analiza in primerjava orodij za razvoj spletnih … · 2018-11-04 · 3.5 liferay ... osgi open...
Post on 22-May-2020
4 Views
Preview:
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Žiga Kramar
ANALIZA IN PRIMERJAVA ORODIJ ZA
RAZVOJ SPLETNIH PORTALOV
Diplomsko delo
Maribor, september 2018
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Žiga Kramar
ANALIZA IN PRIMERJAVA ORODIJ ZA
RAZVOJ SPLETNIH PORTALOV
Diplomsko delo
Maribor, september 2018
i
ANALIZA IN PRIMERJAVA ORODIJ ZA
RAZVOJ SPLETNIH PORTALOV
Diplomsko delo
Študent(ka): Žiga Kramar
Študijski program: Informatika in tehnologije komuniciranja VS
Smer: Razvoj informacijskih sistemov
Mentor(ica): viš. pred. dr. BOJAN NOVAK, univ. dipl. inž. el.
Lektor(ica): Dušica Bizjak
ii
Zahvala
Zahvaljujem se mentorju, viš. pred. dr. Bojanu
Novaku, za pomoč in nasvete pri izdelavi
diplomske naloge.
Prav tako se izjemno zahvaljujem očetu in
mami, ker sta mi omogočila študij in me med
študijem neizmerno in brezpogojno podpirala.
iii
Analiza in primerjava orodij za razvoj spletnih portalov
Ključne besede: portal, wordpress, joomla, drupal, liferay
UDK: 004.774.6(043.2)
Povzetek
Namen diplomskega dela je bila analiza in primerjava orodij za razvoj spletnih portalov.
Najprej smo splošno opisali portale in njihovo uporabo ter nato analizirali štiri različna
odprtokodna orodja. Ker je na trgu veliko različnih orodij, smo analizirali prve tri, ki so
najbolj uporabljeni in pa eno orodje, ki je manj znano in manj uporabljeno v praksi. Na koncu
smo naredili primerjavo med analiziranimi orodji in zapisali sklep.
iv
Analysis and comparison of tools for developing web
portals
Key words: portal, wordpress, joomla, drupal, liferay
UDK: 004.774.6(043.2)
Abstract
The purpose of the graduation thesis was to analyze and compare the tools for developing
web portals. First we described what portals are in general and their use and after that, we
analyzed four different open source the tools for portal development. Since there is a wide
variety of tools on the market, we chose to analyze the first three most popular ones and
one less known, and in practice less popular tool. Finally, we compared the previously
analyzed tools and wrote the conclusion.
v
KAZALO VSEBINE
1 Uvod .................................................................................................... 1
2 Portal ................................................................................................... 2
2.1 Definicija portala ..................................................................................................... 2
2.2 Klasifikacija portalov ............................................................................................... 5
2.2.1 Vertikalni portali .............................................................................................. 5
2.2.2 Horizontalni portali .......................................................................................... 5
2.3 Tipi portalov ............................................................................................................ 6
2.3.1 Javni portali...................................................................................................... 7
2.3.2 Poslovni portali ................................................................................................ 8
2.3.3 Uporabniški portali ........................................................................................ 11
3 Orodja za razvoj spletnih portalov ...................................................... 12
3.1 GNU GPLv2, GNU GPLv3 in GNU LGPL odprtokodne licence ............................... 13
3.2 Joomla ................................................................................................................... 14
3.2.1 Joomla razširitve ............................................................................................ 16
3.2.2 Glavne izdaje verzij ........................................................................................ 18
3.3 Wordpress ............................................................................................................. 19
3.3.1 Funkcije Wordpress ....................................................................................... 21
3.3.2 Glavne izdaje verzij ........................................................................................ 24
3.4 Drupal .................................................................................................................... 26
3.4.1 Gradniki Drupal .............................................................................................. 28
3.4.2 Glavne izdaje verzij ........................................................................................ 30
3.5 Liferay .................................................................................................................... 31
vi
3.5.1 Portleti ........................................................................................................... 34
3.5.2 Teme .............................................................................................................. 36
4 Primerjava .......................................................................................... 37
4.1 Uporaba orodij po svetovnem spletu ................................................................... 41
5 Sklep ................................................................................................... 43
Viri in literatura ......................................................................................... 44
KAZALO SLIK
Slika 2.1 Portal Yahoo ............................................................................................................ 2
Slika 2.2 Hierarhija tipov portalov ......................................................................................... 6
Slika 2.3 Portal MSN.com .................................................................................................... 11
Slika 3.1 Logotip CMS sistema Joomla ................................................................................. 14
Slika 3.2 Wordpress logo ..................................................................................................... 19
Slika 3.3 Logo sistema Drupal .............................................................................................. 26
Slika 3.4 Liferay logo ............................................................................................................ 31
KAZALO TABEL
Tabela 3.1 Glavne izdaje verzij Joomla ................................................................................ 18
Tabela 3.2 Glavne verzije Wordpress .................................................................................. 24
Tabela 3.3 Glavne izdaje verzij sistema Drupal ................................................................... 30
Tabela 3.4 Razlike med brezplačno verzijo »Community« in plačljivo verzijo »Liferay DXP«
............................................................................................................................................. 32
Tabela 3.5 Razlike med portleti in servleti .......................................................................... 35
Tabela 4.1 Podprte podatkovne baze .................................................................................. 37
vii
Tabela 4.2 Podprti spletni strežniki ..................................................................................... 38
Tabela 4.3 Podprti spletni brskalniki ................................................................................... 38
Tabela 4.4 Število razširitev za posamezno orodje ............................................................. 40
KAZALO GRAFOV
Graf 4.1 Uporaba opisanih orodij za razvoj spletnih portalov na celotnem spletu ............ 41
Graf 4.2 Tržni delež opisanih orodij za razvoj spletnih portalov ......................................... 42
viii
Seznam uporabljenih simbolov in kratic:
B2E Bussiness to Enterprise
B2C Bussiness to Customer
B2B Bussiness to Bussiness
CE Community Edition
CMS Content Management System
DXP Digital Experience Platform
GNU GNU's Not Unix
GPL General Public License
HTML Hyper Text Markup Language
IDE Integrated Development Environment
JRE Java Runtime Environment
LGPL Lesser General Public License
MVC Model-View-Controller
OSGI Open Services Gateway Initiative
SDK Software Development Kit
URL Uniform Resource Locator
WML Wireless Markup Language
XHTML Extensible HyperText Markup Language
1
1 Uvod
V diplomski nalogi so bili predmet analize in primerjave spletni portali. Dandanes je na
spletu vse več vsebin in vse več raznih spletnih strani. Njihova pomankljivost je, da so slabo
pregledne in ponujajo slabo uporabniško izkušnjo, imajo slabo urejen vire ali pa preprosto
ponujajo premalo virov in različnih vsebin. Prav tako se pojavi problem personalizacije oz.
prilagajanja, saj spletne strani končnemu uporabniku praviloma personalizacije ne
omogočajo. Tu se pojavijo portali, ki so odgovor na to problematiko, saj omogočajo
združevanje različnih virov in vsebin, prilagajanje po željah uporabnika ter tako
predstavljajo vstopno točko v splet.
Namen in cilj diplomskega dela je analizirati in primerjati štiri različna orodja za razvoj
spletnih portalov. Ker je na voljo veliko različnih orodij, smo za analizo in primerjavo izbrali
štiri različna orodja in sicer: tri izmed prvih treh najbolj uporabljenih orodij, to so
Wordpress, Joomla in Drupal ter eno izmed manj znanih in manj uporabljenih orodij,
imenovano Liferay.
Najprej bomo na splošno opisali pojem portal, nato pa predstavili različne klasifikacije in
vrste portalov. V drugem delu diplomske naloge se bomo osredotočili na analizo prej
omenjenih orodij; in na kratko opisali različne odprtokodne licence, ki jih orodja
uporabljajo. Ker je na področju razvoja spletnih portalov že kar nekaj raziskav, se v
podroben razvoj namenskega portala nismo spuščali. V zadnjem delu diplomskega dela pa
je v središču primerjava, opis razlik in podobnosti ter uporabnost analiziranih orodij na
spletu.
2
2 Portal
2.1 Definicija portala
Slovar slovenskega knjižnega jezika portal definira kot »arhitektonsko poudarjen vhod v
stavbo«, s stransko razlago »arhitektonsko oblikovan del stene ob odrski odprtini« [1].
S stališča spleta so portali definirani kot spletišča, ki so urejena kot izhodišče za iskanje
določenih informacij [2].
Spletni portal je pogosto uporabljen izraz in opisuje spletno mesto, ki agregira oz. združuje
informacije iz različnih virov in nato omogoča dostop do njih različnim uporabnikom.
Portal ponuja uporabniku prehod ne samo na eno stran oz. na samo en vir, ampak na vse
spletno dostopne vire, ki so pomembni končnemu uporabniku [4].
Zgodovinsko so se portali najverjetneje razvili iz internetnih iskalnikov, ki niso ponujali samo
iskanja, ampak dodatno še npr. elektronsko pošto, podatke o borzi in novice [4]. Primer
portala prve generacije, ki se je začel kot internetni iskalnik, je Yahoo, ki je prikazan na sliki
2.1.
Slika 2.1 Portal Yahoo
3
Kljub temu, da je veliko portalov prve generacije nastalo iz iskalnika in da je veliko tovrstnih
transformacij iz iskalnik v spletne portale uspelo predvsem zaradi uveljavljenega imena
iskalnika, pa portal ne moremo definirati kot razširjen iskalnik. Za razliko od spletnih mest
imamo pri portalih v mislih predvsem skupino različnih kanalov in vsebin, grafičnih
elementov in navigacije, povezav, pomoči in tudi iskalnik [5].
Uporabniki dandanes pričakujejo vedno več preverljivih informacij iz vedno več različnih
virov. Prav tako morajo te informacije biti predstavljene na pregleden in berljiv način. Z
uporabo portala lahko uporabnikom omogočimo pregled vseh vsebin na enem spletnem
mestu. Vir informacij je lahko predstavljen na svojem delu portala, namenskem območju
strani oz. komponenti za prikaz informacij, ki mu pravimo portlet. Portlet lahko uporabimo
tudi za predstavitev drugih informacij, kot so vremenska napoved, turistične informacije ali
pa novice poslovne narave, kot so npr. podatki o borzi in menjalni tečaji valut [5].
Spletni portali niso enaki spletnim stranem. Glavna in največja razlika med njima je
orientiranost. Medtem ko je spletna stran orientirana npr. na institucijo, na eno storitev ali
na eno temo, se portal osredotoča na uporabnika. Ker je na prvem mestu uporabnik, tako
portal nudi pogled na svet s strani uporabnika in ne institucije, storitve ali teme. Zaradi
navedenega morajo portali ponujati možnost personalizacije, to je možnost spreminjanja
vsebin in njihovega prikazovanja glede na potrebe uporabnika. Prikazovanje spletnega
portala in delovanje sta tako prilagojeno posameznemu uporabniku, pri spletnih straneh so
pa vsi obiskovalci prisiljeni opazovanju enake oblike informacij in uporabi iste spletne
strani. Prav tako moramo na spletni strani poiskati podatke sami, portal pa nam sam in nam
ob prijavi ponudi podatke, ki bi jih potrebovali [5]. To je omogočeno preko sledenja prijav,
preko katerih dobimo informacije o uporabnikih, kot so npr. od kod uporabnik prihaja ter
katere dele portala največ uporablja [7].
Osnovna lastnost portalov je tako dostop do informacij ali vsebin, ki so lahko zunaj ali
znotraj spletnega portala. To je omogočeno z uporabo iskalnika, ki omogoča brskanje po
strukturiranih in nestrukturiranih podatkih, na podlagi kriterija, ki ga uporabnik vnese v
iskalnik [8]. Iskanje po strukturiranih podatkih je precej preprosto opravilo, nestrukturirane
4
podatke pa mora najprej obdelati tako imenovani »crawler« [5]. »Crawler« oz. pajek je
računalniški program, ki je del iskalnika, je zadolžen za sistematično obiskovanje spletnih
strani in grajenje indeksa, ki se nato uporablja pri iskanju [8].
Od spletne strani se portal razlikuje tudi po tem, da omogoča sodelovanje, kar pripomore
k proizvajanju vsebin portala. Sodelovanje je omogočeno preko elektronske izmenjave
informacij kot so npr. klepetalnice, portalni forumi, komentiranje vsebin, e-poštno
komuniciranje, razne ankete in druga skupinska namenska orodja [10].
Ob tem lahko povzamemo, da spletno stran označuje neprilagodljivost, portali pa s svojo
prilagodljivostjo izjemno interaktiven splet dvigajo še na višjo raven [5].
Poenostavljeno si lahko portal predstavljamo kot nekakšno vstopno točko, ki uporabniku
omogoča dostop do drugih spletnih strani, virov informacij in raznih drugih storitev, ki so
uporabniku predstavljene na enoten način.
5
2.2 Klasifikacija portalov
Portali so lahko v praksi uporabljeni na več različnih načinov, za neomejeno števil področij,
ki ustrezajo različnim uporabnikom. Razlikujemo jih predvsem po tem, ali so namenjeni za
točno določeno skupino uporabnikov ali ne, zato jih lahko klasificiramo oz. razdelimo na
dve različni vrsti. Čeprav so znane še druge vrste ali tipi portalov (podrobneje opisani v
poglavju 2.3), lahko vse portale grobo klasificiramo oz. opredelimo kot vertikalne ali
horizontalne.
2.2.1 Vertikalni portali
Vertikalni portali navadno temeljijo in so osredotočeni predvsem na neko specifično
storitev ali temo. Njihov glavni cilj je pridobiti in nakopičiti informacije ter vsebine, ki so
relevantne določeni skupini uporabnikov [4]. Vertikalni portali opravljajo in prikazujejo le
specifične teme in ne omogočajo prikazovanja vseh vrst vsebin. Vertikalni portali se tako
osredotočijo na eno točko kot je npr. avtomobilizem, prehrana, pridelovanje hrane ipd.
Vertikalnemu portalu pravimo tudi »vortal« [10].
Cilj vertikalnega portala je združiti uporabnike, ki si delijo zanimanje za neko specifično
področje in jim predstaviti željene informacije ter vsebine za to področje.
2.2.2 Horizontalni portali
Horizontalni portali so »generični organizatorji informacij« [12].
Horizontali portali se za razliko od vertikalnih portalov osredotočijo na več področij in
nimajo točno zastavljene teme ali točno predvidene skupine končnih uporabnikov. Tako
horizontalni portali ponujajo več različnih tem in zajemajo širok spekter vsebin in
informacij. Klasičen primer horizontalnega portala bi bil v prvem poglavju omenjen Yahoo.
6
2.3 Tipi portalov
Kljub temu, da lahko portale razdelimo na dve široki skupini, ki sta podrobneje opisani v
poglavju 2.2, poznamo še več drugih pod kategorij oz. tipov portalov. Kriteriji za razvrščanje
portalov so raznoliki, vendar jih lahko enostavno opredelimo kot [4]:
1. javne portale,
2. podjetniške oz. poslovne portale,
3. osebne uporabniške portale, ki služijo kot vstopna točka uporabnikom na internet.
Na sliki 2.2 vidimo hierarhično postavljene, prej omenjene tipe portalov.
Slika 2.2 Hierarhija tipov portalov
7
2.3.1 Javni portali
Z izrazom »javni portal« označujemo vse prosto dostopne portale, ki so namenjeni širši
skupini ljudi. Javni portali so lahko tako vertikalni kot horizontalni. Njihov cilj je ustvariti
veliko spletno občinstvo in združiti večji skupek ljudi, ki so povezani ali demografično ali
poklicno. Javne portale delimo na dva pod tipa, ki sta splošno javni portali in industrijski
portali [13].
Javni portali ponujajo povezave na druge spleten vire, ki so lahko ali tesno povezani ali pa
popolnoma raznoliki. Prav tako uporabniku ponudijo možnost, da si portal personalizira;
kar uporabniku omogči dostop do veliko različnih spletnih mest, po lastni izbiri [4].
Glavni cilj in pokazatelj uspešnosti javnih portalov je v tem, da zagotavljajo uporabniku vse
informacije, ki jih želi. V tem primeru le teh ne bo iskal po drugih poteh, ampak se bo vedno
znova vrnil na portal. Uporabniki pričakujejo, da so javni portali brezplačni in pričakujejo
tudi brezplačno vstopno točko v splet, zato so dobičkonosni (zaslužijo svoj denar) le s strani
oglaševalcev, ki na portalu oglašujejo svoje storitve [4].
Povprečni uporabniki portala se lahko s problemom odkrivanjem relevantne vsebine
soočijo z uporabo enega izmed zelo zmogljivih iskalnikov. Prav tako lahko informacije
pridobijo iz socialnih omrežij. Zato je zagotavljanje sprejetja javnega portala odvisna od
[14]:
1. Predstavljanja vsebine,
2. Namena uporabe, ki mora biti jasno definiran,
3. Vizualni privlačnosti,
4. Upravljanju vsebine in dostopa do aplikacij,
5. Personalizaciji, tj. možnost spreminjanja vsebin po lastnih željah.
Primer tipičnega javnega portala je Yahoo.com.
8
2.3.2 Poslovni portali
Pojem poslovni portal (angl. »enterprise portal« ali »corporate portal«) opredeljuje spletni
portal, ki znotraj določenega podjetja ponuja lastniške vsebine in informacije o podjetju.
Končni uporabniki portala so največkrat zaposleni znotraj podjetja, lahko pa tudi zunanji
dobavitelji podjetja. Poslovni portali so lahko interni (delujejo samo na intranetu), javni ali
pa z ustreznimi zaščitnimi ukrepi tudi oboje. Poslovnemu portalu pravimo tudi »corportal«
[14].
Poslovni portali ponujajo enake funkcionalnosti kot navadni spletni portali. Prav tako jih
sestavljajo iskalnik, uporabniku prilagojene ažurne vsebine, lahko pa ponujajo tudi dostop
do drugih portalov ter e-poštno ali spletno komuniciranje uporabnikov, kar izboljšuje
komuniciranje in sodelovanje uporabnikov znotraj podjetja.
Dostop do poslovnih portalov je zaščiten z geslom, njihovi podatki pa s požarnim zidom
[15]. Avtorizacija je nujno potrebna, personalizacija oz. prilagajanje portala pa je urejena
ali preko vloge posameznika v podjetju ali pa je odvisna od vsakega posameznika. Poslovni
portal omogoča dostop do vseh aplikacij, ki jih zaposleni potrebujejo pri delu v podjetju,
pregled vsebin, ki se nanašajo na podjetje kot tudi informacije o delovanju podjetja.
Povzamemo lahko, da pojem poslovni portal opisuje tisti portal, ki združuje kombinacijo
spletnega sodelovanja, upravljanja vsebin, orodij za upravljanje znanja, z namenom
izboljšanja komunikacije in splošnega sodelovanja. Ponujati mora dinamične, uporabniku
prilagojene vsebine iz različnih virov, za vse možne vloge; od zaposlenih do poslovnih
partnerjev, dobaviteljev in strank.
Poslovne portale razlikujemo tudi po njihovem namenu. Poznamo poslovne portale,
namenjene samo zaposlenim (B2E), portale, namenjene poslovnim partnerjem ali pa
podjetjem, ki bi to postale (B2B), in pa portale, namenjene kupcem (B2C) [5].
9
1. Poslovni portal, namenjen zaposlenim (B2E oz. podjetje-do-zaposlenega)
Je »spletna stran, spletišče, ki združuje različne vire poslovnih informacij podjetja, npr.
podatkovne baze in druge strukturirane podatkovne vire, dokumentne sisteme in druge
nestrukturirane podatkovne vire, računalniške programe, zunanje podatke« [16].
Namenjeni so povečanju kvalitete dela in izboljšanju učinkovitosti znotraj podjetja. B2E
portal pokriva vse kar je potrebno, da se izboljša komunikacija in sodelovanje zaposlenih.
Prav tako se od B2E portala pričakuje, da poveča produktivnost zaposlenih in kakovost
poslovnih procesov [17].
2. Poslovni portal, namenjen poslovnim partnerjem (B2B oz. podjetje do podjetja)
Predstavljen je tudi kot »e-biz« in služi kot točka za izmenjavo produktov, poslovnih storitev
ali informacij (angl. »e-commerce«, elektronsko poslovanje) [18].
B2B portale lahko razdelimo v več pod kategorij [19].
Spletni portali podjetij so portali, ki služijo kot majhna, 24-urna predstavitev storitev oz.
produktov. Njihova ciljna publika oz. uporabniki so druga podjetja in njihovi zaposleni.
Spletni portali za oskrbo z nabavo in izmenjavo naročil so portali, ki predstavljajo izmenjave,
v katerih ima nabavni zastopnik podjetja možnost nabave artiklov oz. zaloge, potrebne za
delo. V nekaterih primerih pa tudi podajanje ponudbe za ceno, po kateri želi kupiti določene
artikle ali plačati storitev.
Specializirani, vertikalni industrijski portali, ponujajo možnost razprave in navajanje
izdelkov. Ti portali imajo širši namen kot portali za izmenjavo naročil in so namenjeni za
širšo skupino uporabnikov, čeprav lahko tudi podpirajo nakup in prodajo.
Posredniški portali so tisti portali, ki delujejo kot posrednik med potencialnimi strankami in
ponudniki specifičnih storitev.
10
Informacijski portali, znani tudi kot zaupanja vredni posredniki znanja (angl.
»infomediary«), so portali, ki združujejo večjo skupino informacij in nastopajo kot
posrednik med ponudniki informacij in tistimi, ki te informacije sprejemajo. Posredniki
znanja omogočajo končnemu uporabniku, da naredi boljšo investicijo oz. boljšo odločitev o
nakupu. Izraz »infomediary«, je skoval John Hagel leta 1996 [20].
3. Poslovni portal, namenjen kupcem oz. potrošnikom (B2C oz. podjetje do
potrošnika)
Portal te narave omogoča potrošnikom dostop do storitev ali artiklov določenega podjetja.
Kjer pri poslovnem portalu B2B gre za poslovanje z drugim podjetjem, v primeru B2C pa
podjetje posluje neposredno s potrošnikom in večinoma opisuje spletne trgovine. Z izrazom
B2C pa lahko označimo tudi ostale ponudnike storitev in druge prodajalce, ki prodajajo oz.
ponujajo svoje izdelke ali storitve neposredno preko interneta [21].
11
2.3.3 Uporabniški portali
Uporabniški portali, splošni uporabniški portali ali osebni portali, predstavljajo vmesno
točko med uporabnikom in svetovnim spletom. So portali, ki si jih uporabnik lahko prilagodi
po lastnih željah, in ponujajo veliko različnih storitev kot so iskalnik, elektronska pošta,
klepetalnica ter omogočajo naročanje na novice [4].
Glavni cilj uporabniških portalov je čim bolj zmanjšati kognitivni in fizični napor, ki ga
uporabnik potrebuje, da si svoje pretekle interakcije ali dostope do spletnih strani zapomni
in organizira ter s tem to breme prenese na portal, ki deluje v njegovem imenu [22].
Tako kot javni portali tudi uporabniški portali ponujajo veliko različnih kategorij informacij
iz različnih delov sveta, a so njihove vsebine ožje, saj se sproti prilagajajo le enemu samemu
uporabniku in le njegovim osebnim interesom [23].
Tipičen primer osebnega portala je MSN.com (ki je viden na sliki 2.3), katerega lastnik je
Microsoft. Omogoča prijavo in osebno prilagajanje ter vključuje zmogljiv spletni iskalnik
Bing in povezave do elektronske pošte Outlook in še veliko drugih Microsoftovih aplikacij.
Slika 2.3 Portal MSN.com
12
3 Orodja za razvoj spletnih portalov
Orodja za razvoj spletnih portalov so orodja, ki nam olajšajo razvijanje spletnih portalov.
Govorimo o sistemih za upravljanje vsebine (angl. »content management systems«),
vmesnikih, ki uporabnikom omogočajo dodajanje vsebine neposredno na portal. Čeprav so
prvotni sistemi za upravljanje vsebine bili zadolženi le za upravljanje lokalnih dokumentov,
je večina CMS sistemov danes zadolžena za upravljanje vsebine na internetu [24].
Uporabniki imajo dodeljene vloge in uporabniške pravice, ki zapovedujejo ali imajo
omogočeno urejanje, dodajanje in brisanje vsebin in tudi določeno na katerih delih
spletnega portala so lahko aktivni. Velika prednost sistemov za upravljanje vsebine je ta, da
uporabnikom omogočajo dodajanje vsebin iz lokalnega vira neposredno na splet ne, da bi
prej potrebovali kreirati ali urejati spletno stran na kateri bo prikazana vsebina [25].
Nekateri CMS sistemi so odprtokodni in ne zahtevajo plačila, medtem ko drugi zahtevajo
plačevanje mesečne naročnine. Med najbolj priljubljene, znane in široko uporabljene CMS
sisteme spadajo orodja kot so [24]:
1. Joomla!, ki je podrobneje opisana v poglavju 3.2,
2. WordPress, ki je podrobneje opisan v poglavju 3.3,
3. Drupal, ki je podrobneje opisan v poglavju 3.4,
4. Blogger, ki je CMS rešitev podjetja Google in je osredotočen na bloge,
5. Weebly,
6. Wix.
Prav tako so na tržišču tudi manj znana, pa vendar zelo zmogljiva orodja, kot je med drugim
tudi Liferay, ki je napisan v programskem jeziku Java in je podrobneje opisan v poglavju 3.5.
13
3.1 GNU GPLv2, GNU GPLv3 in GNU LGPL odprtokodne licence
GNU GPLv2 in GNU GPLv3 sta odprtokodni licenci, ki ju je ustvaril in objavil Free Software
Federation. Namenjeni sta zaščiti za programske opreme, da ne postane lastniška, temveč
se lahko njena koda uporablja ali spreminja brezplačno (oziroma brez dodatnega plačila).
Vsa programska oprema, ki je napisana pod katero koli GPL licenco, mora biti izdana kot
odprtokodna. Pod to se šteje tudi programska oprema, ki samo uporablja dele oz.
komponente druge programske opreme, ki ima GPL licenco [27]. To pomeni, da ima vsak
uporabnik dovoljenje uporabljati, razširjati in spreminjati programsko opremo, ki ima GPL
licenco, vendar mora vse spremembe, izboljšave ali popolnoma samostojne izdelke, ki jih
je ustvaril prav tako licencirati z GPL.
GPLv2 predstavlja verzijo 2, ki je bila izdana leta 1991, GPLv3 pa verzijo 3, ki je bila izdana
leta 2007. Obe verziji uporabljata strogo avtorsko pravico (angl. »copyleft«) in odpravljata
omejitve na število avtorjev, kopij in modifikacij na programski opremi. Glavna prednost
novejše GPLv3 licence je v tem, da vsebuje predpise o združljivosti, ki olajšajo kombiniranje
programske opreme pod GPL licenco s programsko opremo, ki je pod drugo licenco [28].
LGPL je manj stroga licenca, ki uporablja šibko avtorsko pravico (angl. »weak copyleft«).
Uporablja se za licenciranje brezplačne programske opreme, da se lahko vključi tako v
brezplačno kot lastniško programsko opremo. Največja razlika med LGPL in GPL je v tem,
da je pod LGPL licenco odstranjena zahteva, da se dovoli pregled in kopiranje izvorne kode
svojih razširitev: obvezna je samo odprta prvotna knjižica. LGPL licenca se lahko nadgradi
oz. spremeni na bolj odprto GPL licenco, medtem ko obratno (znižanje iz GPL na LGPL) ni
mogoče. [27].
14
3.2 Joomla
Joomla je brezplačen, odprto kodni sistem za upravljanje vsebin (CMS) preko spleta. Poveže
se lahko na MySQLi, MySQL ali PostgreSQL podatkovno bazo in olajša upravljanje vsebin na
obeh straneh; tako s strani uporabnika kot s strani upravljalca oz. lastnika spletnega
portala. Zgrajen je na principu »model-pogled-kontrolnik« (angl. »model-view-controller)
in omogoča upravljanje portala uporabnikom z različnimi ravnmi dovoljenj upravljanja
informacij, vsebin in podatkov. Uporablja se tako za javne kot tudi za intranetne portale
[29].
Joomla se vse od ustanovitve leta 2005 osredotoča predvsem na uporabnost in razširljivost
in je prejela že kar nekaj nagrad, med njimi tudi trikrat nagrado »Open Source Content
Management System Award« s strani podjetja Packt, katere cilj je priznavanje in
nagrajevanje ter spodbujanje in podpora spletnih odprtokodnih projektov [30]. Njen
logotip lahko vidimo na sliki 3.1.
Slika 3.1 Logotip CMS sistema Joomla
15
Joomla se lahko uporablja za veliko različnih tipov spletišč z različnimi nameni. To so med
drugim tudi [29]:
1. Poslovni spletni portali,
2. Intraneti in ekstraneti,
3. Spletišča malih podjetij, spletnih revij, časopisov in publikacij,
4. B2C portali, spletne trgovine,
5. Vladna, neprofitna, organizacijska spletna mesta,
6. Spletna mesta šol in cerkev,
7. Osebna spletišča.
Joomlo uporablja širok spekter uporabnikov po celem svetu, iz veliko različnih strok in
poklicev, kateri za upravljanje njihovega spletišča ne potrebujejo predznanja iz
računalništva. Za postavljeno Joomlo ni potrebno znanje iz programiranja ali spletnega
razvoja. Nekatere izmed bolj popularnih spletnih mest, ki uporabljajo Joomlo so [30]:
1. Linux.com,
2. Zvezno pritožbeno sodišče ZDA,
3. Univerza Harvard,
4. Regionalni informacijski center združenih narodov.
Joomla se je prvič pojavila leta 2005 in je napisana v programskem jeziku PHP. Zadnja
stabilna verzija Joomle je 3.8.12, ki je bila izdana 28. avgusta 2018.
16
3.2.1 Joomla razširitve
Pod razširitve Joomle štejemo vse dodatne gradnike Joomle, ki razširjajo funkcionalnosti
spletnega portala. Pod razširitve štejemo vse module, predloge in vtičnike.
1. Moduli
Moduli so razširitve spletnega portala, ki se uporabljajo za izboljšanje ali dodajanje funkcij
in funkcionalnosti na obličje (angl. »frontend«, »del računalniškega sistema, s katerim ima
uporabnik neposreden stik«, [30]) ali na hrbtenico oziroma zaledje sistema (angl.
»backend«, »osnova računalniškega programa, brez katere le ta ne bi deloval« [31]).
Uporabljajo se predvsem za prikazovanje strani in so velikokrat predstavljeni kot samostojni
del strani, ki je namenjena za izvajanje določene funkcije ali dolžnosti.
Moduli lahko obsegajo cel skupek gradnikov, ki si jih uporabnik lahko doda na spletišče: vse
od preprostih blokov za prikazovanje besedila, do zapletenih komponent spletnega mesta,
ki omogočajo prikazovanje vsebine iz več različnih virov in ponujajo različne ravni nadzora
nad uporabniško izkušnjo obiskovalcev. Moduli so lahko dodeljeni samo na določene strani,
prav tako se jim lahko omeji možnost prikazovanja v določenih okoliščinah. So prilagodljivi
in predstavljajo ključni del vsakega Joomla spletišča [33]. Primer modula je modul za
prijavo.
2. Predloge
Predloge so tiste Joomla razširitve, ki imajo največ vpliva na končen izgled spletnega portala
ali spletnega mesta. Določajo pisavo, barvo, ozadje, postavitev, torej vse pomembne
vizualne vidike, ki določajo slog in oblikovanje.
17
Predloge so na voljo za obličje in za zaledje Joomla sistema. Predloge za obličje vplivajo na
izgled tistega dela, ki ga vidijo končni uporabniki, medtem ko predloge za zaledje vplivajo
na izgled administratorskega dela spletnega mesta [33].
3. Vtičniki
Vtičniki so vrsta Joomla razširitev, ki dodajajo na spletišče funkcije, ki so povezane s
sprožilnimi dogodki. Ko pride do sprožilnega dogodka se sprožijo vsi vtičniki, ki so povezani
z njim in tako omogočajo še povečanje funkcionalnosti spletišča. Večina vtičnikov je
praktično nevidnih za končne uporabnike in vplivajo le na dejavnosti v ozadju [33]. Primer
vtičnika je vtičnik Google Analytics storitev, ki sledi in poroča o prometu spletnega mesta.
18
3.2.2 Glavne izdaje verzij
V tabeli 3.1 so podane glavne izdaje verzij Joomla [34].
Tabela 3.1 Glavne izdaje verzij Joomla
Verzija Datum izdaje Zadnja verzija Podprta do
1.0 22. september 2005 1.0.15 22. julij 2009
1.5 22. januar 2008 1.5.26 September 2012
1.6 10. januar 2011 1.6.6 Avgust 2011
1.7 19. julij 2011 1.7.5 Februar 2012
2.5 24. januar 2012 2.5.28 31. december 2014
3.0 27. september 2012 3.0.4 Maj 2013
3.1 24. april 2013 3.1.6 December 2013
3.2 6. november 2013 3.2.7 Oktober 2014
3.3 30. april 2014 3.3.6 Februar 2015
3.4 24. februar 2015 3.4.8 Marec 2016
3.5 21. marec 2016 3.5.1 Julij 2016
3.6 12. julij 2016 3.6.5 April 2017
3.7 25. april 2017 3.7.5 September 2017
3.8 19. september 2017 3.8.12
19
3.3 Wordpress
Wordpress je brezplačno, odprtokodno orodje oz. sistem za upravljanje vsebine (CMS).
Wordpress je bil izdan 27. maja 2003 s strani ustanoviteljev Matta Mullenwega in Mike
Littla, napisano je v programskem jeziku PHP in ima GNU GPLv2 licenco. Danes Wordpress
uporablja 31% vseh strani na spletu [35]. Wordpress logo je prikazan na sliki 3.2.
Slika 3.2 Wordpress logo
Tako kot Joomla je tudi Wordpress modularna platforma, kar pomeni, da jo sestavljajo razni
gradniki, ki omogočajo popolno personalizacijo. Čeprav se velikokrat uporablja le kot
hrbtenica za statično spletno stran, saj lastnik za upravljanje in urejanje strani ne potrebuje
programerskega znanja ali predznanja iz računalništva, se lahko Wordpress uporablja za
širok spekter spletnih strani, kot so [36]:
1. Poslovne strani in poslovni portali,
2. B2C portali,
3. Blogi,
4. Forumi in družbena omrežja,
5. Portali z novicami.
20
Čeprav je Wordpress bil na začetku kreiran le s strani dveh ustanoviteljev, se je s pomočjo
ogromne skupnosti sodelujočih postopoma razvil v današnjega giganta. 409 milijonov
uporabnikov mesečno pregleda 15,5 milijard Wordpress spletišč, objavi 41,7 milijonov
novih prispevkov in objavi 60,5 milijonov komentarjev [35]. Zadnja stabilna verzija
Wordpress je 4.9.8, v letu 2018 pa je pričakovana povsem nova verzija 5.0 [37].
Med bolj znane portale in spletne strani, ki so postavljene na sistemu Wordpress, sodijo
spletišča kot so [38]:
1. Microsoftov portal za novice news.microsoft.com,
2. Facebookov portal za novice Facebook Newsroom,
3. Vogue,
4. Blog Mashable,
5. The New York Times,
6. BBC America.
21
3.3.1 Funkcije Wordpress
Tako kot Joomla, je tudi Wordpress modularna platforma za razvoj, kar pomeni, da
uporablja različne komponente in ponuja razne funkcije, ki omogočajo popolno
personalizacijo ali prilagajanje spletišča za potrebne končnih uporabnikov. Med te štejemo
teme, vtičnike, pripomočke oz. gradnike (angl. »widgets«), možnost večravenske
kolaboracije in možnost optimizacije spletne strani za izboljšanje vidljivosti spletišča na
iskalnikih.
1. Teme
Teme so gradnik na platformi, ki določa izgled spletišča. Delujejo kot prekrivni element, ki
sedi na vrhu sistema. Določajo več kot katerakoli druga komponenta za izgled, saj niso samo
za končni izgled, temveč tudi za umestitev drugih komponent in položaje gradnikov.
2. Vtičniki
Vtičniki so modularne komponente platforme, ki upravljalcu omogočajo razširitev
zmogljivosti spletnega mesta. Lahko so definirani v enem samem PHP dokumentu ali pa
razširjeni na več kot enega [39]. Na voljo so vtičniki, ki so narejeni za obličje spletišča in se
popolnoma integrirajo s prej izbrano temo z razlogom razširitve njenih funkcij in pa vtičniki,
ki so narejeni za hrbtenico oz. zaledje platforme. Funkcije slednjih so lahko preproste in
izboljšujejo le urejevalnike besedila ali pa bolj zahtevne in vplivajo na orodja za upravljanje
sistema spletnega mesta [36].
3. Pripomočki oz. gradniki (angl. »widgets«)
Pripomočki ali modularni gradniki so komponente, na katerih je zgrajeno spletno mesto in
izvajajo točno določeno funkcijo ali kodo [40]. Medtem ko je glavni izgled obličja določen z
uporabo teme, so modularni gradniki dobrodošli pri dodajanju blokov informacij,
22
programske kode ali drugih vsebin, ki so postavljeni na določen položaj ali pa samo na
določen del spletnega mesta [36]. Postavljeni so na svoje območje, ki je določeno s strani
teme.
Primeri modularnih gradnikov so na primer: pripomoček za prijavo, ki uporabnikom
omogoča prijavo na WordPress spletišče, gradnik za prikazovanje vremenske napovedi
glede za točno določeno lokacijo ali pa del spletišča, ki prikazuje seznam in vsebuje
povezave na ostale dele spletnega mesta.
4. Večravenska kolaboracija
Wordpress podpira kolaboracijo in uporabo vodenja članskega spletnega mesta. Z uporabo
namenskih modularnih gradnikov lahko upravljamo del strani, ki je namenjen samo članom,
portal elektronskega poslovanja in druge storitve. Prav tako je na voljo upravljanje celotne
ekipe urednikov in upravljalcev spletišča. Članom se lahko določijo različne ravni dovoljenj,
ki določajo, kakšne privilegije bo imel na spletnem mestu. Ravni dovoljenj se začnejo pri
osnovnih članih, ki imajo možnost samo dodajanja člankov ali novic, ki bodo prikazani na
portalu, in se višajo do urednikov, ki imajo poleg možnosti dodajanja še spreminjanje in
brisanje obstoječih člankov, novic ali vsebin. Na najvišji ravni so administratorji, ki imajo
poleg prej navedenih možnosti še dovoljenje, da ostalim članom spreminjajo ravni
dovoljenj [36]. Vsak Wordpress portal mora imeti vsaj enega administratorja.
5. Optimizacija spletne strani za vidljivost na iskalnikih
Iskalnik je ključen del vsakega portala in izboljšuje uporabniško izkušnjo. Predstavlja glavno
točko, ki bo na spletno mesto pripeljala nove uporabnike. Je strategija, ki se uporablja s
strani lastnikov Wordpress spletišč, da pridobijo promet z razvrstitvijo višje v iskalnikih.
Algoritmi iskalnikov so zelo zapleteni in dovršeni, a niso popolni. Optimizacija spletnih
strani za vidljivost na iskalnikih je pomembna zato, da optimiziramo vsebine in s tem
omogočimo višjo oceno in višjo razvrstitev ter s tem posledično več ogledov oz. novih
23
uporabnikov [41]. V kolikor ne želimo prikazovanja na iskalnikih, nam Wordpress omogoča,
da se naše spletišče na iskalnikih ne prikaže.
Stran lahko za boljšo vidljivost optimiziramo na naslednje načine:
1. Poskrbimo, da je stran vidna na iskalnikih,
2. Uredimo URL naslove, da so lažje berljivi tako za uporabnike kot tudi za spletne
iskalnike (primer lahko berljivega URL naslova: ”www.primer.com/optimizacija-
portala-za-vidljivost”, primer slabo berljivega URL naslova:
”www.primer.com/?p=44599”),
3. Natančno določimo prikazovanje URL naslova (iskalnik loči ali v URL naslovu
uporabljamo www ali ne).
24
3.3.2 Glavne izdaje verzij
V tabeli 3.2 so podane glavne izdaje verzij sistema Wordpress [37].
Tabela 3.2 Glavne verzije Wordpress
Verzija Ime verzije Datum izdaje
0.7 27. maj 2003
1.0 Davis 3. januar 2004
1.2 Mingus 22. maj 2004
1.5 Strayhorn 17. februar 2005
2.0 Duke 31. december 2005
2.1 Ella 22. januar 2007
2.2 Getz 16. maj 2007
2.3 Dexter 24. september 2007
2.5 Brecker 29. marec 2008
2.6 Tyner 15. julij 2005
2.7 Coltrane 11. december 2008
2.8 Carmen 10. junij 2009
2.9 Thelonious 17. junij 2010
3.0 Reinhardt 23. februar 2011
3.1 Gershwin 4. Julij 2011
3.2 Sonny 12. december 2011
3.3 Green 13. junij 2012
3.4 Elvin 11. december 2012
3.5 Oscar 1. avgust 2013
3.7 Basie 24. oktober 2013
3.8 Parker 12. december 2013
3.9 Smith 16. april 2014
4.0 Benny 4. september 2014
25
4.1 Dinah 18. december 2014
4.2 Powell 23. april 2015
4.3 Billie 18. avgust 2015
4.4 Clifford 8. december 2015
4.5 Coleman 12. april 2016
4.6 Pepper 16. avgust 2016
4.7 Vaughan 6. december 2016
4.8 Evans 8. junij 2017
4.9 Tipton 16. november 2017
Zadnja stabilna verzija sistema Wordpress je 4.9.8, izdana 2. avgusta 2018 [42].
26
3.4 Drupal
Drupal je brezplačen, odprtokoden sistem za upravljanje vsebin prek spleta. Napisan je v
programskem jeziku PHP in ima GNU GPLv2 licenco [43]. Drupal je leta 2000 začel razvijati
in januarja 2001 izdal Dries Buytaert. Njegov cilj je bil ustvariti eksperimentalno platformo
na kateri bi lahko tudi drugi uporabniki raziskovali nove poti pri razvoju strani svetovnega
spleta. Logo sistema Drupal je prikazan na sliki 3.3.
Slika 3.3 Logo sistema Drupal
Zanimanje za Drupal se je postopoma povečevalo, največje povečanje števila uporabnikov
pa se pripisuje času okoli volitev za predsednika ZDA leta 2004. Drupal je za demokratskega
kandidata Howarda Deana omogočil razvoj portala DeanSpace. Portal je omogočal
komuniciranje in sodelovanje njegovih podpornikov, ki so nato razvijali dodatne, podporne
spletne portale, uporabljene pri njegovi politični kampanji. Čeprav Howard Dean ni prejel
nominacije demokratske stranke, je konec njegove kampanje za predsednika ZDA prinesel
obdobje hitre razširitve. Prostovoljci, ki so pred tem razvijali predvsem portale in aplikacije
za njegovo kampanjo sistema Drupal niso opustili, temveč so se posvetili razvoju dodatnih
funkcij in aplikacij za Drupal kot tudi portalov za neprofitne organizacije ter razna gibanja
navadnih ljudi [44].
27
Danes Drupal uporablja več kot 1,3 milijona spletnih strani po celem svetu, od tega približno
31 strani v Sloveniji [45]. Uporablja se za celo vrsto različnih namenov, od malih, lahko
obvladljivih strani za neprofitne organizacije, do velikih portalov za medije, vlade in
univerze. Drupal se lahko uporablja za namene kot so [46]:
1. Potovanja in turizem,
2. Visoka tehnologija,
3. B2C portali,
4. Neprofitne organizacije,
5. Zdravstvo,
6. Šolstvo,
7. Mediji,
8. Vladne organizacije, vlada.
Med celo vrsto različnih uporabnikov sistema Drupal pa spadajo tudi naslednji [47]:
1. Vlada Avstralije,
2. Rdeči križ,
3. Univerza Harvard,
4. Portal tednika The Economist,
5. Portal britanske producentske korporacije BBC,
6. NBC News,
7. Socialno omrežje Twitter.
28
3.4.1 Gradniki Drupal
Drupal v osnovi sestavlja jedro (angl. »core«) sistema, ki predstavlja programsko kodo in
vse potrebne datoteke za uporabo in je zgrajeno s strani skupnosti razvijalcev. Osnovno
jedro sistema vsebuje:
1. Nekaj predstavljenih jedrnih modulov (npr. statistika in logiranje, iskalnik, zbiralnik
spletnih virov za obveščanje o novosih po RSS in druge),
2. Dve različni temi, ki določata izgled obličja spletišča,
3. Lokalizacijo oz. prevajanje v željeni jezik,
4. Možnost abstrakcije podatkov,
5. Samodejno obveščanje o posodobitvah.
Drupal je modularna platforma za razvoj (tako kot Wordpress in Joomla), kar pomeni, da je
razširitev funkcij oz. funkcionalnosti sistema in personalizacija omogočena z uporabo veliko
različnih modulov, tem in distribucij.
1. Moduli
Moduli so kolekcija funkcij, ki razširjajo funkcionalnosti obstoječega, osnovnega jedra
sistema. Funkcije modula se enostavno vključijo v sistem z namestitvijo in izključijo z
odstranitvijo. Vsak dodaten modul povečuje čas, ki je potreben za prikaz končne strani
uporabniku, zato je za hitrejšo oz. bolj odzivno stran smiselno nepotrebne module
odstraniti [48].
2. Teme
Teme so zadolžene za prikaz izgleda končne strani oz. obličja spletnega mesta in so
sestavljene HTML, CSS in JavaScript dokumentov. Teme določajo vse v zvezi z dizajnom
obličja, od pisave in barve pisave, do raznih vzorcev ozadja in tudi način prikazana vsebin.
So prikazane na prezentacijskem nivoju spletišča. Tako kot pri modulih je uporaba tem
29
enostavna in ne potrebuje predznanja iz računalništva oz. programiranja. Teme se
preprosto namestijo in odstranijo ter izboljšajo uporabniško izkušnjo [49].
3. Distribucije
Distribucije omogočajo funkcionalnosti in širijo uporabnost določene, vnaprej določene
konfiguracije za različne vrste spletnega mesta. Sestavljene so iz različnih modulov, tem in
osnovne programske opreme. Distribucije olajšajo izdelavo željene vrste spletnega mesta
oz. portala, saj v enem prenosu združujejo vse potrebne funkcionalnosti za izdelavo
spletnega mesta oz. portala [50]. Primer Drupal distribucije je Drupal Commerce, ki
omogoča način za izdelavo Drupal portala za trgovanje.
Ločimo dve različnih vrsti distribucij [50], in sicer:
- Distrubucije s prej konfiguriranimi funkionalnostimi, ki zagotavljajo popolno rešitev
za vzpostavitev spletnih mest za specializirane namene,
- Druge distrubicije, ki se lahko uporabljajo kot orodja za hiter začetek oziroma
izhodišče pri nadaljnjem razvoju.
30
3.4.2 Glavne izdaje verzij
V tabeli 3.3 so prikazane glavne izdaje verzij sistema Drupal [51].
Tabela 3.3 Glavne izdaje verzij sistema Drupal
Verzija Datum izdaje
1.0 15. januar 2001
2.0 15. marec 2001
3.0 15. september 2001
4.0 15. junij 2002
5.0 15. januar 2007
6.0 13. februar 2008
7.0 5. januar 2011
8.0 19. november 2016
Zadnja stabilna Drupal verzija je 8.5.6, izdana 1. avgusta 2018 [52].
31
3.5 Liferay
Liferay je odprtokoden, brezplačen spletni sistem za upravljanje vsebin. Uporablja se lahko
za vse vrste portalov, čeprav je Liferay usmerjen predvsem v portalne tehnologije poslovne
narave in intranete ter ponuja tudi plačljive storitve. Ima LGPL licenco in je napisan v
programskem jeziku Java [53]. Logo podjetja Liferay lahko vidimo na sliki 3.4.
Slika 3.4 Liferay logo
Liferay je leta 2000 ustvaril programer Bryan Cheung. Njegov prvotni cilj in namen podjetja
Liferay je bil razviti sistem za razvoj portalnih rešitev za neprofitne organizacije [54].
Podjetje se je s časom vedno bolj razširilo po svetu. Trenutno ima sedeže v 22 različnih
državah severne in južne Amerike, Evrope, Afrike, Bližnjega Vzhoda, Azije in Avstralije [55].
Zadnja stabilna verzija je Liferay 7.1 GA1.
Liferay se uporablja na velikem številu različnih področij kot so npr. bančništvo, zdravstvo,
zavarovalništvo, vlada in v industriji. Med bolj znane uporabnike sistema Liferay spadajo
[56]:
1. Bosch,
2. Airbus,
3. Allianz,
4. T-Mobile,
5. Ameriška banka US Bank.
32
Liferay ponuja dve različni verziji sistema: brezplačno verzijo »Community« in plačljivo,
poslovno verzijo »Liferay DXP«, ki je namenjena podjetjem in je osredotočena na poslovne
portale. V osnovi sta rešitvi precej podobni, a imata vseeno kar nekaj razlik, ki jih lahko
vidimo v tabeli 3.4 [57]. Glavna razlika je ta, da poslovna verzija ponuja možnost plačevanja
naročniške storitve, ki omogoča sledeče prednosti:
1. Zadnje verzije sistema in funkcije, ki niso dostopne uporabnikom verzije
Community,
2. Dostop na zahtevo do popravkov in posodobitev verzij,
3. Boljšo politiko podpore in hitrejši odzivni čas,
4. Zagotovitev ohranjanja poslovanja tudi v primeru, ko pride do vprašanj s strani
intelektualne lastnine.
Na voljo sta dve naročniški storitvi, opcija »Gold« in opcija »Platinum«. Slednja ima več
prednosti, saj zagotavlja tudi 24-urno telefonsko podporo, odziv v nujnem primeru in
možnost osebnega svetovanja na enem izmed sedežev podjetja po svetu [57].
Tabela 3.4 Razlike med brezplačno verzijo »Community« in plačljivo verzijo »Liferay DXP«
Funkcija Community Liferay DXP
Orodja za razvijalce Vtičnik za Eclipse Liferay Developer Studio
Pravno varstvo / pravna zaščita Ne Da
Ekskluzivni vtičniki Ne Da
Testi učinkovitosti in varnosti
na poslovni ravni Ne Da
Preskusni cikli Osnovna kakovost Poslovna kakovost
Obvestila o posodobitvah Ne Da
Obvestila o popravkih Ne Da
Okrepljeni vzdrževalni paketi Ne Da
Samopostrežni portal za
stranke Ne Da
Spletna podpora Ne Da
33
Telefonska podpora Ne Da (v paketu Platinum 24
urna podpora)
Podpora v nujnih primerih,
hitri sproti popravki Ne Samo v paketu Platinum
Brezplačna, »Community« verzija je boljša izbira v primeru, da ne potrebujemo 24-urne
podpore oz. imamo portal za neko določeno področje, v katerem pri morebitni napaki ali
drugem izpadu ne pride do prevelikega tveganja ali pa želimo čim manj stroškov. Plačljiva
»Liferay DXP« verzija pa je uporabna v primeru, da upravljamo portal, ki mora biti dostopen
in operativen vsak dan, vse dni v letu, brez prekinitev in ob zavedanju tveganja, da nam
morebiten izpad prinaša katastrofalne posledice. (Primer: portal za vlado, podjetje,
univerzo, kjer se ukvarjamo z zaupnimi podatki oz. kjer uporabniki ali stranke zahtevajo
neprekinjen dostop).
34
3.5.1 Portleti
Portlet oz. portalski programček je spletna komponenta, ki obdeluje zahteve in ustvarja
dinamično vsebino. Njegova uporaba je odvisna od vrste portala, končnemu uporabniku pa
se prikaže kot posebno območje za vsebine znotraj portala. Uporablja se za prejemanje
različnih vrst informacij in omogoča prilagajanje vsebine in izgleda portala [5].
Portleti v sistemu za razvoj spletnih portalov Liferay predstavljajo Java komponente, ki
procesirajo zahteve in generirajo dinamične vsebine – dodajajo funkcionalnosti in teme
(spreminjanje izgleda obličja) portala. Vsebino, ki jo ustvari portlet imenujemo fragment,
in predstavlja del, napisan v označevalnem jeziku (HTML, WML, XHTML). Fragment se lahko
sestavlja z drugimi fragmenti, ki skupaj oblikujejo celoten dokument, ki ga imenujemo
portalna stran [59].
V Liferayu se vse spletne aplikacije imenujejo portleti. Portleti se poganjajo samo na
določenem delu strani, ki je določena s strani razvijalca oz. upravljalca strani. Prednost tega
je, da nas pri razvoju portletov ne zanimajo ostali deli strani, kjer bo prikazan (kot so npr.
navigacijski del, glava in noga, ipd.), ampak smo osredotočeni samo na aplikacijo. Portleti
se poganjajo samo na aplikacijskem sloju portala, kar pomeni, da nam ni potrebno dodatno
poskrbeti za upravljanje, overjanje ali druga dovoljenja, ki bi jih potrebovali pri poganjanju
spletne aplikacije. Portlete lahko na portal postavljajo ne samo administratorji, temveč tudi
tako imenovani navadni uporabniki. Na eni strani je lahko eden ali več portalov in njihova
oblika se lahko poljubno spreminja, torej se njihova oblika lahko prilagaja na želje
uporabnika ali ostalim portletetom na strani. Portleti imajo definirane standarde, ki
omogočajo povezljivost (interoperabilnost) med portleti različnih razvijalcev. Liferay pri
portletih in razvoju le teh uporablja standarde »Java Portlet Specification« in je vključen v
»Java Community Process«, ki je mehanizem za razvoj tehničnih specifikacij standardov za
tehnologijo Java [60].
35
Servlet je Java komponenta, ki se poganja na spletnem strežniku in je zadolžena za
poganjanje dinamičnih spletnih aplikacij [61]. Razlike med portleti in servleti so prikazane
v tabeli 3.5 [59].
Tabela 3.5 Razlike med portleti in servleti
Funkcija Portlet Servlet
Direkten dostop preko URL
naslova
Ne, dostopen samo preko
portala Da
Uporaba HTML značk
<html>, <head>, <body> Ne, so postavljeni na portal Da
Neposredna interakcija
uporabnikov
Uporabniki dostopajo do
portala, ki je kot mediator,
zagotavlja infrastrukturo
Da
Portleti se od servletov razlikujejo tudi v tem, da imajo različne načine oz. stanja, ki
označujejo trenutno funkcijo portletov [62]:
1. Način pogleda (angl. ”view mode”) je osnovno stanje, ki se uporablja za dostop do
glavne funkcionalnosti portleta,
2. Način urejanja (angl. ”edit mode”) je stanje, ki omogoča konfiguracijo portleta in
njegovo vedenje: primer: spreminjanje lokacije na portletu za pridobivanje
vremenske napovedi,
3. Način pomoči (angl. ”help mode”) je stanje, v katerem se prikazujejo informacije o
pomoči, ki bi jo uporabnik portleta potreboval.
Prav tako lahko določimo stanje okna portleta. Na voljo so tri različna stanja, ki posnemajo
stanja okna tradicionalnih namiznih okolij [62]:
1. Normalno oz. osnovno stanje je privzeto stanje, velikost prostora, ki za portlet
zavzema lahko določimo sami,
2. Minimizirano stanje je stanje, v katerem je vidna samo naslovna vrstica portleta,
3. Maksimizirano stanje je stanje, v katerem portlet zavzema celotno portalno stran.
36
3.5.2 Teme
Medtem ko portleti vplivajo in razširjajo funkcionalnosti portala, teme oz. slogi vplivajo in
določajo celoten izgled strani. So kombinacija tehnologij CSS, JavaScript, HTML in drugih
predlog. Spreminjamo lahko izgled obličja in izgled orodij kot so npr. urejevalnik besedil.
Liferay omogoča razvoj tem z različnimi orodji in okolji kot so [63]:
1. Liferay Theme Generator,
2. Liferay IDE,
3. Theme Builder Gradle vtičnik,
4. Blade CLI’s Theme Template.
V kolikor ne želimo spremeniti celotnega izgleda, ampak samo izgled določene komponente
(primer: del portala za navigacijo, animacijo menija), pa lahko ustvarimo »themelet«.
Themelet je modularna in prilagodljiva komponenta, ki je lahko uporabljena večkrat in
razširja temo in izgled le te [63]. Liferay ima na voljo nekaj osnovnih tem, ki jih ločimo na
oblikovane (angl. »styled«) in neoblikovane (angl. »unstyled«). Oblikovane teme pridobijo
(dedujejo) od neoblikovanih tem in samo dodajo dodaten stil, ki vpliva na celoten izgled
teme.
37
4 Primerjava
Vsa štiri orodja za razvoj spletnih portalov (Joomla, Wordpress, Drupal in Liferay) so si v
osnovi zelo podobna, saj so vsa štiri odprtokodna, omogočajo skoraj popolno
personalizacijo in spreminjanje osnovnega izgleda za lastne potrebe in so v osnovi
brezplačna. Prav tako so vsa štiri orodja uporabljena pri razvoju približno istih klasifikacij in
vrst portalov, od vertikalnih poslovnih do horizontalnih javnih, večnamenskih portalov.
Ugotovili smo, da imajo vsa orodja na voljo poleg dokumentacije tudi svoje forume, kjer je
uporabnikom omogočeno postavljanje vprašanj, povezanih z orodjem.
V tabeli 4.1 so prikazane podprte podatkovne baze, ki jih je mogoče uporabiti pri razvoju, v
tabeli 4.2 pa podprti spletni strežniki. Podane zahteve se nanašajo na zadnje (najnovejše)
verzije posameznih sistemov.
Tabela 4.1 Podprte podatkovne baze
Joomla Wordpress Drupal Liferay CE Liferay DXP
MySQL 5.1 in
novejši,
SQL Server,
PostgreSQL
8.3.18 in
novejši
MySQL 5.6 in
novejši
MySQL 5.5.3,
MariaDB
5.5.20,
Percona Server
5.5.8,
PostgreSQL
9.1.2 in novejši,
SQLite 3.7.11 in
novejši
Ne podpira
odprtokodnih
podatkovnih
baz, zahtevan
razvoj
samostojnega
OSGI modula
Amazon
Aurora,
DB2 10.5,
DB2 11.1,
MariaDB 10.2,
MySQL 5.7,
Oracle
Database 12c
Release 2,
PostgreSQL 9.6,
PostgreSQL 10,
38
SQL Server
2016,
Sysbase ASE 16
Tabela 4.2 Podprti spletni strežniki
Joomla Wordpress Drupal Liferay CE Liferay DXP
Apache,
Nginx,
Microsoft IIS
Apache,
Nginx,
Katerikoli
drugi, ki
podpira PHP in
MySQL
Apache,
Nginx,
Hiawatha,
Microsoft IIS
Ne podpira
odprtokodnih
spletnih
strežnikov,
zahtevan razvoj
samostojnega
OSGI modula
JBoss EAP 7.1,
tcServer 4.0,
Tomcat 9.0,
Weblogic 12c
Release 2,
Websphere 8.5
in 9.0,
Wildfly 10.0 in
11.0
Ugotovili smo, da Liferay CE (brezplačna različica sistema) od verzije 7 naprej ne podpira
več možnosti uporabe samostojnih odprtokodnih podatkovnih baz (kot je to MySQL) in ne
podpira uporabe odprtokodnih spletnih strežnikov (kot sta to Apache in Nginx), a je
uporaba le teh je še vedno omogočena pri nakupu plačljive verzije DXP. Razloga za to
odločitev sta povečanje uspeha pri razvoju Liferay portalov v produkciji in zmanjšanje slabih
izkušenj pri uporabi Liferay za razvoj spletnih portalov [63].
V tabeli 4.3 so prikazani podprti spletni brskalniki. Tako kot pri tabelah 4.1 in 4.2 smo
predpostavili, da se uporabljajo zadnje stabilne verzije sistemov.
Tabela 4.3 Podprti spletni brskalniki
Joomla Wordpress Drupal Liferay
Internet Explorer 8
in novejši,
Zadnji 2 verziji
Chrome,
Internet Explorer 11
in novejši,
Chrome,
Edge,
39
Firefox 13 in
novejši,
Safari 5.1 in novejši,
Chrome,
Opera 11.6,
Yandex 14.10 in
novejši
Zadnji 2 verziji
Firefox,
Zadnji 2 verziji
Safari,
Zadnji 2 verziji
Edge,
Internet Explorer 11
in novejši
Edge,
Firefox 5.x in
novejši,
Opera 12 in novejši,
Safari 5.x in novejši,
Chrome
Firefox ESR 52,
Internet Explorer
11,
Safari 11
Ugotovili smo, da ima največ podprtih spletnih brskalnikov orodje Drupal, ki podpira vseh
pet najbolj pogostih brskalnikov (Chrome, Firefox, Opera, Internet Explorer in Edge). Nato
sledijo Wordpress, ki podpira vse, z izjemo Opere, in pa Joomla ter Liferay, ki ne podpirata
brskalnika Opera in Edge.
Z analizo smo ugotovili, da nam za prvo vzpostavitev in postavitev spletnega portala največ
časa vzame orodje Liferay, medtem ko je za postavitev z uporabo Wordpressa, Joomle in
Drupala potrebno manj časa. Namestitev Wordpress, Joomla in Drupal je zelo enostavna:
preprosto smo pridobili datoteke za namestitev, jih (v kolikor so zapakirane) razširili na
izbran spletni strežnik v izbrano mapo (primer: strežnik Apache, mapa »/root« v primeru,
da želimo dostopati do portala direktno na naslovu, npr. »primer.si«), odprli spletni
brskalnik in se povezali na strežnik preko URL naslova (primer: »primer.si/domov«, v kolikor
smo prej datoteke razširili v mapo »domov«), pognali podan čarovnik orodja in sledili
prikazanim navodilom (primer korakov: izbira imena, baze in povezave do le te, izbira
administratorskega imena in gesla). Pri orodju Liferay pa je namestitev drugačne narave:
takoj smo ugotovili, da je za namestitev potrebna uporaba Java 8 SDK in enega izmed
integriranih razvojnih okolij (kot je npr. Eclipse). V Eclipsu smo nato morali določiti tako
imenovano delovno okolje (angl. »workspace«, predstavlja mapo v katero se shranjujejo
projekti), dodati spletni strežnik, primeren za uporabo (kot je npr. Tomcat, katerega je
mogoče pridobiti kar skupaj z Liferay namestitvenimi datotekami), mu določiti direktorij, ki
je potreben za izvajanje in izbrati JRE, potreben za izvajanje. Po vsem tem spletni strežnik
40
pognali, se prestavili na URL naslov le tega (primer: pri lokalni uporabi smo uporabili
»localhost«) in sledili čarovniku za namestitev in prikazanim navodilom. Končni postopek
namestitve je podoben ostalih trem opisanim orodjem (izbira imena portala, dodajanje
administratorja in administratorskega gesla ipd.). Ugotovili smo, da je namestitev
zahtevnejša in manj prijazna kot pri ostalih treh (predvsem za razvijalce, ki imajo manj
izkušenj z razvijanjem programske opreme, z uporabo Jave) in nam je vzela največ časa.
Liferay je med analiziranimi orodji edino orodje, ki je napisano v Javi – ostali trije (Joomla,
Wordpress, Drupal) so napisani v PHP.
Število brezplačnih razširitev (kot so vtičniki in moduli) za posamezno orodje je prikazano v
tabeli 4.4 in je zaokroženo na najbližjo celo stotico. Ugotovili smo, da ima največ razširitev
Wordpress, ki mu sledijo Drupal, in nato Joomla ter na zadnje je Liferay, z najmanjšim
številom razširitev.
Tabela 4.4 Število razširitev za posamezno orodje
Razširitev Joomla Wordpress Drupal Liferay
Skupne razširitve 8000 56400 41400 600
41
4.1 Uporaba orodij po svetovnem spletu
Na grafu 4.1 [64] je prikazana uporaba opisanih sistemov za upravljanje spletnih vsebin
(Joomla, Wordpress, Drupal in Liferay) na svetovnem spletu. Ugotovili smo, da je
Wordpress daleč pred ostalimi orodji in da ima glede števila uporabnikov veliko prednost.
Na grafu 4.2 [64], pa je prikazan tržni delež opisanih sistemov oz. orodij. Tržni delež nam
pove kolikšen odstotek uporabnikov uporablja določeno orodje med vsemi tistimi
uporabniki oz. lastniki spletnih strani ali portalov, ki so pri razvoju uporabili eno izmed štirih
opisanih orodij. Tudi v tržnem deležu je Wordpress daleč pred vsemi in dominira pri skoraj
60 odstotnem tržnem deležu. Del grafa »Ostalo« (tako na grafu 4.1 kot na grafu 4.2), pa
prikazuje seštet odstotek uporabe vseh ostalih orodij, ki se uporabljajo pri razvoju spletnih
portalov.
Graf 4.1 Uporaba opisanih orodij za razvoj spletnih portalov na celotnem spletu
WordPress31,7%
Joomla3,1%
Drupal2,0%
Liferay0,1%
Ostalo63,1%
Uporabnost glede na celotni splet
WordPress Joomla Drupal Liferay Ostalo
42
Graf 4.2 Tržni delež opisanih orodij za razvoj spletnih portalov
Ugotovili smo, da si orodja od prvega do zadnjega glede na uporabo po spletu in tržnem
deležu sledijo takole:
1. Wordpress – 31,7% vseh spletnih mest in 59,9% tržni delež,
2. Joomla – 3,1% vseh spletnih mest in 5,9% tržni delež,
3. Drupal – 2% vseh spletnih mest in 3,8% tržni delež,
4. Liferay – 0,1% vseh spletnih mest in 0,1% tržni delež.
WordPress59,9%
Joomla5,9%
Drupal3,8%
Liferay0,1%
Ostalo30,3%
Tržni delež
WordPress Joomla Drupal Liferay Ostalo
43
5 Sklep
V okviru diplomskega dela smo analizirali in predstavili štiri različna orodja, ki se uporabljajo
pri razvoju in postavitvi spletnih portalov vseh vrst. V začetnem poglavju smo spoznali
različne vrste portalov in ugotovili za kaj se uporabljajo. V nadaljevanju smo na kratko
opisali odprtokodne licence GNU predstavili ugotovitve in analizo naslednjih štirih različnih
orodij, ki jih je možno uporabiti pri razvoju spletnih portalov: Joomla, Wordpress, Drupal in
Liferay. Navedli smo kdaj so bila ustvarjena, v katerih programskih jezikih so napisana,
katere so zadnje verzije ter opisali kako je omogočeno urejanje in prilagajanje vsebin
lastnim potrebam. Ob koncu poglavij vsebine smo podali ugotovitve, ki smo jih pridobili s
primerjavo vseh štirih orodij, od možnosti uporabe različnih podatkovnih baz in spletnih
strežnikov, do samega postopka namestitve orodja.
Na podlagi analize in primerjave smo lahko zaključimo, da čeprav so si orodja v osnovi zelo
podobna in primerljiva ter da so lahko uporabljena za vse vrste portalov, se zelo razlikujejo
pri podpori podatkovnih baz, spletnih strežnikov in pri podprtih brskalnikih. Prav tako je
velika razlika pri številu razširitev: največ razširitev ponuja orodje Wordpress, na drugem
mestu mu sledi Drupal in na tretjem Joomla. Na zadnjem mestu, daleč za ostalimi, je orodje
Liferay. Najtežji za vzpostavitev se nam je zopet zdel Liferay, saj za namestitev zahteva
dodatne razširitve Java in integrirano razvojno okolje, medtem ko ostala tri orodja (Joomla,
Wordpress in Drupal) v osnovi vsebujejo vse potrebno in drugih predpogojev za
namestitvev nimajo. Liferay je po našem mnenju najmanj primerno orodje, saj od zadnje
verzije pri brezplačni različici ne omogočajo več uporabe odprtokodnih podatkovnih baz in
spletnih strežnikov. Čeprav je odločitev z njihovega stališča popolnoma razumljiva, se z njo
nismo strinjali in smo ugotovili, da je odločitev s stališča pridobivanja novih strank in
uporabnikov orodja napačna, saj tako že v začetno fazo, pred odločitvijo katero orodje se
bo na določenem projektu uporabljalo, postavijo plačilni zid. Na podlagi navedenega
menimo, da so ostala tri orodja nekoliko boljša, predvsem s stališča lažje uporabe in
možnosti nadaljnjega dodatnega razvoja oziroma dodatne razširitve.
44
Viri in literatura
[1] I. z. s. j. F. R. Z. SAZU, „Portal,“ [Elektronski]. Available: http://bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=portal. [Poskus dostopa 21
avgust 2018].
[2] S. d. Informatika, „Portal,“ 2016. [Elektronski]. Available:
http://www.islovar.org/islovar. [Poskus dostopa 21 avgust 2018].
[3] A. Tatnall, Web Portals: The New Gateways to Internet Information and Services,
2004.
[4] L. Ficko, Portali in elektronsko poslovanje, Sveti Jurij, 2007.
[5] V. Beal, „Portlet,“ [Elektronski]. Available:
https://www.webopedia.com/TERM/P/portlet.html. [Poskus dostopa 22 avgust
2018].
[6] B. Novak, Prilagajanje na zahteve po spremembah, 2017.
[7] I. Oblak, Uvedba spletnega portala v leasing podjetje, Ljubljana, 2010.
[8] S. d. Informatika, „Pajek,“ 2016. [Elektronski]. Available:
http://www.islovar.org/islovar. [Poskus dostopa 28 avgust 2018].
[9] D. Malinović, Izobraževalni portali na primeru portala EPF, Maribor, 2009.
[10] Techopedia, „Vertical Portal,“ 2018. [Elektronski]. Available:
https://www.techopedia.com/definition/23870/vertical-portal. [Poskus dostopa 31
avgust 2018].
[11] S. Sieber in J. V. Sabatier, „Market Bundling Strategies in the Horizontal Portal
Industry,“ 2003.
[12] A. Tatnall, Encyclopedia of Portal Technologies and Applications, Idea Group Inc,
2007, p. 393.
[13] B. Novak, Predavanja, Najbolša praksa za sprejetje portala, 2017.
45
[14] M. Rouse, „Corportal,“ September 2005. [Elektronski]. Available:
https://searchcio.techtarget.com/definition/corportal. [Poskus dostopa 28 avgust
2018].
[15] BusinessDictionary, „Enterprise portal,“ 2018. [Elektronski]. Available:
http://www.businessdictionary.com/definition/enterprise-portal.html. [Poskus
dostopa 2018 avgust 23].
[16] S. d. Informatika, „Poslovni portal,“ 2016. [Elektronski]. Available:
http://www.islovar.org/islovar. [Poskus dostopa 22 avgust 2018].
[17] J. Smith, „What is B2E (Business-to-Employee), And Why it is Important?,“ 3 April
2018. [Elektronski]. Available: https://dotcms.com/blog/post/what-is-b2e-
business-to-employee-and-why-it-is-important-. [Poskus dostopa 28 avgust 2018].
[18] Investopedia, „Business to Business - B to B,“ 2018. [Elektronski]. Available:
https://www.investopedia.com/terms/b/btob.asp. [Poskus dostopa 28 avgust
2018].
[19] M. Rouse, „B2B (business-to-business),“ Junij 2014. [Elektronski]. Available:
https://searchcio.techtarget.com/definition/B2B. [Poskus dostopa 28 avgust 2018].
[20] Webopedia, „Infomediary,“ 2018. [Elektronski]. Available:
https://www.webopedia.com/TERM/I/infomediary.html. [Poskus dostopa 28
avgust 2018].
[21] Investopedia, „Business to Consumer - B2C,“ 2018. [Elektronski]. Available:
https://www.investopedia.com/terms/b/btoc.asp. [Poskus dostopa 28 avgust
2018].
[22] G. B. Claborne, „Personal portals by the user,“ 2005. [Elektronski]. Available:
http://softtester.org/portfolio/portals/personal.html. [Poskus dostopa 26 avgust
2018].
[23] D. Sanders in M. Wells, „Internet Portals,“ [Elektronski]. Available:
https://user.xmission.com/~mwells/PORTALPRINT.pdf. [Poskus dostopa 28 avgust
2018].
46
[24] P. Christensson, „CMS Definition,“ 28 Marec 2013. [Elektronski]. Available:
https://techterms.com/definition/cms. [Poskus dostopa 25 avgust 2018].
[25] Techopedia, „Content Management System (CMS),“ 2018. [Elektronski]. Available:
https://www.techopedia.com/definition/24075/content-management-system-
cms. [Poskus dostopa 2 september 2018].
[26] R. Sass, „Top 10 GPL License Questions Answered,“ 2 julij 2015. [Elektronski].
Available: https://resources.whitesourcesoftware.com/blog-whitesource/top-10-
gpl-license-questions-answered. [Poskus dostopa 1 september 2018].
[27] IFROSS, „What is the difference between GPLv2 and GPLv3?,“ [Elektronski].
Available: http://www.ifross.org/en/what-difference-between-gplv2-and-gplv3.
[Poskus dostopa 1 september 2018].
[28] Joomla, „About Joomla!,“ 2018. [Elektronski]. Available:
https://www.joomla.org/about-joomla.html.
[29] R. Matthew Pierson, „What is Joomla? An Introduction to the Joomla Platform,“
[Elektronski]. Available:
https://rockettheme.com/docs/joomla/platform/INDEX.md.
[30] S. D. Informatika, „Frontend definicija,“ 2016. [Elektronski]. Available:
http://www.islovar.org/islovar. [Poskus dostopa 3 september 2018].
[31] S. d. Informatika, „Backend definicija,“ 2016. [Elektronski]. Available:
http://www.islovar.org/islovar. [Poskus dostopa 21 avgust 2018].
[32] R. M. Pierson, „How Joomla Works,“ 9 maj 2015. [Elektronski]. Available:
https://rockettheme.com/docs/joomla/platform/understanding.md.
[33] Joomla, „Joomla! CMS Versions,“ 31 Avgust 2018. [Elektronski]. Available:
https://docs.joomla.org/Joomla!_CMS_versions. [Poskus dostopa 2 September
2018].
[34] Wordpress, „About,“ [Elektronski]. Available: https://wordpress.org/about/.
[Poskus dostopa 2 september 2018].
47
[35] R. M. Pierson, „Introduction to WordPress,“ 8 januar 2014. [Elektronski]. Available:
https://rockettheme.com/docs/wordpress/start/. [Poskus dostopa 2 september
2018].
[36] WordPress, „WordPress Versions,“ [Elektronski]. Available:
https://codex.wordpress.org/Current_events. [Poskus dostopa 2 september 2018].
[37] Wordpress, „WordPress Website Showcase,“ [Elektronski]. [Poskus dostopa 2
september 2018].
[38] Wordpress, „Plugin,“ [Elektronski]. Available:
https://codex.wordpress.org/Glossary#Plugin. [Poskus dostopa 2 september 2018].
[39] Wordpress, „Widget,“ [Elektronski]. Available:
https://codex.wordpress.org/Glossary#Widget. [Poskus dostopa 2 september
2018].
[40] Wpbeginner, „Ultimate WordPress SEO Guide for Beginners (Step by Step),“ 31
avgust 2018. [Elektronski]. Available: https://www.wpbeginner.com/wordpress-
seo/. [Poskus dostopa 2 september 2018].
[41] Wordpress, „Releases,“ [Elektronski]. Available:
https://wordpress.org/download/releases/. [Poskus dostopa 2 september 2018].
[42] Drupal, „About,“ [Elektronski]. Available: https://www.drupal.org/about. [Poskus
dostopa 2 september 2018].
[43] B. Melancon, A. Micka, A. Scavarda, B. Doherty, B. Somers, J. Rodriguez, K. Negyesi,
M. Weitzman, R. Scholten, R. Szrama, S. Boyer, S. Corlosquet, A. Miller-Johnson, A.
Grice, D. Hakimzadeh in K. Dolin, The Definitive Guide to Drupal 7, Apress, 2011.
[44] BuiltWith, „Dropal Usage Statistics,“ [Elektronski]. Available:
https://trends.builtwith.com/cms/Drupal. [Poskus dostopa 3 september 2018].
[45] Drupal, „Drupal Industries,“ [Elektronski]. Available:
https://www.drupal.org/industries. [Poskus dostopa 3 september 2018].
[46] Drupalize, „What Is Drupal?,“ [Elektronski]. Available: https://drupalize.me/what-
is-drupal. [Poskus dostopa 2 september 2018].
48
[47] Drupalize, „1.2 Concept: Modules,“ [Elektronski]. Available:
https://drupalize.me/tutorial/user-guide/understanding-modules?p=3081. [Poskus
dostopa 3 september 2018].
[48] Drupalize, „1.3 Concept: Themes,“ [Elektronski]. Available:
https://drupalize.me/tutorial/user-guide/understanding-themes?p=3081. [Poskus
dostopa 3 september 2018].
[49] Drupalize, „1.4 Concept: Distributions,“ [Elektronski]. Available:
https://drupalize.me/tutorial/user-guide/understanding-distributions?p=3081.
[Poskus dostopa 3 september 2018].
[50] Auxesisinfotech, „History of Drupal - From Dorp to Drupal 8.0,“ 21 marec 2018.
[Elektronski]. Available: https://auxesisinfotech.com/history-of-drupal. [Poskus
dostopa 3 september 2018].
[51] Drupal, „Drupal Download & Extend,“ [Elektronski]. Available:
https://www.drupal.org/project/drupal. [Poskus dostopa 4 september 2018].
[52] „Introduction to Liferay Development,“ [Elektronski]. Available:
https://dev.liferay.com/en/develop/tutorials. [Poskus dostopa 3 september 2018].
[53] P. Howard, „Liferay after Plumtree,“ 18 oktober 2005. [Elektronski]. Available:
https://www.theregister.co.uk/2005/10/18/pure_play_portal_alive_and_kicking/.
[Poskus dostopa 3 september 2018].
[54] „Locations,“ [Elektronski]. Available: https://www.liferay.com/locations. [Poskus
dostopa 3 september 2018].
[55] „Liferay,“ [Elektronski]. Available: https://www.liferay.com/. [Poskus dostopa 3
september 2018].
[56] A. Team, „Liferay Enterprise vs. Liferay Community: What is the difference?,“ 21
junij 2017. [Elektronski]. Available: https://www.aimprosoft.com/blog/liferay-
enterprise-vs-liferay-community-difference/. [Poskus dostopa 3 september 2018].
[57] „Liferay Enterprise,“ [Elektronski]. Available:
https://www.liferay.com/subscription-services. [Poskus dostopa 3 september
2018].
49
[58] „Portals and Portlets: The Basics,“ [Elektronski]. Available:
http://www.editorial.mcpressonline.com/web/mcpdf.nsf/wdocs/5232/$FILE/5232
_EXP.pdf. [Poskus dostopa 3 september 2018].
[59] Liferay, „Standards Participation,“ [Elektronski]. Available:
https://web.liferay.com/community/welcome/contribute/standards. [Poskus
dostopa 3 september 2018].
[60] P. Christensson, „Servlet Definition,“ 20 oktober 2012. [Elektronski]. Available:
https://techterms.com/definition/servlet. [Poskus dostopa 3 september 2018].
[61] Liferay, „Portlets,“ [Elektronski]. Available:
https://dev.liferay.com/en/develop/tutorials/-/knowledge_base/7-0/portlets.
[Poskus dostopa 3 september 2018].
[62] Liferay, „Themes,“ [Elektronski]. Available:
https://dev.liferay.com/en/develop/tutorials/-/knowledge_base/7-0/introduction-
to-themes. [Poskus dostopa 3 september 2018].
[63] B. Cheung, „Liferay Portal 7 CE - App Server, Database & Clustering Support,“ 7
april 2016. [Elektronski]. Available: https://community.liferay.com/blogs/-
/blogs/liferay-portal-7-ce-app-server-database-clustering-support. [Poskus dostopa
4 september 2018].
[64] W3Techs, „Usage of content management systems for websites,“ [Elektronski].
Available: https://w3techs.com/technologies/overview/content_management/all.
[Poskus dostopa 2 september 2018].
[65] S. d. Informatika, 2016. [Elektronski]. Available: http://www.islovar.org/islovar.
[Poskus dostopa 21 avgust 2018].
50
top related