4.1 gesla a-b avtorji: kristinka vuković, urška juršev
Post on 14-Nov-2021
6 Views
Preview:
TRANSCRIPT
4.1 Gesla A-B
Avtorji: Kristinka Vuković, Urška Juršev, Sonja Kermat
www.kontiranje.si
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.Dunajska cesta 21
1000 Ljubljana
Brezplačna modra številka: 080 80 92
Urednik: Mihael Sket, mihael.sket@dashofer.si
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
2
1. Kazalo
4.1.1 Amortizacija A-B/5 3
4.1.2 Ara A-B/1 14
4.1.3 Arhiviranje A-B/6 19
4.1.4 Avans A-B/2 27
4.1.5 Avtomobil A-B/3 39
4.1.6 Bančni račun A-B/11 58
4.1.7 Bančna garancija A-B/12 65
4.1.8 Blagajna A-B/9 72
4.1.9 Blagovni kredit A-B/7 82
4.1.10 Boni A-B/10 88
4.1.11 Boniteta A-B/8 104
4.1.12 Bremepis A-B/4 133
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
3
4.1.1 Amortizacija A-B/5
Amortizacija je v stroške poslovanja razporejeni del vrednosti neopredmetenih dolgoročnih
sredstev opredmetenih osnovnih sredstev in naloţbenih nepremičnin, vrednotenih po modelu
nabavne vrednosti, v skladu z izbrano metodo amortiziranja.
Računovodski vidik
Nabavna vrednost sredstev, ki v poslovnem procesu sodelujejo več kot eno obračunsko
obdobje (več kot 12 mesecev), se postopno prenaša med stroške poslovanja glede na njihovo
dobo koristnosti ali dejansko uporabo – ta proces imenujemo amortiziranje. Amortizirajo se
samo sredstva, ki imajo končno dobo koristnosti in se z uporabo zmanjšuje njihova vrednost.
Tako ne amortiziramo zemljišč (razen zemljišč, kot so kamnolomi in odlagališča odpadkov)
in drugih naravnih bogastev, opredmetenih osnovnih sredstev kulturnega, zgodovinskega ali
umetniškega pomena ter drugih sredstev, katerih uporaba ni časovno omejena.
Metode amortiziranja
Podjetje lahko izbira med naslednjimi metodami amortiziranja:
metoda enakomernega časovnega amortiziranja,
metoda padajočega amortiziranja,
metoda proizvedenih enot (funkcionalno amortiziranje).
Doba koristnosti
Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko
obdobje. Če se podjetje odloči za časovno amortiziranje, mora pred pričetkom amortiziranja
opredeliti dobo koristnosti sredstva. Le ta je odvisna od:
pričakovanega fizičnega izrabljanja,
pričakovanega tehničnega staranja,
pričakovanega gospodarskega staranja,
pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.
Izbrati je treba tisto metodo, ki najbolj ustreza pričakovanemu vzorcu uporabe bodočih
gospodarskih koristi od amortizirljivega zneska.
Kateri kriterij se uporabi za določitev dobe koristnosti?
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
4
Za dobo koristnosti se upošteva tista, ki je glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov
najkrajša.
Amortizacijska stopnja
Amortizacijska stopnja pri enakomernem časovnem amortiziranju je razmerje med
vrednostjo, ki se v posameznih letih prenaša na poslovne učinke, in amortizacijsko osnovo.
Amortizacijska stopnja = Letna amortizacija / amortizacijska osnova * 100 = x%
Amortizacijska osnova
Amortizacijska osnova je pri enakomernem časovnem amortiziranju enaka nabavni
vrednosti, zmanjšani za ocenjeno preostalo vrednost. Če je bila nabavna vrednost
prevrednotena, se amortizacijska osnova popravi za znesek prevrednotenja.
Preostala vrednost
Preostala vrednost je ocenjeni znesek, ki bi ga podjetje prejelo za odtujitev sredstva ob
koncu dobe koristnosti. Praviloma se upošteva le pri pomembnih postavkah, pri čemer se
upoštevajo tudi stroški likvidacije sredstva; če so stroški likvidacije večji od ocenjene
preostale vrednosti, se preostala vrednost pri amortiziranju ne upošteva.
Sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoloţljivo za
uporabo.
Dokončni obračun
Med letom se obračunavajo začasni stroški amortizacije, ki se popravljajo za spremembe v
stanju opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev med letom. Dokončni
obračun amortizacije se izdela na koncu poslovnega leta in ob statusnih spremembah med
letom.
Sredstva na lizing
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
5
Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev, vzetih v finančni najem, mora biti usklajeno z
amortiziranjem drugih podobnih opredmetenih osnovnih sredstev. Enako velja za sredstva,
dana v poslovni najem.
Skupinsko amortiziranje
Amortizacija se obračunava posamično, skupinsko pa se lahko samo pri drobnem inventarju
iste vrste ali podobnega namena.
Ali je potrebno obračunavati amortizacijo tudi, če se sredstvo ne uporablja več?
Amortizacijo je treba obračunavati tudi, če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz
uporabe, dokler ni v celoti amortizirano.
Stroški amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev
s končnimi dobami koristnosti, pridobljenih z drţavnimi podporami ali donacijami, se
obračunavajo posebej; iz dolgoročno odloţenih prihodkov se vnašajo med prihodke
posameznega poslovnega leta zneski, ki ustrezajo tako obračunanim stroškom amortizacije.
Davčni vidik
Amortiziranje sredstev obravnavajo 15., 33 in 80. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb (ZDDPO-2, Uradni list 117/2006).
Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki so se začela amortizirati
pred 1.1.2007, pa se obravnavajo po zakonu, ki je veljal takrat, torej v skladu s 15., 16. in 17.
členom Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 - uradno
prečiščeno besedilo) oziroma 26. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni
list RS, št. 33/06 - uradno prečiščeno besedilo).
Veljavne amortizacijske stopnje
Glede na tri zakone in obdobje, ko smo začeli amortizirati osnovno sredstvo, imamo dve
različni amortizacijski stopnji, prav tako pa so sredstva razdeljena po različnih skupinah.
Začetek amortizacije v letu 2007 ali kasneje
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
6
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih dolgoročnih sredstev in
naloţbenih nepremičnin (v nadaljevanju: amortizacija) se kot odhodek prizna v
obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih
amortizacijskih stopenj za:
Tabela 1: Veljavnost od 01.01.2007
Amortizacija je za davčne namene priznana v zneskih, kot je obračunana po Slovenskih
računovodskih standardih. To pomeni, da če podjetje obračunava amortizacijo v niţjih
zneskih, kot je davčno priznana, jo v davčni obračun lahko vključi le v obračunanem znesku
v poslovni bilanci in ne v znesku, ki jo dovoljuje ZDDPO-2. Če pa se amortizacija za
poslovne namene obračunava v višjih zneskih, kot so davčno priznani, se preseţni znesek
amortizacije prizna v naslednjih davčnih obdobjih (po dokončnem obračunu za poslovne
namene). Iz tega naslova lahko podjetje izkazuje terjatve za odloţene davke.
Do 500 eurov
Za opredmetena osnovna sredstva, katerih doba uporabnosti je daljša od enega leta in
posamična nabavna vrednost ne presega 500 eurov, se lahko kot odhodek ob prenosu v
uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti. To velja tudi, če za poslovne namene
podjetje obračunava amortizacijo, pri čemer svetujemo, da podjetje zagotovi ustrezne
evidence. Pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih do posamične vrednosti 500 eurov ima
podjetje v skladu z SRS prav tako moţnost, da jih šteje kot strošek v obdobju, ko se pojavijo,
vendar pa ni določil v ZDDPO, ki omogočajo celoten odpis nabavne vrednosti. Če pa podjetje
neopredmetena dolgoročna sredstva za poslovne namene amortizira, je davčno priznana
stopnja za programsko opremo 50%, za ostala vlaganja pa 10% (več o tem pod geslom
"Inventar").
Začetek amortizacije pred letom 2007
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
7
Začetek obračunavanja amortizacije v letu 2006: Amortizacija opredmetenih osnovnih
sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev se kot odhodek prizna največ do zneska,
obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišje letne
amortizacijske stopnje, ki so navedene v tabeli 2.
Pomembna sprememba v letu 2006 je, da se amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
obravnava za davčne namene ločeno od amortizacije za poslovne potrebe, kot jo določajo
SRS. Razlike, ki nastanejo zaradi različnega amortiziranja po SRS in po ZDDPO-1, zakon
posebej obravnava. Pri prodaji ali drugačni odtujitvi sredstva pred dokončno obračunano
amortizacijo, se prihodki in odhodki upoštevajo na način, da ne pride do njihovega
neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja. Torej odhodki za davčne namene niso
dosledno odvisni od načina amortiziranja po SRS.
Začetek obračunavanja amortizacije pred letom 2006: Amortizacija opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev se kot odhodek prizna v
obračunanem znesku, vendar največ do zneska, obračunanega z uporabo metode
enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih letnih amortizacijskih stopenj,
predpisanih s tem zakonom.
Pred letom 2006 je veljalo, da če so se sredstva po SRS amortizirala po višjih stopnjah, kot so
bile dovoljene z davčno zakonodajo, je moralo podjetje razliko izločiti iz davčnega obračuna
in se ta razlika tudi kasneje ni več priznala kot davčni odhodek.
Tabela 2: Veljavnost od 01.01.2005 do 31.12.2006
Primeri poslovnih dogodkov:
Primer 1: Amortizacija neopredmetenega sredstva
Podjetje naroči izdelavo računalniškega programa za celovito spremljanje poslovnega
procesa in prejme račun zanj v vrednosti 3.660 EUR (DDV znaša 660 EUR). Podjetje se
odloči, da bo program evidentiralo kot neopredmeteno dolgoročno sredstvo in ga
amortiziralo po stopnji 50%, ki velja za računalniško (strojno in programsko) opremo.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
8
Št.
Dok.
Besedio
Znesek
V breme
V dobro
1.
PRAČ
Prejem računa za računalniški program
3.660
220
3.000,00
003
660,00
160
2.
TEM
Mesečni obračun amortizacije
125,00
430
008
Primer 2: Amortizacija nepremičnin
Podjetje kupi zemljišče, na katerem bo zgradilo poslovni prostor. Vrednost zemljišča po
pogodbi znaša 81.600 EUR (vračunan je 2% davek na promet nepre- mičnin). Nato prejme
račun za poslovni prostor (novogradnja) v znesku 244.000 EUR (DDV po splošni stopnji
znaša 44.000 EUR). Predvidena doba koristnosti je 40 let. Preostala vrednost po preteku
dobe koristnosti je ocenjena na 20% nabavne vrednosti.
Različica 1: Podjetje amortizira poslovni prostor kot celoto
Amortizacijska osnova = nabavna vrednost poslovnega prostora – preostala vrednost
Opomba: Zemljišče se ne amortizira.
Amortizacijska osnova = 200.000 – 40.000 = 160.000 EUR
Št.
Dok.
Besedio
Znesek
V breme
V dobro
1.
POG
Nabava zemljišča
81.600,00
020
220
2.
PRAČ
Prejeti račun za poslovni prostor
244.000,00
220
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
9
Neto vrednost poslovnega prostora
200.000,00
021
Obračunan DDV po splošni stopnji
44.000,00
160
3.
TEM
Mesečni obračun amortizacije
333,33
431
035
Različica 2: Podjetje se odloči, da bo posamezne dele poslovnega prostora amortiziralo
ločeno od celote, in sicer: streho po stopnji 5% (doba koristnosti je 20 let) in inštalacije
centralnega ogrevanja po stopnji 10% (doba koristnosti je 10 let). Vrednost strehe znaša
24.000 EUR, vrednost centralnega ogrevanja pa 15.000 EUR.
Poslovni prostor
Amortizacijska osnova = nabavna vrednost poslovnega prostora – preostala vrednost
Amortizacijska osnova = 161.000 – 40.000 = 121.000 EUR
Predvidena doba koristnosti = 40 let
Streha
Amortizacijska osnova = 24.000
Centralno ogrevanje
Amortizacijska osnova = 15.000
Št.
Dok.
Besedio
Znesek
V breme
V dobro
1.
POG
Nabava zemljišča
81.600,00
020
220
2.
PRAČ
Prejeti račun za poslovni prostor
244.000,00
220
Neto vrednost poslovnega
prostora
161.000,00
021-P
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
10
Obračunan DDV po splošni
stopnji
44.000,00
160
Neto vrednost stehe
24.000,00
021-S
Neto vrednost centralnega
ogrevanja
15.000,00
021-C
3.
TEM
Mesečni obračun amortizacije
252
431-P
035-P
100 431-S 035-S
125 431-C 035-C
Za davčne namene mora podjetje upoštevati, da je priznana amortizacijska stopnja v višini
3% za gradbene objekte in 6% za dele gradbenih objektov. Če obračunana amortizacija za
poslovne namene presega znesek, izračunan na podlagi davčno priznanih stopenj, je del
amortizacije davčno nepriznan v tekočem letu, podjetje pa si ga lahko prizna na koncu
davčnega obdobja. V našem primeru je znesek amortizacije za gradbeni objekt v celoti
davčno priznan, za dele objekta pa bi lahko znašal 6% od 39.000 EUR letno, kar je 2.340
EUR in tako obračunana amortizacija presega davčno priznani znesek v višini 360 EUR
letno. Za dele gradbenega objekta mora podjetje torej voditi ločeno evidenco za davčne
namene.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
11
Primer 3: Amortizacija opreme - stroja
Podjetje prejme račun za stroj v znesku 60.000 EUR (DDV, obračunan po splošni znaša
11.000 EUR). Prevoznik dodatno zaračuna stroške prevoza v znesku 488 EUR (DDV,
obračunan po splošni stopnji znaša 88 EUR). Stroj je usposobljen za uporabo. Podjetje oceni
dobo koristnosti na 5 let, preostale vrednosti ne določi.
Amortizacijska osnova = nabavna cena + odvisni stroški nabave – preostala vrednost
Amortizacijska osnova = 50.000 + 400 – 0 = 50.400
Amortizacijska stopnja = 100 / doba koristnosti = 100 / 5 = 20%
Letni strošek amortizacije = amortizacijska osnova * amortizacijska stopnja =
= 50.400 * 20% = 10.080 EUR
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za storj
61.000,00
220
Neto vrednost opreme
50.000,00
047
Odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji
11.000,00
160
2.
PRAČ
Prejeti račun za prevoz stroja
488,00
220
Neto vrednost prevoza
400,00
047
Obračunan DDV po splošni davčni stopnji
88,00
160
3.
TEM
Prenos stroja v uporabo
50.400,00
040
047
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
12
4.
TEM
Mesečni obračun amortizacije stroja
840,00
432
050
Prevrednotenje stroškov amortizacije – skrajšanje prvotno ocenjene dobe koristnosti
Stroški amortizacije se prevrednotijo, če so prvotne predpostavke o dobi koristnosti
osnovnega sredstva zaradi spremenjenih okoliščin neprimerne. Skrajšanje prvotno predvidene
dobe koristnosti poveča, podaljšanje pa zmanjša ţe obračunane stroške amortizacije v
obravnavanem poslovnem letu. Prevrednotenje stroškov amortizacije vpliva na stroške, in ne
neposredno na odhodke. V tem primeru gre za spremembo računovodske ocene in ne za
spremembo računovodske usmeritve. Nova amortizacijska stopnja se ne poračunava za
nazaj, pač pa se uporablja od leta, v katerem je bila spremenjena.
V pojasnilu DURS številka 4200-25/2007 z dne 28.2.2007 je zapisano, da se sprememba
amortizacijske stopnje, ki je posledica utemeljene spremembe prvotno ocenjene dobe
koristnosti, ne šteje za spremembo metode enakomernega časovnega amortiziranja, zato se
tako obračunana amortizacija prizna tudi za davčne namene. Vendar pa je tudi v primeru
povečanja amortizacijske stopnje, ki je posledica skrajšanja prvotno ocenjene dobe
koristnosti, takšno povečanje omejeno z višino najvišje letne amortizacijske stopnje za
posamezno vrsto sredstev, kot je določena v četrtem odstavku 26. člena ZDDPO-1 oziroma
petem odstavku 33. člena ZDDPO2.
Ko podjetje ugotovi, da preostanek vrednosti ne ustreza dejanski vrednosti uporabljenih
opredmetenih osnovnih sredstev ali neopredmetenih sredstev, ki se amortizirajo, spremeni
amortizacijsko stopnjo.
Takšna sprememba mora biti ustrezno utemeljena glede na bistvene spremembe okoliščin.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
13
Primer 4: Sprememba dobe koristnosti
Podjetje je 01.01.2005 dalo v uporabo stroj v vrednosti 40.000 EUR in ocenilo njegovo dobo
koristnosti na 8 let. Leta 2007 je podjetje zaradi novih okoliščin ugotovilo, da bo stroj lahko
uporabljalo le še dve leti in tako spremenilo dobo koristnosti na 5 let.
Prvotni letni znesek amortizacije: 5.000 EUR
Knjigovodska vrednost pred spremembo: 30.000
Preostala doba koristnosti: 3 leta
Novi letni znesek amortizacije: 10.000 EUR
Nova amortizacijska stopnja: 10.000/30.000 x 100 = 33,33%
Davčno priznana je največ amortizacija v višini, kot je določena v zakonu o davku od
dohodkov pravnih oseb, ki je bil v veljavi, ko smo pri amortiziranju uporabili prvotno
amortizacijsko stopnjo. To pomeni, da je davčno priznana amortizacija največ po stopnji
25%, presežek do stopnje 33,33% pa lahko podjetje za davčne namene upošteva na koncu
obdobja amortiziranja ali poračuna ob morebitni prodaji sredstva.
Konto 432-P pomeni davčno priznani poračun amortizacije, konto 432-N pa davčno
nepriznani znesek v tekočem letu.
Uporabljeni konti:
003 – Premoženjske pravice
008 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev zaradi amortiziranja
020 – Zemljišča, vrednotena po modelu nabavne vrednosti
021 – Zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti
035 – Popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja
040 – Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu nabavne vrednosti
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
14
047 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi
050 – Popravek vrednosti opreme in nadomestnih delov zaradi amortiziranja
430 – Amortizacija neopredmetenih sredstev
431 – Amortizacija zgradb
432 – Amortizacija opreme in nadomestnih delov
4.1.2 Ara A-B/1
Ara je znesek denarja ali drugih stvari, s katerim kupec v odnosu do prodajalca izkaţe namero
za sklenitev določenega posla. Namen are je utrditi obveznosti obeh pogodbenih strank. Če je
ara pogoj za sklenitev pogodbe, se šteje, da je pogodba sklenjena, ko je prejeta oziroma dana
ara. Običajno se ara daje ob naročilu specifičnega izdelka, ki bo izdelan po naročilu ali
naročen za točno določenega kupca. Are so pogoste v primeru nakupov nepremičnin, vozil
oziroma blaga večjih vrednosti. S pogojevanjem naročila s plačilom are se dobavitelj
zavaruje, če bi kupec odstopil od nakupa in si tako povrne del stroškov, ki bi ali so nastali v
času med sklenitvijo naročila in dobavo.
Pomen are
Ara ima trojni pomen:
1. Dokazni pomen (Plačilo are je dokaz, da je pogodba sklenjena. To je še posebej
pomembno za pogodbe, ki se sklepajo ustno. Vendar če je za veljavnost pogodbe
predpisana pisna oblika, plačilo are brez izpolnitve tega pogoja nima pravnega
učinka.);
2. Instrument utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti (Ara pogodbeni stranki spodbuja
k izpolnitvi pogodbenih obveznosti, sicer lahko nastopi (pogodbena) sankcija – izguba
are);
3. Delna izpolnitev pogodbene obveznosti (Ara se všteje v izpolnitev pogodbene
obveznosti, kadar je predmet are enak predmetu izpolnitvenega ravnanja – na primer,
kadar gre v obeh primerih za plačilo denarnega zneska.)
Če ni dogovorjeno drugače, stranka, ki je dala aro, ne more odstopiti od pogodbe s tem, da
pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro.
Pravica odstopa od pogodbe mora biti s pogodbo izrecno dogovorjena.
Obligacijski zakonik
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
15
Obligacijski zakonik določa, da v primeru, ko je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka,
ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri bodisi zahtevati izpolnitev pogodbe, če je to
še mogoče in povrnitev morebitne škode, aro pa všteti v izpolnitev pogodbe ali vrniti, bodisi
se zadovoljiti s prejeto aro. V primeru, da pa prejemnik are odstopi od pogodbe, sme tisti, ki
je aro dal, prav tako zahtevati izpolnitev pogodbe ali vračilo dvojne are ali vračilo are in
povrnitev nastale škode. Ko je pogodba izpolnjena, se ara vrne ali pa se všteje v kupnino.
Računovodski vidik
Varščina
Slovenski računovodski standardi posebej ne omenjajo are, je pa vsebinsko še najbliţje ari
varščina. V skladu s SRS 11 – Kratkoročni dolgovi je varščina zastavljena nadomestna stvar,
ki jo da dolţnik upniku v zagotovilo, da bo izpolnil svoje obveznosti. Pri dolţniku je dana
varščina izkazana kot terjatev, pri upniku pa dobljena varščina kot obveznost, ki zapade v
plačilo ob poravnavi terjatve. V primeru are pa kupec da dobavitelju določen znesek denarja
kot potrditev, da je pogodba o nakupu sklenjena in da bo izpolnil svojo obveznost prevzema
in plačila blaga.
Predplačilo
Z računovodskega vidika pa tudi ni velike razlike med aro in predplačilom. Dobljeni
predujem je v skladu s SRS 11 znesek denarja, s katerim kupec plača dobavitelju prihodnje
dobave proizvodov, blaga ali storitev. Pri dobavitelju je obveznost do kupca. Pomembna
razlika pa je, da če pride do razdora pogodbe v primeru danega predplačila, se mora to vrniti
skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
VPRAŠANJE:
Kako ločimo aro od predplačila?
Ara mora biti med kupcem in dobaviteljem pisno dogovorjena v pogodbi.
Knjiženje
Pri dobavitelju predstavlja prejeta ara kratkoročno obveznost iz naslova prejetih predujmov in
varščin. V skladu s kontnim načrtom za gospodarske druţbe predlagamo knjiţenje na konto
231 – Prejete kratkoročne varščine, hkrati pa svetujemo, da podjetje ločeno knjiţi varščine in
are, torej da prejete are knjiţi na posebni analitični konto (231x).
Pri kupcu oziroma dajalcu are pa plačana ara prestavlja terjatev iz naslova danih kratkoročnih
predujmov in varščin. V skladu s kontnim načrtom za gospodarske druţbe predlagamo
knjiţenje na konto 134 – dane kratkoročne varščine, hkrati pa svetujemo, da podjetje ločeno
knjiţi varščine in are, torej da dane are knjiţi na poseben analitični konto (134x).
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
16
V praksi se dogaja, da se kupec in prodajalec naknadno sporazumeta, da kupec lahko odstopi
od pogodbe, prodajalec pa zadrţi prejeto aro. V tem primeru prejeta ara predstavlja za
prodajalca prejeto odškodnino, kar knjiţi na konto 786 – prejete odškodnine, ter hkrati
zmanjša stanje na kontu 231 v breme.
Davčni vidik
DDV
33. člen ZDDV-1 določa, da če je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno ali preden so
storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega
zneska plačila. Od takšnih plačil se DDV obračuna po preračunani stopnji, ki za 22 % DDV
znaša 18,0328%, za 9,5 % DDV pa 8,6758%.
Ker ara ni predplačilo za bodočo dobavo blaga ali storitev, zanjo ne velja obveznost
obračuna DDV. Vendar pa mora biti ara tudi po vsebini res ara, kajti vsebina je pomembnejša
od oblike in torej ne zadošča, da neko plačilo samo poimenujemo ara (na primer, če ara
predstavlja 50 % vrednosti pogodbe, je to po vsebini predplačilo, ali če je opredeljena kot
prvo (pred) plačilo, ali če je določeno da se plača v več delih in podobno). Ne more pa biti
edini razlog, da je neka ara po vsebini predplačilo, če se ob izpolnitvi dogovorjene pogodbe
ne vrne stranki, pač pa poračuna s kupnino, saj Obligacijski zakonik v 64. členu določa, da se
mora ara pri izpolnitvi pogodbe vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti.
Primeri poslovnih dogodkov:
PRIMER 1: Ara za nakup nepremičnine
Podjetje A d.o.o. sklene s podjetjem B d.o.o. predpogodbo o nakupu skladišča za poslovne
potrebe. Predpogodba določa, da mora podjetje A d.o.o. plačati aro v višini 5.000,00 EUR,
kar stori z nakazilom iz bančnega računa. Čez dva meseca je sklenjena pogodba o nakupu
skladišča v znesku 80.000,00 EUR. Davek na promet nepremičnin plača prodajalec. Ara se
všteje v kupnino.
Knjiženje pri podjetju A d.o.o.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
17
Knjiženje pri podjetju B d.o.o.
Tudi če bi se podjetji dogovorili o obdavčitvi prometa z davkom na dodano vrednost in podali
izjavo na davčni urad, podjetje B d.o.o. kot prejemnik are ne bi obračunalo DDV, ker ara ni
obdavčena z DDV.
PRIMER 2: Ara kot odškodnina
Fizična oseba je plačala podjetju v skladu s pogodbo aro za nakup osebnega vozila v znesku
100,00 EUR. Fizična oseba je nato odstopila od pogodbe, podjetje pa se je odločilo, da bo
obdržalo aro kot odškodnino za neizpolnitev pogodbe.
Različica 1: Odškodnina je enaka prejeti ari
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
18
Različica 2: Odškodnina je višja od are (višina odškodnine je dogovorjena v pogodbi in
znaša 250,00 EUR)
PRIMER 3: "Ara" za nakup pohištva
Fizična oseba je pri mizarskem podjetju naročila izdelavo pohištva po naročilu. Vrednost
pohištva po predračunu je znašala 4.880,00 EUR z obračunanim 22 % DDV. Podjetje je
zahtevalo plačilo are v znesku 2.440,00 EUR. V tem primeru po vsebini ne gre za aro, pač pa
za predplačilo, saj vnaprej plačan znesek predstavlja 50 % vrednosti blaga, podjetje pa mora
od prejetega zneska obračunati DDV, kot velja za predplačila. DDV po preračunani stopnji
znaša 440,00 EUR.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. BLAG Prejem
predplačila
od fizične
osebe
2.440 100 230
2. TEM Obračun
DDV od
predplačila
440 195 260
3. IRAČ Izdani račun
za pohištvo,
terjatev do
kupca
4.880 120
Prihodki od
prodaje
proizvodov
4.000 760
Obračunani
DDV
440 260
Ţe
obračunani
DDV po
avansnem
računu
440 195
4. TEM Prenos
predplačila
2.440 230 120
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
19
na terjatev
dokupca
Uporabljeni konti:
021 – Zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti
035 – Popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja
134 – Dane kratkoročne varščine
165 – Ostale kratkoročne terjatve
195 – DDV od prejetih predujmov
230 – Prejeti kratkoročni predujmi
231 – Prejete kratkoročne varščine
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
769 – Prevrednotovalni poslovni prihodki
760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu
786 – Prejete odškodnine
4.1.3 Arhiviranje A-B/6
Arhiviranje pomeni hranjenje starih listin.
ZGD o arhiviranju
Zakon o gospodarskih druţbah v poglavju o poslovnih knjigah in letnem poročilu določa, da
je treba poslovne knjige, bilance stanja, izkaze poslovnega izida ter z zakonom določena letna
in poslovna poročila hraniti trajno. Knjigovodske listine pa se lahko hranijo samo določeno
časovno obdobje, kot to določajo drugi predpisi.
Likvidacija družbe
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
20
V primeru izvedbe postopka rednega prenehanja v delniški druţbi ali druţbi z omejeno
odgovornostjo, morajo biti poslovne knjige, knjigovodska dokumentacija in dokumentacija o
likvidacijskem postopku shranjene pri enem od delničarjev oziroma druţbenikov, ali pri
organizaciji, določeni z zakonom. V primeru prenehanja druţbe z omejeno odgovornostjo pa
se poslovne knjige in knjigovodske listine izročijo v hrambo enemu od druţbenikov ali tretji
osebi. Če ni sporazuma, določi druţbenika ali tretjo osebo sodišče.
Poleg v Zakonu o gospodarskih druţbah najdemo določila glede arhiviranja v Slovenskih
računovodskih standardih in davčni zakonodaji.
Elektronsko arhiviranje je podrobneje predstavljeno v posebnem poglavju o elektronskem
računovodstvu.
Računovodski vidik
Slovenski računovodski standardi 21, 22 in 23 določajo pravila hrambe oziroma arhiviranja
knjigovodskih listin, poslovnih knjig in obračunov.
Knjigovodska listina
Knjigovodska listina je praviloma v posebni obliki sestavljen in s podpisi potrjen zapis o
poslovnem dogodku kot podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige in
kontroliranje poslovnega dogodka, ki ga izpričuje.
Arhiviranje
Po reviziji letnih računovodskih izkazov, če je predpisana, oziroma po sprejetju letnih
računovodskih izkazov se knjigovodske listine na papirju arhivirajo oziroma računalniški
nosilci podatkov shranijo. Knjigovodske listine se hranijo v izvirnikih na papirju ali pri
računalniškem oziroma mikrografskem obravnavanju na nosilcih podatkov, na katere se
prenašajo iz izvirnikov.
Knjigovodske listine na papirju se redno odlagajo, kot opredeli podjetje v svojem splošnem
aktu. Tudi roke hrambe izvirnih listin opredeli podjetje v svojem splošnem aktu, pri čemer
upošteva ustrezne predpise. Knjigovodske listine, nastale na podlagi računalniškega
obravnavanja podatkov, je treba hraniti na nosilcih podatkov in v obliki, ki omogočajo
ponovno predstavitev v prvotni nespremenjeni obliki.
Uničenje
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
21
Izvirne papirne knjigovodske listine, s katerih so preneseni podatki na elektronske nosilce
podatkov, se lahko po reviziji letnih računovodskih izkazov, če je predpisana, oziroma v
skladu s predpisi fizično uničijo.
Način hrambe
Podjetje v svojem splošnem aktu opredeli način hrambe knjigovodskih listin (v papirni obliki
ali v obliki elektronskih zapisov).
Vrste poslovnih knjig
Med poslovne knjige standardi prištevajo temeljni poslovni knjigi in pomoţne knjige.
Temeljni poslovni knjigi sta glavna knjiga in z njo povezani dnevnik. Glavna knjiga vsebuje
konte postavk sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov ter
zunajbilančnega razvida. Dnevnik je razvid, v katerem se podatki vodijo po časovnem
zaporedju. Pomoţne poslovne knjige so razčlenjevalni razvidi (analitične evidence) in druge
pomoţne knjige, ki pojasnjujejo na primer konte opredmetenih osnovnih sredstev, materiala,
proizvodov, kupcev, dobaviteljev ali dopolnjujejo konte glavne knjige; mednje na primer
lahko štejemo blagajniško knjigo, vpisnik (register) opredmetenih osnovnih sredstev, knjigo
prejetih računov, knjigo zapadlosti menic v plačilo in druge po potrebah podjetja.
Arhiviranje poslovnih knjig
Glede poslovnih knjig Slovenski računovodski standard 22 določa, da se po reviziji letnih
računovodskih izkazov, če je predpisana, oziroma po sprejetju letnih računovodskih izkazov
poslovne knjige, ustrezno urejene in zaključene, arhivirajo. Pisni odtisi glavne knjige in
dnevnika se praviloma hranijo trajno. Podjetje pa lahko ob upoštevanju ustreznih predpisov
sámo določi, po kolikšnem času od dneva sprejetja in potrditve računovodskih izkazov bo
shranilo poslovne knjige na elektronskem nosilcu, izvirne poslovne knjige pa uničilo.
Poslovne knjige se do konca revidiranja letnih računovodskih izkazov hranijo v priročnem
arhivu računovodske sluţbe, potem pa zapisniško predajo v varnejši osrednji arhiv podjetja.
Zaključevanje
Računovodstvo podjetja mora na koncu poslovnega leta svoje poslovne knjige zaključiti;
tehniko zaključevanja opredeli v svojem splošnem aktu. Poslovne knjige morajo biti na koncu
poslovnega leta zaključene tako, da ni mogoč kakršenkoli kasnejši vnos podatkov oziroma da
vnesenih podatkov ni mogoče spreminjati.
Računovodski obračuni
Letni računovodski izkazi se hranijo trajno, pomoţni obračuni pa dve leti. Letni obračuni se
hranijo v izvirnikih (mednje sodijo: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih
tokov, izkaz gibanja kapitala in pojasnila postavk v teh računovodskih izkazih, razen če
podjetje katera od njih ni dolţno izdelati).
Plače
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
22
Slovenski računovodski standard 23 – Računovodsko obračunavanje in računovodski
obračuni določa, da se končni obračuni plač zaposlencev ter izplačilne liste za obdobja, za
katera ni končnih obračunov plač zaposlencev, hranijo trajno. Poleg tega pa podjetje
zavezuje tudi Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti.
Samostojni podjetnik
Tudi pri samostojnih podjetnikih se v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 39
odtisi glavne knjige in dnevnika praviloma hranijo trajno. Podjetnik pa lahko od upoštevanju
ustreznih predpisov sam določi, po kolikšnem času bo shranil poslovne knjige na elektronski
nosilec podatkov, izvirne poslovne knjige pa uničil. Sklepi, s katerimi podjetnik sprejema
računovodske usmeritve, se hranijo 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti.
Trgovinske evidence
Zakon o trgovini (ZT-1), ki je začel veljati 25.03.2008, je ukinil Pravilnik o vodenju evidenc
v trgovini in tako v 7. členu določa le, da mora trgovec zagotoviti evidentiranje poslovnih
dogodkov v zvezi s stanjem blaga v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali
mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Stečaj in likvidacija
Za podjetja v stečaju ali likvidaciji Slovenski računovodski standard 37 posebej določa, da se
računovodski izkazi, knjigovodske listine in druga dokumentacija po zaključku postopka
hranijo pri organizaciji, pooblaščeni z zakonom, ali organizaciji, registrirani za opravljanje
storitev arhiviranja, v takih rokih:
letna poročila pred uvedbo postopka, začetna bilanca in zaključna bilanca trajno,
glavna knjiga, pomoţne poslovne knjige in dnevnik 5 let po zaključku postopka,
končni obračuni plač zaposlenih in izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih
obračunov plač, 5 let po zaključku postopka,
vmesni računovodski izkazi leto dni po zaključku postopka,
knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiţi in z zakonom predpisane listine leto
dni po zaključku postopka,
knjigovodske listine plačilnega prometa v pooblaščenih finančnih inštitucijah 6
mesecev po zaključku postopka ter
prodajni kontrolni bloki, pomoţni obračuni in podobne knjigovodske listine 6
mesecev po zaključku postopka.
Po preteku roka hrambe se računovodski izkazi, knjigovodske listine in druga dokumentacija
komisijsko uničijo.
Stroški hrambe
Stroški hrambe bremenijo stečajno ali likvidacijsko maso.
Vendar pa se pravila stroke ne ujemajo povsem z davčnimi predpisi, kar bomo videli v
nadaljevanju.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
23
Davčni vidik
Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v 32. členu določa, da se morajo dokumenti in
evidence za davčne namene hraniti v fizični oziroma elektronski obliki do poteka absolutnega
zastaralnega roka pravice do izterjave davka, na katerega se nanašajo, če s tem zakonom ali
zakonom o obdavčenju ni drugače določeno.
Zastaranje
V skladu s 125. členom ZDavP-2 pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko
bi ga bilo treba plačati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru, teče
relativni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe.
Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z
namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolţnik obveščen. Ne glede na določbe o
zastaranju pravice do izterjave, davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je
prvič začelo teči – absolutni zastaralni rok.
Iz povedanega sledi, da mora podjetje vse listine, ki se nanašajo na davčne obračune, na
podlagi katerih so bili sestavljeni davčni obračuni in s pomočjo katerih lahko podjetje
dokazuje svoje trditve v davčnih obračunih, hraniti najmanj 10 let od dneva, ko bi bilo davčno
obveznost treba plačati.
1. Absolutni zastaralni rok v primeru obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto
2007, ki je bil oddan 31.03.2008, poteče 30.04.2018. Morebitno razliko davka od
dohodkov pravnih oseb na podlagi davčnega obračuna je namreč potrebno plačati 30
dni od predloţitve davčnega obračuna, kar je 30.04.2008.
2. Absolutni zastaralni rok v primeru obračuna davka na dodano vrednost za mesec april
2008 poteče 30.05.2018. V skladu s 77. členom ZDDV-1 mora davčni zavezanec
plačati DDV v drţavni proračun najpozneje zadnji delovni dan naslednjega meseca po
poteku davčnega obdobja. Za mesec april 2008 je torej datum plačila 30.05.2008 in ne
31.05. 2008, ko je sobota.
3. Davčni organ je 20.05.2008 izdal odločbo o naknadno ugotovljeni obveznosti pri
obračunu davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2005. Absolutni zastaralni rok v
tem primeru poteče 30.04.2016, ker bi davek bilo treba plačati ţe 30.04.2006, ne glede
na to, da je davčni organ naloţil plačilo davka šele v letu 2008.
Hramba v tujini
Če se dokumentacija hrani ali vodi v tujini, je treba o tem obvestiti davčni organ v roku deset
dni od dneva, ko se začne dokumentacija voditi ali hraniti. Na zahtevo davčnega organa je
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
24
potrebno predloţiti dokumentacijo davčnemu organu na območju Republike Slovenije v roku
in kraju, ki ga določi davčni organ. Če to na podlagi predpisov v tujini ni mogoče, pa se
predloţijo verodostojni prepisi. Takšni primeri so pogosti, ko tuje podjetje likvidira
hčerinsko podjetje ali podružnico v Sloveniji.
Hramba v tujem jeziku
Če dokumentacija ni vodena v slovenskem jeziku, se mora na zahtevo pristojnega davčnega
organa, v roku, ki ga ta določi, predloţiti na lastne stroške overjene prevode zahtevane
dokumentacije. V primeru, da se ne predloţijo prevedeni dokumenti v določenem roku,
davčni organ naroči prevod na stroške zavezanca.
Prenehanje
Oseba, ki preneha, ali njen pravni naslednik, mora ob prenehanju davčni organ obvestiti, kje
se hrani dokumentacija, oziroma kdo hrani dokumentacijo. Gre za primere stečaja, likvidacije
in podobno.
Povezane osebe
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) v 18. členu določa, da mora zavezanec
zagotavljati in hraniti podatke o povezanih osebah (tujih), obsegu in vrsti poslovanja z njimi
ter o določitvi primerljivih trţnih cen v roku in na način, kot to določa Zakon o davčnem
postopku. Torej je treba omenjeno dokumentacijo v skladu s 382. členom ZDavP-2 hraniti še
10 let po zaključku leta, na katerega se nanaša.
Zakon o davku na dodano vrednost
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) v 86. členu določa, da mora vsak davčni
zavezanec zagotoviti hrambo kopij računov, ki jih izda sam, ali njegov kupec ali naročnik ali
tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun, ter vseh računov, ki jih je prejel.
Hramba v tujini
Če se davčni zavezanec, ki ima sedeţ na ozemlju Slovenije odloči, da kopije računov, ki jih je
izdal, in račune, ki jih je prejel, hrani zunaj ozemlja Slovenije, mora predhodno o tem
obvestiti davčni organ.
Hraniti 10 let
Davčni zavezanec mora zagotoviti hrambo računov, ki se nanašajo na dobave blaga ali
storitev na ozemlju Slovenije, ter računov, ki jih prejme davčni zavezanec s sedeţem na
ozemlju Slovenije, najmanj 10 let po poteku leta, na katero se računi nanašajo.
Nepremičnine 20 let
Izjema velja za hrambo računov, ki se nanašajo na nepremičnine in jih mora davčni zavezanec
hraniti najmanj 20 let po poteku leta na katero se nanašajo. Z vidika davka na dodano
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
25
vrednost velja za nepremičnine daljši rok hrambe zato, ker se tudi popravek odbitka DDV za
nepremičnine razporedi na obdobje 20 let.
Določila glede hrambe računov se nanašajo tudi na račune, ki jih davčni zavezanec prejme
od:
davčnega zavezanca, ki je oproščen obračunavanja DDV, ker v obdobju zadnjih 12
mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel zakonsko določen znesek
obdavčljivega prometa, ter
davčnega zavezanca, ki opravlja dobave blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, če se zanjo dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih
prihodkov in odhodkov, ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in, če katastrski
dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500
eurov.
Plačana realizacija
Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, mora hraniti tudi
dokazila o opravljenih plačilih najmanj 10 let po poteku leta, na katero se nanašajo.
Zakon o davku na dodano vrednost nekoliko drugače ureja roke hranjenja dokumentacije kot
Zakon o davčnem postopku, zato moramo upoštevati tisti rok, ki poteče kasneje. Na primer
prejete račune, ki so podlaga za knjiţenje vstopnega DDV, moramo hraniti 10 let po poteku
leta, na katero se nanašajo, zaradi obračuna davka od dohodkov pravnih oseb pa 10 let od
dneva, ko bi davčno obveznost bilo treba plačati, torej štiri mesece dlje.
Kazni
Če davčni zavezanec ne hrani poslovnih knjig in druge dokumentacije v predpisanem roku, se
to po Zakonu o davku na dodano vrednost šteje za hujši davčni prekršek, za katerega je
zagroţena globa za pravno osebo od 2.000 do 125.000 eurov. Z globo od 200 do 4.100 eurov
se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ki stori takšen prekršek.
Kazni v zvezi s hrambo ostalih davčnih dokumentov in evidenc pa določa Zakon o davčnem
postopku in znašajo za pravno osebo, ki ne hrani dokumentacije v skladu z zakonom od 1.600
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
26
do 25.000 eurov. Z globo od 400 do 4.000 eurov pa se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe. Sankcioniranje pa je možno tudi po drugih predpisih, npr. Zakonu o prekrških.
Oblike arhiviranja
Osnovno pravilo
Za zagotovitev pogojev iz četrtega odstavka 84. člena ZDDV-1 glede zagotovitve pristnosti
izvora, celovitosti vsebine in čitljivosti računa mora davčni zavezanec račune hraniti v svoji
izvirni, papirnati ali elektronski obliki, v kateri so bili poslani ali dani na razpolago. "Pristnost
izvora" računa pomeni zagotovitev identitete dobavitelja ali izdajatelja računa. "Celovitost
vsebine" računa pomeni, da vsebina računa, ki je zahtevana v skladu s tem zakonom, po izdaji
računa ni bila spremenjena.
Izjema
Davčni zavezanec lahko račune ne glede na njihovo izvirno obliko hrani tudi na mikrofilmu,
drugem mediju ali v elektronski obliki, če ti načini hrambe onemogočajo spremembo ali izbris
podatkov oziroma omogočajo reproduciranje računov v izvirni obliki. Če se računi hranijo z
elektronskimi sredstvi, se morajo z elektronskimi sredstvi hraniti tudi podatki, ki jamčijo
pristnost izvora in celovitost vsebine.
Dostop davčnega organa
Če davčni zavezanec račune, ki jih izda ali prejme, shrani z elektronskimi sredstvi, ki
zagotavljajo on-line dostop do zadevnih podatkov, ima davčni organ zaradi nadzora pravico
do dostopa, prenosa in uporabe navedenih računov oziroma mora biti pravica do dostopa,
prenosa in uporabe navedenih računov omogočena tudi pristojnemu organu druge drţave
članice, če je treba DDV plačati v tej drugi drţavi članici.
Predlog arhiviranja dokumentacije
Za arhiviranje dokumentacije je odgovorno poslovodstvo podjetja ali osebe, pooblaščene s
strani poslovodstva. Za računovodske in davčne potrebe je tako smiselno, da poslovodstvo
pooblasti vodjo računovodske službe, natančnejša pravila glede arhiviranja pa opredeli v
Pravilniku o računovodstvu ali podobnem splošnem aktu.
Podjetje mora v svojih aktih opredeliti:
način arhiviranja (v papirni ali elektronski obliki),
roke arhiviranja,
kraj arhiviranja (npr. prvo leto po zaključku poslovnega leta v priročnem arhivu
računovodstva, nato pa v osrednjem arhivu podjetja),
odgovorne osebe,
drugo.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
27
Roki arhiviranja različnih dokumentov in evidenc:
Trajno:
letni obračuni poslovanja (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz bilančnega
dobička/izgube, pojasnila k izkazom),
evidence o plačah (končni obračuni plač ter plačilne liste za obdobja, ko ni končnih
obračunov plač),
pisni odtisi glavne knjige in dnevnika (praviloma trajno po SRS, vendar lahko po
določenem času podjetje pisne odtise uniči in jih hrani v elektronski obliki –
predlagamo po 5-tih letih),
knjigovodske listine o investicijah (npr. register osnovnih sredstev priporočljivo
trajno)
računovodska dokumentacija o nepremičninah (obvezno 20 let v skladu s ZDDV-1,
priporočljivo pa trajno),
Najmanj 10 let od dneva, ki bi bilo treba plačati davek od dohodkov pravnih oseb
(30.04.20xy):
kopije izdanih računov,
prejeti računi, obračuni in pogodbe, ki so podlaga za knjiţenje stroškov in odhodkov
(obračuni amortizacije, porabe materiala, drobnega inventarja, embalaţe, nadomestnih
delov, proizvodnje, obračuni stroškov sluţbenih potovanj, najemnin, obračuni
rezervacij, obresti, obračuni prodaje trgovskega blaga in materiala ter podobni),
dokumentacija, ki je podlaga za uveljavljanje olajšav za namene davka od dohodkov
pravnih oseb,
obračuni, ki so podlaga za izplačila dohodkov po Zakonu o dohodnini (avtorski
honorarji, podjemne pogodbe, najemnine fizičnim osebam, bonitete zaposlenim, itd.),
obračuni trošarin, davka na promet motornih vozil,
dokumentacija v zvezi s transfernimi cenami med povezanimi osebami (10 let po
zaključku leta, na katero se nanaša),
Najmanj 5 let po zaključku leta, na katero se nanaša – ni zakonsko določeno, vendar
priporočamo:
knjigovodske listine plačilnega prometa (ţe zaradi zastaralnih rokov najmanj 5 let),
analitične evidence terjatev in obveznosti,
materialne in blagovne evidence,
blagajniška knjiga (blagajniški dnevniki, prejemki in izdatki).
Ostalo dokumentacijo hranite po lastni presoji, saj je potreba po tem odvisna od dejavnosti in
vrste dejavnikov.
4.1.4 Avans A-B/2
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
28
Avans ali predplačilo ali predujem je denarni znesek, ki ga ena stranka da drugi ob sklenitvi pogodbe ali med
njenim izvajanjem. Avans pomeni že delno izpolnitev obveznosti kupca.
Računovodski vidik
Vrste avansov
Avans v računovodstvu srečamo, kadar podjetje pred dobavo blaga oz. storitve da ali prejme plačilo delno ali v
celotni vrednosti. Dani avans je torej vnaprejšnje plačilo dobavitelju za še ne v plačilo zapadlo obveznost.
Prejeti avans pa je znesek denarja, s katerim kupec plača podjetju prihodnje dobave proizvodov, blaga ali
storitev. Pri kupcu je terjatev do dobavitelja (skupina 13), pri dobavitelju pa obveznost do kupca (skupina 23).
Dani avans
Avansi so lahko dani dobaviteljem za opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena dolgoročna sredstva,
zaloge materiala in še neopravljene storitve, lahko pa tudi zaposlencem npr. kot akontacija potnih stroškov
(konto 165). Dani avansi se v poslovnih knjigah izkazujejo kot terjatve, v bilanci stanja pa v zvezi s
stvarmi, na katere se nanašajo. Dani avansi za opredmetena osnovna sredstva so v isti skupini kot
opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za zaloge pa so sestavni del zalog. Terjatve v zvezi z danimi
avansi pa so kljub temu, da se lahko razvidujejo kot osnovna sredstva, praviloma kratkoročne, kar pomeni, da se
udenarijo (realizirajo) v letu dni.
Prejeti avans
Dobljeni avansi so praviloma kratkoročne obveznosti do kupcev, pri čemer jih ne evidentiramo na ločene
konte glede na to, ali so bili prejeti za prihodnjo dobavo osnovnih sredstev, blaga, storitev, itd. Predlagan konto v
kontnem načrtu za gospodarske družbe je 230.
Davčni vidik
Obračun DDV
Če je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno ali preden so storitve opravljene, nastane obveznost obračuna
DDV na dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila. DDV se obračuna po preračunani stopnji:
- preračunana stopnja za 22 % DDV znaša 18,0328 %;
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
29
- preračunana stopnja za 9,5 % DDV znaša 8,6758 %.
DDV se ne obračuna
Če davčni zavezanec izvrši plačilo, preden je opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ne nastane
obveznost obračuna DDV. Prav tako ne nastane obveznost obračuna DDV, če davčni zavezanec prejme plačilo,
preden opravi dobavo blaga v drugo državo članico zavezancu za DDV.
Storitve iz tujine
Od predplačila za storitve, ki jih bo opravil zavezanec iz druge države članice, je dolžan obračunati in plačati
DDV slovenski davčni zavezanec kot plačnik avansa in prejemnik storitve. Navedeno izhaja tudi iz pojasnila
MF, št. 423-52/2013/2, z dne 3.4.2013, ki pravi da pri izvršenih predplačilih za bodoče čezmejne storitve in za
katere je dolžan plačati DDV prejemnik storitve, nastane obveznost obračuna DDV, ko je plačilo izvršeno. Na
podlagi te določbe, mora davčni zavezanec, ko prejme predplačilo za bodoče storitve, poročati v
rekapitulacijskem poročilu in tudi vpisati prejeto predplačilo v obrazec DDV-O, medtem ko mora davčni
zavezanec, ki izvrši predplačilo in je tudi zavezanec za obračun DDV, kot prejemnik storitve obračunati DDV v
trenutku izvršitve plačila za bodočo storitev.
76.a člen ZDDV-1
Davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV in je določen kot plačnik DDV na podlagi 76.a člena
ZDDV-1, mora obračunati DDV tudi od danih predplačil na dan izvršitve predplačila. Gre za dana predplačila
za:
- gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z
nepremičninami;
- posredovanje osebja, vključenega v dejavnosti iz prejšnje točke;
- dobavo nepremičnin iz 7. in 8. točke 44. člena ZDDV-1, če se je dobavitelj odločil za obdavčenje v skladu s 45.
členom ZDDV-1 (dobava objektov in zemljišč, razen stavbnih zemljišč, ki je oproščena obračuna DDV, vendar
pa se davčna zavezanca ob izpolnjevanju pogojev dogovorita, da bo promet obdavčen z DDV);
- dobavo odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III a ZDDV-1.
Stopnja DDV
V primerih iz prejšnjega odstavka se DDV obračuna po predpisani stopnji od danega predplačila (22% oziroma
9,5%) in ne po preračunani stopnji.
Izdaja avansnega računa
Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da je izdan račun za:
- vsako predplačilo, ki ga prejme, preden je opravljena katera od dobav blaga;
- vsako predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec,
preden so storitve dokončane.
Izjema
Če davčni zavezanec še ni izdal računa za prejeto predplačilo, vendar je do zadnjega dne davčnega obdobja, v
katerem je prejel predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev, mu ni treba izdati računa za
predplačilo.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
30
Podjetje prejme predplačilo za dobavo blaga 10. v mesecu. Dobava blaga je opravljena 25. v istem
mesecu in na datum dobave je izdan račun. Podjetju torej ni potrebo izdati računa za predplačilo.
Odbitek DDV
Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu
opravljeno dobavo blaga ali storitev. To velja tudi za račune za predplačilo oziroma avansne račune (tudi ko je
plačnik avansa zavezanec za plačilo DDV). Tako se lahko zgodi, da mora plačnik avansa obračunati DDV v
davčnem obdobju plačila avansa, ker pa v istem mesecu ne prejme avansnega računa, si lahko odbitek DDV
upošteva šele v naslednjem davčnem obdobju. Lahko pa se dogovori z dobaviteljem, da bo izdajal avansne
račune sam v imenu in za račun dobavitelja.
Dogovor o avansnem računu
Avansni račun pa lahko izda tudi kupec blaga ali naročnik storitev ali tretja oseba v imenu in za račun
davčnega zavezanca, identificiranega za namene DDV, na podlagi predhodno sklenjenega pisnega dogovora za
tak način izdaje računa. Dogovor mora vsebovati najmanj naslednje (136. člen PZDDV):
- dogovor mora pooblaščati kupca oziroma naročnika za izdajo računa;
- določen mora biti čas trajanja dogovora;
- dobavitelj mora v dogovoru izjaviti, da bo sprejel take račune v času trajanja dogovora kot svoje lastne;
- kupec oziroma naročnik mora biti identificiran za namene DDV vseskozi med trajanjem dogovora;
- dogovor mora biti napisan v dveh izvodih, od katerega vsaka oseba prejme po en izvod, ki ga je na zahtevo
dolžna predložiti davčnemu organu;
- itd.
Primeri poslovnih dogodkov:
PRIMER 1: Dobava blaga znotraj Slovenije
Podjetje A d.o.o. po predračunu nakaže podjetju B d.o.o. 50% avans za nakup blaga v vrednosti 12.200 EUR.
Rok dobave blaga je 30 dni od prejetega avansa. Podjetje B d.o.o. izstavi račun za prejeto predplačilo, na
katerem je izkazan DDV po splošni stopnji v višini 2.200 EUR in neto osnova v višini 10.000 EUR. Čez 30 dni
podjetje B d.o.o. dobavi blago in izstavi račun za 24.400 EUR, pri čemer znaša obračunan DDV 4.400 EUR. Na
računu je naveden tudi obračunan DDV v višini 2.200 EUR po računu za predplačilo. V roku 15 dni podjetje A
d.o.o. plača še preostanek obveznosti dobavitelju za prejeto blago.
Knjiženja poslovnih dogodkov pri podjetju A d.o.o. po časovnem zaporedju dogodkov:
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
31
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
TRR
Nakazilo avansa
12.200,00
132
110
2.
PRAČ
Prejem avansnega računa in odbitek DDV
2.200,00
160
295
3.
PRAČ
Prejem računa za dobavo blaga
24.400,00
220
fakturna vrednost blaga
20.000,00
650
odbitni DDV po splošni stopnji
4.400,00
160
4.
PRAČ
Storno DDV po avansnem računu
(2.200,00)
160
295
5.
TEM
Zapiranje obveznosti z danim avansom
12.200,00
220
132
6.
TRR
Plačilo preostale obveznosti
12.200,00
220
110
Knjiženje poslovnih dogodkov pri podjetju B d.o.o. po časovnem zaporedju dogodkov:
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. TRR Prejem avansa 12.200,00 110 230
2. IRAČ Obračun DDV
od prejetega
avansa
2.200,00 195 260
3. IRAČ Izdaja računa za
dobavo blaga
24.400,00 120
prihodki od
prodaje blaga
20.000,00 762
obračunan DDV 4.400,00 260
4. IRAČ Storno
obračunanega
DDV od
prejetega
avansa
(2.200,00) 195 260
5. TEM Zapiranje
terjatve s
prejetim
avansom
12.200,00 230 120
6. TRR Prejeto plačilo
preostale
terjatve na TRR
12.200,00 110 120
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
32
PRIMER 2: Avans za dobavo opreme
Podjetje A d.o.o. po predračunu nakaže 100% avans za dobavo opreme – pisarniškega pohištva podjetju B d.o.o.
v znesku 6.100,00 EUR. Rok dobave blaga je 30 dni od prejema avansa. Podjetje B d.o.o. izda račun za prejeti
avans v znesku 6.100,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Ob dobavi pohištva nato izda še račun za
dobavljeno opremo v enakem znesku, na katerem prikaže že obračunan DDV od prejetega avansa.
Knjiženje pri podjetju A d.o.o. – plačniku avansa:
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
TRR
Nakazilo avansa za opremo
6.100,00
130
110
2.
PRAČ
Prejem avansnega računa in odbitek DDV
1.100,00
160
295
3.
PRAČ
Prejem računa za dobavo opreme, obveznost do dobavitelja
6.100,00
220
fakturna vrednost opreme
5.000,00
040
odbitni DDV
1.100,00
160
4.
PRAČ
Storno DDV po avansnem računu
1.100,00
(160)
(295)
5.
TEM
Zapiranje obveznosti z danim avansom
6.100,00
220
130
Knjiženje pri podjetju B d.o.o. – prejemniku avansa:
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
TRR
Prejem avansa
6.100,00
110
230
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
33
2.
IRAČ
Obračun DDV od prejetega avansa
1.100,00
195
260
3.
IRAČ
Izdani račun za dobavo proizvodov, terjatev do kupca
6.100,00
120
prihodki od prodaje proizvodov
5.000,00
760
obračunan DDV po splošni stopnji
1.100,00
260
4.
IRAČ
Storno obračunanega DDV od prejetega avansa
(1.100,00)
195
260
5.
TEM
Zapiranje terjatve s prejetim avansom
6.100,00
230
120
PRIMER 3: Avans za vgradnjo oken v objekt
Gradbeno podjetje A d.o.o. po predračunu nakaže 40% avans za vgradnjo oken v nov poslovni objekt
podizvajalcu podjetju B d.o.o. v znesku 20.000,00 EUR. Podjetje B d.o.o. izda račun za prejeto predplačilo , na
katerem ne obračuna DDV, ker DDV obračuna naročnik storitve v skladu s 76.a členom ZDDV-1, vendar pa
mora izkazati davčno osnovo, stopnjo in znesek DDV. Po opravljeni storitvi podjetje B d.o.o. izda račun v znesku
50.000,00 EUR s klavzulo, da DDV ni obračunan na podlagi 76.a člena ZDDV-1, ker je zavezanec za plačilo
DDV prejemnik storitve. Na računu izkaže osnovo za DDV 50.000,00 EUR, splošno stopnjo DDV in znesek DDV
11.000,00 EUR.
Knjiženje pri podjetju A d.o.o. – plačniku avansa:
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TRR
Nakazilo avansa za storitve
20.000,00
132
110
2.
PRAČ
Samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1 na podlagi prejetega
avansnega računa
4.400,00
160
260
3.
PRAČ
Prejem računa za opravljeno gradbeno storitev,
50.000,00
410
220
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
34
samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1
11.000,00
160
260
4.
PRAČ
Storno DDV od danega avansa
4.400,00
(160)
(260)
5.
TEM
Zapiranje obveznosti z danim avansom
20.000,00
220
132
Knjiženje pri podjetju B d.o.o. – prejemniku avansa:
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TRR
Prejem avansa za gradbeno storitev
20.000,00
110
230
2.
IRAČ
Izdani račun za opravljeno gradbeno storitev, terjatev do kupca in
prihodki od prodaje storitev
50.000,00
120
760
3.
TEM
Delno zapiranje terjatve s prejetim avansom
20.000,00
230
120
PRIMER 4: Avans za nakup nove nepremičnine
Podjetje v skladu s pogodbo plača 60% avans v znesku 90.000,00 EUR za nakup novega poslovnega prostora za
kozmetično dejavnost v poslovno-stanovanjskem objektu. Objekt bo končan v roku treh mesecev. V skladu s 76.a
členom ZDDV-1 je zavezanec za plačilo DDV prejemnik oziroma kupec nepremičnine. Prodajalec nepremičnine
(gradbeno podjetje) izda račun za prodajo objekta v znesku 150.000,00 EUR s klavzulo, da DDV ni obračunan v
skladu s 76.a členom ZDDV-1, ker gre za obrnjeno davčno obveznost. Na računu izkaže osnovo za DDV v
znesku 150.000,00 EUR, splošno stopnjo in znesek DDV 33.000,00 EUR, ter odšteje obračunan DDV po
avansnem računu v znesku 19.800,00 EUR.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TRR
Nakazilo avansa za poslovni prostor
90.000,00
130
110
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
35
2.
PRAČ
Samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1 na podlagi
prejetega avansnega računa
19.800,00
160
260
3.
PRAČ
Prejem računa za poslovni prostor, vrednoten po modelu nabavne
vrednosti
150.000,00
021
220
samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1 (DDV od razlike
med računom in avansom)
13.200,00
160
260
4.
TEM
Zapiranje obveznosti z danim avansom
90.000,00
220
130
PRIMER 5: Avans za nakup rabljene nepremičnine – obračun DDV
Podjetje A d.o.o. po predračunu nakaže 40% avans za nakup 10 let starega objekta (gostinskega lokala) podjetju
B d.o.o. v znesku 120.000,00 EUR. Podjetji se dogovorita, da bo promet v skladu s 45. členom ZDDV-1
obdavčen z DDV in podata o tem skupno izjavo na pristojni davčni urad. V skladu s 76.a členom ZDDV-1 je
zavezanec za plačilo DDV prejemnik oziroma kupec nepremičnine. Podjetje B d.o.o. izda račun za prodajo
objekta v znesku 300.000,00 EUR s klavzulo, da DDV ni obračunan v skladu s 76.a členom ZDDV-1, ker gre za
obrnjeno davčno obveznost. Na računu izkaže osnovo za DDV v znesku 300.000,00 EUR, splošno stopnjo DDV
in znesek DDV 66.000,00 EUR, ter odšteje obračunan DDV po avansnem računu v znesku 26.400,00 EUR.
Knjiženje pri podjetju A d.o.o. (kupec):
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TRR
Nakazilo avansa za poslovni prostor
120.000,00
130
110
2.
PRAČ
Samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1 na podlagi
prejetega avansnega računa
26.400,00
160
260
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
36
3.
PRAČ
Prejem računa za poslovni prostor, vrednoten po modelu nabavne
vrednosti
300.000,00
021
220
samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1 (DDV od razlike
med računom in avansom)
39.60,00
160
260
4.
TEM
Zapiranje obveznosti z danim avansom
120.000,00
220
130
PRIMER 6: Avans v tujino za storitve dodelave
Podjetje nakaže avans v Italijo za storitve dodelave na blagu v znesku 4.000,00 EUR. Po opravljeni dodelavi
prejme račun v vrednosti 8.000,00 EUR.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TRR
Nakazilo avansa v tujino za storitve dodelave
4.000,00
132
110
2.
PRAČ
Prejem računa za storitve dodelave, stroški storitev pri ustvarjanju
proizvodov in obveznost do kupca v tujini
8.000,00
410
221
samoobdavčitev v skladu s 25. členom ZDDV-1
1.760,00
160
260
3.
TEM
Zapiranje obveznosti z danim avansom
4.000,00
221
132
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
37
PRIMER 7: Avans v tujino za storitve dodelave
Podjetje nakaže avans v Italijo za storitve dodelave na blagu v znesku 4.000,00 EUR. Po opravljeni dodelavi
prejme račun v vrednosti 8.000,00 EUR. Storitve so v Sloveniji obdavčene z 22 % DDV.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TRR
Nakazilo avansa v tujino za storitve dodelave
4.000,00
132
110
samoobdavčitev v skladu s 33. členom ZDDV-1
880,00
160
260
2.
PRAČ
Prejem računa za storitve dodelave, stroški storitev pri ustvarjanju
proizvodov in obveznost do kupca v tujini
8.000,00
410
221
samoobdavčitev v skladu s 25. členom ZDDV-1 od neplačanega zneska
računa
880,00
160
260
3.
TEM
Zapiranje obveznosti z danim avansom
4.000,00
221
132
PRIMER 8:
Podjetje A d. o. o. je v juniju 20X3 nakazalo avans za trgovsko blago v znesku 6.100,00 EUR podjetju B d. o. o..
Podjetje B d. o. o. je izdalo avansni račun, na katerem je obračunalo DDV po preračunani stopnji v znesku
1.100,00 EUR in DDV tudi plačalo (neto znesek avansa znaša 5.000,00 EUR). Blago je bilo dobavljeno v juliju
2013 in podjetje B d. o. o. je izdalo račun za opravljeno dobavo blaga v znesku 8.000,00 EUR neto, pri čemer je
od vrednosti blaga, ki je bilo plačano v juniju 20X3, obračunalo DDV po splošni stopnji v znesku 1.100,00 EUR,
od dela, ki še ni bil plačan (3.000,00 EUR neto), pa je DDV obračunalo po stopnji 22 %, kar znaša 660,00 EUR.
Tako znaša znesek računa z DDV 9.660,00 EUR.
Knjiženje pri podjetju A d.o.o.:
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
TRR
Nakazilo avansa za dobavo blaga
6.100,00
132
110
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
38
2.
PRAČ
Prejem avansnega računa z obračunanim DDV po splošni stopnji.
1.100,00
160
295
3.
PRAČ
Prejem računa za dobavo blaga
9.760,00
220
fakturna vrednost blaga
8.000,00
650
odbitni DDV, obračuna po splošni stopnji po prejetem računu
1.100,00
160-A
odbitni 22% DDV po prejetem računu
660,00
160-B
storno odbitka DDV po avansnem računu
1.100,00
(160-A)
(295)
4.
TEM
Zapiranje obveznosti z danim avansom
6.100,00
220
132
Knjiženje pri podjetju B d.o.o.:
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
TRR
Prejem avansa za dobavo blaga
6.100,00
110
230
2.
IRAČ
Izdaja avansnega računa z obračunanim DDV po splošni stopnji.
1.100,00
195
260
3.
IRAČ
Izdaja računa za dobavo blaga
9.760,00
120
prihodki od prodaje blaga
8.000,00
762
obračunan DDV po splošni stopnji od že plačanega zneska računa
1.100,00
260-A
obračunan DDV po splošni stopnji od neplačanega zneska računa
660,00
260-B
storno obračunanega DDV po avansnem računu 1.100,00 (195) (260-A)
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
39
4.
TEM
Zapiranje terjatve s prejetim avansom
6.100,00
230
120
Uporabljeni konti:
027 – Nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi
130 – Kratkoročni predujmi, dani za opredmetena osnovna sredstva
132 – Kratkoročni predujmi, dani za zaloge materiala in blaga ter še ne opravljene storitve
195 – DDV od prejetih predujmov
230 – Prejeti kratkoročni predujmi
295 – DDV od danih predujmov
410 – Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev
4.1.5 Avtomobil A-B/3
Definicija
S pojmom avtomobil običajno razumemo osebna vozila, ki jih ima podjetje v svoji lasti ali
finančnem najemu kot osnovna sredstva, lahko pa tudi v eni od drugih oblik najema (npr.
poslovni najem) in jih ne izkazuje med osnovnimi sredstvi.
Računovodski vidik
Opredmeteno osnovno sredstvo
Avtomobil kot opredmeteno osnovno sredstvo na podlagi prejetega računa ali pogodbe o
finančnem najemu knjiţimo po nabavni vrednosti v register osnovnih sredstev in preko letnih
odpisov (amortiziranja) prenašamo med stroške tekočega poslovanja. Avtomobile, ki jih ima
podjetje v finančnem najemu, izkazuje ločeno od drugih istovrstnih opredmetenih osnovnih
sredstev.
Amortizacija
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
40
Amortizirati se začne prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoloţljivo za uporabo. V
bilanci stanja podjetje nato izkazuje neodpisano vrednost vozila, medtem ko vodi na kontih
glavne knjige nabavno vrednost ločeno od popravka vrednosti. Nabavno vrednost, katero
sestavljajo nakupna cena, morebitne uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih
je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, knjiţimo na
konto 040, kasnejše popravke vrednosti, ki so posledica amortiziranja, pa na konto 050.
Podjetje samostojno določi metodo amortiziranja vozil, letne amortizacijske stopnje ter
razporeditev letne amortizacije na posamezna obračunska obdobja v skladu z dobo
koristnosti vozil. Od česa je odvisna doba koristnosti?
Doba koristnosti je odvisna od:
a. pričakovanega fizičnega izrabljanja,
b. pričakovanega tehničnega staranja,
c. pričakovanega gospodarskega staranja,
d. pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.
Doba koristnosti
Kot doba koristnosti vozila se upošteva tista, ki je glede na posameznega iz naštetih
dejavnikov najkrajša. Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega
obdobja v obračunsko obdobje. Če se pričakovani vzorec uporabe bodočih gospodarskih
koristi bistveno spremeni, je potrebno spremeniti tudi metodo amortizacije, kar podjetje
ugotavlja vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta.
Davčni vidik
DDV
Z vidika davka na dodano vrednost moramo biti pozorni na določilo 66. člena ZDDV-1, ki
omejuje pravico do odbitka vstopnega DDV od osebnih avtomobilov ter goriv, maziv,
nadomestnih delov in storitev, tesno povezanih z njimi, razen od vozil, ki se uporabljajo za
opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanja v najem in zakup ter za nadaljnjo
prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz voţnje v
skladu z veljavnimi predpisi ter kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega
linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno
za prevoz pokojnikov.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
41
PZDDV
Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost določa, da se za osebne avtomobile
iz c) točke 66. člena ZDDV-1 štejejo motorna vozila pod tarifno oznako KN 8703,
konstruirana predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz
ljudi ali blaga (na primer tip "karavan", "kombi" itd.) dirkalni avtomobili in vozila, ki jih
proizvajalci homologirajo kot tovorna vozila, se pa uvrščajo pod tarifno oznako KN 8703
(Opomba: do 20.10.2011 je veljalo, da se motorno vozilo iz tarifne oznake KN 8703, ki ga je
proizvajalec homologiral kot tovorno vozilo, ne šteje za osebni avtomobil).
Pojasnilo DURS
V pojasnilu DURS št. 4230-43/2010, z dne 31.3.2010 je podrobneje opisano, kdaj lahko
podjetje odbija DDV od nabave osebnega vozila in od drugih nabav blaga in prejetih storitev
povezanih s tem osebnim vozilom, če nabavi osebno vozilo za opravljanje dejavnosti prevoza
potnikov in blaga. Davčni zavezanec torej lahko odbije DDV, če osebno vozilo uporablja za
opravljanje svoje obdavčene dejavnosti prevoza potnikov (in/ali blaga), od katere pridobiva
prihodke – opravlja dejavnost prevoza oseb ali blaga naročnikom za plačilo, od katere
obračuna DDV. Davčni zavezanec ima v zvezi z nabavo osebnega avtomobila in drugih
stroškov pravico do celotnega odbitka DDV, ne glede na to, če osebni avtomobil uporablja
tudi za druge sluţbene in zasebne namene. Vendar pa mora v tem primeru obračunati DDV po
pravilih, ki veljajo za uporabo blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za
zasebne namene ali za kakršnekoli druge namene, kot za namene opravljanja dejavnosti
prevoza oseb oziroma blaga za plačilo. Davčno osnovo sestavljajo celotni stroški davčnega
zavezanca za opravljene storitve.
Prodaja vozila
Če podjetje ob nabavi osebnega vozila ni imelo pravice do odbitka DDV v skladu s 66.
členom ZDDV-1, potem je prodaja takšnega vozila oproščena obračuna DDV v skladu s 3.
točko 44. člena ZDDV-1.
Davek na motorna vozila
Davek na motorna vozila se plačuje od avtomobilov in drugih motornih vozil (natančneje so
opredeljena v 3. členu Zakona o davku na motorna vozila), ki se dajo prvič v promet ali se
prvič registrirajo na območju Republike Slovenije. Od 01.03.2010 se davek na motorna vozila
več ne obračunava in plačuje od motornih vozil, ki so ţe bila registrirana v Sloveniji. Torej ni
več pomembno, ali se motorno vozilo proda prek posrednika ali ga podjetje proda samo
direktno kupcu.
Kaj se zgodi, če zaposleni osebno vozilo uporablja tudi v privatne namene?
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
42
Če osebno vozilo, ki je evidentirano kot osnovno sredstvo, zaposleni uporablja za privatne
namene, je podjetje dolţno obračunavati boniteto v skladu z Zakonom o dohodnini (primer
obračuna bonitete najdete pri geslu Plače).
ZDDPO-2
Z vidika davka od dohodkov pravnih oseb se v skladu s 35. členom Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb štejejo tudi stroški bonitet za davčno priznane odhodke, če so bili
obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino. To pomeni, da so ne glede na razmerje med
prevoţenimi kilometri za poslovne in privatne namene, stroški v zvezi z osebnim vozilom, za
uporabo katerega podjetje zaposlenemu obračunava boniteto, davčno priznani odhodki.
Izjema pa so lahko stroški za gorivo, če boniteta ne zajema tudi goriva za privatno uporabo
vozila. V takšnem primeru je potrebno davčno priznane stroške za gorivo dokazovati z
ustreznimi evidencami o prevoţenih kilometrih za poslovne namene.
Ali torej pomeni, da v primeru obračunavanja bonitete tudi za zagotovitev goriva za privatno
uporabo vozila, niso več potrebe nikakršne evidence o prevoženih kilometrih in namenu?
Naše mnenje je, da so evidence še zmeraj priporočljive in potrebne z vidika dokazovanja
drugih stroškov, povezanih s sluţbenimi potovanji, kot so dnevnice, cestnine, nočitve,
reprezentanca, ipd. .
Davčno priznana amortizacija
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb pa določa tudi najvišjo letno amortizacijsko
stopnjo, ki se prizna kot odhodek in znaša za vozila 20%. To pomeni, da če podjetje
obračunava višjo amortizacijsko stopnjo za poslovne namene, mora za razliko nad priznano
20% stopnjo zmanjšati davčne odhodke v letnem obračunu davka od dohodkov
pravnih oseb.
PRIMER 1: Osebno vozilo, nabavljeno za službene potrebe direktorja
Podjetje kupi osebno vozilo za poslovne namene kot službeno vozilo za direktorja v vrednosti
24.400,00 EUR z DDV (DDV po splošni stopnji znaša 4.400,00 EUR) in ga knjiži med
opredmetena osnovna sredstva. Za vozilo plača v celotni vrednosti avans. Nato plača cestnino
v znesku 120,00 EUR v gotovini in zavarovanje v znesku 1.200,00 EUR na podlagi prejetega
računa za eno koledarsko leto. Znesek zavarovanja mesečno prenaša na stroške. Gorivo za
osebno vozilo plačuje direktor s posebno plačilno kartico, za kar podjetje prejme mesečni
obračun nabavljenega goriva od dobavitelja Petrol d.o.o. v znesku 305,00 EUR z DDV (DDV
po splošni stopnji znaša 55,00 EUR). Po prevoženih peljejo vozilo na servis in zanj plačajo
244,00 EUR z DDV (splošna stopnja DDV znaša 44,00 EUR). Amortizacijo podjetje
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
43
obračunava v višini 20% letno. Čez štiri leta podjetje proda osebno vozilo za vrednost
5.000,00 EUR. Prodaja je oproščena obračuna DDV, ker podjetje ob nakupu ni imelo pravice
do odbitka vstopnega DDV.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
TRR
Plačilo avansa za osebno vozilo
24.400,00
130
110
2.
PRAČ
Nakup osebnega vozila za poslovne
namene
24.400,00
040
220
3.
TEM
Prenos plačanega avansa
24.400,00
220
130
4.
BLA
Plačilo cestnine v gotovini
120,00
419
100
5.
PRAČ
Prejeti račun za zavarovanje
1.200,00
190
220
6.
TEM
Prenos stroškov zavarovanja -
mesečno
100,00
415
190
7.
PRAČ
Prejeti račun za gorivo
305,00
402
220
8.
PRAČ
Prejeti račun za vzdrţevanje
244,00
412
220
9.
TEM
Mesečni obračun amortizacije
406,67
432
050
10.
IRAČ
Prodaja vozila po štirih letih
5.000,00
120
neodpisana vrednot vozila
4.880,00
050
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
44
prihodki od prodaje vozila
120,00
769
11.
TEM
Izločitev vozila iz poslovnih knjig
24.400,00
050
040
Podjetje v skladu s 66. členom ZDDV-1 nima pravice do odbitka vstopnega DDV od osebnih
avtomobilov ter goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem.
PRIMER 2: Prometna nesreča s službenim osebnim avtomobilom
Zaposleni je na službeni poti karamboliral službeno osebno vozilo. Podjetje prejme račun za
stroške popravila v višini 1.830,00 EUR (1.500,00 EUR neto in 330,00 EUR DDV po splošni
stopnji). Vozilo je kasko zavarovano, zato stroške popravila delno v znesku 1.030,00 EUR
krije zavarovalnica (odbitna franšiza).
Različica 1: Podjetje za razliko škode terja zaposlenega (v pogodbi o zaposlitvi je določena
odškodninska odgovornost za povzročeno škodo iz malomarnosti) in mu znesek v štirih delih
odtegne od plače
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za popravilo vozila
1.830,00
220
- terjatev do zavarovalnice
1.030,00
165-Z
- terjatev do zaposlenega (delavca)
800,00
165-D
2.
TRR
Nakazilo na bančni račun od zavarovalnice
1.030,00
110
165-Z
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
45
3.
TEM
Odtegljaj zaposlenemu od neto plače 1.
200,00
2510
165-D
4.
TEM
…
5.
TEM
Odtegljaj zaposlenemu od neto plače 4.
200,00
2510
165-D
Različica 2: Podjetje za razliko škode bremeni lastne stroške (davčno nepriznani v skladu z
ZDDPO-2)
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za popravilo vozila
1.830,00
220
- terjatev do zavarovalnice
1.030,00
165
- stroški vzdrţevanja opredmetenih osnovnih
sredstev
800,00
412-DN
2.
TRR
Zavarovalnica nakaţe škodo na bančni račun
1.030,00
110
165
Različica 3: Zavarovalnica plača odškodnino direktno dobavitelju, ki je popravil vozilo, za
razliko podjetje bremeni lastne stroške
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za popravilo vozila
1.830,00
220
- terjatev do zavarovalnice 1.030,00 165
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
46
- stroški vzdrţevanja opredmetenih osnovnih
sredstev
800,00
412-DN
2.
TRR
Delno nakazilo dobavitelju
800,00
220
110
3.
TEM
Medsebojno zapiranje terjatev in obveznosti
1.030,00
220
165
PRIMER 3: Nabava osebnega vozila na lizing za dejavnost avtošole
Podjetje kupi osebno vozilo na finančni lizing za obdobje treh let, ki ga bo uporabljalo za
dejavnost avtošole. Dolgoročna obveznost iz naslova finančnega lizinga znaša 15.300,00
EUR (od tega nabavna vrednost vozila 12.000,00 EUR, obresti 660,00 EUR in obračuna
DDV po splošni stopnji 2.640,00 EUR). Stroški odobritve finančnega lizinga znašajo 250,00
EUR brez DDV in 55,00 EUR obračunanega DDV po splošni stopnji. Podjetje plača polog v
višini 4.805,00 EUR. Mesečni obrok znaša 300,00 EUR in vključuje glavnico in obresti
(anuitetni načrt). Stroški zavarovanja za eno leto znašajo 500,00 EUR in jih podjetje mesečno
prenaša med stroške. Stroške registracije vozila plača zaposleni s poslovno kartico in znašajo
130,00 EUR. Stroške goriva zaposleni plačuje s poslovno kartico in podjetje dobi mesečni
obračun od izdajatelja kartice. Amortizacijo podjetje obračunava mesečno po stopnji 20%.
Podjetje prejme račun za servisni pregled vozila v višini 183,00 EUR z obračunanim DDV po
splošni stopnji. Podjetje prejme račun za 4 zimske pnevmatike v višini 244,00 EUR z
obračunanim DDV po sploši stopnji.
V skladu s 66. členom ZDDV-1 podjetje sme odbiti vstopni DDV od vozil, ki se
uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz voţnje v skladu z veljavnimi
predpisi. Enako velja tudi za osebne avtomobile, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti
prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup itd. 106. člen PZDDV zdaj tudi jasno
določa, da pravica do odbitka DDV velja tudi za nabavo goriv in maziv ter nadomestnih
delov ter storitev, tesno povezanih s tem.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V
dobro
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
47
1.
POG./PRAČ
Prejeti račun za prevzem vozila v
finančni najem
15.300,00
975
- nabavna vrednost vozila
12.000,00
047
- obresti
660,00
975-O
- terjatve za odbitni DDV
2.640,00
160
2.
PRAČ
Prejeti račun za stroške odobritve
305,00
220
- nabavna vrednost vozila
250,00
047
- terjatve za odbitni DDV
55,00
160
3.
TRR
Plačilo pologa
4.805,00
110
- obveznost za stroške odobritve
305,00
220
- delno zmanjšanje dolgoročne
obveznosti iz finančnega najema
4.500,00
975
4.
PRAČ
Stroški zavarovanja vozila
500,00
190
220
5.
PRAČ
Stroški registracije vozila (plačani s
poslovno kartico)
130,00
419
285
6.
TEM
Prenos vozila na opremo,
usposobljeno za uporabo
12.250,00
040
047
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
48
7.
TRR
Plačilo prve anuitete
300,00
975
110
8.
TEM
Prenos dela obresti med stroške (po
anuitetnem načrtu)
50,00
743
975-
O
9.
PRAČ
Mesečni obračun za gorivo, kupljeno
s poslovno kartico
610,00
285
- neto vrednost goriva
500,00
402
- terjatev za odbitni DDV
110,00
160
10.
TEM
Obračun amortizacije za 1. mesec
204,16
432
050
11.
PRAČ
Prejeti račun za storitev rednega
servisa
183,00
220
- neto vrednost storitve
150,00
412
- terjatev za odbitni DDV
33,00
160
12.
PRAČ
Prejeti račun za 4 zimske pnevmatike
244,00
220
- neto vrednost pnevmatik
200,00
403
- terjatev za odbitni DDV
44,00
160
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
49
PRIMER 4: Poslovni najem osebnega avtomobila
Podjetje sklene pogodbo o poslovnem najemu za osebno vozilo za lastne potrebe za obdobje
dveh let. Mesečni obrok znaša 1.220,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Podjetje
se z najemodajalcem dogovori tudi, da bo mesečno plačevalo pavšalne stroške vzdrževanja
vozila v višini 244,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji, ki bodo pokrivali stroške
rednih servisov in ostalega tekočega vzdrževanja, ne pa tudi stroške registracije vozila, ki jih
plača najemojemalec oziroma zaposleni z gotovino v višini 95 EUR.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za mesečno najemnino
1.220,00
413
220
2.
PRAČ
Prejeti račun za mesečne stroške vzdrţevanja
244,00
412
220
3.
PRAČ
Gotovinski račun za registracijo vozila, obveznost do
zaposlenega
95,00
285
- stroški registracije vozila
95,00
419
Analitične evidence o avtomobilu
Računovodska podlaga
Analitične evidence o avtomobilu tako z računovodskega kot tudi z davčnega vidika sicer
niso predpisane, vendar pa se jim v praski teţko izognemo, saj nas k njihovemu vodenju
posamezni predpisi zavezujejo posredno. Na področju računovodstva je to Slovenski
računovodski standard 21 – knjigovodske listine, ki določa pravila sestavljanja knjigovodskih
listin, ki spremljajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke.
Pravna podlaga
Na davčnem področju pa potreba po vodenju evidenc o avtomobilu izhaja iz 76. člena
ZDavP-2, ki določa, da mora zavezanec za davek za svoje trditve v davčnem postopku
predloţiti dokaze. Uporaba avtomobila v podjetju je namreč povezana z različnimi davčnimi
posledicami, kot na primer davčno priznanimi oziroma nepriznanimi stroški v skladu z
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
50
Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb ali uporabo sluţbenih vozil za zasebne namene,
ki je obdavčena v skladu z Zakonom o dohodnini ter obremenjena s prispevki za socialno
varnost v skladu z Zakonom o prispevkih za socialno varnost.
Analitične evidence o avtomobilih so v prvi vrsti odvisne od tega, ali gre za zasebno vozilo, ki
ga zaposleni uporabljajo v sluţbene namene, ali pa ima podjetje vozilo v lasti ali najemu
(finančni ali poslovni najem) in torej govorimo o sluţbenem vozilu, ki pa se morda lahko
uporablja tudi zasebne namene.
Zasebno vozilo
Za zasebna vozila, ki se uporabljajo v sluţbene namene, se je v praksi oblikoval obrazec, ki ga
poznamo kot potni nalog in obračun potnih stroškov in vsebuje vse potrebne podatke za
knjiţenje v računovodstvu in za davčne namene.
Potni nalog
Potni nalog za sluţbeno potovanje, ki se mora izdati zaposlenemu pred samim potovanjem, bi
naj vseboval naslednje podatke:
zaporedna številka in datum potnega naloga,
ime in priimek ter naslov zaposlenega, ki se mu odreja sluţbeno potovanje,
delovno mesto zaposlenega,
datum in ura sluţbenega potovanja,
odgovorna oseba, ki odreja sluţbeno potovanje,
kraj sluţbenega potovanja,
namen sluţbenega potovanja,
predvideno trajanje,
odobritev prevoznega sredstva (zasebni avtomobil, sluţbeni avtomobil, vlak, letalo,
drugo)
kdo plača potne stroške (naziv in naslov podjetja ali poslovne enote),
višina dnevnice in morebitni posebni dodatki,
odobritev izplačila predujma,
podpis odredbodajalca (ter ţig) ter ob prejemu predujma tudi prejemnika le-tega.
Potni nalog je obvezen ne glede na to, ali zaposleni uporablja zasebno vozilo, sluţbeno vozilo
ali drugo obliko prevoza.
Obračun potnih stroškov
Obračun potnih stroškov sestavi zaposleni takoj po vrnitvi s sluţbenega potovanja in ga v
roku, kot ga določajo interni akti podjetja, predloţi odgovorni osebi delodajalca v kontrolo in
izplačilo. Obračun potnih stroškov naj bi vseboval naslednje podatke:
ime in priimek ter naslov predlagatelja (zaposlenega),
datum in čas odhoda na sluţbeno potovanje,
datum in čas vrnitve s sluţbenega potovanja,
izračun odsotnosti v dnevih, urah in minutah,
število in cena (v eur/dan) dnevnic,
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
51
skupni znesek dnevnic,
obračun prevoznih stroškov (npr. pri zasebnem vozilu število kilometrov x cena/km),
drugi stroški (cestnine, parkirnine, nočitve in podobno),
seštevek vseh stroškov,
morebitni predujem in preostali znesek za izplačilo oziroma vračilo,
priloge ki se nanašajo na sluţbeno potovanje in dokazujejo obračunane stroške,
kraj in datum sestave obračuna ter podpis predlagatelja,
podpis odgovorne osebe za kontrolo obračuna in odobritev izplačila ter ţig podjetja,
če ga uporablja.
Službeno vozilo
Pri sluţbenih vozilih so evidence v prvi vrsti odvisne od tega, ali se vozilo uporablja izključno
za poslovne namene, ali tudi za zasebne. Z analitičnimi evidencami za sluţbena vozila
podjetje praviloma dokazuje, da zaposleni uporabljajo sluţbeno vozilo izključno za poslovne
namene in torej uporaba vozila ne predstavlja bonitete po 39. členu ZDoh-2, ki zahteva
ustrezno obdavčitev in da so stroški, ki so povezani z sluţbenim vozilom, v celoti davčno
priznani.
Evidenca za službeno vozilo
Evidenca za posamezno sluţbeno vozilo, ki se uporablja v celoti za poslovne namene, bi naj
vsebovala najmanj naslednje podatke:
zaporedna številka,
datum in ura začetka in konca sluţbene poti,
ime in priimek zaposlenega,
številka potnega naloga,
namen sluţbene poti,
kraj oziroma relacija sluţbene poti,
začetno stanje števca,
število prevoţenih kilometrov,
končno stanje števca,
morebitno točenje goriva (litri in znesek).
Evidenca do 500 km
Evidenca za sluţbeno vozilo, ki se uporablja tudi za zasebne namene, vendar manj kot 500
km na mesec, mora vsebovati enake podatke kot so opredeljeni za uporabo izključno v
poslovne namene, le da morajo biti prevoţeni kilometri dosledno razdeljeni na tiste za
zasebne namene in na tiste za poslovne namene. Pri zasebnih voţnjah ni potrebno pisati
namena in kraja voţnje. Upoštevati moramo, da se prevoz na delo in z dela šteje za zasebno
voţnjo.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
52
Kako zadostiti davčnim predpisom, kadar podjetje ne zagotavlja goriva tudi za zasebne
namene?
Evidence za gorivo
Pri evidencah o uporabi sluţbenega vozila za zasebne namene je pomembno tudi to, ali
delodajalec zagotovi gorivo tudi za zasebno uporabo vozila. Če ne, mora evidenca zagotoviti
tudi izločitev sorazmernega dela stroškov goriva, ki se nanašajo na zasebno uporabo vozila.
Predlagamo, da se vsi računi za gorivo glasijo na podjetje in se nato na podlagi mesečnega
obračuna strošek goriva sorazmerno prevoţenim kilometrom in glede na povprečno porabo
deli na podjetje in zaposlenega.
PRIMER 5: Uporaba službenega osebnega vozila za zasebne namene
Podjetje ima v lasti osebno motorno vozilo, ki ga uporablja vodja nabave v skladu s pogodbo
o zaposlitvi tudi za zasebne namene. Pri tem mu gorivo za zasebno uporabo ne zagotavlja
delodajalec. Zaposleni je v mesecu novembru prevozil skupaj 4.000 km, od tega 1.000 km za
zasebne namene, kot izhaja iz evidence. Gorivo lahko zaposleni v celoti plačuje s službeno
kartico, po koncu meseca pa podjetje naredi obračun porabljenega goriva za zasebne namene
in za tako izračunan znesek bremeni zaposlenega. Povprečna poraba goriva glede na pretekle
izkušnje znaša 8 litrov na 100 km. Povprečna cena goriva v mesecu novembru je znašala 0,90
EUR na liter. Zaposleni je po obračunu nabave goriva s poslovno kartico za mesec november
porabil za 320,00 EUR goriva. Terjatev do zaposlenega za gorivo iz naslova zasebnih voženj
znaša za mesec november 72,00 EUR (1.000 km x 8 l/100 km x 0,90 EUR/l). Zaposleni plača
gorivo za zasebne vožnje z nakazilom na bančni račun.
Zap.
št.
Datum
Namen
poti
Relacija
Začetno
stanje
števca
Prevoţeni
km -
sluţbeno
Prevoţeni
km -
zasebno
Končno
stanje
števca
Gorivo
v litrih
Gorivo
v
znesku
1.
03.11.08
Sestanek
Mb-Celje
10.000
150
10.150
50
75,00
2.
04.11.08
Zasebno
10.150
20
10.170
3.
05.11.08
Nabava
Ljubljana
10.170
260
10.430
…
…
…
…
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
53
x.
30.11.08
Zasebno
13.950
50
14.000
Skupaj
3.000
1.000
480,00
Knjiženje porabe goriva za poslovne in zasebne namene:
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V
dobro
1.
PRAČ
Obračun nabave goriva s poslovno kartico za mesec
november
480,00
402
285
2.
TEM
Terjatev do zaposlenega za gorivo za zasebne voţnje
120,00
(402)
165
3.
TRR
Nakazilo od zaposlenega za gorivo od zasebnih
voţenj
120,00
110
165
Sprememba Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost
V Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost je bila spremenjena določba
106. člena, ki opredeljuje, kaj se šteje za osebno vozilo, od katerega podjetje nima pravice do
odbitka vstopnega DDV. Tako podjetje od 20.10.2011, ko so začele veljati spremembe, med
drugim nima pravice do odbitka DDV od vozil, ki jih proizvajalci homologirajo kot tovorna
vozila, se pa uvrščajo pod tarifno oznako KN 8 703. Gre za vozila, ki jih proizvajalci sicer
homologirajo kot tovorna vozila, vendar se zaradi njihovih določenih značilnosti, ki
nakazujejo, da so namenjena predvsem za prevoz potnikov in ne za transport blaga, uvrščajo
pod tarifno oznako kombinirane nomenklature KN 8 703. V to skupino motornih vozil
spadajo motorna vozila, splošno znana kot "večnamenska" vozila (npr. tip van, vozila za
športne namene, nekatera vozila tipa "pick–up"). Omenjeno ne velja v primerih, če se takšno
vozilo uporablja za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanja v najem in
zakup ter za nadaljnjo prodajo. Prav tako se DDV ne sme odbiti od goriv, maziv, nadomestnih
delov in storitev, tesno povezanih z njimi. Če je bilo takšno vozilo nabavljeno pred dnem
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
54
spremembe zakonskega določila, podjetje za nazaj ne popravlja odbitka DDV od nabavne
vrednosti.
KN 8 703
Ker kupec tovornega vozila iz računa in druge prejete dokumentacije, ne dobi podatka o
tarifni oznaki vozila, navajamo nekaj značilnosti takšnih vozil, kot izhajajo iz pojasnila
DURS, št. 4 230-98/2008-2, z dne 24.09.2008. KN 8 703 predstavlja avtomobile in druga
motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz oseb (razen vozil iz tarifne številke 8 702),
vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz oseb in blaga (tipa „karavan“, „kombi“
itd.) in dirkalnimi avtomobili. V skladu z omenjenim pojasnilom imajo vozila iz tarifne
oznake KN 8 703 naslednje značilnosti:
a. Stalno nameščeni sedeţi z varnostno opremo (na primer varnostni pasovi ali sidrišča
zanje in oprema, namenjeni njihovi namestitvi) za vsakega potnika ali stalnih pritrdišč
in pripomočkov, namenjenih namestitvi sedeţev in varnostnih naprav v delu za
voznikom in potniki. Takšni sedeţi so lahko stalno vgrajeni, pregibni ali zloţljivi ali
odstranljivi iz njihovih sidrišč;
b. Imajo zadnja okna vzdolţ obeh bokov vozila;
c. Imajo drsna, tečajna ali dviţna vrata z okni na bokih vozila;
d. Nimajo stalne pregrade med prostorom za voznika in prednjega potnika ter zadnjim
prostorom, ki se lahko uporabi za prevoz potnikov ali blaga;
e. Imajo udobje in notranjo dodelavo in opremo v vsej notranjosti vozila, ki je
namenjena potnikom (na primer talne preproge, naprava za prezračevanje, notranja
razsvetljava, pepelniki).
Te značilnosti so posebej v pomoč pri uvrščanju motornih vozil, katerih skupna masa je
manjša od 5 ton in ki imajo en notranji prostor, ki obsega prostor za voznika in potnike ter
del, ki se lahko uporablja tako za prevoz potnikov kot za prevoz blaga.
Dodatno pojasnilo DURS
Na temo odbitka DDV od večnamenskih vozil je bilo dne 19.04.2012 izdano še pojasnilo
DURS, št. 4230-153851/2012-3, v katerem je navedeno, da se ne glede na določbo 106. člena
Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost pravica do odbitka DDV prizna
tudi za tista osebna večnamenska vozila, ki so sicer konstruirana za prevoz ljudi in blaga in se
uvrščajo v carinsko tarifo KN 8703, vendar se štejejo, da so namenjena prevozu blaga
oziroma tovora. Namen spremembe pravilnika je namreč bil omejiti pravico do odbitka le za
tista vozila, ki so konstruirana predvsem za prevoz ljudi, proizvajalec pa jih je homologiral
kot tovorno vozilo.
Kriteriji
Pri izpolnjevanju pogojev, kdaj se šteje, da je večnamensko vozilo namenjeno prevozu tovora,
se lahko izhaja iz zahtev, ki veljajo za prekategorizacijo osebnega vozila M1 v tovorno vozilo
N1, kot to določa Pravilnik o zahtevah za prekategorizacijo vozil (Uradni list RS, št. 70/08),
pri čemer mora večnamensko vozilo za namene odbitka DDV kumulativno izpolnjevati
najmanj navedene kriterije:
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
55
razmerje med maso potnikov in maso tovora mora biti v korist tovora;
okenske odprtine v prostoru, namenjenemu prevozu tovora, ne smejo biti zastekljene
temveč fiksno zaprte s pločevino in
tovorni prostor mora biti od potniškega ločen s pregrado (pločevina ali kovinska
mreţa) po celi višini in širini.
Ali lahko davčni zavezanec, ki je kupil tovorno vozilo iz carinske oznake KN 8703 in ni
uveljavil odbitka DDV, to stori naknadno?
Davčni zavezanci, ki odbitka DDV po spremembi 106. člena PZDDV niso uveljavili,
izpolnjujejo pa zgoraj navedene pogoje za uveljavljanje odbitka DDV, lahko prvotni odbitek
popravijo na podlagi 68. člena ZDDV-1.
PRIMER 6: Stroški za tovorno vozilo iz tarifne oznake KN 8 703
Podjetje je v letu 2010 kupilo vozilo tipa karavan, ki ga je proizvajalec homologiral kot
tovorno vozilo, za lastne namene brezplačnega prevoza blaga kupcem. Ob nakupu je
uveljavilo odbitek DDV od nabavne vrednosti. Podjetje je ugotovilo, da vozilo spada v tarifno
oznako KN tako od 20.10.2011 nima več pravice do odbitka DDV. Po tem datumu je prejelo
račun za gorivo v znesku 61,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji, ki ga je
zaposleni plačal z gotovino in račun za servisno storitev v znesku 244,00 EUR z obračunanim
DDV po splošni stopnji.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za gorivo, kratkoročna obveznost do
zaposlenega
61,00
402
285
2.
PRAČ
Prejeti račun za servisno storitev
244,00
412
220
Prodaja rabljenega avtomobila
Prodaja rabljenega avtomobila je obdavčena z obračunanim DDV po splošni stopnji, razen v
določenih primerih.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
56
Prodaja rabljenega avtomobila je oproščena obračuna DDV, kadar podjetje ob nakupu ni
imelo pravice do odbitka DDV, ker:
- ga je uporabljalo za opravljanje oproščene dejavnosti ali
- ni imelo pravice do odbitka na podlagi 66. člena ZDDV-1.
Prodaja rabljenega avtomobila je obdavčena z DDV, četudi si podjetje ob nabavi ni moglo
odbiti DDV, ker na računu DDV sploh ni bil izkazan, kadar:
- je bilo vozilo nabavljeno od preprodajalca, ki je obračunal DDV od razlike v ceni in ga na
računu ni izkazal (razen če gre za vozilo, za katero podjetje ne bi imelo pravice do odbitka
DDV v skladu s 66. členom ZDDV-1, če bi bil DDV na računu izkazan),
- je bilo vozilo nabavljeno od fizične osebe ali malega davčnega zavezanca, ki DDV-ja ne
obračunavajo,,
- je bilo vozilo nabavljeno od podjetja, ki ni obračunalo DDV na podlagi 3. točke 44. člena
ZDDV-1 (ker ob nabavi ni imelo pravice do odbitka),
- je podjetje vozilo nabavilo v času, ko še ni bilo registrirano za namene DDV (mali
zavezanec) in zato ni imelo pravice do odbitka DDV,
- je bilo vozilo nabavljeno pred uveljavitvijo davka na dodano vrednost v Sloveniji (torej pred
1. julijem 1999).
PRIMER 7: Prodaja tovornega vozila z obračunom DDV
Podjetje je kupilo osebni avtomobil od preprodajalca, ki je ob prodaji obračunal DDV od
razlike v ceni za vrednost 15.000,00 EUR. Po dveh letih je podjetje vozilo prodalo fizični
osebi za ceno 8.540,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji (neto cena znaša 7.00,00
EU). Amortizacijska stopnja je znašala 20%, sedanja vrednost vozila ob prodaji pa je bila
9.000,00 EUR.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za tovorno vozilo, kratkoročna
obveznost do preprodajalca
15.000,00
040
220
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
57
2.
TEM
Mesečni obračun amortizacije
250,00
432
050
…
X.
IRAČ
Izdani račun za rabljeno vozilo, terjatev do kupca
8.540,00
120
- obračunan 22% DDV
1.540,00
260
- popravek vrednosti opreme
9.000,00
050
- prevrednotovalni poslovni odhodki
2.000,00
720
PRIMER 8: Prodaja osebnega vozila brez obračuna DDV
Podjetje je kupilo osebni avtomobil od preprodajalca, ki je ob prodaji obračunal DDV od
razlike v ceni za vrednost 9.000,00 EUR. Po treh letih je podjetje vozilo prodalo fizični osebi
za ceno 4.200,00 EUR brez obračunanega DDV s klavzulo, da DDV ni obračunan na podlagi
3. točke 44. člena ZDDV-1. Amortizacijska stopnja je znašala 20 %, sedanja vrednost vozila
ob prodaji pa je bila 3.600,00 EUR.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za osebno vozilo, kratkoročna obveznost
do preprodajalca
9.000,00
040
220
2.
TEM
Mesečni obračun amortizacije
150,00
432
050
…
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
58
X.
IRAČ
Izdani račun za rabljeno vozilo, terjatev do kupca
4.200,00
120
- popravek vrednosti opreme
3.600,00
050
- prevrednotovalni poslovni prihodki
600,00
769
Prodaja v EU
Prodaja rabljenega avtomobila v druge drţave članice Evropske Unije davčnemu zavezancu je
oproščena obračuna DDV v skladu s 1. točko 46. člena ZDDV-1. Pri tem velja, da se
avtomobil šteje za rabljenega po poteku šestih mesecev od datuma, ko je bil prvič dan v
uporabo ali da je z njim prevoţenih več kot 6000 kilometrov. Davčni zavezanec dokazuje, da
je bilo vozilo odpeljano v drugo drţavo članico, z računom in prevozno listino ali drugim
ustreznim dokumentom, iz katerega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz
računa.
Izvoz avtomobila
Prodaja rabljenega avtomobila v tretje drţave (izvoz) je oproščena obračuna DDV v skladu s
52. členom ZDDV-1, kar davčni zavezanec dokazuje z izvozno carinsko deklaracijo.
Uporabljeni konti:
040 – oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu nabavne vrednosti
050 – popravek vrednosti opreme in nadomestnih delov zaradi amortiziranja
165 – ostale kratkoročne terjatve
190 – kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki
402 – stroški energije
403 – stroški nadomestnih delov
412 – stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem
413 – najemnine
415 – stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški posla in
zavarovalne premije
419 – stroški drugih storitev
432 – amortizacija opreme in nadomestnih delov
720 – prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi,
opredmetenimi osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami
743 – odhodki iz drugih finančnih obveznosti
746 – odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
769 – prevrednotovalni poslovni prihodki
975 – dolgoročni dolgovi iz finančnega najema
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
59
4.1.6 Bančni račun A-B/11
Definicija
Podjetja pri poslovanju potrebujejo bančni račun. Prav tako je z Zakonom o davčnem
postopku predpisano, da morajo vsi, ki so vpisani v poslovni register, imeti transakcijski
račun, ter da morajo samostojni podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo
dejavnost, za namene opravljanja te dejavnosti ločen transakcijski račun.
Skladno z Zakonom o plačilnih sistemih in storitvah je transakcijski račun plačilni račun, ki
ga odpre banka s sedeţem v Republiki Sloveniji ali podruţnica banke drţave članice v
Republiki Sloveniji v imenu enega ali več uporabnikov za namene izvrševanja plačilnih
transakcij in za druge namene, povezane z opravljanjem bančnih storitev za uporabnika.
Denarna sredstva na transakcijskem računu se štejejo kot vpogledni denarni depozit.
Podjetja in samostojni podjetniki posamezniki praviloma pri poslovanju plačilni promet v
preteţni meri opravljajo preko svojih računov pri bankah, le v manjšem obsegu poslujejo z
gotovino. Tako podjetja praviloma tudi v primeru, ko prejemajo plačila za svoje blago in
storitve v gotovini, le to polagajo na bančne račune. Zakon o plačilnih sistemih in storitvah
podjetjem in samostojnim podjetnikom ne predpisuje obveznega polaganja gotovine na
transakcijski račun pri banki, vendar večina podjetij kljub temu gotovino polaga na svoje
račune pri bankah vsaj iz dveh razlogov: varnosti in potrebe po sredstvih na računu, saj se
plačila dobaviteljem, zaposlenim, kreditojemalcem in drugim pogodbenim partnerjem
praviloma plačujejo v okviru plačilnega sistema preko bank in ne z gotovino. K temu nas
zavezuje običajna poslovna praksa in Zakon o davčnem postopku. Več o dovoljenih plačilih
računov z gotovino najdete v geslu A-B/9 Blagajna.
Na bančnih računih ima podjetje lahko sredstva v domači ali tujih valutah. Bančne račune
imajo lahko podjetja tudi pri tujih bankah.
Podatke o številkah računov pri bankah in hranilnicah v tujini morajo pravne osebe in fizične
osebe, ki opravljajo dejavnost, sporočiti v davčni register (na podlagi Zakona o finančni
upravi) v 8 dneh po ustanovitvi, t. j. vpisu v Poslovni register ter v 8 dneh v primeru
sprememb.
Računovodski vidik
V računovodskem smislu so dobroimetje pri bankah in drugih finančnih institucijah evrska
sredstva na računih ter evrska in devizna sredstva na računih. Evrska sredstva na računih
knjiţimo v skupini 110 – denarna sredstva na računih, razen deviznih, devizna sredstva na
računih knjiţimo v skupini 112 – devizna sredstva na računih.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
60
Bančne račune imajo podjetja lahko odprte pri več različnih bankah. Lahko pa imajo tudi pri
isti banki več računov, na primer za različne namene: za splošne namene, sredstva za naloţbe
v stalna sredstva, sredstva za poplačilo dolgov in sredstva za druge namene. Knjiţimo vsak
izpisek bančnega računa posebej na ločeni analitični konto in dnevno usklajujemo saldo.
Sprememb na transkacijskem računu (pritokov nanj in odtokov z njega) ponavadi ne knjiţimo
posamično, temveč uporabimo izpiske kot dnevne knjiţne zbirnike: konto transakcijskega
računa obremenimo za ves pritok, ki je na izpisku izkazan kot dnevni seštevek v (naše) dobro,
in ga priznamo za ves pritok, ki ga izpisek izkazuje kot dnevni seštevek v (naše) breme. Tako
se saldo posameznega konta vedno ujema s saldom po zadnjem knjiţnem izpisku; izpiske je
seveda treba knjiţiti po vrsti, kakor so izdani. Lahko pa seveda knjiţimo vsak priliv in odliv iz
transakcijskega računa posebej, če nam to omogoča zagotavljanje analitičnih evidenc za
sestavo izkaza denarnih tokov po direktni metodi skladno s SRS 26.
Običajna praksa je, da za vsak bančni račun odpremo analitični konto, za transakcije dvigov
in pologov gotovine ter transakcije prenosov med računi si običajno omislimo poseben konto
(na primer 1109), kjer evidentiramo določene zneske začasno.
Takšen prehodni konto transakcijskega računa uporabljamo predvsem za naslednja knjiţenja:
za evidentiranje denarja, ki pride na račun ali iz njega po kakšni pomoti banke ali
kakšni drugi napaki,
ko bi radi dogodek, o katerem dobimo od banke dva izpiska, knjiţili po obeh (recimo
iz računa izločimo sredstva na poseben račun za investicije ali na poseben račun za
plače, odliv in priliv pa najdemo na dveh različnih izpiskih od banke),
dvig gotovine iz računa v blagajno v breme konta 1109 po izpisu banke in v dobro
1109 po blagajni.
Na kontih deviznega računa se evidentira evrska vrednost deviz na računih pri bankah za
vsako valuto posebej, pri čemer se devize izkazujejo v evrih po referenčnem tečaju ECB, ki
ga objavlja Banka Slovenije. Evidenca deviznih sredstev zahteva toliko analitičnih evidenc
(kontov) kolikor vrst deviz imamo. Potrebna je razčlenitev po valutah, vrstah računov in po
bankah. Knjiţimo na podlagi bančnih izpiskov – obvestil, dotoke v breme in odtoke v dobro
ustreznih analitičnih kontov.
Stanja in gibanja na deviznih računih izkazujemo na ustreznih analitičnih kontih dosledno v
evrih in v tuji valuti. Evrske vrednosti posameznih sprememb knjiţimo po referenčnem tečaju
ECB, ki ga objavlja Banka Slovenije na dan poslovne spremembe. Konec obračunskega
obdobja ugotovimo za vsak analitični konto oziroma za vsako tujo valuto devizni in evrski
znesek, ter popravimo evrski znesek tako, da ustreza deviznemu znesku preračunano po
zadnjem tečaju ECB. Znesek takšnega popravka navzdol ali navzgor je tečajna razlika
obračunskega obdobja za določeno valuto. Lahko se zgodi, da je na določenem analitičnem
kontu deviznega računa ob koncu obračunskega obdobja samo evrski saldo, ker so devize
porabljene; v takšnem primeru razliko obračunamo kot tečajno razliko obračunskega obdobja.
Za pozitivne tečajne razlike priznamo finančne prihodke (skupina 775), negativne tečajne
razlike bremenijo finančne odhodke (skupina 743).
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
61
Podjetja prosto razpolagajo s sredstvi na svojih deviznih računih. Lahko jih uporabljajo za
plačilo svojih dolgov v tujini v tuji valuti ali za povračila stroškov zaposlenim na sluţbenih
potovanjih v tujini ali pa jih prodajo drugim (bankam ali podjetjem).
Primeri poslovnih dogodkov:
PRIMER 1: Bančni izpisek podjetja
Podjetje je prejelo dne 15.01.20XX izpisek bančnega računa na katerem so evidentirani
naslednji zneski prilivov in odlivov:
polog dnevnega iztržka v višini 750,00 EUR,
plačilo kupca za zaračunane storitve v višini 1.500,00 EUR,
predplačilo kupca v višini 10% od zneska po predračunu v znesku 5.000,00 EUR,
plačilo zamudnih obresti, za katere je podjetje bremenilo kupca zaradi zamude pri
plačilu računov za storitve v višini 50,00 EUR,
refundirani znesek za nego in varstvo otroka, ki ga je podjetje izplačalo zaposlenemu
in na osnovi tega zahtevalo refundacijo v višini 2.500,00 EUR,
vrnjeno preplačilo, ker je podjetje pomotoma plačalo dobavitelju dva krat isti račun v
višini 600,00 EUR,
podjetje je odpoklicalo kratkoročni depozit vezan pri domači banki v višini 15.000,00
EUR, banka je nakazala depozit v višini 15.000,00 EUR in obresti v višini 1.000,00
EUR,
plačilo računa dobavitelju v višini 7.500,00 EUR,
izplačalo je neto plače v višini 33.000,00 EUR,
izplačalo je povračilo stroškov za prehrano v višini 2.000,00 EUR,
izplačalo je povračilo stroškov za prevoz na delo v višini 1.500,00 EUR,
plačalo je prispevke iz bruto plač v višini 14.000,00 EUR
plačalo je davčni odtegljaj od bruto plač (akontacijo dohodnine) v višini 17.000,00
EUR,
plačalo je prispevke na bruto plače v višini 11.000,00 EUR,
vrnilo je kratkoročno posojilo v višini 5.200,00 EUR,
plačalo obresti v višini 100,00 EUR,
dvignilo gotovino v višini 800,00 EUR za povračila materialnih stroškov (nakupi
manjših vrednosti do 420,00 EUR za poštnino, takse, drobni material ipd.) kupilo
500,00 USD za nakazilo v tujino po tečaju 1,3 USD za 1 EUR,
plačalo sodno takso v višini 100,00 EUR,
vrnilo kupcu preveč plačani znesek računa v višini 1.500,00 EUR,
plačalo bančne stroške v znesku 10,00 EUR.
Začetni saldo na dan: 71.100,00 EUR
Končni saldo na dan: 18.405,00 EUR
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
62
PRIMER 2: Devizni izpisek podjetja Podjetje je prejelo devizni izpisek banke na dan
20.01.20XX na katerem so razvidni naslednji zneski prilivov in odlivov v USD:
plačilo tujega kupca v znesku 1.500,00 USD,
plačilo tujemu dobavitelju v znesku 12.000,00 USD,
dvig 500,00 USD v blagajno za izplačilo akontacije za službeno potovanje v tujini,
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
63
plačilo obroka kredita tuji banki v znesku 10.000,00 USD,
plačilo bančne provizije v višini 40,00 USD.
Začetni saldo na dan je: 25.000,00 USD po tečaju 1,3 USD za 1 EUR = 19.230,77 EUR
Končni saldo na dan: 3.960,00 USD po tečaju 1,35 USD za 1 EUR = 2.933,33 EUR
Tečaj 20.01.20XX je 1,35 USD za EUR
PRIMER 3: Izplačila stroškov službenih potovanj zaposlenim in poračun plačane
akontacije stroškov za službena potovanja
Zaposleni je bil napoten na službeno potovanje v Portorož na dvodnevni seminar. Potoval je s
svojim osebnim avtomobilom in prejel 200,00 EUR akontacije stroškov za službeno
potovanje, ki mu jih je podjetje nakazalo na njegov transakcijski račun pri banki. Po vrnitvi s
službenega potovanja, predložitvi računa za bivanje v hotelu in obračunu potnega naloga je
podjetje zaposlenemu iz transakcijskega računa izplačalo še razliko v višini 149,90 EUR.
Službeno potovanje je trajalo od 7.00 prvega dne potovanja do 18.30 drugega dne potovanja.
Obračun potnega naloga:
2 × polna dnevnica = 42,78 EUR
526 km po 0,37 EUR/km = 194,62 EUR
račun za nočitev = 112,50 EUR
skupaj stroški sluţbenega potovanja = 349,90 EUR
- akontacija stroškov za sluţbeno potovanje = 200,00 EUR
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
64
za izplačilo 149,90 EUR
PRIMER 4: Izplačila stroškov službenih potovanja v tujino in vračilo preveč izplačane
akontacije
Podjetje je zaposlenega napotilo na sluţbeno potovanje v Zagreb in mu izplačalo akontacijo
za sluţbeno potovanje v višini 1.000,00 hrvaških kun v protivrednosti po prodajnem tečaju
svoje poslovne banke 1 EUR = 7.249 HRK (1 HRK = 0,137950) na njegov transakcijski
račun pri banki. Po vrnitvi s potovanja in obračunu dejanskih stroškov sluţbenega potovanja,
je ugotovilo, da je zaposleni upravičen do povračila 931,50 kun. Razliko v višini 68,50 kun je
zaposleni vrnil nazaj na transakcijski račun podjetja po tečaju poslovne banke na dan vračila
preveč plačane akontacije stroškov sluţbenega potovanja po tečaju 1 EUR = 7.396 HRK (1
HRK = 0,135208). Po istem tečaju podjetje obračuna stroške sluţbenega potovanja
zaposlenega.
Uporabljeni konti:
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
65
110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih
112 – Devizna sredstva na računih
109 – Denar na poti
120 – Kratkoročne terjatev do kupcev v državi
121 – Kratkoročne terjatve do kupcev
150 – Kratkoročne terjatve za obresti
162 – Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij
183 – Kratkoročni depoziti v bankah in drugih finančnih organizacijah
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi
221 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v tujini
230 – Prejeti kratkoročni predujmi
251 – Kratkoročne obveznosti za čiste plače in nadomestila plač
255 – Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja
253 – Kratkoročne obveznosti za prispevke iz kosmatih plač in nadomestil plač
254 – Kratkoročne obveznosti za davke iz kosmatih plač in nadomestil plač
270 – Kratkoročna posojila, dobljena pri družbah v skupini
280 – Kratkoročne obveznosti za obresti
415 – Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev ter zavarovalne premije
480 – Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov
743 – Odhodki iz drugih finančnih obveznosti
973 – Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v tujini
4.1.7 Bančna garancija A-B/12
Definicija
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
66
Bančna garancija je zelo primeren instrument zavarovanja pred različnimi tveganji, ki so
povezana s podjetniškimi aktivnosti vsakega podjetja. Bančna garancija je nepreklicna in
samostojna obveznost banke nasproti upravičencu po garanciji, da mu bo v primeru
nalogodajalčeve neizpolnjene obveznosti plačala garancijski znesek na prvi poziv. Obveznost
garanta je samostojna in ni vezana na osnovni posel. V mednarodni bančni poslovni praksi
velja pravilo, ki pravi: "Najprej plačaj, nato izpodbijaj".
Pravni vidik
Bančna garancija ja pravni posel – pogodba po kateri banka upravičencu po garanciji poravna
obveznosti izključno v denarju, in sicer največ do višine garancijskega zneska, lahko pa tudi
manj, odvisno od okoliščin in to na način in v roku, kot je navedeno v garanciji.
Z bančno garancijo je lahko zavarovan tudi kupec, če zahteva od prodajalca garancijo za
dobro izvršitev posla ali kakšno drugo podobno garancijo. Pri poslovanju z bančnimi
garancijami tako sodelujejo praviloma naslednji udeleţenci posla:
- naročnik ali nalogodajalec,
- upravičenec ali uporabnik in
- garant.
Pri določenih garancijskih poslih lahko sodeluje tudi več strank.
Pri poslovanju podjetij imajo bančne garancije za upravičence bančnih garancij in za
naročnike bančnih garancij določene prednosti, in sicer:
Za upravičenca po garanciji:
- za garancijo upravičenec pridobi nepreklicno obveznost banke za plačilo na prvi poziv
garancijskega zneska ob predloţitvi pisne zahteve za plačilo ter izjave, da naročnik ni izpolnil
pogodbenih obveznosti,
- upravičenec po garanciji se izogne tveganju nelikvidnosti in plačilne nesposobnosti svojega
pogodbenega partnerja, saj razpolaga z obvezo banke za plačilo v instrumentu zavarovanja –
garanciji.
Za naročnika garancije:
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
67
- naročnik bančne garancije z ureditvijo izdaje garancije svojemu pogodbenemu partnerju
dokazuje poslovno profesionalnost, resnost in finančno stabilnost, kar vse izhaja iz
pripravljenosti banke, da bo po njegovem nalogu izdala svojo nepreklicno obvezo na prvi
poziv,
- naročnik bančne garancije lahko izkoristi moţnosti pridobitve garancije pri pogajanjih s
svojimi poslovnimi partnerji in drugih pogojih sklenitve posla.
Podjetja lahko pri bankah sklepajo plačilne garancije in storitvene garancije.
Plačilne garancije
S plačilnimi garancijami se običajno zavarujejo zneski za plačilo blaga, storitev, prejetih
kreditov, carinskega blaga in trošarinskega dolga, lahko tudi davčnega dolga (na primer za
zavarovanje pri odlogu in obročnem plačevanju davka, za zavarovanje morebitnega plačila
davka pri izplačilu dividend po 3. odst. 71. čl. ZDDPO-2.
Garancija za plačilo blaga se izdaja pri prodajah na odprti račun kot zavarovanje proti
tveganju s strani kupca. Znesek garancije je običajno v višini odprtih terjatev do prodajalca.
Garancija za vračilo prejetih kreditov se izdaja za zavarovanje pred tveganjem vračila kredita.
Takšna garancija običajno vsebuje t.i. redukcijsko klavzulo, kar pomeni, da se obveznosti
banke – garanta zmanjšujejo z vrednostjo odplačanega kredita. Znesek garancije je v višini
kradita, obresti in stroškov.
Garancija za zavarovanje carinskega blaga se izdaja za zavarovanje plačila ţe nastalega
carinskega dolga in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu in izvozu, plačilo carinskega
dolga, ki bi lahko nastal in plačilo obresti, ki so nastale ali bi lahko nastale v zvezi s carinskim
dolgom, za katerega je instrument zavarovanja predloţen. Znesek garancije je v vrednosti
uvoznih poslov.
Garancija za plačilo trošarinskega dolga se izdaja za zavarovanje pred tveganjem plačila
trošarinskega dolga. Znesek garancije je v vrednosti uvoznih poslov.
Garancija za zavarovanje carinskega dolga v tranzitnem postopku se izdaja za zavarovanje
pred tveganjem zaradi neplačila dajatev drţavi, če se ne izpolnijo obveznosti po predpisih za
blago v tranzitu. Znesek garancije je v višini, ki jo določi carinski organ
Storitvene garancije
Storitvene garancije se uporabljajo za zavarovanje pred tveganjem zaradi neizpolnitve ali
slabe izpolnitve pogodbenih obveznosti v domačem in mednarodnem poslovnem okolju.
Garancija za resnost ponudbe
Se običajno izdaja ob mednarodnih javnih razpisih, predvsem za večja investicijska dela.
Predstavlja jamstvo, da ponudnik ne odstopi od svoje ponudbe v primeru njegove izbire.
Takšna garancija je običajno prilagojena zahtevam iz razpisne dokumentacije. Znesek
garancije je praviloma naveden v pogojih razpisne dokumentacije in se običajno giblje med
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
68
1% do 5% ponudbene vrednosti. Takšne garancije so v praksi najpogosteje kratkoročne
garancije.
Garancija za dobro in pravočasno izvedbo del
To je garancija za povrnitev škode, ki bi utegnila nastati v primeru, da izvajalec ne bi
pravočasno ali dovolj kakovostno izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. Znesek garancije se
običajno giblje med 10% in 20% vrednosti pogodbe, rok veljavnosti je do izpolnitve
pogodbenih obveznosti.
Garancija za odpravo napak v garancijskem roku
Je garancija za kritje morebitnih stroškov odprave napak na izvršenih delih, če teh napak ne bi
odpravil pravočasno izvajalec sam.
Krije naročniku tveganje, ko le-ta pravočasno in pravilno reklamira napake na dobavljenem
blagu in pozove dobavitelja, naj napake odpravi, pa dobavitelj tega ne stori v roku. Znesek
garancije se običajno giblje med 5% in 10% pogodbene vrednosti dobave blaga ali
opravljenih storitev.
Garancije za vračilo zadrţanih zneskov
Izročitev takšne garancije pri primopredaji objekta sprošča zadrţane zneske (varščine) v višini
izdane garancije. Zahtevki za plačilo po tej garanciji so moţni šele, ko je upravičenec po
garanciji v korist naročnika garancije plačal zadrţani znesek na račun pri banki garantu.
Znesek garancije se giblje med 5% in 10% pogodbene vrednosti.
Garancija za vračilo avansa
Je garancija za zavarovanje vračila plačanega avansa v primeru, da izvajalec ne prične
izpolnjevati svojih pogodbenih obveznosti. Običajna je pri pogodbah o dobavi blaga in pri
investicijskih delih. Garancija se izdaja v višini avansa. Z njo banka garant upravičencu
(kupcu) jamči vračilo avansa v primeru, da dobavitelj ali izvajalec ne izpolni v pogodbi
dogovorjenih obveznosti. Takšna garancija običajno vsebuje t.i. "redukcijsko klavzulo". Kar
pomeni, da se obveznost banke garanta zmanjšuje proporcionalno z vrednostjo izvršenih del
oziroma izvršenih dobav (dokumente za redukcijo predloţi nalogodajalec).
Računovodski vidik
Stroške pridobivanja bančnih garancij računovodsko obravnavamo kot stroške storitev in jih
knjiţimo v okviru skupine 415 – Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
69
poslov in zavarovalen premije. Prejete in dane bančne garancije sicer niso poslovni dogodki,
ki bi jih knjiţili v bilančni razvidih neposredno, jih pa knjiţimo v zunajbilančnih razvidih, saj
nam s tem dajejo pomembne informacije o poslovanju in prihodnjih obveznostih druţbe ter
tako omogočajo boljše kontroliranje poslovnih procesov in informiranje.
Davčni vidik
Banke od storitve izdaje bančne garancije ne obračunajo davka na dodano vrednost, saj gre za
storitve, ki so skladno 44. členom ZDDV-1 oproščene plačila davka na dodano vrednost.
Primeri poslovnih dogodkov
PRIMER 1: Bančna garancija za najeto posojilo v tujini
Podjetje je za večjo investicijo najelo posojilo v tujini v višini 5.000.000,00 EUR, ki ga je
zavarovalo z bančno garancijo pri slovenski banki v višini posojila. Stroški pridobitve bančne
garancije so znašali 2.500,00 EUR. Podjetje plačuje stroške bančne garancije 1 x letno v
znesku 1.500,00 EUR. Višina bančne garancije se zmanjšuje glede na vrnjeni znesek posojila
banki. Podjetje tuji banki skladno s planom odplačevanja vsako leto vrne 500.000,00 EUR
posojila. Skladno z vračanjem posojila se zmanjšuje tudi višina bančne garancije.
Knjiţenje v letu najetja posojila:
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
TRR
Prejem dolgoročnega posojila od tuje banke
5.000.000,00
110
973
2.
PRAČ
Prejem računa za stroške bančne garancije
2.500,00
415
220
3.
TEM
Izvenbilančna evidenca bančne garancije
5.000.000,00
994
999
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
70
Knjiţenje v naslednjem poslovnem letu
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TRR
Vračilo 1. obroka dolgoročnega posojila tuji banki
500.000,00
973
110
2.
PRAČ
Prejema računa za stroške bančne garancije
1.500,00
415
220
3.
TEM
Uskladitev izvenbilančne evidence bančne
garancije
500.000,00
999
994
PRIMER 2: Bančna garancija za odpravo napak v garancijskem roku
Investitor podjetje A d.o.o. je sklenilo s podjetjem B d.o.o. pogodbo o gradnji poslovne
zgradbe v vrednosti 7.000.000,00 EUR. Ob podpisu pogodbe je podjetje B d.o.o. podjetju A
d.o.o. skladno z gradbeno pogodbo izročilo tudi bančno garancijo za odpravo napak v višini
350.000,00 EUR. Ker po dokončanju del in prevzemu poslovne zgradbe izvajalec kljub
večkratnim pozivom naročnika napake ni odpravil, je naročnik odpravo napake naročil pri
drugem izvajalcu del. Za poplačilo nastale škode pa je unovčil bančno garancijo v znesku
nastale škode v višini 244.000,00 EUR, davek na dodano vrednost skladno s 76. a členom ni
obračunan in se prevali na prejemnika storitve. Banka je po pozivu in predložitvi ustrezne
dokumentacije znesek investitorju nakazala na njegov transakcijski račun.
Različica I
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Prejem računa za odpravo napake na poslovnem
objektu - obveznost do dobavitelja
200.000,00
220
stroški vzdrţevanja zgradb 200.000,00 412
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
71
obračun in odbitek vstopnega DDV po 76. a. členu
ZDDV-1
44.000,00
160
260
2.
TRR
Plačilo računa za odpravo napake dobavitelju
200.000,00
220
110
3.
TEM
Unovčenje bančne garancije - terjatev do banke
200.000,00
165
prihodki od odškodnin
200.000,00
786
4.
TRR
Nakazilo banke po unovčeni bančni garanciji
200.000,00
110
165
Različica II
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Prejem računa za odpravo napake na poslovnem
objektu - obveznost do dobavitelja
200.000,00
220
terjatev do banke po bančni garanciji/poziv banki
200.000,00
165
obračun in poračun odbitnega DDV po 76. a. členu
ZDDV-1
44.000,00
160
260
2.
TRR
Plačilo računa za odpravo napake dobavitelju
200.000,00
220
110
3.
TRR
Nakazilo banke po unovčeni bančni garanciji
200.000,00
110
165
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
72
Priporočljiva je druga različica, saj stroški odprave napak običajno bremenijo prodajalca in ne
naročnika.
Uporabljeni konti:
110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih sredstev
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
165 – Ostale kratkoročne terjatve
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi
260 – Obveznosti za obračunani DDV
786 – Prejete odškodnine
973 – Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v tujini
994, 999 – Zunajbilančni konti
4.1.8 Blagajna A-B/9
Definicija
Blagajna je v oţjem pomenu besede namenjena fizičnemu shranjevanju denarja – gotovine, ki
je lahko v obliki papirnega denarja (bankovcev), novcev (kovancev) in prejetih čekov. V
širšem pomenu besede z blagajno razumemo tudi evidenco v papirni ali elektronski obliki,
kjer podjetja vodijo evidenco o prejemkih in izdatkih, dotokih in odtokih denarja ali čekov v
blagajno.
Računovodski vidik
Razvrščanje denarnih sredstev in njihovo računovodsko obravnavo ureja SRS 7. Skladno s
SRS je potrebno domača in tuja denarna sredstva izkazovati v skupini 10. Ločeno domača in
tuja denarna sredstva. Če ima podjetje več blagajn, si lahko podjetje omisli več analitičnih
kontov.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
73
Za vsako blagajno je potrebno vodenje blagajniške knjige, v katero se sproti skladno z
nastankom poslovnih dogodkov vpisujejo posamezni prejemki in izdatki. Pogosta oblika
blagajniške knjige je blagajniški dnevnik. Blagajniški dnevnik lahko vodimo ročno ali v
elektronski obliki. Blagajniški dnevnik vodimo, če imamo z gotovinskimi prejemki in izdatki
opravka tako rekoč vsak dan pri poslovanju podjetja (maloprodajna trgovina, blagajna za
izplačilo materialnih stroškov).
Oblika blagajniške knjige ni predpisana in ni nujno dnevnik. Blagajniški dnevnik običajno
izkazuje poleg dnevnih seštevkov prejemkov in izdatkov tudi začetni saldo (ki se mora
ujemati s končnim saldom prejšnjega dnevnika) in seveda končni saldo. Vse skupaj je
izkazano konec dneva v naslednji obliki:
začetni saldo
+ prejemki
- izdatki
= končni saldo
Za knjiţenje izvirnih poslovnih dogodkov, ki se izkazujejo v blagajni, lahko uporabimo
blagajniške dnevnike kot zbirnike, ki nam sluţijo kot podlaga za knjiţenje. Ne knjiţimo vsake
listine posebej, konto blagajne obremenimo za seštevek vseh prejemkov (vsak prejemek pa
knjiţimo v dobro ustreznega konta) in ga priznamo za seštevek vseh izdatkov (vsak izdatek
posebej pa bremeni ustrezni konto). Saldo konta blagajne se mora seveda ujemati s saldom po
blagajniškem dnevniku, prav toliko pa mora biti seveda tudi gotovine v blagajni.
Zapisnik ali kakršnikoli drugi dokumenti (popisni seznami in druge ugotovitve) o preseţkih
ali primanjkljajih v blagajni so podlaga za vpis med prejemke ali izdatke v blagajniški knjigi.
Preseţke v blagajni knjiţimo v breme blagajne in v dobro konta 789, za primanjkljaje pa
praviloma obremenimo odgovorne osebe in izkaţemo terjatve do njih v skupini 165.
V podjetjih, ki sprejemajo devize kot plačilno sredstvo in tudi plačujejo z njimi, ter v
podjetjih kjer izplačujejo svojim zaposlenim akontacije za sluţbena potovanja v tujino,
podjetja vodijo tudi devizno blagajno. Promet z devizami se za evidentiranje v poslovnih
knjigah preračuna v evre. Praviloma se devize preračunajo v evre po referenčnem tečaju ECB,
ki ga objavi Banka Slovenije na dan poslovnega dogodka. Vendar pa takšnega pravila ni
potrebno vedno upoštevati, saj bi nam takšno preračunavanje povzročalo veliko nepotrebnega
dela. Tako lahko na primer, če kupimo devize pri poslovni banki z namenom, da bomo
zaposlenemu izplačali akontacijo za sluţbeno potovanje v tujino, evidentiramo prejem deviz v
blagajno po tečaju, po katerem smo devize pri poslovni banki kupili, torej po prodajnem
tečaju banke. Tudi ko jih izročimo zaposlenim, ne uporabimo srednjega tečaja Banke
Slovenije, temveč tistega po katerem smo devize kupili. Če pa imamo devize v blagajni ob
koncu obračunskega obdobja moramo upoštevati splošno pravilo, in vsa stanja v tujih valutah
izkazati po referenčnem tečaju ECB, ki ga objavi Banka Slovenije. Tečajne razlike, ki jih
ugotovimo pri preračunu, se knjiţijo kot finančni prihodki (konto 775) oziroma kot finančni
odhodki (konto 743). Kateri tečaj bomo uporabljali, zapišemo v pravilnik o računovodstvu.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
74
Davčni vidik
Podjetja z gotovino poslujejo glede na potrebe svojega poslovanja in vrsto dejavnosti, ki jo
opravljajo. Višino blagajniškega maksimuma si podjetje uredi v internem aktu (na primer
pravilniku o računovodenju ali drugem ustreznem internem aktu podjetja) glede na potrebe
poslovanja in vrsto dejavnosti podjetja.
S sprejetjem Zakona o plačilnih storitvah in sistemih je prenehal veljati Pravilnik o plačevanju
z gotovino in blagajniškem maksimumu, ki je imetnikom transakcijskih računov nalagal v
kakšnih rokih je potrebno polagati gotovino na transakcijske račune pri bankah in hranilnicah
in je določal še višino in vrsto izdatkov, ki so jih lahko imetniki transakcijskih računov
plačevali z gotovino iz blagajniškega maksimuma , prav tako pa je nehal veljati Zakon o
plačilnem prometu, ki je določal, da morajo podjetja za kakršnakoli izplačila vso gotovino
dvigniti iz svojega transakcijskega računa. Podjetja (samostojni podjetniki, druţbe in vse
druge pravne osebe) smejo torej iz svoje prejete gotovine (vključno z iztrţkom) plačevati
izdatke v gotovini, ne da bi gotovino prej polagale na račun oziroma brez obveze
poračunavanja z banko. Kljub temu pa priporočamo, da si podjetja organizirajo ločene
blagajne (blagajno iztrţka, stroškovno blagajno oz. blagajno za povračila stroškov), saj bo s
tem poslovanje bolj pregledno, knjiţenje laţje, laţje pa je tudi razmejiti odgovornost
blagajnika.
Pri plačevanju z gotovino je potrebno upoštevati še Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), ki
z davčnopravnega vidika ureja obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske
račune.
36. člen ZDavP-2 namreč določa:
- pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno
opravljajo dejavnost, upravni in drugi drţavni organi in organi samoupravnih lokalnih
skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve
ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri
izvajalcih plačilnega prometa,
- ne glede na prvi odstavek tega člena se plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter
druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune, če gre za plačila v manjših zneskih ali če
je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih,
- podrobnejša pravila o tem pa določi minister, pristojen za finance (določil jih je s
Pravilnikom o izvajanju Zakona o davčnem postopku).
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
75
Kaj se šteje za plačila v manjših zneskih?
23. a člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, v drugi in tretji točki določa,
da tako pravna oseba kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost, v primeru plačila za dobavljeno
blago in opravljene storitve, ki jih plačuje, ni dolţna nakazati na transakcijski račun pravne
osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 evrov.
Po spremembah pravilnika Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku od 27.12.2011
in po Pravilniku o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku z
30.3.2012 veljajo spremenjena pravila glede plačevanja z gotovino:
- znesek gotovinskih plačil, ostaja 420,00 evrov; na 420,00 evrov je omejeno
plačevanje blaga in storitev med gospodarskimi subjekti (med pravnimi osebami, med
zasebniki ali med zasebniki in pravnimi osebami),
- vsi dohodki iz delovnega razmerja razen pokojnin se morajo od uveljavitve
pravilnika dalje izplačevati negotovinsko (plače, nadomestila plače in vsaka druga
plačila za opravljeno delo, regresi za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine,
solidarnostne pomoči, povračila stroškov v zvezi z delom in druga izplačila, ki
izhajajo iz delovnega razmerja).
Po pojasnilu davčne uprave pa se iz gotovine, s katero podjetje razpolaga, lahko plačajo
obveznosti do dobaviteljev (ne glede na znesek) s plačilom plačilnih nalogov recimo na
poštnem ali bančnem okencu.
Vsa izplačila akontacij potnih stroškov in izplačila obračunanih stroškov sluţbenih potovanj
morajo podjetja in zasebniki nakazovati svojim zaposlenim na transakcijske račune pri
bankah in hranilnicah, razen redkih izjem, kot na primer zbornice, sindikati, politične stranke,
društva kadar gre za izplačila v njihovi nepridobitni dejavnosti osebam, ki niso v delovnem
razmerju pri njih. Podrobnejša pravila o plačevanju z gotovino glejte v geslu "Denar".
Pri plačevanju in poslovanju z gotovino je potrebno poznavanje Zakona o preprečevanju
pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT). Evropska zakonodaja, ki ureja
preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma namreč določa nabor oseb, ki morajo
biti zaradi opravljanja svoje dejavnosti bolj pozorne pri svojem poslovanju. Pomembno
vlogo pri preprečevanju pranja denarja sicer imajo banke in druge finančne inštitucije,
vendar pa se širi seznam oseb, ki imajo določeno obveznosti pri preprečevanju pranja denarja
in financiranju terorizma. Glejte geslo "Denar". Na tem mestu naj ponovimo, da smejo
pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, sprejeti plačilo za prodano blago in
storitve v gotovini do višine 5.000,00 evrov. Ta določba je izjema glede ZPPDFT, saj velja
za prav vse pravne in fizične osebe ne glede na to, ali so sicer zavezanke za izvajanje
ukrepov po ZPPDFT.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
76
Primeri poslovnih dogodkov:
PRIMER 1: Plačilo kupca z gotovino
Podjetje, ki se ukvarja z izobraževanjem mesečno izstavlja račune svojim kupcem fizičnim
osebam za tečaj tujega jezika. Račune podjetje izstavlja konec meseca za vse udeležence in
račune pošlje po pošti. Kupci imajo možnost račun plačati tudi z gotovino na sedežu podjetja.
Podjetje je izdalo kupcu račun v višini 244,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost
po splošni stopnji. Kupec je plačal račun z gotovino v blagajni na sedežu podjetja. Podjetje še
isti dan položi izkupiček na transakcijski račun podjetja.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
IRAČ
Izstavitev računa za tečaj terjatev do kupca
244
120
obveznost za obračunani davek na dodano vrednost
44
260
prihodki od storitev
200
760
2.
TEM
Plačilo kupca v blagajno
244
100
120
3.
TEM
Dvig gotovine iz blagajne - polog na transakcijski
račun
244
109
100
4.
TRR
Polog gotovine – izkupička za plačilo računa
244
110
109
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
77
PRIMER 2: Plačila kupcev v maloprodajni trgovini
Podjetje, ki se ukvarja z maloprodajo drobnih tehničnih predmetov dne 18. 8. 20X9 izstavi
naslednje račune kupcem:
št. računa
znesek
osnova
DDV obračunan po splošni stopnji
1
122,00
100,00
22,00
2
244,00
200,00
44,00
3
66,00
50,00
11,00
4
97,60
80,00
17,60
5
268,40
220,00
48,40
SKUPAJ
793,00
650,00
143,00
Podjetje vodi blagajniško knjigo prejemkov in izdatkov in ima za ta dan evidentirane
prejemke v skupni višini 793,00 EUR, ki jih podjetje še isti dan dvigne iz blagajne in s
prenosom v dnevno nočni trezor poloţi na transakcijski račun pri svoji poslovni banki.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TEM
Dnevni iztrţek po blagajni za dan 18. 8 .20X9- prejemek
v blagajno
793
100
obveznost za obračunani davek na dodano vrednost
143
260
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
78
prihodki od prodaje blaga
650
762
2.
TEM
Dvig gotovine iz blagajne - polog na transakcijski račun
793
109
100
PRIMER 3: Plačila kupcev v maloprodajni trgovini z gotovino, plačilnimi in kreditnimi
karticami ter vrednostnimi boni
Dnevni iztržek za trgovino je naslednji
- dnevni iztržek z vračunanim davkom na dodano vrednost po sploši stopnji v znesku
36.600,00 EUR
- plačila kupcev z gotovino 6.100,00 EUR
- s plačilnimi karticami 5.083,33 EUR
- s kreditnimi karticami 23.891,67 EUR
- z vrednostnimi boni 1.525,00 EUR
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TEM
Iztrţek trgovine - gotovina
6.100,00
100
plačilne kartice
5.083,33
165
kreditne kartice
23.891,67
165
vrednostni boni
1.525,00
120
prihodki od prodaje blaga 30.000,00
762
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
79
obveznost za obračunani davek na dodano vrednost
6.600,00
260
2.
TEM
Polog gotovine na transakcijski račun
6.100,00
109
100
3.
TRR
Unovčenje plačilnih kartic
5.083,33
110
165
4.
TEM
Obračun vrednostnih bonov
1.525,00
230
120
5.
TEM
Obračun provizije in plačilo izdajateljevih kreditnih
kartic - stroški provizije po kreditnih karticah
477,83
415
pokrivanje terjatve iz naslova kreditnih kartic
23.891,67
165
priliv na transakcijski račun
23.413,84
110
PRIMER 4: Dvig blagajniškega maksimuma in izplačilo materialnih stroškov zaposlenim
Podjetje ima določen blagajniški maksimum v višini 500,00 EUR. V blagajni na dan 18. 8.
20X9 ima samo še 15,00 EUR, zato pooblaščena oseba pri poslovni banki dvigne gotovino v
višini 400,00 EUR. Še isti dan izplača zaposlenemu akontacijo potnih stroškov za službeno
potovanje v višini 90,00 EUR. Izplača tudi naslednje zneske materialnih stroškov: 1,20 EUR
za poštne stroške, 55,00 EUR za plačilo takse pri upravni enoti in račun za gostinske storitve
v višini 128,00 EUR (pogostitev poslovnih partnerjev).
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TEM
Prejem gotovine (blagajniškega maksimuma) v
blagajno
500,00
100
109
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
80
3.
TEM
Izplačilo poštnih stroškov - zmanjšanje sredstev v
blagajni
1,20
100
stroški poštnih storitev
1,20
419
4.
TEM
Izplačilo upravne takse
50,00
480
100
5.
TEM
Izplačilo stroškov gostinskih storitev - reprezentance
45,00
417
100
PRIMER 5: Primanjkljaj v blagajni ob zaključku dneva
V gostinskem podjetju je zaposlena delavka ob koncu dneva pripravila naslednje poročilo:
dnevni iztrţek
4.880,00
začetni saldo v blagajni
340,00
končni saldo v blagajni
5.200,00
od tega gotovina
4.720,83
plačilne kartice
559,17
primanjkljaj v blagajni
20,00
Za izkazani primanjkljaj v višini 20,00 EUR v blagajni se obremeni odgovorno delavko v
lokalu.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
81
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TEM
Iztrţek gostinskega lokala – gotovina
4.320,83
100
plačilne kartice
559,17
165
prihodki od prodaje gostinskih storitev
4.000,00
760
obveznost za obračunani davek na dodano vrednost
880,00
260
2.
TEM
Ugotovitev primanjkljaja v blagajni – terjatev do
odgovornega delavca
20,00
165
100
Uporabljeni konti:
100 – Denarna sredstva v blagajni razen deviznih sredstev
101 – Devizna sredstva v blagajni
109 – Denar na poti
110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih
120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
165 – Ostale kratkoročne terjatve
230 – Prejeti kratkoročni predujmi
255 – Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja
260 – Obveznosti za obračunani DDV
414 – Povračila stroškov zaposlencem
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
82
415 – Stroški plačilnega prometa. stroški bančnih storitev, stroški posla in zavarovalne
premije
417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance
480 – Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov
743 – Odhodki iz drugih finančnih obveznosti
760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu
762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu
4.1.9 Blagovni kredit A-B/7
Definicija
Po SRS 5.46 je prodaja na kredit vsaka prodaja proizvodov, blaga oziroma storitve, ki jih
kupec v trenutku prenosa nanj še ne plača. Če prodajalec razpolaga z zadostnimi denarnimi
sredstvi, lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti. V
tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloţilnega kredita. Pravno
podlago za sklepanje blagovnih kreditov najdemo v Obligacijskem zakoniku, ki v 522. členu
pravi, da se lahko prodajalec in kupec s pogodbo dogovorita, da bo prodajalec kupcu izročil
določeno premično stvar, še preden mu bo kupnina popolnoma plačana, kupec pa se zavezuje,
da jo bo odplačal v obrokih v določenih časovnih presledkih. Pogodba mora biti obvezno
sestavljena v pisni obliki. Posebnost blagovnega kredita je v tem, da se daje v blagu, vrača pa
v denarju, vendar skladno s SRS ne gre za finančno naloţbo. Blagovne kredite – torej tiste, s
katerimi proizvajalci, prodajalci ali drugi svoje kupce kreditirajo tako, da jim omogočijo
plačilo proizvodov, blaga ali storitev v daljšem časovnem obdobju, delimo na kratkoročne
blagovne kredite in dolgoročne blagovne kredite.
Pojem blagovnega kredita v slovenski zakonodaji pravno formalno ni opredeljen, v teoriji pa
ta pojem zajema posojilo denarja, ki je namenjeno nakupu določene količine blaga.
Dolgoročni blagovni kredit je kredit, katerega rok zapadlosti v plačilo je daljši od 12 mesecev.
Pogoji kreditiranja z blagovnim kreditom so predmet dogovora med dobaviteljem in kupcem.
Preračun na novo vrednost tuje valute
Pri terjatvah oziroma obveznostih za dane oziroma prejete blagovne kredite, izraţene v tuji
valuti, se skladno s SRS opravi preračun na novo vrednost tečaja tuje valute. Pri preračunu
terjatev oziroma obveznosti iz naslova blagovnih kreditov izraţenih v tuji valuti se praviloma
uporabi enotni tečaj Evropske centralne banke. Skladno s pojasnilom v SRS 5.51 pa se lahko
iz utemeljenih razlogov uporabi kak drug tečaj poslovne banke. Terjatve in obveznosti (tudi iz
naslova blagovnih kreditov) izraţene v tuji valuti se obvezno preračunajo, če se v času od
njihovega nastanka do plačila oziroma datuma sestavitve bilance stanja (če terjatve oziroma
obveznosti do takrat niso poravnane), spremeni tečaj tuje valute nasproti evru. Pri tem
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
83
nastanejo tečajne razlike, ki se izkazujejo med finančnimi prihodki (pozitivne tečajne razlike)
ali finančnimi dohodki (negativne tečajne razlike).
Računovodski vidik
Računovodsko obravnavamo dane blagovne kredite v skupini 08 in 12, prejete blagovne
kredite v skupini 22 in 98.
Dani blagovni se izkazujejo glede na ročnost na naslednjih skupinah kontov:
080 – Dolgoročni blagovni krediti, dani v državi
081 – Dolgoročni blagovni krediti, dani v tujini
122 – Kratkoročni blagovni krediti, dani v državi
123 – Kratkoročni blagovni krediti, dani v tujini
Prejeti blagovni krediti se izkazujejo glede na ročnost na naslednjih skupinah kontov:
982 – Dolgoročni krediti, dobljeni od drugih domačih dobaviteljev
983 – Dolgoročni krediti, dobljeni od drugih tujih dobaviteljev
222 – Kratkoročni blagovni krediti, prejeti v državi
223 – Kratkoročni blagovni krediti, prejeti v tujini
Davčni vidik
Blagovni krediti se po pojasnilu DURS, št. 4230-82/2010 z vidika obračunavanja davka na
dodano vrednost obravnavajo kot posojila, dana v denarni obliki. Zato tudi obresti, ki jih
dobavitelj blaga oziroma storitve zaračuna kupcu zaradi odloţenega plačila in se nanašajo na
plačila po opravljeni dobavi blaga, predstavljajo transakcijo, ki je oproščena plačila davka na
dodano vrednost, saj je v skladu s 44. a točko 44. člena ZDDV-1 oproščeno dajanje kreditov
oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje pri sklepanju teh poslov ter upravljanje
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
84
kreditov oziroma posojil v denarni obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma
posojilodajalec.
Tudi v sodbi Sodišča ES je zavzeto stališče, da se mora Šesta direktiva razlagati tako, da
obresti, zaračunane za odloţeno plačilo blaga, načeloma štejejo kot plačilo za oproščeno
storitev dajanja kreditov. Vendar pa, ko dobavitelj blaga ali storitve, ki dovoli kupcu, da v
zameno za plačilo obresti lahko odloţi plačilo za dobavo blaga do izročitve le-tega, obresti ne
štejejo kot plačilo za odobritev kredita, temveč kot del celotnega plačila za blago ali storitev.
Tudi pri sklepanju kreditnih pogodb na osnovi blagovnega kreditiranja je potrebno ustrezno
pozornost nameniti sklepanju takšnih pogodb med povezanimi osebami. Zakon o davku od
dohodkov pravnih oseb namreč pri sklepanju poslov med povezanimi osebami, ki so
opredeljene v 16. in 17. členu, omejuje poslovanje med njimi oziroma določa korekcije
davčne osnove, kadar povezane osebe poslujejo med seboj pod ugodnejšimi ali slabšimi
pogoji, kot so pogoji poslovanja na primerljivem prostem trgu.
PRIMER 1: Dolgoročni blagovni kredit, dan v državi
Podjetje A d.o.o. je 31. oktobra 20X7 podjetju B d.o.o. prodalo proizvode v višini 976.000,00
EUR na podlagi pogodbe o blagovnem kreditiranju. S pogodbo o blagovnem kreditu je
dogovorjeno, da bo Podjetje B d.o.o. polovico kredita vrnilo do 31. oktobra 20X8, drugo
polovico pa v naslednjih dveh letih, vsako leto polovico preostanka blagovnega kredita.
Kredit se obrestuje po letni obrestni meri 4% in se pripisuje glavnici.
Knjiženje pri dobavitelju
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
IRAČ
Prodaja na blagovni kredit-dolgoročna terjatev
976.000,00
080
prihodki od prodaje proizvodov
800.000,00
760
obveznost za obračunani DDV
176.000,00
260
2.
TEM
Obračun obresti (4% letno za dva meseca)
6.506,67
080
775
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
85
3.
TEM
Del blagovnega kredita, ki zapade v plačilo v
naslednjem letu
488.000,00
122
080
4.
TRR
Prejeto plačilo 31. oktobra 20X8
488.000,00
110
122
Knjiženje pri kupcu:
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1
PRAČ
Nakup na blagovni kredit - dolgoročna obveznost
do dobavitelja
976.000,00
982
zaloga blaga
800.000,00
660
terjatev za odbitni DDV
176.000,00
160
2.
TEM
Obračun obresti (4% letno za dva meseca)
6.506,67
743
982
3.
TEM
Del blagovnega kredita, ki zapade v plačilo v
naslednjem letu
488.000,00
982
222
4.
TRR
Prejeto plačilo 31. oktobra 20X8
488.000,00
222
110
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
86
PRIMER 2: Dolgoročni blagovni kredit, dobljen od drugih tujih dobavitelje
Podjetje A d.o.o. je od podjetja B d.o.o. iz tujine prejelo dolgoročni blagovni kredit v višini
2.000.000,00 EUR za nakup opreme dne 1. 7. 20X7. S pogodbo o blagovnem kreditu je
dogovorjeno, da bo podjetje A d.o.o. blagovni kredit vrnilo v petih letnih obrokih v višini
400.000,00 EUR. Kreditna pogodba o blagovnem kreditu vsebuje devizno klavzulo in sicer je
vrednost blagovnega kredita vezana na tečaj švicarskega franka po referenčnem tečaju
Evropske centralne banke. Blagovni kredit se obrestuje po obrestni meri 5% letno. Natečene
obresti se plačajo skupaj z vsakim letnim obrokom blagovnega kredita. Tečaj švicarskega
franka na dan 1. 7. 20X7 znaša 1,6553, tečaj na dan 31. 12. 20X7 znaša 1,6547, na dan
plačila 1. obroka pa 1,6572.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TEM
Prejem blagovnega kredita - dolgoročna obveznost
do tujega dobavitelja
2.000.000,00
983
oprema
2.000.000,00
047
obračun DDV za pridobitev blaga
440.000,00
260
odbitni DDV od pridobitve blaga
440.000,00
160
2.
TEM
Obračun obresti od blagovnega kredita, dobljenega
od drugega tujega dobavitelja za obdobje od 1. 7. do
31. 12. 20X7
49.982,00
743
280
3.
TEM
Preračun salda blagovnega kredita,dobljenega od
drugega tujega dobavitelja na tečaj švicarskega
franka na dan 31.12.20X7
725,00
983
755
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
87
4.
TEM
Del blagovnega kredita, dobljenega od drugega
tujega dobavitelja, ki zapade v plačilo v naslednjem
letu
399.855,00
983
223
5.
TEM
Obračun obresti od blagovnega kredita, dobljenega
od drugega tujega dobavitelja za obdobje od
1.1.20X8 do 30.6.20X8
50.057,00
743
280
6.
TEM
Plačilo prvega obroka blagovnega kredita,
dobljenega od drugega tujega dobavitelja iz
deviznega računa podjetja - devizni račun
400.459,00
112
pokrivanje kratkoročnega dela blagovnega kredita,
prejetega v tujini
399.855,00
223
preračun na tečaj švicarskega franka na dan plačila –
negativne tečajne razlike
604,00
743
7.
TEM
Plačilo obresti od blagovnega kredita, dobljenega od
drugega tujega dobavitelja za obdobje od 1.7.20X7
do 30.6.20X8 - devizni račun
100.115,00
112
pokrivanje kratkoročnih obveznosti za obresti
100.039,00
280
preračun na tečaj švicarskega franka – negativne
tečajne razlike
76,00
743
Uporabljeni konti:
047 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi
080 – Dolgoročni blagovni krediti, dani v državi
110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
88
112 - Devizna sredstva na računih
122 – Kratkoročni blagovni krediti, dani kupcem v državi
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
222 - Kratkoročni blagovni krediti, prejeti v državi
223 - Kratkoročni blagovni krediti, prejeti v tujini
260 – Obveznosti za obračunani DDV
280 - Kratkoročne obveznosti za obresti
743 – Odhodki iz drugih finančnih obveznosti
760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu
775 – Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
660 – Blago v lastnem skladišču
982 – Dolgoročni krediti, dobljeni od drugih domačih dobaviteljev
983 – Dolgoročni krediti, dobljeni od drugih tujih dobaviteljev
983 – Dolgoročni krediti, dobljeni od drugih tujih dobaviteljev
4.1.10 Boni A-B/10
Definicija
Boni so po svoji ekonomski vsebini manj vreden denarni nadomestek. V Sloveniji so precej
razširjeni in v različnih obdobjih bolj ali manj pogosto prisotni pri poslovanju podjetij na trgu.
Predvsem v obdobjih gospodarske krize, ki jo zaznamujejo naraščajoče likvidnostne teţave,
podjetja iščejo različne bliţnjice za poplačilo dolgov in unovčevanje terjatev. V glavnem so
na trgu prisotni različni darilni boni in kuponi. Običajno jih ponujajo predvsem trgovska
podjetja, ki imajo prodajni program, primeren za raznovrstna darila, pa tudi obrtniki (na
primer zlatarji, urarji, optiki), ponudniki storitev s področja športa, nege in lepote (kozmetični
saloni, masaţe, savne, centri za fitnes).
Boni so orodje, ki ga podjetja uporabljajo v plačilnem prometu, vendar so z Zakonom o
uvedbi evra v Sloveniji zakonito plačilno sredstvo le bankovci in kovanci, ki glasijo na evro.
Kljub temu se lahko stranke v poslu dogovorijo tudi za drugačne načine plačevanja (na primer
stranki se lahko dogovorita, da za enega pujsa plača z eno tono koruze), ki niso v nasprotju z
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
89
zakonodajo. Boni niso denar, lahko pa kot sprejemljivo plačilno sredstvo nadomeščajo denar,
vendar le v omejenem obsegu:
podjetje, ki prejme bone kot plačilo, omejuje dejstvo, da mora vrsto obveznosti plačati
v denarju (plače, davki, dobavitelji…),
tudi izdajatelj bonov ne more vseh svojih obveznosti poravnati z zadolţnicami, temveč
jih mora nekaj poravnati v denarju,
omejena je uporabnost bonov, saj jih je praviloma mogoče unovčiti le pri izdajatelju,
boni so tvegane terjatve, saj nosijo kreditno tveganje izdajatelja.
Trgovska podjetja in obrtniki bone uporabljajo predvsem kot način za pospeševanje prodaje v
maloprodajnih enotah. Podjetja imajo različne politike izdajanja bonov, nekatera izdajajo le
darilne bone, druga poznajo tudi trgovske bone. Darilni boni so običajno namenjeni predvsem
prodaji fizičnim osebam, ki jih kupijo zato, da nekoga obdarijo. Trgovski boni so namenjeni
pravnim osebam, ki jih potem praviloma namenijo svojim zaposlenim.
Posebnost v slovenskem prostoru so tudi tako imenovani študentski boni, ki se prav tako
uporabljajo kot nadomestno plačilno sredstvo, a le za določen krog upravičencev (študentov).
S sistemom izdajanja študentskih bonov namreč drţava študentom subvencionira en topli
obrok na dan. Z nakupom študentskih bonov si študent zagotovi topli obrok, zanj pa plača le
del cene obroka, del ekonomske cene obroka pa gostincem povrne drţava, če imajo pogodbo
za subvencionirano prehrano.
Računovodski vidik
Glede na to, da so boni sicer manj vreden denarni nadomestek, pri prodaji bonov ne gre za
promet blaga oziroma storitev, ampak za zamenjavo ene vrste plačilnega sredstva za drugo
pogojno plačilno sredstvo, ki ima omejeno uporabo, saj je mogoče bon praviloma unovčiti le
pri izdajatelju bona. Promet blaga oziroma storitev nastane šele v trenutku, ko se bon unovči.
Nakup bonov
Računovodsko pri podjetju kupcu bonov obravnavamo nakup bonov kot terjatev, saj boni
nosijo kreditno tveganje izdajatelja bona in jih izkazujemo med kratkoročnimi predujmi in
varščinami v skupini 133 – Drugi dani kratkoročni predujmi in varščine. Bona praviloma tudi
ne moremo zamenjati za denar, ampak le za ustrezno vrednost blaga ali storitev v nominalni
vrednosti bona. Ko bone unovčimo ali jih razdelimo zaposlenim ali poslovnim partnerjem kot
darila ob različnih priloţnostih (jubilejih, priloţnostnih dogodkih, novem letu in podobno),
zmanjšujemo terjatve iz naslova danih kratkoročnih predujmov.
Prodaja bonov
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
90
Pri podjetju prodajalcu bonov takšno prodajo bonov računovodsko obravnavamo kot
kratkoročno obveznost iz naslova prejetih kratkoročnih predujmov in varščin v skupini 230.
Ko kupec takšen bon unovči, zmanjšamo kratkoročne obveznosti iz naslova prejetih
kratkoročnih predujmov in varščin v breme konta 230.
Boni delavcem
Če se boni (tako imenovani trgovski boni), ki jih kupijo podjetja oziroma podjetja prejmejo za
poplačilo svojih terjatev uporabijo za namene obdarovanja zaposlenih, se ti ob razdelitvi
zaposlenim obravnavajo skladno s svojo ekonomsko vsebino in je ob njihovi razdelitvi
zaposlenim takšne prejemke potrebno obravnavati skladno z davčno zakonodajo ter od
njihove vrednosti obračunati vse predpisane dajatve (praviloma dohodnino in socialne
prispevke).
Od uveljavitve Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku (Ur.l. RS, št. 101/2011) je
določeno, da morajo podjetja, zavodi, zasebniki in drugi izplačevalci prejemkov svojim
zaposlenim plače, nadomestila plač, regres, jubilejne nagrade, odpravnine in vsa povračila
stroškov v zvezi z zaposlitvijo obvezno nakazovati na njihove transakcijske račune pri
bankah in hranilnicah.
Davčni vidik
Boni in DDV
Nakup oziroma prodaja bonov ni promet, ki bi bil zavezan obračunu davka na dodano
vrednost, saj ne gre za promet blaga oziroma storitev skladno z ZDDV-1, ampak le za
zamenjavo plačilnega sredstva z njegovim nadomestkom. V trenutku, ko se bon unovči za
nakup blaga ali storitev, nastane obveznost za obračun DDV skladno s splošnimi pravili iz
ZDDV-1.
Skladno s pojasnilom DURS št. 4230-620/2011, 21.9.2011 ob izdaji vrednostnega bona po
določbah ZDDV-1 ni potrebno izdati računa, vendar pa je v določenih primerih ob izdaji
vrednostnega bona potrebno izdati račun za predplačilo. Le tega ni potrebno izdati, kadar je
kupec bona fizična oseba.
Če se vrednostni bon izda na določeno vrednost, pri tem pa ni določeno oziroma znano za
nakup katerega blaga oziroma storitve bo bon porabljen, se takšna transakcija obravnava kot
menjava enega plačilnega sredstva za drugega. Kadar pa se izda bon, ki je namenjen nakupu
določenega blaga ali storitve, je potrebno ob prejemu plačila za bon obračunati DDV po
predpisani stopnji in v nekaterih primerih tudi izdati račun za predplačilo.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
91
Obravnava vrednostnih bonov je tako v skladu z določbami ZDDV-1 različna glede na vrsto
vrednostnega bona. Glede nastanka obveznosti za obračun DDV je namreč potrebno
upoštevati, da nastane obveznost za obračun davka na dodano vrednost v trenutku, ko je blago
dobavljeno oziroma storitev opravljena, vendar pa je v primerih, ko bon predstavlja
predplačilo za neko določeno dobavo blaga ali storitev, potrebno obračunati DDV ţe ob
prejemu plačila za vrednostni bon.
O davčni obravnavi vrednostnih kuponov in bonov se je izreklo tudi Sodišče Evropskih
Skupnosti v več primerih, iz katerih izhaja, da se v primeru, kadar se bon (darilni bon) izda na
določeno vrednost, pri tem pa ni določeno oziroma ni znano za nakup katerega blaga ali
storitve bo bon porabljen, takšna transakcija obravnava kot menjava enega plačilnega sredstva
za drugega. V tem primeru nastane obdavčljiv dogodek in s tem obveznost obračuna DDV
šele takrat, ko izdajatelj bona dobavi izbrano blago ali storitev (prinositelj bon zamenja za
blago ali storitve, ki jih izbere iz ponudbe izdajatelja bona).
Kadar se izda bon, ki je namenjen nakupu točno določenega blaga ali storitve, je potrebno od
prejetega plačila za bon obračunati DDV, saj se v tem primeru šteje, da je kupec bona opravil
plačilo pred opravljeno dobavo blaga ali storitve in nastane obveznost obračuna DDV na dan
prejema plačila.
Če se boni uporabljajo za namene poplačil obveznosti do zaposlenih iz naslova plač, regresa
ali materialnih stroškov, se davčno obravnavajo tako, kot če bi se izplačali v denarju. Zakon o
dohodnini namreč določa, da se za dohodek šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne
glede na obliko, v kateri je bil izplačan ali prejet. Če gre za izplačilo dohodka v bonih, ki je po
Zakonu o dohodnini obdavčen, se ta obdavči popolnoma enako kot če bi bil izplačan v
denarju (z vsemi davki, prispevki in dohodnino). Vendar pa mora podjetje pri izplačevanju
plač, regresa, boţičnice in podobnih dohodkov zaposlenih upoštevati delovnopravno
zakonodajo. Zakon o delovnih razmerjih namreč določa, da mora biti plača izplačana v
denarni obliki. Za regres pri načinu izplačila ni omejitev, je pa način izplačila praviloma
urejen v kolektivni pogodbi dejavnosti, ki izrecno določi, če ga je mogoče izplačati v bonih.
Pri drugih izplačilih iz delovnega razmerja je načeloma mogoče izplačilo v bonih – razen
seveda, če med delavcem in delodajalcem obstaja dogovor o izplačilu v denarju.
Primeri poslovnih dogodkov:
PRIMER 1: Prodaja darilnih bonov in nakup z njimi v trgovskem podjetju
Trgovsko podjetje je fizični osebi v trgovini prodalo darilne bone v vrednosti 700,00 EUR.
Kupec je bone plačal z gotovino. Kasneje obdarjenec bone unovči v trgovini z nakupom blaga
v vrednosti 732,00 EUR in razliko 32,00 EUR doplača z gotovino. Nabavna vrednost
prodanega blaga znaša 450,00 EUR.
Št. Dok. Besedilo Znesek V V
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
92
breme
dobro
1.
BLP
Prejem gotovine v blagajno za nakup darilnih bonov
700,00
100
230
2.
BLP
Iztrţek trgovine – gotovina
32,00
100
darilni boni
700,00
230
prihodki od prodaje
600,00
762
obračunani DDV
132,00
260
3.
TEM
Razbremenitev zalog trgovskega blaga - razbremenitev
zalog blaga v trgovini
732,00
663
odhodki za prodano blago
450,00
702
razlika v ceni
150,00
669
vračunani DDV
132,00
664
4.
TRR
Polog gotovine na transakcijski račun
32,00
110
109
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
93
PRIMER 2: Nakup trgovinskih bonov in razdelitev le teh zaposlenim ob 10 obletnici
podjetja
Podjetje se je odločilo, da eno izmed svojih težje izterljivih terjatev kompenzira z nakupom
trgovinskih bonov, ki jih bo ob 10. obletnici podjetja razdelilo zaposlenim kot darilo. Vsak
zaposleni prejme bon v vrednosti 100,00 EUR. Ob izplačilu plače se zaposlenim bon šteje kot
boniteta in se ob tem obračunajo vsi predpisani davki in prispevki kot od izplačane plače.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
TEM
Prejem bonov po kompenzaciji
3.000,00
165
285
2.
TEM
Razdelitev bonov zaposlenim
3.000,00
473
165
PRIMER 3: Plačilo s študentskimi boni v gostinskem podjetju
Različica 1:
Gostinsko podjetje ima pogodbo za subvencionirano prehrano. V dnevnem izkupičku 1.364,41
EUR je gotovine 808,54 EUR, plačilnih kartic 202,13 EUR in 353,74 EUR študentskih bonov.
Po vložitvi zahtevka za subvencijo prejme podjetje nakazilo subvencije v višini prejetih
študentskih bonov na transakcijski račun.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
BLP
Iztrţek gostinskega podjetja - gotovina
808,54
100
plačilne kartice
202,13
165
študentski boni
353,47
162
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
94
prihodki od gostinskih storitev
1.220,83
760
obračunani DDV po niţji stopnji
95,00
260
obračunani DDV po splošni stopnji
48,58
260
2.
TRR
Nakazilo subvencije ministrstva na transakcijski račun
podjetja
353,74
110
162
3.
TRR
Polog gotovine na transakcijski račun
808,54
110
109
4.
TRR
Unovčenje plačilnih kartic
202,13
110
165
Različica 2:
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
BLP
Iztrţek gostinskega podjetja - gotovina
808,54
100
plačilne kartice
202,13
165
študentski boni
353,74
162-p
prihodki od gostinskih storitev
1.220,83
760
obračunani DDV po niţji stopnji
95,00
260
obračunani DDV po splošni stopnji 48,58
260
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
95
2.
TEM
Izdelava zahtevka za subvencijo
353,74
162-z
162-p
3.
TRR
Polog gotovine na transakcijski račun
808,54
110
109
4.
TRR
Unovčenje plačilnih kartic
202,13
110
165
5.
TRR
Nakazilo subvencije ministrstva na transakcijski račun
podjetja
353,74
110
162-z
V trenutku, ko gostinec prejme bone za opravljeno gostinsko uslugo, še ni vzpostavljena
terjatev do ministrstva, saj mora gostinec prejete bone v določenem časovnem obdobju zbrati
in povračilo zanje zahtevati na predpisanem zahtevku. Zato v nekaterih gostinskih podjetjih,
zlasti večjih in z boljšo informacijsko podporo, knjiţimo prejete bone na enem kontu, ob
koncu meseca pa zbirni znesek zahtevka knjiţimo na drugem analitičnem kontu. Pri tem bi
konto 162-p pomenil prejete bone, konto 162-z pa znesek bonov na zahtevku za subvencijo (v
smislu poslani na unovčenje).
PRIMER 4: Masažni salon izda vrednostni bon za svoje storitve
Masažni salon izda vrednostni bon za svoje storitve po ceniku v vrednosti 60,00 EUR. Ob
prodaji bona ni določeno, kakšno vrsto storitve bo prejemnik bona izbral. Ob prejemu plačila
za bon tako ne nastane obveznost obračuna DDV, ampak šele v trenutku, ko prinositelj bona
koristi točno določeno storitev. Po opravljeni storitvi masažni salon izda račun v vrednosti
60,00 EUR, od tega znaša obračunani DDV po splošni stopnji 11,00 EUR.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
BLP
Prejem gotovine v blagajno za nakup bonov
61,00
100
230
2.
IRAČ
Izdaja računa za opravljeno storitev - terjatve do
kupcev
61,00
120
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
96
prihodki od storitev
50,00
760
obveznost za obračunani DDV
11,00
260
3.
TEM
Zapiranje terjatve do kupca s predplačilom za bon
61,00
230
120
PRIMER 5: Masažni salon izda vrednostni bon za konkretno storitev masaža stopal
Masažni salon izda vrednostni bon za konkretno storitev masaža stopal po ceniku v vrednosti
61,00 EUR. Ker je že ob prejemu plačila za bon znano, za kakšno storitev gre, je masažni
salon dolžan obračunati DDV po predpisani splošni stopnji ob prejemu predplačila. Ker gre
za storitev fizični osebi, ni potrebno izdati računa za predplačilo ampak le račun, ko je
storitev opravljena.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
BLP
Prejem gotovine v blagajno za nakup bonov
61,00
100
230
2.
TEM
Obračun DDV od predplačila
11,00
195
260
3.
IRAČ
Izdaja računa za opravljeno storitev - terjatve do
kupcev
61,00
120
prihodki od storitev
50,00
760
obveznost za obračunani DDV
11,00
195
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
97
3.
TEM
Zapiranje terjatve do kupca s predplačilom za bon
61,00
230
120
PRIMER 6: Podjetje posrednik prodaja za gostinsko podjetje vrednostne bone za nakup
obrokov kosil v vrednosti 7,50 EUR
Podjetju posredniku ni potrebno izdati računa za izdajo vrednostnega bona, saj deluje kot
posrednik. Dobavo blaga namreč opravi izvajalec gostinske storitve, ki mora izdati račun.
Posrednik gostincu nakaže denar, gostinec mora ob prejemu denarja za izdani bon
obračunati DDV po predpisani nižji stopnji v znesku 0,66 EUR, ni pa dolžan izdati računa za
predplačilo. Račun za opravljeno gostinsko storitev izda, ko kupec bon unovči. Posrednik izda
za opravljeno posredovanje prodaje bonov gostincu račun v vrednosti 0,37 EUR in od
zaslužene provizije obračuna DDV po splošni stopnji.
Knjiženje pri posredniku:
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
BLP
Prejem gotovine v blagajno za nakup bonov
7,50
100
245
2.
TRR
Nakazilo denarja gostinskemu podjetju
7,50
245
110
3.
IRAČ
Izdaja računa za opravljeno storitev posredovanja -
terjatve do kupcev
0,45
120
prihodki od storitev
0,37
760
obračunani DDV
0,08
260
Knjiženje pri gostincu:
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
98
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TRR
Nakazilo na transakcijski račun za prodane bone
7,50
110
230
2.
TEM
Obračun DDV od predplačila
0,66
195
260
3.
IRAČ
Izdaja računa za opravljeno gostinsko storitev - terjatve
do kupcev
7,50
120
prihodki od gostinskih storitev
6,84
760
obveznost za obračunani DDV
0,66
195
4.
TEM
Zapiranje terjatve do kupca s predplačilom za bon
7,50
230
120
5.
PRAČ
Prejem računa za opravljeno storitev posredovanja
obveznost do posrednika
0,45
220
stroški storitev posrednika
0,37
419
odbitni DDV
0,08
160
6.
TEM
Zapiranje terjatve do kupca s predplačilom za bon
7,50
230
120
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
99
PRIMER 7: Nakup trgovinskih bonov, provizija za nakup trgovinskih bonov
Podjetje A d. o. o. pri trgovskem podjetju B d. o. o. v zameno za plačilo svojih terjatev
sprejme bone v vrednosti 5.000,00 EUR, ki jih razdeli svojim zaposlenim kot darilo ob božiču.
Ob izplačilu plače se darilo obravnava kot boniteta zaposlenim in podjetje obračuna vse
predpisane dajatve kot ob izplačilu plač. Ker je bilo podjetje A d. o. o. pripravljeno sprejeti
plačilo svoje terjatve v bonih, mu trgovsko podjetje B d. o. o. prizna provizijo v višini 4 % od
vrednosti bonov. Podjetje A d. o. o. trgovskemu podjetju B d. o. o. izda račun v vrednosti
244,00 EUR z obračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji.
Knjiženje pri trgovskem podjetju B d. o. o.:
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TEM
Pobot obveznosti do podjetja A d.o.o. z izdajo
vrednostnih bonov
5.000,00
220
230
2.
PRAČ
Prejem računa za provizijo (kompenzacija terjatve za
bone) - obveznost do dobavitelja
244,00
220
stroški storitev posrednika
200,00
419
odbitni DDV
44,00
160
Knjiženje pri podjetju A d. o. o.:
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TEM
Pobot terjatve do podjetja B d.o.o. s prejemom
vrednostnih bonov
5.000,00
165
120
2. TEM Razdelitev bonov zaposlenim kot del neto boţičnice * 5.000,00 251 165
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
100
3.
IRAČ
Izdaja računa za proviziji (kompenzacija terjatve za
bone) - terjatve do kupcev
244
120
prihodki od storitev
200,00
760
obračunani DDV
44,00
260
Opomba: *V tem primeru ne izkazujemo podrobneje obračuna dajatev od plač, ki jih je
potrebno obračunati in plačati tudi v primeru, ko zaposleni prejmejo del plače v bonih.
PRIMER 8: Prodaja preko spletnega ponudnika bonov/kuponov
Podjetje A želi pospešiti prodajo svojih izdelkov/storitev, zato sklene pogodbo s spletnim
ponudnikom bonov, podjetjem B. Ker preko spletnega ponudnika za bon nudi konkreten
izdelek/storitev, upošteva Pojasnilo DURS, št. 4230-620/2011 z dne 21.9.2011 ter od
prejetega avansa obračuna DDV.
Dogovor s spletnim ponudnikom vsebuje naslednja določila:
- spletni ponudnik in podjetje A se dogovorita o trţenju izdelka/storitve X, ki ga bodo kupci
preko spleta in z uporabo druge sodobne tehnologije kupili z naročilom bona in plačilom le-
tega spletnemu ponudniku, ob prevzemu izdelka oz. ob koriščenju storitve pa podjetju A
plačali s kuponom, v spletni akciji ima izdelek/storitev ceno 122,00 evrov,
- del zneska prodanih bonov bo spletni ponudnik nakazal podjetju A takoj ob zaključeni
prodaji bonov,
- spletni ponudnik bo podjetju A izdal račun za svojo provizijo, podjetje A pa mora ponudnika
obvestiti z mesečnim poročilom o koriščenih (unovčenih) bonih oziroma kuponih,
- spletni ponudnik bo podjetju A nakazal razliko nakazila po končnem obračunu,
- spletna prodaja kuponov je trajala od 3.5. do 8.5., prodanih kuponov je bilo za 2.196,00
evrov, provizija posrednika znaša 183,00 evrov, unovčevanje kuponov je trajalo od 3.5. do
30.6., unovčenih kuponov je 2.074,00 evrov. Po pogodbi znesek plačanih, a ne unovčenih
kuponov zadrţi spletni ponudnik.
Knjiţenje pri podjetju A:
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
101
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TRR
Prejem polovice zneska prodanih bonov ob zaključku
spletne akcije o prodaji
1.000,00
110
230
2.
TEM
Obračun DDV po preračunani stopnji 18,0328 % za
celotno prejeto nakazilo od spletnega ponudnika.
180,33
195
260
3.a
IRAČ
Prodaja proizvodov/storitev kupcem, ki plačajo s
kuponom, knjiţenje po izdanem računu (knjiţenje se
lahko izvede tudi po rekapitulaciji dnevnega iztrţka,
prav tako se lahko knjiţenje izvede direktno s knjiţbo v
breme 230 in v dobro 760, 260).
122,00
120
100,00
760
22,00
260
122,00
230
120
3.b
Knjiţba se ponovi za vse nadaljnje izdane račune, torej
še štirikrat v skupni vrednosti, če predpostavimo, da je
bilo v mesecu maju unovčenih 5 kuponov
488,00
120
400,00
760
88,00
260
488,00
230
120
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
102
4.
TEM
Poročilo o unovčenih kuponih podjetje A pošlje
spletnemu ponudniku, nato knjiţi črpanje avansnega
računa.
110,00
195
(260)
5.
IRAČ
Knjiţenje prodaje, ki je plačana s kuponi v juniju,
unovčenih je bilo še 12 kuponov.
1.464,00
120
1.200,00
760
264,00
260
1.464,00
230
120
6.
TEM
Poročilo o unovčenih kuponih v drugem mesecu ter
črpanje avansnega računa, saj je prodajna akcija
zaključena.
70,33
195
(260)
7.
PRAČ
Provizija spletnega ponudnika, ki se pobota z njegovo
obveznostjo za nakazilo od prodanih in unovčenih
kuponov
183,00
220
150,00
419
33,00
160
183,00
220
230
Dodatna pojasnila in napotki
Konto 230 izkazuje na debetni strani unovčene kupone, na kreditni strani plačane kupone. Po
izteku akcije in končnem obračunu s spletnim ponudnikom mora biti vrednost konta 230
enaka nič, prav tako konta 195.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
103
Če bi bil dogovor s spletnim ponudnikom tak, da spletni ponudnik nakaţe podjetju celoten
znesek plačanih kuponov ne glede na njihovo dejansko unovčevanje in če bi podjetje po
izteku roka veljavnosti kupona ugotovil, da vsi kupci kuponov le-teh niso unovčili, bi konto
230 izkazoval saldo v dobro ter konto 195 saldo v breme. Saldo na obeh kontih je potrebno
odpraviti ter razliko izkazati med poslovnimi prihodki. Menimo, da je potrebno od take
razlike plačati DDV po preračunani stopnji (ţe v mesecu prejema takega predplačila, torej s
knjiţbo na kontu 195).
Če je dogovor s spletnim ponudnikom tak, da plača celoten znesek prodanih bonov ob
zaključku akcije, podjetje pa pred tem ţe prodaja izdelke, ki so plačani s kuponi, lahko takoj
na podlagi izdanega računa ali na podlagi mesečne rekapitulacije iztrţka knjiţi prodajo z
zapiranjem konta 120 in vzpostavitvijo terjatve do spletnega ponudnika – predlagamo konto
165. Pri takih dogovorih tudi ni obračunavanja DDV od avansnih računov.
Izdani računi imajo lahko pripisano: "način plačila – kupon". Kadar podjetje prejme od
spletnega ponudnika avans, podjetje ne ve, od koga so vsa plačila kuponov, zato lahko izda en
avansni račun za vsa prejeta predplačila skupaj ter tega knjiţi na konto 195 in 260, nato pa ga
v kumulativnem znesku tudi črpa.
Uporabljeni konti:
100 – Denarna sredstva v blagajni, razen deviznih sredstev
109 – Denar na poti
162 - Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij
165 – Ostale kratkoročne terjatve
230 – Prejeti kratkoročni predujmi
255 – Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja
257 – Kratkoročne obveznosti za davek iz drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki se ne
obračunavajo skupaj s plačami
260 – Obveznosti za obračunani DDV
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
473 – Regres za letni dopust, bonitete, povračila (za prevoz na delo in z njega, za prehrano,
za ločeno življenje) in drugi prejemki zaposlencev
663 – Blago v lastni prodajalni
664 – DDV, vračunan v zalogah blaga
669 – Vračunana razlika v cenah zalog blaga
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
104
702 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga
760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu
762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem
4.1.11 Boniteta A-B/8
Pravni vidik
Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo
delojemalcu ali njegovemu druţinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z
zaposlitvijo.
Računovodski vidik
Stroški dela
Slovenski računovodski standard 15 – stroški dela in stroški povračil zaposlencem med
stroške dela med drugim šteje tudi dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlencem ter zanje
plačane ali njim povrnjene zneske, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem, ter dajatve, ki se
dodatno obračunavajo od teh postavk in ki bremenijo izplačevalca.
Knjiženje bonitet
Bonitete knjiţimo na konto 473 – Regres za letni dopust, bonitete, povračila in drugi prejemki
zaposlencev. Kadar pa gre za delno rabo poslovnih sredstev za zasebne namene, kot na primer
pri uporabi osebnega vozila za zasebne namene, se stroški vozila knjiţijo po vrstah stroškov
na konte razreda 4 (na primer amortizacija na 432, stroški vzdrţevanja na 412, stroški
zavarovanja na 415, stroški goriva na 402 in podobno) in se znesek bonitete ne knjiţi na
konto 473.
Davčni vidik
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
105
Dohodek iz zaposlitve
Dohodek iz zaposlitve v skladu s 36. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) vključuje vsako
izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Dohodek iz zaposlitve je dohodek iz
delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi
podlagi (tudi na podlagi poslovodne pogodbe, podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in
podobno).
Dohodek iz delovnega razmerja pa med drugim vključuje tudi boniteto, ki jo delodajalec
zagotovi v korist delojemalca ali njegovega druţinskega člana.
Družinski član
Za druţinskega člana se šteje:
zakonec zavezanca,
prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca,
zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca,
bratje in sestre oz. polbratje in polsestre,
posvojenci in posvojitelji ter
drugo v skladu s 16. členom ZDoh-2.
Obdavčitev bonitet
Bonitete so praviloma obdavčene z dohodnino, podjetje pa mora biti pozorno tudi na to, ali je
strošek zagotavljanja bonitete davčno priznan v skladu z Zakonom o davku od dohodkov
pravnih oseb. V določenih primerih pa se od bonitete obračunajo tudi prispevki za socialno
varnost.
Bonitete z vidika Zakona o dohodnini (ZDoh-2)
Vrste bonitet
V skladu z 39. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) boniteta vključuje zlasti:
1. uporabo osebnega vozila za privatne namene,
2. nastanitev,
3. posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je niţja od trţne,
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
106
4. popust pri prodaji blaga in storitev,
5. izobraţevanje delojemalca ali njegovega druţinskega člana,
6. zavarovalne premije in podobna plačila,
7. darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu
ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu druţinskemu članu,
8. pravico delojemalcev do nakupa delnic.
Ali obstajajo kakšne ugodnosti, ki jih podjetje lahko zagotovi svojim zaposlenim, vendar se z
vidika Zakona o dohodnini ne štejejo za boniteto?
Za boniteto se ne štejejo:
1. ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod
enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za
oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih
zagotavljanja običajnih ugodnosti,
2. plačila delodajalca za dopolnilno izobraţevanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v
zvezi s poslovanjem delodajalca,
3. plačila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolţan
zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in bi opustitev
zdravstvenega pregleda oziroma plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko
odgovornost delodajalca,
4. plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev, pod pogojem, da iz izjave o varnosti z
oceno tveganja delovnega mesta delojemalca skladno s predpisi, ki urejajo varnost in
zdravje pri delu, sledi, da je treba takemu delojemalcu zagotoviti cepljenje,
5. plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je
delodajalec dolţan zagotoviti na podlagi zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma
plačila pomenila kršitev zakona,
6. uporaba parkirnega prostora, ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu,
7. uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec zagotovi
delojemalcu (skladno s pojasnilom DURS, št. 4210-95/2007, z dne 02.04.2007, to
določilo ni omejeno le na zagotovitev računalnika ali telefonskega aparata, ampak se
ne šteje za boniteto tudi, če delojemalec uporablja svoj računalnik ali telefonski aparat,
delodajalec pa mu plačuje storitve mobilne telefonije ali dostop do internetnih storitev.
Navedeno je pomembno tudi zaradi ugotavljanja davčno (ne)priznanih odhodkov.).
Mejni znesek
Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v
davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 evrov. Ta
določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
107
Darila otrokom
Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let. Vrednotenje bonitet
Znesek bonitete se praviloma določa na podlagi primerljive trţne cene. Če primerljive trţne cene ni mogoče
določiti, se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem
bonitete, če Zakon o dohodnini ne določa drugače. Tako ugotovljena boniteta se praviloma lahko zmanjša za
plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete.
Davčna osnova
Osnova za plačilo dohodnine od dohodka, prejetega v naravi, je lahko vrednost bonitete ali pa vrednost bonitete,
povečana s koeficientom davčnega odtegljaja (kadar prejemnik bonitete v naravi pri izplačevalcu nima dohodka
v naravi drugega dohodka v denarju, od katerega bi se lahko odštel davčni odtegljaj za boniteto v naravi).
Kako so obdavčene bonitete?
Bonitete, ki izhajajo iz delovnega razmerja, se davčno obravnavajo enako kot dohodki iz delovnega razmerja.
Bonitete, ki pa izhajajo iz drugega pogodbenega razmerja (na primer iz podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in
podobno), pa se davčno obravnavajo enako kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja.
Davčni odtegljaj
Izračun davčnega odtegljaja je odvisen od tega, na kakšni podlagi je prejemnik pridobil ugodnost (boniteto) – ali
na podlagi zaposlitve, ali pa na podlagi drugega pogodbenega razmerja. V primeru zaposlitve je nadalje
pomembno ali je boniteta prejeta pri delodajalcu, pri katerem zavezanec za dohodnino prejema preteţni del
dohodka iz zaposlitve ali ne.
1. Če zavezanec pri delodajalcu prejema preteţni del dohodka iz zaposlitve, se davčni odtegljaj od bonitete
obračuna po dohodninski lestvici;
2. Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine od bonitete izračuna po stopnji
25% od davčne osnove, brez upoštevanja olajšav.
Če je boniteta prejeta v zvezi z drugim pogodbenim razmerjem, je davčni odtegljaj vedno 25%.
Pravilo brutenja
V skladu z 9. odst. 16. člena ZDoh-2 se dohodek, prejet v naravi, poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, če
pri izplačevalcu dohodka v naravi ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju ali ta ni zadosten, da bi se
od tega dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.
Če prejemnik bonitete v naravi prejema na primer hkrati tudi plačo ali drug dohodek iz zaposlitve v denarju, se
mu boniteta upošteva pri obračunu plače oziroma drugega dohodka iz zaposlitve in se obračunajo ustrezni davki
in prispevki. Osnova je vrednost bonitete, ki ni povečana za davčni odtegljaj. Če pa prejemnik bonitete v naravi
ne prejema dohodkov v denarju, se mora vrednost bonitete povečati za davčni odtegljaj.
Bonitete z vidika Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
Kdaj je boniteta davčno priznan odhodek?
V skladu s 29. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se za ugotavljanje dobička
priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni s tem zakonom. Odhodki, ki niso potrebni
za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:
1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,
2. imajo značaj privatnosti,
3. niso skladni z običajno poslovno prakso.
Davčno priznane bonitete
Davčno nepriznani odhodki, kot jih določa 30. člen ZDDPO-2 so med drugim stroški,ki se nanašajo na privatno
ţivljenje, primeroma za zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost,
razen stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena po zakonu, ki
ureja dohodnino. Bonitete so torej davčno priznani odhodki, če so obdavčene z dohodnino, to pa so tiste, ki smo
jih predhodno ţe našteli (na primer: uporaba osebnega vozila za privatne namene, nastanitev, popust pri prodaji
blaga in storitev, zavarovalne premije, itd.). Pa tudi takšne, pri katerih je davčna stopnja enaka 0 (na primer
darila otrokom).
Darila otrokom
Darila otrokom spadajo med bonitete, vendar pa se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo
delojemalca, če delodajalec podari otroku delojemalca (do starosti 15 let) darilo v mesecu
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
108
decembru in če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Kot izhaja tudi iz pojasnila DURS, št.
4200-154/2007, z dne 20. 12. 2007, se šteje, da gre za boniteto, ki sicer ni obdavčena (davčna
stopnja je enaka 0), vendar ker je s tem zadoščeno pogoju, da so dohodki obdavčeni po
zakonu, ki ureja dohodnino (čeprav po stopnji 0 %), so stroški tovrstnih daril v celoti davčno
priznan odhodek.
Davčno nepriznane bonitete
Med davčno nepriznane bonitete sodijo določene ugodnosti, ki se v skladu s tretjim
odstavkom 39. člena ZDoh-2 ne štejejo za boniteto in hkrati v skladu z 29. členom ZDDPO-
2 predstavljajo odhodke, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov in za katere glede na
dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso
posledica opravljanja dejavnosti, imajo značaj privatnosti ali niso skladni z običajno poslovno
prakso.
Primeri davčno nepriznanih bonitet:
uporaba prostorov za oddih in rekreacijo,
pogostitve ob praznovanjih,
uporaba parkirnega prostora (če na primer podjetje plačuje za zaposlenega najem
parkirnega mesta v garaţni hiši, to ni boniteta in torej ni obdavčeno z dohodnino, ima
pa značaj privatnosti in zato ni davčno priznan odhodek),
uporaba mobilnega telefona zaposlenega je v določenih primerih lahko v celoti ali
delno davčno nepriznani odhodek (na primer, če mobilni telefon uporablja zaposleni,
ki ga glede na vrsto dela, ki ga opravlja, ne potrebuje za sluţbene namene, ali če so
stroški pogovorov višji od običajne poslovne prakse – v teh primerih je vsekakor
priporočljivo, da podjetje sprejme pravilnik in določi najvišje zneske, ki jih
zaposlenim glede na njihove delovne obveznosti priznava kot poslovno potrebne,
preseţne zneske pa evidentira med davčno nepriznane odhodke),
drugo.
Bonitete z vidika Zakona o davku na dodano vrednost
Odbitek DDV
V skladu s 63. členom ZDDV-1 ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolţan
plačati, odbije DDV, ki ga je dolţan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev,
če je to blago oziroma storitev uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih
transakcij.
Kadar torej podjetje nabavi blago ali storitve za zagotavljanje ugodnosti zaposlenim,
njihovim druţinskim članom in podobno, torej ni izpolnjen pogoj uporabe za namene
obdavčenih transakcij in tako podjetje nima pravice do odbitka DDV. Če pa je podjetje
uveljavilo odbitek DDV preden je vedelo, da bo uporabilo blago oziroma storitve za druge
namene, kot za namene svojih obdavčenih transakcij, mora naknadno obračunati DDV, kot
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
109
to določajo pravila za lastno rabo.
Lastna raba blaga
Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih
sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih,
brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za
namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil
pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV.
Darila manjših vrednosti
Dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca ni
obdavčeno z DDV, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših
vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseţe 20 evrov.
Lastna raba storitev
Za opravljanje storitev za neposlovne namene se šteje tudi opravljanje storitev, ki jih davčni
zavezanec opravi brezplačno za svoje zasebne namene ali za zasebne namene njegovih
zaposlenih ali za druga namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti.
Davčna osnova
Davčno osnovo predstavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena
blaga, določena v trenutku uporabe, razpolaganja ali zadrţanja blaga. Lastna cena se določa v
skladu z računovodskimi standardi. Pri opravljenih storitvah davčno osnovo sestavljajo
celotni stroški davčnega zavezanca za opravljene storitve.
Bonitete z vidika prispevkov za socialno varnost
Osnova za plačilo prispevkov za osebe v delovnem razmerju je v skladu s 144. členom ZPIZ-
2 plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja,
vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali
v naravi. Glede bonitet zakon dodatno določa, da se prispevki plačujejo od tistih bonitet, od
katerih se v skladu z Zakonom o dohodnini plačuje dohodnina.
Pokojninska osnova
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki velja od 1.1.2013, ne vsebuje
več določila, da se prispevki, plačani od prejemkov v naravi, ne upoštevajo za izračun
pokojninske osnove.
Osebno motorno vozilo
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
110
Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene, se ne glede
na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec
pridobil vozilo, v davčno osnovo delojemalca všteva 1,5 % nabavne vrednosti vozila
mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. V nabavno vrednost vozila se ne
glede na način pridobitve vozila všteva davek na dodano vrednost. Nabavna vrednost vozila,
ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniţa za 15 % in v naslednjih
letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15 %, v petem letu se zniţa še za 10 % in v
naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10 %, v vseh naslednjih letih je
enaka 10 %. Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se
nabavna vrednost, ugotovljena na način določen v prejšnjem stavku, zmanjša za 50 %. Če
delodajalec zagotovi gorivo za privatno uporabo vozila, se davčna osnova mesečno poveča
za 25 %. Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila zaradi izvajanja
ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z zakonom o policiji.
Če osebno motorno vozilo uporablja zaposlenec tudi v zasebne namene, in se od te zasebne
rabe obračunava boniteta, so za delodajalca vsi stroški v zvezi z avtomobilom davčno
priznani odhodki. Če pa vozilo uporablja v zasebne namene samostojni podjetnik nosilec
dejavnosti, se mu boniteta obračunava, zato tudi niso priznani vsi stroški v zvezi z vozilom,
temveč le sorazmerni del, kolikor uspe z evidencami dokazati, se je vozilo uporabljal v
namene opravljanja dejavnosti.
PRIMER 1: Boniteta za uporabo osebnega vozila
Podjetje ima med osnovnimi sredstvi osebno motorno vozilo, ki ga je nabavilo 10.05.20X9 in
je nabavna vrednost z obračunanim DDV znašala 20.000,00 EUR. Dne 1.3.20X2 podjetje
zaposli prodajnega zastopnika, ki ima v pogodbi o zaposlitvi določeno tudi, da je upravičen
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
111
do uporabe osebnega vozila tudi za privatne namene. Delojemalec mesečno ne sme prevoziti
več kot 500 km za privatne namene (to dokazuje z evidencami o prevoženih km), gorivo za
privatno uporabo pa mu plača delodajalec. Primer izračuna bonitete, ko gorivo za privatno
uporabo plača delojemalec, najdete pri geslu Avtomobil.
Izračun višine bonitete:
Obdobje
upoštevanja
Določitev
nabavne
vrednosti
vozila
Določitev
nabavne
vrednosti
vozila
Določitev
nabavne
vrednosti
vozila
Davčna
osnova
Davčna
osnova
Davčna
osnova
Bonitete
NV
V % od nv
EUR
NV-50 %
1,5 %
NV
+25 %
1.
01.06.X9 –
31.05.X0
NV
100 %
20.000,00
10.000,00
150,00
187,50
2.
01.06.X0 –
31.05.X1
NV-15 %
85 %
17.000,00
8.500,00
127,50
159,37
3.
01.06.X1 –
31.05.X2
NV-30 %
70 %
14.000,00
7.000,00
105,00
131,25
4.
01.06.X2 –
31.05.X3
NV-45 %
55 %
11.000,00
5.500,00
82,50
103,12
5.
01.06.X3 –
31.05.X4
NV-55 %
45 %
9.000,00
4.500,00
67,50
84,37
6.
01.06.X4 –
31.05.X5
NV-65 %
35 %
7.000,00
3.500,00
52,50
65,62
7.
01.06.X5 –
31.05.X6
NV-75 %
25 %
5.000,00
2.500,00
37,50
46,87
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
112
8.
01.06.X6 –
31.05.X7
NV-85 %
15 %
3.000,00
1.500,00
22,50
28,12
9.
Od 01.06.X7
dalje NV-90
%
10 %
2.000,00
1.000,00
15,00
18,75
Boniteta za zaposlenega iz naslova uporabe osebnega vozila za zasebne namene v obdobju od
01.03.X2 (datum zaposlitve) do 31.05.X2 znaša 131,25 EUR mesečno ob predpostavki, da iz
evidenc o prevoţenih kilometrih jasno izhaja, da zaposleni prevozi manj kot 500 km za
zasebne namene. Od tega zneska se pri obračunu plače obračunajo prispevki iz bruto plače ter
dohodnina, ki bremenijo zaposlenega in prispevki na bruto plačo, ki bremenijo delodajalca.
Od 01.06.20X2 do 31.05.20X3 znaša zniţana boniteta 103,12 EUR, itd.
Če osebno motorno vozilo uporablja zaposlenec tudi v zasebne namene, in se od te zasebne
rabe obračunava boniteta, so za delodajalca vsi stroški v zvezi z avtomobilom davčno priznani
odhodki. Če pa vozilo uporablja v zasebne namene samostojni podjetnik nosilec dejavnosti, se
mu boniteta ne obračunava, zato tudi niso priznani vsi stroški v zvezi z vozilom, temveč le
sorazmerni del, kolikor uspe z evidencami dokazati, da je vozilo uporabljal v zasebne namene
opravljanja dejavnosti.
Boniteta se obračunava mesečno in če se na primer zgodi, da zaposleni v mesecu maju
20X2 prevozi več kot 500 km v zasebne namene, mora podjetje ta mesec obračunati
boniteto od polne vrednosti, kar bi v našem primeru znašalo 262,50 EUR (dvakratnik
zniţane bonitete). Torej mora podjetje mesečno preverjati, ali zaposleni izpolnjuje pogoj
glede prevoţenih kilometrov za zasebne namene.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
113
PRIMER 2: Primerjava z vidika različnih pogojev uporabe vozila
Obračun plače za mesec marec 20X2, če znaša bruto plača zaposlenega 1.400,00 EUR.
Brez
bonitete
Boniteta nad 500
km brez goriva
Boniteta nad 500
km z gorivom
Boniteta do 500
km z gorivom
1.
Bruto plača
1.400,00
1.400,00
1.400,00
1.400,00
1.400,00
2.
Boniteta
0,00
210,00
262,50
131,25
3.
Davčna osnova
1.400,00
1.610,00
1.662,50
1.531,25
4.
Prispevki iz bruto
309,40
355,81
367,30
338,35
5.
Dohodnina
157,88
202,05
212,98
185,43
6.
Neto izplačilo
932,72
842,14
819,71
876,22
7.
Prispevki na bruto
plačo
225,40
259,21
267,58
246,49
8.
Strošek plače za
delodajalca
1.625,40
1.659,21
1.667,58
1.646,49
Primer knjiženja obračuna plače za zaposlenega, , ki se mu obračunava boniteta do 500 km z
gorivom, če prejema bruto plačo v višini 1.400,00 EUR, prehrano v višini 70,00 EUR in ne
uveljavlja olajšave za vzdrževane družinske člane. Boniteta torej znaša 131,25 EUR.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
114
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
TEM
Obračun bruto plače z boniteto
1.400,00
250
prispevki iz plače
338,41
252/253
akontacija dohodnine
177,50
254
neto izplačilo
884,09
251
strošek plače zaposlenca
1.400,00
470
250
Obračun prispevkov delodajalca
246,53
474
252/258
Obračun prehrane med delom
70,00
473
255
Opomba: Pri knjiženju prispevkov za socialno varnost ima podjetje dve možnosti knjiženja,
prva je ta, da vse prispevke (iz in na bruto plače) knjiži na konto 252, druga pa je ta, da
prispevke iz plač knjiži na konto 253, prispevke na plače oziroma prispevke delodajalca pa na
konto 258.
Kako pa podjetje izračuna osnovo za boniteto, če ima osebno vozilo na poslovni najem?
V primeru, da ima podjetje osebno vozilo na poslovni najem (poslovni lizing), se za izračun
bonitete uporabi nabavna vrednost vozila, ki vključuje davek na dodano vrednost in izhaja iz
računa med prodajalcem vozila in podjetjem, ki je odobrilo poslovni najem. Takšen račun je
običajno priloga k dokumentaciji o poslovnem najemu, ali pa ga zahtevate pri najemodajalcu.
Tudi ni pomembno, ali podjetje kupi staro ali novo vozilo. Osnova za boniteto je zmeraj
nabavna vrednost z vidika trenutnega lastnika vozila, v primeru finančnega najema pa je to
podjetje, ki ima vozilo v finančnem najemu in v svojem registru osnovnih sredstev.
Reklamno vozilo
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
115
Ali se šteje za boniteto uporaba vozila za privatne namene, kadar je vozilo v celoti polepljeno
z reklamnimi napisi in ga podjetje daje v uporabo zaposlenim in drugim osebam (na primer
študentom in tretjim osebam), da bi bilo čim več v uporabi in bi tako v čim večji meri
opravljalo funkcijo reklamiranja podjetja?
V skladu s pojasnilom DURS, št. 4200-541/2012, z dne 11. 5. 2012, se tudi uporaba vozila v
privatne namene, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu zaradi namena reklamiranja druţbe,
davčno obravnava kot boniteta. Če se uporaba vozila zagotovi tretjim osebam, pa se
ugodnost davčno obravnava kot drug dohodek. Če imata v posameznem koledarskem mesecu
pravico do uporabe osebnega vozila dva delojemalca se skladno z drugim odstavkom 43.
člena ZDoh-2 za posameznega delojemalca ugotovi mesečna boniteta, v davčno osnovo pa se
všteva sorazmerni delež mesečnega zneska glede na število dni, ko mu je bila zagotovljena
pravica do uporabe osebnega vozila v privatne namene.
Vidik DDPO
Vsi stroški za vozilo, kot tudi celotno gorivo, če je v boniteto vključeno tudi gorivo za to
vozilo, so v primeru obdavčitve zasebne rabe z dohodnino davčno priznani odhodki v skladu
z ZDDPO-2.
Pokojninska osnova
V skladu s 42. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se za izračun
pokojninske osnove, ne glede na obračunane prispevke, med drugim ne štejejo prejemki v
naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plačila po pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani
prispevki. Če je torej uporaba osebnega vozila za zasebne namene opredeljena v pogodbi o
zaposlitvi, se boniteta lahko upošteva za izračun pokojninske osnove, če pa je uporaba
osebnega vozila dogovorjena na drugi podlagi (na primer posebna pogodba ali drug dogovor
med zaposlenim in delodajalcem), potem se boniteta ne upošteva za izračun pokojninske
osnove.
Uporaba osebnega vozila za zasebne namene po poslovodni pogodbi
Kadar uporablja osebno vozilo za zasebne namene oseba, ki v podjetju ni zaposlena, temveč
ima sklenjeno poslovodno pogodbo, gre prav tako za boniteto iz naslova dohodka iz
zaposlitve. Osnova za dohodnino se izračuna enako, kot v primeru dohodkov iz delovnega
razmerja, dohodnina in prispevki pa se obračunajo drugače. Dohodnina se obračuna po
dohodninski lestvici ali po stopnji 25 %, če delodajalec ni glavni delodajalec, temveč ima
poslovodja glavnino dohodkov od drugod. Prispevke za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje obračuna in plača izplačevalec dohodka po stopnji 6 % na bruto vrednost
poslovodne pogodbe z vključeno boniteto.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
116
PRIMER 3: Poslovodna pogodba in boniteta
Podjetje je s fizično osebno sklenilo poslovodno pogodbo, po kateri poslovodji pripada poleg
dohodka iz naslova vodenja v višini 4.000,00 EUR bruto tudi uporaba osebnega motornega
vozila za zasebne namene. Nabavna vrednost vozila, ki je bilo nabavljeno hkrati s sklenitvijo
poslovodne pogodbe, znaša 25.000,00 EUR. V boniteto je vključena tudi celotna poraba
goriva.
Izračun davčne osnove:
Brez goriva: 1,5 % od 24.000,00 EUR = 360,00 EUR
Z gorivom: 360,00 + 25 % od 360,00 = 450,00 EUR
Različica 1: Za namene dohodnine je podjetje glavni delodajalec (dohodnina se obračuna po
dohodninski lestvici ob upoštevanju splošne olajšave).
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
TEM
Obračun poslovodne pogodbe z boniteto
4.000,00
418
akontacija dohodnine
1.459,38
265
neto izplačilo
2.540,62
285
2.
TEM
Obračun prispevkov delodajalca
267,00
418
252/258
Različica 2: Za namene dohodnine podjetje ni glavni delodajalec (dohodnina se obračuna po
stopnji 25 % brez upoštevanja olajšav).
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
TEM
Obračun poslovodne pogodbe z boniteto
4.000,00
418
akontacija dohodnine
1.112,50
265
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
117
neto izplačilo
2.887,50
285
2.
TEM
Obračun prispevkov delodajalca
267,00
418
252/258
Uporaba tovornega vozila za zasebne namene
Tovorno vozilo
Davčna osnova za boniteto se v primeru tovornih vozil ne obračuna tako, kot velja za osebna
motorna vozila, temveč po splošnem pravilu – na podlagi primerljive trţne cene. Če
primerljive trţne cene ni mogoče določiti, se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je
nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete.
PRIMER 4: Boniteta za tovorno vozilo
Podjetje ima v lasti manjša tovorna vozila za lastne potrebe. Direktor je odobril uporabo
takšnega tovornega vozila zaposlenemu za zasebne namene – za en dan zaradi selitve.
Različica 1: Tržna vrednost najema podobnega vozila znaša 60,00 EUR na dan. Gorivo za
zasebne vožnje plača zaposleni. Boniteta torej znaša 60,00 EUR in se obračuna pri plači za
mesec koriščenja navedene ugodnosti.
Različica 2: Tržne vrednosti ni mogoče določiti, zato podjetje znesek bonitete določi na
podlagi stroškov, ki so nastali pri uporabi vozila za zasebne namene.
amortizacija: 6.000,00 EUR
vzdrţevanje: 1.000,00 EUR
zavarovanje: 600,00 EUR
registracija: 100,00 EUR
ostali stroški: 300,00 EUR
skupaj letno: 8.000,00 EUR
skupaj na dan: 21,92 EUR/dan
Podjetje mora v skladu s 36. členom ZDDV-1 obračunati DDV po splošni stopnji na celotne
stroške, kar v našem primeru znaša 4,87 EUR in je torej davčna osnova za boniteto z
vključenim DDV 26,79 EUR za en dan uporabe tovornega vozila.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
118
1.
TEM
Obračun DDV po splošni stopnji iz naslova opravljanja
storitev za neposlovne namene
4,87
480
260
Opomba: Vsi stroški tovornega vozila, vključno s plačanim DDV iz naslova opravljanja
storitev za neposlovne namene, so v primeru bonitete davčno priznani odhodek.
Nastanitev
Če delodajalec delojemalcu zagotovi nastanitev s plačilom najemnine ali brez plačila
najemnine in vrednosti bonitete za nastanitev delojemalca ni mogoče določiti v višini trţne
vrednosti ali v višini stroškov delodajalca, se vrednost bonitete določi mesečno v višini 0,6 %
trţne vrednosti premoţenja, s katerim se zagotavlja nastanitev delojemalca, na dan obračuna
bonitete.
PRIMER 5: Nastanitev zaposlenih v lastni nepremičnini brez plačila najemnine
Gradbeno podjetje ima v lasti stanovanjsko hišo (naložbena nepremičnina), ki jo je kupilo
01.09.20X5 (nabavna vrednost zgradbe znaša 120.000,00 EUR, pripadajoči del zemljišča pa
30.000,00 EUR, letna amortizacijska stopnja je določena na 3 %) , kjer zagotavlja nastanitev
svojim zaposlenim brez plačila najemnine. Podjetje plačuje tudi tekoče obratovalne stroške,
kot so stroški kurjave, elektrike in vode. Stroški vzdrževanja nepremičnine znašajo povprečno
mesečno 100,00 EUR, stroški zavarovanja pa 50,00 EUR.
1. Tržna najemnina za hišo bi po primerljivih podatkih na trgu znašala 900,00 eur (brez
obratovalnih stroškov), v hiši pa v povprečju stanuje 8 oseb.
Podjetje plačuje mesečno tudi naslednje stroške:
Stroški kurjave: 200,00 EUR
Stroški elektrike: 80,00 EUR
Stroški vode: 20,00 EUR
Skupaj osnova za boniteto: 1.200,00 EUR
Višina bonitete na zaposlenega tako znaša 150,00 EUR.
2. Tržne vrednosti najema ni mogoče ugotoviti, ker ni primerljivih podatkov, zato podjetje
izračuna stroške v zvezi z zagotavljanjem nastanitve.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
119
Mesečna amortizacija: 3 % od 120.000,00 : 12 = 300,00 EUR
Stroški kurjave: 200,00 EUR
Stroški elektrike: 80,00 EUR
Stroški vode: 20,00 EUR
Stroški tekočega vzdrţevanja: 100,00 EUR
Stroški zavarovanja: 50,00 EUR
Ostali stroški: 50,00 EUR
Skupaj mesečni stroški 800,00 EUR
Boniteta na zaposlenega: 800,00 : 8 = 100,00 EUR.
3. Če vrednost bonitete ni mogoče določiti na podlagi prejšnjih dveh kriterijev, se določi
mesečno v višini 0,6 % tržne vrednosti premoženja.
Trţna vrednost stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem znaša 160.000,00 EUR.
0,6 % od 160.000,00 = 960,00 EUR
Višini bonitete na zaposlenega: 960,00 : 8 = 120,00 EUR.
Boniteta za nastanitev, izračunana na podlagi trţne vrednosti, je praviloma najvišja, vendar
pa lahko podjetje uporabi ostali dve moţnosti šele, če trţne vrednosti ni mogoče ugotoviti.
Manj teţav pri določanju osnove za boniteto je, kadar nepremičnina ni v lasti podjetja, pač pa
jo podjetje vzame v najem. Takšna najemnina je praviloma enaka trţni, razen če bi šlo za
posel med povezanimi osebami ali pod drugimi pogoji, ki se ne bi mogli šteti za trţne.
Različica 1: Knjiženje stroškov, povezanih z nepremičnino, preko razreda 4 – Stroški
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za kurjavo
200,00
402
220
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
120
2.
PRAČ
Prejeti račun za elektriko
80,00
402
220
3.
PRAČ
Prejeti račun za vodo
20,00
419
220
4.
TEM
Mesečna amortizacija naloţbenih nepremičnin
300,00
435
015
Različica 2: Knjiženje stroškov preko ostalih kratkoročnih terjatev in stroška bonitet
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za kurjavo
200,00
165
220
2.
PRAČ
Prejeti račun za elektriko
80,00
165
220
3.
PRAČ
Prejeti račun za vodo
20,00
165
220
4.
TEM
Mesečna amortizacija naloţbenih nepremičnin
300,00
435
015
5.
TEM
Obračun plače (boniteta)
300,00
473
165
Opomba: V primeru lastne nepremičnine menimo, da je bolj smiselna 1. različica, v primeru
pa, ko ima podjetje v najemu nepremičnino izključno za potrebe svojih zaposlenih, je
priporočljiva 2. različica. Če na primer v nepremičnini biva manj zaposlenih, kot je
predvideno in boniteta ne pokrije vseh stroškov, predstavlja saldo na 165 davčno nepriznane
odhodke.
PRIMER 6: Počitniške nastanitve in boniteta
Podjetje ima v lasti apartma v turističnem kraju, ki ga oddaja v najem svojim zaposlenim po
nižji ceni od tržne. Znano je, da tržna najemnina podobnega apartmaja v tem kraju znaša
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
121
50,00 EUR na dan. Podjetje svojim zaposlenim zaračunava 30,00 EUR na dan. Razlika v
višini 20,00 EUR na dan predstavlja za zaposlenega boniteto, ki mu jo podjetje obračuna pri
plači za mesec, ko je koristil nastanitev v apartmaju. Za bivanje 7 dni boniteta tako znaša
140,00 EUR.
Obračun plače ob predpostavki, da ima zaposleni 1.100,00 EUR bruto plače in boniteto iz
naslova nastanitve v višini 140,00 EUR (splošna olajšava za leto 20X2 znaša 269,04 EUR
mesečno), je naslednji:
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
TEM
Obračun bruto plače z boniteto
1.100,00
250
prispevki iz plače
274,04
252/253
akontacija dohodnine
116,29
254
neto izplačilo
709,67
251
strošek plače zaposlenca
1.100,00
470
250
2.
TEM
Obračun prispevkov delodajalca
199,64
474
252/258
Delnice, posojila
Pridobitev delnic
Če delodajalec delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oziroma pridobitve delnic po zniţani
vrednosti ali pravico do pridobitve drugega premoţenja, se boniteta ugotavlja na dan, ko je
pravica izvršena oziroma na dan, ko je delojemalec pridobil delnice ali kako drugo vrsto
premoţenja. Če delojemalec odsvoji pravico do nakupa delnic ali do pridobitve drugega
premoţenja, se boniteta ugotavlja na dan odsvojitve navedene pravice.
Posojilo
Če delodajalec delojemalcu zagotovi posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je niţja od
trţne, se boniteta določi na podlagi trţne obrestne mere. Za trţno obrestno mero se šteje
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
122
priznana obrestna mera, ki jo določi minister, pristojen za finance, na podlagi zakona, ki ureja
davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe določanja obresti med povezanimi osebami.
Priznana obrestna mera
Pravilnik o priznani obrestni meri določa metodologijo za določanje priznane obrestne mere
in priznano obrestno mero za obresti na posojila med povezanimi osebami, uporablja pa se
tudi za določanje priznane obrestne mere, na podlagi katere se vrednoti boniteta, če
delodajalec delojemalcu zagotovi posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je niţja od
trţne.
PRIMER 7: Izračun priznane obrestne mere
Podjetje je dne 2. 2. 20X9 dalo zaposlenemu posojilo v višini 5.000,00 EUR za dobo 12
mesecev. V pogodbi je določeno, da se obrestna mera izračunava po stopnji 3,5 %. Podjetje
mora ugotoviti višino trţne obrestne mere in če je ta višja od pogodbene, mora za razliko
zaposlenemu obračunati boniteto.
Priznana obrestna mera v skladu s Pravilnikom o priznani obrestni meri za mesec februar
2009 za obdobje 12 mesecev znaša 2,259 %, za fizične osebe pa je potrebno dodati še 75
bazičnih točk, kar predstavlja 0,75 % in tako priznana obrestna mera v našem primeru znaša
3,009 % in je torej niţja od pogodbene obrestne mere. Torej v našem primeru bonitete ni.
PRIMER 8: Odpis posojila delavcu
Podjetje ima do zaposlenega kratkoročno terjatev iz naslova danega posojila v višini 1.000,00
EUR. Ker je zaposleni že dalj časa v bolniškem staležu in prejema zelo nizko nadomestilo, se
je vodstvo podjetja odločilo, da zaposlenemu odpiše preostali znesek posojila v višini
1.000,00 EUR. To predstavlja za zaposlenega boniteto, od katere mora podjetje obračunati
dohodnino in prispevke za socialno varnost. Ker zaposleni prejema prenizko nadomestilo, da
bi mu podjetje lahko obračunalo prispevke iz plače in dohodnino v njegovo breme, bo
vrednost bonitete obrutilo in plačalo celotne prispevke in dohodnino v breme podjetja. Pri
tem se dohodnina obračuna po dohodninski lestvici, ki se določi kot seštevek obračunanega
nadomestila (600,00 EUR bruto) in bonitete v mesecu, ko je bilo posojilo odpisano.
Obruteno osnovo za prispevke in dohodnino izračunamo tako, da bruto plačo povečamo za
toliko, da neto izplačilo zaposlenemu kljub obračunu bonitete ostane nespremenjeno (pri
bruto plači 600,00 EUR, znaša neto izplačilo cca. 467,00 EUR. Da delavec tudi po obračunu
bonitete dobi enako izplačilo, moramo boniteto obrutiti (stopnja dohodnine z boniteto znaša
23,63%) in tako dobimo osnovo za obračun bonitete v višini 1.680,00 EUR.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
123
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
TEM
Obračun plače – boniteta
1.000,00
473
182
2.
TEM
Delodajalčevi prispevki od bonitet v višini 38,2
%
641,76
474
252/258
3.
TEM
Druge delodajalčeve dajatve od bonitet –
dohodnina
309,24
473 IN
250
250 IN
254
Opomba: Obračun prispevkov in dohodnine je narejen po podatkih za leto 2012.
Pokojninska osnova
Za izračun pokojninske osnove se ne glede na obračunane prispevke ne štejejo prejemki v
naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plačila po pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani
prispevki. Torej se v primeru bonitete iz naslova odpisa posojila to ne more šteti v
pokojninsko osnovo.
Popust pri prodaji blaga in storitev
Ali se vsak popust pri prodaji blaga in storitev, ki ga delodajalec odobri delojemalcu šteje za
boniteto?
Popust pri prodaji
Nikakor ne. Dohodek iz zaposlitve v skladu s 36. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2)
vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Popust pri prodaji blaga
in storitev je boniteta, kadar določen popust velja posebej za delojemalce in njihove druţinske
člane. Boniteta namreč ne more biti popust, ki na primer velja za vse kupce, ki plačajo blago
oziroma storitev v gotovini ali v prednaročilu in podobno. Torej ko gre za popuste, ki so del
prodajnih strategij in veljajo na splošno za vse kupce, to za delojemalca ni boniteta.
PRIMER 9: Plačilo nezgodnega zavarovanja zaposlenemu
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
124
Podjetje plačuje za svoje zaposlene premijo za nezgodno zavarovanje, po kateri je
upravičenec do odškodnine zaposleni. Premija znaša mesečno 10,00 EUR.
Plačilo premije je v takšnem primeru obdavčeno z dohodnino in tudi s prispevki za socialno
varnost. Podjetje obračun bonitete vključi v obračun plače, če pa to ni mogoče, ker je
zaposlena na primer na porodniškem dopustu, plačano premijo obruti in obračuna prispevke
iz plače in na plačo v svoje breme, dohodnino pa po stopnji 25 %, kot bi veljalo za
delodajalca, ki ni glavni delodajalec.
Podjetje prejme račun za kolektivno nezgodno zavarovanje za 10 zaposlenih po 10,00 eur na
zaposlenega, kar znaša skupaj 100,00 eur. Ker ne gre za strošek podjetja, temveč za zasebno
rabo zaposlenih, račun knjiži v breme na terjatve do zaposlenih. Ko pa pri obračunu plače
upošteva plačilo zavarovanja kot boniteto, ki predstavlja davčno priznane odhodke, terjatev
do zaposlenih zmanjša v dobro in poveča stroške bonitet (konto 473).
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za nezgodno zavarovanje
100,00
165
220
2.
TEM
Obračun plače (bonitete)
100,00
473
165
Delovna obleka
V skladu s 5. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo za dohodek iz
delovnega razmerja med drugim ne všteva vrednost uniform in osebnih zaščitnih delovnih
sredstev, vključno s stroški za njihovo vzdrţevanje, pod pogojem, da so določene s posebnimi
predpisi. Uniforme so z zakoni ali pravilniki določene le za nekatere poklice, zaščitna delovna
sredstva pa določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD). Vsa ostala delovna obleka,
ki jo podjetje zagotavlja svojim delojemalcem, predstavlja boniteto, ki se določa na podlagi
primerljive trţne cene.
PRIMER 10: Delovna obleka kot boniteta
V skladu z individualno pogodbo ima zaposleni direktor pravico do dveh poslovnih oblek na
leto do posamične vrednosti 1.000,00 EUR. Podjetje prejme račun za delovno obleko v
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
125
vrednosti 960,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stpnji in direktorju pri plači za mesec,
ko je bila obleka nabavljena, obračuna boniteto. Bruto plača direktorja znaša 5.000,00 EUR.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za delovno obleko
960,00
473
220
2.
TEM
Obračun bruto plače z boniteto
5.000,00
250
prispevki iz plače
1.317,16
252/253
akontacija dohodnine
1.538,44
254
neto izplačilo
2.144,40
251
strošek plače zaposlenca
5.000,00
470
250
3.
TEM
Obračun prispevkov delodajalca
959,56
474
252/258
Delovna obleka
V skladu s 5. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo za dohodek iz delovnega
razmerja med drugim ne všteva vrednost uniform in osebnih zaščitnih delovnih sredstev,
vključno s stroški za njihovo vzdrževanje, pod pogojem, da so določene s posebnimi predpisi.
Uniforme so z zakoni ali pravilniki določene le za nekatere poklice, zaščitna delovna sredstva
pa določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD). Vsa ostala delovna obleka, ki jo
podjetje zagotavlja svojim delojemalcem, predstavlja boniteto, ki se določa na podlagi
primerljive tržne cene.
Managerski zdravstveni pregled
Za boniteto se v skladu s 3. odstavkom 39. člena ZDoh-2 ne štejejo plačila delodajalca za
zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolţan zagotoviti na podlagi zakona,
ki ureja varnost in zdravje pri delu in bi opustitev zdravstvenega pregleda oziroma plačila
pomenila kršitev zakona in s tem kazensko odgovornost delodajalca.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
126
Pod pojmom "managerski zdravstveni pregled" pa praviloma razumemo zdravstveni pregled
poslovodnih oseb, do katerih imajo poslovodne osebe pravico na podlagi individualne
pogodbe o zaposlitvi in ne na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, zato se
plačilo takšnih zdravstvenih storitev prejemniku šteje za boniteto.
PRIMER 11: Managerski zdravstveni pregled
Podjetje v skladu z individualno pogodbo o zaposlitvi plača direktorju managerski
zdravstveni pregled v znesku 1.250,00 EUR. Plača direktorja za znaša 4.500,00 EUR.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za managerski pregled
1.250,00
473
220
2.
TEM
Obračun bruto plače z boniteto
4.500,00
250
prispevki iz plače
1.270,75
252/253
akontacija dohodnine
1.471,36
254
neto izplačilo
1.757,89
251
strošek plače zaposlenca
4.500,00
470
250
3.
TEM
Obračun prispevkov delodajalca
925,75
474
252/258
Opomba: Prispevki in dohodnina so obračunani od davčne osnove 5.750,00 evrov. Če bi bil
na primer na podlagi predpisov o varnosti in zdravju pri delu za vse delavce v podjetju
obvezen zdravstveni pregled (vključno za direktorja), ki bi na zaposlenega znašal denimo
250,00 evrov, bi v davčno osnovo šteli le 1.000,00 evrov direktorjevega zdravstvenega
pregleda (in seveda plačo).
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
127
PRIMER 12: Plačilo izleta za zaposlene
Podjetje preko turistične agencije plača dvodnevni izlet v Italijo za vse zaposlene (30 oseb).
Znesek računa za prevoz in polpenzion znaša 3.000,00 EUR. Strošek na zaposlenega znaša
100,00 EUR. Plačilo izleta predstavlja za zaposlene boniteto.
Primerjava obračuna bonitete glede na različno višino bruto plače:
1. Bruto plača znaša 1.000,00 EUR
2. Bruto plača znaša 1.500,00 EUR
3. Bruto plača znaša 2.000,00 EUR
Bruto plača v
EUR
Prispevki iz bruto
plače
Dohodnina
Neto plača brez
bonitete
Neto plača z
boniteto
Razlika
1.000,00
221,00
67,05
711,95
677,39
34,56
1.500,00
331,50
170,98
997,52
954,39
43,13
2.000,00
442,00
276,14
1.281,86
1.230,31
51,55
Opomba: Kot izhaja iz tabele, se pri obračunu bonitete zaposlenim neto plača zniža za 34,56
EUR do 51,55 EUR, odvisno od stopnje dohodnine in višine splošne olajšave. Za podjetje pa
je strošek izleta davčno priznan odhodek, ker je obdavčen z dohodnino kot boniteta.
PRIMER 13: Udeležba na športnih igrah
Podjetje plača za zaposlene udeležbo na športnih igrah, ki jih organizira njihova panožna
zbornica. Udeležnina na zaposlenega znaša 24,00 EUR z obračunanim DDV po splošni
stopnji, skupni znesek računa za 10 zaposlenih tako znaša 240,00 EUR z obračunanim DDV
po splošni stopnji.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
128
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za udeleţbo na športnih igrah, drugi stroški
storitev in obveznost do dobavitelja
240,00
489
220
Opomba: Športne igre so za podjetje pomembne s poslovnega vidika, saj gre za navezovanje
kontaktov, izmenjavo mnenj, možnost poslovnega sodelovanja, zato gre z vidika obdavčitve za
davčno priznane odhodke in za zaposlene to tudi ni boniteta, saj ne gre za ugodnost, temveč
za poslovno obveznost, kot na primer udeležba na seminarju. DDV pa se v skladu s 63.
členom ZDDV-1 ne odbija, ker ni izpolnjen pogoj, da bo zavezanec storitve uporabil za
namene svojih obdavčenih transakcij.
PRIMER 14: Kako obrutiti boniteto v naravi?
Zaposleni prejema plačo v višini 1.200,00 EUR bruto. V mesecu marcu 20X2 je od
delodajalca prejel nagrado v naravi (potovanje) za najboljšega prodajalca za leto 20X1 v
vrednosti 2.000,00 EUR. Za zaposlenega nagrada predstavlja boniteto, ker pa plača ne
zadošča za plačilo dajatev iz naslova bonitete, je potrebno vrednost bonitete obrutiti. Davčni
koeficient se izračuna po dohodninski lestvici tako, da se upošteva seštevek bruto plače in
bruto bonitete. To najlažje storimo s pomočjo programa za izračun plač in drugih dohodkov
iz zaposlitve. Najprej izračunamo neto plačo, če bruto znaša 1.200,00 EUR, nato pa
povečujemo bruto tako dolgo, da dobimo enak neto ob upoštevanju bonitete v višini 2.000,00
EUR.
Neto plača brez bonitete znaša 827,00 EUR.
Obrutena boniteta znaša 4.156,00 EUR.
Prispevki iz bruto bonitete znašajo 918,58 EUR
Prispevki delodajalca znašajo 669,19 EUR
Dohodnina znaša 1.237,79 EUR
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
129
1.
PRAČ
Prejeti račun za potovanje – boniteta
2.000,00
473
220
2.
TEM
Delodajalčevi prispevki od bonitet v višini
38,2%
1.587,77
474
252/258
3.
TEM
Druge delodajalčeve dajatve od bonitet -
dohodnina
1.237,79
473 IN
250
250 IN
254
Davčno nepriznane bonitete
PRIMER 15: Najem telovadnice za zaposlene
Podjetje prejme račun za najem telovadnice za mesec marec v višini 120,00 EUR (oproščeno
plačila DDV). Telovadnica je enkrat tedensko po dve uri na razpolago vsem zaposlenim za
rekreacijo.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za najem telovadnice
100,00
489-DN
220
PRIMER 16: Pogostitev ob zaključku leta
Podjetje prejme račun za pogostitev ob zaključku leta v znesku 1.200,00 EUR z obračunanim
DDV. Na pogostitvi so bili prisotni zaposleni in nekaj poslovnih partnerjev. Podjetje na
podlagi seznama prisotnih sorazmerno razdeli stroške na strošek reprezentance in davčno
nepriznani strošek pogostitve zaposlenih. Prisotnih je bilo 50 zaposlenih in 10 poslovnih
partnerjev.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za pogostitev
1.200,00
220
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
130
strošek reprezentance
200,00
417
pogostitev zaposlenih
1.000,00
489-DN
PRIMER 17: Uporaba mobilnega telefona
Podjetje zaposlenemu plačuje uporabo mobilnega telefona in je v pravilniku opredelilo, da
znaša največji dovoljeni znesek za pogovore 80,00 EUR mesečno brez obračunanega DDV,
kar je po oceni podjetja poslovno potreben strošek. Porabo nad tem zneskom mora zaposleni
vrniti podjetju do konca prihodnjega meseca z obračunanim DDV po splošni stopnji. Podjetje
prejme račun za 122,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Od tega znaša mesečna
naročnina 10,00 EUR brez DDV in pogovori 90,00 EUR brez DDV.
Različica 1: Zaposleni mora podjetju vrniti 12,20 EUR (neto 10,00 EUR in obračunan
DDVpo splošni stopnji 2,20 EUR). Zaposleni razliko plača v gotovini.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za mesečne stroške mobilnega telefona,
obveznost do dobavitelja
120,00
220
odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji
19,80
160
drugi stroški storitev
90,00
419
terjatev do zaposlenega
12,20
165
2.
BLAG
Plačilo terjatev do zaposlenega v gotovini
12,20
100
165
Različica 2: Znesek porabe nad dovoljeno v pravilniku o uporabi službenih mobilnih
telefonov podjetje knjiži med davčno nepriznane stroške. Hkrati tudi nima pravice do odbitka
vstopnega DDV za ta del stroškov.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
131
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za mesečne stroške mobilnega telefona,
obveznost do dobavitelja
122,00
220
odbitni DDV, obračunan p splošni stopnji
19,80
160
drugi stroški storitev
90,00
419
ostali stroški – davčno nepriznani
12,20
489
PRIMER 18: Majice z logotipom
Podjetje svojim zaposlenim za reklamne namene kupi majice in nanje da natisnit logotip.
Znesek računa za 50 majic znaša 610,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji, znesek
računa za tisk logotipa podjetja pa 122,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Ob
nakupu majic si podjetje obračuna odbitni DDV, ki ga ob razdelitvi majic zaposlenim ne rabi
obračunati na podlagi 2. odstavka 7. člena ZDDV-1, ker gre za darila manjših vrednosti (do
20 eurov). Ker je vrednost posamezne majice z logotipom 12,20 EUR, majica za zaposlene ne
predstavlja bonitete, saj vrednost ne presega 13,00 EUR (to velja, če vsak zaposleni prejme
po eno majico in v istem mesecu niso prejeli še kakšnih drugih ugodnosti, saj znesek 13,00
EUR predstavlja skupni znesek vseh ugodnosti v posameznem mesecu).
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za majice, obveznost do dobavitelja
610,00
220
neto vrednost majic
500,00
407
odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 110,00 160
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
132
2.
PRAČ
Prejeti račun za logotip
122,00
220
storitev tiskanja logotipa
100,00
417
odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji
22.00
160
Opomba: Z vidika davka od dohodkov pravnih oseb so stroški nakupa majic in tiskanja
davčno priznani odhodki, saj so bonitete iz 5. odstavka 39. člena obdavčene po stopnji 0.
PRIMER 19: Delovne halje za zaposlene v trgovini
Podjetje prejme račun v znesku 366,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji za
delovne halje z logotipom, ki jih morajo zaposleni v trgovini uporabljati v skladu z internimi
akti. Delovne halje sicer niso opredeljene v izjavi o varnosti z oceno tveganja, vendar pa
menimo, da si podjetje ob nabavi lahko odbije DDV in gre za davčno priznane odhodke v
skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, ker je njihova uporaba opredeljena v
internih aktih (obvezna raba in znak podjetja) in ostanejo v lasti podjetja (za zaposlene ne
predstavljajo bonitete, saj je raba obvezna za vse, ki so v oddelku prodaje, delavci pa nimajo
nobene ugodnosti, delovnih oblek ne morejo uporabljati v druge namene).
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za halje, obveznost do dobavitelja
366,00
220
odpis drobnega inventarja
300,00
404
odbitni DDV
66,00
160
Uporabljeni konti:
165 – Ostale kratkoročne terjatve
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
133
260 – Obveznosti za obračunani DDV
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
404 – Odpis drobnega inventarja in embalaže
407 – Drugi stroški materiala
417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance
418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki
bremenijo podjetje (stroški po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah, sejnine zaposlencem in
drugim osebam…)
470 – Plače zaposlencev
473 – Regres za letni dopust, bonitete, povračila (za prevoz n delo in z njega, za prehrano, za
ločeno življenje) in drugi prejemki zaposlencev
474 – Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov
zaposlencev
480 – Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov
489 – Ostali stroški
4.1.12 Bremepis A-B/4
Definicija
Bremepis je knjigovodska listina, s katero popravljamo poslovni dogodek, ki ga opredeljuje
izdan račun.
Popravek napake
Bremepis izstavi prodajalec kupcu v primeru, ko ţeli naknadno popravljati določen račun za
dobavo blaga ali storitev, ker je bila ugotovljena napaka (npr. pomotoma je bila poslana
prevelika količina blaga ali je bila storitev zaračunana v manjšem znesku od pogodbene
vrednosti, itd.). Z bremepisom torej popravljamo vrednosti na izdanem računu tako, da se
skupna vrednost za plačilo poveča, kar pomeni pri prejemniku bremepisa večjo obveznost do
dobavitelja blaga ali storitev. Priporočamo, da se na bremepisu navede številka izdanega
računa, na katerega se le-ta nanaša.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
134
Računovodski vidik
Bremepis se pri izdajatelju knjiţi enako kot izdani račun, pri prejemniku pa enako kot prejeti
račun.
Davčni vidik
Za namene davka na dodano vrednost, je bremepis pri izdajatelju enako kot izdani račun, pri
prejemniku pa enako, kot prejeti račun.
Prejemnik bremepisa si lahko prizna odbitek vstopnega DDV v obdobju, ko je prejel
bremepis.
Primeri poslovnih dogodkov:
Knjiženje pri podjetju A d.o.o.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
IRAČ
Izdani račun za storitve
6.100,00
120
Neto vrednost
5.000,00
760
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
135
Obračunani DDV po splošni stopnji
1.100,00
260
2
BMP
Izdani bremepis
1.220,00
120
Neto vrednost
1.000,00
760
Obračnani DDV po splošni stopnji
220,00
260
Knjiženje pri podjetju B d.o.o.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
PRAČ
Prejeti račun za storitve
6.100,00
120
Neto vrednost
5.000,00
760
Odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji
1.100,00
260
2
BMP
Prejeti bremepis
1.220,00
120
Neto vrednost
1.000,00
760
Odbitni DDV, obračnan DDV po splošni stopnji
220,00
260
Uporabljeni konti:
120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
160 – Kratkoročne terjatve za vstopni DDV
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
136
260 – Obveznosti za obračunani DDV
412 – Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem opredmetenih osnovnih sredstev
760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu
top related