Alumni novice Univerze v Novi Goriciapril 2012

Naslov: Alumni novice Univerze v Novi Gorici

Urednica: Nives !tefan"i"

ISSN: 2232-5786

Letnik: 1

!tevilka: 1

Besedilo: Danilo Zavrtanik, Iztok Ar"on, Andrej Kranjc, Matja# Valant, Marina Artico, Tanja Urban"i", Samo Stani", Katja Mihurko Poni#, Branka Mozeti" Vodopivec, Bo$tjan Potokar, Tina Smrekar, Andreja Leban, Nives !tefan"i"

Fotogra"je: Arhiv Univerze v Novi Gorici, arhiv Poslovno-tehni$ke fakultete, arhiv Fakultete za znanosti o okolju, arhiv Fakultete za humanistiko, Tina Smrekar, Iztok Ar"on, Samo Stani", Melita Sternad Lemut Oblikovanje: A-media d.o.o., !empeter pri Gorici

Zalo#nik: Univerza v Novi Gorici, Vipavska 13, Ro#na Dolina, SI-5000 Nova Gorica

Leto izida: 2012

Brezpla$na elektronska publikacija

1

Pismo rektorja

Univerza v Novi Gorici bo v leto!njem letu pra-znovala 17. obletnico delovanja. Prete"ena pot za nami je dolga, uspehov v preteklih letih je veliko, alumnov Univerze v Novi Gorici pa #e preko 650. Od svoje ustanovitve je Univerza v Novi Gorici prehodila dolgo pot. Njeni za"etki segajo v leto 1995, ko je bila ustanovljena Fakulteta za znanosti o okolju - prva mednarodna podiplomska !ola v Sloveniji, ki sta jo ustanovila Mestna ob"ina Nova Gorica in Institut Jo#ef Stefan iz Ljubljane. Sledil je hiter razvoj ustanove. Zaradi uvedbe novih !tudij-skih programov in !iritve znanstvenoraziskovalne dejavnosti smo se #e leta 1998 reorganizirali in pre-imenovali v Politehniko Nova Gorica, nov cilj pa je bil dose#en leta 2006, ko smo spremenili status in postali Univerza v Novi Gorici.

Univerza v Novi Gorici danes skrbi za dodiplomsko in podiplomsko izobra#evanje svojih !tudentov, za raziskovalno in razvojno delo ter prenos tehnologij v podjetni!ko okolje. Raziskovalno delo poteka v petih laboratorijih, treh centrih in enem institutu, ki se jim bosta kmalu pridru#ila !e nova laboratorij in center. $tudijski programi na vseh treh bolonjskih stopnjah se izvajajo na petih fakultetah in dveh vi-sokih !olah, ki bodo v nadaljevanju predstavili no-vosti in zanimivosti zadnjih let.Univerza v Novi Gorici je tudi soustanoviteljica Primorskega tehnolo!kega parka in ustanovitelji-ca Fundacije Edvard Rusjan, edine univerzitetne fundacije v Sloveniji. Ta deluje z namenom razvoja izobra#evalne in raziskovalne dejavnosti Univerze

2

v Novi Gorici ter zbira sredstva za %nanciranje ra-zvoja in infrastrukture Univerze v Novi Gorici. Pri-"akujemo, da bo v prihodnosti lahko tudi druga"e pomagala na!im !tudentom. &elimo si zlasti, da bi lahko zagotavljala sredstva za !olnine nadarjenih !tudentov, kar pa je odvisno predvsem od priliva donacij. Kot vidimo, ni razvoj univerze nikoli kon"an. Tako je leta 2010 Univerza v Novi Gorici pridobila tudi 16 hektarjev univerzitetnega vinogradni!kega pose-stva Vilina. Na!i vinogradi so, zlasti s tradicionalnimi sortami tega obmo"ja, zasejani na dveh izjemnih legah zgornje Vipavske doline. V Vipavski dolini nadaljujemo tudi !iritev pedago!kega procesa. &e-limo si, da bi na!e delo potekalo v primernem oko-lju, kar je v preteklosti predstavljalo poseben izziv. Trenutno je v obnovi dvorec Lanthieri v Vipavi, v katerega se v prihajajo"em !tudijskem letu seli Vi-soka !ola za vinogradni!tvo in vinarstvo. Razviti pa #elimo tudi drugo infrastrukturo. Eden pomemb-nej!ih razvojnih projektov, ki je trenutno pred nami, je izgradnja kampusa in !tudentskih domov. Izbolj!ana infrastruktura bo zagotovo !e pospe!i-la razvoj na!e univerze v priznano mednarodno znanstveno in izobra#evalno ustanovo. Posebej bi radi izpostavili intenzivno vpetost UNG v raziskovalne projekte in sheme !tudijskih izmenjav Evropske unije, ki omogo"ajo povezavo Univerze v Novi Gorici s svetom. Tako v zadnjem "asu nara-!"ajo izmenjave profesorjev in !tudentov v okviru elitnega programa Erasmus Mundus. Da bi !e dodatno okrepili na!o vez s svetom, se na!i podiplomski programi izvajajo v angle!"ini in so zanimivi tudi za tuje !tudente, ki prihajajo kar iz 26 dr#av in v tem !tudijskem letu (2011/2012) pred-stavljajo ve" kot polovico podiplomske !tudentske populacije. Hkrati postajamo privla"no okolje za tuje znanstvenike in profesorje, zato !tevilo zapo-slenih strokovnjakov iz drugih dr#av nenehno na-ra!"a in v tem trenutku dosega #e skoraj "etrtino vseh zaposlenih (21 %).

Posebno pozornost seveda posve"amo svojim !tudentom. Spodbujamo jih k aktivnemu vklju"e-vanju v mednarodne izmenjave v okviru pogodb s !tevilnimi evropskimi univerzami, ki jih sklepamo na osnovi programa Erasmus, saj lahko na tak na"in pridobijo !irok spekter znanj iz izku!enj. Tesno so-delujemo tudi s tujimi univerzami ter pripravljamo skupne !tudijske programe. $tudente spodbujamo k pridobivanju novih znanj in izku!enj z delom v podjetjih, kjer se bodo"i diplomanti po kon"anem !tudiju velikokrat tudi zaposlijo. Na ta na"in je !tu-dentom stalno omogo"en neposreden stik s pra-kso, ki jim bo olaj!al prehod iz izobra#evalnega v delovno okolje. Da bi !tudentom pri prehodu !e dodatno pomagali, smo leta 2011 v okviru Karier-nega centra za"eli nuditi pomo" pri zaposlovanju ter v ta namen za"eli organizirati razne delavnice in seminarje.Stik s svojimi !tudenti pa #elimo ohraniti tudi po tem, ko kon"ajo svoje !olanje na na!i ustanovi. Vsi na!i alumni so tako danes zbrani v Alumni klubu Univerze v Novi Gorici. Za njegovo ustanovitev in organiziranje sre"anj v zadnjih letih gre zahvala ustanovnim "lanom kluba. Ker pa !tevilo alumnov nara!"a, smo na univerzi sprejeli odlo"itev, da delo-vanje Alumni kluba profesionaliziramo. Na ta na"in bomo la#je vzpostaviti bolj!e na"ine informiranja, povezovanja in ponovnega vzpostavljanje stikov vseh vas z va!o univerzo. Jeseni 2012 tako na"rtu-jemo tudi prvo uradno sre"anje alumnov.V veselje nam je, da lahko informacije o napredku univerze delimo z vami, alumni. Zavedamo se, da ste lahko prav vi najbolj!i »ambasadorji«, saj skozi svoje dose#ke ime Univerze v Novi Gorici ponesete v svet. Univerza vas hkrati tudi nagovarja, da v pri-hodnosti postanete aktiven "len pri njenem razvo-ju. To lahko storite na razli"ne na"ine, med drugim tudi s %nan"no podporo Fundaciji Edvard Rusjan, katere cilj je zagotavljati denarno in drugo pod-poro delovanju in nadaljnjemu !irjenju Univerze v Novi Gorici. Uspe!no lahko omenjene cilje izpelje-mo le s pomo"jo ljudi, podjetij in alumnov, ki tako kot mi verjamejo v na!o ustanovo in jo podpirajo pri dolgoro"nem razvoju.

Prof. dr. Danilo ZavrtanikRektor Univerze v Novi Gorici

3

Rektorprof. dr. Danilo Zavrtanik

Prorektor za raziskaveprof. dr. Gvido Bratina

Prorektor za izobra!evanjeprof. dr. Mladen Franko

SenatPredsednik senataprof. dr. Danilo Zavrtanik

"lani senataprof. dr. Iztok Ar"onprof. dr. Tadej Bajdprof. dr. Gvido Bratinaakad. prof. dr. Andrej Kranjcprof. dr. Oto Lutharprof. dr. Maja Ravnikarprof. dr. Tanja Urban"i"prof. dr. Matja# Valantdoc. dr. Branka Mozeti" Vodopivecdoc. dr. Katja Mihurko Poni#prof. Bo!tjan Potokar$pela Brajer, predstavnica !tudentov

Upravni odborPredsednik upravnega odboradr. Boris Peric

"lani upravnega odboradr. Gregor Cevc dr. Urh 'ernigoj dr. Robert Golob dr. Matja# Kuntner Borut Lavri", univ.dipl.prav. dr. Miran Veseli" Robert &erjal, univ.dipl.%z.Jana Gregori", predstavnica !tudentov

Svetprof. dr. Alfonso Franciosi, Sincrotrone Trieste, Italijaprof. dr. Werner Hofmann, Univerza v Salzburgu, Avstrijaprof. dr. Giorgio Margaritondo, EPFL, $vicaprof. dr. Soren L. Nielsen, Roskilde University, Danskaprof. dr. Corrado Sarzanini, Univerza v Torinu, Italijaakd. prof. dr. Bo!tjan &ek!, Univerza v Novi Gorici, Slovenija

!tudentski svetPredsednicaValerija Zabret, Visoka !ola za umetnost

PodpredsednicaJana Gregori", Poslovno-tehni!ka fakulteta

"laniMatej Lavren"i" – Visoka !ola za vinogradni!tvo in vinarstvo$pela Brajer – Fakulteta za humanistikoMatija Malik - Poslovno-tehni!ka fakultetaLucija Vidrih - Poslovno-tehni!ka fakulteta

Organizacijska shema Univerze v Novi Gorici

$tudentski svet

Upravni odbor Senat Svet

Prorektor za izobra#evanje Rektor Prorektor za

raziskave

Izobra#evanje Raziskave

Poslovno-tehni!ka fakulteta

Fakulteta za znanosti o okolju

Fakulteta za humanistiko

Fakulteta za aplikativno

naravoslovje

Visoka !ola za vinogradni!tvo

in vinarstvo

Visoka !ola za umetnost

Fakulteta za podiplomski !tudij

Laboratorij za raziskave v okolju

Laboratorij za %ziko organskih snovi

Laboratorij za astro%ziko osnovnih

delcev

Laboratorij za ve"fazne procese

Laboratorij za raziskave materialov

Center za raziskave atmosfere

Center za sisteme in informacijske

tehnologije

Center za raziskave vina

In!titut za kulturne !tudije

Podpora

Alumni Karierni Center

Univerzitetna knji#nica Zalo#ba

Rektorat

Fundacija Edvard Rusjan

Posestvo Vilina

Primorski tehnolo!ki park

Vodstvo

4

5

Fakulteta za znanosti o okoljuPoslovno - tehni!ka fakulteta Fakulteta za aplikativno naravoslovjeFakulteta za humanistikoVisoka !ola za vinogradni!tvo in vinarstvoVisoka !ola za umetnostFakulteta za podiplomski !tudij

Fakultete in visoki !oli

Poslovno - tehni!ka fakulteta Dekanja: prof. dr. Tanja Urban"i"

7

Poslovno-tehni!ka fakulteta izobra#uje kadre na podro"ju gospodarskega in#eniringa #e od leta 1998. Pomembno prelomnico v njeni zgodovini predstavlja obdobje med leti 2006 in 2008, ko smo pri"eli z izvajanjem prenovljenega !tudijskega pro-grama Gospodarski in#eniring. Tega izvajamo tudi sedaj, in sicer na prvi (dodiplomski) ter na drugi (magistrski) stopnji.

$tevilo vpisanih na magistrski !tudijski program se je v zadnjih letih vztrajno pove"evalo, lani pa smo prvi" napolnili vseh 30 razpisanih mest.

V letu 2008 smo se prijavili za zunanje ocenjevanje pri Senatu za evalvacijo Sveta Republike Slovenije za visoko !olstvo. Poro"ilo komisije je v celoti dosto-pno na http://www.ung.si/si/o-univerzi/kakovost/. Med drugim izpostavlja sodoben pristop pri razvo-ju !tudijskih programov, zelo dobro sodelovanje !tudentov in profesorjev in delo v majhnih skupi-nah pri posameznih predmetih.

Pomembno merilo na!e uspe!nosti so seveda predvsem rezultati na!ih !tudentov. Nekateri so nas #e med !tudijem razveselili z dose#ki, kot so uvrstitev v %nale na nate"aju Podjetna Primorska in nagrade za diplomska ali magistrska dela, ki jih podeljujejo razli"na podjetja (Trimo, SID banka). Tudi sicer spremljamo, kako se na!i diplomanti, ki jih je #e ve" kot 300, znajdejo v poklicu. $irok pro%l gospodarskih in#enirjev je dobra osnova za njihovo zaposljivost, ki je po podatkih iz novem-bra 2011 v 12 mesecih po diplomi 94,12-odstotna. Ker gre za razmeroma nov poklic, je !e vedno po-trebno narediti veliko za njegovo prepoznavnost, zato ga aktivno promoviramo med potencialnimi delodajalci. Premike v tej smeri ka#e dejstvo, da so se med kadrovskimi !tipendijami, ki jih razpisujejo podjetja, za"ele pojavljati tudi !tipendije za !tudij gospodarskega in#eniringa, iz posameznih podje-tij pa dobivamo pa tudi neposredne poizvedbe po kadrih.

Med pomembne naloge fakultete sodi tudi potr-jevanje njene relevantnosti z vpetostjo v regijo in v mednarodne tokove. Pri izbiri tem za !tudentske projekte upo!tevamo tudi interes podjetij, drugih institucij in lokalnih skupnosti. Primer tega je sku-pinski projekt o razvojnih potencialih spodnje Vi-pavske doline, o katerem je bil posnet tudi TV-pri-spevek. Za#ivele so tudi izmenjave Erasmus. K nam redno prihajajo tuji !tudentje, za odhod v tujino pa so se za"eli odlo"ati tudi na!i !tudentje. Mo#nost opravljanja individualnih projektov pri nas imajo preko sodelovanja s Slov.I.K.-om tudi !tudentje iz zamejstva, ki sicer !tudirajo na drugih ustanovah, sodelujemo pa tudi v mednarodnem projektu »Te-aching, research, innovation in computing educa-tion«.

Na fakulteti smo veseli novih poti za vzpostavljanje in vzdr#evanje stika z na!imi diplomanti. Nekateri od njih se #e udejstvujejo kot mentorji novim ge-neracijam !tudentov Poslovno-tehni!ke fakultete. S tem pa !e nikakor niso izkori!"ene vse mo#nosti, zato bomo z veseljem prisluhnili vsaki novi pobudi za sodelovanje, s katerim bomo la#e uresni"evali zadane cilje.

8

Fakulteta za znanosti o okolju Dekan: prof. dr. Matja# Valant

9

Fakulteta za znanosti o okolju ima v okviru Univer-ze v Novi Gorici sklenjenih 18 Erasmus bilateralnih sporazumov, od katerih je tri sklenila v !tudijskem letu 2010/2011, in sicer z Novia University of Appli-ed Sciences iz Finske, s Hedmark University College iz Norve!ke in z Università degli Studi di Firenze iz Italije. Vsako leto gostimo tudi Erasmus !tudente iz tujine, hkrati pa na!i !tudenti koristijo to mo-#nost v tujini. V okviru programa Erasmus so se v letu 2010/2011 dodiplomski !tudenti Fakultete za znanosti o okolju udele#ili izmenjav na naslednjih univerzah:

Roskilde University (Danska), University of Perpignan (Francija), University of Trás-os-Montes and Alto Duro, Via-

la Real (Portugalska), University of Brasov (Romunija).

Do sedaj je na univerzitetnem programu Okolje di-plomiralo 89 !tudentov, na !tudijskem programu prve stopnje Okolje pa 6 !tudentov, torej imamo skupaj 95 diplomiranih ekologov. Vsako leto pode-limo tudi nagrado alumnus primus za !tudente, ki so med !tudijem redno napredovali in diplomirali kot prvi iz svoje generacije vpisanih !tudentov, in nagrado alumnus optimus za !tudente, ki so med diplomanti v posameznem !tudijskem letu dosegli najvi!jo povpre"no oceno !tudija. Te nagrade so dragocena popotnica na!im !tudentom pri iskanju zaposlitve.

Na Fakulteti za znanosti o okolju se dogaja ve-liko aktivnosti, najbolj pa so zanimive tiste, ki posegajo na podro"je mednarodnih kontak-tov !tudentov ter njihovega projektnega dela. Na Okolju imamo na predmetniku Skupinski pro-jekt, ki poteka v 3. letniku !tudijskega programa prve stopnje. Cilj predmeta je osvojiti osnovne metode raziskovanja. $tudent se v skupini svojih vrstnikov seznanja z razli"nimi bazami podatkov, znanstveno literaturo, informacijskimi sistemi in laboratorijskim delom ter sku!a kriti"no pristopiti k izbranemu problemu ter predlagati njegove re!i-tve. Seznani se z osnovnimi pojmi dobrega razisko-valnega dela: zakaj je izbral ta problem, kak!ne po-sledice izhajajo iz omenjenega problema, kak!na !koda zaradi tega nastaja, kako priti do re!itve pro-blema ter kak!ne so koristi, "e se problem razre!i. Na svoji ko#i izkusi dobre in slabe strani timskega dela ter krepi odgovornost do ostalih projektnih "lanov. Primeri skupinskih projektov, ki se odvijajo ta trenutek so: Nanomateriali kot antropogeni po-lutanti, Son"na elektrarna na zapu!"enem kamno-lomu, Cell-mediated responsed to environmental stressors, Plasti"ni odpadki na slovenski obali ter Kali na Krasu.

Fakulteta za humanistikoDekanja: doc. dr. Katja Mihurko Poni#

11

Na Fakulteti za humanistiko v !tudijskem letu 2011/2012 izvajamo !tiri programe: prvostopenj-ska programa Slovenistika in Kulturna zgodovina ter drugostopenjska programa Slovenistika in Mi-gracije in medkulturni odnosi. Na drugostopenj-skem programu Slovenistika smo v !tudijskem letu 2010/2011 razpisali novo !tudijsko smer Literarne vede, na smeri Jezikoslovje pa smo ponovno vpi-sali !tudente iz tujine.

Zelo smo ponosni, da je bil na! magistrski program Migracije in medkulturni odnosi izbran kot !tudij, ki se je v akademskem letu 2011/2012 prvi" za"el izvajati s podporo elitnega programa za mednaro-dno sodelovanje in izmenjavo !tudentov in profe-sorjev na podro"ju visokega !olstva, Erasmus Mun-dus. Evropska komisija je program prepoznala kot edinstven predvsem zaradi interdisciplinarne in medkulturne perspektive.

S !tirimi programi Fakulteta za humanistiko uresni-"uje svojo vizijo in poslanstvo ustanove, ki s svo-jimi !tudijskim programi in raziskavami prispeva k strpnemu, medkulturnemu dialogu v obmejnem prostoru. Jezikoslovci v okviru "ezmejnega pro-jekta JezikLingua sodelujejo v Spletni jezikovni svetovalnici za slovenski jezik, ki je namenjena go-vorcem s prostora slovensko-italijanskega jezikov-nega stika.

Hkrati jezikoslovci, profesorji in !tudentje, s psiho-logi z Univerze v Kalifornijii, San Diego, sodelujejo tudi v projektu, ki preu"uje povezanost jezika in splo!nih kognitivnih sposobnosti ter z jezikoslovci z University College London v psiholingvisti"nem projektu preverjanja jezikoslovnih modelov uje-manja in s psiholingvisti z Univerze v Leipzigu v projektu preu"evanja vloge rekurzije in hierarhije v jeziku itd.

V zadnjih letih je Fakulteta organizirala !tevilne od-mevne mednarodne simpozije. Posve"eni so bili primorski pesnici in kulturni delavki Ljubki $orli, pisatelju Damirju Feiglu in popularnim #anrom v slovenski knji#evnosti, pisateljicam iz knji#evnosti malih narodov v 19. stoletju. O#ivili smo $krab"eve dneve, ki smo jih aprila 2011 prvi" organizirali na Univerzi v Novi Gorici.

Tradicionalen je postal tudi na! seminar Knji#ev-nost na maturi, ki se ga vsakega septembra udele#i veliko !tevilo profesorjev in profesoric sloven!"ine. Predavatelji Fakultete za humanistiko so vklju"eni v !tevilne mednarodne projekte, literarni zgodovi-narji so dejavni v mednarodni akciji COST, Pisatelji-ce v zgodovini, ki jo %nancira Evropska znanstvena fundacija.

Fakulteta za aplikativno naravoslovje

Dekan: prof. dr. Gvido Bratinaniverzitetni !tudijski program FIZIKA (1. stopnja)

13

Fakulteta za aplikativno naravoslovje pokriva !tudi-je s podro"ja naravoslovja in tehnike. Od leta 2007 dalje izvaja prvostopenjski !tudijski program In!e-nirska "zika in drugostopenjski !tudijski program Eksperimentalna "zika, ki sta nastala kot povezovalni "len med osnovnimi raziskavami v raziskovalnih la-boratorijih ter aplikativnimi raziskavami v industriji in medicini. Predavatelji so vrhunski strokovnjaki na podro"jih %zike trdne snovi, osnovnih delcev, elektro- in termodinamike ter mehanike (uidov z vidnimi mednarodnimi uspehi.

Omenimo naj le dose#ek predavatelja doc. dr. Gre-gorja Vebleta, ki je z razvojno skupino podjetja Pi-pistrel, d. o. o., na tekmovanju CAFE NASA Green Flight Challenge 2011 za izdelavo energijsko var"-nega elektri"nega letala prejel prvo nagrado.

Na Fakulteti za aplikativno naravoslovje si priza-devamo v slovenski visoko!olski prostor uveljaviti sodoben na"in pou"evanja, usmerjen v potrebe razvojnih oddelkov v visokotehnolo!ki industriji in raziskovalnih laboratorijih. Jedro obeh !tudij-skih programov je zato prakti"no usmerjen !tudij %zikalnih znanosti, ki #e na prvi stopnji u"i iskanja uporabnih re!itev zunaj okvirov posamezne stroke, na drugi stopnji pa nudi poglobljena %zikalna zna-nja, potrebna za nadaljevanje akademske kariere oziroma za samostojno razvojno delo v visokoteh-nolo!kih podjetjih.

Prednost !tudija %zikalnih ved na Fakulteti za apli-kativno naravoslovje je omejeno !tevilo !tudentov, kar omogo"a intenzivno raziskovalno delo v okviru laboratorijev in centrov univerze. $tudenti redno sodelujejo v lidarskih raziskavah, raziskavah na po-dro"ju organskih polprevodnikov, kvantne optike in astro%zike osnovnih delcev, celo tako odmevnih, kot so bile na primer meritve vsebnosti vulkanske-ga pepela ognjenika Eyja)allajökull v ozra"ju nad Slovenijo leta 2010. Do sedaj so !tudij na prvi sto-pnji uspe!no zaklju"ili trije, na drugi stopnji pa en !tudent. Vsi diplomanti so bodisi uspe!no na!li zaposlitev oziroma nadaljujejo !tudij na Univerzi v Novi Gorici in v tujini.

14

Visoka !ola za vinogradni!tvo in vinarstvoDekanja: doc. dr. Branka Mozeti" Vodopivec

15

Visoko!olski strokovni !tudijski program 1. stopnje Vinogradni!tvo in vinarstvo izvajamo #e od leta 2005/2006. V leto!njem !tudijskem letu smo med nas sprejeli 7. generacijo !tudentov. Trenutno bele-#imo 35 vpisanih !tudentov v vseh treh letnikih in 4 absolvente. Do danes je !tudij z javnim zagovorom diplomske naloge uspe!no zaklju"ilo 7 !tudentov, v teku pa je izdelava trinajstih diplom, ki jih pripra-vljajo tudi !tudentje starej!ih generacij.

&al opa#amo, da z leti !tevilo vpisanih pada, s "imer se spopadamo z aktivnimi promocijskimi akcijami, pomemben glas o na!i !oli pa nesejo v svet tudi na!i diplomanti, ki #e delujejo v stroki.

$tudij izvajamo v Univerzitetnem sredi!"u Ajdo-v!"ina, kjer imajo na!i !tudentje na voljo predaval-nice, ra"unalni!ko u"ilnico, zagotovljeni pa so tudi primerni laboratoriji, ki jih stalno nadgrajujemo. V prihodnosti na"rtujemo selitev v prostore obno-vljenega dvorca Lanthieri v Vipavi, katerega obno-va poteka pod koordinatorstvom Ob"ine Vipava, ki je v ta namen pridobila sredstva Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Evropske Unije. Po kon"ani obnovi, ki je predvidena za konec novem-bra 2012, bo V$VV tja selila svojo pedago!ko dejav-nost (skupaj s sodelavci Centra za raziskave vina in Univerzitetnega posestva Vilina). V letu 2010 smo pri"eli z obdelavo vinogradov na lokaciji Podraga–Man"e (7 ha) in Lo#e (9 ha), leto pozneje se nam je tako pridru#ila nova podporna enota, Univerzi-tetno posestvo Vilina, za katerega skrbi na!a prva diplomantka, Nika Gregori", skupaj s skrbnikom posestva. Na posestvu skrbijo za prakti"no usposa-bljanje na!ih !tudentov, usposabljanje pa poteka tudi z delom pri na!ih partnerjih, ki jih je trenutno #e 26.

Na!i !tudentje so uspe!ni tudi na mednarodnih tekmovanjih. Tako je na! !tudent 3. letnika, Mitja Turk, na leto!njem tekmovanju iz senzorike vin med !tudenti vinarstva v Parizu, ki poteka v okviru Paris Agricultural Show 2012, dosegel 4. mesto.

V okviru prakti"nega usposabljanja tudi letos orga-niziramo #e peti $tudentski festival vin, ki smo ga letos !e dodatno nadgradili in k udele#bi povabili tudi !tudente drugih oddelkov UNG in visoko!ol-ske ustanove, ki med svojimi programi ponujajo vsebine s podro"ja vinogradni!tva in vinarstva. Fe-stival bo potekal 24. 5. 2012.

16

Visoka !ola za umetnostDekan: prof. Bo!tjan Potokar, akad. kipar

17

Visoka !ola za umetnost po ustanovitvi leta 2008 nadaljuje z aktivnim mre#enjem doma in v med-narodnem okolju. $ola ob sodelovanju partnerskih univerz iz Reke, Gradca in Vidma koordinira Era-smus projekt ADRIART, katerega namen je razvoj mednarodnega programa 2. stopnje na podro"ju umetnosti, za"etek pilotne izvedbe programa pa je na"rtovan za leto!njo jesen.

$tudentje istih univerz odkrivajo tudi skrita #ivljenja Benetk s pomo"jo Erasmus intenzivnega programa HiLoVv – dvotedenske delavnice dokumentarnega %lma v Benetkah pod mentorstvom svetovno pri-znanega re#iserja Rajka Grli*a. Filmi iz lanske delav-nice bodo kmalu za"eli svojo pot po festivalih.

$ola je v letu 2011 aktivno sodelovala tudi v "ez-mejnem projektu No" raziskovalcev, za kar je so-delavec Visoke !ole za umetnost doc. dr. Peter Purg prejel priznanje Prometej znanosti za odli#nost v ko-municiranju, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. V okviru No#i raziskovalcev smo pripravili tudi sedem kratkih dokumentarcev o delu znan-stvenikov Univerze v Novi Gorici ter organizirali javni video nate"aj RoL: Raziskovalci – obi"ajni lju-dje (z neobi"ajnimi poklici). Marca bomo v sodelo-vanju s portalom Planet Siol.net "etrti" organizirali javni nate"aj Videorajd, ki poteka vsaki" na drugo, dru#beno anga#irano, temo, njegova posebnost je predvajanje izbranih videov na zaslonih ljubljan-skih avtobusov.

V okviru !olskega procesa, ki se !iri v sfero javnega, moramo seveda omeniti !e redne semestrske in letne razstave !tudentskih del, #irija !tudentov !ole je #e drugi" podelila nagrado Univerze v Novi Go-rici za !tudentski animirani %lm na mednarodnem festivalu animiranega %lma Animateka, sodelovali smo na poletni !oli Komi#a New Media Port na hr-va!kem otoku Visu, omeniti pa moramo tudi pro-jekt v$UM, v okviru katerega smo z lansko edicijo med drugim gostovali v CUK Kino $i!ka in na fe-stivalu intermedijske umetnosti Kiblix v Mariboru, v leto!nji ediciji pa vas lahko povabimo na nasle-dnji javni dogodek !ole – prvi odvod v$UM_012 v CUK Kino $i!ka v Ljubljani v "etrtek, 12. aprila 2012. Za ve" informacij o dogodkih povezanih s !olo, !tudenti in tudi alumni lahko pobrskate na javni e-platformi ali v rednih novi"nikih Visoke !ole za umetnost, na katere se lahko tudi naro"ite.

Fakulteta za podiplomski !tudijDekan: prof. dr. Iztok Ar"on

19

Fakulteta za podiplomski !tudij, ki zdru#uje in izvaja vse doktorske programe UNG, je v lanskem !tudij-skem letu za"ela izvajati nov doktorski program iz podro"ja kognitivnih znanosti, Jezikoslovje. Nabor programov tretje stopnje se je tako raz!iril na se-dem. Naj!tevil"nej!i vpis je v zadnjih letih na pro-gramih Znanosti o okolju ter Primerjalni $tudij idej in kultur. Trenutno je na FP$ vpisanih 133 doktorskih !tudentov.

Doslej je na programih FP$ doktoriralo 79 !tuden-tov, 20 !tudentov je zaklju"ilo program za izpopol-njevanje, 46 !tudentov pa je kon"alo znanstveni magisterij po programih pred bolonjsko reformo. Vsem !tudentom omogo"amo, da raziskovalno delo opravljajo v raziskovalnih enotah UNG in v partnerskih raziskovalnih ustanovah v Sloveniji in po svetu.

Vsi doktorski programi so izrazito mednarodno usmerjeni. Kot primer takega tesnega in dolgo-ro"nega mednarodnega sodelovanja pri izvedbi doktorskih programov velja omeniti program Mo-lekularna genetika in biotehnologija, ki ga izvajamo v tesnem sodelovanju z Mednarodnim centrom za genetski in#eniring in biotehnologijo (ICGEB) iz Tr-sta, ter program Ekonomika in tehnike konservator-stva arhitekturne in krajinske dedi$#ine, ki ga izvaja-mo skupaj z Univerzo IUAV iz Benetk ter neapeljsko in videmsko univerzo. Na teh dveh programih je ve"ina !tudentov tujcev. $tevilo tujih !tudentov nara!"a tudi na ostalih programih. Tako je letos na FP$ vpisanih #e ve" kot polovica tujih !tudentov.

Odli"nost raziskovalnega dela !tudentov se ka#e v !tevilnih objavah v uglednih mednarodnih znan-stvenih revijah, v inovativnih re!itvah in prenosih znanja v gospodarstvo. Vsak doktorski !tudent v okviru svojega !tudija objavi vsaj en znanstveni "lanek. O kakovosti in sodobnosti doktorskih pro-gramov pri"ajo tudi mednarodna priznanja: Ro-bert Vertnik je v lanskem letu prejel mednarodno priznanje za svoje doktorsko delo, ki ga je opravil na !tudijskem programu Fizika pod mentorstvom prof. dr. Bo#idarja $arlerja. Njegova disertacija je bila uvr!"ena med 20 najbolj!ih v Evropi v na svo-jem podro"ju.

Zanimiv je tudi primer !tudenta iz Brazilije, ki je lani uspe!no zagovarjal doktorat na !tudijskem progra-mu Krasoslovje, letos pa je v svoji domovini #e uni-verzitetni u"itelj in je na svoji univerzi vpeljal nov podiplomski !tudij.

Univerza v Novi Gorici si prizadeva, da bi bili njeni doktorski programi dostopni vsem !tudentom, ki izkazujejo zanimanje in nadarjenost za raziskoval-no delo, zato nudi razli"ne !tipendijske sheme za so%nanciranje !tudija.

Univerza v Novi GoriciVipavska 13

Ro!na DolinaSI-5000

Tel.: 05 331 52 23Faks: 05 331 52 24

E-po"ta: info@ung.siwww.ung.si