obnovljen in predstavljen. Na vhodu v park najdemo masivne

jeklene dvojnikeokostjaizumrle mega-favne kot je npr. Diprotodon25. V

Opazovalnem središ�u netopirjev in Središ�u fosilov Wonambi potekajo tudi

priložnostne prireditve o naravni dediš�ini najdiš�a in kulturni programi. Za otroke je

postavljen peskovnik, da lahko izkopavajo fosile ter o najdbah nato diskutirajo s

paleontologom. Potka pelje do površja na ogled vegetacije in parka. Obiskovalci

imajo možnost ogleda originalnega izkopa in rekonstruiranega okostja kenguruja

Sthenurus26. Problem ogleda rekonstruirane favne in mnogih fotografij izkopa pa je

ta, da obiskovalci vidijo le okostje teh živali, a ne znajo si predstavljati, kako so

izgledale neko�. Zaradi tega so v Centru fosilov Wonambi rekonstruirali celotno

mo�virje s sosednjimi pobo�ji hriba in vanj postavili rekonstrukcije najve�jih vrst,

najdenih v izkopu, ki se premikajo, rastejo in ren�ijo. Vse so naravne velikosti,

sestavila pa jih je skupina paleontologov, anatomov in kiparjev. Po potrebi jih redno

pregledujejo in popravljajo, vsakega pa poganja ra�unalniški mehanizem, ki

proizvaja in sinhronizira premik ter zvok. Velik ekran prikazuje,kako so živele

populacije jamskih netopirjev z zgrbljenimi krili. Hamilton-Smith poudarja, da imajo

netopirji v jami pomembno vlogo, saj držijo v ravnovesju populacijo žuželk. Poleti je

njihovo letenje deležno rednih ogledov (Hamilton-Smith, 2007).

Franc Mle�kar v svojem �lanku opozarja na pomen vklju�evanja »gostov v

aktivno spoznavanje pojavov«. Meni, da bi didakti�ne metode bistveno pripomogle

pri spoznavanju speleogenetskih procesov in speleobiologije ter pri dojemanju

pomena varovanja okolja in krhkosti kraškega ekosistema. To pa bi se najboljše

doseglo pri šolarjih. Dijaki bi imeli pou�en voden obisk z usposobljenimi vodi�i in

�� 25 Pleistocenski vre�ar, dolg skoraj 4 m in visok skoraj 2 m, ki je živel v Avstraliji. Prednik vombatov, ki so v ožjem sorodstvu s koalami in je izumrl pred 25.000 leti (Vir: http://australianmuseum.net.au/Diprotodon-optatum/, oktober 2011). 26Sthenurus v grš�ini pomeni »mo�an rep«. Spadal je v rod kenguruja in je umrl pred 10.000 leti. Bil je visok 3 m in nekatere vrste so bile dvakrat ve�je od današnjega kengurja. Bil je v sorodstvu z bolj znanim Procoptodonom, ki je v pleistocenu živel v Avstraliji in je bil visok 3 m ter težak 230 kg (Vir: http://www.prehistoric-wildlife.com/species/s/sthenurus.html, oktober 2011).

��

�

njihovemu znanju prilagojen program s poudarkom na zavarovanju narave.Tako

aktivno prakti�no u�enje pa bi dopolnjevalo teoreti�no u�enje izšolskih knjig.

Zanimanje šolarjev za jame lahko pripomore k spremembi vodenja jame, tako da so

sedaj obiski šolarjev v Postojnski, Križni in Železni jami postali stalnica, cena

vstopnice je bila znižana in predstavitev prilagojena njihovemu znanju. Postojnsko

jamo letno obiš�e 13000 otrok, Križno in Železno pa 1500. Center šolskih in

obšolskih dejavnosti iz Ljubljane se ukvarja s programom »Življenje v naravi« in je

razdeljen na tedenske ali dnevne aktivnosti. Dijaške razstave jam Dimnice in

Škocjanskih jam so posve�ene krasoslovju in jamarstvu. Krasoslovje zajema u�enje

zemljepisa, biologije, speleobiologije, geomorfologije in ohranjanja narave,

jamarstvo pa u�enje fizikalnih ved in biologije s poudarkom na zgodovinski

pomembnosti Krasa kot zibelko jamarstva in varovanja jam. Pred prihodom na teren

u�itelji razdelijo šolarje na ve� delovnih skupin,v katerih vsak šolar dobi list z vajo o

geomorfologiji, fiziki, varstvu narave, speleobotaniki, speleoklimatologiji itd.

Medtem ko prva polovica skupine prehodi naravno zgodovinsko pot, ki poteka mimo

jame Dimnice do slepe doline Mrzlice in vasice Slivje, se druga polovica spusti v

jamo Dimnice. Med potjo se ustavljajo na raznih razglednih to�kah, kjer dolo�ijo

pozicijo rastlin, v speleovivariumu si lahko ogledajo na�ine prehranjevanja jamskih

živali, merijo temperaturo zraka in opazujejo pozicijo ter tipe jamskih sedimentov,

dojamejo pomen prsti na kraški površini, prera�unajo globino rovov in onesnaženje

kraških izvirov ter preizkusijo plezanje po jamarskih lestvah. Po dveh urah pa se

skupini zamenjata. Na koncu se vaje oceni in skupina z najbolj to�nimi odgovori

dobi nagrado. Vklju�evanje didakti�nih programov v ogled jam je pove�alo

zanimanje zanje s strani mladine, to pa bi lahko spodbudilo upravljalce jam, da bi

pove�ali ponudbo in bi v oglede vklju�ili didakti�ne programe bodisi za šolarje kot

za vse ljubitelje narave (Male�kar, 2004).

�

�

�

�

��

�

5.8 Primer obnove jam Punkva

�

Obnova jame pripomore tudi pri njenemu varovanju. Na �eškem, v

Moravskem krasu,se nahajajo jame Punkva. To je sklop dvatiso�erih jam, z ve� kot

tridesetimi kilometri rovov. Od vseh jam je javnosti odprtih dvanajst. O teh jamah se

je za�elo govoriti leta 1723, ko so odkrili 138 metrov globoko brezno Macocha in

opazili, da je povezano z jamami. Po ve� raziskovanjih pa so jih leta 1914 pri�eli

uporabljati v turisti�ne namene. Leta 1948 so prvi� posodobili tehni�no opremo in

prenovili upravne objekte. Leta 1996 pa so jih obnovili po današnjih pravilih in z

novimi materiali. Prepre�ili so poškodbe kapnikov, tako da so omejili maksimalno

število obiskovalcev na 60 in premor med dvema skupinama na 20 minut. Nove

potke so zgradili dovolj dale� od jamskih oblik, da se jih turisti ne morejo dotikati.

Pred poškodbami varuje jame tudi video nadzor s štirinajstimi kamerami, ki

shranjujejo posnetke do 30 dni. Omejili so rast vegetacije okoli vira svetlobe, saj so

opazili, da je od leta 1978 bilo prekritih 20% jamske površine oziroma 60% oblik.

Pri�eli so uporabljati 4% natrijevega hipoklorita (NaClO) za pobeljenje kapnikov in

letno izvedejo kontrolo rasti vegetacije. Zamenjali so žarnice in pri�eli uporabljati

dva elektri�na kroga. Eden razsvetljuje potko in drugi oblike. Zmanjšali so tudi �as

osvetljave, tako da prižigajo lu�i le ob prisotnosti turistov, na nekaterih to�kah pa

prižiganje in ugašanje lu�i nadzorujejo senzorji. Ko so jame pripravljali za odprtje

publiki, so razstrelili strop sifona in stene, da bi v njih namestili potke in s tem

porušili jamsko mikroklimo. Da bi povrnili in š�itili naravno mikroklimo, so

namestili neprodušna vrata in zazidali nekatere prehode. Meter nad tlemi so postavili

petnajst senzorjev, ki vsako minuto nadzorujejo temperaturo zraka, vode in sten,

relativno vlažnost zraka, hitrost zra�nega toka ter tlak. Senzorji merijo tudi vsebnost

kisika, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in radona ter zunanje podnebje.

Obnovili so tudi potke in vzdolž nekaterih predelov namestili steklene pregrade z

alarmnim sistemom, �e jih kdorkoli prekora�i. Uporabili so nerjave�e materiale, ki

ne rabijo vzdrževanja, kot naprimer jeklo. Odstranili so železne ograje, tra�nice in

stare elektri�ne napeljave. Jame so estetsko postale lepše in torej privla�nejše za

obiskovalce. Z obnovo tehni�ne opreme so izboljšali tudi varnost za goste in delavce.

Prenovili so vhod, jekleni most ponuja lep razgled na kupolo Predni dom in omogo�a

��

�

ogled le tega tudi invalidom. Kable, ki so bili pritrjeni na steno, so odstranili in jih

postavli v betonska korita na tleh, odstranili so tudi stikala, popravili so podrte

kapnike in vzdolž potk postavili predvajalnike, ki turistom v devetih jezikih podajajo

glavne informacije o jamah Punkva. Turisti v približno pol ure prehodijo 730 metrov

rovov suhega dela jam, z ladjico pa preplujejo 430 metrov v približno petindvajsetih

minutah. Za delavce so namesto stopnic postavili ploš�e z naklonom 15°,

maksimalna višina umetnih prehodov je 180 centimetrov,na ladjicah pa so se pri�eli

posluževati dvosmernih radijskih aparatovza komuniciranje. Delavcem je v veliko

pomo� nov tiso�meterski cevovod, saj ima ve� izto�nih odprtin, ki pomagajo pri

pranju potk. Vzdolž teh so na razpolago intervencijski telefoni in razsvetljava, �e

zmanjka elektrike, pa se vklopi agregat na nafto.Posebna oprema spremlja

premikanje nestabilne skale v steni, nad pristaniš�em ladjic pa so namestili mrežo, ki

brani turiste in delavce pred padajo�imi skalami.Nad vhodom so tudi sanirali 80

metrsko steno. Jame upravlja Agencija Republike �eške za zaš�ito narave in

varovanje pokrajine. Celotna obnova jam Punkva je znašala 445.000 €. Leta 1997 je

bila jama poplavljena, toda brez ve�je škode, saj so jo ponovno odprli publiki štiri

dni zatem (Hebelka, 2004).

5.9 Socio-ekonomski pomen turisti�nih jam; primer sklopov jam

Castellana in Frasassi

�

Tako kot ima zunanjost velik vpliv na jamo, se ne sme prezreti vpliva, ki ga

ima jama na bližnjo okolico. Ve�ina turisti�nih jam po svetu je mo�no vplivala na

krajevno gospodarsko razvitost bljižnjih središ�. To pri�ajo majhna središ�a s

skromnim kmetijskim gospodarstvom, ki se prelevijo v velika turisti�na letoviš�a

pokrajinskega ali državnega pomena. Dober primer za to sta dve najve�ji italijanski

jami, in sicer 3 km dolg sklop jam Castellana (v ob�ini Castellana Grotte,

predmestje Barija v Apuliji) in jam Frasassi (v Frasassiju, v ob�ini Genga,

predmestje Ancone v Markah). Oba sklopa jam imata letno od 250 do 500.000

obiskovalcev. Sklop jam Castellana so odkrili leta 1938 in naselje je doživelo velik

��

�

turisti�ni preobrat. Ena izmed jam je Bela jama, ki jo prištevajo med najlepše na

svetu. Jame so javnosti odprli leta 1948. Število turistov je po�asi raslo (do 200.000

gostov letno) do 70-ih let, v katerih se je hitro povzpelo na 450.000, v 80-ih pa je

za�elo upadati zaradi slabega upravljanja jame, nasi�enja obiskovalcev in drugih

geopoliti�nih razlogov. Jame Frasassi pa so odkrili leta 1971 in so skupno dolge 13

km. Ko so jih leta 1974 odprli, so tri mesece zatem štele kar 500.000 turistov. Število

je nato nihalo zaradi geopoliti�nih razlogov 80-ih let in potresa septembra 1997, ki je

povzro�il velik upad turistov leta 1998. Do razlike v številu prvih let obratovanja jam

je prišlo zaradikraja, kjer se jame nahajajo. Jame Frasassi se nahajajo v centru Italije

in so bile dostopnejše kot jame Castellana, ki se nahajajo na jugu Italije in kjer je

turizem v 50-ih in 60-ih letih bil še v fazi razvijanja. Prometno mrežo so nato bolje

organizirali, tako so turisti bili bolj mobilni. Leta 2000 sta oba sklopa jam doživela

dvig števila obiskovalcev, to pa verjetno zato, ker se je takrat turizem usmeril v

narodno dediš�ino, upravitelji jam pa so slednje dobro reklamizirali. S številnimi

obiski so jame pove�ale gospodarstvo svojih središ�, Castellana Grotte in S. Vittore

di Genga, ki sta prej bila usmerjena v kmetijstvo. V Castellani Grotte je ta

gospodarski napredek povzro�il krizo v turizmu, ker je sodstvo leta 1994 dalo zapreti

vse jame zaradi kršenja varnostnih predpisov. Gospodarstvo je takrat namre� bilo

povsem usmerjeno v jamski turizem, tako da je ostalo prizadeto za nekaj let, dokler

niso ukrepali in sanirali jame. Omembe vredna je zahteva sodstva, da se na stalaktite

ob vhodu pobarva rumene in �rne �rte, celotno jamo pa osvetli z osvetljavo potrebno

za gradbiš�a. Uspeli pa so omejiti ukrep, ki je tako ostal znotraj kriterijev, primernih

za jamsko okolje, saj navsezadnje jama ni gradbiš�e. Jama iz Castellane ni imela

veliko sre�e. Po smrti Franca Anellija, leta 1977, ki je od leta 1949 bil direktor

sklopa jam in tudi po njegovi zaslugi so te jame leta 1976 doživele razcvet, so jamo

pri�eli opredeljevati kot ve�ni vir dohodka in se niso ve� menili za njeno ohranitev.

Po poljih nad jamo so speljali sistem pitne vode ne da bi zgradili kanalizacijo in s

tem mo�no onesnažili podzemeljsko okolje. Šele v zadnjih letih so se lotili skrbnega

upravljanja jame, ki je prepre�il propad nenadomestljive dediš�ine (Cigna, 2003).

��

�

5.10 Turisti�na ureditev jame pri Briš�ikih27 v Italiji

�

V Italiji, Furlaniji Julijski Krajini, se na Krasu v ob�ini Zgonik nahaja jama

Velika Pe�ina, oziroma Jama pri Briš�ikih ali bolje znana v italijanš�ini Grotta

Gigante. Kot kažejo ostanki, je bil �lovek tu prisoten že v neolitiku, nato v železni

dobi in v �asu Rimljanov. Prvi dokumentiran vstop v jamo je datiran 1890. Leta 1905

so se za�ela dela, da bi jama postala dostopna za javnost, otvorili pa so jo leta 1908.

Zadevo je finansiral Klub Tržaških Turistov (»Club Turisti Triestini«), ki je izdelal

tudi prospekte za obiskovalce v italijanš�ini, nemš�ini, francoš�ini in angleš�ini.

Jama je bila odprta vsak dan, osvetljevali pa so jo s pomo�jo karbidovk in navadnimi

sve�ami. Vodi�i so bili vedno na voljo in dosegljivi v bljižni gostilni Pri Mili�u.

Jama se nahaja v bližini mesta Trst in prav to, poleg lepe in velike osredje votline

»Caverna centrale«, je privla�ilo veliko Trža�anov. V prvem desetletju jih je jamo

obiskalo kar 23.248. Razmere je porušila prva svetovna vojna. Klub je zaradi

spremenjenih politi�nih okoliš�in leta 1922 bil primoran prodati jamo Planinskemu

Društvu Julijcev »Società Alpina delle Giulie (S.A.G.)«. V istem obdobju je S.A.G.

prišla v posest raznih jam takratne pokrajine Trst, ki so jih imeli v lasti Alpenverein

in Planinsko Društvo (Škocjanske jame, Vilenica, Divaška jama, Dimnice). Po drugi

svetovni vojni je Odbor jam društva S.A.G. okrepil zgradbe in namestil novo

osvetljavo, ki je delovala na acetilen. Med leti 1957 in 1963 so zgradili manjši

objekt, ki je služil za nakupovanje kart in za Speleološki muzej. Tržaška univerza in

Pilotska geofizi�na opazovalnica pa sta namestitili seizmografe in vodoravna nihala,

ki so merila celinsko plimovanje. Leta 1963 se je pri�elo direktno vodenje službe

vodi�ev, izboljšali so turisti�ne potke preko jame in napravo elektri�ne osvetljave, ki

so jo namestili že leta 1957. Prenavljanja in urejevanja so se kon�ala leta 1996 in so

pripomogla k pove�anju števila obiskovalcev, letno 70.000 (Fabbricatore, 2007).

�

�

�

�� 27Slovenska vas, v italijanš�ini Borgo Grotta Gigante, v slovenš�ini pa Briš�iki.

��

�

5.11 Jamski turizem v Sloveniji

�

Najdaljša jama v Sloveniji je Postojnska jama (20 km), najgloblja pa �ehi II

(1500 m) pri Bovcu. Sklop Škocjanskih jam so vpisali na UNESCO-v

seznamnaravne svetovne dediš�ine, jamo Vilenico pa imajo za prvo turisti�no jamo.

V Sloveniji je prijavljenih 8000 jam, od teh pa je 26 urejenih za turisti�ne namene:

1. Aragonitna Ravenska jama, Ravne pri Cerknem

2. Dantejeva - Zadlaška jama, Tolmin

3. Dimnice, Matarsko podolje

4. Divaška jama, Diva�a

5. Huda luknja, Velenje

6. Jama Pekel, Savinjska dolina

7. Jama pod Babjim zobom, Bled

8. Jama pod Predjamskim gradom, Predjama

9. Jama Vilenica, Diva�a

10. Kostanjeviška jama, Šentjernej

11. Križna jama, Cerknica

12. Otoška jama, Postojna

13. Pivka in �rna jama, Postojna

14. Planinska jama, Postojna

15. Postojnska jama, Postojna

16. Rotovnikova jama, Šoštanj

17. Rudnik lignita Velenje, Velenje

18. Rudnik svinca in cinka Mežica, Mežica

19. Rudnik živega srebra Idrija - Antonijev rov, Idrija

20. Snežna jama, Kamnik

21. Sveta jama, Socerb (Koper)

22. Škocjanske jame, Diva�a

23. Velika ledena jama v Paradani, Lokve

24. Zelške jame, Postojna

25. Železna jama, Domžale

��

�

26. Županova jama, Grosuplje (Ramšak, S. 2004)

Jame lahko upravljajo regionalni parki, turisti�ne zveze, jamske zveze,

zasebne družbe, plezalna in razna ostala društva. Na�ini upravljanja jam se med

seboj razlikujejo, ker se razlikuje tudi ponudba. Jame, ki jih upravljajo institucije in

družbe nudijo zaposlene vodi�e, v ostalih primerih, kot pri jamskih zvezah, pa so

vodi�i prostovoljni delavci. Poti namenjene obiskovalcem so ponavadi dolge od 30

do 3500 metrov, obisk traja od 15 do 120 minut, števil�nost skupin pa sega od 10 do

700 obiskovalcev. Le deset jam razpolaga z elektri�no osvetljavo, ostale se

poslužujejo karbidovk. Leta 1990 je jame obiskalo skoraj milijon turistov, po letu

1991 pa se je število zaradi vojne28 znižalo do približno 200.000 obiskovalcev. Po

letu 2001 se je pove�alo na okoli 600.000. Na število zelo vpliva tudi promocija jam.

�e upravnik jame razpolaga s sredstvi za dobro reklamo, bo število naraslo.

Postojnska jama je tako dale� pred ostalimi jamami. Na koncu leta 1990 je Jamarska

zveza Slovenije ustanovila državni odbor upraviteljev turisti�nih jam, ki so ga junija

1999 spremenili v trgovsko interesno skupino turisti�nih jam in vanjo vklju�ili prvih

22 zgoraj naštetih jam iz seznama. Ta skupina si prizadeva za razvoj jamskega

turizma, za promocijo slovenskih turisti�nih jam in za visoko stopnjo zaš�ite naravne

dediš�ine. Skupino sestavlja zbor predstavnikov jam �lanic, šest�lanski svet in

predsednik ter tri�lanski nadzorni odbor. Finansira se s �lanarinami in skladi

državnih ter drugih institucij. Leta 1994 so izdelali projekt »Prometnica turisti�nih

jam« oziroma jame tranzverzale in vanj vklju�ili 21 jam. Pogoji za vklju�itev so bili:

uradni status turisti�ne jame, primerna in varna pot skozi jamo, organizirana storitev

vodi�ev, urnik obiskov, varstvo obiskovalcev in zagotovljen razvoj zaš�ite jame.

Jamski upravitelji pa so se obvezali, da bodo prodajali knjižice o projektu po

dolo�eni ceni, da bodo kupcem knjižice prodali vstopnino po znižani ceni, da bodo

krili stroške proizvodnje knjižic in zna�k ter distribucijsko ceno in da ne bodo

samostojno izdajali zna�k, ki so iste velikosti in barve kot zna�ke tranzverzale.

Knjižica obiskovalcem nudi vse informacije o enaindvajsetih jamah na tranzverzali

in jim ponuja 30% popusta za vsak obisk. Obiske pa vsakemu turistu zabeležijo na

�� 28Slovenska osamosvojitvena vojna (vojna za Slovenijo, desetdnevna vojna) med enotami JLA in zvezne milice ter slovensko teritorialno obrambo in milico. Republika Slovenija je med 27. junijem in 7. julijem 1991 potrdila svojo neodvisnost od SFRJ (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 1. Ljubljana: Mladinska knjiga).

��

�

knjižico z žigom in podpisom. Po kon�anem obisku vseh jam na tranzverzali

obiskovalcem v eni od jam na sve�anosti podelijo zna�ke. Po ocenah se obisk vseh

jam opravi v enem mesecu. Do leta 2002 je bilo prodanih že 5000 knjižic, dodeljenih

pa 64 zna�k. V tranzverzalo so mislili vklju�iti nove jame, a �akajo nove zakone, ki

bi to dovolili. Uporabo jam dolo�a Zakon za ohranitev narave, Zakon za varovanje

jam pa dolo�a status ve�ine jam v Sloveniji (Ramšak, 2004).

�

5.11.1 Aragonitna Ravenska jama

�

Jama se nahaja v Ravnah zahodno od Cerkna, na nadmorski višini 703 m.

Dolga je 352 m in globoka 20,5 m. Leta 1832 jo je odkril doma�in Martin �elik.

Zaradi hladnega zraka, ki izhaja iz jame, so doma�ini trdili, da je jama povzro�ila

hudi neurji. Vhod v jamo je bil tako zazidan in ponovno jo je leta 1956 odprl vodja

planinskega društva iz Cerkna Roman Slavnik. Jamo so nato uredili in odprli

javnosti. Obmo�je apnenca in bre�e obdajajo vulkanske kamnine, kot so porfir,

porfirit, keratofir in vulkanski tuf. Veliko oblik sestavlja aragonit namesto kalcita.

Oba minerala imata enako kemi�no formulo, razlikuje se le geometrija kristalov, ki

so tanjši, krhkejši in bolj beli. Zelo so znani aragonitni ježki z 10 centimetrskimi

iglicami (http://www.showcaves.com/english/si/, 2012).

5.11.2 Dantejeva – Zadlaška jama

�

Dantejeva jama je znana tudi pod imenom Zadlaška jama in se nahaja v vasi

Zadlaz blizu Tolmina. Dolga je 2,1 km in globoka 41 m. Ime je dobila po verovanju,

da je leta 1319 jamo obiskal italijanski pesnik Dante Alighieri in v njej dobil navdih

za Pekel v pesnitvi Božanska komedija. Prvi so jo raziskali in izrisali �lani

planinskega kluba Krpelj leta 1922, kasneje pa so, za turisti�ne obiske, vklesali

stopnice in poglobili rove. Leta 1977 jo je dokon�no raziskala in izrisala Jamarska

sekcija PD Tolmin. Dantejeva jama je ena od mnogih jam, po katerih so odtekale

��

�

vode soškega ledenika. Za ogled potrebujemo jamarsko opremo

(http://kraji.eu/slovenija/tolminska_korita_zadlaska_dantejeva_jama/slo, 2012).�

�

5.11.3 Jama Dimnice

�

Jama Dimnice se nahaja v Matarskem podolju29, med vasema Slivje in

Markovš�ina v ob�ini Hrpelje-Kozina, na nadmorski višini 567 m. Dolga je 6 km in

globoka 134 m. Nastala je na sti�iš�u flišnatega ter apnen�astega sveta. Leta 1904 jo

je prvi raziskal upravitelj Postojnske jame A.R.Penck. Jama ima dva vhoda, in sicer

brezna globoka 40 m, Male in Velike Dimnice. Ime je dobila po dimu, ki izhaja iz

Malih Dimnic. Pozimi težek hladen zrak prodira v jamo skozi Velike Dimnice.

Spusti se do potoka, ki je najgloblja to�ka jame, kjer se zrak segreje in, ker je lažji, se

pod stropom spet dvigne. Ob stiku mrzlega zunanjega in toplega notranjega zraka

nastane kondenzacija, ki se vidi v dimu, ki izhaja skozi Male Dimnice in na bližnjih

drevesnih vejah odlaga slano. Vaš�ani so jo poimenovali tudi »Hudi�ja

prekajevalnica«. Jama je zaš�itena kot naravni spomenik, zanjo pa od leta 1965 skrbi

Jamarsko društvo Dimnice. Turisti�ni obisk traja uro do dve, nato pa je možen še

enourni jamski treking (http://www2.arnes.si/~kpjdd2/jama.htm, 2012).

�

5.11.4 Divaška jama

�

Divaška jama se nahaja med vasema Lokev in Diva�a na nadmorski višini

430 m, je dolga 672 m in globoka 89 m. Oblikovala jo je reka Reka, ki je neko� tekla

skozi jamo. Prvi vhod v jamo je skozi 10 m široko in 15 m globoko udorno vrta�o,

kjer je speljana pot, ki se na dnu zoži in pripelje v Vhodno dvorano. Drugi pa je 25 m

globoko brezno, ki se spusti naravnost v dvorano. Jama je eden najstarejših

ohranjenih rovov reke Reke, ki ponika v Škocjanske jame. Leta 1884 jo je odkril

�� 29 Suha dolina, oziroma tektonski jarek, dolg 18 km, ki se razteza pod Brkini. Od Kozine do �i�arije se dvigne za okoli 100 m višinske razlike. Podolje je razpršeno s skoraj 250 brezni in jamami, v katere ponikajo brkinski poto�ki, ki se pod zemljo združujejo in privrejo na plano kot Rižana pri zaselku Zvro�ek pod Hrastovljami (Vir: http://zlataleta.com/dimnice-hudiceva-prekajevalnica-potepanja/, marec 2012).

��

�

Gregor Žiberna. Najprej jo je upravljalo dunajsko turisti�no društvo Österreichischer

Touristenklub, ki jo je že leta 1887 uredilo v turisti�ne namene, nato, leta 1904, pa

Slovensko planinsko društvo iz Trsta. Nekaj �asa se je jama imenovala Rudolfova

jama (po avstroogrskemu prestolonasledniku Rudolfu, ki je jamo obiskal leta 1887).

Jamo je leta 1898 obiskal tudi avstrijski psiholog Sigmund Freud. Med prvo

svetovno vojno so jami spremenili ime v Sottocorona, po tržaškemu speleologu

Umbertu Sottocoroni. Po Žibernovi smrti, leta 1929, je bila jama prepuš�ena sama

sebi. Ponovno je zaživela leta 1987, ko je upravljanje vzelo v roke jamarsko društvo

Gregor Žiberna. Obisk jame traja približno eno uro (http://www.divaska-

jama.info/Divaska_jama/divaska-jama.htm, 2012).

5.11.5 Huda luknja

�

Jama Huda luknja se nahaja na obmo�ju osamelega krasa, severovzhodno od

Velenja v gori Tisnik (786 m). Oblikoval jo je potok Ponikva, dolga je 2,4 km in

globoka 119 m. Javnosti so jo odprli leta 1895. Leta 1995 jo je lokalno jamarsko

društvo ponovno odprlo. Je stara turisti�na jama, ki jo sedaj uporabljajo za

speleološke ekskurzije. Pred jamo je velika Soteska Hude luknje, na njenem dnu pa

te�e reka. Pred vhodom stoji most, ki pre�ka reko. Neko� so na njem bile tra�nice.

Arheološke najdbe pri�ajo, da so dolg vhod v jamo uporabljali že v prazgodovini. Na

drugi strani hriba se nahaja jama Lisi�nica, kjer ponikne potok Ponikva, ki se pojavi

kot kraški izvir v Hudi luknji in se izliva v Pako. Jami povezuje Medvedji rov. Obe

jami upravlja lokalno jamarsko društvo. Dvourni obisk se pri�ne na vhodu Lisi�nice

in se kon�a pri vhodu Hude luknje. Najtežji je obisk vodnega dela, ki je možen le z

izkušenimi jamarji. V jami pa se v zadnjih letih v �asu boži�nih praznikov odvija tudi

prireditev Žive jaslice (http://www.showcaves.com/english/si/, 2012).

�

��

�

5.11.6 Jama Pekel

�

Jama se nahaja sredi Ponikovskega Krasa, ki je zavarovan kot Krajinski park,

v Savinjski dolini, severozahodno od Celja, na nadmorski višini 314 m. Dolga je 1,3

km in globoka 40 m. Stara je ve� kot tri milijone let. Nastala je, ko je potok

Ponikvica pred jamo poniknil in iz nje pritekel z imenom Peklenš�ica. Podobno kot

jama Dimnice, je ime dobila zaradi dima, ki pozimi izhaja iz jame, ko je zunanja

temperatura nižja od temperature v jami. Nad vhodom se z malo domišljije opazi

podobo hudi�a in zaradi teh zna�ilnosti so ji predniki nadeli ime Pekel. Leta 1860 so

jamo uredili za obiskovalce inpostavili prve lesene brvi v za�etnem delu. Leta 1972

je jamo obnovilo Turisti�no društvo Šempeter v Savinjski dolini in vanjo napeljalo

elektriko ter uredilo poti. Danes je turisti�na pot dolga 1159 m, kjer si obiskovalci v

vodnem delu ogledajo najvišji podzemni slap v Sloveniji s 4 m vodnega padca. V

suhem delu pa si je možno ogledati jamske oblike. Pred jamo stoji brunarica

»Turisti�ni dom« s travnikom, ki lahko sprejme do 400 turistov (http://www.td-

sempeter.si/sl/narava/zgodovina-jame-pekel, 2012).

�

5.11.7 Jama pod Babjim zobom

�

Jama pod Babjim zobom se nahaja jugozahodno od Bleda, ob

severozahodnem robu Jelovice na nadmorski višini 1008 m. Dolga je približno 300

m in globoka 50 m. Pred 200 leti jo je po naklju�ju odkril doma�in. Vhod je v obliki

spodmola z gruš�natim dnom. Leta 1861 je bila v jami pešpot z dvema mostovoma in

v bližji vasi sta bila na razpolago dva vodi�a. Po letu 1970 so jo pri�eli opremljati z

ograjami, stopnicami in razsvetljavo ter en del odprli za javnost. Od leta 1978 jamo

upravlja Društvo za raziskovanje jam. Leta 1986 so odkrili in izkopali prehod v

zadnjo jamo, ki je danes tudi dostopna obiskovalcem. Leta 1995 pa so pri�eli

organizirati obiske jame po urniku v vsej sezoni. Leta 1996 so na dveh nivojih odkrili

nove prehode dolge 130 m, kjer rasejo skalenoedri (veliki kristali kalcita) in helektiti

(polžasto raš�eni kapniki). Ta del je obiskovalcem nedostopen. Vsakega prvega maja

��

�

je jamo možno obiskati brezpla�no

(http://www.showcaves.com/english/explain/Maps/index.html, 2012).

�

5.11.8 Jama pod Predjamskim gradom - Erazmova jama

�

Jama se nahaja v Predjami na nadmorski višini 490 m. Izoblikovala jo je

ponikalnica Lokva. Ime Erazmova jama je dobila po vitezu Erazmu Predjamskemu,

ki je živel v gradu. Sistem rovov je razporejen v štiri, med seboj povezana

nadstropja, katerih sistem je povezan tudi z gradom. Vstop v jamo je možen po treh

poteh. Globoka je 143 m. Predjamski sistem je druga najdaljša slovenska jama, saj je

dolga 13 km, turisti�ni odsek pa meri 700 m. Obisk traja 45 minut, osvetljava pa je

možna le preko baterijskih svetilk, ki jih porazdelijo na vhodu. Zaprta je v �asu

zimskega spanja netopirjev, saj je zaradi lege in ugodne temperature jama pozimi

poseljena s kolonijo netopirjev. Nad jamo se v 123 metrski visoki apnen�asti skali

nahaja Predjamski grad, skoznjo pa te�e reka Lokva

(http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=9939&lng=1, 2012). Od leta

2009 je IZRK ZRC SAZU skrbnik Predjamskega sistema. Opravil je klimatski

monitoring, da bi opazoval klimatske spremembe zaradi rabe jame v turisti�ne

namene. Opazili so, da zunanje vremenske razmere vplivajo na vhodne dele jame, ki

so obiskani in odkrili, da je ve�ji vpliv zunanje klime kot vpliv obiskovalcev.

Naredili so tudi biološki monitoring, da bi sledili gibanjem oziroma letnemu štetju

kolonij netopirjev, ki prebivajo v njej. Inštitut izdeluje tudi sanacijske programe,

spremlja ve�je posege v jami in skrbi za njen trajnostni razvoj. Jama je leta 1965 in

2010 doživela dve ve�ji poplavi in druga je povzro�ila nastanek ugreza v Konjskem

hlevu. Jamski skrbnik meni, da je potrebna sanacija ugreza in turisti�nih poti ter

zavarovanje mest z zgodovinskimi podpisi in arheološkimi nahajališ�i (Culver C.,

D....et al., 2012).

��

�

5.11.9 Jama Vilenica

�

Jama Vilenica je ena izmed prvih turisti�nih jam na svetu. Leži ob cesti

Sežana - Lokev na nadmorski višini 418 m. Dolga je 1,3 km in globoka 190 m. Ime

je dobila po verovanju, da v jami prebivajo dobre vile. Prvi voden ogled sega v leto

1633. Opravil ga je lastnik, grof Peta�, ki je jamo dal v upravljanje lokavski škofiji.

Leta 1778 jo je obiskal naravoslovec Balthasar Hacquet, leta 1790 neapeljski in

siciljski kralj Ferdinand, isto in naslednje leto cesar Leopold II., leta 1816 cesar

Franc I. in leta 1836 saški kralj Friderik II. Med leti 1829 in 1830 so zgradili prehod

v Dvorano vil. Razvoj Postojnske jame je ustavilo množi�no obiskovanje Vilenice,

ponovno pa ga je obudilo Jamarsko društvo Sežana, ki je leta 1963 pri�elo upravljati

jamo, obnovilo poti in uredilo elektri�no razsvetljavo. Od leta 1980 se v jami

odvijajo ve�eri slovenskih književnikov, od leta 1986 pa mednarodni literarni festival

Vilenica, ki ga prirejajo v Plesni dvorani v jami. Leta 2003 je izšla poštna znamka s

podobo jame Vilenice. Pot za turiste je dolga 450 m. Obiskovalci se iz jame vrnejo

po isti poti. Ogled je možen ob nedeljah in praznikih in traja eno uro

(http://www.vilenica.com/, 2012).

�

5.11.10 Kostanjeviška jama

�

Jama leži nedale� od Šentjerneja, v bližini Kostanjevice na Krki, ob vznožju

Gorjancev. Dolga je 1,8 km in globoka 47 m. Nahaja se na 169 m nadmorske višine,

raziskovati pa so jo za�eli, ko so leta 1937 narasle vode odtrgale skale in odprle

sedanji vhod v jamo. Leta 1971 so v jami uredili elektri�no razsvetljavo in uredili

300 m poti za turisti�ni ogled, ki traja 40 minut. Letno šteje okrog 12.000

obiskovalcev (http://www.kostanjeviska-jama.com/, 2012).

�

��

�

5.11.11 Križna jama

�

Križna jama leži med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto

na nadmorski višini 629 m. Dolga je približno 8 km, globoka pa 32 m. V jami živi 44

razli�nih vrst podzemnih organizmov (troglobiontov) in zato je, po biodiverziteti,

priznana kot �etrti jamski ekosistem na svetu. Jamo so odkrili leta 1832 in prvi�

raziskali leta 1926. V 50. letih 20. stoletja so jo uredili za turisti�ne namene. Najprej

je jamo upravljalo Turisti�no društvo Loška dolina, nato Društvo za raziskovanje jam

Ljubljana, danes pa Društvo ljubiteljev Križne jame. Jama ima 22 podzemnih jezer z

izredno �isto vodo smaragdne barve, ki so nastala za sigovimi pregradami. Pregrade

rasejo zelo po�asi in so zelo krhke, zaradi tega pa je turisti�ni obisk vodnega dela

omejen na 4 osebe na dan in traja do 4 ur. Ogled suhega dela jame pa traja eno uro.

Preko 124 m globokega sifona se hidrološko nadaljuje v Novo Križno jamo, ki jo

raziskujejo od leta 1991, povezava med jamama pa še ni bila preplavana

(http://www.krizna-jama.si/, 2012).

�

5.11.12 Otoška jama

�

Otoška jama se nahaja 1 km stran od Postojnske jame, nedale� od vasi Veliki

Otok na nadmorski višini 532 m. Dolga je 632 m in globoka 25 m. Obe jami je

izoblikovala reka Pivka, ki je ponikala ob kraškem robu med Postojno in Predjamo.

Jama je suha in nekdaj je bil eden od vhodov v Postojnsko jamo. Vhod se je nato

sesul in leta 1889 so ga vaš�ani Velikega Otoka odkopali. Po podzemeljski Pivki pa

se lahko pride v Postojnsko jamo. Uporabili so jo za prizoriš�e razli�nih slovenskih

in tujih filmov. Turistom je namenjenih 600 m jame, obisk pa traja 45 minut

(http://www.slovenia.info/it/kraska-jama/Otoška-jama-

.htm?kraska_jama=13559&lng=4, 2012).

�

�

��

�

5.11.13 Pivka in �rna jama

�

Pet kilometrov od Postojne se na 540 m nadmorske višine nahajata Pivka in

�rna jama, ki sta tudi del Postojnskega jamskega sistema. Pivka jama je dolga 794 m

in globoka 77 m, �rna pa 3,3 km dolga in 39 m globoka. Po jami te�e reka Pivka, ki

prite�e s Postojnske jame. Edini možen ogled vodnih rovov je s Pivke jame, ki je

brezno, globoko 65 m. Prvi� je bilo raziskano leta 1852, danes pa se obiskovalci v

brezno spustijo po 313 stopnicah. Turisti�no pot so naredili leta 1925. Skozi 100 m

dolg umeten rov se obiskovalci podajo v �rno jamo, kjer so kapniki temni zaradi

dima bakel. Ogled traja eno uro in pol, obiskovalcem pa so namenjeni 3 km poti.

Med obema vojnama so �rno in Postojnsko jamo povezali s 45,3 m umetno

narejenim rovom. Med 2. svetovno vojno je nemška vojska v Postojnski jami

skladiš�ila gorivo za ves severni Jadran. Leta 1944 se je sabotažni vod Vojkove

brigade pretihotapil do skladiš�a in ga razstrelil, ker so Nemci stražili le vhod, kajti

umetni rov je bil napol zasut in torej ni bil vrisan na nemških kartah. Požar je gorel

teden dni, saje so pokrile stene in s tem prepre�ile nastanek novih kapnikov. Še danes

se v Postojnski jami vidi �rne stene


�

5.11.14 Planinska jama

�

Planinska jamase na 453 m nadmorske višine nahaja v jugozahodnem delu

Planinskega polja, je dolga skoraj 7 km in je ena izmed najdaljših jam v Sloveniji.

Globoka je 65 m. V jami si je možno ogledati soto�je rek Pivke, ki te�e iz Postojnske

jame, in Raka, ki prite�e iz Rakovega Škocjana. Iz jame prite�eta skupaj na

Planinsko polje kot reka Unica. Turisti�ni del jame je dolg 900 m in ogled traja 1,5

ure. Ob nizkem vodostaju je možen ogled s �olni, ki traja do 6 ur. V jami ni

razsvetljave in se zato uporablja halogenske svetilke (http://www.slovenia-tourist-

guide.com/caves-in-slovenia.html, 2012).

�

��

�

5.11.15 Postojnska jama

�

Postojnska jama je jamski sistem dolg 20,6 km in je zato najve�ji v Sloveniji.

Nahaja se v Postojni, na 529 m nadmorske višine. Globoka je 115 m. Nastala je ob

ponikanju reke Pivke pod hribom Sovi�, ki v Planinski jami te�e v soto�ju z reko

Rak in skupaj prite�eta na površino kot Unica. Letno jo obiš�e ve� kot 500.000 ljudi,

do sedaj pa jo je obiskalo že ve� kot 33.000.000 turistov. V prazgodovini so

doma�ini uporabljali jamo kot pribežališ�e. Stenski podpisi pa dokazujejo, da so

jamo obiskali že leta 1213. Leta 1689 je jamo v Slavi Vojvodine Kranjske opisal

Janez Vajkard Valvasor kot najve�jo na svetu. Leta 1748 je matematik J. N. Nagel

raziskal jame in naredil prvi na�rt. Leta 1818 so v jami postavili prve potke in odkrili

nove dele jame, leta 1819 pa je jamo obiskal habsburški princ Ferdinand. Leta 1824

se je v Kongresni dvorani odvijal prvi ples. Leta 1857 je železnica Dolina-Ljubljana-

Trst pove�ala število obiskovalcev jame. Leta 1872 so postavili železniške tire in

vozi�ke z obiskovalci so potiskali jamski vodniki. Od leta 1914 je lokomotivo

poganjalo gorivo, leta 1959 pa je gorivo zamenjala elektrika. Leta 1884 so napeljali

elektriko, ki so jo posodobili leta 1928. Po letu 1918, s priklju�itvijo obmo�ja k

Italiji, je Luigi Vittorio Bertarelli, ustanovitelj italijanskega društva Touring,

pripomogel k ve�jemu turisti�nemu razvoju jame in posvetili so mu 500 metrski

umetni rov, ki pelje do �rne jame. Leta 1968 so zgradili potke, ki se jih uporablja še

danes. Turistom je namenjenih 5,3 km jame, del ogleda poteka s podzemnim vlakom,

del pa peš. V postojnsko-planinskem jamskem sistemu živi 85 razli�nih vrst tipi�nih

podzemeljskih živali, najbolj znana pa je �loveška ribica ali mo�eril (Proteus

anguinus). V jami so odkrili prvega jamskega hroš�ka, drobnovratnika. V jami vsako

leto potekajo razne prireditve, kot npr. predstava jaslic in dan kulture. 12. septembra

1965 je v Kongresni dvorani potekala otvoritev 4. Mednarodnega speleološkega

kongresa, ki se je zaklju�il z ustanovitvijo Mednarodne speleološke zveze (UIS)

(http://www.postojnska-jama.eu/si/o-jami/, 2012). Od leta 2009 je IZRK ZRC SAZU

krasoslovni strokovnjak in jamski skrbnik Postojnske jame. Izvaja koncesijske

pogodbe za upravljanje z jamskim sistemom s poudarkom na trajnostnem razvoju

jamskega sistema. Leta 2009 so izdelali klimatski monitoring jam, ki bo trajal do leta

2013. Nadzorujejo dolgoro�no spremembo jame zaradi uporabe v turisti�ne namene

��

�

in vpliva turistov na klimo. Opazili so, da se ob ve�jih obiskih temperatura poviša in

koncentracija CO2 pove�a tudi do trikrat. Izvedli so tudi monitoring ponikalnice

Pivke, da bi ugotovili zunanje onesnaževanje vod in biološki monitoring, da bi

ugotovili trenutno stanje. Izdelali so inventar jamskih živali in ugotovili vpliv

�iš�enja kapnikov na jamsko živalstvo. Spremljali so gradnjo novega objekta

prodajalne spominkov in sanitarij v Koncertni dvorani. Opozorili so, da je gradnja

povzro�ila dvigovanje in usedanje prahu, hrup in vhajanje izpušnih plinov.

Priporo�ili so sanacijo železnice, kajti leseni tirni pragovi gnijejo; predlagali so nove

ukrepe pri odstranjevanju in prepre�evanju lampenflore. Leta 2011 so izvedli popis

kulturne dediš�ine v jamah. Za vsak nov poseg, sanacijo, �iš�enje, je potrebno

obvestiti jamskega skrbnika (Culver C., D....et al., 2012).

5.11.16 Rotovnikova jama

Jama se nahaja pri Šoštanju na nadmorski višini 362 m. Dolga je 41 m in

globoka 18 m. Tudi v Rotovnikovi jami si je mogo�e ogledati aragonitne ježke. Ime

je dobila po doma�inu, upokojenemu rudarju, Juriju Rotovniku, ki si je leta 1978 na

dvoriš�u pri�el urejati temelje nove hiše in s kopanjem odkril vhod v jamo. S �lani

Šaleškega jamarskega kluba Podlasica iz Topolšice ga je raziskal in uredil za

turisti�ni ogled. Sam pa je za turiste uredil 60 m jamskih rovov, jih opremil z

elektri�no razsvetljavo in naredil stopnice za prehod skozi 9 metrski kamin, ki pelje v

Aragonitno dvorano. V jamo se vstopi direktno iz bifeja

(http://www.kam.si/izleti/rotovnikova_jama.html, 2012).

5.11.17 Rudnik lignita Velenje

�

Rudnik lignita se nahaja v Velenju, in sicer na plasti lignita30. Najprej so rudarji

minirali obmo�je na površju, nato pa postopoma prešli v podzemlje. Posledica tega je

�� 30 Lignit ali rjavi premog je nezrel premog nižje kakovosti. Vsebuje veliko vode, žvepla in v�asih tudi gline ter peska. Nastane v biokemijski fazi pooglenitve. Uporablja se ga pri stiskanju briketov ali za proizvajanje elektrike in segrevanja (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 2. Ljubljana: Mladinska knjiga).

��

�

bilo znižanje terena tudi za 10 m in nastanek velikih lukenj, ki so se napolnile z

okoliško vodo, tako pa so nastala jezera. Ker lignit prekriva glina, voda ne vdira v

rudnik, toda �e se bo teren nadaljno nižal, obstaja možnost, da bi se plasti preluknjale

in bi voda vdrla v rudnik. Leta 1957 so ustanovili Muzej Premogovništva Slovenije.

To ni navaden muzej, a je še dejaven rudnik, urejen za turisti�ne obiske. Obiskovalci

pridejo v zapuš�eno stavbo in se v rudnik spustijo s pravim rudarskim dvigalom ter

opazujejo delo. V stavbi pa je prikazano tipi�no rudarsko življenje, razstavljeno je

orodje, svetilke in minerali. Tu je tudi zapuš�en nivo rudnika, ki je animiran in

opremljen s svetlobnimi u�inki


5.11.18 Rudnik svinca in cinka Mežica

�

Rudnik svinca in cinka Mežica se nahaja med Peco in Uršljo goro v gorski

verigi Karavanke. Je eden najstarejših rudnikov v Evropi, saj za�etki segajo že v leto

1665. Rimski zgodovinar Tacit Kornelij opisuje, daso že Rimljani v 1. stoletju na

tem ozemlju izkoriš�ali rudo. V 330-ih letih so rudarji izkopali preko 1000 km rovov

in odkopov. Za avstroogrsko cesarstvo je bil rudnik zelo pomemben. Višek je

dosegel med 2. svetovno vojno, ko je v njem bilo zaposlenih 2000 ljudi. Leta 1987 so

iz�rpali rudne zaloge in rudnik zaprli. Leta 1993 pa so ga preuredili v muzej. V njem

so uredili prostor namenjen koncertom in drugim dogodkom ter 800 m pod površjem

celo kolesarsko pot, ki je dolga 7 km. Zaprli pa so 300 prehodov in s tem prepre�ili

kolesarjem, da bi se izgubili. Z vlakom se gostje odpravijo po 3,5 km dolgem rovu

Glan�nik in nato v osr�je Pece, kjer je prikazano delo rudarjev od pri�etkov

rudarjenja do zaprtja rudnika

(http://www.koroska.si/index1.php?site=vsebine&kat=498, 2012).

�

�

��

�

5.11.19 Rudnik živega srebra Idrija - Antonijev rov

Rudarjenje v Idrijski kotlini se je pri�elo po letu 1490, ko so odkrili

samorodno živo srebro. Najprej so živo srebro �rpali s površinskih zalog, ker pa so

jih kmalu iz�rpali, so pri�eli s podzemnimi rudarskimi deli. Med prvimi izkopanimi

rovi je bil Antonijev rov v letu 1500 in je še danes v uporabi. V 18. stoletju so

zgradili kapelo Sv. Trojice. Leta 1986 so sprejeli sklep o postopnem zapiranju

rudnika. Zaradi nevarnosti usedanja in plazenja zemeljskih mas pa bo del rudiš�a

ostal odprt in ga bodo morali vzdrževati še naprej. Odprt ostaja Antonijev rov, ki je

preurejen v turisti�ni rudnik. Prvi del poti so odprli leta 1994, leto kasneje pa so

odprli celotno pot in dokon�no obnovili podzemno kapelo. Med ogledom rudnika se

obiskovalcem prikaže jamski škrat »bergmandelc«, za katerega pravijo, da je nagajal

rudarjem in jim kazal pot do rude, najve�krat pa so ga slišali kopati rudo v oddaljenih

rovih. Izkopanih je preko 700 km rovov in jaškov, globokih tudi do 360 m. V petsto

letih so izkopali preko 8.000.000 m3 rude in jalovine ter pridobili 145.000 ton živega

srebra (http://www.rzs-idrija.si/predstavitev.htm, 2012).

5.11.20 Snežna jama

�

Snežna jama se nahaja na 1556 m nadmorske višine, na jugozahodnem

pobo�ju Raduhe v Kamniško-Savinjskih Alpah. Stara je od 10 do 12.000.000 let, ime

je dobila po ledenih kapnikih, je dolga 1,2 km in globoka 75 m. Odkrili so jo pastirji

okoliških kmetij, leta 1939 pa je bila prvi� uradno omenjena. Leta 1981 so jo jamarji

odkrili pod 6 metrov globoko snežno odejo in leta 1990 so jo odprli za javnost kot

najvišje leže�o turisti�no jamo v Sloveniji. Osvetljen je le vhod, tako da si morajo

obiskovalci pomagati s svetilkami. Je edina ledena jama v Sloveniji odprta za turiste

(http://www.hribi.net/izlet/snezna_jama_raduha_/3/148/738, 2012).

��

�

5.11.21 Sveta jama

�

Sveta jama se nahaja pri meji z Italijo blizu vrha hriba Mali Kras ali Griža,

pod trdnjavo Socerb, na nadmorski višini 420 m. Dolga je 231 m in globoka 44 m. Je

edina jama v Sloveniji, ki ima podzemno cerkev, ustanovljeno leta 1463. Plitka

dolina popelje obiskovalca v jamo, ki pristane v glavni hali, kjer je oltar. Originalen

oltar je bil med 2. svetovno vojno uni�en, deli pa razpršeni po jami. Ogledati si je

možno le glavno dvorano in tri stranske prehode. Del, ki služi za cerkev, je tlakovan.

Legenda pravi, da je dve leti v tej jami pri štirinajstih letih živel Sv. Socerb, v

njegovo �ast pa se vsako leto, na 24. maja, vrši festival. Jama ni bila dostopna v

desetletjih obstoja Jugoslavije, kajti stražili so jo vojaki, to pa pri�ajo grafiti na

stenah. Na Krasu je Sveta jama ena izmed prvih obiskanih jam. V jami ni bilo

razsvetljave do leta 2007, ko so postavili LED žarnice, kar je precej drago, toda jama

je zelo majhna. Možno si jo je ogledati v nedeljah popoldne

(http://www.showcaves.com/english/si/showcaves/Sveta.html, 2012).

5.11.22 Škocjanske jame

�

Škocjanske jame se nahajajo blizu Diva�e na nadmorski višini 425 m. Je

sistem vodnih jam, dolg 6,2 km in globok 223 m. Nastale so na kontaktnem krasu, na

stiku med apnencem in flišem. V Mohor�i�evo jamo ponikne reka Reka, ki je

najve�ja reka ponikalnica. Pod zemljo te�e 33 km in na plano pride v Italiji kot reka

Timava pri kraju Štivan v ob�ini Devin-Nabrežina. Po dveh kilometrih se izlije v

Jadransko morje. Zanje zna�ilna geološka tvorba so ponvice. V jamo so pred 3000

leti ljudje romali zaradi komuniciranja z duhovi prednikov. Leta 1599 so prvi�, toda

neuspešno, poskusili dokazati povezavo med Reko in Timavo, tako da so metali

plavajo�e predmete v reko. Prvi dokumentirani obiski Velike doline segajo v leto

1750. Leta 1815 je Trža�an Joseph Eggenhöfner prvi pre�kal povezavo med Veliko

in Malo dolino. Knjiga obiskovalcev je izšla leta 1819 in uredili so pot do vhoda v

jamo. Leta 1823 so postavili prve turisti�ne poti v Veliki dolini, v jami pa med leti

��

�

1884 (ko so jo odprli javnosti) in 1906. Leta 1888 je Anton Hanke izdelal prvi

zemljevid jam. Leta 1904 so odkrili Tiho jamo, kjer se danes pri�ne turisti�ni ogled.

Leta 1938 so iz doline Globo�ak prebili krajši predor za udobnejši dostop

obiskovalcev. Leta 1959 so v jamah uredili elektri�no razsvetljavo. Turisti�na pot je

dolga okoli 3 km in ima 500 stopnic. Iz Matavuna se turisti spustijo v udorno dolino

Globo�ak, ki pelje v Tiho jamo in nato v Veliko dvorano, kjer so kapniki Orjaki

veliki 15 m in Orgle. Nato se po Cerkvenikovem mostu pre�ka 50 m globok in 800 m

dolg Hankejev kanal. Most je bil zgrajen leta 1937, obnovljen pa leta 2003. Nato, v

Šume�i dvorani, lahko opazujejo tok reke Reke. Tu se je leta 1965 voda dvignila

skoraj do stropa. Od tod se pride v Dvorano ponvice in nato v Šmidlovo dvorano,

kjer se vidi pobo�je Velike doline in 10 metrski slap Reke. Od tu se z dvigalom, ki so

ga namestili leta 1986, pride na površje. Veliko (globoka 163 m) in Malo dolino

(globoka 120 m) deli naravni most, 10 m pod tem pa stoji zgrajen Tomasinijev most.

Turisti�no neprimerna za množi�en obisk sta Hankejev kanal in Tomni�eva jama pod

severozahodno steno Velike doline. Jame upravlja javni zavod Park Škocjanske

jame. Študija iz leta 2006 kaže, da sprejmejo jame letno do 90.000 gostov. Leta 1986

je Komisija za svetovno in naravno dediš�ino pri UNESCU vklju�ila Škocjanske

jame v Konvencijo o zaš�iti svetovne kulturne in naravne dediš�ine. Škocjanske jame

so del Regijskega parka Škocjanske jame, ki je bil ustanovljen leta 1996 in, poleg

jamskega sistema, obsega kanjon notranjske Reke od jam do mostu v Škofljah (slepa

dolina) ter pokrajino nad jamami z vasmi Matavun, Škocjan in Betanja. Leta 1999 so

ga na seznamu svetovno pomembnih mokriš� Ramsarske konvencije priznali zaprvo

podzemno mokriš�e na svetu. Leta 2004 je bil vklju�en v biosferni rezervat pod

imenom Kraški biosferni rezervat. Z ostalimi parki je združen v Alpskem loku, kar je

omogo�ila Alpska konvencija in v organizaciji Europarc se povezuje z vsemi parki v

Evropi (http://www.park-skocjanske-jame.si/slo/jame_id.shtml, 2012).

5.11.23 Velika ledena jama v Paradani

�

Jama se nahaja v Trnovskem gozdu, jugovzhodno od Lokev na nadmorski

višini 1135 m. Dolga je okoli 1,5 km in globoka 385 m. Vhod se nahaja na dnu

��

�

velike vrta�e. Led se v jami ohrani celo leto, ker ostane ujet vanjo in sega le do

globine 150 m, kjer nastane zamašek, ki prepre�uje ohlajenje globljih delov jame. Na

koncu 19. stoletja so iz jame izrezovali 10 do 40 kg ledu in ga pono�i nosili v Gorico

ali Trst, kjer so ga prodajali ladjam za zamrzovanje rib in ga prevažali tudi v Egipt.

Leta 1905 so prvi� opisali rastlinsko inverzijo, ki jo povzro�a mrzel zrak. Med 1.

svetovno vojno je jama z ledom oskrbovala soško fronto. Jama je zavarovana kot

naravni rezervat, upravlja pa jo turisti�no društvo iz Lokev. Vanjo so postavili lesene

potke, stopnice in tra�nice. Steza pelje s parkiriš�a do vhoda v jamo, potka pa vodi

do ledu v vhodno dvorano jame, kjer se obisk kon�a, saj ogled celotne jame ni

mogo� (http://www.showcaves.com/english/explain/Maps/index.html, 2012).

5.11.24 Zelške jame

�

Zelške jame so del krajinskega parka Rakov Škocjan. Vhod imajo na vzhodni

strani Rakovega Škocjana. Dolge so okoli 4,7 km in globoke 45 m. Skozi jame te�e

voda iz Jamskega zaliva Cerkniškega jezera. Ob zadostni akumulaciji vode na

Cerkniškem polju pa prite�e iz jame kot reka Rak, ki sodi med pore�je Ljubljanice.

Po kraškem polju Rakovega Škocjana te�e reka Rak skoraj 2 km, pod naravnim

Velikim mostom preide v slepo dolino in nato ponikne v jamo Tkalco. V Planinski

jami te�e v soto�ju z reko Pivko. Jame imajo veliko udornic in najve�ja ima naravni

Mali most. Javne pešpoti povezujejo polja in pre�kajo prvi del jame. Drugi del je

dosegljiv le kot peš voden ogled suhega dela in v ladjici ogled vodnega dela. Vodi�i

oskrbijo turiste z jamsko opremo, in sicer s �eladami, svetilkami in škornji

(http://www.burger.si/Jame/ZelskeJame/uvod.htm, 2012).

�

5.11.25 Železna jama

�

Jama se nahaja vzhodno od Domžal, na nadmorski višini 244 m. Dolga je 86

m in globoka 26 m. Obmo�je od Domžal do Morav� je osameli kras velik le nekaj

�

�

kvadratnih kilometrov, pokrit s kredskim apnencem. Leta 1961 jo je odkrilo Društvo

za raziskovanje jam Simon Robi�, javnosti pa je bila odprta leta 1963. V naslednjih

letih so v Jamarskem domu opremili trajno razstavo. V domu je soba namenjena

biologu in spelologu Simonu Robi�u iz 19. stoletja, ki vsebuje jamsko ter geološko

zbirko, arheološke najdbe iz sosednje Babje jame, zbirko Franz Hohenwarthiz 18.

stoletja stalagmitov in stalaktitov ter zbirko fosilov in kamnin

(http://www.showcaves.com/english/si/, 2012).

�

5.11.26 Županova jama

�

Županova jama se nahaja južno od Grosuplja, med Dobrepoljskim prelomom

na zahodu in Grosupeljskim prelomom na vzhodu, na nadmorski višini 468 m. Dolga

je 632 m in globoka 70 m. Ime je dobila po županu Josipu Permetu, ki jo je odkril

leta 1926. Istega leta so jo jamarji Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane raziskali

in izmerili. Kot »lepotico dolenjskega kraškega sveta« jo je v Slavi vojvodine

Kranjske opisal Valvasor. Prvotni vhod v jamo je bilo brezno, nato so leta 1935

uredili nov vhod skozi dvorano Ledenico. Leta 1937 so odkrili nadaljevanje jame in

prišli do brezna, ki so ga raziskali šele leta 1994. Slednje pelje v zadnjo dvorano, ki

je dostopna le opremljenim jamarjem

(http://www.showcaves.com/english/si/showcaves/Taborska.html, 2012). Leta 2006

so strokovnjaki Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne v Županovi

jami namestili ekstenziometer, in sicer napravo za merjenje mikropremikov v

zemeljski skorji. Jama je vklju�ena v jamsko transverzalo, oziroma v Evropsko

pešpot E6 (http://www.zupanovajama.si/, 2012).

�

�

5.12 Sklep opisov slovenskih jam urejenih za turisti�ne namene

Ve�krat se je zgodilo, da so jamo naklju�no odkrili doma�ini ali pastirji, ki so

v bližini pasli živino. V preteklosti so jame uporabljali za pribežališ�a, skladiš�a ali

pa, �e je jama bila ledenica, so iz nje izrezovali led ter ga dalje prodajali za

zamrzovanje. To se je dogajalo med svetovnima vojnama; z Velike ledene jame v

Paradani pa so naprimer jemali led, s katerim so oskrbovali soško fronto, Postojnsko

jamo pa so uporabljali kot skladiš�e za gorivo. Jame so velikokrat bile cilj romarjev,

zato je obstoj skoraj vsake povezan s kakšno legendo ali zgodovinsko osebnostjo.

Veliko jih je bilo deležnih obiska znanih osebnosti, od pesnikov, pisateljev,

psihologov, znanstvenikov, do princev, kraljev in cesarjev.

Vsaka odkrita jama dobi status naravne vrednote. Po odkritju opredelijo, �e

bo ostala zaprta ali �e bo odprta jama z nadzorovanim vstopom ali odprta jama s

prostim vstopom. �e je možna njena ureditev za turisti�ne namene, lahko skrbnik

prosi koncesijo za ogledovanje jame in dobi dovoljenje za ureditev jame, gradbeno

dovoljenje in dovoljenje za obratovanje. Jamo lahko upravljajo planinska društva,

planinski klubi, jamarske sekcije, jamarska društva, turisti�na društva, ki skrbijo

zanjo in izvajajo razne posege. Zastarele naprave v jami zamenjajo z novimi

materiali in s sodobnejšo razsvetljavo, ki ne škodi šibki jamski mikroklimi. Poleg

tega opravljajo monitoring temperature, vlage, koncentracije plinov itd. Jama je

lahko razglašena za naravni spomenik, jamski ekosistem ali podzemno mokriš�e;

vpisana je lahko v UNESCO-v seznam naravne svetovne dediš�ine. Zraven jame, v

najbližji stavbi, je mogo�e urediti razstavo in muzej, v jami sami pa lahko potekajo

razne prireditve in celo poroke.

Slovenija je majhna državica z raznolikim reliefom in neokrnjeno naravo.

Polovico njene površine, in sicer ve� kot milijon hektarjev, pokrivajo gozdovi, na

severozahodu se razprostirajo Alpe z najvišjim vrhom Triglavom (2864 m) in

Triglavskim narodnim parkom (83.807 ha), proti morju pa pokrajina Kras. Pod

Krasom se v podzemlju skriva nešteto galerij. Nekatere so odprte, druge zaprte, vse

pa so dragocen biser vreden varstva in ohranjenosti.

��

�

6 JE MOŽNO MEDVEDJO JAMO TURISTI�NO UREDITI?

�

Vhod Medvedje jame se je zasul pred 70.000 leti in tako je vsa ta leta ostala

nespremenjena. Ostala je takšna, kot jo je pustil zadnji medved, ki je bil v njej. V

jami lahko najdemo polno ostankov živali, ki so jo obiskovali. Nekateri so zaradi

pronicanja vode ostali tudi zasigani na tleh. Raziskovalci so odkrili tudi kremen, ki

dokazuje, da je jamo obiskal pra�lovek, ni pa je uporabljal za prebivališ�e, temve� le

za za�asni postanek.

Po stenah so vidni sledovi krempljev medvedov in kožuha, ker so drsali ob

njo ter jo tako zgladili. V za�etnem delu jame, kjer so tla izravnana, se tu in tam

lahko opazi ve� kotanj, ki so jih izkopali medvedi in v njih spali.

Poleg vseh ostankov so pomembni tudi jamski speleotemi, kot so stalaktiti,

stalagmiti, cevke, zavese, baldahini in ponvice ter skalne oblike, kot naprimer

stropne kotlice in velike fasete.

Zato da bi jama postala uporabna za turisti�ne namene, bi morala imeti

primeren vhod, osvetljavo, potke iz neuni�ljivega materiala in vrata s klju�avnico.

Morala bi imeti skrbnika, ki bi jo vzdrževal. Medvedja jama pa ima veliko negativnih

plati, ki prepre�ujejo, da bi se jo lahko odprlo javnosti. Vhod se nahaja v globini 10

metrov. Vanjo se je mogo�e spustiti le z jamarsko opremo in odstranljivimi lestvami.

�e bi se jamo osvetljevalo, bi okoli lu�i, po speleotemih in ostankih pri�eli rasti lišaji

in, �e bi se postavilo potko za turiste, bi se s tem pokrilo prav najzanimivejše najdbe.

Pod potko bi ostale vse kosti, kotanje in stalagmiti. Velika hiba te jame so tudi vrata,

ki so bila že dvakrat žrtev vandalov. Vhod v jamo je zapirala železna loputa s

klju�avnico, ki so jo vandali na silo odprli in preko stopnic, ki so bile takrat

postavljene zaradi izkopavanj, vstopili v jamo ter podrli veliko kapnikov. Ukradli so

tudi medvedjo in vol�jo lobanjo ter še nekaj kosti. Naposled so speleologi le nekatere

kapnike lahko ponovno postavili na mesto in jih zalepili. Zaradi tega je vhod v jamo,

odkar so kon�ali izkopavanja, zavarjen in od takrat ni ve� nih�e vlomil vanjo.

Skrbnika za jamo pa ne bi bilo mogo�e financirati.

Vse te šibke to�ke prepre�ujejo, da bi jama lahko postala uporabna za

turisti�ne namene. Medvedja jama pa je zelo pomembna dediš�ina, zaradi tega

��

�

predlagam nekatere rešitve, ki bi bile koristne tako za jamo kot za radovedneže.

Njena virtualna predstavitev na ra�unalniku in stalna razstava ne bi škodovali jami,

saj ne bi nih�e vstopil vanjo, a bi omogo�ali, da jo vsakdo lahko spozna in si jo

nemoteno ogleda.

��

�

7 REŠITEV

�

Leta 2001 je v Frosinonu v Italiji potekal tretji kongres Mednarodne zveze

turisti�nih jam, na katerem so razpravljali o novih in moderniziranih vrstah

predstavitev razstavnih dvoran, ki si jih naprimer lahko kdorkoli ogleda na internetu,

ter še posebno o virtualni verziji jame, ki daje gledalcu ob�utek, da se nahaja v njej.

V sklopu tega so izvedli projekt v sodelovanju s fotografom Boštjanom Burgerjem,

ki je že naredil take predstavitve Postojnske in Križne jame, katere vklju�ujejo tudi

mapo in prerez. Burger je prvi v Sloveniji, ki se je pri�el ukvarjati z virtualnimi

panoramami v jami. Veliko jam, ki niso odprte javnosti, ima lastno spletno stran s

slikami in informacijami, le malo pa jih ima tudi virtualno priredbo. Burger je izjavil,

da je fotografiranje jame, ki ima elektri�no osvetljavo, kot so npr. Škocjanske jame,

lažje kot fotografiranje jame, ki je osvetljena le s karbidovkami in baklami, kot je

npr. Križna jama, kajti to vzame veliko �asa (Peric, 2004).

Slikanje Škocjanskih jam je trajalo štiri dni, in sicer dva dni v jami, kjer je

naredil devetnajst fotografij, dva pa na površju. Vsaka fotografija je terjala od dvajset

do štirideset slik, ki so jih potem združili v eno samo. Ob kon�anem delu, se oseba,

ki gleda posnetek jame, s kurzorjem premika po ekranu in ima pogled na 360° okoli

sebe. �e bi fotografije postavili okoli sebe, bi se vrteli v središ�ni to�ki in bi se nam

zdelo, da se vrtimo v cilindru. Pri takemu na�inu slikanja se uporablja le�o, ki se ji

pravi ribje oko31 in se vidi strop ter tla prav tako, kot da bi se nekdo vrtel v centru

sfere. Resolucija slike ni preve� velika, ker bi druga�e terjala preve� �asa, da bi se

naložila in prikazala na ekranu, toda dovolj, da ostane kvalitetna. Burger je naredil

štirinajst serij fotografij Velike in Male doline, ki jim sledi osem prizorov v parku,

slikanih iz Škocjana in Betajne. Fotografije jame se s tistimi s površja razlikujejo v

tem, da imajo prve tudi dodatno razlago o jami. To�ke, od koder je fotograf slikal, so

oštevil�ene in ozna�ene na priloženem prerezu turisti�nega dela jame. S klikom na

rde� krogec se lahko premaknemo na naslednjo to�ko. Male puš�ice kažejo na

�� 31 Le�i je dal ime Robert W. Wood v knjigi »Physical Optics«. Imenuje pa se tako, ker riba na dnu jezera lahko vidi eno hemisfero (Vir: http://www.treccani.it/enciclopedia/tag/fish-eye/, avgust 2011).

��

�

pravilno smer. Virtualne panorame na površini pa imajo le mapo središ�nega dela

parka (Peric, 2004).

Tako kot navedene jame, je bilo mogo�e tudi Medvedjo jamo spremeniti v

virtualno obliko. S pomo�jo izkušenega fotografa Štefana Grgi�a, je bogastvo jame

postalo javno in na razpolago vsakemu radovednežu, jama sama pa je ostala

neokrnjena. Poslikal je njeno notranjost in s pomo�jo ra�unalnika sestavil virtualno

obliko jame.

�

�

7.1 Metodologija dela

�

Jame me od vedno zanimajo, saj so skrivnostne, zanimive in misti�ne. Imajo

toliko zna�ilnosti in posebnosti, da bi se lahko reklo, da so svet zase. Ko so jamo

odkrili in pri�eli z arheološkimi raziskovanji, sem šla pogledat, kako so odnašali iz

jame vre�e polne zemlje, jih odpeljali v sprejemni center Dolga Krona, ki je takrat bil

še star hlev, in se tam lotili iskanja ostankov. Bilo je zelo zanimivo. Navdušilo me je

to, da se v hribu, malo nad mojo hišo, nahaja taka posebna jama, škoda pa se mi je

zdelo, da se je ne more videti od bliže. Radovedneži smo lahko uživali le ob opisih

tistih, ki so se v jamo spustili ali ob gledanju fotografij. Tako, ko sem izbirala temo

diplomske naloge, sem takoj pomislila na Medvedjo jamo. Od za�etka sem

razmišljala, da bi se jo lahko odprlo za turisti�ne namene. Pogovorila sem se z

geometrom Davidom Bandijem, ki se je leta 1990 udeležil izkopavanja ostankov, a

mi je takoj povedal, da bi bilo njeno odprtje javnosti težko izvedljivo. To dejstvo je

potrdil tudi profesor Giovanni Boschian z univerze v Pisi, ki je bil na �elu izkopa.

Med pisanjem sem tako ve�krat spremenila naslov diplomskega dela, in sicer najprej,

da jo je možno odpreti, potem da je ni možno in na koncu sem se odlo�ila za naslov v

obliki vprašanja oziroma hipoteze. Moj namen je bil tako opis jame, dokaz, da je ni

možno uporabljati za turisti�ne namene in kot rešitev narediti njeno stalno razstavo v

Sprejemnem Centru v Boljuncu. Med brskanjem po spletu sem nekega dne naletela

na panoramske fotografije fotografa Štefana Grgi�a. Po ra�unalniškem zaslonu sem z

miško premikala puš�ico, se v prostoru vrtela za 360° ter imela ob�utek, da sem res v

��

�

prostoru, ker se je soba na ekranu vrtela okoli mene. Tako sem pomislila: �e ne

moremo privesti obiskovalce v jamo, bomo jamo »privedli« do obiskovalcev in to v

virtualni obliki. Kontaktirala sem fotografa, ki se ukvarja tudi s panoramskim

fotografiranjem in povedal mi je, da je tak podvig že imel v na�rtu in bi zato rade

volje sodeloval. Nato sem nov na�rt predstavila še Davidu Bandiju in Giovanniju

Boschianu, ki sta se strinjala z menoj ter skupaj smo dolo�ili datum odprtja jame za

njeno fotografiranje. Predhodno sva s Štefanom naredila poizkus v bljižnji odprti

Krogljanski jami.

Za dan odprtja jame, 2. julija 2011, je geometer David priskrbel 70 metrov

elektri�nih kablov, lu�i 500W, varilnik in brusilnik. Fotograf pa je prinesel vse

potrebno za panoramsko fotografiranje. Na pomo� so prišli še nekateri predstavniki

Združenja speleologov Sv. Justa, ki so s seboj prinesli agregat s skupno mo�jo 4kw,

bencin in jamarsko opremo ter nekaj oseb, da bi lahko vse potrebno znosili do jame.

Na ta dan smo se zbrali na zbirnem mestu in se z vso opremo odpravili proti jami. Ko

smo dospeli do jame, smo nastavili agregat in z brusilnikom prerezali zavarjene dele

lopute (sliki 23 in 24).

Slika 23 in slika 24: Rezanje lopute in odprt vhod v jamo

Foto: Viviana Vodopivec, 2011

Speleologi so nato nastavili lestev in vrvi v jamo (slika 25), da smo se z

jamarsko opremo lahko spustili vanjo ter pri�eli z delom. S seboj smo vzeli kable, da

smo lahko z lu�mi prišli do konca jame. Ko smo v jami imeli tudi osvetljavo, je

fotograf pri�el slikati. Najprej je slikal jamo pred in za seboj, potem stene desno in

��

�

levo, nazadnje pa še strop. Fotoaparat je stal na trinožnem stojalu, da se je lahko

zavrtel za 360° (slika 26). Fotografu smo svetili z dvema reflektorjema in se skupaj z

njim vsaki� premaknili približno 4-5 metrov naprej proti naslednji to�ki. Morali smo

paziti na ostanke medvedov, ki so bili razpršeni po jamskih tleh.

Slika 25 in slika 26: Spust v Medvedjo jamo ter nastavljanje fotografa

Foto: Dejan Kozina, 2011

Ko je fotograf opravil delo, smo vsi odšli iz jame in za seboj pobrali lu�i,

kable in lestev. Loputo je bilo potrebno spet zavariti (slika 27), da bi jamo ubranili

pred nepridipravi. Po kon�anem delu pa smo spravili kable in jih z vso opremo

odnesli nazaj v dolino.

Z zbranim gradivom je fotograf sestavil virtualno verzijo jame. Dodala sva

spremno besedo, pri vsaki zanimivosti pa tudi razlago, ki se prikaže z izborom to�ke.

Slika 27: Varjenje lopute


��

�

7.2 Panoramsko fotografiranje

�

Spletna stran http://www.360cities.net/ dobro razloži na�in panoramskega

fotografiranja. Poimenujemo jih lahko 360-stopenjske panorame, virtualne ture,

sferi�ne panorame in virtualno realisti�ne panorame. Fotografije take zvrsti obstajajo

že ve� kot stoletje, toda v tistem �asu so bile bolj robate in fiksne (slika 28).

Slika 28: Mestni trg v Arrasu v Franciji leta 1919

Vir: http://www.archives.gov/exhibits/panoramic_photography/part_2.html, Fred Schutz (1919), 2011

Danes se je ta tehnologija vizualizacije okolja izpopolnila tudi zaradi

dostopnosti do interneta, razpoložljivosti potrebnih programov in orodij za objavo.

Poznamo tri tipe panoramskih fotografij. Prva je delna panorama (slika 29),

ki prikazuje tradicionalno pokrajino. Izdela se jo z združenjem oziroma montiranjem

ve�kratnih navadnih fotografij eno zraven druge. Kon�ni izdelek je fotografija s

širokim kotom. Drugi tip panoramskih fotografij zajame celotno polje 360° okoli

fotografa. Te fotografije pa ne ujamejo stropa in tal, zato jih v�asih spoznamo pod

imenom cilindri�ne panorame (slika 30) in tudi te se izdela z združevanjem

fotografij ene zraven druge. Edina razlika med delno in cilindri�no panoramo je v

tem, da se pri drugi, prva in zadnja slika prekrivata, oziroma levi in desni rob se

ujemata. Tretji tip so sferi�ne panorame (slika 31), ki ne zajemajo le 360° razgleda,

temve� tudi pogled navzgor in navzdol. Omogo�ajo tudi, da se pri slikanju navzdol

ne vidi trinožnega stojala in sence fotografa (http://help.360cities.net/taking-

panoramic-pictures/how-to-get-started, 2011). Tretji tip panoramskega slikanja je

uporabil fotograf pri fotografiranju Medvedje jame.

��

�

Slika 29: Delna panorama Doline z Medvedjo jamo Medvedja jama


Slika 30: Cilindri�na panorama

Vir: http://riccardogaio.altervista.org/pagina-141527.html, 2012

Slika 31: Sferi�na panorama

�

Vir: http://www.torra.it/valenza/equirettangolare.htm, 2012

�

Panoramsko fotografiranje ni zahtevno, saj se lahko uporablja tudi fotoaparat

na prenosnem telefonu. Oseba se vrti, dokler se prva in zadnja fotografija ne

prekrijeta. Najlažje pa je uporabljati navadno digitalno SLR32 kamero z le�o

��32Zrcalnorefleksni fotoaparat (»single-lens reflex«) je vrsta fotoaparata, ki s pomo�jo sistema zrcal in le�omogo�a uporabniku, da vidi sliko natan�no tako kot pade na sistem za zajemanje svetlobe. Zorni kot se ne spremeni, ker je zrcalo nameš�eno 45oglede na objektiv (Vir: http://www.treccani.it/enciclopedia/ricerca/SLR/, avgust 2011).

�

�

imenovano »fisheye« (ribje oko). To je širokokotni objektiv, ki omogo�a pogled

najmanj 180°. Širši je zorni kot le�e, manj fotografij rabimo za prekritje celotnega

razgleda, tako da s prenosnim telefonom rabimo veliko število slik, z le�o »fisheye«

pa približno tri slike. Za izdelavo panoramskih fotografij se med slikanjem ne smemo

premikati, da ne ustvarimo paralakse33, to pomeni, da �e se premaknemo, se bo na

fotografiji zdelo, da se je predmet premaknil, v resnici smo ga le gledali z drugega

zornega kota. Zaradi tega je najboljša panorami�na glava, na katero se pritrdi

fotoaparat in se ga lahko potem prosto vrti za 360°. Fotografirati je potrebno v

formatu RAW (v angleš�ini grob). To je poseben na�in memoriziranja slik, ki

prepre�uje izgubo kvalitete, ko se shrani na katerikoli spominski nosilec. Nazadnje

pa fotoaparat ne sme biti postavljen na samodejni na�in, temve� na ro�ni, in sicer

ro�na osvetlitev (�as in odprtina), ro�no žariš�e in ro�no uravnovešenje bele barve

(http://help.360cities.net/taking-panoramic-pictures/how-to-get-started, 2011).

Po opravljenjem fotografiranju je slike potrebno natan�no prenesti na

ra�unalnik, tako da se pridobi eno samo veliko fotografijo oziroma panoramo 360°,

ki kaže vse smeri. Za združevanje slik eno ob drugi, ponuja spletna stran

http://www.360cities.net/ tri programe, in sicer dva pla�ljiva (Ptgui in montaža na

spletu Panomonkey.com) ter enega brezpla�nega (Hugin). Poleg enega od teh

programov, pa je potrebno imeti tudi program, s katerim se ureja fotografije, kot je

na primer Photoshop in podobni. Nazadnje je zelo pomemben elektronski pomnilnik

RAM34 in hiter trdi disk na ra�unalniku, ki omogo�ata hitro sestavljanje panoram

(http://help.360cities.net/taking-panoramic-pictures/how-to-get-started, 2011).

Poleg virtualne verzije Medvedje jame, bi primerni rešitvi bili tudi ureditev

razstave v Sprejemnem centru v Boljuncu in maketa jame.

�

�

�

�� 33Razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva. To�ka se navidezno premakne, ko jo gledamo s prostim o�esom ali z opti�nim instrumentom, najprej z enim, nato še z drugim o�esom (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 3. Ljubljana: Mladinska knjiga). 34 RAM (v angleš�iniRandom Access Memory) bralno-pisalni pomnilnik, kamor procesor vpisuje podatke in jih pozneje bere (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 3. Ljubljana: Mladinska knjiga).

�

�

7.3 Virtualna predstavitev Medvedje jame

�

Predstavitev se pri�ne v jami pred starim in pod novim vhodom, kjer nas

pri�aka spremna beseda, ki nam predstavi jamo v glavnih obrisih. Navede nadmorsko

višino, globino in širino jame ter nekaj informacij o vhodu, nekdanjemu vodnemu

toku in tleh. Vsaka panoramska to�ka nam poda razlago o izrazitejših jamskih

oblikah in zna�ilnostih.

Prva to�ka nam prikaže prvotni vhod, ki ga je pred 70.000 leti zakopalo

meliš�e in sedanji vhod, oziroma brezno, ter razloži, kaj so stalaktiti in velike fasete.

Ogljikov dioksid (CO2) se topi v vodi (H2O) in nastane ogljikova raztopina (H2CO3).

V jami atmosfera vsebuje manj CO2, zato ko voda pronica v jamo, iz nje hlapi CO2,

ker teži h kemi�nemu ravnovesju. Zaradi tega ostane voda, oziroma raztopina,

prenasi�ena s kalcijevimi ioni (Ca++) in tako se pri�enja izlo�ati siga (Gabrovšek,

2008, predmet: Osnove krasoslovja, UP FHŠ Koper). Tako nastanejo stalaktiti

oziroma kapniki (slika 32).

Slika 32: Nastanek stalaktita


�

Fasete nastanejo zaradi korozijskega in erozijskega delovanja vrtin�astega

vodnega toka na apnen�asto steno (sliki 33 in 34). Nastanek faset pogojujejo

»litologija kamnine, hitrost in pritisk vodnega toka z dolo�eno viskoznostjo ter

agresivnostjo vode in velikost rova ter oblika oboda« (Slabe, 1993, str. 162). Hitri

vodni tok oblikuje majhne fasete, po�asni pa velike. Slednje najve�krat nastanejo

globlje, pod gladino podzemeljske vode, kjer je tok po�asnejši in po�asi dolbe faseto.

Faseta je globlja in strmejša na prito�ni strani, tako da iz faset lahko razberemo smer

vodnega toka, ki jih je izdolbel (Slabe, 2008, predmet: Geomorfologija krasa, UP

��

�

FHŠ Koper). Poznamo dve obliki faset, in sicer fasete, ki so na odto�ni strani odprte

in fasete, ki so ena ob drugi, povezane v mrežo, in se na odto�ni strani zaprejo s

širšim ali ožjim kotom. Na obliko faset vpliva tudi kamnina. �e je homogena,

nastanejo enotne mreže faset, �e je nehomogena, torej polna razpok in razli�no

velikih sestavnih delov, pa heterogene mreže (Slabe, 1993). V Medvedji jami so

prisotne zaprte fasete in, ker se je vodna gladina hitro znižala, so ostale velike.

Slika33 in slika 34: Nastanek malih in velikih faset

Vir: Postojnska jama, Kranjc A., 2007 in Viviana Vodopivec, 2012

Druga to�ka razloži, kako nastanejo baldahini, cevke in stropne kotlice.

Baldahin je sigova tvorba, ki visi �ez podlago in jo navadno sestavlja niz stalaktitov,

zraslih deloma v sigov klobuk. Cevke nastanejo, kjer voda po�asi pronica skozi

razpoko v stropu. Vsaka kapljica odloži obro�ek minerala na rob cevke, ki lahko

zrase ve� metrov. Cevka se lahko spremeni v stalaktit, �e se luknja na koncu cevke

zamaši ali �e pri�ne voda te�i na zunanji strani cevke (Zupan Hajna, 2007, predmet:

Osnove krasoslovja, UP FHŠ Koper). Stropne kotlice nastanejo z vrtin�enjem

vodnega toka na mestih šibkosti kamnine (nehomogenost, razpoke) in na mestih

poudarjenega vrtin�enja vode v epifreati�ni in freati�ni coni kraškega vodonosnika

(Slabe, 2008, predmet: Geomorfologija krasa, UP FHŠ Koper). Obstajajo enostavne

in sestavljene stropne kotlice (slika 35). Enostavne imajo lahko samo eno vdolbino in

so bolj okrogle s polkrožnim presekom, ki se oža proti notranjosti; nadstropne kotlice

imajo vdolbino v vdolbini, sestavljene kotlice pa imajo ve� vdolbin skupaj. Lahko so

v liniji. Na nerazpokani kamnini imajo polkrožni presek, vzdolž razpok pa so ožje in

globlje v obliki elipse (Slabe, 1995).

��

�

Slika 35: Vrste stropnih kotlic (prerez in tloris)

LEGENDA:

a) enostavne stropne kotlice

b) enostavne stropne kotlice v nadstropjih

c) sestavljene stropne kotlice

Vir: Cave Rocky Relief, Slabe T., 1995

�

Na tej to�ki se na dnu jame jasno vidi stensko zajedo, ki je nastala zaradi

po�asnega pretakanja poplavne vode nad naplavino. Ob�asna poplavljanja so

zapolnjevala rov z drobnozrnato naplavino. Voda, ki je najve�krat preplavila le

spodnji del rova, je v steno izdolbla zajedo, ob�asno pa je bil rov zalit v celoti. Na

nasprotni steni je videti velike fasete, nad starim vhodom pa so razvidni skladi in

med njimi lezike. Po celi jami se na steni opazi razpoke, ki so nastale zaradi

tektonskega premikanja, gubanja in pokanja karbonatnih kamnin. Razpoke so vse

sekundarne nezveznosti v kamnini, kot so prelomi in z njimi povezane razpoke ter

narivi. Glavnina jam nastaja vzdolž razpok in lezik, skozi katere se pretaka meteorna

voda35 in si ob njih utira pot ter tako oblikuje rove. Lezike pa so nezveznosti med

plastmi, ki nastanejo zaradi sedimentacijskih in diagenetskih36 procesov (Gabrovšek,

2008, predmet: Osnove krasoslovja, UP FHŠ Koper).

�� 35 Meteorne vode so deževnica in padavine, ki nastanejo z meteorološkimi pojavi, kot so sneg, to�a, rosa in slana. Ko padejo na površino, pronicajo v tla ali se sedimentirajo na teh v obliki ledu, snežiš�a ali ledenika (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 3. Ljubljana: Mladinska knjiga). 36 Diageneza je kemi�na sprememba sedimenta, ko se pretvori v kamnino oziroma iz nevezane v vezano kamnino (npr. pesek v peš�enjak, šota v premog). Povzro�ita jo dolo�ena temperatura (do 200°C) in tlak (2-3 barov). Postopek: kompakcija klastov-delcev zaradi pritiska (plini se iztisnejo, gostota se pove�a, prepustnost in poroznost se zmanjšata), rekristalizacija mineralov, razpad in preobrazba, sedimentacija novih mineralov v razpoke in cementacija. Izklju�ena je sprememba površine, oziroma erozija. Ob višji temperaturi in višjem tlaku poteka metamorfoza (Vir: Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 1. Ljubljana: Mladinska knjiga).

��

�

Na tretji to�ki lahko vidimo ve� stalagmitov in kotanje, kjer so spali medvedi.

Stalagmit zraste pod stalaktitom, s katerega kaplja voda (slika 36). Od višine stropa

in stalnosti kapljanja je odvisna oblika stalagmita, in sicer od sigove kope do tankega

stebri�ka. Vidi se tudi veliko stropno kotlico, na spodnjem delu stene pa že omenjeno

zajedo.

�

Slika 36: Nastanek stalagmita


�

Pri �etrti to�ki pa lahko poleg kotanje vidimo medvedje kosti, ki so od tu

naprej razpršene po celotni jami. Na stropu so cevke in velika stropna kotlica, na tleh

pa številni stalagmiti.

Pri peti to�ki opazimo velike fasete, ve� stropnih kotlic in na tleh kosti,

stalagmite ter štirikotanje. Ta to�ka je zadnja, ki nas je peljala naravnost po jami, saj

se tu obrnemo za 90° na levo proti šesti to�ki, kjer je na levi strop zelo znižan in poln

cevk. Preden so v jamo vdrli vandali, ki so podrli precej kapnikov in pokradli nekaj

ostankov, je bilo tu ve� cevk. Na tem znižanem delu stojita dva debela stalagmita,

okoli skale pa nekaj kotanj. Na stropu lahko opazimo enostavne in sestavljene

stropne kotlice.

Tu se obrnemo na desno in gremo do sedme to�ke, kjer se teren pri�ne malo

vzpenjati.

Skozi celo pot lahko na steni opazujemo velike fasete, na stropu pa stropne

kotlice, ki so pri osmi to�ki zelo razlo�ne enostavne in sestavljene. Tu lahko opazimo

��

�

tudi razlago nastanka zaves (slika 37). Za nastanek teh, voda polzi po previsu in

spotoma izlo�a sigo v obliki podolgovate, tanke in precej zvijugane sigove skorje

(Zupan Hajna, 2007, predmet: Osnove krasoslovja, UP FHŠ Koper). Na obeh straneh

stene pa se vidi velike fasete.

Slika 37: Nastanek zaves


�

Pri deveti to�ki stoji niz baldahinov, na tleh pa je polno zasiganih podrtih

kapnikov in skal. Še vedno so na stenah prisotne velike fasete, na stropu pa stropne

kotlice.

Pot nadaljujemo na levo do desete to�ke, kjer so tla še bolj prekrita s podrtimi

skalami in kapniki. Ta to�ka nam tudi poda razlago nastanka ponvic (slika 38). Kot

film tanka vodna plast polzi po poševni podlagi, se na izboklini bolj prezra�i, odda

malo CO2 in nato izlo�i nekaj kalcitne sige. Izboklina se ve�a, zato se tam odlaga

vedno ve� sige in po�asi nastajajo sigove pregrade, za njimi pa bazen�ki oziroma

ponvice, ki so stalno ali ob�asno zapolnjeni z vodo (Zupan Hajna, 2007, predmet:

Osnove krasoslovja, UP FHŠ Koper). Na tleh ob trinožnem stojalu leži zasigana

medvedja lobanja (sliki 39 in 40), na stropu pa je nekaj stropnih kotlic. Na desni je s

stropa polzela voda in oblikovala precej baldahinov razli�nih velikosti, na levi pa

zaveso.

�

�

�

��

�

Slika 38: Nastanek ponvic


�

Slika 39 in slika 40: Zasigani lobanji


�

Na enajsti to�ki vidimo nove zavese in baldahine, na tleh je še vedno polno

zasiganih podrtih skal in kapnikov, na stropu pa stropne kotlice in cevke.

Na dvanajsti to�ki lahko na tleh opazimo ve� raztresenih kosti, na stropu

stropne kotlice, na steni velike fasete, nad jamarji zaveso in za njima baldahin. Na

trinajsti to�ki se teren še bolj vzpne in tla so pokrita s kristalizirano sigo, pred nami

pa stoji velik stalagmit in nad njim niz cevk. Na steni so tudi velike fasete in zavesa,

na stropu pa stropna kotlica.

Pri štirinajsti to�ki vidimo od bliže velik stalagmit, na stropu pa je polno cevk

in stropnih kotlic. Na steni se vidi tudi velike fasete. Pri petnajsti to�ki, ki nas obrne

za 90° na desno, pa se jama kon�a. Tu, ob stojalu fotografskega aparata, je možno

opaziti spodnjo �eljust jamskega medveda, na stropu pa je nekaj stropnih kotlic in

��

�

kamin, ki ima mogo�e izhod, skozi katerega vstopajo v jamo male živali, kot so

polhi, netopirji, ujede ipd.

7.4 Uporaba virtualne verzije Medvedje jame v bodo�nosti

�

Jama je zelo zanimiv pojav, bodisi za strokovnjake kot za radovedneže, ki si

želijo spoznati podzemni svet. �e pa je dostop do jame težaven, pa lahko res postane

predmet zanimanja, še posebno za ljudi, ki živijo v bližini jame in ki si želijo ohraniti

to edinstveno naravno dediš�ino. Zaradi tega menim, da bi bila uporaba virtualne

verzije Medvedje jame v razstavne namene zelo primerna. Razstavljeni bi bili

medvedji ostanki in arheološke najdbe, panoji z razobešenimi fotografijami ter

glavnimi informacijami ipd. Poleg teh razstavnih predmetov, ki so obi�ajni na vsaki

razstavi, pa bi imela še virtualni obisk skozi njo. Gledalec bi se približal ra�unalniku

in se z »miško« prostovoljno premikal po jami. Na vsakem koraku bi zvedel, katero

jamsko obliko opazuje. Zaznal bi ob�utek globine in širine jame ter bi se premikal,

kakor �e bi bil v njej. Z enostavnimi razlagami bi razumel, kako nastanejo stalaktiti,

stalagmiti, stropne kotlice, fasete, cevke, ponvice, zavese, baldahini ipd. Skozi celo

pot bi opažal, da se nenehoma pojavljajo oblike. Glede na predznanje bi lahko

vsakdo, kolikor bi virtualna verzija dopuš�ala, videl, kar ga najbolj zanima. Geolog

bi se ustavil pri sestavi kamnine, sedimentih, obliki jame, skladih, razpokah ipd.,

speleolog bi natan�no preu�il vsako jamsko obliko in hidrolog bi sledil vodnemu

toku oziroma iskal posledice nekdanjega vodnega toka ter, po kapniških oblikah,

skušal razumeti, kje je kapljanje intenzivnejše.

��

�

8 ZAKLJU�EK

�

Jama je podzemni svet zase. Analiza sedimentov nam pove njeno starost in

razvoj, oblika jame, rovov in skalni relief pa nastanek, oblikovanje, razvoj in vlogo

jame v vodonosniku. Skoznjo lahko še vedno te�e voda ali pa ne, za seboj pa je

pobrala sedimente in pustila tipi�ne jamske oblike. V njej lahko najdemo ostanke

živali in sled �loveka ter še žive�e vodne in kopenske vrste. Lahko tudi opravimo

meritve temperature, relativne vlažnosti in koncentracije radona ter CO2. Jama ima

tako svoj nastanek, svoje prebivalce in svoje edinstvene zna�ilnosti, zato jo je

pomembno ohraniti in zavarovati. Z ureditvijo jame v turisti�ne namene jo

zavarujemo in ohranimo, kajti s tem jama dobi vrata, ki jo varujejo pred vlomi,

kostantne meritve parametrov in seveda tudi poznanost. Z vstopnicami pridobljen

dobi�ek pa zagotavlja nadaljnje oskrbovanje. Odprtje jame javnosti lahko pripomore

tudi pri razvoju bližnje okolice, ker se pove�a turizem in s tem dohodki za obmo�je,

kjer se nahaja jama.

Obstajajo pa tudi negativne plati jamskega turizma, saj lahko zelo vpliva na

jamo samo. Osvetlitev povzro�a rast vegetacije okoli vira svetlobe, obiskovalci lahko

poškodujejo speleoteme, šibka jamska mikroklima se lahko spremeni, vlit beton za

potke se ne more ve� odstraniti itd.

Medvedja jama je zanimiva tudi zato, ker je zaradi zrušenja meliš�a, ki je

pokrilo prvotni vhod, ostala zaprta 70.000 let. V njej je ostalo vse tako, kot je pustil

zadnji medved, ki je prezimoval v njej. �e bi se to jamo odprlo javnosti, bi se moralo

zgraditi potko, po kateri bi hodili gostje. S tem pa bi se pokrilo tla in prav tla so

najzanimivejša. Arheologi so našli razpršene kosti, ostanke medvedov in ostalih

malih živalic. Nekatere kosti so bile tudi zasigane v tleh. Na tleh se najde tudi

kotanje, oziroma gnezda, ki so jih skopali medvedi in v njih prespali. Naslednji

problem pa je vhod. Nov vhod se nahaja 10 metrov nad dnom jame, zato pa bi morali

zgraditi fiksne stopnice a bi še vedno bilo nevarno. �e bi stopnice ostale fiksne, pa bi

lahko v jamo vlomili vandali in polomili kapnike ter pokradli kosti, kar se je zgodilo

že dvakrat, �eprav je bila loputa vsaki� zavarjena. Ostali varnostni ukrepi so predragi

in ni nobenega pokrovitelja, ki bi lahko to jam�il.

��

�

Ugotovitve torej dokazujejo, da, �e bi odprli Medvedjo jamo javnosti, ne bi

niti upoštevanje dolo�b zakona o varstvu podzemnih jam pomagalo pri njeni

ohranitvi. Najboljši rešitvi sta tako razstava in ra�unalniška verzija. Na razstavi bi se

lahko vsakdo sprehodil med najdenimi ostnanki v jami in med fotografijami ter se

nato podal še v virtualno turo skozi rove Medvedje jame. Na tak na�in bi jama ostala

živa in poznana.

��

�

LITERATURA IN VIRI

LITERATURA

�

Badino, G.& Chiesi, M. (2008). Turisticamente sostenibili.- Speleologia, Società

Speleologica Italiana. 29/59, str. 44-47. Bologna.

Bo�i�, N.& Luki�, A.& Opa�i�, Vuk T. (2006). Managment models and

development of shows caves as tourist destination in Croatia.- Acta carsologica,

35/2, str. 13-21. Ljubljana.

Boschian, G. in Ota, D. (2002). Pred 70.000 leti na Malem Krasu. Videm.

Cabezas, J. (2004). New trends in cave managment. V: Zupan Hajna, N. (ur.). Use of

Modern Technologies in the Development of Caves four Tourism, 4th International

ISCA Congress, Postojna 21-27 October 2002. Postojna: Postojnska jama, Turizem,

str. 123-128.

Cannarella, D. (1998). Il Carso della provincia di Trieste – natura, preistoria, storia.

Trst: Edizioni Italo Svevo.

Cigna, Arrigo A. (2003). L'importanza socio-economica delle grotte turistiche.- Atti

Convegno Nazionale »L'ambiente carsico e l'uomo« 1992, Stazione Scientifica, str.

201-211. Bossea.

Cigna, Arrigo A. (2005). Show caves.- Encyclopedia of Caves/Culver D.White W.B.

(ur.), Elsevier/Academic Press, str. 495-500.

Debevec Bogdan, Knez Martin, Kranjc Andrej, Prelovšek Mitja, Semeja Aleš, Slabe

Tadej. Preliminary proposal for the project "Heaven's Cave" (Vietnam): adaptment

for tourist purposes. V: Bella Pavel (ur.), Gažík Peter (ur.). Proceedings. Liptovský

Mikuláš: Slovak Caves Administation, 2011, str. 47-51.

Fabbricatore, A. (2007). La Grotta Gigante cento anni di turismo.- Alpi Giulie,

101/2, str. 3-5. Trieste.

Gasparo, D. (2008). Glinš�ica in njena slikovita krajina. Trst: LINT Editoriale srl.

Giannopoulos, V. & Kambouroglou, E. & Kontaxi, C. (2004). The contribution of

the ephorate of paleoanthropology-speleology to the development of the caves in

Greece along with the consequent implications. V: Zupan Hajna, N. (ur.). Use of


��

�


str. 192-194.

Hamilton-Smith, E. (2007). Experiencing the Cave Environment:New Windows for

the Visitor.- Australasian Cave & Karst Managment Association Journal, 66, str. 23-

25.

Hebelka, J. (2004). General reconstruction of the Punkva caves in the moravian

karst, Czech Republic. V: Zupan Hajna, N. (ur.). Use of Modern Technologies in the

Development of Caves four Tourism, 4th International ISCA Congress, Postojna 21-

27 October 2002. Postojna: Postojnska jama, Turizem, str. 137-140.

Culver C., D....et al. (2012). Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu II – Gradnja,

turizem, ekologija, varovanje. Ljubljana: Založba ZRC.

Knez, M. & Zupan Hajna, N. (1992). Minerali v slovenskih kraških jamah. Postojna:

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU.

Kranjc, A. (2004). Short history of cave tourism in Slovenia. V: Zupan Hajna, N.

(ur.). Use of Modern Technologies in the Development of Caves four Tourism, 4th

International ISCA Congress, Postojna 21-27 October 2002. Postojna: Postojnska

jama, Turizem, str. 55-60.

Kranjc, A. (2006). Jame in kras – Blagovna znamka Slovenije?.- Turizem smo ljudje,

Zbornik ob 100-letnici Turisti�ne zveze Slovenije, Ljubljana: TZS, str. 291-297.

Kranjc, A. (2007). Postonjska jama.- Postonjska jama, Turizem. Posotjna.

Kranjc, A. ... et al. (1997). Kras – Slovene Classical Karst. Ljubljana: Založba ZRC.

Mais, K. (2004). The influence of visitors on alpine show caves. V: Zupan Hajna, N.




Male�kar, F. (2004). Active cognition of the karst caves and surface. V: Zupan

Hajna, N. (ur.). Use of Modern Technologies in the Development of Caves four

Tourism, 4th International ISCA Congress, Postojna 21-27 October 2002. Postojna:

Postojnska jama, Turizem, str.177-180.

Paternost, S. (2004). Contemporary trends in tourism and analysis of tourism in

Postojna cave. V: Zupan Hajna, N. (ur.). Use of Modern Technologies in the

��

�

Development of Caves four Tourism, 4th International ISCA Congress, Postojna 21-

27 October 2002. Postojna: Postojnska jama, Turizem, str. 71-79.

Peric, Borut (2004). Virtual presentation of Škocjanske jame. V: Zupan Hajna, N.




Ramšak, S. (2004). Show caves in Slovenia. V: Zupan Hajna, N. (ur.). Use of



str. 49-53.

Ritonja, S. (2004). Normative fatures of the managment and protection of the

Postojna and Predjama cave systems in the future. V: Zupan Hajna, N. (ur.). Use of



str. 147-154.

Slabe, T. (1993). Fasete, pomembna sled oblikovanja in razvoja kraških votlin. Acta

Carsologica, XXII/5, str. 139-177. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in

umetnosti.

Slabe, T. (1995). Cave Rocky Relief. Ljubljana: Zbirka ZRC.

Slovenski veliki leksikon. (2005). Zv. 1, 2, 3. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Song Linhua & Liang Fuyuan & Lin Junshue (2004). Effect of natural factors on

environment of show caves. V: Zupan Hajna, N. (ur.). Use of Modern Technologies

in the Development of Caves four Tourism, 4th International ISCA Congress,

Postojna 21-27 October 2002. Postojna: Postojnska jama, Turizem, str. 213-218.

VIRI

Gabrovšek, F. (2008): predmet: Osnove krasoslovja, UP FHŠ Koper.

Kova�i�, G.(2009): predmet Geologija krasa ter kraške jame in vode, vaje, UP FHŠ

Koper.

Slabe, T. (2008): predmet: Geomorfologija krasa, UP FHŠ Koper.

Zupan Hajna, N. (2007): predmet: Osnove krasoslovja, UP FHŠ Koper.

��

�

SPLETNI VIRI

�

Agenzia Sulla Strada (2012): Pivka jama, http://www.sloveniavacanze.com/pivka-

jama/ (marec 2012).

Boštjan Burger (2012): Zelške jame,

http://www.burger.si/Jame/ZelskeJame/uvod.htm (marec 2012).

Commissione Grotte Eugenio Boegan (2007): Caverna degli

orsi,http://www.catastogrotte.it/dettaglio_grotta.php?ID=5075 (julij 2011).

Commissione Grotte Eugenio Boegan (2007): Rilievi della grotta 5075.

http://www.catastogrotte.it/rilievi.php?ID=5075 8 (julij 2011).

Google sites (2011): How To Get Started on 360° Panoramic

Photography,http://help.360cities.net/taking-panoramic-pictures/how-to-get-started

(julij 2011).

Jamarsko društvoGregor Žiberna Diva�a (2004-2009): Divaška jama,

http://www.divaska-jama.info/Divaska_jama/divaska-jama.htm (marec 2012).

Jamarsko društvo Sežana: Vilenica, http://www.vilenica.com/ (marec 2012).

Javni zavod park Škocjanske jame: Osebna izkaznica Škocjanskih jam,

http://www.park-skocjanske-jame.si/slo/jame_id.shtml (marec 2012).

Jochen Duckeck (2011): Huda luknja, http://www.showcaves.com/english/si/

(februar 2012).

Jochen Duckeck (2011): Jama pod Babjim

zohttp://www.showcaves.com/english/explain/Maps/index.html (februar 2012).

Jochen Duckeck (2011): Ravenska jama, http://www.showcaves.com/english/si/

(februar 2012).

Jochen Duckeck (2011): Rudnik lignita Velenje,

http://www.showcaves.com/english/explain/Maps/index.html (februar 2012).

Jochen Duckeck (2011): Snežna jama,

http://www.showcaves.com/english/si/showcaves/Snezna.html (februar 2012).

Jochen Duckeck (2011): Sveta jama,

http://www.showcaves.com/english/si/showcaves/Sveta.html (februar 2012).

Jochen Duckeck (2011): Velika ledena jama v Paradani,

http://www.showcaves.com/english/explain/Maps/index.html (februar 2012).

��

�

Jochen Duckeck (2011): Železna jama, http://www.showcaves.com/english/si/

(februar 2012).

Kopje d.o.o.: Rudnik svinca in cinka Mežica,

http://www.koroska.si/index1.php?site=vsebine&kat=498 (marec 2012).

Peter Skoberne (2011): Rotovnikova jama,

http://www.kam.si/izleti/rotovnikova_jama.html (marec 2012).

RŽS Idrija d.o.o. (2012): Rudnik živega srebra Idrija, http://www.rzs-

idrija.si/predstavitev.htm (marec 2012).

Slovenia tourist guide: Jame v Sloveniji, http://www.slovenia-tourist-

guide.com/caves-in-slovenia.html (marec 2012).

Slovenska turisti�na organizacija (2010): Jama pod Predjamskim gradom,

http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=9939&lng=1 (marec 2012).

Slovenska turisti�na organizacija (2010): Otoška jama,

http://www.slovenia.info/it/kraska-jama/Otoška-jama-

.htm?kraska_jama=13559&lng=4 (marec 2012).

Turisti�no društvo Šempeter (2009): Jama Pekel, http://www.td-

sempeter.si/sl/narava/zgodovina-jame-pekel (marec 2012).

Turisti�no in okoljsko društvo Grosuplje (2007): Županova jama,

http://www.zupanovajama.si/(marec 2012).

ZRC SAZU (1993-2012): Kras, http://www.razvojkrasa.si/si/relief/142/article.html

(marec 2012).

��

�

SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA

Slika 1: Dinarski kras (B) in slovenski dinarski kras (C)��

Slika 2: Tloris in prerezi Medvedje jame��

Slika 3 in slika 4: Velike stropne kotlice��

Slika 5: Pet plasti v Medvedji jami��

Slika 6: Profil izkopa in zaporedje plasti��

Slika 7 in slika 8: Evropa med toplejšo medledeno dobo in med ledeno dobo��

Slika 9 in slika 10: Jamski medved in lobanji jamskega ter današnjega medveda��Slika 11, slika 12 in slika 13: Los, kozorog, tur in bizon ter plast, v kateri so bili najdeni ostanki��

Slika 14 in slika 15: Damjek in srna ter plast, v kateri so bili najdeni ostanki��Slika 16, slika 17 in slika 18: Volk, hijena in jamski lev ter plast, v kateri so bili najdeni ostanki��

Slika 19: Neandertalec��

Slika 20: Orodje iz kremena in apnenca��

Slika 21 in slika 22: Izkop zgornjih in spodnjih plasti��

Slika 23 in slika 24: Rezanje lopute in odprt vhod v jamo��

Slika 25 in slika 26: Spust v Medvedjo jamo ter nastavljanje fotografa��

Slika 27: Varjenje lopute��

Slika 28: Mestni trg v Arrasu v Franciji leta 1919��

Slika 29: Delna panorama Doline z Medvedjo jamo��

Slika 30: Cilindri�na panorama��

Slika 31: Sferi�na panorama��

Slika 32: Nastanek stalaktita��

Slika33 in slika 34: Nastanek malih in velikih faset��

Slika 35: Vrste stropnih kotlic (prerez in tloris)��

Slika 36: Nastanek stalagmita��

Slika 37: Nastanek zaves��

Slika 38: Nastanek ponvic��

Slika 39 in slika 40: Zasigani lobanji��

�

PRILOGA

�

- Zgoš�enka z virtualno predstavitvijo Medvedje jame

ali je medvedja jama v dolini pri trstu …...15 km. beseda »kras« je dala ime pokrajini kras v...

Documents