10 novo mesto, m. februarja 1*05 leto 6 dolenisk* liri
Post on 26-Nov-2021
1 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Novo mesto, M . februarja 1*05 CENA 10 DIN
Stev. S Leto 6 L a s t n i k i i n izdaja te l j i : O k r a j n i odbori S Z D L Č r n o m e l j , K o č e v j e l n Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — U r e juje u r e d n i š k i odbor. — U r e d n i š t v o In up rava : N o v o me-•to, Cesta komandanta Staneta 25. — P o š t n i p reda l 33. — Telefon u r e d n i š t v a l n uprave 127. — T e k o č i r a č u n prt Mes tn i h r an i l n i c i v N o v e m mestu 616-H-T-24. — L e t n a n a r o č n i n a 480 d in , pol le tna 240 d i n , č e t r t l e t n a 120 d i n , — T i s k a T i s k a r n a » S l o v e n s k e g a p o r o č e v a l c a « v L j u b l j a n i
Dolenisk* liri Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in N
Trebnje kot sedež bodoče komune ima lepe pogoje
za uspeh
~ : t q
OD TEDNA DO TEDNA
M i n u l o soboto sta se na »Galebu« , ko je le- ta p l u l skoz i S u e š k i prekop, sestala predsedn i k T i to i n egiptovski min i s t r s k i predsednik Naser. P o l i t i č n i h razgovorov so se ude lež i l i t ud i na jb l i ž j i sodelavci p redsednika T i t a i n minis t rskega predsednika Naserja. V p o r o č i l u , objavl jenem po razgovor ih , je bi lo poudarjeno, da je »sestanek dal p r i l o ž n o s t za p r i jatel jsko i n vsestransko i zmenjavo g led išč tako o mednarodn i h p rob lemih s p l o š n e g a pomena, kakor tudi o v p r a š a n j i h , k i se t iče jo neposredno obeh dežel«.
V p o r o č i l u je b i lo tud i na g l a šeno , da je predsednik G a -m a l A b d e l Naser, k i razen pos lov predsednika vlade v r š i t u d i do l žnos t predsednika repub l ike i n Revoluc ionarnega sveta, povab i l predsednika T i t a , naj ob išče Egipt . Povab i lo je b i lo rade volje sprejeto i n p redsednik republ ike bo uradno ob i ska l Egip t l e tošn jo jesen.
V K a i r u je vzbud i l a s p l o š n o odobravanje pobuda v o d i l n i h eg ip tovskih d r ž a v n i k o v , d a b i po u s p e š n i m i s i j i m i r u v obeh az i j sk ih d e ž e l a h I n d i j i l n B u r m i med vožn jo predsednikove eskadre pozd rav i l i T i t a i n na v e z a l i neposredne s t ike z v o d i l n i m i jugos lovansk imi p o l i t i k i . Eg ip t je s tem i z p r i č a l , da globoko ceni p lodna p r i zadevanja Jugoslavi je za ohrani tev i n u t rdi tev svetovnega m i r u , za enakopravno sodelovanje med na rod i l n neodvisnost.
P o s t rmoglavl jenju F a r u k a l n monarhi je j u l i j a 1952 je Egip t pod vods tvom Revoluc ionarnega sveta ubra l pot neodvisne p o l i t ike i n boja prot i zaostalosti, d e d i š č i n i preteklost i . Z n a č i l n a je iz java , k i jo je dal pred dnev i n e k i ugledni egiptovski d i plomat v Beogradu: » Ž r t v o v a l i smo mnogo v a b l j i v i h ponudb od zunaj, da b i o h r a n i l i svojo neodv i snos t . «
Reš i t i deže lo Iz zaostalosti je t e ž a v n a i n zamotana naloga, k i s i jo je zadala Naser jeva v l a da Egip t me r i okrog m i l i j o n kvadra tn ih k i lomet rov , toda samo 35.000 kvad r a tn ih k i l o m e trov je naseljenih i n p lodn ih . V zadnjih 35 le t ih se je povr š i n a obdelane zemlje p o v e č a l a za p ič l ih 6"«, š t ev i l o p r eb iva l s tva pa je nasprotno naraslo od 14 mi l i jonov k a r na 24 m i l i j o nov. Zato so mora l i poiskat i sredstva, da b i p r i d o b i l i novo orno zemljo. Razen tega pod F a r u k o m poldrug m i l i j o n kme-tov-felahov sploh n i imelo svoje zemlje, t e m v e č so v s i l n i bedi obde lova l i v e l e p o s e s t n i š k a pol ja . N o v i r e ž i m je p ro t i odš k o d n i n i odvzel veleposestnik o m okrog en m i l i j o n fedanov (en fedan je 4.200 nv) zemlje ter j i h je razde l i l kmetova lcem brez zemlje s pogojem, da se v k l j u č i j o v kmet i jske zadruge.
Naser jeva v lada je pred l e tom dni sprejela o b š i r e n petle tn i n a č r t gospodarskega razvoja . Z n a č r t o m je p r e d v i đ e n a postopna indus t r ia l i zac i ja l n p o v e č a n j e plodne zemlje z nam a k a l n i m i de l i . P r i č a k u j e j o , da bodo v' p r ihodnj ih desetih le t ih z namakanjem neplodnih led in dob i l i So devet mi l i jonov fedanov plodne zemlje.
T a k š n i SJrokopoteznl n a č r t i vzbujajo s p o š t o v a n j e , zlast i če u p o š t e v a m o , da gre za deže lo , v ka te r i je še 93*/i prebivalcev nepismenih .
Na z u n a n j e p o l i t i č n e m podr o č j u je Naser jeva v lada oktob r a l an i dosegla pomemben uspeh, k i bo znatno pr i speva l k u t r d i t v i neodvisnosti d e ž e l e , za č e m e r Egipt zdaj tež i . V e l i k a B r i t a n i j a je n a m r e č 19. oktob ra podpisala sporazum i n se z n j i m zavezala, da bo do konca 1P5«. le ta 80.000 br i t ansk ih voj akov ponlopno zapustilo S u e š k i p rekop in prepust i lo nadzorstvo nad obalo tega prekopa egip tovskim vojakom.
T a k š e n Je sodobni Egipt , k a terega n a j u g l e d n e j š i predstavn i k i so se razgovar ja l l s predsednikom T i t o m na »Ga lebu« ln V po l i t i čn ih razgovor ih u t r d i l i pr i ja te l js tvo med obema neodv i s n i m a d e ž e l a m a , od ka te r ih je ena, Jugoslavi ja , na evropskem, druga , Eftipt. pa na a f r i š k e m kont inentu .
Tako naravnega s r e d i š č a za sedež komune ne bo imela v nov o m e š k e m okra ju nobena druga komuna kot, ravno trebanjska. Trebnje je v a ž n o prometno središče i n tud i po svoj i l eg i je nekako v s red in i bodoče k o m u ne, k i jo bodo sestavljale — po dosedanjih predlogih — o b č i n e M i r n a , Trebnje, V e l i k a L o k a i n D o b r n i č .
Č e p r a v je Trebnje še danes samo vas, je postalo v zadnj ih le t ih gospodarsko, po l i t i čno i n
i ku l tu rno s r e d i š č e š i r š e okol ice , j K temu je pr ipomoglo prometno k r i ž i š č e , k i je nastalo po zgra d i t v i proge L j u b l j a n a — Novo
! mesto i n Trebnje — Š e n t j a n ž — j Sevnica . N o v a av tomobi l ska ce-i sta, k i bo šla v neposredni b l i -j z i n i naselja (med progo i n g ra -I dom ob Temenici) , bo Trebnje v prometnem ozi ru še bolj poveza la i n m u dala še več j i pomen, s tem pa t ud i m o ž n o s t h i t r e j š e ga razvoja .
Res pa je Trebnje s svojo okol ico izrazi to k m e č k i predel . T u d i b o d o č a komuna bo v z a č e t k u i m e l a izrazi to kmet i j sko obe lež je , saj razen dveh m a n j š ih indus t r i j sk ih obratov na M i r n i , v z a č e t k u ne bo ime la druge industr i je . Zato bo g l a v na naloga b o d o č e g a l judskega odbora komune i n n jegovih or ganov p o s p e š e v a n j e i n dviganje kmet i j s tva , obenem pa bo t reba m i s l i t i t ud i n a razvoj m o č n e j š e
š ih obr tn ih de lavnic , k i pa do sedaj niso pokazale v i d n e j š e g a uspeha. P r i m e r m e h a n i č n e delavnice , k i ima že kake t r i mesece samo napisno tablo, pa n i č drugega, je zgovoren dokaz, da odgovorni v Trebnjem niso dovolj sk rbe l i za t aka ma la pod jetja, brez ka te r ih pa n i v e l i k i h .
To, k a r do sedaj za v i d n e j š i gospodarski napredek Trebnje ga iz en ih a l i d rug ih u p r a v i č e n i h i n n e u p r a v i č e n i h razlogov n i b i lo storjeno, je t reba s tor i t i v bodoče . To zahtevajo skupn i gospodarski raz logi i n pa v loga Trebnjega, k i jo bo ime lo kot v a ž n o prometno s r ed i š če i n sedež komune. Izgledi za tak raz voj Trebnjega so dobr i , p r i p r a v ljajo pa se tudi o b š i r n i n a č r t i , k i j i h bo t reba v b l ižn j i b o d o č nosti u r e s n i č i t i .
P r v a pomembna pr idobi tev Trebnjega bo voda, k i jo bo dob i lo iz vodovoda S t i č n a — T r e b n j e — D o b r n i č . Ce bo gradnja tega vodovoda napredovala s t a k i m e lanom kot do sedaj, bo Trebnje imelo vodo že to leto. Drugo izredno p e r e č e v p r a š a n j e Trebnjega i n okolice je šola . 15 razredov osnovne šole i n n i ž j e g imnazi je se sedaj s t iska v star i , skrajno nepr imern i šo lsk i s tavbi i n še nekater ih d r u g i h prostor ih , raztresenih po vsem Trebnjem. P a še to staro šo l sko stavbo bo vze la nova cesta, oz. p r i k l j u č e k . Z a njo res ne bo n i h č e j oka l , toda potrebno je prej
Pogled na Trebnje
obrt i In Industrije. Ce za g radnjo industr i je na t em sektorju dosedaj n i b i lo m o ž n o s t i , j e p a oč i to , da se je za nastanek i n razvoj p r i m e r n i h obr tn ih de lavnic i n obratov dosedaj n a tem sektorju mnogo premalo stori lo. V Trebn jem je res nekaj m a n j -
zgrad i t l drugo, ker s icer bodo otroci m o r a l i ostati k a r doma. Z a novo moderno šolo , p r a v z a p rav za šo l sk i kombina t , k i bo i m e l skupno pet stavb, se p r i pravl ja jo n a č r t i . Letos bodo p r i čel i t ud i s p r i p r a v o gradiva , p r i č e t e k gradnje pa je odv i sen
Tečaji Zveze zadružnic v Črnomlju
od kred i tov , k i so po t rebni z a gradnjo.
Trebnje t u d i nujno potrebuje kanal izaci jo i n pa p r imerno k o pa l i š če . Z a oboje se n a č r t i p r i pravl ja jo , vendar b i m o r a l i z n j i m i hi te t i , ke r j i h je t reba v s k l a d i t i z n a č r t o m gradnje ceste i n regulaci je Temenice, k i bo izvedena skupno z gradnjo nove ceste. Z a pr ipravo n a č r t o v i n d rug ih p r i p r a v l j a l n i h del obstaja poseben gradbeni odbor p r i o b č i n s k e m l judskem odboru, k i ima polne roke dela.
V n a č r t u indust r ia l izac i je D o lenjske je tud i Trebnje . V p r i hodnj ih l e t ih bo zgrajena v Trebnjem m a n j š a tovarna, k i bo č r p a l a surovine v neposredni b l iž in i Trebnjega. T a bo imela za p o s v e š e v a n j e kmeti jske p ro izvodnje v tem delu m po vsej Dolen j sk i v e l i k pomen, obenem pa bo dala zaposlitev v i š k u delovne sile na tem sektorju. P r a v k a r je b i l a tudi z a k l j u č e n a pre i skava gl ine p r i opekarn i v R a č j e m selu, k i je da la o d l i č n e rezultate. G l i n a je izredno dobra i n dovolj je je. K e r je potreba po opek i v e l i k a , bo potrebno to opekarno m o d e r n i z i ra t i , ka j t i sedanji s tar i r o č n i n a č in izdelave opeke je predrag. P r v o ka r je treba zgradi t i p r i tej opekarni , je k r o ž n a p e č .
Trebnje kot. prometno, p o l i t i č no, gospodarsko i n ku l turno sred i šče tega predela i m a lepe pogoje za razvoj , t reba pa je te pogoje vsk lada t i z m o ž n o s t m i i n potrebami skupnost i , u p o š t e v a joč p r i tem še pomen s e d e ž a bodoče komune.
P r e d deset imi l e t i — borc i i n ak t iv i s t i i n mlad ina , vse je sodelovalo p r i zadnj ih napor ih za osvoboditev domovine. — N a s l i k i : p i o n i r j i i n p ion i rke na mi t ingu na V i n i c i 2. febr. 1945
Aerohlub Novo mesto se pripravlja za proslavo 13. obletnice letalstva
Letos 12. maja, na praznik našega letalstva, bomo razen spominov na prve partizanske polete herojev Franja Kluza lin Rudija Čajevca proslavili še neko drugo, zelo važno obletnico — enajstletnico dneva, ko so se na naših letališčih pojavile prve borbene letalske enote.
Ta dan pred enajstimi leti
V i d a T o m š i č
K a k o r vsako leto je tudi l e tošnjo zimo Zveza z a d r u ž n i c organiz i ra la i z o b r a ž e v a l n o delo za nase žene . T a k o so b i l i v Č r n o m l j u od 25. novembra 1954 do 1. februarja letos š t i r j e teča j i : p l e t i l j sk i , k r o j n i , š iv i l sk i , kmet i jsko-gospodinjski . U d e l e ž ba je b i l a tudi tokrat prav dobra , z las t i če u p o š t e v a m o , da so t e č a j e obiskovale predvsem dekleta iz p o d e ž e l j a .
Teča j za pletenje je ob iskovalo 50 žena , k i so se pod s trok o v n i m vods tvom tov. B e r c e -tove n a u č i l e plest i n a j r a z l i č n e j še lepe s tva r i za n a š e m a l č k e i n odrasle. K r o j n i In š iv i l sk i teča j je vod i l a tov. G r a h k o v a , t eča jn ic pa je b i lo 60 do 65.
K e r je lovsko z d r u ž e n j e v Č r n o m l j u dalo v uporabo p r i merne prostore, smo lahko o r gan iz i ra l i kmet i j sko-gospodinj -ski t e č a j . Obiskova lo ga je 15 k m e č k i h deklet iz okol ice Č r nomlja. V s a k teden sta b i l i po dve s t rokovni predavanj i o kmet i j s tvu ln ž iv ino re j i , s posebnim ozi rom na p r a k t i č n o uporabo pridobljenega znanja pr i gospodinjskem poslu.
V s i t eča j i so zelo uspel i i n bodo nedvomno n a š i m ž e n a m ve l iko k o r i s t i l i . Venda r n i n a men Zveze z a d r u ž n i c , da b i organiz i ra la samo tovrstne t eča j e , t e m v e č se bo treba resno lo t i t i nadrobnega i z o b r a ž e v a n j a žena v kmet i js tvu, zlasti pa d v i g i n p o s p e š e v a n j e d robn ih panog gospodarstva, s k a t e r i m imajo prav gospodinje n a j v e č op rav i t i (perutnlnarstvo, p r a š i č j e r e j a , mlekars tvo, zelenjadarstvo l n podobno).
Važna naloga k m e č k e ž e n e je
gojitev zelenjave, ne samo za lastno uporabo, ampak tud i za š i r oko p o t r o š n j o . Trgovine v-Č r n o m l j u , k i prodajajo zelenjavo, jo n a r o č a j o iz oddal jenih krajev, k a r zelenjavo seveda znatno p o d r a ž i . N a š e žene b i jo lahko na v e l i k o goji le doma i n z njo lepo zas luž i l e .
Be lokran jske ž e n e si žel i jo izobrazbe, zato se tako rade u d e l e ž u j e j o t e č a j e v i n razn ih s t rokovn ih predavanj . Dobro se zavedajo, da je s t rokovna i z obrazba tisti temelj , na ka te rem se l ahko dvigne i n u s p e j o razv i j a kmet i js tvo Be le kra j ine . V teh že l j ah je treba n a š e ž e n e č imbol j podpret^ plast i pa poskrbet i , da bo Be ta k r a j i na dob i l a dob«»r kade r kme t i j sk ih s t rokovnjakov, k i j i h že vedno zelo pr imanjkuje .
C L .
D a je o r g a n i z a c i j s k i s ek re t a r C K Z K S i n l j u d s k i p o s l a nec t o v a r i š i c a 1 i d V ^ o m š i č e v a p r i l j u b l j e n a p r i ^ s o m e š č a n i h , j e p o n o v n o p o k a z a l n j e n ob i sk 2. f e b r u a r j a z v e č e r , k o je i m e l a v N o v e m m e s t u p r e davan je . V p o l j u d n i h , v s e m r a z u r r d j i v i h besedah je m e d p r e d a v a n j e m l e p o r a z t o l m a č i -l a r a z n e sve tovne rxđit&6ne p r o b l e m e i n v z v e z i g t e m z u nan jo p o l i t i k o n a š e d r ž a v e . O b š i r n o j e g o v o r i l a o d e l u IX. zasedan ja G e n e r a l n e s k u p š č i ne O r g a n i z a c i j e z d r u ž e n i h n a rodov , k a t e r e g a se j e u d e l e ž i l a ko t č l a n n a š e de legac i je . Z l a s t i j e r a z l o ž i l a ipomen o d k r i t j a a t o m s k e ene rg i j e i n n a k a z a l a obe s k r a n j i m o ž n o s t i p r i u p o r a b i t e do sedaj nes lu t ene s i le , k i l a h k o u p o r a b l j e n a v vo jne n a m e n e u n i č i svet , u p o r a b l j e n a z a m i r o l j u b n e n a m e n e p a l a h k o p r inese č l o v e š t v u v e l i k o b l ag in jo . I z r a z i l a j e p r e p r i č a n j e , d a bo z o z i r a m n a resol u c i j o G e n e r a l n e s k u p š č i n e O Z N , k i p r e d v i d e v a s k l i c a n j e kon fe rence o i z k o r i š č a n j u a t o m s k e energ i j e v m i r o l j u b n e namene , v e n d a r l e n a k o n c u z m a g a l a t r e z n a razsodnos t p r i u p o r a b i te s i l e . z l a s t i š e zato, k e r se j e r a z m e r j e s i l v sve tu
i m o č n o i z e n a č i l o .
J T o l i k š n e u d e l e ž b e n a p r e d a -l v a n j u v N o v e m m e s t u ž e z l e
p a n i b i l o . saj v s i , k i so ž e l e l i p o s l u š a t i t o v a r i š i c o T o m š i č e v o , n i t i v d v o r a n o n i s o m o g l i , m n j ^ i p a so ver- č a s ?U\)l O h
Proslavili so 10-letnico sindikatov
Spored občinskega praznika Črnomlja 19. februarja praznuje mestna o b č i n a Č r n o m e l j o b č i n s k i
p razn ik . V proslavo o r a z n i k a bodo te-le p r i r ed i tve : 13. februarja — namizno t e n i š k o prvenstvo Bele k ra j ine
(v te lovadnici ) ; od 13. do 21. februarja — Individualno prvenstvo Dolenjske
V šal iu za leto 1955; IS. februarja z v e č e r A k a d e m i j a v Prosvetnem domu; 19. februarja ob 6. u r l zjutraj budnica ; ob 9. u r i s v e č a n a
seja L O M O Č r n o m e l j , ob 10. u r l zborovanje in odkri t je spominske plošče I .njzetu Fabjanu UM tr»:u v Č r n o m l j u ; ob 12. u r i odkr i t ju spominske p lošče pad l im borcem v Pe t rov i vas i , ob 11. u r i poku lu l odbo jka rsk i tu rn i r v g imnaz i j sk i te lovadnic i .
Č l a n i s i n d i k a t a v K o č e v j u so p r o s l a v i l i 10. o b l e t n i c o obs to ja d e l a v s k e o rgan i zac i j e — s i n d i k a t a z uspe lo a k a d e m i j o v S e š k o v e m d o m u . N a a k a d e m i j i so s o d e l o v a l a d e l a v s k a p r o -
Gasilci v Sodražici so položili obračun
P r e d k r a t k i m je b i l l e tn i o b č n i zbo r p ros tovo l jnega gas i l s k e g a d r u š t v a S o d r a ž i c a . k i je b i l p r a v dobro p r i p r a v l j e n i n t u d i udeležba na n j e m je b i l a p o l n o š t e v i l n a . P o h i m n i , k i j o je z a i g r a l a d o m a č a g o d ba, j e u p r a v n i o d b o r d r u š t v a p o d a l i z č r p n o p o r o č i l o o de lu d r u š t v a v p r e t e k l e m l e tu . V r a z p r a v i so Člani d r u š t v a k o t t u d i z a s t o p n i k o k r a j n e gas i l ske z v e z e i z r e k l i p r i z n a n j e za us p e š n o delo- K besedi se je o g l a s i l n a j s t a r e j š i gas i l ec v S o d r a ž j c i 80 letni O b e r s t a r j e v o č e , k i je posebej p o h v a l i l m l a d e gas i lce , ž e l e č j i m š e o b l o uspeha p r i k r e p i t v i g a s i l ske o rgan izac i j e . Posebne p o h v a l e je b i l a d e l e ž n a t u d i ž e n s k a e k i p a . N a k o n c u je b i l spreje t sk l ep , da d r u š t v o letos r a z v i j e svoj p r a p o r i n p o p r a vi gasilcu dom, M. C.
sve tna d r u š t v a S v o b o d a — R u d n i k i n S v o b o d a — mes to s p e s t r i m sporedom. P r o s l a v e se je u d e l e ž i l o v e l i k o š t e v i l o l j u d i . P r a z n i k obstoja 10. o b l e t n i c e s i n d i k a l n e o r g a n i z a c i j e so p r a v t a k o lepo p r o s l a v i l i v R i b n i c i z u spe lo a k a d e m i j o v M l a d i n s k e m d o m u . Na a k a d e m i j i je i m e l t a jn ik O S S M u h i č V i n k o refera t o pomenu , v l o g i i n n a logah s i n d i k a l n e o r g a n i z a c i j e v n o v i J u g o s l a v i j i , p e v s k o d r u š tvo P a r t i z a n a i n g a s i l s k a g o d ba n a p i h a l a p a sta s o d e l o v a l a s p e v s k i m i t o č k a m i . A k a d e m i ja je b i l a d o b r o o b i s k a n a . T a k o se t u d i č l a n i s i n d i k a l n i h o r gan izac i j v n a j v e č j i h d v e h k r a j i h K o č e v s k e p r o s l a v i l i p o m e m b n o ob le tn ico — 10. ob le t n i c o ustanovitve s i n d i k a l n e o r g a n i z a c i j ™ O . K .
z a č e t k u i n z a k l j u č k u p r e d a v a n j a so n a v z o č i i z r a z i l i p r e d a v a t e l j i c i t o p l o p r i z n a n j e i n z a h v a l o . S t e m so t u d i i z r a z i h ž e l j o , d a b i t o v a r i š i c a V i d a T o m š i č š e p r i š l a m e d nje .
je izrednega zgodovinskega pomena za razvoj našega letalstva. Proslavljanje te obletnice pa bo imelo še vse širši pomen.
Naše letalstvo se je namreč v zadnjih enajstih letih izredno razvilo in, kar je posebno važno doseglo je izreden napredek in izpopolnjevanje v najmodernejša reakcijski letalski tehniki.
Ta kvalitetna sprememba nam omogoča, da na področju, kjer je sodobni razvoj vojnih in tehničnih sredstev najhitrejši, postopoma in odločno premagujemo zaostalost in da se naše letalske sile izgrajujejo v skladu s potrebami sodobne obrambe in drugih zahtev, ki se poslavljajo letalstvu.
Mnoge naše letalske enote i danes letijo z brzinami, ki so v marsičem veliko večje kot pred nekaj leti, imajo pa tudi večjo udarno moč, povečane maneverske sposobnosti in druge ugodnejše pogoje, kakor so jih imele pred nekaj leti, pa tudi med osvobodilno vojno.
Po rezultatih, ki jih je doseglo, po popolnosti, s katero si je osvojilo najmodernejšo vojno tehniko, po notranji organizaciji in po drugih, že poprej znanih kvalitetah, naše letalstvo danes res kaže podobo sodobnega preciznega mehanizma, takega mehanizma, ki edino omogoča učinkovito uporabo sodobnih letalskih sredstev.
V primerjavi 6 slabo o-premljenimi lovskimi in ju-riškimi eskadrilami ob konc u vojne, je naše letalstvo silno napredovalo i n razpolaga
Politična beležka iz vasi K a k o naj z a č n e m z u v o d o m ?
N o p a naj b o e n k r a t č l a n e k b r e z u v o d n e besede. P o l i t i č n o ž i v l j e n j e v n a š i h k r a j i h . Sa j i m a m o S o c i a l i s t i č n o zvezo , z a d n j i sestanek, u d e l e ž i l o se ga j e samo t re t j ina č l a n o v , j e b i l e n k r a t j u n i j a l a n i . Z v e z a b o r c e v š e n e k o l i k o ž iv i , m l a d i n s k a o r g a n i z a c i j a je o d š l a v i l ega lo , m e n d a so š e na jbo l j d e l a v n i g a s i l c i , č e d r u g a č e ne, j i h v i d i m o v u n i f o r m a h vsaj na vesel i c a h i n p o g r e b i h . N a j b o l j de l a v n i so l o v c i , t i p a t a k o ne spada jo sem. K a j pa v e n d a r de la te p r i vas po p o l i t i č n i l i n i j i , d a je t a k o m r t v i l o ? H m ! Ž i v i m o i z d n e v a v d a n , p o l i t i č no s m o p a m e n d a j a d o v o l j p o d k o v a n i , saj je b i l o v l e t i h po o s v o b o d i t v i t o l i k o r a z n i h ses tankov , d a s m o s i na t e p l i p o l i t i č n e u č e n o s t i za 20 le t n a p re j . Seda j pa to u č e n o s t lepo p r e b a v l j a m o , m a l o p o k r i t i z i r a m o č e z d a v k e , d r a g i n j o i n d r u ge take t e ž a v e , k i nas ta re jo , : n l epo v m i r u ž i v i m o . T o je p r a v a svoboda , k o nas n i h č e v e č ne s i l i — p o j d i na ta i n t a sestanek, k e r s i č l a n n a š e o r gan izac i j e m o r a š s t o r i t i to i n to.
Javno novoletno nagradno žrebanje »Dol. lista«
bo v soboto, 19. februarja ob 10. uri dop. v Novem mestu v Rdečem kotičku na 0L0.
Vse naročnike vabimo k udeležbi!
M o r d a s e m te gorn je ugo to v i t v e p o v e d a l p r e v e č po d o m a č e i n p r e v e č v č r n i l u č i , toda v g l a v n e m je t a k o v n a š i h v a seh p o d T r a v n o goro. D a je n a j v e č j a k r i v d a za p r e c e j š n j e m r t v i l o nede l avnos t odborov o r g a n i z a c i j , n i t r e b a posebej zap i sa t i . S e s t a n k i so p o t r e b n i , s amo t i s e s t ank i naj ne bodo a k t i v i s t i č n i , u č e n i , p o t e m se j i h bodo n a š i k m e č k i l j u d j e go tovo u d e l e ž i l i . B i l s e m n a n e k e m r o d i t e l j s k e m ses t anku . L j u d j e so p o s l u š a l i p o l j u d n o p r edavan j e u č i t e l j i c z o d p r t i m i u s t i i n j i h n a k r a j u p o v a b i l i : Se p r i d i t e m e d nas, r a d i VB« b o m o p o s l u š a l i . N o v e o b l i k e d e m o k r a t i č n e g a ž i v l j e n j a p r i nas zah teva jo tud i , če se tako i z r a z i m , n o v o o b l i k o s e s t a n k o v » ne s t e ž k i m i r a z p r a v a m i , k i j i h l jud je ne r azume jo . P o l e g tega je n a v a s i š e p o l n o d r o b n i h v p r a š a n j , p r e d v s e m v vaseh , k i so b i l e m e d zadnjo v o j n o p o ž g a n e po o k u p a t o r j u . V s i t i s t i , k i m e n i j o , d a se sedaj l a h k o ž i v i b r e z a k t i v n e g a posega p o l i t i č n i h o r g a n i z a c i j v d o g a jan je na v a s i i n d a naj to d e l o o p r a v i z ad ruga , seveda samo po s t r o k o v n i i n , č e d o d a m o še , po g o s p o d a r s k i p l a t i , so v z m o t i a l i p a n a š i s o v r a ž n i k i .
N a j z a k l j u č i m : te v r s t i c e n i sem n a p i s a l ža recept , k a j naj se d e l a v b o d o č e , a m p a k zato , d a o p o z o r i m , d a t a k o k a k o r je sedaj n i p r a v i l n o i n d a ne s m e m o zaos ta ja t i z a duhorrfr č a s a . D r ž a v l j a n
sedaj s številnimi strokovnimi letalskimi, tehničnimi in vo-dečimi kadri visoke kvalitete.
Ta novi, kvalitetni razvoj našega letalstva je vsekakor ugodno vplival tudi na našo Letalsko zvezo in ji odprl nove možnosti, postavil pa pred njo številne nove naloge, tako na polju organizacijsko* propagandne dejavnosti, kot glede reševanja materialno tehničnih problemov.
Po drugi strani pa nam široka osnova nase letalske organizacije, njen značaj in oblika letalske dejavnosti dajejo velike možnosti zaakitiv*-no vključevanje ljubiteljev letalstva, ki se s svojimi sposobnostmi želijo razviti v tej smeri.
\ se to nam jasno priča, da bomo morali v svojem nadaljnjem delu storiti še vse več za razširitev aeroklubov.
Glavni faktor, ki nam bo omogočil, da od aeroklubov naredimo močan center letalskega življenja, je pravilno gledanje organov ljudske oblasti, komun, množičnih poli* ličnih organizacij in podjetij na naše težave, pri katerih nas morajo podpreti.
Mi pa si moraimo prizadevati, da v naših organizacijah vzgojimo množico novih letalcev, tako na polju znanstvenega dela kot za praktično dejavnost, pa bodi to v smislu športne aktivnosti ali pa na katerem drugem področju, ki pomaga nadaljnjem^ razvoju naše organizacije in* letalstvu v celoti. *
Nikica
Lepo Prešernova proslavo v Novem mestu
V počastitev Prešernovega dneva je bila v Novem mestu na predvečer pesnikove smrti pomenljiva in uspela prireditev Ljudske univerze in KD Dušan Jereb.
Prof. Karel Bačer je v svojem govoru poudaril veličino Prešernove umetnosti in njen pomen za naše narodno življenje, zlasti v času osvobodilne borbe, glavni del govora je pa bil posvečen Prešernovim stikom z Dolenjsko in njegovim poznanjem takratnih razmer na Dolenjskem, kar je zlasti očitno v znanem dvostihu, ki ga je Prešeren napisal prijatelju Lašanu, ko je ta odhajal v Novo mesto. Prof. Bačar je s tehtnimi dokazi izluščil, kot kaže, dokončni pravi pomen tega dvostiha in pokazal, kako je veliki pesnik poznal tudi našo družbeno problematiko.
V drugem delu proslave J« nastopil moški pevski zbor KD Dušan Jereb s tremi pesmimi in z dvemi solo točkami tenorista Skoka. Orkester istega društva pa je zaigral tri orkestralne skladbe. Dvorano prosvetnega doma so fNovomeščani napolnili dO zadnjega kotička.
V R E M E za čas od 12. do 20. februarja.
V drugi polovici tekočega tedna enkrat ali dvakrat padavine z ohladitvijo, sneg do n i žin. Pozneje suho. oziroma jasno i n razmeroma hladno vreme • mrazom ponoči . V drugI polov i c i prihodnega tedna pos labšan j « , nagnenje k padavinam in topleje.
hran S DOLENJSKI LIST
\
i - V Stev. I
Rast in uspehi gradbenega Po številu zaposlenih de
lavcev je splošno gradbeno podjetje v Črnomlju največje podjetje v okraju. Lani je ob sezoni zaposlovalo okoli 580 delavcev in večino teh je sprič o ugodne zime obdržalo tudi pozimi. Samo pri gradnji vodovodov je imelo lani zaposlenih 280 delavcev. Svoja gmdilišča ima podjetje raztresena po vsem okraju od Starega trga do Suhorja pri Metliki in okolici. Proizvodna vrednost podjetja lani znal a okoli 130 milijonov din.
Kot ostalim podjetjem ali že bolj je bila razvojna pot gradbenega podjetja zelo tr-njevaintudi še danes ni gladka. Navzlic temu je napravilo zlasti v zadnjih dveh letih Ogromen razmah in s svojo dejavnostjo rešuje pereče probleme gradbeništva v Beli krajini. Spričo velikih gradbenih nalog za kulturni in gospodarski dvig Bele krajine res ni kos vse in nalogam, ker presegajo njegove zmogljivosti, navzlic temu p a je prevzela in izvaja skoraj vse komunalne gradnje, poleg C";tulih gradbenih del.
V Beli krajini tudi pred vojno ni bilo večjih gradbenih podjetij. Tembolj pa je nastala potreba po takem podjetju po vojni, ko je na tisoče po-žganih domov, šol in uničenih komunalnih objektov klicalo po obnovi. Od vsega začetka je bilo tudi iasno, da ne bo mogoče v Beli krajini ostati samo pri obnovi, pač p a da bo treba tudi veliko novih gradenj. Zarcdek gradbenega podjetja so bile tehnične baze, ki so nastale takoj po vojni in ki so pomagale pri ob-nc /i preko obnovitvenih z a drug. Tako nastalo gradbeno podjetje zaradi manjših možnosti gradenj in drugih težav, ni pokazalo večjega razmaha vse do leta 19"2, ko so se pred njega postavile velike naloge.
L A S T N E S T A V B E K A Ž E J O R A S T I N Š I B K O S T R A N
P O D J E T J A Rast podjetja se pravzaprav
najbolj vidi na samih stavbah podjetja, katere ima na koncu Črnomlja ob cesti proti Gra-dacu. Prvotno je bila samo dolga nizka stavba, to je me-mahanična delavnica, ki je imela tudi pisarne in garažo. Okrog te so se pozneje prilepile postopoma druge stavbe, večinoma lesene barake, pa še od teh ni vsaka nastala obenem pač pa v več >obrokih?, kakor je pač kazala potreba. Temu podobno je podjetje dobivalo tudi potrebno orodje in opremo. Večji skok je v tem pogledu napravilo podjetje šele lani. ko je zgradilo novo veliko mizarsko delavnico s sušilnico za les, skladiščem, garažo in ostalimi prostori. Prav tako je lani kupilo nekaj najbolj potrebnih strojev tako, da lahko sedaj stori vsako gradbeno naročilo. Kako potrebna je bila podjetju nova mizarska delavnica kaže najbolj to, da se je storilnost v novi delavnici pri istem številu zaposlenih dvignila za 35%.
Toda prav v tem, to je v lastnih objektih ter prevoznih sredstvih je podjetje še najbolj šibko, enako pa tudi v strokovnih kadrih. Okoli 75% delovne sile, ki jo zaposluje podjetje, je izven sedeža rrdjetja ali celo okraja. Za to delovno silo in strokovne kadre nima podjetje nikakršnih stanovanj. Prav tako ni um niti malo primernih upravnih prostorov. V dveh malih zatohlih prostorih dela kar 13 uslužbencev. Do letos ni podjetje premoglo niti enega
p o d j e t j a v Č r n o m l j u
V a l e n t i n Č a r m a n
gradbenega inženirja, šele pred pratkim so dobili prvega. Za vsa tehnično strokovna dela je bil do nedavna samo en človek, dokler niso lani dobili še eno tovarišieo. Podjetje je šele lani dobilo prvi investicijski kredit v znesku deset milijonov, ki ga je moralo porabiti predvsem za nakup strojev, brez katerih ni mogoče izvajati nobenih del ter za gradnjo že omenjene mizarske delavnice. Tako mizarska kot kovinarska delavnica podjetja sta kos vsaki nalogi, kar je za tako gradbeno podjetje velikega pomena.
O S N O V N E N A L O G E , K I N I S O S A M O S T V A R P O D J E T J A
Odprava teh šibkih strani podjetja je sedaj osnovna naloga uprave in celotnega kolektiva. Pri tem pa bo seveda potrebna tudi pomoč in razumevanje ljudskih odborov. Tega razumevanja za potrebe podjetja je bilo doslej premalo. Podjetje ima v načrtu gradnjo upravne stavbe z nekaj stanovanji. Vsaj za 60 ljudi bi morali zgraditi stanovanja. Nujno potrebujejo vsaj en drobilec peska, ker v Beli krajini ni primernega peska in ga morajo voziti zelo daleč, kar veliko stane. S prevoznimi sredstvi so skoraj na tleh, prav tako potrebujejo tudi razna dvigala za gradilišča. Radi bi uredili še kolarski, kovaški in kleparski obrat. V načrtu imajo tudi gradnjo delavnice cementnih izdelkov Ta naj bi stala v Metliki pri Kolpi, kjer je dovolj peska. Tudi opekarna v Kanižarici čaka investicij, čeprav je navzlic raznim težavam lani že dala nekaj deset tisoč kosov opeke. Po izgradnji bi se ta lahko osamosvojila.
Uvodoma smo omenili, da ima podjetje raztresena gradilišča po vsem okraju, kar jim pri tako šibkem prevoznem parku dela še večje težave. Gradijo vodovod v Starem trgu in na suhorskem sektorju, prav tako pa tudi zajetje za črnomaljski vodovod na izviru Dobličanke. V gradnji imajo dve tovorni skladišči na postaji v Črnomlju in Metliki, prav tako grade v Metliki stanovanjsko stavbo in več stavbenih objektov na posestvu v Mestnem logu. Skladišči kmetijske zadruge v Črnomlju bo kmalu dograjeno, enako dve tra-fo postaji in še vrsta drugih gradbenih del. Najmanj donosna so popravila in preureditve starih stavb, in prav takih del pa ima podjetje naj
več. Zlasti je bilo veliko takih del lani pred proslavo 22. julija. Dokončane gradnje, kot je postaja v Črnomlju, planinski dom na Mirni gori, dijaški dom v Metliki, kino dvorana v Metliki preureditev trga v Črnomlju in Metliki, potem še vrsta drugih dokončnih gradenj in preureditev, izpričuje delovno zmogljivost podjetja. Ko bodo odstranili še navedene š ibfe strani, kar seveda ni odvisno samo od kolektiva, pač pa tudi razumevanja in pomoči oblastvenih organov, ter s tem ustvarili boljše življenjske pogoje tako za strokovni kader kot za delavce, bo podjetje še v večji meri kot doslej sposobno izpolniti vse gradbene naloge, ki se postavljajo pred njega.
Pojasnilo gozdnim posestnikom
Ko je občinska gozdarska komisija svoje delo v navedenem smislu opravila, pošlje vse prošnje s seznamom vred Okrajni upravi za gozdarstvo v rešitev. Priložiti mora tudi seznam izdanih sečnih dovoljenj, ki jih je izdal občinski ljudski odbor v svoji pristojnosti za drva za lastne potrebe prosilcev. Okrajna uprava za gozdarstvo pregleda vse prošnje, preveri lastništvo, podatke o površini, stanju gozdov, zalogah lesa in letnem prirastku ter dosedanjimi sečnjami, za kar ima podatke v svoji kartoteki. Pri tem pregledu takoj izloči prošnje vseh tistih prosilcev, za katere ima podatke, da so se v preteklem letu ali še preje pregrešili proti gozdarskim predpisom. Vsem tem se sečno dovoljenje načeloma ne izda. Ostale
Razmah dejavnosti Rdečega križa v novomeškem okraju
Izobraževalni tečaj v Laškem potoku
V dolgih zimskih večerih si bedo tudi mladinke Loškega potoka pridobile čimveč znanja, ki jim bo kasneje služilo v življenju. Tudi letos imajo tečaj za ženska ročna dela dvakrat na teden v večernih urah. Poleg vezenja poslušajo tečajnice tudi predavanja iz zemljepisa, maral-ne vzgoje in drugih predmetov. Največja zahvala gre požrtvovalni tovarišici učiteljici I,a«arjevi, ki vodi tečaj in mladinkam tudi preskrbi material, da delo neovirano poteka. Mladinke z veseljem delajo. Želimo jim veliko uspeha.
Organizacija RK ni samo mednarodna dobrodelna organizacija, ki pomaga tam in takrat, ko je pomoč najbolj potrebna, pač pa ima vsaj v naši državi veliko vlogo pri izboljševanju življenjskih pogojev ljudi in širjenju zdravstvene prosvete. To človekoljubno in prosvetno nalogo Rdeči križ v novomeškem okraju uspešno opravlja.
Vzrok neštetih oboljenj so slabe zdravstvene razmere, v katerih žive zlasti delovni ljudje na podeželju, prav tako pa tudi pomanjkljivo znanje najbolj osnovnih pogojev zdravstva in higiene. Prav za odpravo teh pomanjkljivosti je RK usmeril svoje delo in v letu 1954 dosegel prav lepe uspehe.
Po zaslugi RK in drugih prosvetnih organizacij se ljudje na vasi vedno bolj zanimajo za male asanacije, to je za ureditev stranišč, greznic in , za preskrbo z zdravo pitno vo-| o d P r a v l > P"v tako una do. Ob sodelovanju prebival-' tflu« ^ _uspešno delo
okolici je bilo lani urejenih 7 gnojišč v vrednosti okoli pol milijona din. Cement za te gradnje je dal zastonj RK, ostalo so prispevali prebivalci sami. Lani je bil dokončan tudi vodovod v Smolenji vasi, katerega vrednost je najmanj 2,700.000 din.
V občini Skocjan so lani uredili studenec v Dolah, pričeli so z deli za vodovod v Osrečju ter končali priprave za gradnjo vodovoda na Otre-sku. Vaške, oziroma krajevne organizacije RK so tu zelo delavne, kar se vidi tudi v pripravljenosti prebivalcev za odpravo zaostalosti. V Zburah BO bila lani urejena tri gnojišča, ki so okuževala studenec s pitno vodo. Okrajni odbor RK je prispeval samo cement, vse ostalo so dali prebivalci sami. Dela so potekala prav lepo, ker so kmetovalci sami uvideli potrebo, da se_ ta škodljiva pomanjkljivost
dokaj tamoš-
prispevali ves grad beni material razen cementa, ki ga je dal brezplačno RK, prav tako so opravili vsa dela in vožnje brezplačno, delno pa je njihovo prizadevanje , Podprl tudi občinski ljudski H ^ W l Silffi odbor Gotna vas. V Straži in ^ e u - d o l o c i 1 n e k a J
Pismo iz Stopič S t o p i č e — m a j h n a i n s k r o m
n a vas V k o t l i n i p o d m o g o č n i m i G o r j a n c i , m a j h n a , v e n d a r k a r p r i k u p n a i n p r i j e t n a . M a l o od v a s i s to j i n a h r i b č k u k r a s n o š o l s k o pos lop j e ; k o l i k o t r u d a i n n a p o r o v je b i l o t reba , d a je z ras lo tako, k o t je. K o z ju t ra j i zza G o r j a n c e v vs t ane sonce, z a ž a r i v sa š o ' a i n se ponosno o z i r a n a h i š e pod seboj , š e z a v i t e v r a h l o j u t r a n j o meg lo .
P a č e p r a v so S t o p i č e m a j h n a vas, je ž i v l j e n j e v n j i h le p r e cej r azg ibano . N a k u l t u r n e m p o d r o č j u je d e l o v n a z l a s t i m l a d i n a ; č e s t o se z b i r a , na ses tank i h p a i z o b r a ž u j e i n vzga ja . Posebno ž i v a h e n je b i l p r v i ses tanek; p r i š l i so m l a d i n c i Iz s leherne , š e t ako odda l j ene p o d g o r j a n s k e v a s i V o l i l i so
n o v odbor , u s t a n o v i l i p a t u d i n o v e s e k c i j e : f o l k l o r n o , t e lo v a d n o i n š a h o v s k o ter sekc i jo za n a m i z n i tenLs. U s p e š n o d e lu j e t a f o l k l o r n a i n š a h o v s k a s k u p i n a , za t e l o v a d b o p a t r e n u t n o n i p ros to ra , k a j t i t e lo v a d n i c a se š e l e g r a d i . T u d i za p o š t e n o z a b a v o je p o s k r b l j e n o — ob n e d e l j a h p o p o l d n e se m l a d i svet z b i r a pod v o d s t v o m u č i t e l j s t v a n a p lesne vaje . M l a d i n a se d o b r o zaveda , d a se s k u l t u r n i m u d e j s t v o v a n j e m , š p o r t o m i n p o š t e n o z a b a v o i z o b r a ž u j e i n s i k r e p i d u h a i n telo, d a bo z ra s l a v z d r a v b i k r e p a k r o d .
Na1 o m e n i m še , d a i m a m o t u d i t e č a j R d e č e g a k r i ž a . M l a d i n k e ga p o l n o š t e v i l n o o b i s k u jejo i n p o u k p r a v l e p o p o t e k a
di strokovna pomoč Central nega higienskega zavoda. Občinski ljudski odbor Gotna vas sploh kaže veliko razumevanje za asanaeijo tudi v
v ta na-sredstev.
Z velikim r a z u m e v a l i j em in pripravljenostjo ljudi, da večji del gradnje opravijo sami, so se asanacijskih del lotili v večjem obsegu tudi v občini Mirna in Rakovnik, kjer bodo s temi deli letos nadaljevali. Podobni so bili napori za a^aiuieijo vasi tudi v drugih predelih okraja. Se veliko hitreje bi potekala ta dela, če bi okraj imel zato potrebnega strokovnjaka. Pripravljenost ljudi je povsod velika, potrebujejo pa po.moč v gradivu in strokovnjakih.
Tudi pri širjenju zdravstvene prosvete RK novomeškega okraja uspešno opravlja svoje poslanstvo. V okraju je 30 tečajnih centrov. Iz poročil, ki prihajajo iz teh centrov, je razvidno, da ti tečaji letos Še veliko lepše potekajo ko prejšnja leta. Obisk je povsod velik in za neka
tere tečaje še skoraj prevelik zato jih morajo razdeliti na več skupin. V letošnji učni spored na teh tečajih so vključili tudi pouk o zdravi prehrani, za kar se dekleta še prav posebno zanimajo. Podobno zanimanje na teh tečajih je tudi za razna ročna in druga praktična dela, ki so jih ponekod vključili v pouk na tečaju. To privlači mnoga dekleta, saj jim je znanje za vsakdanje življenje nad vse potrebno. V Šentjerneju obiskuje tak tečaj kar 76 deklet.
Lani je RK poslal na zdravljenje v Savudrijo 52 zdravstveno in socialno ogroženih otrok iz okraja. Vrsta zdravstvenih predavanj, ki jih ob vsaki priliki organizira RK, so vedno bolj obiskana. S tako aktivnim delom v korist najbolj potrebnih in za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega človeka pridobiva organizacija RK vedno večji ugled. V novomeškem okraju je štela organizacija lani 4200 odraslih članov in 5500 članov pomladka. V vseh občinah obstajajo občinski odbori RK, ki kažejo.razen nekaterih, veliko zanimanje za naloge Rdečega križa.
prošnje pa na podlagi primerjave z razpoložljivimi podatki in tozadevnimi ugotovitvami po potrebi popravi ali pa reši v smislu predloga občinske gozdarske komisije.
Po izvedbi tega postopka izda Okrajna uprava za gozdarstvo sečno dovoljenje, katerega en izvod prejme pristojna občina, da ga izroči prosilcu, drugi izvod pa prejme revirno vodstvo, da ga izroči pristojnemu logarju, ki izvrši odkazilo in prevzem leta, tretji izvod pa ostane na Okrajni upravi. Proti odločbi o sečnem dovoljenju ima prosilec pravico do pritožbe na višji državni organ. Pritožbo je vložiti preko pristojne občine, da tamkajšnja gozdarska komisija poda svoje mnenje in predlog, nakar se pritožba pošlje na Okrajno upravo. Vendar naj se gozdni posestniki pri vlaganju pritožb zavedajo, da bodo ugod no rešene le v izjemnih primerih. Zato jim priporočamo in svetujemo, naj si ne delajo nepotrebnih stroškov s plačevanjem visokih taks. ampak naj se zadovolje z odobreno količino. Če bodo trezno in pametno premislili vso stvar, bodo sami prišli do zaključka, da je z ozirom na stanje gozdov in maksimalne po planu določene letne količine lesa za posek nemogoče vsakomur v celoti ustreči. Zato so vse tozadevne osebne intervencije na Okrajni upravi za gozdarstvo in pri raznih drugih forumih popolnoma nepotrebne. Za vse to je škoda truda, časa in denarja, ker se bodo pritožbe reševale le po redni poti, v kolikor bodo res utemeljene.
Ko prosilec prejme odločbo — sečno dovoljenje, nima še pravice sekati Tesa vse tako dolgo, da mu drevje odka-že pristojni revirni gozdair ali logar. Praviloma mora biti posestnik gozda pri odkazilu drevja navzoč, da ob tej priliki prejme vsa potrebna navodila o načinu sečnje, izde
lavi lesa, gozdnega reda. čas^ prevzema, plačilu prispevka v gozdni sklad, načinu spravilu itd. Teh navodil se mora posestnik gozda ali njegovi delavci strogo pridrževati, ker imajo gozdarski organi vso pravico in dolžnost, takoj ustaviti sečnjo ali drugo dvelo, čim u gotove, da se pri tem dela škoda odnosno kršijo tozadevni predpisi. Vsak tak' prekršek povleče za seboj prijavo, denarno ali zaporno kazen, v težjih primerih pa še zaplembo lesa, ki je predmet prekrška. Po dosedanjim izkušnjah vetrno, da je ravno težjih primerov največ in tov sečnja brez sečnega dovoljenja, sečnja neodkazanega drevja, izvoz nežigosanega to je neprevzetega lesa. neobe-Ijenje lesa iglavcev itd. Vsem takim kršilcem gozdnogospodarskih predpisov se poleg redne kazni prihodnje leto sečnega dovoljenja ne bo i z dalo.
Predno preidemo k opisu postopka o prevzemu lesa in plačilu prispevka v gozdni
• O I O I O B O I O I O I C
Ne pozabite: vsak naročnik D o l e n j s k e g a l i s t a
Je ZAVAROVANI O I O I O I O I O I O I O
sklad, naj omenimo še to, da se bo v tekočem letu skušalo urediti tako, da bodo pirošnje rešene, sečna dovoljenja i z dana in drevje vsaj v glavnem odkazano pred 1. oktobrom, ko se prične redna sečnja. Razumljivo je, da gozdni posestniki pred tem datumom ne bodo smeli sekati, četudi bo drevje odkazano, razen v primerih, ko jim bo to po gozdarskih organih izrecno dovoljeno. I z dosedanjih izkušenj namreč vemo, da z ozirom na visoko število izdanih sečnih dovoljenj go'zdairski organi niso v stanju v tako kratkem času tekoče izvršiti odkazilo in prevzem vsega lesa, kar občutno ovira sečnjo itn spravilo ter sili gozdne posestnike k raznim prekrškom.
(Nadaljevanje sledi)
ZAHVALA Podpisani PodrfaJ Jože Iz Zagradea 41, se upravi Dolenjskega
lista najtopleje zahvaljujem, da sem bil kot naročnik njihovega Usta zavarovan pri DOZ, za kar niti nisem vedel. Ke r sem se 8. novembra 1954 pri iztovarjanju žice ponesrečil tako, da so ml morali odrezati desno nogo pod kolenom, sem postal 5Q*/t dela nezmožni invalid, mi je DOZ naka zal 20.000 dinarjev, ki mi bodo zelo koristili. — Zato naj ne bo hiše, ki ne M bila naročnik Dolenjskega Usta, saj nihče ne ve, kje ln kako ga caka nesrefa.
PODRZAJ JOŽE
Cestno -V d n e v n i h č a s o p o s i h p o g o
s tok ra t b e r e m o p o r o č i l a o r a z n i h p r o m e t n i h nezgodah , k i i m a j o z a pos led ico t u d i s m r t n e ž r t v e , n a j v e č k r a t p a t e ž j e i n l a ž j e p o š k o d b e l j u d i i n v e l i k o m a t e r i a l n o š k o d o .
L e t a 1954 je b i l o v S l o v e n i j i 1274 c e s t n o - p r o m e t n i h n e zgod, k i so zah t eva l e 92 s m r t n i h ž r t e v i n 705 p o š k o d o v a n i h oseb.
R a z u m l j i v o je, da nobena p r o m e t n a nezgoda ne nas tane b rez d o l o č e n i h v z r o k o v , k i so po k a k o v o s t i r a z l i č n i . P o l e g o b j e k t i v n i h v z r o k o v p r o m e t n i h nezgod , h k a t e r i m p r i š t e v a m o s labo s tanje c e s t m o s t o v i n v o z n e g a p a r k a , se v v e l i k i v e č i n i p o j a v l j a j o še s u b j e k t i v n i v z r o k i , o d k a t e r i h so n a j š t e v i l n e j š i : n e d i s c i p l i n i r anos t k o r i s t n i k o v cest, n e p o z n a v a n j e p redp i sov , n e z n a nje u p r a v l j a n j a v o z i l , a l k o h o l i z e m i t d .
N a p a č n o je t r d i t i , d a so s a m o v o z n i k i m o t o r n i h v o z i l t i s t i k o r i s t n i k i j a v n i h ce s tn ih p o v r š i n , z a ka t e r e v e l j a j o c e s t n o - p r o m e t n i p r e d p i s i . Z U r e d b o o p r o m e t u n a j a v n i h ces tah so p r a v t a k o d o l o č e n a p r a v i l a i n d o l ž n o s t i z a p e š c e , ko lesar je , v o z n i k e v p r e ž n i h i n d r u g i h v o z i l , k a d a r v o z i j o , o z i r o m a hod i jo po j a v n i h ce stah. N a ž a l o s t p a se v o z n i k i i n p e š c i tega zaveda jo š e l e t ak ra t , k o so d o ž i v e l i p r o metno nezgodo.
O b tej p r i l i k i na j spregov o r i m neka j besed o č l a n k u v 4. š t e v i l k i »Dol . l i s t a « p o d n a -
d o l o č a , d a za posamezne v r s t e m o t o r n i h v o z i l l a h k o p r i s t o j n i k r a j e v n i o z i r o m a m e s t n i l j u d s k i o d b o r p r e d p i š e s k o z i nase l jene k r a j e m a n j š o h i t ros t v o ž n j e od h i t ro s t i , k i j e d o l o č e n a . T a h i t ros t ne sme b i t i m a n j š a od 30 k m n a uro , če pa pe l j e cesta s k o z i n a se l jen k r a j , k i j e t e ž k o p r e hoden , so p a l a h k o z m a n j š a t u d i n a 12 k m n a u r o .
N a v e d b e v a š č a n a i z B u š i -nje v a s i , d a je n a ces t i precej » k o k o š n j i h ž r t e v « d o p o l n j u j e m o s t em, d a je p r a v t a k o s t a nje n a v s e h j a v n i h cestah, k i v o d i j o s k o z i nase l j a o z i r o m a
D r . Oblak Božo :
Godilo se je v biši št. II
P r e d Š t i r ina j s t imi l e t i , potem ko so se naš i narodi up r l i s ra motnemu podpisu pakta z nas-i'1-n i k i , je s led i l napad razjar jenih n e m š k i h i n i t a l i j ansk ih faš is tov na Jugoslavi jo .
Slabo opremljena ln Izdana jugos lovanska vojska n i I zd rža l a p r i t i ska s o v r a ž n i k o v i n je v nekaj dneh razpadla. La&nl , p rezebl i i n ut rujeni o f i c i r j i ln vo jak i so se r a z o č a r a n i u m i k a l ! v notranjost d e ž e l e , beža l i so pred p rod i ra joc imi s o v r a ž n i m : enotami i n n a c i s t i č n o m a š č e v a l nostjo. Novo mesto je b i lo polno tak ih beguncev. Negotovost in brezpravnost sta begali l jud i , k i «o v s t rahu p r i č a k o v a l i dogodkov. D o m a č i h i t l e r janc i so bahavo hod i l i po mestu i n pos k u š a l i p revzemat i oblast. K m a l u so N o v o mesto zasedle nemške motor iz i rane čerte, k i so se pozneje umakni le I ta l i janom. Navide-zno je v mestu zopet zav lada l red in mi r , delo je takđo dalje.
V »rciih l jud i je gorela želja po svobodi , k i se je r a z ž a r e l a v upor prot i okupatorju. V nekaj mesecih je postala Osvobod i l n a fronta s lovenskega naroda
m o č n a v s e l j u d đ k a organizaci ja , k i je popel jala Slovence v bor bo prot i na s i l n ikom. Ponovno so zapokale p u š k e i n bombe, zaropotale s t ro jn ice , padal i so faš i st i i n d o m a č i izda ja lc i , s i r i l se je osvobodi ln i tisk.
K a k o r povsod, je tudi v N o vem mestu Osvobod i lna fronta budiila narodno zavest i n organ iz i ra l a l judstvo za borbo. O r ganizacija se je razrasla do vseh n a j m a n j š i h de lavnic , predstavl ja la je m o č n o s i lo upornega prebival-atva. Okupa to r je besnel, zap i ra l , i n t e rn i r a l , obsoja1., s trel jal i n mudi l , O F pa se je ka l i l a , jeklenela l n še m o č n e j e udarjala .
* Par t i zansk i tisk je Imel po
membno vlogo pr i o b v e š č a n j u preb iva ls tva o de lu O F ln o narodnoosvobodi ln i borb i . O F v N o v e m mestu nI imela svoje ;legalne t iskarne, k a k o r j i h je Imela po v e č j i h mestih n a š e domovine, o rgan iz i ra la pa je zato več l legalmih tehnik, k jer se Je r a z m n o ž e v a l partlza-nski tisk in k i so se po potrebi lahko seli le na drugo me.-, to. Ena tak ih teh-Mk je b i la v hiši š t r i k a 21.
K j e r se G l a v n i t r £ oži in pa
da prot i mostu čez vedno zeleno K r k o , s toj i na desni s t ran i precej v e l i k a enonadstropna h i ša , k i nosi š t e v i l k o 21. To poslopje je b i lo takrat last pokojne Ive P e č a r , roj . Oblak , k i je vod i l a t rgovino »Alfonz O b l a k « v l o ka lu , kder je sedaj poslovalnica » P r e h r a n e « , l n njenega moža odvetnika S tanka P e č a r j a , k i je imel svojo pisarno v m a n j š e m
loka lu , kjer Je ieduj komia i jđka t rgovina .
Odve tn ik P e č a r Je b i l poznan po svojem l e v i č a r s k e m m i š l j e nju že od časov , ko Je š t u d i r a l pravno fakulteto v Zagrebu. Izhajal je lz u č i t e l j s k e d r u ž i n e , k i se je s svo j im i p r i h r a n k i s k r o m ^ ) prebi ja la s k m ž iv l j e nje i n u red i la d o m ter i t U d i r a l i
svoje otroke. K o t š t u d e n t se je seznani l T m a r k s i s t i č n o l i t e r a turo, k i Jo je š t u d i r a l ko t odvetnik dalje. Mnogo je debat i ra l v v sak i d r u ž b i In vedno zastopal l e v i č a r s k o s t a l i š če . Pog lab l j a l Je svoje znanje v f i lozof i j i , k i m u je bolj l e ž a l a od d r u g i h ved. K e r Je b i l dosleden Internacio-nallst , k a k o r je rad poudarja l , se Jo poglobi l v esperanto In dosegel stopnjo profesorja tega mednarodnega j ez ika . Dopisoval se Je skoraj z vsemi esperant-*k imi d r u š t v i v E v r o p i , njegove zveze so segale v Perz i jo , B u r m o , Indi jo l n na Ki t a j sko . Njegove č l a n k e i n pesmi pro t i japonskemu Imper ia l i zmu so obj a v l j a l i v o d i l n i k i t a j sk i esperantski časop i s i . R a z u m l j i v o je, rta se je takoj opredel i l za Osvobodi lno fronto, ko se Je us-tanovlla.
V z a č e t k u oktobra 1941 Je p r i j e l k meni Bogo K o m e l j , sedaj upravn ik studijske k M i ž n i c e M i rana J a r c a in me v p i s a l , če bi P e č a r sprejel na stanovanja i l e galca i z LJubl jane . Cez nekaj dn i se je vse l i l v h i šo š t ev i lka 21 V i k t o r A v b e l j , narodni heroj l n č l an C K Z K S , pod i lega l n i m imenom R u d i A n ž l o v a r , trgovski p o m o č n i k . Sprejet je b l i kot č l an d r u ž i n e . O d tu Je vodij sestanke po Dolenjskem, od časa do časa Je odhajal na teren za nekaj dn i . V j u n i j u 1942 j * odšel d o k o n č n o na osvoboj n uzemlje.
V novembru 1941 srno se za čeli pogovarjat i s t o v a r i š e m R u di jem o i lega ln i t ehn ik i , k i b i jo o rgan iz i ra l i k a r v h i š i . Cez teden dn i se Je delo zače lo v sobi za pisarno odve tn ika Pe ča r j a , k i Je s luž I la za osebno pisarno advokata . Sapi rograf nam je nared i l V i r š č e k Andre j s t a r e j š i , k i m l je že pred vojno naredi l enak aparat za skavtsko organizacijo. Vsega smo na roč i l i š t i r i take r a z m n o ž e v a l n e apa ra . te, t r i od teh Je R u d i poslal drugam. K o l i k o r m i je znano, je eden de la l v Š e n t j e r n e j u , d r u gega so I ta l i jani prestregl l nekje p r i Sv . R o k u , tretj i pa je b i l poslan v neznano smer. N a tem aparatu smo r a z m n o ž e v a l i vso part izansko l i tera turo od »S lovenskega p o r o č e v a l c a « , »Rad i j sk ih vesti« i n podobnih redn ih Izdaj O F do raznih letakov in pozivov. To delo Je teklo ne-oretrgoma do konca j u n i j a 1942.
P ' s s l n l stroj Je b i l znamke »Erika« i n je nekdaj s luži l so-kolskemu d r u š t v u v kn j i žn ic i . Pap i r smo dobi l i najprej iz p i sarne odvetnika dr . Vas ica Ivana, pozneje smo ga kupova l i p r i t rgovcu K o s u V i n k u , k i nam je dobavl ja l tudi matr ice. V i n k o Kos Je b i l organiz i ran par t izanski delavec, padel je že leta JB42 pr i O točcu na K r k i .
[ta nada l ju je )
Novo mesto je dobilo moderen š k r o p i l n i avto
s l o v o m » B u š i n j a vas v B e l i k r a j i n i « .
V a š č a n lz B u š i n j e v a s i , to je v a s i v B e l i k r a j i n i , k i je ob r e p u b l i š k i ces t i I. r eda , p i š e , na j b i ob las t i z d a l a u redbo , s k a k š n o b r z i n o s m e jo v o z i t i a v t o m o b i l i s k o z i vas , k a k o r je to p r e d p i s a n o za mes ta . M e d d r u g i m t u d i p i š e : » A v t o m o b i l i voz i j o z vso b r z i no i n v e č k r a t t u d i p o n o č i . R a z u m l j i v o , d a je m e d k o k o š m i precej ž r t e v . V n e v a r n o s t i so t u d i o t r o c i , k i se p a č najraje igrajo na cesti i n j i h č l o v e k t u d i ne m o r e i m e t i v e d n o p r e d o č m i . «
K a r se t i č e n a j v e č j e d o v o l jene h i t r o s t i za m o t o r n a v o z i l a , d o l o č a u r e d b a o p r o m e t u na j a v n i h ces tah , da smejo v o z i t i osebni a v t o m o b i l i i n m o t o r n a ko le sa na p r o s t i h ces tah Izven nase l ja do 80 k m na u ro , s k o z i nase l jene k ra j e p a do 50 k m n a u ro . N a j v e č j a h i t ros t v o ž n j e av tobusov l n t r o l e j b u s o v k a k o r t u d i t o v o r n i h a v t o m o b i l o v na p r o s t i c e s t i I zven nase l ja smo b i t i do 7T)km na uro , s k o z i n a o l j e n e k r a j e p a do 40 k m na UTO. T j d o l o č i l a ve l j a jo tedaj; č e nI s p r o m e t n i m z n a k o m d r u g a č p d o l o č e n o . Istu u r e d b u nada l j e
k j e r se r a z v i j a p r o m e t z m o t o r n i m i v o z i l i . K t e m u je p r i p o m n i t i š e to, d a n e k a t e r i v o z n i k i m o t o r n i h v o z i l sma t r a jo t ako r a v n a n j e za n e k a k o z a b a v o i n p r a v u ž i v a j o s t em, d a p o v o z i j o k a k o d r o b n o ž i v a l na cest i , č e r a v n o b i se t e m u l a h k o i z o g n i l i . T a k o r a v n a n j e od s t r a n i v o z n i k o v seveda ob sojamo. P o d r u g i s t r a n i pa s m a t r a m o , da t a k e pojave l a h k o o d p r a v i j o v a š č a n i o z i r o m a l a s t n i k i ž i v a l i s tem. d a l e - t e h ne p u š č a j o na J avno cesto. Va . ščan i se m o r a j o z a v e da t i , d a so ceste, i r z l a s t i r e p u b l i š k e ceste I. reda , n a m e njene p r e d v s e m za a v t o m o b i l s k i p romet , ne p a t u d i z a ž i v a l s k i v r t i n š e ka j d rugega .
V a š č a n i z B u š i n j e v a s i p o u d a r j a n e v a r n o s t za o t roke , k i se, k a k o r p r a v i , na j ra je Ig ra jo na ces t i . O t e m je seveda po t r ebno resno s p r e g o v o r i t i i n zopet p o u d a r i t i , d a cesta n i o t r o š k o i g r i š č e . S t a r š i o t r o k naj se zavedajo , da so I z k l j u č no o d g o v o r n i za v a r n o s t o t r o k a , z l a s t i k a d a r je o t r o k n a j avn j c e s l l . S t a t i s t i k a p r o m e t n i h n e s r e č dokazu je , da Je o t rok p r a v po m a l o m a r n o s t i rtftrlev pos ta l ž r t e v p r o m e t n e n e s r e č e .
fttev. 1 » D O L E N J S K I Stran. 2
Kako se je vrag poslovil Danica Zupančič * * L E P O S L O V J E * *
Bilo je takrat, ko je hudič še užival različne popuste na naži zemlji. Kot eleganten gospod v črnem fraku in cilindru je hodil po svetu, se zabaval in urejeval poslovne zadeve. Prav posebno so mu ugajali kraji ob Krki. V vasi, kjer je danes Ra-govo pri Novem mestu, se j s tč.ko vgnezdil, da je imel tam kar domovinsko pravico. Danes je jedel pri tem kmetu, jutri pri drugem; nikjer se ga niso upali zapoditi, ker bi jim lahko nakopal bolezen v hišo ali nesrečo pri otrocih in živini. Marsikje so ga težko gledali. Ko je gospodinja prinesla južino nn mizo, se je delala, kot da ga ne bi opazila in je razvrstila okoli sklede toliko žlic, kolikor je bilo družine in poslov pri hiši. Toda peklenšček se ni dal kar tako odgnati. Nikoli ni čakal na povabilo, prvi je sedel k mizi, pograbil žlico in zajemal tam, kjer je bilo najbolj zabeljeno.
Poleti se je z njim še nekako Izhajalo. Vedno mu je bilo vroče: cez dan se je hladil v ho-sti in v Krki, ponoči pa — kot dfc bi se bil udri, nikjer ga ni bilo videti. Se danes se dobre ne ve, kam je zahajal. Huje je bilo pozimi. Prislinil se je v zapeček, od koder se n i ganil ves teden. Tudi k mizi ni hodil, gospodinja mu je moraia tja prinašati jed. Venomer je rentačil, da mu kuha sam krompir in zelje. O pojači pa cploh ni da bi govoril, saj mit še cvička ne privoščijo, da bi s i oplaknil suho grlo. Kadar mu je skuhala štruklje, take v cunjo zavite, i n pristavila polič starega, vsaj lanskega trško-gorca, takrat je bil dobre volje. Na večer, ko so jeli zahajati sosedje v hišo, da so z gospodarjem kakšno rekli o živini in pomladni setvi, se je tudi on v zapečku razgovoril in se hvalil s svojimi izkušnjami, češ da je prehodil svet z odprtim: očmi podolgem in počez. Če mu je kdo ugovarjal, se je zadri in švignil z zelenimi očmi tako pošastno, .da je vsem vroče postalo.
Povedali smo že, da je črni možic posebno rad jedel štruklje. Neki kmet, ki je bil slišal o peklenščkov! moči, se mu je hotel prikupiti, pa je naročii ženi, naj mu kuha štruklje s smetano i n ocvirki zabeljene. Zraven naj bo vselej še polič sladke črnine, s katero bo gospod v fraku zalival dobro jed. In res, peklenšček se je držal te hiše kot klop kože. Prebrisani gospodar je že začel narahlo vrtati vanj, naj se mu na kakšno vižo oddolži za drago in dobro jed. Ker zelencu n i dišalo, da bi začel zopet nate-pati fižol i n zelje, sta se pogodila: Kmet ga bo še naprej tako hraniJ, peklenšček pa bo poskrbel, da bodo njegova polja dvojno rodila. Besedo sta oba držala. Ko je o svetem Jakobu tnča klestila in neusmiljeno ce-frala po poljili in vinogradih, da so ljudje Jokali in žgali žegnan les, pa ni vse skupaj nič pomagalo, je oni kmet zadovoljen gledal na svojo njivo, kjer je stala kot protje visoka in zastavna pšenica. Sosedje so v bornih vozičkih spravljali domov uničeno žito, ki bo le za steljo živini. Pri »peklenskem gruntarju« pa so cele dni prepevale na njivi ža-
od Novega mesta njice. Zvečer je vreščala harmonika, podnice so škripale in hiša se je tresla od prešernega smeha in vpitja. Tudi peklenšček je bil zraven, posebno rad je plesal polko, divjo in neskončno, da so postavna dekleta omahovala v njegovih na videz šibkih rokah. Kadar je udaril ob tla, se je hiša zama-jsla in po žveplu je zasmrdelo. Težki vozovi, visoko naloženi z bogato pšenico, so se majali proti kozolcu dvojniku. »Se v kepah jo bo treba pustiti,« jc razmišljal gospedar, vesel obilne letine. •
Ko so peljali domov zadnji voz, ki je bil posebno naložen, se je zgodila nesreča. Strmina je bila precejšnja, konji so se napenjali, da jim je slina silila iz gobcev, pa vse zastonj, niso mogli potegniti. Moški so važno hodili okoli voza, se posvetovali, zraven pa hudo kleli in pretepali živali. Slednjič so se uprli v voz, hlapec je znova udaril po konjih, ojnice so se pretrgale, voz je zdrknil nazaj, povalil hlapca in se ustavil pod klancem. Vsi so bili zmedeni, močili so hlapcu razbito glavo, tam spodaj pa se je peklenšček, ki je bil videti kot dvanajstleten deček, uprl v loj-trnico in dvignil voz. Potlej je prijel za trikel in počasi vlekel po bregu navzgor. Ljudje so kar zijali. Gospodarju je šlo mrzlo po hrbtu, kajti tukaj je hudič jasno pokazal, da so njegovi kremplji tisti, ki mu var-jejo polje. Sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo vdrl. Sklenil je, da bo dal vragu vedeti, da mu ni prav, če tako pred ljudmi razkazuje svoje
Za južino je zelenec dobil fižol in polič kislega mošta. Razjezil se je in vpil: »Le kaj si upaš, reva krščanska! Mar sem ti zato odgnal točo in napravil dvakratno letino, da me pitaš s tem bobom, kaj?« Zagnal je skledo od sebe, skočil na noge in požugal kmetu: »Drevi pridi v boršt, pa se bova pomenila!«
Kmet in žena sta s strahom ugibala, kaj bo. Žena se je bala: »Zahteval bo več, ne bo zadovoljen s štruklji in črnino. Kokoši mu bom morala klati in bel kruh peči. Lahko pa nam pripravi kakšno hudo nesrećo.«
»Otroke nama bo vzel, kaj. Manjka se mu jih!« jo je podražil mož, ki ga je vse skupaj pošteno skrbelo, pa se je hotel naplaviti, kot da vse skupaj nič ni.
»Ne pregreši se,« je zavekala žena, »kaj ne veš, da je Janez pripovedoval, da hodi hudič zato po svetu, da duše zbira.«
Zvečer, ko je mesec priplaval izza Gorjancev, se je kmet
Gostinsko podjelje
»GROZD« Črnomelj
Česti ta za d rug i
o b č i n s k i praznik
v Č r n o m l j u !
s težko 'dušo odpravil v gozd k breznu. Tam ga je čakal vrag. Povedal mu je, da tisti štruklji niso bili toliko vredni, kolikor je storil za njegove njive. Pa nič ne stri, se bosta že pomenila, da bo za oba prav. Sladko je nadaljeval: »Veliko družino imaš, ki ti dela skroi in sive lase. Z otroki je povsod križ, večji so vsaj za kakšno rabo, z majhnimi pa je sama izguba. Zato sem mislil, da ti bom najbolj ustregel in mi boš najceneje povrnil svoj dolg, če mi daš Lojzeta.«
Kmeta je stisnilo pri srcu: »Kako daleč me je prignala la
to vo roko, da je kri brizgnila izza nohtov, siknil »Velja« i n odvihral iz hiše.
Zemlja se je stresla, bučno je zagrmelo, strele so švigale, po žveplu je smrdelo, zvezde so se majale, cela divizija vragov in vražičev se je iztrgala iz brezna in kot obsedena podirala drevesa, skale, grmovje in vse, kar je prišlo pod kremplje. Vrag, naš znanec, se je čudno spremenil: rep se mu je podaljšal kamor je stopil, je od njegovih kopit strahotno odmevalo, peni' se je in valil kamenje za jez čez Krko. Kmet je na bregu zaskrbljeno opazoval te čudne
V l a d o L a m u t : Pog led na Novo mesto
komnost. Tudi drugi žive brez hudičeve pomoči, čeprav slabše kakor jaz. Sedaj bom pa še dve duši zapravil, svojo in otrokovo.«
Čez nekaj dni se je vrag spet pojavil v hiši. Medtem je kmet nekaj iztuhtal. Delal je prijazen obraz, potrepljal zelenca po rami in rekel: »Takole sem sklenil. Kar stavila bova, pa ne bo treba, da bi se jezila drug na drugega: če boš naredil jez čez Krko, preden bo mežnar dan zazvonil, boš ti imel Lojzeta, jaz pa se bom pod nosom obrisal. Če pa jezu ne boš zvali1
skupaj do dneva, boš ti za vedno pobral šila in kopita in oo-šel prazen od naše hiše.« Peklenšček je zabliskal z očmi. zacepetal z nogami, stisnil kme-
Gostinsko podjetje Črnomelj
čestita za občinski praznik v Črnomlju!
J o ž e P r i m e : N A S L I K A IZ P R E D V O J N E
99 B E L S A D " lovoma sadnih izdelkov Črnomelj čestita črnomeljčanom k njihovemu drugemu občinskemu prazniku!
delavce, zakaj presenetljivo h i tro je nastajal jez. Samo še ne kaj kamnov in jez bo gotov, on bo izgubil stavo i n . . . Tudi vrag je čutil, da mu bije zadnja ura, zato si je zavalil na hrbet ogromno skalo, s katero bo zamašil še poslednji prehod. Ravno do brega jo je prinesel, ko se je pri fari oglasil jutranji zvon. Od jeze je zaškrtal in se napel, da so se kosmati hrbet in kremplji zarezali v skalo, ki jo je odvrgel tik Krke, Peklenski vetrovi so zamajali gozd in v tistem posestnem pišu je zmanjkalo tudi vraga in njegovih pomočnikov. Za spomin so ostali: skala na bregu, odprtina pri novomeškem jezu, k i je nihče ne more zadelati, in ime. Vas se je namreč dolgo imenovala Vragovo, tista hosta, kjer se je vrag sprehajal, pa Vragov log. Gotovo je bil kdo nevoščljiv za tako lepo ime in je tako dolgo rovaril, da je tisti »v« odpadel, danes pa Imamo čisto pošteni imeni: Ragov log in Ragovo.
• • . • • • • « * . « . * . . « . . « . . 4 .
Okrajna | j zadružna J
zveza i Črnomelj \
čestita k občinskemu
prazniku občine
Črnomelj
z željo za člmboljši
razvoj kmetijstva
In zadružništval
Majhen pogreb se vije po mestnih ulicah proti sejmišču. Spredaj gre sključeno ded, opirajoč se na svojo skrivi j eno palico, s starim klobukom, po-nošenim površnikom in stokrat zakrpanimi hlačami. Zveči tobak in pljuje rjavo brozgo po mestnem tlaku. Na vrvi vleče kravo. Zadaj pa gre vnuk in jo poganja. Na glavi ima pomeč-kan, zamazan in preluknjan klobuk. Bos je. Na njem visijo hlače, ki niso ne dolge ne kratke in hlačnice so na koncu oguljene. S palico poganja kravo in radovedno opazuje velike mestne hiše.
Mestni paglavci se ozirajo za njima in vpijejo: »Kmetavs, kmetavs!«
Vnuk jih pogleda postrani in nehote udari kravo, da bi stopila hitreje. Lepo oblečeni in lepo rej eni mestni paglavci pa vpijejo: »Kmetavs, kmetavs!«
Ded vleče kravo, vnuk jo poganja, nekje izz^ okna lepe mestne hiše pa odmevajo zvoki angleškega valčka.
Ded pa žene kravo naprodaj. Davke je treba plačati. Drugače pridejo rubit financarji. Vleče kravo, ki se upira in vnuk jo poganja. Vse tri pa poganjajo davki, poganjajo jih mestni paglavci in poganja jih angleški valček.
Globoko sključeni ded žene naprodaj kravo — del svojega srca. On ji je pomagal na svet, on jo je hranil. Prirasla mu je v srce, postala je del njega samega. Zdi se mu, da žene košček svojega srca naprodaj.
Vzredil je mnogo krav —vsako nekaj let. S kravami je meril čas. Kadar je govoril o svoji preteklosti, je rekel: »To je bilo takrat, ko smo imeli Sivko, to pa takrat, ko smo imeli Lisko.« Prodajal je krave, prodajal je koščke svojega življenja.
Z denarjem, ki bo ostal, ko bo plačal davke, bo najstarejšemu vnuku kupil čevlje, a ta bo dal svoje, ki ga že tiščijo, mlajšemu bratu, če pa bo kaj ostalo mu bo kupil tudi obleko. Sam ne potrebuje ničesar. Star
je. Smrt bo kmalu prišla ponj. Kakšen litrček ga bo pa še vseeno spil, da bo laže prebolel kravo. Dobra mlekarica je bila. Otroci so imeli vedno dovolj mleka. Sam pa je bil zadovoljen s črno kavo. Da so bili le otroci siti. Sedaj pa bodo morali mleko jemati pri drugih ljudeh. Trdo je življenje.
Davki. Hudič naj jih vzame, kakor oni jemljejo kravo. Za te davke kupuje gospoda radijske aparate, da igrajo angleške valčke, ko žene on kravo prodajat. Z davki kupuje kralj orožje, s katerim mu bodo v vojski ubijali sinove in vnuke, porušili hišo in opustošili polja;
Š A L E DVE O POSOJILIH
Dva sta vzela v hotelu skux>~ no sobo, Francelj in Jaka, študenta. Pa pravi Jaka:
»Že spiš?« »Se ne!« reče Francelj, »Posodi mi, če moreš, tisoč
din!« »Zdaj pa že!« reče Francelj.
* »Mi posodiš tisoč din,« reče
drugič Jaka. »Imam samo pet sto«, pravi
Francelj. »Saj je dobro, kar daj sem!« »Kako dobro?« »Saj mi jih dolguješ!«
V GOSTILNI Gostt: »Imate ihaha?« Gostilničar: »Za kosilo?* Gost: »Ne, za prevoz!«
OB SEMESTRU »Oče, ali se znaš podpisati
z zaprtimi očmi?« »Veš da!« »No, pa se podpiši na moj?
izpričevalo!«
URADNO POTRDILO OLO... potrjuje, da je bila Nežka Potrpin zaposlena v občinski šivalnici, nakar se je razpustila.
NAPIS NA VRATIH KNJIŽNICE
Izposojevalnina: za knjige 6 din, za dijake 4 din
z davki gradijo zapore, v katere vtaknejo kmeta, če ne more plačati davkov.
Pogreb se vije po mestnih ulicah. Spredaj gre sključeno ded in vleče kravo, ki jo poganja vnuk. Za njim vpijejo mestni paglavci; nekje z okna visoke mestne hiše pa odmevajo zvoki angleškega valčka.
Severin Sali:
T r i p a s t i r i c e T r i so pastirice pasle ovce tri na zeleni loki, kjer se slap iskri.
Crne je volkove bruhnil tuj brlog, z belimi čekani so prišli prek lok.
Trije so p a s t i r j i vstali iz noči, zvezde zasijale so jim iz oč i .
Rog se je razlegnil, zadonel je glas: trop čuvajev zvestih vsul se je ko plaz.
Na zeleno loko mesec je sijal, noč je v dan zorela, ko je boj divjal.
Tri so pastirice skrile ovce tri; v zarji je zardela treh pastirjev kri.
Zdravko Slamnik:
K A I » H , J l i C A
Okence kamre noč je zaprla, trtica moja, jojme umrla.
Grozdi v mraku so d i š a l i , kot da jih zjutraj bodo o b r a l i .
T r t i c a legla vsa obledela, zame le solzo je še i m e l a .
Kam, o le kam naj solzico denem,
kmalu še jaz, kot ona, ovenem. U r e d n i š t v o » D o l e n j s k e g a š t u
d e n t a « se je odloč i lo , da bo uvedlo v svojem l i s tu etnografsko rub r iko , v ka t e r i bo objavl ja lo narodno blago s p o d r o č j a Dolenjske. V a b i m o vas, da z b i rate pravl j ice , pesmi, reke, pregovore i n op i š e t e ta a l i oni o b i ča j v a š e g a kra ja . T a k o bomo rešili nekatere spomenike n a š e l judske ku l tu re , k i tako naglo propadajo.
Slikarsko-pleskarsko podjetje Črnomelj
čes t i t a č r n o m e l j s k e m n
p reb iva l s tva za d rug i
o b č i n s k i p razn ik !
Belokranjska železolivarna Črnomelj
čestita za občinski praznik in se priporoča s svojimi proizvodi:
trgovska litina sanitarna litina predmeti za kmetijstvo predmeti za splošno uporabo strojni odlitki iz sive litine in barvastih
kovin
Zadružno trgovsko podjetje
Č R N O M E L J čestita Belokranjcem za občinski praznik v Črnomlju
: I • <
Okrajni ljudski odbor Črnomelj Okrajni odbor SZDL Črnomelj Okrajni komite Zveze
komunistov Črnomelj čestitajo prebivalcem Črnomlja k njihovemu drugemu občinskemu prazniku in jim želijo mnogo delovnih uspehov pri graditvi socializma!
>•••••••• .«..«..•..«..«. .«..*.
čevljarsko
podjetje
Ko lek t i v
RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA KAN IZ AR I CA
iskreno čestita vsemu črnomeijskemu prebivalstvu za drugi občinski praznik
čestita k občinskemu i 1
prazniku odjemalcem, j i
poslovnim prijateljem j \ In vsemu delovnemu j
i ljudstvu občine i
• Črnomelj! \
Ljudski odbor mestne občine Črnomelj
čestita k drugemu občinskemu prazniku vsem prebivalcem občine Črnomelj!
LKJĆJ Izdajatelji: Društvo belokranjskih Studentov, Zveza visokošolcev kočevskega okraja. Klub dolenjskih visofcošolcev ln Jurčičev akademski klub iz Stične. Ureja uredniški odbor. Odgovorni uredniki: Vinko Blatnik, Franci Starlha ln Franc Klun. Naslov uredništva: Akademski kolegij, Tatova cesta 52a, LJubljana. Tiska Tiskarna Slovenskega poro
čevalca. Rokopisov ne vračamo.
LJubljana, 11. februarja 1955 I Z H A J A K O T REDNA M E S E Č N A P R I L O G A D O L E N J S K E G A L I S T A
5 T . 1
Dolenjski študent in dolenjsko družbeno življenje
P r v a mise l , k i jo h o č e m poud a r i t i i n katere usodne i n trde resnosti se š t u d e n t j e vse premalo zavedamo je , da smo m i , do len jsk i v i sokošo lc i , o t roc i dolenjske zemlje. T o ne pomeni samo, da so n a š e d o m a č i j e razsejane na bregovih K r k e , na k o č e v s k e m krasu , pod G o r j a n c i i n v do len jsk i met ropol i sami , ampak predvsem, da smo š t u dentje kot l judje, k i poznamo najbol j v ce lot i i n najgloblje vso trdo pot dolenjskega l j u d s tva skozi zgodovino, v znatni m e r i odgovorn i za njegovo nadal jn jo pot v b o d o č n o s t i n s r e č n e j š e ž i v l j e n j e .
Ž e po p r v i h s t i k i h i znanostjo i n ž i v l j e n j e m smo spoznal i , da nam Dolenjcem n i b i l a zgodov ina še n i k d a r naklonjena. Do len j skemu č l o v e k u so vs i zgodov in sk i , posebno pa še p red-a p r i l s k i r e ž i m i z a p i r a l i pot v napredek. Znano dejstvo je, da je avs t r i j ska š t l r i r a z r e d n i c a dolen jskemu p o d e ž e l j u res potisn i l a s v i n č n i k v roke, vendar p a je p r i č a k a l n a š Dolenjec ver-sajsko Jugos lavi jo le napol pismen . Z n i zko proizvajalnostjo, pasivnostjo v kmet i j s tvu , brez indus t r i je i n m o č n i h obr t i i n h k r a t i s tem brez razgledanega i n organiz i ranega delavstva, so pos ta l i z aos t a l e j š i p rede l i D o lenjske steber p r e ž i v e l e g a k l e r i k a l i z m a v S loven i j i . T o d a vzporedno s tem so postala na p r e d n e j š a p o d r o č j a Dolenjske k l j u b ekonomski i n duhovn i r e v š č i n i dolenjskega č l o v e k a , k i je stoletja tesni la dolenjsko p o d e ž e l j e , center i n ž a r i š č e narodnoosvobodilnega gibanja. Medvo jno od loču joče sodelovanje dolenjskega l juds tva p r i zmagov i t e m odporu prot i vsemu staremu, smemo razlagat i le kot r evo luc iona rn i izraz stoletnega hrepenenja zdravega, ponosnega In delovnega Dolenjca po svobodi . M a r s i k a t e r i Š tuden t s! i e danes ne zna razlagat i svoje pokra j inske pr ipadnost i Do len j s k i . Razuml j ivo . N i k d a r v s lovensk i zgodovini doslej nI s lovensko i z o b r a ž e n s t v o s luž i lo neposredno l juds tvu , ampak je zar a d i svojega negotovega d r u ž b e nega po?ožaja prodajalo znanje In sposobnosti v tedaj gospodn-j n č e m k a p i t a l i s t i č n e m d r u ž b e nem ustroju kap i t a lu , k i ga je po svoj i vo l j i r azmeSča l tja, k je r m u je p r i n a š a l v e č j e k o r i s t i . K a p i t a l i s t i č n i red je s uspehom zat i ra l m l a d e m « Izo-b r a ž e n s t v u ideale o svobodi , enakopravnos t i , o narodnem nap redku In Je tudi intelektualce, k i so ga šči t i l i , zagovar ja l i l n c p r a v l č e v a l i , bogato p l a č e v a l .
T a k o je de l s lovenskega izobra-ž e n s t v a v svojem h l a p č e v s t v u p redvo jnemu r e ž i m u mora lno vse bolj p ropada l i n sk rbe l le za svoje trenutne mater ia lne k o r i s t i . Zato n i č u d n o , da je n a š prepros t i č l o v e k i z o b r a ž e n s t v o sov raž i l p rav tako kot veleobrt-uo in indus t r i j sko gospodo. N a Dolen j skem so znani p r i m e r i , da je de l intel igence i z k o r i s t i l s leherno p r i l o ž n o s t obogati t i se na r a č u n nevednost i i n slabosti dolenjskega č l o v e k a . D e l novom e š k i h advokatov si je nap rav i l lepa imet ja i n Imel v las t i š t e v i l n a zapravdana k m e č k a gospodar s tva. Za to n i č u d n o , da s i mlado povojno i z o b r a ž e n s t v o , k i je po predvojnem kompro mi t i r ano kot stan, tako t e ž k o u t i r a pot med dolenjsko l j u d stvo. V s a ta dejstva moramo poznati , ko sprejemamo trdo resnico, d a smo ot roc i enega najbol j zaostal ih predelov s lovenske zemlje. S to resnico pa sprejmemo tudi ve l ike d o l ž n o st i .
Letos maja bomo p raznova l i deseto obletnico, odkar je osvoboditev i n z r u š i t e v k a p i t a l i s t i č nega reda sprost i la p r i de lovn ih l judeh n a š e d r ž a v e neslutene m n o ž i n e delovne energije. G o spodarske i n p o l i t i č n e zmage delovnega l juds tva so narekovale vrsto d r u ž b e n i h sprememb, k i j i h še n a š a e l a s t i č n a zakonodaja t e ž k o sprost i f o r m u l i r a . K r a t k a pot n a š e g a d r u ž b e n e g a ž iv l j en j a po osvobodi tv i je ta : najprej smo obnov i l i domovino , r az l a s t i l i kapi ta l i s te i n s tem spremeni l i proizvajalne odnose ter s pe t le tn im p lanom p r e š l i v n a č r t n o proizvodnjo, usmerjano po d r ž a v n i up rav i . K o so dozor e l i d r u ž b e n i pogoj, smo v boju pro t i b i rok ra t i zac i j i v letu 1951 prepus t i l i d e l o v n i m k o l e k t i v o m podjetja v upravl janje . D e l a v sko samoupravl janje se tako v n a š e m d r u ž b e n e m ž iv l j en ju vse bol j uve l j av l j a i n pomenja enega n a j v e č j i h uspehov n a š e pot i v socia l izem. Pogled v b o d o č nost nam pove, da bo j ema lo d r ž a v n e m u aparatu i z rok vse v e č d r u ž b e n i h funkc i j l judstvo. Vso to razvojno pot n a š e sodobne d r u ž b e sem or isa l zato, ke r l ahko le ob teh de js tv ih govor imo o v log i dolenjskega š t u d e n t a v dolenjskem d r u ž b e nem ž iv l j en ju .
T u d i Dolenjska je d o ž i v e l a po vo jn i pomembne d r u ž b e n e spremembe. T a k o smo m l š t u d e n t j e po svoj i izobrazbi i n s tanovski pr ipadnost i rezultat dolenjskega d r u ž b e n e g a in ne nazadnje prav n o v o m e š k e g a prosvetnega ž i v l jenja. N i z k e proizvaja lne sile
o m o g o č a j o na Dolen j skem Štud i j še vedno v preieZni m e r i o t rokom u r a d n i š k i h d r u ž i n . P o s ledica pasivnost i k m e č k i h predelov je, da š t u d i r a t a iz tako o b s e ž n e pokraj ine , k a k o r je Suha k ra j ina , menda Ie d v a š t u d e n t a . 2e p o m a n j k l j i v a stat i s t ika č l a n o v dolenjskega k l u b a v i s o k o š o l c e v p re t ek l ih dveh let, je o d k r i l a zan imive rezultate: nad 5 0 % do len j sk ih v i s o k o š o l cev je iz u r a d n i š k i h d r u ž i n , okrog 2 0 % i z p o d e ž e l j a , š e l e ostal i odstotki predstavljajo del avsko š t u d i r a j o č o mlad ino . V s e k a k o r bo ena n a š i h v a ž n i h nalog, da bomo naš l i pot, k a k o o m o g o č i t i vsem slojem enake m o ž n o s t i za š t u d i j na un ive rz i .
B r e z dvoma m o r a b i t i poleg š t u d i j a n a š a p r v a skrb, da bomo odp rav i l i Iz p r edap r l l sk ih ča sov podedovano nezaupanje delovnega č l o v e k a v i z o b r a ž e n stvo, če h o č e m o u s p e š n o posegat i v dolenjsko d r u ž b e n o ž iv ljenje. Povojno i z o b r a ž e n s t v o raste Se vedno Iz mestnih u rad n i š k i h d r u ž i n , zato moramo naj t i pot, po ka t e r i bomo p o d r l i z id med mestom in d e ž e l o . T o Je ena n a j v a ž n e j š i h , če ne sploh n a j v a ž n e j š a naloga, k i raste
vzporedno z nastajanjem n o v i h ob l ik d r u ž b e n e g a udejstvovanja, z nastajanjem in rastjo k o m u n . 2e znano dejstvo je, da bodo pomeni le komune zametke d r u ž benih organizac i j v bodoč i ko m u n i s t i č n i d r u ž b i . V z a č e t k u svojega obstoja bo k o m u n a predvsem gospodarska, h k r a t i s tem pa tud i ku l t u rna i n p o l i t i č n a , sk ra tka d r u ž b e n a celota, v ka te r i se bodo t gospodarsko u s p e š n o s t j o vse bol j r e š e v a l a nasprotja med pokra j inami , dež e l o i n mestom in se bodo z v e č j o proizvajalnost jo in bogate j šo izobrazbo vseh slojev že zače l a r e š e v a t i nasprotja med u m s k i m in f iz ičn im delom. Z a to je n a š a do lžnos t , do l žnos t dolenjskih v i sokošo lcev , da v zvezi z nastajanjem dolenjsk ih k o m u n po svoj ih z m o ž n o s t i h i n sposobnostih že danes pomagamo r e š e v a t i ta nasprotja, predvsem pa, da se dolenjskemu delovnemu č l o v e k u predstavimo kot novo soc i a l i s t i čno i z o b r a ž e n stvo, k i se v celoti zaveda svoj i h d o l ž n o s t i v p o r a j a j o č i se soc ia l i s t i čn i d r u ž b i . D a bomo sposobni to naredi t i , se moramo v K l u b u dolenjskih v i s o k o š o l cev u t rd i t i kot napredna p o l i t i č n e organizaci ja , v ka t e r i imajo prostor res samo de lavn i č l an i . K l u b dolenjskih v i sokošo lcev bo še le nato kot napredna p o l i t i č n a organizaci ja osnov a l In usmer ja l raznovrstne de
javnost i š t u d e n t s k e g a d r u ž b e nega ž iv l j en j a .
S temi besedami, k i niso podale vse dejavnost i k luba , ampak so imele predvsem namen do loč i t i do len j sk im v i sokošo l -cem mesto v dolenjskem j a v nem ž iv l j en ju , b i l ahko č l a n e k zak l juč i l , vendar h o č e m povedat i , d a prav n a š a povojna generac i ja Do len j sk i že nekaj pomeni . Sami se n a j v e č k r a t n i t i ne zavedamo, da že posegamo v ž iv l j en j e , sicer n a j v e č k r a t neopazno i n neorganizirano, t i ho, a vendar u s p e š n o . T a k o so na p r i m e r tr i je odbo jka š i novom e š k e g a Par t izana , k i se je letos u v r s t i l v zvezno l igo, š t u d e n t j e . T u d i n a j m o č n e j š i š ah i s t i D o lenjske, nekater i dobr i f l z k u l -t u r n i k i i n g lasbeniki , so š t u dentje. Do len j sk i š t u d e n t j e se ž ivo zanimajo tud i za gospodarsko problemat iko svojega o k r a j a . T o potrjuje med d r u g i m sem i n a r s k a naloga n a š e g a č l a n a R u d i j a P i l e t i č o agresnosociaini ana l i z i R e g r č e vas i p r i N o v e m mestu.
V s e k a k o r pa je n a š a naloga č i m b o l j se p r i b l i ž a t i de l avn im do len j sk im l judem, p r i s luhn i t i n j i h o v i m skrbem, j i m v svo j im znanjem pomagati iz zaostalosti , i n ne samo za denar, a m pak predvsem Iz l jubezni do zaostale dolenjske zemlje dela t i za l e p š e ž iv l j en je dolenjskega č l o v e k a ! V i n k o B l a t n i k .
Slovenska narodna pesem in Akademski nevski xbor
Jurfriev akademski klob N a D o l e n j s k e m so b i l i ž e t r i
je š t u d e n t s k i k l u b i , k o s m o se l a n s k o p o m l a d z b r a l i v L j u b l j a n i š t u d e n t j e i z na jbo l j zap o s t a v l j e n i h k r a j e v m e d L j u b l j a n o i n N o v i m m e s t o m in u s t a n o v i l i svoj l a s t n i k l u b . Č e p r a v pozno, smo v e n d a r b i l i v n a š e m o k r a j u m e d p r v i m i , k i s m o z a č u t i l i po t r ebo po l a s t n i š t u d e n t s k i o r g a n i z a c i j i v d o m a č e m k r a j u . T e r i t o r i a l n o smo p r i u s t a n a v l j a n j u m i s l i l i n a z a k l j u č e n o ce lo to . D a je ta obseg res u t e m e l j e n , po t r ju je t u d i de j s tvo , da so p r e d neka j t e d n i d o l o č i l i iste k r a j e b o d o č i k o m u n i s s e d e ž e m v I v a n č n i g o r i c i . T i k r a j i so: V i š n j a go ra , Stični , Š e n t v i d , V e l i i k i G a b e r , K r k a , Z a g r a d e c in Ž u ž e m b e r k . T o r e j k l u b sega t u d i v o k r a j N o v o me.-;to. P o n a v a d i se š t u d e n t s k i k l u b i i m e n u j e j o p o s r e d i š č u d e l o v n e g a p o d r o č j a . V n a š e m p r i m e r u pa š e ne m o r e mo g o v o r i t i o k a k e m i z r a z i t e m s r e d i š č u , za to s m o k l u b ' m e -n o v a l i po n a š e m na jbo l j z n a n e m r o j a k u J o s i p u J u r č i č u .
J u r č i č e v a k a d e m s k i k l u b ( J A K ) je p r a v z a p r a v Šele v p o v o j i h . Dos l e j smo n a m r e č n a l e t e l i na n e r a z u m e v a n j e p r i n a š e m o k r a j u , k i se za de lo š t u d e n t o v ze lo m a l o z a n i m a . ; N a * k l u b je m e n d a e d i n i , k i š* n i d o b i l nclbone p o d p o r e , č e p r a v so š t u d e n t j e r a v n o v n a š i h k r a j i h na jbo l j s o c i a l n a o g r o ž e n i . Z a t o nas t u d i t a k o m a l o š t u d i r a . U p a j m o pa , d a g« bo z u s t a n o v i t v i j o k o m u n e v S t i č n i s tanje i z b o l j š a l o -
L a n i m a j a smo š t u d e n t j e or g a n i z i r a l i u s p e l na s top f o l k l o r n a s k u p i n e » K a j u h « v I v a n č n i g o r i c i i n Š e n t v i d u , le tos pa
smo u p r i z o r i l i k o m e d i j o » P e g -g i , s r č e k m o j « . P r e d s t a v a je ze lo l epo uspe la . G o s t o v a l i b o m o š e po d r u g i h k r a j i h D o l e n j ske.
Le to s se b o K l u b o k r e p i l š e z n o v i m i m o č m i — ab i i t u r i en t i s s t i ske g i m n a z i j e i n bo l a h k o V k r a t l k e m p o s t a l s r e d i š č e š t u den tov tega de l a D o l e n j s k e .
I v a n S m o l e
Na Dolenjskem je ime Akademski pevski zbor ljubljanske univerze že zelo znano. Z lanskoletnim gostovanjem v IJobrepolfah, Ribnici in Kočevju si je s svojimi >oheet-mi« pridobil dokaj občudovalcev med najbolj preprostimi kmeti i,n delavci; enako z nastopom v Novem mestu, kjer so ljudje takoj po koncertu izrazili željo, du bi z veseljem in užitkom še enkrat poslušali te ljubljanske študente. Popolnoma razumljivo. Zakaj v še ne izvajanih umetnih predelavah so ljudem zazveneli že znani nape v i in mnogoka-teiemu ušesu so se odkrile lepot*:, ki jih je v preprost] pesmi poprej morda prezrl.
Tako je Akademski pevski zibor tudi to pot pripravil koncert (24. jan. v Un ionski dvorani) narodne pesmi v umetni predelavi. Kdor ga je imel priliko poslušati, se mu je brez dvoma globoko vtisnil v spomin.
Od rahlo se ribajoče p r s m i >Po jezeru*, ki na koncu za-doni v en sam mogočen akord in ki nas trdno prepriča da ^sinovi Slave smo*, preko zvitega in na koncu osramoče nega >Kranjčičouga Jurija« (dolenjska), nežne, lirične koroške pesmi >So še rož'ce u Uar-telnu zavovale« in bahave »RibhiJke« in vsem dobro /nam' »C nkove ženitve« do »Prleške«, »o pevci A PZ pod skrbno in veščo roko dirigenta prof. Hadovanu Gobca, zaprli osemnajst slovenskih narodnih pesmi, različnih po vsebinski, rit 111 i t -11 i in melodični strukturi, vzetih iz vseh predelov Slovenije.
Vprašamo se, zakaj so izbrali prav narodno pesem, ko pa je ponekod že na podeželju — da o mestu ne govorim — bolj »modernot skakati ob plehkih in surovih takiih sambe, kot lepo plesati ob zvokih domače polke. Mordu zaradi tega, ker je narodna pesem vredna, da jo neprestano jemljemo iz neizčrpne ljudske zakladnice, da jo obujamo in približujemo tistim, ki se jim je že bolj ali manj odmaknila v svoji lepoti.
Morda je vzrok za izbiro na rodne pesmi prav enostaven: večno mlada in lepa, segava in ganljiva, fantovsko prešerno in dekliško vabljiva in jo zato radi poslušamo.
Naj bo že kakor koli — eno je gotovo: slovenska narodna pesem ima svoje korenine že
p r a v v dobi naselitve naših prednikov. Cvetela in razvijala se je pri kmečkem sloju, p r i podložnikih, tlačanih i n ti so jo i z mda v rod po us t nem izročilu ohranili prav do današnjega dne. Spremljala je preprostega človeka in ga ponekod še spremlja od zibelke do groba. In tako nam je v svojem tisočletnem razvoju pustila veren dokument ne samo o vsakdanjem delu in izživljanju slovenskega človeka, temveč tudi o važnih socialnih, političnih kulturnih i n zgodovinskih dejstvih. — Prav gotovo je tudi v tem vzrok, da si je APZ za svoj novi letošnji koncert izbral ljudsko pesem. S svojimi gostovanji, ki jih ima v programu, bo nedvomno žel velike uspehe, kar mu mi vsi iskreno želimo.
Spor t in S t uden te Sport Je področje, kjer se udej-
stvuje predvsem mladina. Tudi študent se hoče- po napornem studiju razgibati ln razvedriti. Sport mu vse to nudi v veliki men ln zato ni čudno, če najdemo med imeni naših najboljših športnikov veliko število studentov. V nekaterih Športnih panogah študentje sikoraj popolnoma prevladujemo. Ce se ozremo po posameznih panogah športa, opazimo, da sta na pr. košaika in odbojka panogi, kjer imamo Študentje največ besede. Za osvetlitev naj navedem, da tvorijo o»iouje dr/avne košarkarske reprezentance ravno študentje. Podobno opazimo tudi v odbojki, posebno v naši republiki, kjer bi republiška reprezentanca tekmovala lahko tudi pod ime nem reprezentance ljubljanske univerze. Pa ne satno v odbojki ln košarki, tudi v nogometu (posebno v ostalih republikah), atletiki, namiznem tenisu ln drugod Je tako. Drugače pa Je z »množičnostjo« udejstvovanja študentov v Športu.
Ena Izmed ugotovitev ustanovnega občnega zbora centralnega aka-uenuutega špor tnega društva oiim-plje je bila, da se v športu uciej-stvujejo le posamezniki, medtem ko je večina študentov izven te-lasnovzgojnih ln športnih društev. Študentje, ki so še v srednji soli Imeli redne ure telesne vzgoje, so sedaj prepuščeni samim sebi. Statistika je pokazala tole sltko: le 20% študentov Je vključenih v partizanska ln .športna društva, ostali pa se športno ne udejslvujejo. Od teh 20% aktivnu je le 10% vključenih v akademska športna društva, ostala polovLca pa Je v TVD »Partizan« in ostalih Športnih klubih. Podobno sliko je pokazala tudi anketa na beograjski univerzi, le da so tam K* nokn) procentov na boljšem. Kako bi se to stanje Izboljšalo? Rešitev Je težko najti. V Beogradu so predlagali obvezen pouk telesne vzgoje na univerzi. Predlog je na vsak način dober.
Pogled na Unive rzo v L j u b l j a n i .
D o l e n j s k i š t u d e n t j e se s to š t e v i l k o svo j ega g l a s i l a v t i s k u j a v n o s t i p r v i č s t rn j eno p r e d s t a v l j a m o . V a l o v i t a i n n e r o d o v i t n a , do p r e d k r a t k e g a s v e t u s k r i t a d o l e n j s k a z e m l j a je d a l a s l o v e n s k i z g o d o v i n i l j u d i , k i bodo ž i v e l i v z a v e s t i s l o v e n s k e g a na roda , d o k l e r bo obs ta ja l . V p r e t ek lo s t i je m l a d o i z o b r a ž e n s t v o o d ha j a lo š t u d i r a t v t u j i n o i n n a v a d n o n i p r i h a j a l o v e č naza j . D o l e n j s k i z e m l j i v p r e t e k l o s t i i z o b r a ž e n c i po m n e n j u v l a d a j o č i h r e ž i m o v n iso b i l i po t r ebn i , ke r so h o t e l i , d a b i b i l a D o l e n j s k a č i m d l j e zaos ta la i n pos l u š n a . Š e l e o svobod i t ev je o m o g o č i l a D o l e n j s k i gos p o d a r s k i r a z v o j . V dese t ih l e t i h se je D o l e n j s k a t a k o p r e o b r a z i l a , d a b i j o p r e d v o j n i č l o v e k t e ž k o spozna l . T u d i i z o b r a ž e n s t v a daje jo g i m n a z i j e i n s redn je š o l e v s a k o le to v e č . V i S j o i z o b r a z b o n a m da je L j u b l j a n a , k a r p o m e n i , d a s m o v š t u d i j s k e m o b d o b j u b rez p r a v e p o v e z a v e z d o m a č i m i k r a j i . Z a t o nas vse p r e m a l o po zna te i n o nas č e s t o n a p a č n o m i s l i t e . M n o g i ne veste, d a se š t u d e n t j e p r a v t a k o ko t v i z a n i m a m o za s le h e r n o d r u ž b e n o s p r e m e m b o svoje o ž j e d o m o v i n e D o len j ske , saj nas n o v i gospoda r sk i r a z v o j v s a k o le to o d l o č n e j e k l i č e naza j . D o l e n j s k a z e m l j a s k r i v a v seb i n e o d k r i t a i n š e ne s lu t ena n a r a v n a bogas tva , k i j i h b o m o l a h k o i z k o r i š č a l i s amo tako , d a b o m o p o k a z a l i do n a š e d e ž e l i c e p o d G o r j a n c i i n K o č e v s k i m R o g o m res p r a v o l j u b e z e n i n s i pridobili v a š e zaupanje.
Svoje g l a s i lo » B o l e n j s k i S tudent« Izdajamo v žel j i , d a b i z b l i ž a l o n a jp r e j vse š t u d e n t e Do len j ske , h k r a t i pa v a m pos redova lo n a š e s k r b i i n n a š e de lo i n nase z n a n j e . P r a v gotovo boste, d r a g i b r a l c i , n a š l i v n a š e m l i s t u p rece j z a č e t n i š k i h n a p a k i n p o m a n j k l j i v o s t i , o b l j u b l j a m o pa, d a se b o m o t r u d i l i , s eveda z v a š o p o m o č j o , d v i g n i t i k v a l i t e t o n a š e g a g l a s i l a n a č i m v i š j o r a v e n . K s o d e l o v a n j u v a b i m o t u d i vse b i v š e š t u d e n t e , p r a v t a k o p a b o m o z v e s e l j e m o b j a v l j a l i p r i s p e v k e s r e d n j e š o l c e v . *
N a j l e p š o se z a h v a l j u j e m o T J r e d n i š t v u i n U p r a v i » D o l e n j s k e g a l i s t a « , k i s ta nas s p r e j e l a ko t svo jo p r i l o g o in bosta de lno k r i l a t u d i l e k a r n i š k e s t r o š k e . I s t o č a s n o p a se t u d i v n a p r e j z a h v a l j u j e m o v s e m , k i n a m bodo v b o d o č e n a k a k r š e n k o l i n a č i n p o m a g a l i p r i r e d n e m i z h a j a n j u . U R E D N I Š T V O
gre okoli 7000 študentov ljubljanske Univerze, ko vemo, da še posamezna športna društva nimajo dovolj prostorov ln so maloštevilne gimnazijske telovadnice preobremenjene. Nove gradnje športnih objektov b| bile velika obremenitev družbenega plana. Predlog Je sicer upoštevanja vreden, vendar zahteva daljše priprave. Z uvedbo obvezne telesne vzgoje bi se res dvignila kvaliteta našega športa, toda zahtevala bi velike stroške.
In kako se udelstvujejo v športu dolenjski akademiki? Takoj povemo, da je na Dolenjskem stanje boljše, čopiav bi pričakovali obratno. Pri nas se Je šele zadnja leta dvignila kvaliteta v posameznih panogah in t veselje-n lahko ugotovimo, da smo ponekod dosegli in celo presegli razvitejše kraje v republiki. Odbojka na primer Je v Novem mestu ln tudi v diugih krajih Dolenjske že na visoki stopnji. Ta.ko tudi atletika v Črnomlju in namt/nl tenis v Kočevju. Razveseljivo je, da k temu veliko prispevajo akademiki in srednješolci, ki so v precejšnji meri vključeni v telesno vzgojna, Športna in šahovska druStva. Res
vendar teško Izvedljiv. Kam naj Je tudi. da Je precej študentov
izven omenjenih klubov in naloga klubov je, da pomagajo pri vključevanju svojih članov v taka društva, pa naj bodo v LJubljani ali pa v decnačen kraju.
Studentske športne" Igre, ki so b!le lan; prvikrat prirejene v Novem mestu, naj pomenijo pregled dela akademskih klubov na športnem področju. Studentske športne igre naj bodo manifestacija zdravja in moči študentske mladine, dokaz, da Študentje poznEmo in se di-žimo znanega Izreka: Zdrav duh v zdravem telesu!
M. F.
-0-0--0-0-0-0-0-0-0-0-
BRUC0VANJE K L U B D O L E N J S K I H V I S O K O Š O L C E V P R I R E J A D N E 12. F E B R U A R J A V N O V E M M E S T U B R U C O V A N J E Z A V S E S T U D E N T E N O V O M E Š K E G A O K R A J A . — K R A J B R U -C O V A N J A I N P R I C E T E K B O D O P R A V O Č A S N O P O S R E D O
V A L I P L A K A T I .
P r ed n a m i se razgr in ja L j u b l j a n a , s lovenska prestolnica In dom 701M) Studentov. V tem n a j v e č j e m slovenskem mestu živi tudi 500 dolenjskih v i sokošo lcev . Ste kaj p o m i s l i l i , kako? K o vas bodo napot i l i o p r a v k i v L jub l j ano , ob i šč i t e koga Izmed nas. Naš l i ga boste za kup i kn j ig in zapiskov, kje visoko v p o d s t r e š n i a l i pa v tesni p r i t l i č n i sobi p r i Studiju. M a l o k d o si l ahko p r i v o š č i u d o b n e j š e stanovanje, ka j t i drago je In za studenta zato redko. A k a d e m s k i kolegi j in Studentsko naselje sta vsako leto bolj natrpanu, tako da so v oktobrskih In novembrs k i h n o č e h , v z a č e t n i h mesecih ž i v l j e n j a na u u i v e r z i postajne č a k a l n i c e polne. Potem se ž iv l j en j e nekako uredi ; l jub l janske d r u ž i n e se ie bol j stisnejo. Studentovo ž iv l j en je je trd«, sk romno , pogosto b r e i zajtrka ali v e č e r j e In bres udobnost i ln zabav, k i jih lahko Človek kupi za denar, a vendar polno resnega dela ln g loboko vero * b o d o č n o s t .
•DOLENJSKI LISTt St ran S
Molk pri novomeškem gledališču
plectališka skupina pri KD D/išan jereb v Novem mestu /dam je dala v začetku letos-
/nje sezone dvoje lepih pre-anier, katere je občinstvo sprejelo zelo toplo, ter tudi dalo vsestransko priznanje. Po večkratnem igranju Mladosti pred sodiščem pa je zapadlo gledališče v molk. Ta inoik traja že dober mesec pa vendar še ni nič slišati, da bi se pripravljajo kako novo delo.
NovomeSčani in okoličani prav radi prihajamo in zasledujemo delo svojega gledališča. Za svoj trud žanjejo vedno priznanje od strani gledalcev z napolnjeno dvo-ramo. Priznamo, da so vsi ilgrailoi vezami na svoje vsakodnevno delo po uradih, podjetjih itd., vendar smo prepričani, da se kljub tem naporom lahko še vedno kot do sedaj z ljubeznijo do igranja posvetijo kulturnemu delu. Kot gledalci bomo z a dobro delo vedno zelo hvaležni, upamo pa da bodo tudi na mserodajaih mestih priskočili n a pomoč,
K.
Kaj delamo v Trebelnem
Na Trebelnem je bilo življenje precej časa bolj mrtvo. Zlvahne-je je postalo lani, zlasti z elektrifikacijo, ki je nekaj časa kar dobro napredovala. Potem pa se je skoraj vse ustavdlo. Toda letos so spe't pričeli delati. Transformator ln drogovi za glavni vod Mokronog-Trebelno so že na mestu. Tudi napeljavo v stranske vasi že trasirajo. Kmetje sami kopljejo jame za drogove in pripravljajo vse potrebno za hišne napeljave. Vse obeta, da bo tudi na Trebelnem že letos zasvetila elektrika in pometala petrolejke v staro šaro.
KZ tudi lepo napreduje. Pred nedavnim so ustanovili več kmetijskih odsekov, tako živinorejski ln vinogradnlško-sadjarski, ki že kažeta lepe uspehe.
Svojevrstno Pa je vprašanje v zve-zi s tečajem za nepismeno mladino. T e mladine je precej, zato so organizirali analfabetski tečaj, toda udeležbe nI bilo. Mnogi nočejo razumeti ljudske dblasti ki bi jim rada pomagala. Eni baje pravijo, da jih je sram. Mislim, da bi moralo to vprašanje načeti predvsem mladinska organizacija. Vključila naj bi čim več mladine, jo privedla na pravo pot in jn vsestransko pomagala. Le tako bo mladinska organizacija pri nas imela uspehe ln dosegla svoj cilj.
Gasilci v Dolenji Stari vasi so dobili moforko V lepi šentjernejskl dolini pod
Gorjanci stoji prijazna vas — Stara Dolenja vas. Kdor pride k nam, hitro opazi, da živijo vaš-čanl v lepem prijateljstvu, zlasti pa, da si radi pomagajo. Lahko rečem, da nI človeka, ki ne bi z vsem srcem priskočil sosedu na pomoč v nesreči. Ni čudno, da so tudi naši gasilci tako delavni ln požrtvovalni. Gasilska četa šteje 39 članov, čeprav je drušvo še mlado. Člani niso samo fantje in moški, ampak tudi dekleta, vsi skupaj p so res delavni in prizadevni, ne ustrašijo se ne daljave ne nevarnosti, če je treba pamagatl in reševati. Brizgalno so imeli dokaj slabo; goniti so jo morali z rokami in vlivati vodo vanjo. To je bilo ob požarih zelo težko delo. In
vendar so gasilci iz naše vasi pri mnogih požarih bili prvi na mestu i n tudi prvi gasili. To je gotovo vredno hvale.
Za nagrado, vsekakor zasluženo, so naši gasilci zdaj dobili motorno brizgalno. Kolikor bo v njihovi moči, bodo z veseljem plačali. Motorke so si že tako dolgo želeli, zato so jo sprejeli s silnim veseljem. Vsa vas jo je počakala pred gasilskim domom. Pripeljala sta jo poveljnik OGZ ln sektorski poveljnik. Zbranim gasilcem in vaščanom je govoril poveljnik OGZ tov. Mišigoj. Pohvalil je gasilsko društvo in mu Izročil motorko z željo, da bodo tudi poslej tako aktivni ln požrtvovalni. Delo naših gasilcev bo zdaj še bolj uspešno.
F.
Podturenčani no Gor. Sušicah
V nedeljo 30. januarja, je pri nas gostovala igralska družina iz Podturna z igro v treh dejanjih >Jurij Tepčekt. Dvorana zadružnega doma je bila nabito polna, čeprav smo igro že lani videli.
Kljub tesnemu prostoru n a našem odru, so nam igralci doživeto podali za podeželske odre precej zahtevno delo. Gledalci so jih nagradili s smehom in ploskanjem. Najboljši kreaciji sta bila Jurij Tepček in gospa Sottenville. Takih gostovanj si še želimo, ker so ljudje deležni res kulturnega razvedrila, med podeželskimi društvi p a vzbuja plemenito tekmovanje in jim daje novega zagona in vzpodbude pri kulturnem udejstvo-vanju. R,
Za grdo obrekovanje 3000 din Joževa Srovin iz Malenske:
vasi pri Mirni peči se je za-j govarjala pred sodiščem, ker I je grdo obrekovala sedaj že pokojno sosedovo hčerko Š. J. Se dokler je bila slednja živa, je govorila o njej, da je noseča. Med drugim naj bi to
Žensko je povozil Franc Lesar, kmečki delavec
iz Vinic pri Ribnici, je bil obtožen, da je z vožnjo proti predpisom ogrožal varnost prometa s tem, da je pozimi lani z enovprežnimi sanmi podrl Marjeto Maršič. Ob tej priliki ji je konj stopil na roko in vsled tega so ji morali v bolnišnici odrezati mezinec.
Lesar je bil pred senatom okrožnega sodišča Novo mesto obsojen na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo enega leta. Plačati pa mora vse stroške, oškodovanki pa 10.000 din.
SPORT IN TE LESNA VZG03A Kegljaški šport na Dolenjskem
Ustanove, uradi, podjetja!
»FINOMEHANIKfi« Bi h ar J o s i p ,
Novo mesto. Glavni trg 1,
Sprejema v popravilo pisalne, računske stroje ln vsa v stroko spadajoča dela. Popravila vršimo
hitro, strokovno in solidno.
Ze pred vojno so v Novem mestu gojili kegljaški šport, vendar manj sistematično in manj tano-žiično, kot se goji danes. V samem Novem mestu imamo 2 kegljišči, od katerih Je kegljišče na Bregu prav vsak dan zasedeno z dverna in celo s tremi kegljaškimi krožki, saj tedensko po enkrat trenira na njem 13 moških in 4 ženske ekipe. Na kegljišču Gradbenega podjetja Pionir pa se vežbajo v kegljanju člani kegljaškega druStva Pionir, in sicer 2 moški in 1 ženska ekipa ter člani dveh moških in enega ženskega krožka kegljaškega društva Železničar.
Svoj kegljaški krožek imajo tudi Člani JLA, vendar v delovnih dneh zaradi zasedbe kegljišča ne morejo vaditi. Mnogo imamo v Novem mestu še zanimanja za ta šport, toda v aktivno udejstvo-vanje ne moremo vključiti novih Članov zaradi stalne zasedenosti kegljišč. Veliko bi bilo v tem pogledu pomagano, če bi se dokončalo že na pol dograjeno 2-stezno kegljišče pri Vrhovniku. Prt tej gradnji hi 340 kegljačev Novega mesta Tado nudilo vso svojo pomoč, ker si želijo poleg svojega dela tudi zdravo razvedrilo.
Pohvalno se moramo Izraziti 5e posebno o ženskem kegljaškem udejstvovanju, ki ga gojijo v istih krožkih gospodinje, uslužbenke, delavke, mlajše in starejše tova-rlšice. Nikjer v republiki do danes še niso v aktivno kegljanje vključili toliko članic, kot prav v Novem mestu.
Za sistematično in koorđin'mna Športno delo na tem poprfšču skrbi Kegljaški center v Novem mestu. Večkrat organizira zborovanja kegljačev vseh društev Novega mesta in okolice. Zadnje čase je bilo tako zborovanje v Sindikalnem domu 7. XII. 1954, katero Je vodil predsednik Centra tov. Pere Zvone. Tu je bilo poleg drugega ugotovljenih nekaj nešport-nih gest posameznih kegljačev. Čeprav te nepravilnosti niso bile napravllene hote, so jih kegljači kritizirali, krivci pa izn-aziili, da jih sami želijo čimprej popraviti.
Na tem zborovanju je bilo ugotovljeno, da so vsi člani keglja-Skih društev tudi člani SZDL, da gojijo ta šport na pravilni športni podlagi, Tutlniranejši kegljači pomagajo manj izvežbanim posameznikom in celotnim krožkom k čim boljšemu napredku. Pripravljeni pa so enotno pomagati tudi naši ljudski oblasti pri gradnji socialistične domovine.
Poleg zgoraj omenjenega dela se vidi pravilna organizacija Kegljaškega centra v Novem mestu Se v tem, da Je začel razvijati kegljaško fioortno udejstvovanje tudi izven Novega mesta. Zadnje Čase Je ustanovljeno kegljaško društvo v Dol, Toplicah. To društvo Je Imelo 29. XI. 1964 otvoritev novega kegljišča, obenem pa tudi svoj ustanovni občni zbor. To najmlajše društvo Kegljaškega
centra Novo mesto je že pokazalo svoje uspehe. Do danes ima ustanovljene 3 moške in 1 žensko ekipo, ustanavlja pa se že ,tudi ekipa v Straži, katera bo priključena društvu Toplice. Predzadnjo nedeljo je Izvedlo prvenstveno tekmovanje društva. Zmagal je kegljaški krožek Met, drugo plasirani Je bil K K Gozdar, tretji pa KK Rog. Tudi žene v Dol. Toplicah so imele tekmovanje, iz katerega je bilo razvidno, da pravilno razumejo ta šport.
Na njihovem društvenem prvenstvu so bili n3 j boljši v moških ekipah tov. Fink Ignac, G-ril Jože in Zupane Drago. Pri ženskih
ekipah pa so dosegle prva mesta: tov. Grande Ivanka, Zupančič Vida in Pelko Cveta.
To društvo je izvedlo tudi nagradno tekmovanje na 3 lučaje. To tekmovanje Je bilo v času od 20. I. — 6. II. 1955.
Pri moških ekipah so dosegli prva mesta tov. Sobar Stane, Murn Ljubo dn Jerman Jože, Pri ženskih ekipah so bile najboljše tov. Stopar Ema, Jerman Slavka ln Perme Marija.
Ob zaključku Je predsednik druStva s člani odbora v prisotnosti zastopnikov okrajnega Kegljaškega centra Novo mesto zmagovalcem razdelil 13 lepih nagrad.
0 delu okrajne zveze Partizana v Novem mestu Zimski čas naša telesno vzgojna
društva navadno izkoriščajo za točen pregled n obračun svojega dela, za snovanje novih delovnih načrtov in podobno. Tudi širši odbor okrajne zveze se Je preteklo nedeljo sestal z namenom, da razpravlja in sklepa o društvenih občnih zborih, o pokrajinskem zletu v Celju, dalje o svoji skupščini, o okrajnem nastopu, pa tudi o administraciji in statistiki pri društvih.
Med prvimi so opravila sveje občne zbore društva v Mirni peči, Otočcu, Žužemberku in Trebnjem. Sploh Je opaziti, da so prav ta društva zelo delavna, še vedno pa se jim ni posrečilo v svoje vrste zajeti vse mladine. Tako so bili na občnem zboru v Otočcu večinoma le starejši člani. Tudi mladina v Trebnjem nikakor ne more najti v večji meri poti v telovadnico. Društvu v Mirni peči primanjkuje telovadnega orodja, medtem ko Je v tem oziru Trebnje dosti na boljšem. V tečaj za vodnike bo poslal Partizan v Mirni peči enega tečajnika, Otočec pa dva. Do tedaj pa bo društvo v Otočcu tednsko obiskoval okrajni instruktor. Okrajna Zveza Je tudi odobrila primeren znesek za nujno popravilo telovadnega doma v Otočcu tedensko obiskoval okrajni sredstev v kraju samem.
Svoj občni zbor Je imel že tudi Partizan v Žužemberku, vendar samo do volitev ker Je prodrl predlog, da bi bile volitve na ponovnem občnem zboru, na katerem se bosta krajevni KUD in Pnrtizan združila v enotno društvo. Tako združitev sta do sedaj izvedla že KUD ln Partizan v Otočcu in ne moremo reči, da brez uspehov.
Med tednom bo izveden občni zbor v Dol. Toplicah, do konca meseca pa še v Mokronogu, Šentjerneju ln na Mirni. Partizan Novo mesto Je za občni zbor že vse pripravil, le pri sestavi kandidatne liste je naletel na nekatere težave, ki pa Jih bo v najkrajšem času uspešno prebrodil. Partizan v Smarjeti se ne more razmahniti in Je vprašanje občnega zbora še odprto. Po vsej verjetnosti pa bo
še letos ustanovljeno novo druS-tvo v Skocijanu.
Pokrajinskega zleta, ki bo 29. maja v Celju, se bo okrajna zveza udeležila z nad 500 telovadci. Tako vsaj pokaže približni predračun, zelo verjetno pa bo to število še daleč prekoračeno. V tem pogledu so posamezna društva že sprejela osnovne obveze. Sicer imajo društva, pa tudi okrajna zveza, nekaj krojev še od lanskoletnega republiškega zleta v LJubljani, vendar to ne bo zadostovalo. Zato naj društva že sedaj po-krenejo akcijo za nabavo krojev, za katere bo blago na razpolago po znižani ceni.
Kot predpripravo ta pokrajinski zlet bo okrajna zveza priredila 22. maja okrajni zlet v Novem mestu v okviru proslav desetletnice osvoboditve.
Okrajno prvenstvo v mnogoboju bo 15. maja v Trebnjem, kjer bo tedaj v proslavo občinskega praznika tudi telovadni nastop. Najbolje ocenjena društva se bodo nato udeležila pokrajinskega prvenstva, ki bo ob priliki pokrajinskega zleta v Celju.
Ker nas loči od teh prireditev pravzaprav le kratek rok, je treba s pripravami pohiteti. Redna pedelava zletnih vaj bo obvezna za vse vodnike v nedeljo, 13. februarja v Novem mestu.
Skupščina okrajne zveze bo v nedeljo, 27. marca v Novem mestu, katere naj se udeleže kot zastopniki svojih društev predsedniki, tajniki, načelniki In načelnice.
Kakor že večkrat, tako se tudi 9edaJ ponovno opozarjajo vsa društva, da redno pošiljajo okrajni zvez) mesečna statistična poročila. Na ta način si bodo ustvarila pregled nad svojim delom, z rednim poročanjem pa bo o delu po društvih seznanjena okrajna, po njej pa še republiška zveza. Na dopise okrajne zveze naj društva odgovarjajo v vsakem primeru, tudi če morajo poročati negativno.
Republiških tekem v smučanju, ki bodo na Pohorju, se po sklepu okrajne zveze udeležijo smučarji Novega mesta ln Trebnja.
V času polletnih počitnic je bil v Brežicah mladinski telovadni tečaj, na katerega sta poslali nekaj mladincev društvi Trebnje in Novo mesto. Tečaj je bil na višini le škoda, da so ga ostala društva prezrla. Ce hočejo, da se njihov vodniški kader številčno ln strokovno izpopolni, ne smejo v tem pogledu zamuditi nobene prilike, zakaj brez dobrih vodnikov ni mogoče misliti na uspešno delo posameznega društva.
tudi vplivalo na S. J. da je šla prostovoljno v smrt. Po več razpravah je okrajno sodišče v Novem mestu spoznalo S rov i novo krivo obrekovanja in jo obsodilo na 5000 din kazni, plačilo stroškov in 300 din povprečnine. Proti sodbi okrajnega sodišča se je Sro-vinova pritožila, vendar je okrožno sodišče potrdilo višino kazni, ki jo je izreklo o-krajno sodišče. V primeu neizterljivosti se ji kazen spremeni v 13 dni zapora.
Podjetna Šoferja - zase Dragota Jordana in Marti
na Hočevarja, oba šoferja, trenutno brez zaposlitve, prej pa zaposlena pri avtoprometu v Novem mestu, je podjetje poslalo na vožnjo v Livno v Bosno. Tu sta s tovarnima avtomobiloma prevažala les za neko tamošnje podjjetje. To je bilo avgusta lani. Tam sta ostala dva meseca in, kot sta sama priznala, nista bila slabo plačana, saj sta imela poleg provizije od prevoženega tonskega kilometra še dnevnice, tako da sta zaslužila okoli 30 tisoč din mesečno. Toda poleg voženj za podjetje, sta opravljala vožnje tudi za svoj račun in žep. Jordan je tako še postrani s takimi vožnjami zoslužil v teh dveh mesečin okoli 67.000 din, Hočevar pa tudi nad 42.000 din. Podjetje je bilo oškodovano pri Jorda-novih vožnjah v celoti za 85.750 din in pri Hočevarjevih za 73.500 din.
Ker imata oba za vzdrže«* vati družini in sta še dokaj odkrito priznala krivdo ter izrazilapripravljenost, da škodo poravnata, ju je sodišče obsodilo: Dragota Jordana na 4 mesece, Martina Hočevarja pa na tri mesece zapora. Poleg stroškov in povprečnine morata v celoti povrniti podjetju prizadeto škodo.
Mladinski časopis »Mladina«
izhaja tedensko v LJubljani. Na
»Mladino« se lahko naročite v
upravi »Mladine«, Ljubljana,
Tomšičeva 9/IL — Naročnina:
mesečno 40 din, tromesečna 120,
polletna 240 in celoletna naroč
nina le 480 dinarjev!
K I N O Kino KRKA Novo mesto
Od 11. do 14. februarja: nemški film Ltič ljubezni
Od 15. do 17. februarja: angleški film Smeh v raju
Kino Dolenjske toplice 12, ln 13. februarja: švedski film
Plesala je samo eno poletje
Kino Črnomelj Od 15. do 16. februarja: PlačUo
za strah Od 17. do 20. februarja: Lidija
Bailey
Kino LoSkl potok 12 in 13. februarja: Irena v za
dregi
Potujoči kino Novo mesto predvaja film >Vesna« s predflimom: Barok v Ljubljani
v petek 11. februarja ob 16. uri v Gaberjah, ob 17.30 v Brusnicah.
v soboto, 12. februarja, ob 16 v Prečni, ob 19.30 v Straži,
v nedeljo, 13. februarja, ob 14 v Bučki, ob 17 ln 20 v Skocjanu. film »La Malquerida« s predf Umom »Zasužnjene vode«:
v torek, 15 februarja, ob 19 v bolnici Novo mesto,
v sredo, 16. februarja, ob 19 v Beli cerkvi,
v četrtek, 17, februarja, ob 19 za Malem Slatniku.
Dežurna zdravniška služba Do 14. februarja ima dežurno
zdravniško službo dr. Spiler Adolf. Dežurna zdravniška služba se zač_ ne ob 7 zjutraj ln se zaključi zadnji dan dežurstva ob 7 zjutraj.
Sejmi V Skocjanu bo živinski in kra
marski sejem v ponedeljek, dne 7. marca 1955. Sejem, ki je bil določen za kvatemi četrtek odpade.
M A L I O G L A S I VINODRAD ln zidanico na Vel.
Ljubnu poceni prodam. Sercelj Neža, Meniška vas 29, p. Dol. Toplice.
UGODNO PRODAM dober radio sprejemnik. Alojz Peskar, Račje selo, p. Trebnje. ZAMENJAM družinsko enosobno
stanovanje v Kranju za enakega v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (34)
KRASNO POSESTVO % vinogradom, lepo vinsko kletjo, večjim travnikom, gozdom in hišo z lepim vrtom ter gospodarskim poslopjem v Kostanjevici na Dolenjskem prodamo skupaj aH posamezne parcele. — Naslov v upravi lista.
Gibanje prebivalstva v Novem mestu
Pretekli teden je bilo rojenih 14 dečkov in 16 deklic. Poročili so se: Ivanetič Franc, mehanik iz Novega mesta, in Smajdek Marija, uslužbenka lz Regrče vasi. Jakrjič Alojz, delavec, in Novak Ana, kuh. pomoč., oba lz Dol. Straže. Kovačič Karol, krojaški pom. iz Novega mesta, in LindiČ Pavla, šiviljska pomoč, iz Prečne. Simtč Marjan, žel. prometnik lz Novega mesta, in Fink Olga, uslužbenka iz Cegelnice. — Umrli so: Rozman Marija, otrok, 4 mesece, iz Žabje vasi. Bol din Anton, vdovec, 54 let, iz Laz pri Krki. Pelko Jožefa, delavka, 27 let, iz Šmarjeških Toplic.
v Črnomlju Od 22. januarja do 5. februarja
sta bila rojena dva dečka in dve deklici. Poročila sta se: Jankovič Jože, rudar iz Obrha, in Stukelj Frančiška iz Dobličke gore.
V KOČEVJU Od 29. Januarja do 5. februarja
so bile rojene 3 deklice. Poročili so se: PiČler Jože, delavec, in Sti-mec Ana, oba Iz Oneka. CrnkoviČ Dragotin, lesostrugar iz Borovnice in Merhar Štefanija, uslužben_ ka iz Kočevja. Sterk Matija, rudar iz Zeljne, ln Debeljak Zofija, kuh. pom. iz Kočevja.
Loški potok V Januarju sta bila rojena dva
dečka in ena deklica. Porok in smrti ni bilo.
V Ribnici V januarju je bilo rojenih 5 deč
kov in 6 deklic. Poročili so se: Pertot Ladislav, mizar iz Ribnice, in Canrpa Ivanka, gosp. pom. iz Slatnlka. Tanko Jože, žični tkalec, in Kovač Dragica, uslužbenka, oba iz Ribnice. Hočevar Ivan, kmet iz Zapotoka, in Kozina Jul-ka, gosp. pom. iz Sušja. Sfiligoj Anton, podoficir JLA, in Henig-man Marija, gosp. pom., oba iz Prigorice. Baškovič Vladimir, gradb. tehnik iz Novega mesta, in Ogrinc Marija, učiteljica iz Otočca ob Krki. Kožar Leopold, zidar iz Kota, in Levstek Marija, gosp. pom. iz Bukovice. Solesa Mladin, oficir JLA, in Jezdlč Mila, gosp. pomoč., oba iz Ribnice. Umrli so: Canžek Frančiška, upokojenka, 66 let, iz Ribnice. Duhovnik Marko, otrok 1 dan, iz Sušja. Duhovnik Marta, otrok, 4 ure, iz Sušja. Levstik Frančiška, gospodinja, 72 let, iz Sušja. Andoljšek Ivana, gospodinja, 80 let, iz Gorice vasi. Požar Marija, užitkarica, 88 let, iz Sajevca.
lz novomeSke porodnišnice Preteku teden so rodile: Hlebec
Ana iz Gribelj pri Gradacu — dečka. Ficko Jožica iz Livolda pri Kočevju — deklico. Medved Ivanka iz Cešnjic pri Trški gori — dečka. Rahoj Marija iz Grdun pri Vinici — dečka. Stikovac Anica iz Novega mesta — dečka. GrandJjič Anica iz Mirne peči — deklico. Kramar Albina iz Mirne — deklico. Badovinac Marija lz Jugorja pri Metliki — deklico. Irt Milka iz Praproč pri Straži — dečka. Kos Marija iz Pot ovrha dečka. Kos Marija iz Fctovrha pri N, m. — dečka. Madič Cuja iz Sfovega mesta — deklico. Vovk Slavka iz Sp. Mladetič — deklico. Iskra Ana iz Dol, Ajdovca — deklico. Lesac Marija iz Radenci pri Črnomlju — deklico. Zelezmk Slavka iz Pugleda pri Mokronogu — dečka. Vire Alojzija iz Malega Kala pri Mirni peči — dečka. Judnič Neža iz Malin pri Semiču — dečka. Judež Marija iz Gabrja pri Krškem — dečka. Vov-ko Frančiška iz Mačkovca — dečka. Fabjan Ana iz Hmelj čiča pri Mirni pe*l — dečka. Bele Marija iz Novega mesta — dečka. Srečnim mamicam čestitamo I
T o k r a t s e m k a r v Č r n o m l j u z a č e l svo je roman je . N a t a k o i m e n i t n i p r i r e d i t v i ko t j e v e s e l i c a T u r i s t i č n e g a d r u š t v a , k i j o p r a v k a r v s t o p i l o v ž i v l j e nje , j a z res ne m o r e m m a n j k a t i . Z l a s t i so m e p r i v a b i l e posebne spec ia lne t o č k e , ko t j e b i k o b o r b a i n podobno . R e č e m v a m , n i s e m b i l r a z o č a r a n , k o t t u d i o s t a l i u d e l e ž e n c i p r i r e d i t v e ne . S e v e d a s m o v s i p r i č a k o v a l i , d a bosta p r i b i k o -b o r b i n a s t o p i l a b i k i n č l o v e k , p a so r e k l L d a p r i nas ne d o p u s t i m o t r p i n č e n j a ž i v a l i . Z a to s ta se b o r i l a d v a (ne b i k a ) , p a č p a po b o r b e n i v n e m i t e m a p o d o b n a d v o n o ž c a . L a h k o v a m je ža l , č e n is te v i d e l i te posebno t o č k e spor eda . M i k a s t i l a sta se, š o p i ri, d a i n r j o v e l a k o t d v a j e l e n a v s e p t e m b r u , p o k a z a l a n e k a j l e p i h k o m b i n a c i j na t l e h , se o t i p a v a l a s p e s t m i tp r b o ž a l a po pi . skr ih i n s v e č n i k i h , da Jo b i l o p r a v o r a j s k o V W > l j c p r i vseh g l e d a l c i h . B i l Je p r i z o r ze bogove , z l a s t i , k e r
dhto&tine !| doCettfa&e POPOTNE MALHE
je eden i z m e d n j i h neka j m a n j ko t bog b o g o v a i n se j e v s e eno p o t r u d i l i n p o k a z a l o b č i n s t v u s m i s e l z a r i v a l i t e t n o b i k o b o r b o . N a k n a d n o s e m zve d e l , da se t a t o č k a imenu je » k o s o p l e s a l n i d e r b y « . N a s t o p a j o č e se l a h k o spozna t u d i n a s l e d n j i dan**, po k u m a r a m p o d o b n i h n o s o v i h , k o t je b i l o to v g o r n j e m p r i m e r u .
Dese t l e t a l c e v j e v s t o p a l o v l e t a lo i n n e k d o j i h j e v p r a ša l , k o l i k o je m e d n j i m i p a da lcev . P o v e d a l i so, da je eden, o s t a l i p a so z n j i m , dn ga v e n v r ž e j o . T a k o so s p r a š e v a l i t u d i č r n o m a l j s k o š p o r t no e k i p o , k i je š l a na t e k m o v a n j e v Z a h o d n o N e m č i j o . S l o , je š e s t š p o r t n i k o v pa š e e n k r a t t o l i k o n e š p o r t n i k o v . » K a j b i ne š l i , t a k e p r i l i k e n i v s a k d a n , « so m l r e k l i , » š e s t za ig ra l ce , o s t a l i z a z i j a l c e , v se za v a r č e v a n j e z d e v i z a m i , « so z a k l j u č i l i po j a sn i l o .
V č a s i h p r i p o v e d u j e m o o p o sebnos t ih D a l j n e g a v z h o d a , m e d k a t e r e spadajo t u d i k u l i j i . G o t o v o p a m a l o k d o ve , d n i m a m o t a k a p r o m e t n a s r e d s tva t u d i v O r n o m l j u . O t r o š k e v l e č n e s i l e se je o n i d a n pofthržtl o b č i n s k i d e n a r n i k i n se d a l na v o z i č k u p r e v a ž a t i o d b l i t i j o d o o š t a r i j e l n o b
ra tno . P r a v i j o , d a je t o o d tega, k e r je t o p l a z i m a , p a zato p re j d o z o r i pus tno r a z p o l o ž e n j e i n t a k i od o b l a s t -s t v e n i h u s t anov m o r a j o p a č d a t i p r v i v z g l e d . V e n d a r b i se bo l j š i k a l o , č e b i se za take p r i m e r e p o s l u ž i ! r a je os la ko t o t rok , b i l o b i m a n j o č i t o nasprot je . -
S a m o š e e n k r a t na j se n a S u h o r j u p r i M e t l i k i p o h v a l i j o t i s te n a s e k a n k e , k i so u g a n ja le s t r a š n e s t v a r i , č e š d a se ne ve , k d o je to b i l , pa b o m vse n a v e d e l s p o l n i m i m e n o m . N i so v e č t a k o m l a d e , d a b i j i m š k o d o v a l o p r i p o r o k i i n t e ž a k odgovo r b i m o r a l č a j a t i še gospodar , k e r j e d a l t o l i k o p i j a č e »jo« — »jo« — l n » m a « , da so p o t e m p o č e n j a l e t ake g rdob i je . B o sedaj d o v o l j ?
V z a d r u g i n a S u h o r j u b o ; i m o r a l p o t u n k a t i v t o r b o p r o d a j a l k i , k i ra je d e b a t i r a t a s f a n t i č i , k o t s t r e ž e t a s t r a n k a m . B o j d a j i m to bol j p r i j a . M e n i pa je v t e m t r e n u t k u p r i j a l o , da b i p o g o l t n i l š i l c e k r a t k e g a . T e g a se na S u h o r j u l a h k o d o b i , b i , s amo m e r i c a 5 d i n d r a ž j a ko t d r u g o d . K o s e m v p r a š a l , zaka j to, so r e k l i d a zato, k e r ga p r i d e l u j e j o d o m a i n za to n i m a j o s t r o š k o v s p r e v o z o m . N o , to je č i s t o suhoTska k a l
k u l a c i j a , k o t j e t i s ta , d a je ž a g a p o l n o j a r m e n i k p r i n j i h t u d i h u d o p o t r e b n a , k e r d a je na p r o m e t n e m k r a j u . T o t u d i j a z t r d i m , k e r j e t o b i l a v s a l e ta , z l a s t i v č a s u o b v e z nega o d k u p a z a p o s p e š e v a n j e č r n e g a p r o m e n t a z l e som. Z n a v a d n o v e n e c i j a n k o res ne b i m o g l i tega t o l i k o n a r e z a t i i n r a z š v e r c a t L K a r j e res , je res .
Z a ž i v i m h u d i č e m , k i je o n i d a n z a p u s t i l n a š e lepe d o l e n j ske k ra je , so p r i š l i sedaj spet s t r a h o v i , p r a v i p r a v c a t i s t r a h o v i . S a m o p o m i s l i t e , k a j je d o ž i v e l bogu g loboko v d a n i C . B . i z V r š n i h se l , s icer p a 22-l e t n i k r u h o j e d e c v s o c i a l i s t i č n i s l u ž b i . P o n o č i j e v e č k r a t v i de l g rozno v e l i k o č r n o m a č k o . T a k r a t se j e s p o m n i l n a s v e t i k r i ž i n ga t u d i v v e l i k e m m e r i l u n a p r a v i l n a d m a č k o . K a r n a e n k r a t se j e m a č k a p r e l e v i l a v ž e n s k o , k i j e sedela na k a m n u , p o d p r t a s p a l i c o , t e r m u z a b i č a l a , d a o t e m n e sme n i k o m u r p o v e d a t i . N a j b r ž je b i l a t a m a č k a k a k a z a k l e t a k r a l j i č i n a i n m o r d a bo fan t še s r e č e n , č e se n i p r e v e č u s t r a ši l , k a j se v e . K a j p a m i sl i te , č r n a m a č k a , ž e n s k a l n m l a d fant , to n i , k a r s i b o d i . N i p a l epo od njega , da o t e m k lepe t a , č e m u j e b i l o z a b i č a n o , d a m o r a m o l č a t i .
O j a , p a to n i e d i n i Čudež , k i se je d o g o d i l p r i nas v z a d n j e m č a s u . K a j t akega , ko t je v i d e l a m l a d a k u h a r i c a iz d i j a š k e g a d o m a V D o l , T o p l i c a h V . S.Jki j e d r u g a č e t u d i
b o g a b o j e č e d e k l e , t u d i n i s o m a č j i b r k i . D e s e t k r a t z a p o r e d o m a se je p o n o č i p o s v e t i l o n a p o k o p a l i š č u V D o l e n j s k i h T o p l i c a h , d a je s ceste v i d e l a vse g robove , č e s a r d r u g a č e p r i soncu n i t i z v o z a n i v i d e t i . P a t a k a sve t loba , k o t j e sp loh n i n a sve tu . N e v i h t n i b l i s k d a je n a v a d n a f i ga p r o t i n je j , t a k o je v s a g o r e č e p r e s t r a š e n a p r i p o v e d o v a l a v s t r a h u b o ž j e m . Z e l o k o r i s t n o b i b i l o , da b i se j i e n k r a t posve t i l o š e v g l a v i , e n a k o t u d i v s e m , k i t a k i m č u d o v i t i m p r i v i d o m v e r j a m e j o i n j i h napre j poveduje jo . S i c e r s em p a ž e
v e č k r a t s l i š a l , d a se d e k l e t o m , č e gredo same p o n o č i p o s a m o t i , r a d o ka j p r i k a ž e i n p o s v e t i k o t š e n i k o l i p r e j n i t i pozne je n e . . .
N e k a t e r i p r e b i v a l c i n a G r m u v N o v e m m e s t u p a t u d i ne p r ide jo i z heca , k i p a j i h stane n e k a j m i r n e g a spanja . K j e j e š e s u š e č mesec , p a v e n d a r m a č k i n a d v e h nogah že m r j a v k a j o p o d o k n o m , da je g rdo . M o r d a bo pos le j l e p š e , k o so m u z m r z l o vodo o p r a l i v r o č o b u č o , ko t k a ž e s l i k a .
K e g l j a š t v o je v N o v e m m e s tu m e n d a na jbo l j r a z š i r j e n
š p o r t . P a so b i l i č l a n i p r v a k a p o v a b l j e n i n a p r i j a t e l j s k o s r e č a n j e v ' B r š l j i n . O b l j u b i l i so, o b l j u b i l i , p r i š l i pa ne. P r v i d a n n i p r i š e l nobeden , d r u g i d a n p a d v a , t o d a ne n a t e k m o v a n j e , p a č p a sta p r i n e s l a o p r a v i č i l o ; č l a n i da m n o g o r a je p o d i r a j o z o č m i ob s l a d k e m v i n u m l a d e u č i t e l j i c e v ho t e lu , ko t da b i s k r o g l a m i p o d i r a l i k e g l e n a k e g l i š č u . B i r e k e l , da so b o l j o b č u d o v a l n i k a v a -l i r j i k o t d i s c i p l i n i r a n i š p o r t n i k i , p a i z m e d »Vseh. . .« m e n d a da n i s o v s i t a k i , saj so b i l i v e d n o m e d n a j b o l j š i m i .
Č e p r a v s m o v e z a n o t r g o v i n o ž e d a v n o o d p r a v i l i , jo v M o k r o n o g u š e v e d n o i zva ja jo . Se p r a v i v o b č i n s k i t r g o v i n i . S e m h o t e l k u p i t i pod logo z a ob leko , p a so r e k l i , d a samo pod pogo jem, č e k u p i m t u d i b lago . Sa j res ne m o r e m n o s i t i s ame podloge , d a p a b i oboje k u p i l o b e n e m p a n i so m a č j e solze. N a k n a d n o s e m š e z v e d e l , d a t i v e z a n i p o g o j i v tej t r g o v i n i n e ve l j a jo z a v se k u p c e . V T r e b n j e m s e m samo m i m o g r e d e z v e d e l , da t i s t i š p a s z ž i v i m h u d i č e m za n e k a t e r e n i t i n i b i l p o c e n i . T r i j u r č k e p a 25 d n i te lesnega p o či t k a o b r i č e t u j e k a r d o s t o j na cena z a ' t a k o r e č . P a p r a v i jo , d a h u d i č p r i n a š a s r e č o , n e k a t e r i p r a v gotovo n e b i tega t r d i t i , k a j t i sedaj p a res v i d i j o h u d i č a .
D o v o l j za danes, lepo vas p o z d r a v l j a Janez Popotni.
S t r a h i — » D O L E N J S K I L I S T « Štev. J
Za poživitev gledališke kulture na podeželju
Dno 28. januarja je bilo pri Ljudski prosveti v Ljubljani posvetovanje režiserjev z namenom, da se pripravi vse potrebno za kongres LP. Zanimivo in plodno posvetovanje bo koristilo vsem okrajnim odborom LP in amaterskim družinam. Delegati so razpravljali o vlogi amaterstva v naši družbi, o vprašanju vzgoje režiserjev in igralcev na podeželskm odrih, o vlogi učiteljišč in igralskih akademij za vzgojo režiserjev, o vplivu poklicnih gledališč na naše amaterstvo, o repertoarju, vprašanju kritike ter vlogi lokalnega časopisja, o materialnih osnovah gledališč ter o raznih drugih vprašanjih amaterstva.
Naše amaterske gledališke družine so od osvoboditve sem izvršile veliko nalogo pri vzgoji in izobrazbi ljudstva. Svojo dejavnost so široko razmahnile prav v tistih krajih, ki so zelo oddaljeni od Večjih kulturnih centrov. Nedvomno drži, da naše amaterske gledališke družine vršijo svoje kulturno poslanstvo med ljudstvom. Res je, da je naša slovenska gledališka tvornost zrastla iz igralskega amaterstva, zato je amaterstvo toliko bolj potrebno. Treba pa je, da ima to amaterstvo izkušenih režiserjev, ki bodo znali prijeti za delo, poiskali igralce in jim vcepljali ljubezen do igralskega ustvarjanja, in ki bodo kos odgovorni nalogi, ki jo imajo režiserji. Dejstvo je, da je naš prosvetni kader še vedno tisti steber, ki nosi vso težo bremen: režira, dela sceno, igra itd. Zato naj mladi učitelji prmeso že z učiteljišča osnovno «nanje te pomembne panoge udejstvovanja. Novomeško učiteljišče je že letos uvedlo kul-turno-prosvetno dejavnost kot obvezen predmet v 4. letnik za tiste, ki se z veseljem odločijo za študij. Predavanja se vrše tedensko dve učni uri iz dramatike (deklamacija, osnove dramske igre, osnove režije itd.). V Mariboru prav tako obiskujejo mladi učiteljiščniki v soboto in nedeljo dramski seminar. Obe obliki dejavnosti so delegati pozdravili. Razpravljali so tudi o igralski akademiji. Absolventi akademije bi morali po diplomi na deželo, da bi tam dvigali nivo amaterskih družin. Nameščeni naj bi bili vsaj v večjih krajih, da bi s tečaji, izkušnjami in nasveti poživili dramsko ustvarjanje na vasi in vzgajali režiserje za naše podeželje. Prav tako je za vzgojo režiserjev potrebno sistematično prirejanje tečajev na sedežih okrajnih odborov LP. Tečaji, ki jih prireja izvršni odbor LP v Ljubljani, BO v polni meri izvršili svojo nalogo. (Zdaj je bil v Ljubljani!) Tudi naša poklicna gledališča naj dajejo svojo pomoč režiserjem na deželi. Veliko je v Sloveniji podjetij, ki imajo svoje dvorane in igralske družine, nimajo pa sposobnih režiserjev. Ali bi bila kakšna škoda, če bi sposobnega človeka, ki ima smisel za režijo in igralstvo, poslala ta podjetja za kakšno leto n. pr. v Ljubljano in ga plačala, da bi se izobrazil, ter bi potem prišel spet v podjetje? Tak človek bi vodil gledališko družino in pomagal tudi bližnjim Svobodam, ki tudi nimajo sposobnih režiserjev. Brez
dvoma bi bila tudi to ena izmed rešitev perečega problema vzgoje naših amaterskih režiserjev. Druga oblika, za katero smo se zedinili, je ta, da naj se pi-i Ljudski prosveti v Ljubljani ustanovi igralska šola, nižja ali srednja, če se ne bo vprašanje diplomantov igralske akademije zadovoljivo uredilo. Dalje je nujno, da se pri LP v Ljubljani osnuje dramski sosvet iz zastopnikov vseh okrajnih odborov LP, dobrih režiserjev, ki bo urejal vprašanja repertoarja •Igralskih družin, izdajal skupno glasilo itd., ki bo svetovalec družinam in ki bo usmerjal celotno delo ter dajal režiserjem nasvete. Zavedati se moramo, da je režiserjevo delo tudi politično delo in kajpada tudi vzgojno. Režiser mora preko svoje igralske družine vzgajati — publiko in se zavedati svojega poslanstva. Sosvet bo moral nuditi pomoč našim najbolj oddaljenim odrom: Koroški, Primorski, Kočevski ln Dolenjski. Tudi v centrih teh okrajev so še posebno pomembne gledališke Ustanove, ki bodo kos svojim nalogam. (N. B.: polpoklic-no ali poklicno gledališče za bodočo dolenjsko Zvezo komun v Novem mestu!) Delegati so razprav^ ali tudi o posebni organizaciji režiserjev v Sloveniji. Tudi profesorji srednjih šol bi naj imeli kot poseben predmet že na univerzi — igralsko umetnost, kar bo verjetno urejeno z novim univerzitetnim zakonom. Največja težava j e z r e pertoarjem igralskih družin. Družine ne vedo, kaj naj igrajo, nimajo nobenega programa. Prvo vprašanje je načrt, kaj bi bilo v tej ali .oni vasi treba igrati, potem bomo šele iskali delo. Zato je bil zelo umesten
predlog, n » j se p r i okra jnem odboru L P sestanejo že p r e d sezono v s i r ež i se r j i i n se pomenijo o repertoarju. P i s a r n i š k o osebje i n t a j n i k i L P morajo poznat i vsebine d ram, da takoj svetujejo r e ž i s e r j e m , k i pr idejo ponje. Pozna t i morajo tud i teren, d a svetujejo, č e je delo p r imerno a h ne. Izposojevalnice naj ima jo sposobne l j u d i . T u niso o d i g r a l i svoje v loge okra j n i odbor i L P jn bo treba v bod o č e p r i Z v e z i k o m u n š i r š e g a foruma, komis i je a l i k a r k o l i , k i bo v o d i l a repertoarno p o l i t iko n a š i h l j u d s k i h odrov sistem a t i č n o i n k i bo i zved la vse sklepe o k r a j n i h s k u p š č i n , da ne bo ostalo vse p r i besedah. Potrebno bo v e č sestankov na okra jn ih cen t r ih o p r o b l e m a t i k i l j udsk ih odrov i n o g l e d a l i š k i k u l t u r i sp loh . T u d i v v e č j i h k r a j i h j e v tem pogledu p r a v a anarhi ja , n ik j e r enotnega p r o grama z gotovim smotrom. V s a k r e ž i s e r (če j i h j e več!) nekje v i d i delo i n že m o r a na oder. Dejstvo je , da pomanjk l j iva re -pertoarna p o l i t i k a zelo š k o d u j e amatersk im d r u ž i n a m . N i k a k o r ne more i n ne sme en sam č l o -veh o d l o č a t i o repertoarju. V v e č j i h k r a j i h i n p r i d r u ž i n a h , k i upr izar ja jo t e ž j a de la , so nujno pot rebni u m e t n i š k a sve t i , k i do loča jo repertoar. T o b i moralo ve l j a t i za vsa ok ra jna mesta, odnosno b o d o č e s e d e ž e Zveze k o m u n . T a k i sve t i i n ses tank i so pot rebni tud i zato, da se vsk lad i jo r azna v p r a š a n j a , n . p r . v p r a š a n j e kva l i t e t e i n vzgojnega poslanstva odra . N a š e centralno i n loka lno časop i s j e mora p o s v e č a t i v e č p a ž n j e n a š i m odrom i n č l a n k o m o d r a m a t i k i . Te lesn i vzgoj i so s l e he rn i dan namenjene cele s t r a n i , medtem ko p rob lemom s p l o š nega l judskega i z o b r a ž e v a n j a p o s v e č a j o n a š i časopis i v č a s i h samo nekaj vrs t ic . M a r s i k j e j e
p e r e č e v p r a š a n j e odnosov mero-dajnih forumov do amatersk ih gledališč. Dejstvo je, da ponekod nočejo p r i zn a t i vzgojne vloge g l eda l i š ča . Mar s ik j e se ponašamo s kopico neplodnih sestankov, k i često nimajo nobene vsebine, ne zavedamo pa se, da dobro naštudirano gledališko delo s svojo idejno vsebino i n neposrednostjo vpliva na publiko i n — vzgaja. Treba bo rešiti tudi vprašanje lastništva gledaliških dvoran, ki jih imajo ponekod Kmetijske z a druge i n druge ustanove. Amat e rsk i igralci se brezplačno ž r tvu j e jo , da gojijo gledališko kul tu ro na vasi i n vzgajajo l j ud i , pa morajo zato še plačati prostore, k a m o r prihajajo tisti l judje, k i so ku l tu re najbolj potrebni . N e postavljajmo kulture n a komerc ia lno bazo! S tem ne bomo p r i š l i d a l e č . Prosvetne domove i n dvorane naj. v b o d o č e prevzamejo o b č i n e -komune i n n i h č e d rug i t T r e b a bo dejstva podpret i z a v t o r i teto kongresa LP i n doseč i p r i r e p u b l i š k i s k u p š č i n i , da reš i ta p rob lem. I ron i j a je, da nekatere g l e d a l i š k e d r u ž i n e p l a č u jejo po 6000 d i n m e s e č n e najemnine, d a l a h k o — prostovoljno igrajo.
N a v e d e l s em le nekaj v p r a š a n j , o k a t e r i h smo razp rav l j a l i •na posvetovanju z namenom, d a t ud i o k r a j n i odbor i LP l n igralsko d r u ž i n e razpravl ja jo o tem na s v o j i h l e tn ih s k u p š č i nah. Cen t ra lna osebnost je brez d v o m a r e ž i s e r . To je p r i v s a k e m g l e d a l i š č u t ista oseba, k i j e gibalo vsega u m e t n i š k e g a d v i g a a l i — padca . To je č lovek , k i m o r a s s v o j i m znanjem i n s svo j imi p e d a g o š k i m i z m o ž n o s t m i p r i k l e n i t i mladega ig ra lca k sebi l n ga v o d i t i po s t rmi pot i njegove t e ž k e pot i do v r h a , k i se m u p r a v i — umetnost.
Prof . Tone T r d a n .
$lfti £ r e na sprehod
„Sveti plamen"™ šentjernejskem odru Drama Maughama Somerse-
ta, ki se odigrava med obema vojnama, je nekaj nenavadnega. V njej spoznavamo družinsko žaloigro, ki se začenja pri Mauricu, sinu Tabretove, ki je zaradi posledic letalske nesreče priklenjen na bolniški voziček, nadaljuje v tajnem razmerju Mauricijeve žene Stella z njegovim bratom Aalinom, s nesrečno ljubeznijo bolniške sestre do Mauricija in se konča z njegovo smrtjo s posredovanjem matere.
Pretresljivo dramo so zaigrali tako doživeto, da je številnim gledalcem zastajal dih. Napetost se je stopnjevala od dejanja do dejanja, dokler ni našla vrhunec v priznanju matere, da je ona zakrivila sinovo smrt. Težko vlogo matere trpinke Tabretove nam je odlično podala Jožica Cudovanova . Nič hudega slutečega, dobrega in plemenitega bolnika Maurica pa je mojsftrsko igral Frenk Zagore. Njegovo ženo Stello, ki je morala zaradi svoje ljubezni do Aalina in zaradi usmiljenja do moža igrati dvojno vlogo, nam je posredovala Minka J e -reletova tako, kakor pač naša Minka, naša Stella, zna. Nova pridobitev za šentjernejski oder je Jože V i d e t o v , ki je doživeto podal lik Aalina. Odloč
na in stroga b o l n i š k a sestra je b i l a A n i c a Somrakova, k i je tako d o v r š e n o ig ra la , da nas je spreletel mraz . Doktor ja H a r -vestra je i g r a l Bo r i s G a b r i č . Z , n j i m n ismo dob i l i v Š e n t j e r n e j samo novega predmetnega u č i telja, t e m v e č t u d i o d l i č n e g a igra lca . M a j o r L i c o n d a je b i l Tone, k i nam je s svojo resno, umir jeno igro zelo ugajal . S l u ž
k i n j o A l i c e j e dobro preds tav i l a S i l v a M a l i j e v a .
Scena i n maske so b i le od l i č n e .
H v a l e ž n i smo r e ž i s e r k i , na š i neumorni d e l a v k i T o n č k i Ske r -letavj , k i p a m je postavi la n a oder to umetnino. Igralsko d r u žino KUD » B r a t P i r k o v i č « pa pros imo, d a nas k m a l u spet o s r e č i a k a k i m de lom. Č
Z A N I M I V O S T I V ameriki je 65 milijonov
delavcev Po statističnih Dodatkih j e
v Ameriki 65 milijonov ljudi v delovnem procesu, od irga 20 milijonov žena. Statistika pa tudi kaže, da j e največ zaposlenih žensk v starosti od 40 do 55 let. Torej mlade ženske ne delajo, pač pa starejše.
Ameriška redkost Z n a n s t v e n i k I r ene d u Potmi
k i p o u č u j e n a d r ž a v n i t e h n i k i v M a s s a c h u s e t t s j e p r e d d n e v i d o p o l n i l 80 hrt. Ob te j p r i l i k i so z n a n c i i z v l e k l i i z n j e g a nek a j p o d a t k o v o n j r j r n v e m z a sebnem ž i v l j e n j u . T r d i , d a j e
pristaš narr.vncjra življenja. Svoj avtomobil še vedno sam popravlja, kot ga je- pred leti„ nima televizijskega aparata in v življenju se še ni razporočil, čeprav živi s svojo ženo že 54 let.
514 žrtev ob praznikih Prometne nezgode s smrtni
mi žrtvami so na ameriških cestah že prava vsakdanjost. Ob novoletnili praznikih je bilo do smrti povoženih 391 ljudi, čeprav so jih predvidevali >le i 370. Skupno z žrtvami ognja ali utonitve so ob zadnjih novoletnih prazni kili dosegli rekord v Številu dosedanjih žrtev ob podobnih prilikah — kar 514 mrtvili.
Nekega lepega, zimskega, nedeljskega popoldneva, ko sem se pripravljal, da bom po truda polnem standardnem kosilu še malo po dolgem sede prežvekoval ob čudovitih zvokih narodne popevčice »Ata Jua-nita«, mi je z milim glaskom rekla moja prelestna Fijti,
No, prosim, ne bod i t e v e n da r t a k o s p o g l e d l j i v i / Fijti — / i / t i se pravi po angleško pol na pol in če sta mož in žena, oziroma narobe — Žena in mož ce lo ta , je potem žena ena Fifti, mož pa en Fifti. Mi pri nas doma, to se pravi moj nadobudni sin Fiftič in moja hči graciozna Fiftička, govorimo pri kosilu le angleško. Nanobudni Fiftič in graciozna Fiftička bolj glasno, midva s prelestna Fifti pa bolj z žlico. Sicer se pa niti ne spodobi za napredne ljudi, posebno pa še za napredno starino, da bi govorila med kosilom. Kar lepo se naj držijo naprednega in prav sadonos-nega pregovora: »Kadar mladina govori, je za stare najbolje, da molče!« In tako pridem do najbolj mastne juhe, do največjega števila cmokov in najbolj zabeljenega zelja.
Oh, lepo vas p r o s i m , ne zamerite mi, da sem zašel na povsem drugo snov. O s t a l i smo menda tam, ko mi je moja prelestna Fifti rekla... vi je niste slišali. Torej moja prelestna Fifti je rekla: »Zadnjič sem slišala na nekem sestanku, da je treba mladini nekaj dati. T i se seveda ne zmeniš za tako dobre sugestije.« (Sugestija js namreč novodobna beseda za »vplivati na koga«.) »Daj, zgani se vendar in daj kaj otrokom!«
Zakaj pa ne, sem si m i s l i l , prat? l e p dan je danes, pa pojdimo na lep sprehod ob Krki, pa preko novega mostu v Portoval in dalje preko Broda v Šmihel, nato pa lepo čez mesto domov. Vse to sem jim lepo razložil in z veseljem pričakoval p o t r d i l a o d vseh.
Nadobudni Fiftič $ri graciozna Fiftička sta se spogledala in nato se je n a d o b u d n i F i f t i č n e k a m suho odkašljal ter dejal: » T o je pa res velikodušno darilo. Če se hočem natrapati okoli mesta, grem raje k tabornikom, tam so vsaj sami. Meni ni za tako darilo!« Niti nisem imel časa, da bi se zgrozil nad takimi besedami, ko je graciozna Fiftička rekla: »Veš kaj, očka, to pa res ni n i k a k o d a r i l o , saj to ni nikaka žrtev za nas otroke, za nas mladino! Daj mi raje kaj denarja, da si bom kupila uro, ki jo tako nujno potrebujem, da nam ne bodo profesorji K r a t i l i l e tako skopo odmerjenih odmorov v šoli. Ali pa mi kupi nov spomladanski plašč? No, «?t p a . to je pa res malenkost, pelji nas r> slaščičarno, nato nam kiipi karte za kino i n nas lepo počakaj doma. Veš, to ne bi bilo popolno darilo, če bi f t Šel v gostilno in bi te morali priti iskat, da bi šli skupaj domov.«
Ze sem odprl usta, da bi nekaj povedal, ko se oglasi zapoved prelestne Fifti: »Prav ima. nič ti ni treba hoditi v gostilno, doma bodi!«
ali: Mladina nič nima.. Obmolknil sem in si m i s l i l
sam pri sebi: »Tudi prav, bom pa doma. Prebral bom časopise ob prijetni muziki »želeli ste, poslušajte!« in bom na tekočem. Ko sem bil najbolj zatopljen v članek »Reaktivno letalo se je razpočilo«, me n a d o b u d n i Fiftič vpraša: »Očka, zakaj se pa nekateri, ki naroče ploščo po željah, nočejo s p o l n i m imenom imenovati, pa čeprav morajo toliko plačati? Sporočijo samo: Nekdo, ki vas ima rad.«
»Veš, to je pa romantika,« sem mu na hitrico odgovoril, »jim je že prav tako!«
»Aha, že vem,« ugotovi stro-kovnjaško Fiftič, »to je, če bi kdo kakšno rad imel, pa je ne dobi, zato ji zagode.«
Članek o potniškem letalu sem prebral in zdaj bi rad še podlistek »Moulin Rouge«. Iščem časopis pa ga ni nikjer in vprašam: »Kje pa je Poročevalec?« Vse je tiho, nihče ne da od sebe besede, le tam v kotu sedi graciozna Fiftička in med branjem Poročevalca stiska mačka. »No. daj m i Poročevalca, saj t i b o š l a h k o kasneje brala!«
»Oh, si siten! Prav nič mi ne privoščiš, vi stari pa res nič ne daste mladini. Še tega nedolžnega branja mi ne pustiš,« je rekla in vrgla časopis po mizi.
»Alo, gremo,« me je prebudila prelestna Fifti, že napravljena za ven, iz nedolžnega branja! »Gremo, gremo, kaj še niste napravljeni. Saj smo se vendar zmenili.«
In Šli smo na izprehod: jaz, en Fifti, s precejšnjim nezadovoljstvom, ker so me pregnali od nedolžnega branja, nadobudni Fiftič z naježenimi lasmi, graciozna Fiftička s priličnim čampeljnom in na čelu prelestna Fifti.
Šli smo po lepem, zimskem soncu, ki je le delno pregrevalo moje od revmatizma, ishiasa in putike ko paragraf zvite kosti. »Prekrasen je ta novi stadion, le koliko so dali zato. Za nas prav gotovo ne bo, ker nam je revmatizem otrdil k o s t i , « sem dejal pre-l e s t n i Fifti, ko so se mi orosile oči ob spominu na prelepe mladostne čase, ko smo se mi Šli telovadbo in šport
W
kar po travnikih in ce&£a.i,-»Čim dlje časa bo prazen, tem dlje časa bo lep,« sem na tiho pomislil. • i
Zavili smo v Portoval. »Kaj je mogoče, da se že brstje napenja? Poglej, tamle je cetfa zaplata teloha in tam zvončkov! Za prvi pasji zob dam 10 dinarjev!« Vesel sem bil, da bi objel vso to prelest. Toda nadobudni Fiftič me je poučil." »Kaj pa ti pomagajo te rožice. Ali ne veš, da to jemlje drevesom hrano in če drevesa nimajo hrane, ne rastejo in s tem bomo na izgubi pri narodnem dohodku.«
Prav imaš, sem si m i s l i l , zraven tega pa še tole: in če narodnega dohodka ne bo, ne bo denarja in kako boš potem kaj mladini dal.
Ej, pri Veselu je vedno veselo, harmonika hrešči, še bolj pa mladostni glasovi. Vse je enoglasno, zakaj pa ne, saj smo vendar e n a k o p r a v n i i n vsi enaki. Zakaj pa bi glasove c e p i l i ? Mimogrede sem p r e -lestni Fifti dejal: »Ali ni bilo včasih lepo, ko smo se naučili večglasno peti? Dajmo mladini pripraviti pevski tečaj ali pevski zbor. Ali ne bi bilo lepo?« Graciozna Fiftička m i kot v posmeh reče: »Pa, očka, saj si ga že vendar imel in koliko jih je prišlo? No, povej! Končno pa, saj imamo vendar radio, če ti ni všeč tako petje, odpri radio pa boš imel lepo petje.«
Tam okrog Grma se je prižigalo nešteto lučk. Nisem hotel več glasno misliti, kaj šele govoriti, le tako mi je prišlo na misel: Poglej, kako se razvija Novo mesto, pa me že premoti glas nadobudnega Fiftička: »Tukaj smo včasih zbijali fusbal, zdaj ga bomo pa v Trebnjem. To bo še heca!«
Na trgu smo, in, kaj sem hotel, nekaj je le vendar treba dati mladini. Peljal sem jih v slaščičarno in jim dal za kino. Sam pa sem šel domov in premišljeval: »Pri Veselu ples, v sindikalnem domu ples, pri Peru ples, pri Ko-Šaku ples pa še pravimo, da m l a d i n a n i m a n ič .«
In vendarle bo treba mladini nekaj dati.
En Fifti
O K R O G L E am. BODIČASTE
DOBRA PERSPEKTIVA Poet Stihovič pravi pri ja-
jatelju: »Aha, obetajo se mi boljši
časi. Včeraj me je p o k l i c a l n a t e l e /on u r e d n i k zelo znane založbe.«
»Kaj je pa rekel?* ».Oprostite, n a p a č n a zve
za* ...«
SORODNIKOV j e n a suettt —
I Z G U B A »Žalostno je na
nobenega s o r o d n i k a n i m a m u e č . . . «
»I, kako to: so vsi pomrli?« »JVaa; o b o g a t e l i to.«
D O B R A U T E M E L J I T E V T o u a r i š r a v n a t e l j , prosim
za povišanje plače. Imam dva tehtna vzroka...«
»Kakšna?« »Dvojčke!«
Z A R E K L O S E M U J E V k r č m i živahno razprav
ljajo o psih in pasjih vrlinah. Pa pravi eden:
»Verjemite, da poznam in sem pozjial veliko psov; lahko rečem, d a je m a r s i k a t e r i bo l j p a m e t e n ko njegov gospodar.«
»Ja, to je pa res!« se oglasi Miklavž. »Jaz sem že imel takega psa.«
Fran Levstik: o
JV^artin Krpan Cesar poteče za njim: »Čakaj no' Daj si dopo
vedati! Bog n..- varuj; saj menda nisi voda!« Krpan odgovori: »Koga? Menite, da nisem še
zadosti slišal, ka-li? Meni b i gotovo segla brada že notri do pasa ali pa še delj, ko bi se ne očedil vsak teden dvakrat; pa bo kdo pometal z manoj? Kdo je pome poslal kočijo in štiri konje? V i al i jaz? Dunaja n i bilo meni treba, mene pa Dunaju! Zdaj se pa takisto dela z manoj? In pa še zavoljo mesa in vina moram očitke požirati? Že nekatere matere sem jel kruh, črnega in belega; nekaterega očeta vino sem p i l : ali nikjer, tudi pr i vas nisem i n ne bom dobil take postrežbe, kakršna je v Razdrtem pr i Klinčarju. N i grjega na tem svetu kakor to, če se kaj da, potlej pa očita! Kdor noče dati, pa naj ima sam! Pa tudi, kdo b i misli l , da lipove pravde še zdaj n i kraja ne konca? A l i je bilo tisto drevesce vaš bog ali kaj? Tak les raste za vsakim grmom, Krpana pa ni za vsakim voglom, še-na vsakem cesarskem dvoru ne, hvala Bogu! Darove pa spet take dajete, da človek ne more do njih; to je ravno, kakor b i mački miš na rep privezal, da se potlej vr t i sama okrog sebe, doseči je pa vendar ne more. Petdeset malih veder vina, pet in sto pogač, dvajset janjcev in po osem in štirideset krač; tako blago ras ni siromak; ali kaj pomaga? Prodati ne smem; z Dunaja na V r h pa tudi ne kaže prenašat i! Pa jaz bom drugo naredil, kakor se nikomur ne zdi! Deske si bom znesel na dvorišče, in ako j ih bo premalo, potlej bo pa drevje zapelo. Vse bom posekal, kar m i bo prišlo pod sekiro, bodisi lipa ali pa lipec, hudolesovina ali dobroletovina, nad kamnito ali nad leseno mizo; pa bom postavil sredi dvorišča kolibo in tako dolgo bom ležal, dokler bo sod moker pa dokler bom imel kaj prigrizniti. Ampak to vam pravim: samo še enkrat naj pride Brdavs na Dunaj, potlej pa zopet pošljite pome kočijo in služabnika, ali pa še cel6 svojo hčer, k i ne maram zanjo malo in dosti ne; pa bomo videli, kaj boste
pripeljal z vrha Svete Trojice. Ako bo Krpan mesa in kosti gotovo ne bo imel; ampak iz ovsene slame si ga boste morali natlačiti ; pa se ga ne bodo še vrabci dolgo bali, nikar že velikani! Mis l i l sem i t i brez besedice govorjenja. Ker ste me pa »ami ustavili, ne bodite hudi, če sem vam katero grenko povedal; sa-j menda veste, kako je dejal rajnik Jernejko na Golem: , A l i ga bom s pogačo pital, kadar se s kom kregam! K a r ga bolj ujezi, to mu zabelim.' Zdaj pa le zdravi ostanite!«
Cesar pravi na to: »Martin, potrpi no! Vsaj ne bodi tako neučakalen. T i ne pojdeš od naše hiše, verjemi, da ne! Saj sem jaz gospodar, veš!«
Krpan odgovori: »Vsak človek je tak, kakršnega je Bog dal; vsak ima nekaj nad sabo: kdor n i grbast, morda pa je trobast! Moje obnašanje ni z-i vas, že vidim, da ne. Tega se tedaj ne menimo, da bi jaz tukaj ostal. Saj tudi kobilica, k i se j i pravi kozica, n i vajena zmerom ob suhi krmi. Doma se je pasla po gozdu, na potu pa ob cestah!«
Na to pristopi minister Gregor, k i je imel ključe od cesarske kase, ker taki imajo za vsako reč posebej služabnika. Minister se oglasi: »Cesarost, veste kaj? Vaš norec Stehan je umrl; včeraj smo imeli osmi dan za njim, Bog mu daj nebeško luč! Stehan in Krpan, to si je nekam jako podobno. Kaj menite? Morda bi le-ta prevzel njegovo službo? Nič se ne ve. Zvitorepec je; debel je, smešen tudi, jezičen ravno tako; vse krščanstvo ga nima takega!«
Krpan odgovori: »Magister Gregor, veste kaj? Enkrat sem bi l vaš bebec, dvakrat pa ne bom. Smejalo bi se malo in veliko meni in moji zarobljeni pameti, ko bi to naredil. — Zdaj pa dobro, da mi je prišlo na misel! Kmalu bi b i l pozabil, kar imam že dolgo na jeziku. Cesarost, nekdaj ste me bi l i srečali s kobilico v snegu, kajne?«
Cesar: »Bilo je tako, bilo!« Krpan: »K:.j pa sem nesel na tovoru?« Cesar: »Bruse pa kresilno gobo.« Krpan: »To je bilo tačas, ko ste se v i peljali
v Je ruza lem« Cesar: »Bosa je ta! V Trst sem šel; za Jeruzalem
toliko vem, kolikor za svojo zadnjo uro.« Krpan; »Jaz pa za bruse in k r e s ih^ gobo ravno
toliko. Takrat, veste, vam nisem b i l resnice povedal, kar m i je še zdaj žal. Angleško sol sem prenašal. Saj se nisem bal prav za prav ne Vas ne vašega koČijaža. Pa taka je le: kadar se človek zasukne s pravega pota, naj bo še tako močan, pa se vendar boji, če veja ob vejo udari.«
Na to pravi minister Gregor; »Ne veš, da je prepovedano? To je nevaren človek; dTŽavi dela škodo. Primite ga, zaprimo ga!«
Krpan odgovori: »Kdo me bo? Morda vi dolgo-petec, k i ste suhi kakor raženj; k i je vas in vašega magistrovanja z vami komaj z a polno pest? Z eno samo roko vas porinem čez svetega Štefana streho, k i stoji sredi mesta! Nikar praznih besed ne razdirajte!«
Cesar pravi: »Le t i meni povedi, če b i morda še kaj rad. Midva ne bova v sovraštvu ostala ne, če Bog da, da ne. Minister Gregor, t i ga pa le pusti! Ze jaz vem, kako je!«
Krpan odgovori: »Poslušajte me tedaj! Moje otepanje z Brdavsom vem, da je imona vredno. iT.aj se zna? Morda bodo postavači še celo skladali p r i -povedovalke in pesmi, da so bo govorilo, ko ne bo ne vas ne mene, kosti ne prsti, Če ne bo magister Gregor dal drugače v bukve zapisati. Pa naj stori, kakor če; meni se ne bo s tem ne prikupil ne odkupil . Ampak vendar je vsak delavec vreden svojega plačila, to sem v cerkvi slišal. Če je vaša drag;, volja, dajte mi tedaj pismo, k i bo veljavno pred vsako duhovsko in deželsko gosposko; pa tudi svoj pečat morate udariti, da bom brez skrbi nosil angleško sol po svetu. Ce mi to daste, naj bom ves malopridnež, kolikor mi je pod klobukom, ako vam bom kdaj kaj opotikal, dokler bom tovoril!«
Cesar je bil precej pri volji; minister Gregor pa nikakor ni pritegnil. A l i cesar ga n i poslušil , ampak še le dejal je: »Gregor, vzemi pero, pa zapiši, kakor je Martin rekel!«
Minister Gregor se je kislo držal, branil se pa le ni, kar so mu veleli; zakaj cesarja se vendar vsak boji. Kadar je bilo nismo narejeno in zapečateno, pravi cesar Krpanu: »Martin, al i prodaš meni pogače in vino, pa kar je Še drugih reči? Najlaže bo tako, lej! S cesarico bom že jaz govoril, da bo prav. Mošnjo cekinov. U dam; t i boš pa blago,,
pustil. Kdo bo to prenašal z Dunaja do Svete Trojice?«
Krpan odgovori: »Poldrugo mošnjo pa še kakšno krono po vrhu, vem, da je lepo vredno, ko b i prodajal brat bratu. Pa naj bo, no, p r i vas ne bom na tisto gledal. Samo da jaz ne bom imel p r i cesarici zavoljo tega nikakršnih ohodkov; ne lazim rad okoli gosposke! Pa saj imam priče, da ste v i prevzeli vse sitnosti, k i bodo prišle prvič ali drugič iz tega, dobro ne poslušajte!«
Cesar mu de: »Nič se ne boj; to bom že poravnal sam brez tebe. Na mošnjo; tu je pa še pismo. Saj nocoj tako še ne pojdeš iz grada, če le misliš i t i ; priklonil se je že dan ter noč se bliža,«
AH Krpan odgovori: »Lepa hvala vam bodi najpoprej za pisemce, da ga bom t zobe vrgel vsakemu, kdor me bo ustavljal na cesti; pa tudi zavoljjp mošnjička se ne bom krčil. Kaj se ve, kaj zadene človeka v neznanju? Morda m i utegne še na hvalo priti . Vselej pravijo: bolje drži ga, kakor lovi ga! J*ri vas pa ne bom ostajal čez noč, ako se vam ne zamerim skozi to. Ze hudo me ima, da b i spet enkrat bi l na Vrhu p r i Sveti Trojici. Samo že nekaj bi vas rad prosil, ko b i m i dal i človeka, d>a bi me spremil do ceste. Mesto je veliko; hiš je, kolikor j ih nisem še videl, kar sol prenašam, ako-ravno sem že v Reki bi l , tudi v Kopru, na Vrhn ik i in v Ljubljani; ali tolikih <mlic n i nikjer. S kočija-žem sva se hitro vozila in toliko vem, kod sem prišel, kakor bi bi l imel qči zavezane; pa sem vendar gledal na levo i n tudi na desno; aH to n i dano vsakemu Človeku, da b i vselej vedel, kje je.«
Cesar mu je obljubil svojega služabnika, potlej mu je roko podal, pa tudi Gregorju velel, da naj mu jo poda. Minister se n i branil; alR vendar je b i l zavoljo pisma ves zelen od jeze.
Krpan zadene kij in mesarico, m to so bile njegove zadnje besede pred cesarjem: »Ko bi se spet oglasil kak Brdavs ali kdo drugi, saj veste, kje se pravi na ,Vrhu pri Sveti Trojici. Po; / 1 -avi l bom pa že Vrhovščeke in mater Županjo. Zdravi ostanite!«
»Srečno hddi!« pravi cesar, minister Gregor pa nič.
... KONEC
top related