Alkohol, možgani in vožnja

Blaž Koritnik

Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center LjubljanaMedicinska fakulteta, Univerza v LjubljaniSiNAPSA, Slovensko društvo za nevroznanost

Izboljšanje varnosti cestnega prometa v SlovenijiLjubljana, 3. junij 2019

Abrahao et al, Neuron 2017

Calhoun et al, Neuropsychopharmacology 2004

Nestler, Nature Neuroscience 2005

Abrahao et al, Neuron 2017

Centers for Disease Control and Prevention

1,5 ‰

1,0 ‰

0,8 ‰

0,5 ‰

0,2 ‰

KONCENTRACIJA ALKOHOLA V

KRVI

ŠTEVILO POPITIH PIJAČ

UČINEK NA VOŽNJO

• poslabšanje vida• oteženo hkratno izvajanje dveh nalog• poslabšanje presoje• spremenjeno razpoloženje

• slabša koordinacija• manjša zmožnost sledenja premikajočemu se objektu• oteženo krmiljenje• upočasnjen odziv na kritične situacije v prometu

• zmanjšana zmožnost koncentracije• okvara kratkoročnega spomina• pomanjkanje nadzora hitrosti• oslabljeno zaznavanje in samonadzor

• izrazito poslabšanje reakcijskega časa• zmanjšana sposobnost ohranjanja voznega pasu• zmanjšana sposobnost ustreznega zaviranja• nerazločen govor

• znatno zmanjšanje nadzora nad vozilom• okvarjena obdelava slušnih informacij• izrazita prizadetost ravnotežja• bruhanje

Horne et al, Occup Environ Med 2003

2,50 EUR 10,00 EUR8,50 EUR

0,2 ‰ 1,0 ‰0,5 ‰

Zrcalni nevroni

Gross, 2006